primorski dnevnik
n Začel. izhajati v Trstu nroHk13*3 1945, njegov DMcv?dnik PARTIZANSKI -y0N'i< pa 26. novem-c® 1943 v vasi Zakriž nad cin.lrn' razmnožen na ?'k'°stl>- Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal Rn,'Skarn' “Doberdob« v ši rfn pri Gorenji Trebu-do i 18: sePtembra 1944 »o. ■ maja 1945 v tiskarni Pri irteniia<< P°d Vojskim Pa ldri1', do 8. maja 1945 kj0rv osvobojenem Trstu, ka *e izšla zadnja števil-ti7a01 Je edini tiskani par-sužn-Ski SEVNIK v zadeni Evropi.
TRST
Ul. Montedchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Danes v Haagu izredno zasedanje zunanjih ministrov evropske dvanajsterice
O Jugoslaviji zdaj še VS
Sklic Varnostnega sveta zahteva Francija - Genscher za gospodarske ukrepe proti Srbiji in priznanje Slovenije ter Hrvaške - O jugoslovanski krizi bodo v četrtek v Pragi razpravljale tudi članice KVSE
°s*leško bolnišnico so s hladilniki pripeljali trupla ubitih mupovcev (AP)
PARIZ, HAAG Zunanji ministri evropske dvanajsterice se bodo danes na izrednem zasedanju v Haagu ponovno pogovarjali o Jugoslaviji, potem ko sta v nedeljo Slobodan Miloševič in Srbija zaloputnila vrata pred evropsko trojko, ki je skušala posredovati pri mirnem razpletu krize. Na mizi bodo ministri imeli obvestilo francoskega zunanjega ministra Rolanda Dumasa, da bo Francija zaradi nevarnosti izbruha državljanske vojne v Jugoslaviji zahtevala takojšen sklic Varnostnega sveta OZN, obravnavali pa bodo tudi predlog nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Gen-scherja, ki se zavzema za priznanje samostojnosti Slovenije in Hrvaške v njunih sedanjih mejah, kar naj bi po njegovem mnenju zaustavilo napredovanje srbskih četnikov, ki pa jih na Hrvaškem odkrito podpira tudi zvezna vojska. »Prav ti vojaški uspehi pa so,« trdi Genscher, »opogumili Miloševiča, da je preprečil useh posredovanja evropske trojke v Jugoslaviji.«
Toda šef nemške diplomacije predlaga proti Srbiji tudi ekonomske sankcije in se zavzema, da bi Evropska skupnost svojo pomoč odslej usmerja-
la predvsem v Slovenijo in na Hrvaško oziroma, kot je dejal luksemburški zunanji minister Jacgues Poos, le v tiste republike, ki spoštujejo prekinitev ognja.
Pritisk na Srbijo naj bi bil neposredna posledica izjav trenutnega predsednika evropske dvanajsterice, nizozemskega zunanjega ministra van den Broeka, ki je po nedeljskem prihodu iz Beograda v Amsterdama eksplicitno obtožil'Srbijo za neuspeh zadnje misije ES v Jugoslaviji. Toda povsem jasno je, da nemški predlogi danes najbrž ne bodo deležni povsem enotne podpore. Glavni nasprotnik morebitnemu priznanju Slovenije in Hrvaške bo Francija, ki si še naprej prizadeva za ohranitev jugoslovanske države, najbrž tudi iz strahu, da se ne bi obe novi državi takoj znašli v srednjeevropski orbiti, ki pa jo nadzira Nemčija.
Roland Dumas pa je že včeraj sporočil, da je od nemškega kolega Gen-scherja pismeno zahteval, da skliče stalni svet Zahodnoevropske unije, da bi razpravljali o morebitnem posredovanju vojaških razmejitvenih sil v Jugoslaviji. Če bi se odločili za vojaško
Na srečanju med tajniki večinskih strank in vlado dosegli načelno soglasje
^lada bo odobrila Marinijev predlog razprava o vsebini pa bo septembra
A
^hcJrent.Srečanje med predsednikom vlade ^tajnii, *’ Podpredsednikom Martellijem, , adne k°In Cristoforijem in tajniki štirih strank « ' Oh tCine se le zaključilo sinoči nekaj po 21. Prstancu so udeleženci bili videti dokaj rt jhirisk1 ^otaknili so se seveda vprašanja po-' tu ®. reforme, ki jo je izdelal minister za 7) ip ln’ in ki ji social
rPf daPri!dlagačl marini
.e*orm„ no vlada na svoji jutrišnji seji tekst
^ot jo i'arini in ki ji socialisti, vsaj ‘,0	, Predlagačl marini, nasprotujejo. Zmenili
v tako obliki

v sedanji obliki, ob obnovitvi
u Popra“/arne dejavnosti pa bo stekla razprava ‘Pestnp Kln. ki jih bodo razne stranke imele za TajrlprnedIožiti.
J1 Poudar-| I Craxi se je s to formulacijo strinjal Jj°gratI d, da vlada še ni popolnoma uresničila le0ttlBniti p si ga je zastavila, zato se je treba tla*1 deiu° nadaljnji vladni dejavnosti v preosta-skS«ian,e zakonodajne dobe. Predvsem 6 jh stanj g. g^ede gospodarskih perspektiv vladi6 je ?al',a Premislek glede pokojninske refor-rti 0 vseeval tudi liberalec Biondi, ki je dejal, o	j11. morali govoriti ob obnovitvi parla-
.^0 ž0p.e.iavn°sti, češ bolje je ne razpravljati °čega avg*tProblemih sredi že tako in tako
Potem ko so spravili z dnevnega reda vprašanje pokojnin so tajniki strank vladne koalicije dosegli okvirni dogovor o datumu prihodnjih političnih volitev, ki naj bi bile maja 1992, malo prej kot je bilo prvotno predvideno, kar pa gre pripisati dejstvu, da še niso dosegli dogovor o reformi tako imenovanega »belega šestmesčja«, se pravi zadnjega šestmesečja mandata predsednika republike, ki v tem obdobju ne sme razpustiti zbornic. O datumu volitev bo vsekakor odločal predsednik Cossiga, je rekel tajnik KD Forla-ni.
O Marinijevi pokojninski reformi je govoril tudi tajnik sindikalne zveze U1L Benvenuto, ki pravi, da sploh pe gre za nobeno reformo, temveč samo za to, da bodo odvisni delavci plačali več prispevkov, da bodo šli kasneje v pokoj in na bodo prejemali nižje pokojnine, na kar nobena sindikalna organizacija, ki so ji pri srcu interesi delavcev, ne more pristati. Benvenuto je tudi očital Mariniju, da je zavrnil pogovore s sindikalnimi organizacijami, preden je izdelal svoj predlog in da ni sprejel nobenih sugestij s strani sindikalnih organizacij. Tudi UIL je predlagala, naj bi o vsebini predloga razpravljali po poletnem premoru.
Cossigov intervju katoliškemu tedniku
RIM — Predsednik republike Cossiga odhaja danes na počitnice v Dolino Aoste, pred svojim odhodom pa je dal še zadnji intervju katoliški reviji Fa-miglia Cristiana. V njem pravi, da so ga pošteni prijatelji iz vrst KD obvestili že aprila lani, da nekdo snuje zaroto proti njemu in so mu napovedali vse tisto, kar se je v resnici kasneje zgodilo. Gre za načrt katerega namen je spraviti me iz Kvirinala, pravi Cossiga, in na moje mesto izvoliti drugega državnega poglavarja. Pred petimi meseci je skupina izvedencev skrbno analizirala moje govore in pa reakcije nanje, pravi še Cossiga. Napadi name so redno prihajali, potem ko sem spregovoril o gladiu, o načrtu Solo in o P2 in ko sem izjavil, da so napadi name sad neke preživele kulture, se pravi kulture nekdanje KPI in tistih katoliških krogov, ki so tesno vezani na idejo o zgodovinskem kompromisu.
razmejitveno misijo, bi bilo to prvič, po mnenju Dumasa pa to ni v nasprotju z nalogami Zahodnoevropske unije: zakonita skupna obramba ter sodelovanje in posvetovanje na političnem,, obrambnem in varnostnem področju.
Zunanji ministri evropske dvanajsterice pa se bodo danes najbrž odločili, da »jugoslovanski problem« prenesejo tudi pred »višji« organ, ki ga predstavlja Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi. Na zasedanju, ki bo po vsej verjetnosti že v četrtek v Pragi, pa naj bi se dvanajsterica predstavila z enotnim stališčem. V živahno diplomatsko aktivnost se bodo morda vključile tudi ZDA, saj je skupina uglednih senatorjev od predsednika Busha zahtevala, da nemudoma pošlje v Jugoslavijo svoje opazovalce, imenuje pa naj tudi posebnega odposlanca, ki bi imel nalogo, da se pogovori s predstavniki vseh sprtih strani in tudi s predstavniki ES. Posebej velja omeniti tudi prizadevanja Vatikana, saj je že včeraj v Zagreb prispel šef vatikanske diplomacije msgr. Tauran, ki se je že pogovarjal s predsednikom jugoslovanske škofovske konference kardinalom Kuharičem, jutri pa se bo v Beogradu pogovarjal še s patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavletom in jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem.
Po neuspeli misiji evropske trojke in po jasni izjavi van den Broeka, da je edini krivec za neuspeh Srbija, pa je vodstvo Miloševičeve socialistične stranke SPS ocenilo, da gre za »škandalozne izjave« in da je Srbija doslej izpolnila vse zahteve ES, »medtem ko Slovenija in Hrvaška tega še nista storili.« Po mnenju SPS je prisotnost tujih opazovalcev tudi v nasprotju s politično neodvisnostjo Jugoslavije, ki je »sposobna, da sama brez tujega vmešavanja reši vse probleme.« Ob tem velja še omeniti izjavo srbskega člana zveznega predsedstva Borisava Joviča, ki je dejal, da »Srbija ni v vojni in da ji zato ni treba podpisovati nikakršnih mirovnih izjav.«
Zadnja vest
Srbski gverilci, ki nadzorujejo tako imenovano SAO Krajino na Hrvaškem, so po pisanju Tanjuga sprejeli prekinitev ognja, ki jo zahteva zvezno predsedstvo. Tanjug poroča, da je vest sporočil jugoslovanski podpredsednik Branko Kostič, ki je včeraj obiskal Knin.
Vest je spodbudna, pri njej pa moti to, da je do sprejema prekinitve ognja prišlo takoj po včerajšnjih izjavah srbskega vodstva, da za zagotovitev miru v državi niso potrebni tuji opazovalci.
H?„a=o
Potrebe iraške vojske
>o tte«0lošk Irak je včeraj prvič priznal, da je opravljal rstv^*tvah 6 razi$kave v vojaške namene, vendar pa naj bi te ra?ne^ega predstavnika iraškega zunanjega minis-krjZe l!*ave opustil lani jeseni takoj po izbruhu zait, |t°SSU| K°t poroča iraška tiskovna agencija Ina, so o ‘kotj^hi n,.1 skupino inšpektorjev OZN, z raziskavami pa ab0l!t4ške k nehali zaradi strahu pred nenadnim napadom , štorij v “a*icije. Inšpektorjem OZN so tudi pokazali
V(,
r ,	iiiapciVLUijciii	au ivi
katerem so opravljali te raziskave.
au upiavijaii L e laziaRavc.
900 ak\rppa je Irak začel Kuvajtu vračati odnešeno zlato tek ■ kjat -g°' Gre za 391R zlatih nalir v skutini vrednosti
sSfS
‘‘hsl dtlei? pr' Predaja vsega zlata naj bi bila izvršena v kuvT6 k0Va ole9 tega je Bagdad začel vračati tudi spo-Preajvske k in gotovino, ki so jo odnesli iz centralne
egr^e baTT ln gotovino, ki so jo odnesli iz centralne ,4	k. nke, moral pa bo vrniti tudi vse umetnostne
ov sPžeja Ts° jih Iračani odnesli iz kuvajtskega narodnega n 4 V smitev zlata. denarja in umetnostnih predme-Jrgari, °P izvajanja sprejetih resolucij Varnostnega acije združenih narodov.
Po končani že šesti mirovni turneji po državah Bližnjega vzhoda
James Baker goji rahel optimizem
ALŽIR —- Ameriški državni sekretar James Baker je včeraj odpotoval iz Alžirije, kjer je zaključil svojo šesto mirovno turnejo po Bližnjem vzhodu. Baker se je po obisku držav Magreba vrnil v VVashington, kjer bo predsedniku Bushu poročal o rezultatih svojega pripravljalnega dela za sklic mirovne konference za Bližnji vzhod. Da bo že oktobra, sta napovedala ob podpisu pogodbe Start sam Bush in Gorbačov v Moskvi.
Da gre tokrat za resno možnost, da se na Bližnjem vzhodu vzpostavi mir, je razbrati iz včerajšnjih Bakerjevih izjav, češ da je »še veliko dela, da pa sam goji rahel optimizem«. Ameriški diplomat je na Bližnji vzhod poletel direktno iz Moskve, na turneji pa je obiskal Izrael, Jordanijo, Maroko, Tunizijo in Alžirijo. V Jeruzalemu se je srečal tudi z delegacijo Palestincev. Glavna zapreka za sklic konference je sestava palestinske delegacije. Izrael
je kot pogoj za svojo udeležbo postavil zahtevo, da se pogovorov ne udeležijo predstavniki PLO in Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu oziroma so se udeležili diaspore. Pogoji, ki jih palestinski predstavniki seveda ne sprejemajo.
Baker je voditeljem treh držav Magreba predlagal prav to: naj* izkoristijo svoje odnose s PLO in nanjo vplivajo, da bi se napori ZDA za mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu vendarle uresničili. Baker je jasno povedal, da Palestinci ne smejo izgubiti te priložnosti, vendar njihove uradne izjave so še vedno dokaj toge. Jaser Arafat, ki je le 24 ur pred Bakerjem obiskal države Magreba, je izjavil, da še ni prišel do dogovora o sestavi palestin-sko-jordanske delegacije. Vsekakor pa je sklenil, da bo septembra sklical v Alžiru nacionalni svet PLO, na katerem bi organizacija
izoblikovala svojo bodočo politiko. Precej optimizma pa je bilo razbrati iz izjave Arafatovega svetovalca Basama Šarifa, ki je neki ameriški televiziji zaupal, da ni nepremostljivih zaprek za. sodelovanje Palestincev na konferenci. Da ne bi bilo nesporazumov, pa je palestinska tiskovna agencija Wafa včeraj objavila pojasnilo, da gre za osebno Šarifovo stališče. Sicer pa ne gre za novost: odprta Šarifova stališča je agencija že večkrat dema-tirala, čeprav se je v času Šarifova. izjava izkazala za verodostojno.
V okviru prizadevanj za mirovno konferenco, pa je zanimiv tudi demanti glasnika Bele hiše Fitzvvaterja, češ da Baker ni sklepal nikakršne »tajne« pogodbe s sogovorniki na Bližnjem vzhodu. V sredstvih javnega obveščanja se je namreč razširila vest, da je med drugim Baker obljubil Siriji vrnitev golanske planote.
V nedeljo in včeraj so se spopadi povsod na Hrvaškem nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo
Predstavnika zveznega predsedstva včeraj v Zagrebu Tudjman poudaril hrvaška prizadevanja za premirje
ZAGREB — »Hrvaška se zavzema za prekinitev ognja, vendar pa zanjo ni sprejemljivo, da komisijo, ki naj bi to prekinitev nadzorovala, vodi podpredsednik zveznega predsedstva iz Črne gore Branko Kostič,« je včeraj na pogovorih s članoma predsedstva Jugoslavije Tupurkovskim in Bogiče-vičem v Zagrebu izjavil hrvaški predsednik Franjo Tudjman. Ta je še poudaril, da Kostiča ‘zavračajo zato, ker je pred kratkim obiskal Borovo selo, kjer se je prelivanje krvi in srbska agresija v vzhodni Slavoniji dejansko začela. S tem je po Tudjmano-vem mnenju Kostič odkrito podprl teroriste, »kar je več kot sovražno ravnanje proti Republiki Hrvaški in njeni suverenosti ter teritorialni celovitosti.« Tudjman je tudi izrazil ostro nasprotovanje Kostičevemu obisku -z delom komisije ( v njej je tudi admiral Brovet) za nadzor premirja - v Kninu, kjer je včeraj, kot poroča Tanjug, izjavil, da mora mir odgovarjati vsem, »najbolj pa prebivalcem Knina.« Tupurkovskemu in Bogičeviču
je Tudjman tudi sporočil, da bi morala v delu komisije s hrvaške strani sodelovati namestnik notranjega ministra Degoricija in minister brez listnice Juzbašič, vsekakor pa komisija v Knin brez predstavnika hrvaške vlade sploh ne bi smela prispeti.
Na redni mesečni tiskovni konferenci pa je hrvaški predsednik spregovoril tudi o poskusu, da bi vrgli demokratični režim na Hrvaškem in tudi predsednika republike. Tudjman ni izrecno omenil, kdo naj bi poskušal s »tihim« državnim udarom, omenil pa je nekatere protihrvaške centre v Zagrebu in nekaterih državah, ki imajo drugačne poglede na razplet jugoslovanske krize. Pri tem je obtožil tudi nekatere pripadnike HDZ, da so pri tem poskusu sodelovali, omenil pa je tudi sodelovanje skrajne levice in skrajne desnice. »Toda iz vsega tega je Hrvaška izšla bolj enotna in z novo vlado demokratične enotnosti,« je izjavil hrvaški predsednik, ki je še povedal, da bo nova vlada
sprejela konkretne ukrepe po odločitvi hrvaškega sabora o zamrznitvi odnosov s Srbijo, »ki skupaj z JLA stoji za agresijo in terorizmom na Hrvaškem.«
Na mirovno misijo v Zagreb je včeraj dopotoval tudi vatikanski zunanji minister Tauran, ki se bo srečal s predsednikom jugoslovanske škofovske konference kardinalom Kuharičem, jutri pa bo odpotoval v Beograd, kjer se bo pogovarjal s poglavarjem srbske pravoslavne cerkve patriarhom Pavletom in jugoslovanskim zunanjim ministrom Lončarjem.
Ob vsem tem pa orožje na Hrvaškem ne molči. O bojih so v nedeljo in včeraj poročali z vseh kriznih žarišč na Hrvaškem, število žrtev pa stalno narašča. Včeraj je bila tudi prva tiskovna konferenca kriznega štaba za severno in srednjo Dalmacijo, kjer so sporočili, da se je JA tudi na tem področju prvič doslej odkrito z uporabo minometalcev, tankov in aviacije pri Skradinu odkrito postavila proti enotam hrvaškega Mupa in nacionalne garde.
Na fronto v vzhodni Slavoniji vsak dan pošiljajo nove enote hrvaške garde (AP)
Britanski častnik
•	••• j	••
o misiji trojice
LJUBLJANA — Včerajšnji britanski časopis Inde-pendent objavlja pismo polkovnika Edwarda Cowa-na, ki je bil do leta 1990 vojaški ataše v Beogradu. Zavzema se za takojšnjo in odločno akcijo Evropske skupnosti, ki naj bi poslala v Jugoslavijo mirovne sile, sestavljene iz izkušenih vojaških in diplomatskih opazovalcev, vojakov oboroženih s protitankovskim in protiletalskim orožjem, helikopterji in močnimi komunikacijami, Polkovnik Cowan meni, da je to edini način, da v Jugoslaviji ne pride do še večjih spopadov. V pismu tudi trdi, da se vojska sedaj na novo organizira, da je svoje vrste očistila vseh, ki jim enotna Jugoslavija ni bila po volji.
Po njegovem mnenju je evidentno , da se enote jugoslovanske armade skupaj z enotami Srbske teritorialne obrambe, pripravljajo za nove ofenzivne akcije. Uspehi srbskih teroristov, ki jim je pomagala vojska (še posebej letalstvo), so samo še opogumili jugoslovansko armado in ji dvignili načeto moralo. Tako bi po njegovem mnenju generala Adžič in Bajič v povezavi s srbskim političnim vodstvom lahko pričela napad na Zagreb, Bosno in Hercegovino popeljala pod srbsko hegemonijo in nazadnje bi po poteku treh mesecev krenili še na Slovenijo. (STA)
Razen nekaj izjem je večina politikov proti pomilostitvi brigadista Curcia
RIM — V polemiki o morebitni pomilostitvi Renata Curcia, »duhovnega očeta« rdečih brigad, so se včeraj oglasili številni predstavniki političnih strank in organizacij. Če jih povzamemo, pridemo do ugotovitve, da sta se za osvoboditev Curcia izrekla le predstavnika PR Mellini in PSI Ando ter zgodovinar Giuseppe Tamburrano. Ando, pri socialistični stranki odgovarja za državne zadeve, brani tezo, da je treba sprejeti milosten ukrep, ki pa ne sme biti le individualnega značaja. Ando torej zagovarja stališča, ki jih je sam Curcio pojasnil v pismu pravosodnemu ministru Martelliju, češ da je zgodovina porazila ideaologijo rdečih brigadistov in da je nastopil čas »sprave«, torej čas, da Italija zapre račune z dramatično preteklostjo. Zgodovinar Tamburrano se sicer ne strinja s Curci-ovo analizo vzrokov za nastanek terorizma, vendar ugotavlja, da je država do teroristov imela dve meri: bila je popustljiva do skesanih teroristov, pa čeprav so bili morilci, do drugih pa ima trdo roko.
Razen teh izjem so vse druge note uglašene le na eno struno: Curcio je emblematičen primer, zato naj ostane v zaporu. Socialdemokrat Maurizio Pagani ugotavlja, da k tej odločitvi vodi že elementarni smisel za pravico in spoštovanje žrtev. Tudi predsednik centralnega odbora MSI-DN Franco Franchi brani to tezo, podpira pa jo z ugotovitvijo, da bi v nasprotnem primeru država morala dati priznanje tudi »borcem salojske republike«. Roberto Savasta, podtajnik liberalne stranke, trdi, da je pismo Renata Curcia Martelliju le priznanje ideološkega in političnega poraza, pri čemer naj se država omeji na to, da dejstvo vzame na znanje. Nemogoče je govoriti o spravi, nadaljuje Savasta, kajti v vojni so bile le rdeče brigade, ki sedaj ugotavljajo, da so bitko izgubile. Civilna družba je plačala previsok krvni davek, umrlo je preveč nedolžnih državljanov, na milijone ljudi je živelo v strahu, sile javnega reda, odvetniki, sodniki, politiki in časnikarji so vsak dan tvegali življenje, nemogoče je izbrisati vse to s pietiz-mom, pravi Savasta.
Še vedno ni znano, zakaj se je grška ladja za križarjenje Oceanos potopila
Bomba skrita v poročni torti?
Za tajnika PRI Giorgia La Malfo bi v P ^ meru Curciove pomilostitve parlament vlada popolnoma izgubila verodostojn°^j kajti med teroristi — pa naj bodo teoretiki izvrševalci — in civilno družbo je nastal P globoko, krvavo brezno. Iz krogov KD sta„j. proti taki rešitvi oglasila tudi Vincenzo netti, ki pri stranki vodi pravosodni reS°r' poslanec Pierferdinando Casini. Medtem je prvi ostro proti izpustitivi, ima Casim koliko bolj razčlenjeno, vendar vedno od . nilno stališče. Odpuščanje posamezniku^ možno, toda to, kar zahteva Curcio, da bi generaciji teroristov izbrisali krivdo, j® sprejemljivo, pravi Casini. Med izjavami p tikov naj zabeležimo še besede lit>eL. j; Enza Palumba, odgovornega za sodstvo. on ni za to, da bi Curcia izpustili, Pr.ePrl jfl pa je, da bi sodstvo moralo omiliti krivic razlike.	. ek-
Ostro proti pomilostitvi so se včeraj . nja li tudi predstavniki Vsedržavnega zdruz^ žrtev terorizma, razni sorodniki žrtev in P cijska sindikata Sap ter Lisipo.
CAPETOWN — Včeraj ob 13.30 je minilo 24 ur, odkar se je ob južnoafriški obali potopila grška ladja za prekooceanska križarjenja Oceanos, vendar še do večera ni bilo mogoče ugotoviti, ali je kateri od 480 potnikov in nepre-ciziranega števila posadke izgubil Življenje. Glasnik južnoafriške turistične agencije TFC Tours, ki je ladjo dala v najem, je namreč zatrjeval, da so se vsi potniki rešili, reševalne ekipe pa so pogrešale štiri osebe. Vsi so vsekakor poudarjali možnost, da so pogrešani na kateri od tolikih manjših ladij, ki so se podale na kraj, ko je telegrafist Oceanosa sprožil v soboto zvečer alarm.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Koordinator letalske reševalne akcije Gerry Everts je dejstvo, da niso našli trupel, upošteval kot pozitivno, zatrdil je vsekakor, da je reševanje potekalo na najboljši način, seveda ob upoštevanju izredno slabega vremena. Glasnik TFC Tours Alan Forgett je tudi povedal, da so nekateri brodolomci sami priplavali do skalnate in neobljudene obale Transkeija, pred katero se je ladja potopila.
Vzroki brodoloma ostajajo velika uganka. Nekateri domnevajo, da je ladjo pogubilo prav valovje in slabo vreme, spomniti namreč velja, da je veter v sobodo zvečer pihal s hitrostjo 120 kilometrov na uro, drugi se nagibajo k domnevi o okvari, tretji pa verjamejo v verzijo o atentatu. To domnevo potrjujejo tudi vest; da je nekaj minut preden je Oceanos odplula iz pristanišča East London nekdo telefoniral luški kapitaniji in napovedal, da je na krovu bomba, skrita v poročno torto. Kaže nadalje, da je kapitan pre-provedal policiji, da bi stopila na ladjo in preverila informacijo.
Prav kapitan Viannis Avranas in njegova posadka so bili v včerajšnjem južnoafriškem časopisju v središču polemik. Veliko potnikov je namreč povedalo, da šo kapitan in mornarji med prvimi zapustili potapljajočo se ladjo, ne da bi potnikom skušali pomagati. Povedali so nadalje, da so se mornarji vkrcali na motorne čolne, medtem ko so potniki imeli na razpolago le čolne na vesla. Avranas ni hotel komentirati teh vesti, izjavil je le, da je zapustil ladjo, ko je skozi odprtino, ki je nastala v strojnici, začela vdirati voda.
Ladjo Oceanos je najel južnoafriški finančnik Winston Sahd iz Oueen-stowna, da bi »dostojno« proslavil poroko svoje hčerke. Svatje, teh je bilo kar 480, naj bi se zabavali na dvodnevnem križarjenju, ki pa že od začetka ni kazalo dobro. Vse je šlo narobe, začenši z vremenom. Seveda pa ni nihče pričakoval, da jih na odprtem morju čaka prava tragedija.
Na Japonskem umrl ustanovitelj industrij Honda
J	u^1
TOKIO — Na Japonskem Je niy Soičiro Honda, ustanovitelj enega $ve-večjih industrijskih imperijev na ^ tu. Imel je 84 let in je začel kot gi nik, dokler ni leta 1946, takoj P0^ ^0' svetovni vojni, ustanovil tovarn tornih koles, ki je izdelovala	p°
le vojni
z odpadnim materialom,
ni manjkalo. Iz tega zac ^ yr poiskusa se je razvila ena najveU dustrij na svetu: najprej s proiz jj s motornih koles, od leta 1963 Pa ; je1 proizvodnjo avtomobilov. Že ®e^0jide poganjajo motorji honda tudi 0jr formule 1. Za razliko od drugih >,0gd& skih industrij cev je bil Soičiro -M kar se da liberalen in je imel do^ 0d' uslužbencev vse prej kot forma nos.	.g73 \\
Čeprav se je upokojil leta , 0jf>\ ohranil častno predsedstvo in P 0t>ra' visokega svetnika industrijskey ta, ki nosi njegovo ime.
Higienske razmere v barih na severu slabše kot na jugu
RIM — Karabinjerji oddelka NAS so v juliju pregledali sanitarne in higienske razmere v 1.112 barih in pri tem ugotovili 903 kršitve. Od teh jih je bilo 131 kazenske narave, 774 pa administrativne. Ob tem so karabinjerji odgovornim oblastem tudi prijavili 629 lastnikov oziroma upravljalcev javnih lokalov.
Zanimivo pa je, da je tokrat pregled demantiral nekatere »udomačene« predstave. Sever države je namreč manj natančen, ko gre za spoštovanje sanitarnih in higienskih predpisov. Tako so v Dolini Aoste med 13 pregledanimi bari odkrili 6 takih, ki niso bili v skladu s predpisi, podobno pa je bilo tudi v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so nepravilnosti odkrili v 18 od 42 pregledanih barov. Najbolje se je odrezala Kampa-nija, kjer so bili »izven zakona« le 3 od 46 pregledanih barov, zelo »čista« pa je tudi Apulija, kjer so pri 61 inšpekcijah odkrili le 7 kršiteljev.
NLP ponagajal posadki ameriške vesoljske ladjice
NEW YORK Nepričakovana prisotnost ne^t0-nega predmeta, ki je imel dimenzije in vide ^g. mobilskega odbijača, je nekoliko razgibala sjC ^ad-noton tek življenja na krovu ameriške veso!/5 gajice Atlantis. Neznan predmet je videlo vseh P r,vM nov posadke in torej ni mogoče, da bišlo za F ^gh saj so ga vesoljci tudi filmali in fotografirali-gih urah ugibanj so morali tudi tehniki v v?s n{ljšeQa središču na Zemlji, priznati, da nimajo najin ^ g^roQ pojma, za kaj pravzaprav gre. NLP je lebde Atlantisa nekaj ur, na kar je izginil neznai prav tako skrivnostno kot se je tudi pojavil.	^ ^el
Najbolj verjetna domneva je ta,
da gre sa-nobeneV d.
skiP'%
velikega umetnega satelita, vendar pri . telitu ni beležijo okvare. Morda gre za ^covinAijands° met, ki so ga tehniki pozabili v prtljažniku in ki se je po izstrelitvi oddelil od ladjice. ___
Avgust v Reziji bo v znamenju cele vrste kulturnih prireditev
Storia
DEL GRUPPO FOLKLORISTICO
VAL RESIA
^ , EZIJA — Avgust v Reziji bo pote-rjj v znamenju kulture. To lahko so-° na podlagi vsebine manifestacij, u . občinska uprava ob sodelovanju v ®Jevnih kulturnih organizacij prireja tur 3s*ec^njih tednih v domačem kul-io K6111 domu- Osrednja prireditev, ki zP °?° Popravili ob sodelovanju Zve-slovenskih kulturnih društev, av n° v bodočnost", bo od 8. do 15. Vr£Usta- V okviru te pobude, četrte po dom*' bo v rezijanskem kulturnem Vr ,.u Vrsta zanimivih večerov. Prvi na PtpH “° avgusta ob 21. uri, ko bodo ni 7.Stav*^ knjigo o rezijanski folklor-skupini (njena platnica je na sliki).
želi paistarejše tovrstne skupine v de-27 o£voj° dejavnost so namreč začeli
m^^ijanski godci in plesalci sodijo -	naj s'
5voj
H- -t°bra 1838, ko je folklorna skupi-sr nast°pila v Vidmu v čast avstrij-l0^9a kralja Ferdinanda I. Za to pri-je „ost' ,k°t pričajo takratne kronike, zii a® italijanski podkralj obiskal re-Potpk ° sknprno, da bi se dogovoril o ku videmskega nastopa.
ga :to®estdeset strani obsegajoča knji-Van;6 n?staia predvsem zaradi prizade-cev t °omačih rezijanskih raziskovalne rer °b podpori videmske Pokrajine ar®ke skupnosti za Kanalske do-Žahn'	Rezija in Hranilnice iz
turnplc- ^b tej priložnosti bodo v kul-ziia_ ® domu nastopili sami člani re-y ske folklorne skupine.
(vedn^vliV1' avg"sta' bo ob 20'30
nje z ’ KU1turnem domu) nagrajeva-
qa n Sla90valcev natečaja rezijanske- . ^narečja.
nost«°hVbu Pobude »Okno v bodoč-Mont Predstavitev knjige zbora SUstfl6 9an*n - v ponedeljek, 12. av-Pripra °v	Za to priložnost bodo
pin. yV- revijo domačih pevskih sku-d°tnu CSSU Prireditve bo v kulturnem hied ioSnk dan (med 10.00 in 12-00 ter obrti v 911 22.00) razstava domače tografi' ®eokega orodja, prehrane, fo-J®' slikarstva in keramike.
RUDI PAVŠIČ
Umrl Božidar Race
BEOGRAD — Te dni je izdihnil v Beogradu diplomirani ekonomist in univerzitetni profesor Božidar Race, brat bivšega dolgoletnega predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Borisa (Žarka) Raceta.
Rajni se je rodil 3. januarja 1904 v Hrpeljah pri Sežani. Po osnovni šoli v domači vasi je študiral na realki v Ljubljani in Idriji, kjer je 1. 1922 maturiral. Ekonomsko komercialno visoko šolo je obiskoval v Trstu, Zagrebu in Beogradu, kjer je 1. 1941 diplomiral. Po maturi in vojaščini se je zaposlil v tržaški lesni trgovini, kjer je ostal do 1. 1929, ko je moral ilegalno emigrirati v Jugoslavijo, zaradi česar je bil obsojen na tri leta ječe in visoko denarno kazen, »ker je prekoračil državno mejo iz političnih razlogov«. V Jugoslaviji je bil 10 let zaposlen v železniški delavnici v Zagrebu. Delal je v emigrantskih krogih, ob delu je študiral in izdelal popolnoma novo organizacijo enotnega obračuna stroškov, ki so jo hitro vpeljale vse druge železniške delavnice, zato so ga tudi prestavili v Generalno direkcijo JDŽ v Beogradu.
Njegovo pravo strokovno in znanstveno delo se je začelo ob koncu 1. 1944 po osvoboditvi Beograda, ko so ga vključili v skupino za pripravo novih predpisov o enotnem računovodstvu v gospodarstvu. Marca 1945 so ga prestavili v Državni revizijski zavod pri Gospodarskem svetu FLRJ, kjer je delal na poenotenju sistema računovodstva v gospodarstvu. Ko so zavod razpustili, je prešel na Zvezno finančno ministrstvo v Oddelek računovodske službe ljudskega gospodairstva, kjer je ostal 10 let. Opravljal je tudi
druge dolžnosti: 1. 1952 je bil na čelu oddelka službe dohodkov iz gospodarstva, občasno je delal pri Vrhovnem gospodarskem sodišču FLRJ, od 1. 1956 je delal kot samostojni svetnik pri izdelavi gospodarskega sistema, posebno pri obdelavi sistema razdelitve skupnega dohodka gospodarskih organizacij, v letih 1947-54 je ob službi honorarno predaval na Ekonomski fakulteti v Beogradu predmet Teorija in osnove knjigovodstva z industrijskim knjigovodstvom, predaval je tudi na Višjem ekonomskem kurzu, ki ga je organiziral Gospodarski svet FLRJ, na Višjem finančnem tečaju in na Višjem knjigovodstvenem tečaju, ki ju je ustanovil Zvezni sekretariat za finance, a med drugim so ga tudi izvolili za rednega profesorja na Ekonomski fakulteti v Subotici, kjer je ostal šef stolice za knjigovodstvo do upokojitve 1. 1980.
Njegova ustvarjalnost je globoko prodrla v znanstveno-teoretske vidike praktičnih problemov na področju računovodstva, knjigovodstva, razdelitve in družbenih računov. Napisal je vrsto knjig, razprav in referatov pa tudi učbenik, sodeloval na mednarodnih simpozijih in v Evropski uniji računovodskih in finančnih strokovnjakov, kjer je bil v komisiji za izdelavo predloga za evropski kontni plan, a za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj: Oktobrsko nagrado za znanost mesta Subotice za leto 1969, Red dela III. in II. stopnje, Red zasluge za narod s srebrnimi žarki in zlato znač,-ko Zveze računovodskih in finančnih delavcev Srbije.
Tekmovanje harmonikarjev
SEŽANA - Klub Kraška harmonika, ki deluje pri ZKO Sežana, prireja v nedeljo, 11. avgusta, izbirno področno tekmovanje za "Zlato harmoniko" Ljubečna 91. Tekmovanje bo potekalo ob 18. uri v Majcnih pri Štorjah. Udeležijo se ga lahko harmonikarji na diatonično harmoniko s Primorskega. Organizatorji upajo, da se ga bodo tudi letos udeležili harmonikarji onstran meje. Tekmovanje bo spremljala tričlanska strokovna žirija in najboljši se bodo uvrstili v finalno tekmovanje v Ljubečni. Prijave sprejema ZKO Sežana, Partizanska cesta št. 15 (tel. 067-7373.6), možna pa je tudi prijava uro pred začetkom tekmovanja v Majcnih.
Župnik v Špetru - Slovenec
S101PbETeR SLOVENOV — Špeter vensrnov bo po več letih dobil slo-
veinske9LnfupnLka' Po sklT vi"
ki 0l.t ^Kotlje bo namreč v benes-^ioni?11* odslei služboval 53-letni Drev 10 Mateucig, sicer doma iz Novi • VeMet Pa župnik v Sappadi.
preaB,uPnik, ki bo tudi vikar tega Phiščl r. blediških dolin (11 žu-ja, jJ' ?° nadomestil Gina Paolini-leta tod služboval skoraj tri
sta>čitev videmske škofije pred-so v s v®ekakor dobro potezo, saj. Petru Slovenov večkrat izra-
zili željo, da bi radi imeli slovenskega duhovnika, ki bi maševal tudi v tem jeziku.
S tem v zvezi so nekateri svetovalci Gorske skupnosti za Nediške doline pred kratkim vložili pismeno vprašanje, ker so želeli, da bi se v teh krajih maševalo po slovensko.
Kot je sam nadškof Alfrede Bat-tisti povedal slovenski delegaciji (Zlobec in Kacin) med obiskom na škofiji, se hoče s to izbiro poudariti težnjo, da se povsod tam, kjer živi naša skupnost, mašuje tudi v slovenščini.	R.P.
Slovenci od vsepovsod na 3. višarskem srečanju
venski zgodovini, ki še vedno burita duhove, kot se je izkazalo tudi med razpravo po uvodnih poročilih.
Srečanje se je nadaljevalo z mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar v višarski cerkvi. V homiliji je nadškof med drugim poudaril, da smo ljudje dolžni zvestobe svojemu narodu in domovini, ne da bi zato bili slepi in gluhi za pravice, potrebe in zahteve svojih sosedov. Omeniti velja, da sta je srečanja med raznimi uglednimi gosti udeležila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za Slovence po svetu Janez Dular. Peterle je po maši imel tudi krajši pozdravni nagovor.
Tretje višarsko srečanje je uvedla-in vodila predsednica Zveze slovenskih katoliških izseljencev v Evropi Veren-ka Koršič Zorn, goriška Slovenka, ki že dalj časa živi in deluje v Parizu ter je med vidnejšimi člani tamkajšnje slovenske skupnosti.
SV. VIŠARJE — Več sto Slovencev iz zdomstva, zamejstva in iz matice se je zbralo na Višarskem srečanju treh Slovenij, ki ga je to nedeljo že tretjič priredila Zveza slovenskih katoliških izseljencev v Evropi. Prvi del srečanja je bil študijske narave in je potekal v Domu srečanj, kakor se bo odslej imenovala hiša oziroma »štant« na Sv. Višar-jah, ki ga prav v tem času kupuje skupina Slovencev z dušnim pastirjem za Slovence v Belgiji g. Vinkom Žakljom na čelu., Na sporedu sta bili dve predavanji. Prof. Janko Prunk z Univerze v Ljubljani je govoril o odločitvi Slovencev za jugoslovansko državo med prvo svetovno vojno, dr. Boris Mlakar z Univerze v Ljubljani pa o državljanski vojni in domobranstvu za časa okupacije Slovenije med drugo svetovno vojno. Šlo je za strnjena, a strokovno dobro podkovana prikaza dveh ključnih trenutkov v novejši slo-
^ POMOČ SLOVENIJI
aenarnimef°Vaniu s slovensl
aleželnimi lav°,di v Italiii in t;
Bkcija pnw?kami se nada ^dsJOMOc SLOVENIJI
žnStne9a odh° P° sklePu soli l1 Posleri1r0ra nameniena i

Pejcočjedic.Vojne v Sloveniji eaQrnjh	Pri slovem
Be?4AS£A KREDITNA BAN
IN POSOJIL POSOJIL
TVtialaSo1,1^ lSedež Nabr (S^Mečka ^n — 65283-1
§S? Sta,BA™A gori
Hr	’ Fl lala K™in]
lsB'Nrosoj"
§aNq
edad — 02.200/89
IIIS"
Ov.
“fetn,
Ca številke tekočih
X)s«erAKM'oD'
69q6 POpqlAre UDIr
S/ e^e2
'e°efonCev°v Im,nostne9a oc
Z igralnico do kakovostnejše ponudbe v prelepi lipiški oazi
LIPICA — Novo pomembno pridobitev za Lipico pomenijo v četrtek odprti igralniški prostori Casino. Ob hotelu Maestoso, ki so ga odprli pred dvajsetimi leti, je investitor Casino Portorož dozidal igralnico. Gala slovesnosti ob otvoritvi so se udeležili vidni predstavniki slovenske vlade z Ingom Pašem, slovenskim ministrom za turizem, in zastopniki obalno kraške regije.
Pred dvema letoma so v Lipici odprli manjši oddelek z avtomati, junija lani so se tu začele prve igre, danes pa je v novih prostorih igralnice mogoče poizkusiti srečo kar na 102 avtomatih in 16 igralnih mizah. Vrednost nove investicije znaša 4 milijone mark. Investitor jo je uredil v rekordnem času sedmih mesecev — arhitekt je Stane Valič. V njej je zaposlenih 93 oseb, sedaj za zaposlujejo še nekaj študentov. Investicija pomeni prezidavo bivšega kegljišča in terase ter delno dograditev objekta. Igralnica je rezultat dolgoletnega strokovnega dela ljudi, ki so začeli pot igralništva prav v Sloveniji. »Na področju igralništva nam ni treba iskati tujega znanja in kapitala. Igralništvo pomeni tudi hitrejši in kvalitetnejši razvoj ostalih turističnih panog,« je poudaril Ingo Paš. Igralnica je bila vedno tista sila, ki je omogočila in prisilila ostale dejavnike k hitrejšemu razvoju turizma. Zato si bodo zaposleni v lipiški igralnici prizadevali, da pokažejo svoje organizacijske in druge sposobnosti in se uveljavijo. Lipiška in tudi ljubljanska igralnica pomenita tehnološko in organizacijsko moč slovenskega igralništva.
Lipica je pred kratkim doživela težak položaj. Evropsko prvenstvo v dresurnem jahanju, ki bi moralo biti septembra prav tu, je odpadlo in tako bo Lipica organizator evropskega prvenstva 1993. Te težave bodo skušali premostiti tudi s pomočjo nove igralnice.	O.K.S.
Kmalu Melodije morja in sonca
PORTOROŽ V petek, 16., in soboto, 17. avgusta, bo v Portorožu "Festival melodij morja in sonca". Organizatorji so nameravali prirediti festival že prejšnji mesec, prisiljeni pa so ga bili odložiti zaradi tragičnih vojnih dogodkov, ki so pretresli domovino. Prireditev bo neposredno prenašal Radio Koper, slovenska televizija pa bo kasneje predvajala celotno prireditev, poleg tega pa so še številne druge televizije zaprosile za posnetke.
Prvi večer bomo prisluhnili 16 pesmim. Publika bo izglasovala najlepšo popevko. Poleg tega bodo organizatorji še podelili nagrado kritike, nagrado za najboljšo glasbo, za najboljši tekst, nagrado za najboljši aranžma in za najboljšo izvedbo. Drugi večer pa se bodo publiki predstavili vsi nagrajeni, skupaj z zmagovalci festivala 'Split 91". Med nastopajočimi zasluži posebno pozornost duo Moulin Rouge, ki je s svojo disko-music osvojil japonsko diskografsko tržišče. Med tujimi gosti bi še posebej opozorili na avstrijskega pevca Christiana Bluma ter na mlado Tržačanko Ornello Serafini, ki bo na Festivalu debitira-la. Pela bo pesem, ki jo je napisal priljubljeni kantavtor Angelo Baiguera, ki bo tudi tekmoval na Festivalu. S tem nastopom hoče Baiguera promovirati svoj album Complici ed assenti, ki je ravno te dni izšel tudi v Sloveniji pri založbi RTV Slovenija. Ploščo je producirala tržaška zadruga Scuola di mušica 55. (w)
Novi most čez Nedižo lepa priložnost tudi za razmislek
Pogled na most čez Nedižo v Podbonescu	(foto Pavšič)
PODBONESEC Ob prisotnosti vidnejših predstavnikov oblasti iri številnih domačinov so v soboto dopoldne v Podbonescu predali namenu nov most čez Nedižo, ki ga je Občina Podbonesec zgradila ob pomoči deželne uprave in družbe Anas. Gradnja novega mostu, ki je trajala približno dve leti, je veljala okoli milijarde lir.
Na slovesnosti je ob županu iz Podbonesca Romanu Specogni in deželnemu odborniku za okolje Ar-mandu Angeliju spregovoril predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je priložnost izkoristil tudi za kritično bodico na račun krajevnih politikov, ki se prepogosto prepuščajo medsebojnim osebnim zdraham pozabljajoč na splošno korist. Ob tem pa je predsednik deželnega odbora podčrtal pomembnost zakona za obmejna ob-
močja, ki zagotavlja tudi Nediškim dolinam možnost vsestranskega razvoja.
Na slovesnosti je spregovoril tudi župan Občine Tolmin Viktor Klanjšček, ki je prisotne seznanil s stvarnostjo v Sloveniji in Jugoslaviji ter naglasil potrebo po tesnejšem sodelovanju javnih uprav z obmejnega območja.
Ob tej priložnosti je župan Spe-cogna izročil Viktorju Klanjščku kopijo dnevnega reda Občine Podbonesec, v katerem občinski svet izreka podporo samostojni in suvereni Sloveniji.
V kulturnem sporedu sobotne manifestacije so nastopili člani godbe na pihala iz Orzana ter domači zbor Nediški puobje, ki ga je vodil Giuseppe Chiabudini.
R.P.
Mobilnost in krčenje številu osebja v bolnišnicah ter predlogi sindikata
Trnjeva pot bolnika...
Za boljšo oskrbo primanjkuje v teh strukturah od 300 do 400 bolničarjev
Tiskovna konferenca odbornice Pittonijeve
Tretja izdaja Musicante bogatejša od prejšnjih
Javne ustanove so nekakšno veliko žrelo, ki pogoltne zelo visoke vsote finančnih sredstev v državni bilanci. Ena od teh ustanov so prav gotovo Krajevne zdravstvene enote, katerih izdatki v zelo veliki meri vplivajo na državni proračun. V dnevnih kronikah časopisja beremo tudi o številnih škandalih, razumljiveje rečeno o prisvajanju javnega denarja v lastne namene številnih politikov iz upravnih odborov teh ustanov. Prav zaradi tega so bili ti predstavniki političnih strank zamenjani s takoimenovanimi garanti, ki naj bi bile politično neopredeljene osebe, vendar pa se je izkazalo, da so v te upravne o.dbore v številnih primerih vstopili ljudje, ki so si začasno slekli politično obleko, v resnici pa vedno zagovarjajo interese strank, ki so jih imenovala na ta mesta. To seveda ni problem, s katerim se ubada tržaška Krajevna zdravstvena enota. Problemi so drugi, vendar v veliki meri skupni s sorodnimi ustanovami po Italiji. Izdatke je treba krčiti, seveda, na žalost, na škodo uslug, ki jih te ustanove lahko nudijo vsem tistim, ki so potrebni pomoči.
In mesto Trst, s svojim velikim številom ostarelih, potrebuje te usluge. Prihaja pa do težav, do začasnega zapiranja nekaterih oddelkov v katinar-ski bolnišnici, nekatere službe so premeščene v tržaško glavno bolnišnico, tako da se mnogokrat bolnik znajde v tistem birokratskem kolesju, ki mu postavlja še dodatne težave.
Sergio Fuccaro, ki je pri sindikalni organizaciji CGIL odgovoren za zdravstvene probleme, nam je razkril nekatere probleme, tudi splošnge značaja, ki zadevajo tukajšnji zdravstveni sektor in delovanje Krajevne zdravstvene enote.
Gospod Fuccaro, najprej bi Vas vprašali, koliko uslužbencev ima trenutno tržaška KZE?
»Sedaj zaposluje okrog 4.200—4.300 uslužbencev, poleg teh pa je še veliko vzporednih dejavnosti, ki zaposluje kar precejšnje število oseb.«
Ponekod se Slišijo kritike, da je osebja v tržaških bolnicah preveč. Te kritike prihajajo seveda iz uradnih krogov, medtem ko so osebje in sindikalne organizacije popolnoma drugačnega mnenja. Kaj pravite o vsem tem?
»Te kritike niso upravičene. V naših bolnicah primanjkuje trenutno od 300 do 400 oseb, ki bi, v kolikor bi jih sprejeli v službo, zagotovile boljšo oskrbo bolnikom, kar pa ne pomeni, da si sedaj zaposleno osebje ne prizadeva dovolj, da bi bili tisti, ki so potrebni pomoči, ustrezno negovani.«
Katere so glavne pomanjkljivosti v organiku tukajšnje KZE?
Gre predvsem za problem bolničarskega osebja, ki ga ni dovolj. KZE je sicer sprejela nekaj ukrepov, niso pa po našem mišljenju jasni in iz katerih ni razumljivo, kaj z njimi sploh želi.«
Kaj vse to pomeni za posameznika, ki je potreben zdravniške pomoči v eni od teh struktur?
Če se tudi začasno zapirajo oddelki in imamo manj osebja, kot ga predvideva organik, je jasno, da ni mogoče zagotoviti enakih uslug, kot če bi bil organik popolen. Če se zmanjša število razpoložljivih postelj ne pomeni, da se zmanjša tudi nivo oskrbe bolnika. Je vprašanje, o katerem je treba temeT ljito premisliti. Glede začasnega zaprtja nekaterih oddelkov pa gre povedati, da je to sicer praksa, ker ne gre pozabiti, da nekatere univerzitetne klinike v poletnem obdobju prekinejo svoje didaktično delovanje. V preteklosti so se ti problemi za osebje razreševali z dopusti, sedaj pa se zapirajo oddelki in osebje se mora "preseliti" v druge oddelke.«
Kako gleda CGIL na to problematiko?
»Gre za kompleksen problem. Menimo, da je zgrešeno, če posegamo samo glede teh vprašanj. Vprašati se je treba, kaj je treba ohraniti in kako to urediti. Potreben je namreč bolj organski pristop do vseh teh problemov.«
Kakšen pa je odnos med tržaško in katinarsko bolnišnico? Sta si komplementarni? In kaj s tržaško, ko že dolgo slišimo o njeni preureditvi?
»V katinarski so osredotočene glavne strukture tega sektorja, v ' Maggio-re", in tega ne gre pozabiti, obstajajo oddelki z visoko profesionalnostjo, kot je na primer kardiokirurški, ki ga vodi dr. Camerini. Glede preureditve tržaške bolnišnice pa je še vse odprto. Tre-
ba je predvsem razumeti, kakšno je to mesto, podrobno proučiti njegove značilnosti, kako se spreminja in katere so njegove resnične potrebe tudi v tem sektorju. Šele nato bo treba ukrepati glede tega vprašanja.«
Ali katinarska bolnišnica, ki je sorazmerno "nova", ustreza tem potrebam?
»Bolnišnica je bila zgrajena predvsem, da bi v njej "združili" čim bolj kakovostno tehnologijo. To tudi sedaj ima in je na tem področju ena od vodlnih v naši deželi. «
V teh pogojih ima bolnik zagotovljeno najnujnejšo oskrbo?
»Oskrba je gotovo zagotovljena za nujne posege in tudi za nadaljnje zdravljenje, stvari pa se malo zakomplicirajo, ko gre za analize, ko mora bolnik ostati v bolnišnici več časa. In vse to je povezano s sedaj zmanjšano razpoložljivostjo postelj.«
Kako Vi kot CGIL spremljate vse te probleme?
»Predvsem pravimo, da je potrebna jasnost. Ne borimo se samo za interese uslužbencev, ampak neposredno tudi za bolnike in za vse prebivalstvo.«
Kaj pa deželna uprava, ki je neposredno zainteresirana za to vprašanje?
»Reči moramo, da ima deželna uprava glede tega odgovorno zadržanje predvsem glede specifičnih problemov. O drugih pa se mora držati državnih navodil.«
ALEKSANDER SIRK
Musicanta, glasbena prireditev, ki jo prireja odborništvo za mladinska vprašanja pri tržaški občinski upravi, bo tudi letos popestrila ne ravno bogato poletno kulturno dogajanje v našem mestu. Prireditev, ki bo od 26. do 28. avgusta na gradu Sv. Justa, je včeraj na tiskovni konferenci predstavila odbornica Ariella Pittoni. Letošnji prireditvi, ki je tretja po vrsti, so rahlo spremenili ime, saj je postala »Musicanta italiano«. S tem so prireditelji hoteli izkazati posebno pozornost ravno italijanski avtorski popevki.
Kot znano je prireditev posvečena mladim glasbenikom in skupinam. Na prireditvi lahko namreč nastopajo samo glasbeniki, ki še niso dopolnili 35. leta starosti. Na koncertu morajo predstaviti popevke, ki so jih sami komponirali in jim napisali besedilo, ali pa že znane popevke, ki so jih aranžirali na povsem nov in originalen način. Posebna strokovna komisija bo na podlagi teh meril, izbrala skupine in glasbenike, ki bodo nastopili na zaklučnem koncertu. Prireditelji so se odločili, da letošnji Musicanta ne bo tekmovalne narave. »Menimo,« je dejala Pittonijeva, »da mora biti Musicanta za mlajše glasbenike predvsem priložnost, da se predstavijo širši domači publiki. Poleg tega smo videli, da je lansko tekmovanje povzročilo številne polemike, zaradi tega smo se letos odločili, da se izognemo tem nevšečnostim.« Odbornica Pittonijeva je še pojasnila, da računajo, da se bo letošnje prireditve udeležilo veliko več glasbenikov kot
Spet močno cvetenje alg v vsem Tržaškem zalivu

Tako obsežnega cvetenja morja, kot ga beležijo v teh dneh v Tržaškem zalivu, v zadnjih treh letih ni bilo. Kljub napovedim - ali bolje upanjem - da se ta pojav letos po dokaj hladni zimi ne bo ponovil, je morje spet dobesedno prekrito od sluzastih madežev zelenkastorjave barve, s katerih se dviga prav neprijeten vonj. Pojav je najbolj opazen na nabrežjih (kot kaže tudi slika Maria Magajne) ter v tržaškem pristanišču, zajel pa je celotno obalo, od Milj do Sesljana. Ponekod je vsaj ob obali voda videti kolikor toliko čista, vendar kopanje v njej ni preveč prijetno, kajti po njem ostane na koži tenka plast lepljive snovi, ki jo je tudi z energičnim tuširanjem težko odpraviiti.
Bolj kot kopalci so zdaj prizadeti ribiči, ki že en teden ne gredo več ribarit, ker jim sluzaste mase tržejo mreže.
Ali bo pojav še trajal, je v največji meri odvisno od vremena. Če bo še naprej toplo in brez vetra, se bodo morali pač sprijazniti z algami, ki bi jih lahko odpravil samo močan se-vernik s plohami.
#
informacije SIP uporabnikom
1
Družba SIP obvešča, da je včeraj, 5. avgusta, menjala telefonsko številko naročnikom v Trstu, katerih številka se začne s 62, 64, 68, 69. Interesenti so že bili obveščeni.
Za te nove številke, ki so že objavljene v telefonskem imeniku 1991/92, bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke.

Naši proizvodi trajajo dalj časa
TOTAL
NAJPRIMERNEJŠI ČAS PO
NAJUGODNEJŠIH CENAH ZA NABAVO TEKOČEGA GORIVA
PETROLCHIMICA
ADRIATICA
LUBRIFICOIUTI
PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
MAZIVNA OLJA ZA VSE VRSTE MOTORJEV
Prodaja na debelo in na drobno
TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400
Okrepitve za tržaško kvesturo 30 novih, mladih preiskovalcev
V okviru obsežne pobude za okrepitev krajevnih struktur sodne policije, s katero je začel načelnik policije, a za Trst se je zanjo zavzel kvestor dr. Alfredo Lazzerini, so tržaško kvesturo okrepili z 20 podinšpektorji državne policije ter z 10 namestniki intendanta, ki prihajajo s šole za poklicno usposabljanje. Vsi so službo nastopili že včeraj, umestili so jih pri operativnih oddelkih v pokrajini, a njihove naloge so preiskovalnega značaja.
Mercedes »obstal« na meji
TRST Tržaška obmejna policija je na italijansko-jugoslovanski meji zaplenila vozilo znamke mercedes, ki je bilo 3. t. m. ukradeno v Švici. O šoferju se ve le to, da je tuj drežavljan, drugih podatkov niso javili, ker je v teku preiskava, tudi v sodelovanju z Interpolom. Skušajo namreč ugotoviti morebitne zveze v Italiji in tudiji.
V zadnjih dneh je obmejna policija zaplenila več avtomobilov omenjene znamke. Vsa so bila ukradena in »namenjena« v Jugoslavijo. Preiskovalci so še poostrili nadzor, saj sumijo, da se za temi posli skriva organizacija, ki naj bi imela razpredeno mrežo v nekaterih evropskih državah.
prejšnja leta, zaradi česar so sklenil1’ da bo natečaj trajal tri večere in ne dva, kot je bilo doslej.
Kdor namerava nastopati na prir®' ditvi mora izpolniti posebno vpisu0 polo, ki je na razpolago v občinske1® informacijskem uradu na trgu Unn® na št. 4/1. To lahko stori vsak1 delovni dan od 10. do 12. ure in 16. do 19. Rok za prijavo zapade l9-avgusta. (w)
Umrl je
Božidar Race
univerzitetni profesor v pokoju
Pokopali ga bomo na pokopališču
Hrpeljah, dan pogreba bomo sporočili’
Žena Vesna, sinova Zlatan in I9°r z družinama, brata in sestra z dru?1 nami, vnuki in ostalo sorodstvo.
Beograd, Subotica, Ljubjana, BoveC’ Trst, 6. avgusta 1991
t
FČ Primor)6'
Zapustil nas je naš dragi
Emil Stiickler (Mimi)
b
Pogreb bo danes, 6. avgusta, °^g v ri iz mrtvašnice glavne bolms udski dom v Trebče.
Žalujoči: žena Olga, brat Mar g0-astra Lidija z družino in osta odstvo.
Trebče, 6. avgusta 1991
(Pogrebno podjetje — Ul- Zonta
smrti svojega odbornika ajje lerja izreka iskreno n svojcem
Zveza upokojencev
za vzhodni Kra*
tne®111
j emu članu in dol??^cklefi11 ivcu Emilu (Mimiju) »tu poslednji pozdrav DSL Z
Trebče
-----j-1—	izj-all
sekcija DSL Zorko
i?,r.zrXgag.o
ratu in sestri ter vsen
Trebč®
Zapustila nas je naša predrag3 mama, nona in pranona
Ida Cotič vd. Bukavec
■-"TJl
V, 11-30
Pogreb bo jutri, 7. avgusta, od * iz mrtvašnice glavne bolnišnice v P seško cerkev.
c>
Žalostno vest sporočajo Bruna, Palmira in Luciano z of nami, bratje Nandi, Doro, Ludvi ostalo sorodstvo.
Prosek, Trst, Božje polje, Križ, nos Aires, 6. avgusta 1991
. „ VJ3'
Ob smrti Ide Bukavec izreka noma Lucianu in Steliu ter svoj iskreno sožalje

Tudi v minulem koncu tedna šagre za prav vse okuse
Res izjemno število obiskovalcev na okoliških poletnih praznikih
gledališča
Tudi konec tedna, ki je za nami, je potekal v znamenju številnih šager in poletnih praznikov, s katerimi si naša društva pomagajo do denarnih sredstev za društveno delovanje v prihodnji sezoni.
Tržaški pomorski klub Sirena je kot vsako leto priredil na prostoru društvenega sedeža ob morju že tradicionalno »kalamarado«. V petek in soboto vreme sicer ni bilo idealno, a ljudi ni manjkalo. V nedeljo pa jih je bilo toliko, da je zmanjkalo vsega - kalamarov, slaščic in tudi drugih dobrot, ki so jih pripravile pridne Barkovljan-ke. V petek je goste zabaval Kraški kvintet, v soboto in nedeljo pa je igral ansambel Lords! Obiskovalci so bili zadovoljni, organizatorji, sicer trudni, pa tudi.
Poletni praznik je bil v soboto in nedeljo tudi v Ljudskem domu v Pod-lonjerju (na sliki zgoraj). Organiziralo ga je ŠD Union, ki je poskrbelo za ples in zabavo terrazne gastronomske dobrote. Udeležence so zabavali godca Neva in Cesare in humoristka Mara, na programu pa-so bile še razne družabne prireditve in ples. Prireditev bodo ponovili še prihodnjo soboto in nedeljo.
Vrtno veselico s plesom in družabno zabavoje v soboto in nedeljo organiziralo ŠZ Sloga. Prireditev je potekala na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Za dobro razpoloženje je skrbel ansambel Zvezde, organizatorji pa so udeležencem pripravili vrsto specialitet na žaru, sladice, pa še dobro pijačo. Čisti izkupiček prireditve so organizatorji namenili bodočemu delovanju društva.
Poletni prireditvi sta bili v nedeljo na programu v Zgoniku in Prebenegu. Prvo je organiziralo KD Rdeča zvezda - odsek SAZGO, drugo pa KD J. Rapo-tec. V Zgoniku je otvoritvi sledil turnir odbojke, v zelo veselem in prijetnem razpoloženju. Od 21. ure dalje pa je gostom igral ansambel Happy Day, vmes pa so si udeleženci lahko privoščili ša razne dobrote.
V Prebenegu je za ples in zabavo skrbel ansambel Lojzeta Furlana, medtem ko je v kulturnem programu prireditve nastopil Pihalni orkester Brega (na sliki v sredi). Danes se bodo prireditev nadaljevala ob zvokih ansambla Happy Day.
Da zaključimo naštevanje, moramo omeniti še šagro, ki jo je na proseku organiziral FC Primorje (na sliki spodaj) in praznik krvodajalcev v Nabrežini, ki je pritegnil na igrišče Sokola izjemno število obiskovalcev, (ni)
(Foto Magajna)
^ Slivnem pospremili 113 zadnji poti Marjeto Kralj vd. Terčon
Ca s°boto popoldne je velika množi-Poti Premila v Slivnem na zadnji toj) °0lhačinko Marjeto Kralj vd. Terko^ je umrla v 92. letu starosti. Po-kot 5a je bila daleč naokoli znana kot J1 rbna mati in gospodinja, pa tudi stttg dpornica vsega, kar je bilo pri-9r0tjy 0venkega. Kot sta ob odprtem sloVp Povedala predsednica Sveta •h Bnskih organizacij Marija Ferletič Tfstg .dstavnik Slovenske matice iz Sjij-^arko Udovič, je na svoji lepi rada sprejamala slovenske S° se ta)f *n Podtione delavce, vse, ki
%Stv°
Vetish,ako ®li drugače razdajali za slo-V*9°iil° V na®ih krajih. V tem duhu je terpjYa tudi svojih osem otrok, med Patjl^^rko, ki je skupno s sestrično 6k(6s kot nedolžna žrtev fanatičnih Si0; v prvih mesecih po drugi sve-
V SljS°bei velja omeniti, da Terčonovi So,netn že več let radi dajejo na Ss,a9° svoj lep kraški borjač za ’>kiVe Slovenskega stalnega gle-■ '•'a v!n za koncerte, zlasti sloven-11 »a Bzb°roma iz Devina. Tudi zato so PQd Q°9rebu v slovo zapeli Fantje iz-rrnade pod vodtvom Iva Kralja.
v°jni.
Trebenci se bodo danes poslovili od Emila (Mimija) Stucklerja
globoko odjeknila
nenadna in prerana JK	%
smrt Emila (Mimi-
ja) Stucklerja. Po-	S
kojni Mimi je bil	«Byf m V
tako v vasi kot v
predvsem zaradi svojega odprtega	m
in dobrega značaja,	,	/ *HI
bil je na razpolago
vsakomur, od starejšega do najmlajšega.
Že od ranih let je okusil grenkobe življenja, saj mu je mladost pobral vihar druge svetovne vojne, v kateri je okusil tudi grozote koncentracijskega taborišča v Dachauu. V povojnih letih se' je aktivno vključil v družbeno-politično življenje na vasi. Odlikovali sta ga resnost in doslednost, ki sta prevevali njegovo delovanje v vaškem krogu, predvsem v sekciji KPI »Zorko Kralj«. Čeprav ni zasedal odgovornejših mest v organizaciji, so se nanj obračali tudi člani drugih organizacij in društev ter posamezniki, bil je vedno pripravljen, da poprime za delo, s svojo izredno požrtvovalnostjo pa je znal vztrajati, pri zadanih si nalogah in ciljih.
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A in S.
Miramarski park- - Luči in zvoki
Nocoj ob 21.00 (v angleščini) in ob 22.15 (v italijanščini) LUČI IN ZVOKI.
Ponovitve si sledijo vsak torek (ob 21.00 v angleščini in ob 22.15 v italijanščini), četrtek (ob 21.00 v nemščini in ob 22.15 v italijanščini) ter ob sobotah (ob 21.00 in ob 22.15 v italijanščini).
kino
Mimi bo ostal vsem, ki so ga poznali, v trajnem spominu, s svojim nasmehom in voljo do življenja in dela. Pogrešali bodo njegovo osebnost in njegov doprinos skupni stvari.
Za njim žalujejo žena Olga, brat in sestra, katerim sekcija DSL »Z. Kralj« in vse trebenske organizacije izrekajo globoko sožalje.
Jutri dve nagraditvi v Centru za fiziko
Jutri dopoldne bosta v zborni dvorani Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru dve nagraditveni slovesnosti. Ravnatelj Centra Abdus Salam bo podelil eno izmed obeh Diracovih kolajn za leto 1990 ameriškemu fiziku Sidneyu R. Colemanu zaradi zaslug, ki si jih je pridobil na področju kvantne mehanike in fizike najmanjših delcev. Drugo Dira-covo kolajno za leto 1990 so že podelili letošnjega aprila Sovjetu Ludviku Fade-jevu.
Še pred tem pa bo prof. Salam podelil posebno priznanje tržaškemu fiziku in bivšemu komunističnemu senatorju prof. Claudiu Villiju zaradi zaslug, ki si jih je pridobil za razvoj miramarskega Centra.
ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Atto di iorza, i. Arnold Schwarzen"eg-ger.
EXCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Reanimator
2, n
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Schegge di iollia, i. C. Slater, W. Ryder, D
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Moana la scandalosa, porn., □□
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Glose.
MIGNON - Zaprto
LJUDSKI VRT - 21.15 Risvegli.
EDEN - 15.00, 22,00 La gattina di una vergine ultrasesso, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Suore in fuga, kom., i. Erič Idle, Hidden Faces.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Mary e Shelley, due porcone bagnate, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -. 18..letom □□
razstave
V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti.
Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L -OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. t. m. so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke CLAUDIE RAZE in kiparja GIORGIA BENEDETTIJA. Urnik: 9-13; 16-19, ob praznikih zaprto.
razne prireditve
ŠD Union organizira »Poletni praznik« v Podlonjerju pri Ljudskem domu; ples in eno—gastronomski kioski vsako soboto in nedeljo do 11. avgusta. Sodelujejo Mara, Neva, Cesare in drugi glasbeniki; razna tekmovanja in družabne igre. V primeru slabega vremena bo prireditev v stavbi.
Zadruga »Praprot« organizira 3. PRAZNIK PIVA v soboto, 10. avgusta, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, 11. avgusta, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 igre za otroke in ob 20.30 ples z ansamblom Taims.
ŠD Vesna prireja v soboto, 10. in v nedeljo, 11. avgusta na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKO ŠAGRO. V nedeljo ob 21. uri žrebanje loterije.
Na »Veselo šagro« vabi SZ SLOGA, ki bo borovem gozdičku pri športnem igrišču v Trebčah v soboto, 10. in v nedeljo 11. avgusta od 18. ure dalje. Plesalo se bo ob zvokih narodnozabavnega ansambla »Zvezde« vse do 24. ure. Pripravljene bodo jedi na žaru, sladice in točila se bo dobra kaplica. Čisti izkupiček je namenjen delovanju društva zato toplo vabljeni.
razna obvestila
PRI »FERNINANDEJU«
se nadaljuje praznik
DELA - L'UNITA
danes, 6. avgusta ves večer
DISCO PLES
poleg običajnih zabav in poslastic.
VSTOP PROST
čestitke
Privekala je mala MONIKA. Mamici Mojci in očku E zlotu iskrene čestitke, mali Moniki pa želi dolgo in srečno življenje teta Verica z družino.
KD I. Grbec čestita svojemu članu JOSIPU ZAFREDU ob njegovi 90 letnici.
koncerti
Gledališče MIELA
• Nocoj ob 20.30 bo v gledališču nastop skupine TRIO BRENTANO iz Munstra v VVestfaliji in komornega orkestra SERENADE ENSEMBLE. Na sporedu bodo Brahmsove in Amorosove skladbe.
GRAD SV. JUSTA
V četrtek, 8. avgusta bo na sporedu rock koncert z naslovom METAL NIGHT. Nastopili bodo ansambli MAD-SWORD iz Trsta, SHABBV TRICK iz Firenc in BLACK ROSE KINGDOM iz Milana.
prispevki
ANPI—VZPI, ANED in ANPPIA obveščajo, da bodo uradi v avgustu zaprti zaradi počitnic.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti do 17. avgusta.
Sindicat CGIL v Nabrežini obvešča, da bo urnik patronata INČA - SPI v mesecu avgustu ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 17. ure.
Z delovno - družabnim večerom so člani Fotokrožka Trst 80 zaprli" društveni sedež. Običajnim prijateljem sporoča, da bo prvi sestanek v petek, 6. septembra; prirediteljem sejmov in šager pa želi lepo vreme in izpraznjene hladilnike
KD Kraški dom obvešča, da se bo tudi letos odvijal poletni center in sicer od 19. do 31. t.m. od 9. do 13. ure. Vpisovanje in dodatne informacije pri Vesni Guštin tel. 327124.
V	spomin na Sergija in Zvonkota Radoviča darujejo mama oz. žena Irma, Patina in Elio 50.000 lir za pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine in 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Pepita in Ivota Gorkiča darujeta družini Dolenc-Žerjal 50.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
Ob 26. obletnici smrti očeta daruje hči Marija Kralj in Moženič 10.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
V	spomin na teto Katerino in teto Milo daruje Marija Kralj Moženič 20.000 lir za odkup sedeža Sklada M. Čuka.
V	spomin na Štefanijo Colja daruje Marija Daneu vd. Šegina 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Marjeto Kralj vd. Terčon darujeta Silva in Ljonka Pregare 30.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Marjeto Kralj vd. Terčon daruje družina Justa Colja 50.000 lir za Glasbeno matico.
Ivan-Miče Malalan daruje 50.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah,
50.000	(jr za vzdrževanje spomenika NOB v Trebčah, 20.000 lir za godbo V. Parma, 20.0000 lir za MePZ Primorec-Ta-bor in 10.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Justa Hrvatiča darujeta Maxi in Rosana Kbmar 50.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj.
Ob 3. obletnici smrti Andreja Ražma darujeta teta Zorka in stric Silko 80.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob pok. Lojzke Taučar vd. Godnik darujeta Lidija in Marica Vitez 40.000 lir za MePZ Milan Pertot.
V	spomin na drago Lojzko Taučar vd. Godnik daruje družina Zoro Starec
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Ob 2. obletnici smrti pok. prijatelja tov. Ljuba Grilanca daruje družina G. Bogateč iz Križa 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih NOB v Križu.
V	spomin na Ivota Gorkiča darujeta Darko in Magda 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
mali oglasi
a!ll EDI MOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
IŠČEM v najem mahjno stanovanje v okolici Proseka, Opčin ali Križa, primerno za eno osebo. Tel. št. 410404.
NUJNO iščem knjige za tretji razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 213282.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije fizike in angleščine ter kemični inženir nudi lekcije kemije, matematike in fizike. Tel. 229234.
'Menjalnica
5. 8. 1991
včeraj - danes
j^M^l^ALUTE
f.
frank ..
Stt*florint
SIf1 frank ...
Mi š.terlmg...
....
krona ....
Nds/ahma....
w dolar ...
fixing bankovci
MILAN	TRST
1298,25	1245,-
747,73	737-
219,78	216,-
663,27	652,—
36,299	35.—
2197,80	2170. -
1991,50	1965. -
192,93	187.
6,787	6,30
1128,80	1090.
TUJE VALUTE
Japonski jen .....
Švicarski frank — Avstrijski šiling ... Norveška krona ... Švedska krona .... Portugalski eskudo Španska pese ta ... Avstralski dolar ... Jugoslov. dinar .. ECU...............
FIXING BANKOVCI
MILAN	TRST
9,463	9,20
859,35	847.—
106,268	104.
191,39	201.
205,92	201.—
8,724	7,50
11,943	11,40
1011.	960.
—	27.
1534,75	
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Filiala Čedad ‘o432/730-314
Danes, TOREK, 6. avgusta 1991
JUST
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.34 - Luna vzide ob 1.09 in zatone ob 17.42.
Jutri, SREDA, 7. avgusta 1991
KAJETAN
PLIMOVANJE DANES: ob 2,02 najnižja -45 cm, ob 9.05 naj višja 20 cm, ob 13.52 naj nižja -2 cm, ob 19.34 naj višja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1017,3 mb. ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, "morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elia Miceli, Letizia Coletta, Federica Rei, Emanuele Sabo, Erik Debeljak, Maura Špezzali, Aliče Cimador, Aliče Lokar,
Veronica Vegliaca, Francesca Romana Caputo, Federico Cammarota.
UMRLI SO: 82-letni Vittorio Flego, 76-letni Dionisio Giagnini, 65-letni Ruggero Baxa, 89-letni Antonio Attilio Vernier, 99-letna Clotilde Bucchich, 86-letna Ida Zottich, 88-letna Lucia Rraico, 70-letna Genna Zuccola, 89-letna Francesca Soguri, 68-letni Emilio Stueckler, 91-letni Cesare Svetlini, 82-letna Vittoria Millo, 78-letni Carmelo Schepis, 70-letni Stellio Butti-naschi, 80-letna Adele Da Pra, 70-letna Licia Bacci, 98-letna Caterina Brumat, 70-letna Luci-ano Fabbro, 82-letna Dinora Chervatin, 87-letni Mantovano Dagri.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX septembra 4 (tel. 371677), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 4, Ul. dell Orologio 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primre.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell Orologio 6 (tel. 300605).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Velik razkorak pri zamenjavi lir z ”uradnim” tečajem dinarja
V Kompasovih poslovalnicah so že včeraj upoštevali dejanski tečaj dinarja (2,83)
V	menjalnicah na novogoriškem območju so doslej, razen redkih izjem, dosledno upoštevali uradni "Markovičev" tečaj dinarja, ki je ob koncu tedna znašal okrog 1,70. Z drugo besedo: za deset tisoč lir si v menjalnici dobil 170 dinarjev.
Včeraj pa so se stvari precej spremenile. Tako so v Kompasovih turističnih poslovalnicah v Rožni dolini in Vrtojbi že včeraj dopoldne upoštevali novi tečaj dinarja, po katerem je 100 lir vredno 2,83 dinarja.
V	čem je novost. Kakor smo izvedeli, odraža novi tečaj vrednost dinarja na valutni borzi, kjer je dinar v odnosu do lire in drugih valut precej manj vreden, od uradne kvotaci-je Narodne banke Jugoslavije.
Mogoče bo bralcu zadeva še bolj jasna, če povemo, da novi tečaj približno odgovarja kotaciji dinarja v italijanskih bankah. Ob koncu prejšnjega tedna je bil dinar vreden okrog 35 lir.
Novost, ki se na novogoriškem uvaja postopoma — še včeraj popoldne so recimo na Petrolovih črpalkah upoštevali uradni tečaj in je bilo za liter super goriva, po zadnji podražitvi treba odšteti 1361 lir - je na nekaterih območjih v Sloveniji pravzaprav že mesec dni stara praksa. Tako v Prekmurju in na meji z Avstrijo. Borzni tečaj pri menjavi tuje valute pa že lep čas upoštevajo v poslovalnicah A banke.
Za tako prakso so se doslej odločila nekatera, sicer bolj redka, podjetja. Ugodno menjavo, kakor je bilo mogoče razbrati tudi iz ekonomske propagande, so doslej nudili gostom podjetja HIT v Novi Gorici.
Dober glas — v tem primeru glas o ugodni menjavi — gre v deveto vas in tako so v zadnjem času v turističnih poslovalnicah in menjalnicah zabeležili znaten padec v prilivu tujih valut, zlasti lir.
Turisti in kupci se pač odločajo predvsem ob upoštevanju lastnih interesov.
Zgledu A Banke se bodo, kot kaže, prilagodile tudi druge banke, oziroma so se že.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi novi tečaj veljal tudi v poslovalnicah Ljubljanske banke, predvidoma že od danes.
Pri Petrolu so nam včeraj popoldne povedali, poleg tega, da še zmeraj obračunavajo bencin po uradnem tečaju, da pričakujejo navodila za obračunavanje po-novem, višjem tečaju. V praksi bo to pomenilo, da bo za liter super goriva namesto dosedanjih 1361 lir treba plačati okrog osemsto lir.
Zanimivi bodo postali tudi nakupi drugega blaga preko meje.
Poleg podatkov, ki smo jih zbirali pri podjetjih in ustanovah preko meje, smo se seveda pozanimali še za "zdravje" dinarja pri nas doma. Pri Kmečki banki so tečaj dinarja včeraj nekoliko znižali v primerjavi s petkom. Jugoslovansko valuto so odkupovali po 30 lir, prodajali pa po 36. Pri Goriški hranilnici so ohranili tečaj od konca prejšnkjega tedna: 35/43.
Prilagoditev vrednosti dinarja stvarni vrednosti na tržišču je odločitev, ki naj bi prispevala k izboljšanju turistične bilance, ki se, zaradi stalnega slabšanja političnega položaja v Jugoslaviji, napoveduje zelo skromna tudi v Sloveniji. Je pa dokaz več, da je inflacija, ki je bila v poldrugem letu nekoliko počasnejša, spet zadobila ritem hiperinflacije.
Gospodarstvo, oziroma reševanje gospodarstva v nekdanji Jugoslaviji, oziroma na območju nekdanje Jugoslavije, je spričo državljanske vojne ter srbsko—hrvaškega spopada, postalo drugotnega pomena. Prav to pa je še dodaten element, ki že itak težko rešljivo krizo še bolj zapleta.
Pa še en element bi kazalo upoštevati: ob monetarni in gospodarski blokadi Slovenija še kako potrebuje tujo valuto.
Tako so so se odigravali dogodki včeraj. Na konsolidacijo stanja pa bo treba zelo verjetno počakati še kakšen dan. Slišati je sicer tudi, vse pogosteje, napovedi o skorajšnji uradni devalvaciji dinarja s'čimer bi "uradni" tečaj približali stvarnemu. Spričo hiperinflacije je to neizbežen korak, ki menda niti ni več tako daleč.
Odzivna pobuda Kinoateljeja in ”Gorizia giovane”
Poletni filmski večeri so v Raštelu privlačnejši
Lepo vreme in odziv kakih dvesto gledalcev sta v nedeljo zvečer poplačal trud organizatorjev poletnih filmskih večerov Kino pod zvezdami. Filmsk0 predstavo na odprtem sta priredila Kinoatelje in združenje "Gorizia giovane pod pokroviteljstvom občinskega odborništva za kulturo ter rajonskega sve za mestno središče in s podporo skupine trgovcev. Za filmske predstave s izbrali otok za pešce v Raštelu, ki se je izkazal za primerno prizorišče kulturni dogodkov še posebno v času, ko Gorica res ne razpolaga z izobiljem kulturni dvoran ali poletnih aren. Za še prijetnejše vzdušje so poskrbeli s postavitvij sveč in domiselnim sistemom za začasno zatemnitev javne razsvetljave. /zbR filmov - v nedeljo so vrteli uspešnico finskega režiserja Akija KaurismakiJ Leningrajski kavboji - je tudi prispevala k uspehu manifestacije, tako da je bij ob koncu povsem razumljiva želja občinstva, naj bi pohodne večere še ponovi1 • Na sliki (foto Marinčič) poletna "kinodvorana" v Raštelu
SSk pojasnjuje svoj glas za statut na Pokrajini
Slovenska skupnost nam je včeraj dostavila uradno pojasnilo o zadržanju stranke pri glasovanju o statutu Pokrajine, kjer je dr. Mirko Špacapan v skladu s sklepom pokrajinskega tajništva SSk ob drugem glasovanju volil za statut in tako pripomogel k njegovi odobritvi z dvetretjinsko večino svetovalcev.
»SSk smatra« - piše v sporočilu za tisk - »da bi ob nasprotnem glasovanju bila prisiljena odstopiti od odborniš-kega mesta, kar bi odprlo vrata v večino republikancem« (točneje: v odbor, saj je PRI že v večini, op. ur.) »ki so od vedno Slovencem najbolj nasprotna stranka, obenem pa bi socialistom nihče ne očital, da so volili proti slovenskim zahtevam in bi mirno ostali na svojih mestih ob povsem nevtralnem zadržanju slovenskih krovnih organizacij.
»V takem vzdušju (in brezbrižju) bi seveda odstop SSk iz večine sploh ne imel odmevnosti, ki bi si jo zaslužil, obenem pa bi se slovenska stranka znašla v opoziciji praktično osamljena, saj so še bivši komunisti (danes DSL) glasovali za pokrajisnki statut in s tem jasno pokazali, da je danes tej stranki več do dobrih odnosov z večino kot pa
za dogmatično (in čestokrat demagoš-ko) zagovarjanje slovenskih pravic«.
Slovenska skupnost ocenjuje, da je v razpravi o statutu na Pokrajini odigrala vidno vlogo s predložitvijo popravkov v prid manjšini, ki pa jih druge stranke oz. posamezni svetovalci v večinoma niso podprli. Vseeno pa je ocena razprave pozitivna, saj se je njen večji del vrtel okrog slovenske problematike in »smo s priznanjem obstoja naše manjšine dobili še tisti uradni pečat, ki ga do danes na Goriškem ni bilo«, ugotavlja SSk.
Mrtev v čolnu
Včeraj popoldne so privlekli do obale manjšo jadrnico s truplom 60—letnega Nerea Gomisellija. Čoln so opazili nekaj sto metrov od obale in je bil prepuščen valovom, oziroma vetru. Kaj kmalu so ugotovili tudi vzrok: čolnar je bil mrtev. Z obdukcijo bodo ugotovili vzrok smrti.
Po prvih ugotovitvah, naj bi smrt nastopila le nekaj ur preden so truplo dvignili, oziroma odpeljali v bolnišnico za nekroskopski pregled.
Po mnenju deželnega odbornika za zdravstvo Brancatija
Za enotno bolnišnico je prepozno
Upravitelj KZE dr Piša na sestanku v Tržiču, kjer zahtevajo bolnišnico zase
Vprašanje bodoče organizacije zdravstva na Goriškem predvsem pa izbira med enotno bolnišnico za celo pokrajino ali dvema manjšima bolnišnicama v Gorici in Tržiču je še vedno predmet razprave v politično-uprav-nih krogih. Stranke v Gorici se pripravljajo na preverjanje, potem ko se je večina razbila na zadnji seji občinskega sveta prav v zvezi s tem vprašanjem. Včeraj se je o teh problemih pogovarjal s tržiškimi občinskimi upravitelji tudi glavni upravitelj goriške KZE, v polemiko o eni ali dveh bolnišnicah pa je posegel tudi deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati.
Brancati meni, da je danes že prepozno, da bi ponovno odpirali to vprašanje, saj so KZE, deželna uprava in ministrstvo za zdravstvo že naredili nekaj konkretnih korakov v smeri gradnje dveh ločenih bolnišnic. To najbrž ni najboljša rešitev, ugotavlja in opozarja, da se je pred dvema letoma sam skupaj z zdravniškim sindikatom Anaoo zavzemal za enotno bolnišnico, ki bi pomenila najbolj racionalno rešitev za zdravstveno oskrbo v naši pokrajini. Toda ta predlog takrat ni prodrl. Zagovorniki enotne bolnišnice
so oštali osamljeni in so se morali podrediti volji goriških in fržiških občinskih upraviteljev ter upraviteljev Krajevne zdravstvene enote, naj se zgradi nova bolnišnica v Gorici, obenem pa naj se dogradi bolnišnica San Polo v Tržiču.
Dežela je vzela na znanje ta stališča in jih upoštevala v sklepih za izvajanje državnega zakona št. 109 o načrtovanju novih bolnišnic. Tako so določili, da bo v Gorici glavna pokrajinska bolnišnica s 507 ležišči, tržiška bolnišnica pa bo po standard-u oskrbe manj pomembna in bo razpolagala z mesti za 324 bolnikov. Brancati meni, da poti nazaj ni, četudi se je v zadnjem času oblikovala na Goriškem dokaj široka družbena fronta za enotno bolnišnico in je pritegnila na svojo stran številne manjše krajevne uprave ter dobršen del svetovalcev tudi v goriš-kem občinskem svetu. Sprememba že sprejetih odločitev bi bila po oceni deželnega odbornika možna samo v primeru, da bi zamisel o enotni bolnišnici dobila soglasno ali vsaj zelo široko politično podporo. Ker pa so mnenja deljena, naj bi raje ne ponovno od-
pismo uredništvu
Ozadje skromne prisotnosti slovenskih prireditev na gradu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
"Na goriški strani nedeljskega Primorskega dnevnika beremo, v nepodpisanem članku "Na gradu se danes pričenja sezona poletnih prireditev", med drugim precej dvoumno trditev, oziroma, vsaj po mojem mnenju, neumesten sum. V osmem odstavku razberemo sledeče: "Zdi se, da bo delež slovenskih prireditev na gradu v tej sezoni precej skromen, po pozitivnih izkušnjah v lanskem letu. Je razlog res samo v strogo odmerjenih finančnih sredstvih in v precej nejasni situaciji, ki je nastala po ukinitvi avtonomne letoviščarske ustanove in ko je bilo treba sezono, tako ali drugače skrpati?"
Postavljena trditev izpade precej dvoumno, oziroma lahko tudi zmede in zavede pazljivega bralca, istočasano pa nalaga slovenskim goriškim organizacijam krivdo in odgovornosti, ki jih nimajo. V istem hipu pa lahko s strani pisca članka zaznamo nepoznavanje celovite problematike poletne sezone '91 na goriškem gradu.
Kot eden izmed akterjev, ki so se v vseh teh letih angažirali, da so se odvijale slovenske prireditve na goriškem gradu in eden izmed tistih, ki je tudi letos neposredno spremljal "grajske" kulturne razplete in dogajanja, želim tokrat iznesti svojo verzijo.
V zadnjih letih, točneje od leta 1988 dalje, je Kulturni dom, v sodelovanju z ZSKD, ZSŠDI, Mladimskim krožkom in SSG, redno prirejal po tri manifestacije vsako poletje "pod šotorom". Naj omenim le nekatere, ki so vsaj po pričevanju mnogih še danes odmevne:
New swing, Agropop, Kazina, Pajks show (lanski) itd. Menim, da smo se za vse te prireditve potrudili, kar je bilo seveda v naši moči in so se pri tem slovenske organizacije tudi finančno izpostavile.
Finančna plat pa je bila in je vedno kočljivo vprašanje kulturne dejavnosti. Za te naše pobude pa nismo bili deležni nobene podpore s strani odgovornih javnih dejavnikov (občina, avtonomna letoviščarska ustanova, Trgovinska zbornica), kar se mi zdi, da ni bilo najbolj umestno vedenje takratnih odgovornih javnih funkcionarjev. Za druge so namreč veljali drugačni kriteriji...
Glede sezone '91 pa naslednje:
Kulturni dom je letos načrtoval vrsto pobud na goriškem gradu, po zgledu lanske izkušnje, ko smo v sodelovanju z letoviščarsko ustanovo priredili uspešen večer s tržaško skupino Witz Orchestra. Upravni odbor Kulturnega doma je poslal 24. aprila 1991 goriški občinski upravi in letoviščarski ustanovi seznam prireditev, ki bi jih bilo prav mogoče s skupnimi močmi "spraviti pod streho". Seznam je obsegal deset zanimivh pobud, tako slovenskih, kakor italijanskih skupin — na določeni visoki kakovostni ravni. Omenjeni ustanovi nista smatrali za umestno vzeti v poštev niti ene od predlaganih prireditev; promocija, slednjih pa naj bi bila le stvar slovenskih organizacij, kar se mi zdi povsem diskriminantna poteza.
Drugo kočljivo vprašanje pa je usposobitev prireditvenega prostora na
goriškem gradu. Letos smo namreč dosegli pravi rekord, saj je bil prostor usposobljen šele 26. julija 1991, to je točno sredi poletne sezone, kar je prava sramota za goriško občinsko upravo, ki ni bila sposobna vsega predhodno urediti. Lansko in predlansko leto so ravno slovenske organizacije orale ledino na goriškem gradu. Tisti, ki so vešči teh zamotanih vprašanj, vedo povedati, da ni enostavno delovati in načrtovati, če dan pred nastopom ne veš, kje se bo manifestacija odvijala. Lani smo namreč bili v zadnjem trenutku prisiljeni premestiti predstavo SSG , potem, ko nam je bil zagotovljen prostor na goriškem gradu, na oder Kulturnega doma.
Podobnih zadev je še nekaj... Letos pa smo želeli izogniti se vsem tem nevšečnostim in ne jemati obveznosti z raznimi skupinami, dokler ni prireditveni prostor na gradu nared.
V tej zvezi bi še omenil, da sem dvakrat javno posredoval na seji go-riškega občinskega sveta ter iznesel vprašanje prireditvenega prostora na gradu, ki ga je treba čimprej rešiti, saj je v določeni meri ravno od tega odvisno nadalnje programiranje posameznih kulturnih prireditev. Zavlačevanj pa ni bilo konca...
Zaradi vseh nastalih, neopravičljivih zamud, pa je bila celotna goriška kulturna sezona precej penalizirana in zasenčena ..- in s tem tudi slovenske
prireditve.
Ne glede na to se mi zdi neumestno oblikovati razna sumničenja, oziroma očitke slovenskim organizacijam na Goriškem o skromnosti pobud, saj je
pravilno poročal PD dne 18.7. 1991 na goriški strani: "Slovenske organizacije zelo aktivne v ponudbi prireditev Poletje '91. Pri tem omenimo gledališke predstave SSG, prireditve Solidarnostnega odbora za pomoč Sloveniji '91, iniciative posameznih kulturnih in športnih društev itd. Nenazadnje pa bi še omenil torkov večer na goriškem gradu, oziroma "Koncert za mir solidarnost Sloveniji - proti vojni vihri v Jugolsaviji", ki je uspel nad predvidevanji in dokazal, da zmorejo tudi slovenske organizacije na Goriškem kvalitetno in uspešno prirejati posamezne manifestacije. To nam je lahko samo v ponos.
V zvezi s člankom pa se popolnoma strinjam z drugo trditvijo, da "za prihodnje leto velja pravočasno poskrbeti za primerna finančna sredstva, predvsem pa delati na daljši rok". K temu dodajam še naslednje: potrebno je tudi povezati vse goriške zainteresirane kulturne skupine in ustanove — italijanske, kot slovenske — in s skupnimi močmi sestaviti program, ki bo zanimiv in vabljiv za celotni deželni, oziroma, zakaj ne, tudi vsedržavni in mednarodni prostor. Potencial za to na Goriškem obstaja, potrebno ga je le združiti, uskladiti , podpreti.
Te naše poglede smo doslej posredovali vsem odgovornim. Počasi se stvari le premikajo — morda jutri, kdo ve , bo drugače... Vprašanj v zvezi s poletnimi prireditvami na goriškem gradu je nešteto, toda postopoma se klobčič vendarle odvija.
S spoštovanjem".
Igor Komel
pirali tega vprašanja, ki lahko prive do ostrih političnih konfliktov in t°r zakasni izvajanje načrtov.	-g
Vprašanje ene ali dveh bolnišnic J bilo predmet razgovora na spozhp nem obisku, ki ga je novi glavni up* vitelj goriške KZE dr. Vittorio P’ imel s predstavniki tržiškeobčin5 uprave. Dr. Piša je poudaril, da se J KZE svojčas odločila za gradnjo uv^g bolnišnic in da njeno novo vodstvo namerava sedaj odstopati od te izD Z njim je soglašal tudi tržiški žup j Calzolari, ki je mimogrede P°siatne kandidaturo Tržiča za sedež eno ^ bolnišnice za primer, da bi prevlad, ta rešitev. Tržič vsekakor zahteva ^ nišnico, pa naj bo to ena od dveh Goriškem ali pa edina.
Dva motorista iz Gorice
prejšnjo noč težje ranila v trčenju na križišču ulic Ron*3^
SU , si'
Manzoni v Gradežu. Motor
600, na katerem sta se peljala, j® ',e lovito trčil v alfo giulietta, ki J j upravljal 20-letni Cristiano ?eT n\-iz Ogleja. Tako voznik suzukija- ^ letni Luca Frascarolo iz Ul. ®°^Cure-kot njegov vrstnik in prijatelj A lio Sella iz Ul. Garzarolli ^ gel-dobila številne udarce m zlome-la si je zlomil stegnenico in ® druge poškodbe, zaradi kateri ^ bo zdravil 90 dni, Frascarolo Pa bi okreval v 30 dneh.
kino
Nova Gorica	r
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 >’B° va Frankestein«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »pop° spomin«.
Al Moro dr. Alesani Trg de '
DEŽURNA LEKARNA V GORlC 0j-
;sani Trg de A
cis 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽK ,
Občinska lekarna št. 2 (Comuna ul. A. Manlio 14 a/b — tel. 480405.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9.30 Leo ^6)* Donnelly iz splošne bolnišnice v , 0p v Ločniku in na glavno pokopa1* grjel' 11.30 Jožefa (Pepca) Vogrič, vd^ jp n« cig iz splošne bolnišnice v cerk pokopališče v Pevmi.
t
Sporočamo, da je ufflr^a draga mama in nona
Pepca Vogrič
- 71	- v	sta
Pogreb bo danes, v torek, o- [0šh 191, ob 11.30 iz mrliške veze ® vifl ilnišnice v Gorici, v cerkeV 1 na tamkajšnje pokopališče' jj-uS Sin Mirko, nevesti, vnuki sorodniki
Bubka 6,10 m!
Končalo se je mladinsko svetovno košarkarsko prvenstvo
Azzurrom le srebro
MALMOE — Sovjetski skakalec s P®lico Sergij Bubka je poskrbel za 0v podvig: včeraj na mednarodnem ®‘*etskem mitingu v Malmoju je po-svil že 28. svetovni rekord, letvico Preskočil na višini 6,10 m in tako a cm popravil lastni rekord, ki ga ie s 6,09 m postavil na mitingu v °rmii 8. julija letos, j. čeprav se ni počutil najbolje, si je ka zelo prizadeval, da bi osrečil Oniačo publiko, ki je zanj zanosno rev ^ala 0,3 vsakem skoku, z novim s'h °rt*0m"	^ve*1 neusPelih posku-
, 6 je odlični sovjetski skakalec v ..lem poskusu dosegel novo ma-jhcno mejo — 6,10 m. Sicer pa bo . 9a tekmovalca lahko pričakujemo 6 nove podvige.
čav 6V*lno °hčinstvo je tudi zelo pri-ani'^10	dvoboj dneva med
i^^iškima sprinterjema Burrellom sn ^ar*om Lewisom. Burrel je bil tpv* ^rlrejši od Lewisa. 100 m je pre-v 10"06, Levvis je bil drugi z
V Ziirichu tudi štafeta ZDA 4x100 m
ZjJERiCH - Organizator velikega
jv. ,	—'-a r	v cnrvc
^iir n5°^nega atletskega mitinga _ lchu je naiavil Ha sp hn tprra tf vanja
x100 m, ki je v soboto izenačila
0-	- je najavil, da se bo tega tek-
ta 4dnia udeležila tudi ameriška štafe-
sorn°on* rekord francoske štafete s ča-w. 37 '79. Štafeto so sestavljali: Le-' “Urrell, Marsh in Heard.
Bugno v vodstvu
MIRANDA DE EBRD Nizozemec John Talen je osvojil včerajšnjo, tretjo etapo mednarodne kolesarkse dirke Burgosa. Talen je v sprintu prehitel Sovjeta Aziata Saitova in Italijana Gi-ovannija Fidanzo.
Na skupni lestvici še vedno vodi Italijan Bugno. Z zaostankom 24" sledi Španec Pedro Delgado, tretji pa je Kolumbijec Martin Farran.
Santiagu 5. etapa
LIZBONA Portugalec Jose Santi-ago je osvojil peto etapo mednarodne kolesarske dirke po Portugalskem. Na skupni lestvici pa še vedno vodi Španec Vincente Ridaura.
Eriču Van Lanckerju »VVincanton« za SP
BRIGHTON — Na nedeljski dirki za svetovni pokal VVincanton v Angliji je zmagal Belgijec Erič Van lancker, ki je pobegnil 11 km pred ciljem in dal drugouvrščenemu Nemcu Golzu 29" zaostanka. Po 44" je privozila na cilj večja skupina kolesarjev, med katerimi sta bila tudi Italijana Fondriest in Chiappucci.
Na lestvici za svetovni pokal še vedno vodi Danec Sorensen z 86 točkami pred Van Hooydonckom in Nizozemcem Maassnom. Četrto mesto si delita Italijan Fondriest in Francoz Madiot (54 točk).
EDMONTON — Italijanska mladinska košarkarska reprezentanca je zamudila izredno priložnost, da bi na svetovnem mladinskem prvenstvu osvojila zlato kolajno. Po izredno izenačenem, razburljivem in tudi »polemičnem« srečanju so azzurri v finalu za 1. mesto podlegli Američanom po enem podaljšku s 85:90 (44:30, 77:77).
Varovanci trenerja Blasoneja so bili v vodstvu tudi za 17 točk (64:47), tedaj pa je stopil v prvi plan predvsem kanadski sodnik, ki je hudo oškodoval Italijane, ki so se tako morali predati šele po enem podaljšku.
Najboljši strelec (20 točk) v italijanskih vrstah in srečanja sploh (skupno z Američanom Reevesom) je spet bil naš rojak Gregor Fučka, ki igra pri tržaškem Stefanelu. Fučka je bil tudi, po mnenju mnogih, najboljši košarkar na tem SP.
Jugoslavija, ki je v polfinalu povsem nezasluženo podlegla Američanom (sodnika sta modrim pošteno zagodla), je v finalu za 3. mesto izgubila z Argentino z 71:74.
FINALE ZA 5. MESTO: Romunija -Španija 110:96. FINALE ZA 7. MESTO: Brazilija - Kanada 93:89. FINALE ZA 9. MESTO: SZ - Kitajska 134:77. FINALE ZA 11. MESTO: Avstralija - Sirija 104:80. FINALE ZA 13. MESTO: Angola -'Urugvaj' 78:77. FINALE ZA 15. MESTO: Nigerija - Japonska 120:95.
KONČNA LESTVICA: 1. ZDA, 2. Italija, 3. Argentina, 4. Jugoslavija, 5. Romunija, 6. Španija, 7. Brazilija, 8. Kanada, 9. SZ, 10. Kitajska, 11. Avstralija, 12. Sirija, 13. Angola, 14. Urugvaj, 15. Nigerija, 16. Japonska.
(Telefoto AP)
S finalne tekme za 1. mesto med ZDA in Italijo.
Vseameriške igre v polnem teku
— Na sliki AP kubanski predsednik Fidel ,a’ ki i~ 9rajeju ameriškega kanuista Michaela Herber-vii vJe na looo------- • • ------
v;,ea ---- m osvojil zlato kolajno na drugem dne-I • ^Mi kih iger, ki se te dni odvijajo na Kubi.
‘4in. SjCe a teh igrah Američani žanjejo levji delež ko-n a* amB £a.ne manjkajo presenečenja, kot naprimer f°*°n> Svetek**1 košarkaric proti Braziliji (84:87) in pravi a Brnesifl °Vne9a rekorderja na 20 km v hoji, Mehikan-Canta, ki je osvojil le peto mesto.
Na Veliki nagradi Anglije v motociklizmu
Slavje Italijanov
DONINGTON — Nedeljska VN Anglije v motociklizmu za SP se je končala z velikim zmagoslavjem Itlai-janov.
Spet sta se odlikovala predvsem mladi Loris Capirossi in Luca Cadalo-ra, ki sta zmagala na dirkah do 125 ccm, oz. 250 ccm. Oba pilota sta vse bliže osvojitvi naslova svetovnega prvaka.
Na najbolj pričakovani tekmi do 500 ccm pa je prvo mesto osvojil Američan Šchwantz pred rojakom RAine-yem, ki pa vodi na skupni lestvici za SP.
REZULTATI
DO 125 CCM: 1. Capirossi (It.) honda 41’30"00 s poprečno hitrostjo 139,593 km na uro; 2. Gresini (It.) honda po 13"249; 3. Oetti (Nem) rotax.
LESTVICA ZA SP: 1. Capirossi 177; Gresini 153; Waldmann (Nem.) 120.
DO 250 CCM: 1. Cadalora (It.) honda 42’09"60 s poprečno hitrostjo 148,799 km na uro; 2. Cardus (Šp.) honda po 0"275; 3. Bradi (Nem.) honda po 2"155.
LESTVICA ZA SP: 1. Cadalora 189; 2. Bradi 173; 3. Cardus 157.
DO 500 CCM: 1. Schwantz (ZDA) suzuki 47'12"182 s poprečno hitrostjo 153,295 km na uro; 2. Rainey (ZDA) ya-maha po 0"788; 3. Doohan (Avstral.) honda po 19"188.
LESTVICA ZA SP: 1. Raineyl85; 2. Doohan 175; 3. Schvvantz 156.
Prihodnja tekma za SP bo 18. t.m. v Mugellu za Veliko nagrado San Marina. Tekmovali bodo v vseh štirih kate-
gorijah. 25. t.m. pa bo v Brnu VN Češkoslovaške.
Beneški Scaini uvrščen v A-2 ligo
BOLOGNA — Košarkarsko moštvo Scaini Reyer iz Benetk, ki je v minuli sezoni oizpadlo v B-l ligo, so ga uvrstili v A-2 ligo, ker se je Pallacanestro Livorno odrekel nastopu v tej ligi, ali bolje združili sta se oba košarkarska kluba iz Livorna.
Naj omenimo, da je s Pall. Livornom lani nastopil Sandi Rauber, ki se je spet vrnil k Jadranu, z beneškim moštvom pa Boris Vitez.
	totip	
1. —	1. Leo Gen	1
	2. Lapillo	2
2. —	1. Ghento Pi	1
	2. Graceful Sud	1
3. —	1. Ipnos Per	X
	2. Invest Bi	1
4. —•	1. Foule	2
	2. Eccome	X
5. —	1. Isherman	1
	2. Lavina d' Asti	X
6. —	1.	Escape Me Now 2.	Anglian Home KVOTE	X
		2
12 (81 dobitnikov)	10.750.000 lir		
11 (1.647 dobitnikov)		520.000 lir
10 (15.354 dobitnikov)		55.000 lir
V prijateljski nogometni tekmi proti Palermu
Triestina zadovoljila in zasluženo zmagala
LIGNANO - Na nedeljski prijateljski nogometni tekmi v Lignanu je Triestina zapustila povsem zadovoljiv vtis in z 1:0 premagala Palermo.
Tržačani so povedli že v 7. minuti s Solimenom in so pokazali značajno in požrtvovalno igro, kar je še kako spodbudno za bližnje prvenstvo in seveda za takojšnji povratek v drugoligaško konkurenco.
Sampdorii prvo mesto
Sampdoria je na najboljši način začela letošnjo nogometno sezono. Na velikem mednarodnem turnirju v Londonu je namreč osvojila prvo mesto. V velikem finalu je premagala Arsenal s 4:3 po enajstmetrovkah. Regularni del srečanja se je končal pri neodločenem izidu 1:1. Po vodstvu domačih je v drugem polčasu s krasnim zadetkom izenačil Vialli.
Na tej tekmi je odlično igral Srečko Katanec.
Nedeljske prijateljske tekme
Reggiana - Milan 1:3; Trento - Juventus 0:2; Ravenna -Napoli 2:1; Taranto - Fiorentina 1:0; Leffe - Atalanta 1:2; Hamburger - Lazio 0:1; Verona - Venezia 1:0; Bastia Umbra - Cagliari 0:3; Torino - Rendena 10:0
Seleševa ni več prva na lestvici
SAN DIEGO — S porazom v finalu mednarodnega te-niškeg turnirja v San Diegu proti Američanki Jennifer Cap-riati s 6:4, 1:6, 6:7 je Jugoslovanka Monika Seleš izgubila tudi prvo mesto na posebni svetovni lestvici ATP.
S prvega mesta jo je izpodrinili Nemka Steffi Graf. Nemška igralka pa bo ostala prva le do naslednjega turnirja, ko jo bo spet zaensljivo prehitela Seleševa. Grafoa je namreč poškodovana in se zato ne more še udeleževati raznih turnirjev.
fr v	:--------
°nčal se je košarkarski turnir San Lorenzo z zasluženo zmago ekipe Giubini
vsak večer veliko število gledalcev
k,1??0, v fjn , ^e 26. košarkarski turnir San Lo-)8nj° lahkot”11 tekmi Pa Je ekipa Giubini z dolih f itlalha tnu° Pr®magala postavo La Luna. sai lnalov ki ma ie bHa manj privlačna od čaJssta si hjjj 80 Potekali v znamenju izenai
(54:50) y _Pl enakovredni le v prvem pol bili Rn,1- Igral t
osta-
uMj B - «,^1 , Prvih minutah drugega dela je bitu ,?ris Vitp, ,<vie v obrambi, v napadu pa so tzioj17) zelo pJ30.točk)' Franceschin (18) in Giu-in vJ' vak° da ;S^.sni- Nasprotnike je zajela živ-Rti J* Posameln1ilanjihova *9ra neorganizirana lot	Poprav>Znik Je skušal z osebnimi akcija-
Osnano11 razplete na igrišču. Celo Borto-lako ZnaU umirit; ?eccat°, ki nastopajo v B ligi, tl'aniv,e^al do onlgre' 3n njihov zaostanek se je 1 rti' to°h, ko je do konca tekme
Kes,
"Vilerja .t - ut'
Ce, V ako da a ze tedaj uvidela, da je tekme ko-°o|R:iir je še aa jgrišče poslala rezervne igralko lgral6c tpk^,n,sa*a kakovost srečanja. Naj-let n; bro p *me Je bil nedvomno Boris Vitez, V ubini ta 'grala še Franceschin ter ceniti £ Vrstah n
■> Eleau*'3' tnedtp^1Cu V bi omenili le Rosignana it? Hait,^0 le nanra' ko ,so vsi ostali odpovedali. ^iattn!^0ljšega hTri?Vanje ekiP in posameznikov. ^lužp^0 PozzecrpCfipUmirja je bil proglašen aiegov °' saj ;e ,. (123,5 točk), kar je povsem
hlestr, ekipp -	• 9ral vse tekme res nrlličnn
- - olj šj
kit°ssa. (jg^^n izvajalec trojk je bil
nest0
bertoaLboljši
t°čk in 19 trojk),
Ro-disciplinski
pokal je prejel Alberto Tonut, najboljši pri prostih metih pa je bil Rosignano (73,5 od sto).
Glede naših igralcev je Boris Vitez osvojil tretje mesto na lestvici najboljših strelcev (136 • točk) in tretje mesto na lestvici najboljših igralcev (119,5 točk).
UVRSTITEV OSTALIH IGRALCEV, KI NASTOPAJO PRI SLOVENSKIH EKIPAH.
NAJBOLJŠI STRELCI: 5. David Pregare 11 točk; 13. Sandi Rauber 73; 15. Umberto Merlin 66; 18. Kristjan Arena 53; 25. Furio Franceschin 44; 28. marco Crisma 38.
NAJBOLJŠI IGRALCI: 18. Sandi Rauber 102,5; 21. Kristjan Arena 99,5; 25. Umberto Merlin 97,5; 26. peter Ažman in Furio franceschin 97.
Ob koncu prireditve je treba zabeležiti velik uspeh, ki ga je imela letošnja izvedba turnirja, saj so gledalci vsak večer do dobra napolnili tribune, na finalni tekmi pa je bilo kar 2.500 ljudi.
Videli smo precej zanimivih tekem, najzanimiveje pa je bilo opazovati nekatere posameznike, ki igrajo izven Trsta, ki jim je drugače nemogoče primerno »slediti«. Marsikdo je seveda presenetil, ob tem pa ne mpremo mimo dejstva, da so nas nekateri tudi razočarali.
Sedaj se bodo košarkarji podali še na kratke počitnice, že čez nekaj dni pa bo marsikdo moral že pričeti s treningi in pripravami za novo sezono. Organizatorji turnirja San Lorenzo so žena-povedali, da bodo tudi prihodnjo sezono priredili to manifestacijo, dobro pa bi bilo, da bi se tega turnirja udeležilo čimveč naših košarkarjev.
VANJA JOGAN
Jadranovec Martin Pertot (ekipa Cei) z dvignjeno roko čaka na podajo žoge. Brani ga bivši jadranovec Zarotti.	(Foto Križmančič)
Predolimpijske regate v Barceloni
Kosmina - Sosič zasedla 31. mesto
KOPER — Prvi udeleženci predolimpijske jadralne regate, v Barceloni so se že vrnili domov, med njimi tudi koprska posadka Kosmina - Sosič, ki je v razredu FD dosegla končno 31. mesto.
»Kot sem povedal pred odhodom, trdim tudi sedaj. Bila je to velika psihična preizkušnja. Čeprav sva uvrščena nekoliko slabše od pričakovanj, sva zadovoljna. Svetovna špica je namreč izredno široka; z njo pa smo zaradi znanih dogodkov izgubili stik, kar se je v Barceloni še kako poznalo. Z Goranom pa sva na pravi poti in v teh osmih mesecih do olimpiade sva sposobna priti v pravo formo. Sedaj je pred nama svetovno prvenstvo v Avstraliji in če želiva cilj uresničiti, nama morajo udeležbo kljub veliki oddaljenosti omogočiti,« nam je po vrnitvi v Koper med drugim povedal Mitja Kosmina.
Nastopi v Barceloni so sklenili tudi deskarji in Mariborčan Stojan Vidakovič je potrdil svoje ambicije, saj bi bil brez nekaterih spodrsljajev lahko uvrščen pod dvajsetim mestom, sicer pa tudi kočno 27. mesto ni neuspeh. V razredih 470, finn in dekleta v evropi imajo na programu še eno regato, na kateri imata Koprčana Antonaz - Glavina možnosti, da se spustita okrog 25. mesta. (Kreft)
Pevec Toto Cutugno začenja poletno turnejo
Slavni Belmondo kupil najstarejši pariški teater
Toto Cutugno, priljubljeni italijanski pevec in dosedanji voditelj opoldanske oddaje Piacere Raiuno, je v soboto v Rimu skupaj s Pippom Baudom (na sliki pred sedežem RAI) predstavil nedeljsko oddajo Domenica in za sezono 1991-92. Lanski poskus, da oddaja ne bi imela stalnega voditelja, je očitno spodletel, kar je bilo opaziti tudi v zadnjih mesecih, ko so uredniki skušali rešiti spored z Gigijem Sabanijem. Načrti za bodočo sezono so torej izrazito »resnejši«. Toto Cutugno pa ne misli samo na zimske oddaje, zato bo prav danes ob 17. uri v Lignanu predstavil svojo turnejo Poletje skupaj (Estate insieme), ki se bo začela že nocoj v lignanski Areni Alpe Adria. Pri turneji bodo sodelovali tudi orkester I tati, Franco Nisi, Paola Barale, Franco Rosi, »glasovna delavnica«, ki jo sestavljajo Carmen Chiaro, Enzo Savi in Antonio Montieri, in plesalci skupine CraZy Ballet.
PARIZ — Najslavnejši francoski igralec Jean-Paul Belmondo je kupil najstarejše pariško gledališče - Theat-re des varietes. Dogodek je francoski tisk pozdravil z velikim poudarkom in prav tako velikim navdušenjem, saj'je nakup rešil slavno dvorano v bližini Boulevarda Montmartre, nedaleč od opere Garnier, iz rok požrešnih gradbenikov, ki so že pred časom izkazali velik interes za stavbo.
Theatre des varietes so odprli 24. junija 1807, v seznam pariških spomenikov pa so ga vpisali že leta 1937. »Rojstvu« dvorane je botrovala Made-moiselle Montansier, v tistih letih slavna igralka, »prijateljica« mnogih princev in Marije Antoinette, ženska, ki je rada nastopala in zabavala preprosto ljudstvo. Lastniki dvorane so bili raznorazni do Francisa Lemonnie-ra, ki je dvorano moral kupiti pred dvema letoma, da je lahko postal lastnik dvorane Palais Royal po dedičih Jeana-Michaela Rouzierea, lastnika obeh dvoran. Lemmonieru se je zdelo naravnost noro biti lastnik dveh takih dvoran in je zato iskal novega lastnika vsaj za Theatre des varietes.
Belmondo se je po 30 letih nastopa-janja v filmih vrnil na odrske deske leta 1987 z Dumasovim Keanom. To delo je doživelo krstno izvedbo prav na odru odru Theatra des varietes leta 1836. V sezoni 1989-90 je Belrpon-do doživel prodoren uspeh z Rostan-dovim Cyranojem de Bergeracom v gledališču Marigny. Repriz Cyranoja se bo igralec lotil jeseni, po dopustu na Ažurni obali. Delo bo doživelo tudi turnejo, ki se bo začela 11. oktobra v Belgiji, dotaknila se bo Milana in Rima, nato bo potovala v Švico, Avstrijo in morda spomladi na Japnsko.
Znesek, ki ga je odštel Belmondo za dvorano ni znan, a šušlja se o 30 milijonih frankov ali o sedmih milijardah lir. Govorilo se je tudi, da je Belmondo prodal producentsko hišo, da bi lahko nabavil gledališče, a kasneje so te vesti demantirali. Repertoar naslednje sezone je že določen, zato bo igralec lahko začel izvajati »lastniške« pravice šele v sezoni 1992-93.
Novost pri ljubljanski Mladiki
Sled za izseljenci
Izseljeniška mrzlica ni tako usodno izčrpala nobenega drugega evropskega naroda, kot prav že sicer maloštevilnega slovenskega. V teh desetletjih pred izbruhom 1. svetovnega spopada se je po svetu razkropilo okoli 280.000 Slovencev, najvitalnejša četrtina narodnega organizma, katerega je že itak bremenila prepihna geografska, politična in kulturna lega. Zato je postalo nujno, da je postala zgodovina preseljevanj integralni del slovenske narodne zgodovine, v kateri ne sme manjkati tudi čisto človeških, intimnih zgodb, dejanja in nehanja »malih« ljudi, prisiljenih iskati izgubljeno srečo drugje. Obdobje množičnega odhajanja skriva za velikimi, praznimi številkami statistike drobna doživljanja, eksistenčne dileme, sloves in potovanje, tragiko in pestrost selitvenih tokov, plahe korake v novem družbenem podnebju, ohranjanje in opuščanje slovenstva, hrepenenje po boljšem, sanjske upe in trde pristanke. Nekatere od teh je skušal v mreže svojega raziskovalnega dela ujeti Marjan Drnovšek in jih predstaviti v privlačni študiji z naslovom Pot slovenskih izseljencev na tuje, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. In v svoji nameri je uspel, saj je v bogato ilustrirani in dokumentirani knjigi ubrano povezal poljudno sproščenost in strokovno, zgodovinopisno strogost.
Zgodba se simbolično začne v Ljubljani, prvem križišču na poti v svet, zaključi pa na Otoku solz, Ellis Islan-du v New Yorku, kamor se je vlival glavni imigracij ski tok v to novo Kanaansko deželo. Toda avtor se je moral vrniti še daleč nazaj - prvi zaznamki nam o slovenskem preseljevanju segajo od oddaljenega 15. stoletja dalje, zlasti proti severni Italiji. Tudi naslednja obdobja pričajo o (ne)prostovoljnih odisejadah Slovencev. Glavni izseljeniški val pa se je pričel v 80. letih prejšnjega stoletja: Slovenci so trumoma bežali v bližnje ali daljne dežele: na razvitejše obronke balkanskega polotoka, v Dunaj in Gradec, v rudarski Vestfalijo in Porenje, v Egipt; največ pa jih je prijadralo v »Indijo Koromandijo« tistega časa, v »Ameriko«: ZDA.
Njen gospodarski izbruh je požiral vedno nove konvoje delovnih moči. zlasti v času delitve zemlje na brezmejnem zahodu, pa tudi v industriji, gozdarstvu in rudarstvu. Rodil se je mit o deželi, kjer lahko vsakdo obogati in živi svobodno, kjer šelesteči d°' larji ležijo kar po cesti, kjer se cedita mleko in med... American drearn. America way, ideologija demokracij6 in stalnega vrtoglavega napredka, kjer lahko vsakdo postane self-made-man-
Toda dejanskost in domišljija sta si le stežka podali roki. Amerika sicer n1 bila tako utrujena od bremenčnih stoletij civilizacije kot stari svet; od njega se je v marsičem odtrgala, obenem pa je izčrpala njegove pozitivne, v prihodnost usmerjene vrednote. Uspeh j6 prineslo edinole trdo delo, odrekanje, preudarnost, vztrajnost, in seveda otoj lo sreče. Predstava o obljulbjeni dežen je nihala med prvo in drugo stvarnostjo. Obe je na lastnih plečah doživel®
masa prišlekov, različne generacij6 različnih ras, narodov, veroizpoved1; ki so odločilno oblikovale njen tedanji in celo sedanji utrip. Slovenski imigranti niso bili nekakšni zapozneli vajenci, ki naj bi le ponižno sprejeli nauke »popolnejše« kulture: tudi sami so (so)oblikovali in prevetrili dežele, kamor jih je naplavil selitveni val. .
Nekaterim med njimi so v kamrica® spomina ostali utrinki iz domovine; so ohranili svojo slovenskost v sebi 1 okoli sebe. Drugi so utonili v vrtin61 tujstva; spet tretji so se vrnili P0*^-žlahtnih bankovcev. Ali pa strti, b°lne in izmozgani. Ni je trše, pa tudi o boljše šole od izseljenstva. Pričuj0^ knjiga usmerja žarek svetlobe le. droben izsek iz življenja tistih, ki 5 drugod iskali boljšega kruha in sre6 1 Njihova zapisana mrakotna občuti ' tesnobna doživetja, a optimistična v trajnost in odločenost so se po (škof J' sto letih ognila pozabi in prahu arhi skih podstrešij. V novih domovinah pognali slovenske korenine. Grizom ' kot je že nekoč davno dojel Janez 1 dina: »Menda je ni zemlje na sve / kamor bi_ ta ali uni naš rojak ne P*, blodil... Če greš križem-kražem, 11 j. dež Kranjca!«. MITJA VELIKONJ'*
lllllllilll
		

	
današnji televizijski in radijski sporedi
::
Silil
:
RAI 1______________
7.30	Variete: Io Rascel
9.00	Accardo izvaja Mozarta
9.35	Nad.: Davinia
10.25	Film: II covo dei con-trabbandieri (pust., ZDA 1955, r. Fritz Lang)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Occhio al bi-glietto
12.30	Nanizanka: La signora in giallo
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: La luna e sei soldi (dram., ZDA 1942, r. A. Lewin, i. G. Sanders)
15.40	Mladinski variete: Big
17.10	Dokumentarni oddaji: A
tu per tu con l'opera d'-arte, 17.25 Nenavadna zgodovina Italije
18.35	Nad.: La camera delle signore (zadnji del)
19.40	Almanah in dnevnik
20.40	Dokumentarec: Kvark
21.30	Film: II potere del male (dram., It. 1985, r. Kr-zysztof Zanussi, i. V. Gassman), vmes vesti
23.40	Notte rock
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Vaterpolo (play-off)
1.00	Film: Čampa, carogna... la taglia cresce (vestern, It. 1973, r. G. Rosati)
RAI 2
7.30	Risanke in nanizanke
9.30	Ena rastlina na dan
9.50	Film: La fonte meravi-
gliosa (dram., ZDA 1949, r. King Vidor)
11.40	Nanizanka: Lassie - II primo giorno di scuola
12.10	Nadaljevanka: La clini-ca della Foresta Nera
13.00	Dnevnik in vreme
13.35	Variete: Videocomic
13.45	Nad.: Quando si ama,
14.15	Santa Barbara
15.05	Variete: Gazebo
16.10	Film: Londra chiama Polo Nord (vojni, It. 1956, r. Duilio Coletti, i. Dawn Addams), vmes vesti
18.05	Variete: ... e 1'ultimo chiuda la porta
18.30	Športne novice
18.45	Nan.: Hill Street
19.45	Vremenska napoved, dnevnik in šport
20.30	Film: Cuba (pust., ZDA-VB 1980, r. Richard Les-ter, i. Sean Connery)
22.35	Dnevnik - Dosje
23.15	Dnevnik, vreme in horoskop
23.40	Variete: Universitd della risata
0.55 Nan.: Un caso per due
j ^ RAI 3	|
12.25	Film: Passaporto rosso (dram., It. 1935, r. Guido Brignone)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Sodbni mit: Glen Gould
15.20	Pred premiero: Gianan-drea Gavazzeni na vaji Bellinijeve Sonnambule
16.00	Šport: tenis - Coppa Valeno, 16.30 bezbol
18.00	Kratka filma: Coney Is-land in 18.20 II garage (kom., ZDA 1917-1920 r.-i. Roscoe Arbuckle, Buster Keaton)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	BlobCartoon
20.30	Film: Perry Mason, II gilet a guadretti - L'a-razzo bruciato (i. Ray-mond Burr)
22.10	Drobci
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Nanizanka: I Professio-nals - Llnnocente
23.30	Dnevnik in vreme
0.20 Film: La citta verra dis-trutta all alba (dram., ZDA 1974, r. George Ro-mero, i. Lane Carrol)
F	TV Slovenija 1	|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik (pon.). Zgodbe iz školjke: Radovedni Taček - Roža, Nina in Ivo; Periskop - O živalih
10.00	Video strani
16.20	Video strani
16.35	Sova (pon.), vmes nanizanki Simpsonovi in Usodni privid
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Spored za otroke in mlade: Norčije v gledališču (predstava PDG Nova Gorica)
19.00	Risanka
19.20	TV okno
19.30	Dnevnik
19.50	Vremenska napoved
20.00	Nadaljevanka: Ukradena (r. Roger Bamford, i. Art Malik, Cheryl Prime, Sonia Ashraf)
20.55	Umetnostni vodnik Slovenije: Stiški samostan
21.05	Mednarodne rockovske nagrade
22.00	Dnevnik in vreme
22.20	Nočni program Sova, vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Usodni privid, Resna glasba
23.40	Video strani
UP) TV Koper_______________
17.30	Športni pregled
18.30	Risanke
18.50	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka La regina dei mille anni
20.10	Glasbena oddaja: Su-perpass
20.40	Film: Inferno a Caracas (krim., It. 1967, r. Billy Marshall, i. George Ar-disson, L. Angelillo)
22.05	Žrebanje lota
22.10	Dnevnik
22.20	Nan.: Fantasilandia
23.10	Športna rubrika
TV Slovenija 2
18.00	Satelitski programi
19.00	Poletni festival: Renu Bassi v plesih iz Indije
19.30	Dnevnik in žarišče
20.30	Regionalni programi TVS: Studio 2 Koper
21.30	Žrebanje lota
21.35	Film: Vročica dneva (dram., VB 1989, r. Christopher Morahan, i. Peggy Ashcroft)
23.20	Yutel
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.0°' po
puri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz tnega in opernega repertoarja; 11-30^ na
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro
naše, Vmes (7.25) Koledar; 8.00 D626 $ kronika; 8.10 Absalomova pripoved; • Orkestri; 9.00 Musical; 9.30 Radijski o'	■
Dekla Ančka (r. Glavko Turk); 9.45
Iz konce*
_ r	11.30 L>
ka glasba; 12.00 Zapiski z odprave Everest: Namaste, Sagarmata (D. ® ,a čič); 12.25 Potpuri; 12.40 Godbe na p1*1® 13.20 Glasba po željah; 14.00 DeZfi00 kronika; 14.10 Poletni mozaik; \jgO Usodni karakter; 16.30 Sof mušic; L,; Kulturna kronika; 17.10 Klasični al a Hayden; 18.00 Slovensko pismo - j' Franji G. (r. S. Verč); 19.20 Zaključek
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, ^‘g0,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, *=*_,. 23.00 Poročila; 6.35 Napoved za P°gr0-ščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 of. nika in napovedi; 8.30 Odmev; 9.35 p macije v tujih jezikih; 12.05 Na dan ^ dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 tri* vestila; 15.00 Radio danes, radio J .ja 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Ob v ^ in čestitke poslušalcev; 17.00 Stud1 17.; 19.30 Obvestila in glasba; 19-4 v ko noč, otroci; 20.00 Slovenska ze .05 pesmi in besedi; 20.35 Minute za-,; y-Radijska igra; 21.35 Intermezzo; 21- ^30 calo dneva; 22.20 Iz naših sporedojA grI1i Slovenski pevci šansonov; 23.05 Li nokturno; 23.15 Nočni program - 9
CANALE 5_______________
7.00	Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza
10.00	Film: L'idolo da coperti-na (kom., ZDA 1983, r. Moore J. Irving, i. Joan Collins)
12.00	Varieteja: Rivediamoli,
12.30	Estate 5
12.55	Canale 5 News
13.45	Nanizanka: I Robinson
14.30	Nan.: Top Secret - Nave di spie, 15.30 Genitori in bluejeans
16.00	Otroški variete
17.55	Nanizanka: Mai dire si
18.55	Kvizi: La verita, 19.30 Cose cose, 20.20 Pezzi pazzi, vmes News
20.25	Variete: II Tg delle va-canze (vodijo I Tretre)
20.40	TV film: II magistralo (dram., It.-Avstralija 1989, r. Kathy Mueller, i. Franco Nero, 1. del)
22.40	Nan.: Časa Vianello -Amore alVattico
23.10	Variete: Maurizio Co-stanzo Candid Show, vmes News
1.15	Variete: II Tg delle va-canze
1.30	Nanizanke non stop
RETE 4_________________
8.00	Nadaljevanke: Riviera,
8.50	La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria,
12.00	Riviera
12.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.00	Nadaljevanke: Dallas -L arma del ricatto, 14.00 Sentieri, 14.55 Piccola Cenerentola, 15.25 Seno-ra, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini
17.55	TV 4 vesti
18.00	Nadaljevanke: General Hospital, 18.45 Febbre d amore... tre anni dopo,
19.40	Primavera
20.35	TV film: Radiči (dram., ZDA 1977, r. David Greene, i. Levar Burton, Willi-am VVatson, 7. del)
22.30	Variete: Odiens (vodijo Ezio Greggio, Gianfran-co D'Angelo, Lorella Cuccarini)
0.30 Nadaljevanka: Dallas
1.30	Nanizanki: Love Boat,
2.30	Quincy
3.20	Kvizi: Per la strada, Babi-lonia
4.10	Variete: Odiens (pon.)
5.40	Programi non stop
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.30	Odprti studio
9.00	Kviz: Urka!
10.00	Nanizanki: 10.00 Super-Vicky, 10.45 Riptide -Una polizza sulla vita
11.45	Odprti studio
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.30	Festivalbar 91
13.50	Film: Indovina chi viene a merenda? (kom., It. 1969, r. Marcello Ciorci-olini, i. Franco Franchi, Cicicio Ingrassia)
15.30	Film: Femmine di lusso -Intrigo a Taormina (kom., It. 1960, r. Giorgio Bianchi, i. Belinda Lee, VValter Čhiari)
17.30	Nanizanka: Šupercar -Nuova identita
18.30	Odprti studio
19.00	Nan.: A-Team - Ritorno del ranger a cavallo
20.00	Variete: Mai dire Banzai!
20.30	Festivalbar 91
22.30	Film: Demoni 2 - Llncu-bo ritorna (srh., It. 1986, r. Lamberto Bava, i. David Knight, Nancy Brilli)
0.30 Odprti studio
0.50 Nanizanke non stop
ODEON_________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. G. Šimonelli, i. Ugo To-gnazzi)
16.00	Dokumentarec: Conti-nente perduto
17.30	Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. Carlo Campog-liani, i. Luciano Tajoli)
19.30	Risanke
20.30	Film: Per una bara piena di dollari (kom., It. 1971, r. Demofilo Fidani, i. Hunt Powers, K. Kinski)
22.00	Šport: Nautičal Show
22.30	Film: Altissima pressio-ne (glas., It. 1965, r. Enzo Trapani, i. G. Morandi)
TMC____________________
8.30	Risanke: Snack
9.00	Nan.: Le adorabili crea-ture, 9.30 Un uomo chia-mato Sloane, 10.30 Truck Driver
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Vesti: TMC News
13.15	Športne novice
13.40	Nadaljevanka: Gabriela
15.00	Film: Spogliarello per una vedova (kom., ZDA 1966, r. Arthur Hiller, i. VVarren Beatty)
16.50	Film: Arriva il campione (kom., Fr. 1938, r. P. Co-lombierr, i. Fernandel)
18.30	Nanizanki: Doris Day Show, 19.00 Matlock
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: In Onda
21.00	Variete: La piu bella sei tu (vodi Luciano Rispoli)
24.00	Nočne vesti
0.15 Film: Incidente aereo (dram., ZDA 1979, , r. W. Grauman, i. G. Peppard)
TELEFRIIILI___________
10.45	Telefriuli non stop
15.00	Nanizanke: La sguadra segreta, 15.30 II grande teatro del West,16.00 Hallo VVitch
18.20	Nanizanka: Stazione di servizio
18.50	Dok.: Sguardi sul mondo
19.20	Dnevnik
20.00	Nanizanki: Korg, 20.30 Fitty Fitty
21.30	Dok.: Otočje Fiji
22.30	Nočne vesti
23.00	Proza: II mercante di Ve-nezia (i. Paolo Stoppa)
0.40 Šport in vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)	^ gfl
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; I3-3.0, &10 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro Vremenska napoved in prometni y()0
6.30	Jutranjik in cestne informacti ' \eA
Jutranja kronika; 7.30 Dnevni P no$ tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00	2q2,
Radia Slovenija; 10.35 Prenos va ^ 13.00 Na valu radia Koper; 13-15	-gd'
do treh; 14.35 Pesem tedna; 15-30 yah; ki in odmevi; 16.00 Glasba P° kultur"
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 ? venij®' nega sveta; 19.30 Prenos Radia 5
RADIO KOPER
(italijanski program) ^30, 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30' ^30 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15;C0 19°, Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah, • zVeZ 1 dovinski utrinki; 7.00 Simfonij. pesei** 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; % vgaflj tedna; 8.40 Vsega po nekaj; • ^a).Jet 9.20 Popevka po želji; 9.45 Ed19 k0 V6" 10.00 Na prvi strani; 10.40 Druz^ ,2.<)0 solje: ideje in nasveti; 11.00 G TurI Glasba po željah in čestitke; ■ KoP1 ^ tični potopis; 14.40 Popevka; 1^. l7-dijant; 16.00 Sanje o Pocl™ n0 N®1* F Jazz; 18.30 Souvenir d’Italy; 1 ■ še pesmi; 20.00 Nočni progra
RADIO OPČINE o[vlatin6
7.30, 13.30, 17.30 PoročUa;10^ 0 taO% ja, 16.00 Naš Kras; 17.30 OddaH 2o.J Cest la vie; 19.30 Smeh m 9 Nora leta.