Dolenjsko Novice îzliajajo yisiiIí iiotek ; ako : : je ta dim [jraznik, ilan iioprej. ; : Oeiia jiiiL jc za celo leto (od aprila do aitrila) .'1 K, kji pol lota l';>(> K, Naročnina za Nemčijo, Bosno in dnif^e evropske države znaša K, za Ameriko 1'50 K. List in «glasi se plačujejo iiiiprej. Tse dopise, naročnino in oznanila si»'ejcina tiskarna J. Krajec nasi. Pomožna akcija v šmihelsko-stopiški občini. Kako resno razume naše občinstvo dolžnost, podpirati rodbino na vojsko poklicanih mož, kixžejo veliki darovi, ki ji!i jc í)oin{)žni odbor prejel, še predno se je konslitiiiral. Tako je g. dvorni svetnik pl. Řukljtí za celo dobo vojne obljubil v to svrlio po 2 kroni na dan, g. višji že-lezniaii svetnik pa po 30 kroti na niescc; g. grašeak dr. lîobert Goriaiiy pa se je zavezal dajati vsem potreljnim rodbinam iz naše občine proti nakaznici podpornega odbo]'a skozi cd Čas vojiie potrebni les za kui'javo. Ne gTe tukaj satno za izredne pojave dobrodíílnega dotnoljubja, anijiak taki stalni viri dohodkov lajšajo podpoi'neniu odbor» njegovo delo, ker ve za naprej, s kakimi sredstvi lahko i'azpolaga. Prepričani smo, da to niso edini primeri posebne radodainosti, ampak da bodo našle naše nabiralke in nabiralci v prihodnjih dneh, ko bodo poti'kali s polo v roki na vrata našega občinstva, povsod oilprto srce in odpi't.e ]'oke. Sprejojnala se bodo darila v denaj'jii, vseh mogočih oblačilih iti živilih,, vsaka malenkost bo s hvalo sprejeta in bednim družinam dobi-o došla. Glavno zalogo bo imel i)o-možni odbor v gradu g. dvornega svetnika pl, Šukljcta, rje jiaj se pošiljajo vsa dariia ol)lačiI in blago, (ilede poljskih pridelkov pa je omeniti, da se bodo dotiùia darila zliirala pri gg. župnikili v èmihelu, Vavtî vasi, Sto)iičah in i'odgradu, kî l)odo občanstvu še posebej oznanili, kako nameravajo iioliirati darove in deliti pod))ore. Seznamek prejetih dai-i) in razdeljenih podpor se bo od časa do časa objavljal v tem Hstn. Mednarodna privlačnost in zvestoba. Kdo bi si mifihi, da bo par srbskih banditov zanetilo požar, ki objema vso Evi'opo. Naravno bi paČ bilo, da bi Avstrija kaznovala večiie rogovileze na jugu in cela zadeva bi iiila rešeini. Raj smo vendar moderni, kuituriii ljudje, katerim nasproti bi moral biti korak Avstro-Ogrske edino na itiestu. Saj se lívropa tako rada ponaša s svojo kulturo. Vendar bi se to pot temeljito vrezal, kdor bi zidal na evropsko kulturo. Našli so se v Rusiji ljudje, kojih nas mora i)iti sram, ker nosijo slovansko ime, in sc drznili braniti srbske kraljeve morilce ter dvigniti meč, ki je razpalil sedanji evropcjsiki ogenj. Sedaj nam je šc-le jasno, odkod so Srbi črpali ono brezmejno predrznost in nesramnost, s katero so skozi leta in leta ogrožali našo državo in jo izzivali na bo.. liiiska vlada sama je bila toliko „kulturna", da je ščuvala svoje vredne kompane na jugu proti Avstriji in jih iz-podbujala v kraljevskih umorih. Gadja zalega, ki je zastrupljevala naš jug, se tii rodila pravzaprav v Srbiji, ampak njena zibelka jc tekla v liusiji. Zato ne bi bilo tudi nič neverjetnega, da je celo ruski poslanik v lîelgradu kot najvišji ruski dostojanstvenik v lîelgradu, kot namestnik ruskega carja bil zapleten v sarajevski umor. Čisto naravno je torej tudi, daje ravno liusija prva vzela srbske morilce pod svojo zaščito in izzvala evropsko vojno. Takoj za Rusijo se je začela kot njena zaveznica potegovati za Srbijo Francija. Tudi to nas ni presenetilo, kajti Fi'ancija ima že toliko najrazličnejših in naj grozo v i tej šili umorov na svoji vesti, da je prav razumljivo, da je tudi Francoze jiiikalo med velesrbske morilce, Bolj smo se pa začudili, ko je na-])ovcdala Anglija vojno Nemfiji kot zaveznica Rusije in Fiancije. Anglija je nastopala vedno bolj kavalirsko in njihovo časopisje je celo odobravalo odločen nastop naše vlade pi'oti Srbiji, in vendar se jc našla na strani kraljevih morilcev in nji-liovih zaščitnikov. Trivedel jih jc v to tovarišijo najbrž strah za jjrveiistvo na moi-ju. Doslej je veljata Anglija kot lu'va pomorska velevlast, s kojo je najnevarnejše konkurirala Nemčija. Gotovo se je sedaj Anglija bala, da bi Nemčija uničila francosko in rusko brodovje in takorekoč na morju zavladala. Vidimo pa na nasprotni strani tudi to lepo lastnost, da trojni sporazum med Rusijo, Francijo in Anglijo ni samo na l)apirju, ampak tudi v dejanju. Na naši strani pa ste sijajno pokazali solidarnost Nemčija in Avstrija. Nemčija se je celo radi Avstrije prej zapletla v vojno z Rusijo, kakor Avstrija sama. Anglija je svojo zvestobo nasproti Rusiji in Fi'anciji že dejansko pokazala, na naši strani pa dejansko vidimo le Se Avstrijo in Nemčijo, Kje pa je tretji zaveznik, ItalijaV Italija Še doslej ni nikjer dejansko iiosegla v boj za trozvczo, in daje še sedaj samo uevtralitetne izjave, da sc nikamoi- ne bo vmešala. Sicer no poznamo podrobnosti trozvezne pogodbe, vendar mislimo, da je sedaj že treniitiik za dejansko pomoč Italije ju-išel. Vse sedaj z radovednostjo gleda na Italijo, bo-li di'žala moško besedo kot jo je Anglija. Tpajmo, da se pač Italija no i)o hotela pi'ed oelim svetom postaviti lui jiranger besedolomstva in sramotne nezvestobe; sicer bo jia brez dvoma v najkrajšem času tudi ta uganka razvozlana Avstrija napovedala vojno Rusiji. Diniaj, 7. avgusta. (). avgusta je izšla posebna izdaja dunajske „Wiener Zeitung", ki prinaša vojno napoved Rusiji. V uradnem oddelku lista stoji slefíeČe; Po Najvišjem naročilu je dobil o. avg. t. 1. c. kr. poslanik v Petcrburgu naročilo, naj izroči ruskemu ministru za zunanje zadeve noto sledeče vsebine. Fi'ancosko besedilo note so glasi v nemški prestavi : l'o naročilu svoje vlade javlja podpisani avstro-ogrski poslanik njegovi eksceleiici gospodu car- skemu ministru za zunanje zadeve sledeče: Z ozirom na grozeče obnašanje Rusije v sporu med avstrijsko monarhijo in Srbijo in z ozirom na to, da je Rusija vsied tega spora po sporočilu berolinske vlade mislila začeti sovražnosti proti Nemčiji, ki je torej v vojnem stanju z omenjeno državo, se smatra tudi Avstrija, da je v vojnem stanju z Rusijo. Boji z Rusi. Dunaj, 7. avgusta. (C. kr. kor. urad.) Avstrijsko-i'uska vojska se je pričela danes ob Šestih zjutraj z ofenzivo pri ICrakovu. Naše čete so prestopile rusko mejo in se polastile mest Olkiisza in Wolbroma. (Obe mesti ležita sevei-o-zahodno od Krakova blizu meje.) Nato so se obrnile naše Čete pi'oti zapadu in se pri Bendzinu) mesto ob avstrijsko-nem.ško-ruski meji) združile z nemškimi Četami, ki so prišle od Čcnstohova. Dunaj, 7. avgusta, (c:. kr. kor. urad.) Ob srednje gališki meji so se vi'Sili včeraj in danes manjši boji. Takoj ko se je izvedelo o najmvedi vojske, so i)oizkušali ruski kavalei'ijski oddelki in patrulje vdreti v Galicijo, pa so jih naši prisilili, da so se vrnili. Tudi na meji vzhodne Galicije je pi'išlo do manjših bojev, posebno pri Wo-loczisku, kjer se je avstrijska obmejna straža vzdržala na svojih pozicijah kljub veliki premoči sovražnika. lJunaj, 7. avgusta. (Koresp. urad.) Med tem, ko so v zahodni i-ialiciji naše čete prodirale in se utaborile v smeri Olkucz — No\ve Przesko, je bila meja srednje Galicije prizorišče manjših bojev. Naše čete, posebno kavalerija, so preprečile vse poizkuse sovražnikov. Tudi v vzhodni Galiciji se že križa avstrijsko in rusko orožje. Od manjših bojev, ki jih je tu morala prestati naša obmejna obramba, je posebno treba poudarjati hrabrost obmejne straže v Podwoloczisku. ('el dan so vstra-jali naši na svojih jiostojankah jiod po- LISTEK. Novomeški kapitelj za Zagreb leta 1545. Spiiittl fvan Steklasa. Dne 5. maja 1 040 80 Turki premagali pri Selnici ali Konjskem (današnja KonjŠčina) v hrvaškem Zagoiju krščansko vojsko, kateri so zapovedovali .luri Wihîen-stein, Pavel Radkaj, ban Nikolaj Zrinski, Keglevič in di'Ugi velikaši. 'J'urkov je bilo do 10.000, kristjanov pa mnogo manje. 'J'urke sta vodila Ulamaheg in Murabeg, ki sta sc vzdignila iz Velike 1er provalila mimo Tvanica proti Varaždinu do Štajerske meje. lid tukaj sta se obrnila nazaj proti lionjskemu. Preden jc prišlo do ]jrave hitke, so hrvaški zapovedniki sklenili s 'i'urki ki-atko premirje ter se ž njimi do-říovorili, da se bodo bile le poedine manje čete, a ne vsa vojska. Wildenstein in Hadkaj sta sc temu jirotivila. Pokazalo je, da sta imela prav. lli'vaški zapovedniki niso hoteli gledati teh borb, nogo se lazšli ostavivši svojo čete brez nadzora. Turki so to hitro opazili ter udarili vso silo na kiistjane, ki so se ju-epla-^^ni razbcžali na vse strani. Zapovedniki so se s težavo rešili v bližnjo trdnjavo Konjsko. Kristjanov ni palo mnogo, a še manje je bilo ujetih, ker so se razbcžali po bližnjih šumah, a velik del je nŠel tudi v trdnjavo. Tudi plen ni bil velik, le konji so ostali Turkoin. Ulamaheg se na srečo ni okorostil s to zmago, nego se je vrnil skoz Dubico v Baiijaluko. Silen strah je zavladal vsled tega poraza po celem HrvaŠkem posebno še med prebivalci mesta Zagreba. Mestni sodnik in i)risedniki jadikujejo že 5, maja v svojem pismu kranjskemu stotniku -lakobu Werneku v Kostanjevici, da je udarila Xagrebu že zadnja ura, če se mestu ne ])rihiti na pomoč z vojsko in strelivom ; kajti v trdnjavi jim manjka vsega, pa se ne bodo mogli dj'žati. Če jih obsede zma-gouosni sovražnik. In iz Kostanjevice bi mogli dobiti naj])rcj pomoči, katere prosijo za božjo voljo. Štajerskim stanovom je spoi-očil o porazu še isti dan tajnik AVilden-steinov, a Wildenstein je iiisal (i. maja sam štajerskim stanovoiii, da so izgubili v bitki skoraj vse konje, ljudi pa malo, 1'omoči je tieba hitre, kajti sovražnik kani te kraje napasti izjioviČ. 'J'udi v Ijjiibljano se je sjioročilo liitro o tej nesreči, kajti že 9. maja je izdal razglas za hitro iiomoč Zagrebu tedanji JiaiiKistnik deželnega glavarja deželni odbornik Anton baron Turn lu'ižki. Dokaz za to imamo v listini, ki se je ohranila v novomeškem kapiteljskem ariiivu. (Fasc. X. Nr. 27). Ijistina je pisana v nemškem jeziku na celi poli čvrstega popirja. Slirje pečati so odpali; v sredini je en del listine odrezan, vendar je besedilo ostalo celo. Jjistina je naslovljena na novouieškega prošta in kapitelj. V prvem delu naznanja deželnega glavarja namestnik o vpadu Turkov v Slavonijo do štajerske meje („der thurkhain Straifť durcli das W'indisch lanndt piss an die Stcyreriseh granitzen gethaii". "Witidisch lanndt pomenja za takratno dobo gorenjo Slavonijo, t. j. današnje hrvaške županije K ri Že vac-Bel o var, Zagreb in Varaždin, ne pa Kranjsko in Štajersko, kakor se po navadi jirevaja). Potem omenja poraza, ki je zadel krščansko vojsko, in opominja nevarnosti, ki bi mogla zadeti Zagi'eb, če udari nanj zmagovalec Ulama-beg, kakor so se izjavili turški ujetniki. Posadka v Zagrebu je neznatna in brez vseh bojnih sredstev. Kajutelj naj dobro prenjisli, kakšna nesreča bi zadela Kranjsko, čo hi sc Turkom zaius posrečilo vzeti Zagreb. Zatorej prosi, da se pošlje mestu Zagrebu nemudoma pomoč, in sicer en oddelek vojakov pešcev ter vojska, ki je zbrana za obrambo kranjskih mej. A ker treba za vojsko denarja, tega pa dežela nima, prosi Turu prošta in kapitelj kakšnega prinosa v to svrlio. Denar naj se pošlje deželnemu naddavkarju proti pobotnici. Ker je dežela v veliki denarni stiski, naj za zdaj kapitelj po mogočnosti iirenelia s svojimi denarnimi zahtevami, kolikor jih ima naproti deželi. Zdaj je glavna stvar obramba dežele, vse drugo se bode kasneje poravnalo. Koliko je žrtvoval novomeški kapitelj v tem slučaju za obrambo Zagreba, ni zapisano, gotovo pa je storil svojo dolžnost, kakor prt vsaki drugi ]iriložnosti, samo, da se pomore rešiti turškega jarma sosedna Hrvaška, ker so na ta način bile obvarovane turške sužnosti tudi slovenske dežele, posebno naša Dolenjska, ki jc takrat tudi sama večkrat izkušala, kaj pomeni turško kopito. Iz te listine tudi lahko razvidimo, kolikšen ugled je imel takrat novomeški kapitelj za obrambo dežele in kako velike žrtve so se od njega zahtevale v teh burnih časih. Iti je li čudno, da se je kajiitelj sčasoma izirošil in osii'oittašil radi ogromnih podatkov za obrambo domovine V veljstvoiii iiadiiorornikii Muiiavci'ila pi'oti iiiiKigo šttiviliníjšť.niii sovj'iižiiikii. Nasi iitiajo (IVlI iiii'tva ill iri I'uiijeiie, iiieii tciii, ko stí ju iíO Kiisov z^'i'udilo nii'i vili ptnl Oi^iijeiii naših vojakov. I'ri No\oselÍci se jo po-siibiio odlikoval orožiiiški stražiiiojstf!!' 1. raznítla Kvgtm (íaja, kí jo navdiiSiíval ii^ist! in jili vodil na luiskok iia višino Moliilo, katcii'0 so, kakoj- /i^'oraj poročamo, nase. čťtc zavzele. .Mobile je višina, ki o!»v]aihij*í tamošnji mejni prehod. ICotiiaj so naši višino /av/.eli, jc Že duhil sovražnik poiiioi^., k.i je ztmSahi, všt.evši i'iiskc Čet« in rezervo, najmanj tiiio st.ohiijo. (íuja pa je premoči klnhoval in višino obvladal pi otl naskokom innojj;o moáiejš(!ga sovražnika. Trdnjava Luitich padla. Noniškii iir(!(tstraže so fi, av^'Usta na coli črti ])reko!'ačile bcli^ijskn iiitijo. Neki oddelek je z velik« dr/nostjo Jiapadel mesto Liii.tich. I'osaine-/,nÍ jezdeci so vdrli v mesto in lioteli vjeti poveljnika, ki je pa ubežal. Napad na tnoderno trdnjavo samo se začetkoma ni posreiil. Xiímške četo so obstale pred trdnjavo in so se bojevale s sovražnikoni. Júnahi nato je LřiíMclí }iadcl in se nahaja v nemškib rokab. IVevoz ijnoo do 4n()0 belgijskib vojnih njetnikov na Nemško se je že pi'ičel. I'o ])oi'oèilih se je bojevala v ijílttieliii proti Nemcem četrtina cebl-ne belji'ijske ai'niadc. I'ri tej ti'dnjavi Je nameravahi belgijska ai'mada zailržavati vsaj 4 tedne, zato ta hiti'a zmaga se pomembnejša. Avstrija v boju s Črnogoro. Iiniiaj 7. avg. (Kor. ni'ad.) Kraljevska Črnogorska vtadaje avstro-ogrskcmu zastopniku na Cetinju Ottu javila, da se Črnagora smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Avstrijski poslanik je zapustil Cetinje, v Crnogorci napadli naše ozemlje in bombardirajo Kotor. Dnnaj, 9. avgusta. (Kor, urad.) ('riio-gorei so bomtiardirali včei'aj ob íi. uri im-poldno oddťlek 'J'eodo v kotorském zalivu. Naši so na črnogorsko obsti-eljevanje odgovarjali, naka]' so Črnogorci ob uri zvečer bombafdîi'anjo ustavili. ííotiibardi-l'anje ('rnogorcev je bilo ))opolnoma bi'ez us|)e]ia. Na naši sl.iani ni nobenih izgub. Naša stališča niso poškodovana. Dunaj, 10. avgusta. (Kor. iij'ad.) Na južtiein bojnem jiolju so kazali Ornogore-i v soboto in nedeijo veliko veselja do na-pailov na našo mejo. Dne H. avgusta je udrlo 4000 Črnogoi'cev pi'oti obmejni sti'aži v/,hodno od Ti'eliiiija. Na naši strani je )»adet en eastiiik in 2\ mož, meiltem, ko je 200 padlih Órnogoirev jiokrivalo bojno polje; poleg l;ega so CniogoiTi še veliko težko 1'anjenib vojakov odtiesli / ItojiŠea. .Dno i), avgusta zjutraj je poizkušala tieka druga čela napad na obmejno postojanko (fad priTotovačn. Posadka })a je to )ii'avo-časno opazila in v sijajnem nastopu vi'gla ('i'nogorcc tiazaj. Srbija napovedala Nemčiji vojsko. Diiiifij 7. avg. ( Jvor. urad.) Srbija je napovedala Nemčiji vojsko, da bo moral nemški poslanik Griesinger zapustiti Srbijo, ker gleda Srbom precej na prste. DomaČe in tuje novice. Prejeta darila. íMíístna občina je darovala íínu K zj, „Unileči križ". Mestno županstvo je nabralo v pod[)oro jiotrebnim rodbinam k vojakom vjioklicanib in ]ia za društvo ,, l'iideČi križ" nasto[Hie darove, kafere so blagovolile nakloniti sledeče velelecenjcue gospe, gospotliOtie in gospodje. Po ')() K: Ainalija OerdeŠiČ in Kat. Oblak; 40 K .Adolf 1'auser; ])o ;îO K: Brata Ivobe in I)i'. Jvai'1 .Siane; ])o K: Drago An-drijaniě, ,losip liergnuin, ]il. Ant, Poll in dl'. .Jos, Sti'ašek; iio ](l K: pl. .Ant. Fich-tetmu, h'rani; Jiudolť, ( lačni k Ant., pl. l\Iaks hanger, Ivan Krajec, .Alar. Novak, Ant. ]'icek, Amal. Poula, Dr. .Tak. Schegula, Alojz Windischer in dr. Vlad.Žitek ; jio 7 K : Kar. líarborič in Ivan Svctee; (i K Eliz. iMelioi a; ])o 5 K : ivai l líarboriČ. Adídl; Eisenbart, Kj'. .lakše, Kud, Južnič, Avg. Kalčiť^, laid. Kiilčiě, Tv. Koklič, Lv. Krajec nasi, Neža Ktissel, i\Iiliael ilranior, Jos. Ogoi'eutz, Alojz Keeelj, Er. Sjjlichal, Er. Sctill, Er. .Šn^al(^ Maks Sbrizzai, Albin Smola in líudoll' Smola; po 3 K; Apol. liervar, Urban líorvat, Tv. Karas, i-'i', Kenda, Jos. Košir, rlos. Mogolič, Anton Ogrin, Alojz Kajec, JMar. Reeelj in Giacomo Veneliiarntti ; po 2 Jv : Andr. Agnitscb, Ant:, Bei'var, Fr. lUažon, .A. Drame, -Mar. (Jidia, llano Ogo-reutz, Mar. Seiiîl, I>im. Stcfatiović, lici'la Vojska in Jos. y^mavee. — Novomcščanil Prosite so nujno, da prispevate iio svojiii ra/me]'ali, za u))oge rodbine in v blagoi' našo mile nam domovine. Vsak najmanjši dar sprejme mestno žnpanstvo vsak čas itvaležno in ga bod(i nakazalo, po v to izvoljeiittn odboru, zaimščenim trijinom, ter izkazalo prejem v „Dolenjskih Novicah". Mestno županstvo Novomesto, dno 1ÍJ. avgusta ]in4. J\. liosmanii. Izvrševalni odbor pomožnega ktnni-teja za potrel)nc I'odbine v vojsko poklicanih občanov šmihclslco-stopiške občine so je konstituiral sleiieče : Za načelnika je izbi-an dvoi'iii svetnik Fran pl. ňuklje, njegova namestnika sta župnik Smihelski Štefan Ti'škan in ravnatelj lieželne sole na (Irmu Vilko Kobrman; blagajničaija sta inspektor Ijoliuslav Skalický in kaplan -i^'ran K'astelie; tajništvo sta jirevzola profesor Aniat ňkerlj in inženir Milan pl. Suklje. Kkouomat se je [loveril gospema Josipini Jlrašovec in Olgi Skalický ter gpdč. lledvigi Kosina. I'oleg teh so v izvrševal nem odboi'U v ženskem oddelku gospe Oj)itz,MatildaH()brman,.:\.na (lebanei', Mailja Jiig, starija Krajec in gos])odične Marija (larici, Gizela Fkel, Ana Jvastelie, Ana Hkerlj, .lozefa Znane, 1'avla Znrc, Ana Čič, I vana Perko. \ moškem oddelku so: gos])odje žiijiniki Janko Zaki'ajšek, Anton (liesenj in Jakob Poreiiia; dalje profesor Ivan Ivj'ajee, posestniki Josip Dular iz Vavte vasi, Jos. Dular iz Jnrke vasi, .fanez Kulovic, Franc Strniša, Franc ICastelie, Janez Znane in .Alojz Vovk. Pri sestavi jiomožnega odbora se je zlasti iiri moškem oddelku pazilo na to, da so za-sto|)ano vse štiri župnije razprostrane občine šmilielsko-stopiške. Ker ji; med člani izvrševalnega odbora velika vneiiui, da, naravnost posel)no navdušenje za toliko važno "človekoljidnio ])odjelJe, nadejali se smerno najlepšega vspeha ])onmžue akcije. Porotniki za porotnišKo zasedanje v Novem mestu, kise prične 31. avg. Djl f. Petscbe hlrnest, gost. v Kočevju. JvegljmdČ Janez, ims. Vrb]k)lje. 1'avlin Franc, pos. i'olhovea. liolite .lanez, i)os. Zastava. Kolene Jožef, pos., trg. in gost. St. Lovi'em;. MikliČ Anton, pos. Stateiiberg. lieeeij Janez, pos. in gost. v St. JeriKíju. Lisja.k Jožef, pos., trg. in gost. Oatež. Jiiilliel Jožef, trg. Kočevje. Jlikolié ^"'l■anc, iios. in trg. v Sodražici. Novak Janez, pos. Dol. Uadovije. Tsehinkel Alatija, veletrg, z vinom v K'oćevjn, (-iatscli Aloj/,ij pos, in trg, Kostanjevica. Sterbenk K'arol, pos,, gost. in mesar v Sodražici. 1 ja))ornik Krane, inženir za jiremog v 1\očevjii. Drobnič Kranc, pos. in Judi v Ribnici. Poglajen Igtuicij, pos, A'el. Iîîg(;l. liutala .iožef, ]ios. (ior, liadeiice. Ste|)ec Fratu;, i)os. Žubina. I'rbanc Anton, ]ios. in gost. Velikavas. Kline Anton, ])os, (ior. 1'olje. Lusijliej' Andrej, posestnik Stalldorf. Mibelčič .Alojzij, iios, Goi'. Lokvica. Miklitsch Joži;f, ])0s. Mittergrass. CohiriČ ilartin, pos, Slivje. A'rliovo(; JaiJiz, pos. Žužomb(!rk. Peršina Janez, Toplice, lloge Jožef, pos. Novaloka. Gorišek Kngelbert, pos, ZatiČina. i'avlin Alojzij, pos. Trebnje, Stipanič Jakob, ]ios. Gi-adac. Stnimbelj .\nton, pos. tîor. Ajdovec. Arko .Iožef, klejjar v li.il)nici. i\Iaelier Janez, trg, v Kočevju. Koce .lanez, ]ios. in trg. Staritrg. Uofiič Anton, pos. Alokronog. — Nadomestni porotniki: 'Pa-borsky Franc, pos. in trg. Sela pri liatežu. Kos Janez, pos. in gost. Ločna. Tievc l^'ranc, pos. Št. Peter, l^ular Jožef, pos, A'avtavas, Stangelj Jožef, jios. Gotnavas. Golob Janez, posestnik Srebrniče. Faleskini Rudolf, pos. opekarno Dol. Straža, Dreuik Franc, pos. in gost. J'rečna, .lakše Janez, pos. in gost. Novo mesto. Podeljena je župnija Ajdovec č, g, Ignaciju ?;ustu, župniku na Poljšnikii, in župnija 1'oljance C. g. Janezu Alavserjn, župnijskemu u])ravitelju istotam. Prošnja, Pomožni odbor za rodbine pod zastavo poklicanih občanov iz občin ňmibel-Stopičc se je vžo konstituiral in ima svojo ])isartio v gradiču dvornega svetnika pl. Sukljcta. Ker bode isti odboi' po možnosti skrbel za podporo jiotrebnili rodbin v občiiii, se nujno naproša slavno občinstvo, naj nikar ne raztresa svojih moči s podpij-anjem morebitnih jtrosilcev, kateri se oglašajo s piedtvezo, da so jim bili ])obrani reditelji vslcd kliea na vojsko. Taki prosilci naj se kratko-nuilo odpi'avijo na pomožni odbor, ja-ispevki pa in darila pošiljajo se naj rajo odboru, kateri bode ski'bel za to, da se nabrani iiiiloilari pravično razdi;le med zares potrebne in i)od-pore vredne prosilce. Semenj v Kandiji. Dne 2o. t, m. vrši so v Kandiji pri Novem mestu semenj za živino, prešiče in drugo blago. Pi'odajala se bodo tudi vsakorstna živila in perutnina. Jújpci in prodajalci sc vljudno va))ijo. Važno za stranke. Našli se bodo neusmiljeni hišni gosi)odarji, ki bodo diaižine, kojih očetje so vpoklicani v vojsko, skušali takoj vreči na cesto, ako jim ta ne bo mogla redno plačati stanarine. Oiiozarjamo, da brez pravilne odpovedi stanovanja ne sme noben hišni gospodar postojiali pi'oti strankam ; odpovedati pa more jiravilno le načelniku (b'UŽine, torej možu, nikdar pa ne ženi. Odpovedati se moi'a na ])0-staven način le možu, žena pa ni dolžna sprejeti nikake možtt namenjene odpovedi, torej niti ustne niti pi.smene. 'J'ndi uradne sodnijskood])ovedi na moževo iiue ni dolžna žena sprejeti, nego naj jo vsaka zavrne. Ce pa se ji je odjioved dostavila na njeno ime, naj vloži vsaj tekom osem dni na C, kr. okrajnem sodišču ugovor jiroti odpovedi stanovanja. Za davke moratorij ne velja. Alorda bo kdo najiačno razlagal moratorij, če.š, da sedaj tudi davkov ni treba jdačati. Temu pa soveda ni tako. Moratorij daje oillog samo zasebno-pravnini obvezam, da\'ki ])a seveda nimajo tega ofiloga. Saj bo sedaj država Še ^»osebno d(iiutr rabila. Naročnikom turškili in drugih vrednostnih srečk! Na različna v]n'ašanja odgovarjam, da se ži'idianja in iz]jlačila dobitkov, kate]'i so za vse slučaje, trdno zavarovatii, vrše nemoteno dalje, in da tedaj naročniki radi vojsko v tem oziru niso in ne morejo !)ií,i ]U'ikra.jšani. Valentin UrbanČiČ, Ljubljana. Nesreča. Dunaj, l l , avg. (Kor, urad.) (irolica ( ■hristalnigg je bila v liovcu ustreljena od vojaške si.raže, ker šofei' ])i ustavil avtoniobiiana klic straže. (ïrof ( 'liristalnigg, soprog ponesrečene groiice, je zaveden koroški Slovenec, Loterijske številke. Gradec, 5. avgusta «4 2o (;() 1.5 Trst, 12, avgusta (iS (Î7 45 17 55 Rusi se umikajo proti severu in severovzhodu. Dunaj (j, avg. (Kor, urad,) Z J'usko meje priliaja čezdaljo več poročil, da se niso umaknile samo obmejne straže, kakoj' smo pred dnevi poročali, ampak da tudi glavne rusko sile korakajo i/, notranje Jiuske Poljske pi'oti severu in severovzhodu. Iz tega sklejnijo, da ruska vojna pripravljenost kljub ilolgot.rajnim ]iripravam in koncenti'acijam še ni toliko zrela, da bi se upala simstiti v boj v Ruski Poljski. Najnovejša poročila. Črnagora napovedala Nemčiji vojsko. Diplomatične zveze med Avstrijo In Francijo pretrgane. V Lotaringiji premagali Nemci Francoze in jih 700 vjeli. Moč nemške armade, Skupna i)oljska armada šteje 70.000 častnikov, ÍÍ,300,000 vojakov, 770.000 konj, (>(J00 poljskih in 1500 težkili topov, 2200 strojnih pušk in približno LÍO.OOO drugih voz. Prišteti se pa mora še deželna bJiimba in či'ua vojska. J^ahko se ceni, da postavi Kotnčija na bojišče samo, čo (»okliče pod orožje prezcntno ai'inado, rezervo in deželno hrambo, nad pot milijonov poi)olnoma v orožju izinjonih, krepkih mož, ki lahko prenesejo naîwre vojske. Nemški državni zbor dovolil pet miljard. Nemški državni zbor je v torek, dne 4. avgusta soglasno (tudi socialni demokratje so govoilli in glasovali za to) dovolil vladi, da sme najeti v pokritje nastalih stroškov i)osojilo v visokosti pet miljard mark. Skrb za žetev! (!. kr. korespondenční urad poroča: A' „AViener Ztg." jo izšla odredba poljedelskega ministrstva v spo-1'azumu z notranjim ministrstvom, ki vsied važnega itoložaja podaja potrebne odredbe glede žetve in drugih poljskili del, Para-grali te odredbedoločajo, da se za zagotovitev žetve in (irugih poljskih del v vsaki kmečki občini sestavi žetveno komisije. .Posli te komisije so častni in ne stiiejo biti nagrađeni ozir. jdačani. Ta komisija mora skrbeti, da se žetev ter diaiga poljska dela [iravočasno ojjravijo. Vse moške in ženske osebe v občini so dolžne izvrševati ta dela. Izvzete so od teb del osebe, ki so v jjivtiili slnžlial), {litboviiiki. zdravniki in živinozdravniki, lekarnarji, babice, bolniške strežnice, one osebe, ki imajo sami kmetije in njihovi uslužbetiei, v kolikor so potrebni ])]-i delu doma, ravno lako lastniki obrtnih in di'iigih obratov in njihovi uslužbenci, v kolikor so ]Kitrebni pri izvrševanju pri tfsb obratih. Komisija naj si preskrbi potrebnih delovnih moči jiotom delavskih posredovalnic, jk) komisijah za mladino, po zavetiščih, pri predstojnikih obrtnih gremijev itd. Proti odločbam ko-inisijii ni ugovora. Nad delom komisije ima nadzorstvo politična okrajna oblast, ki lahko odredbe komisije spremeni ali razveljavi, iCdor se nc bo pokoril odredbam komisije, lio kaznovan jio nari;dbi z dne 30. septeiidira leta 1H57.. Št. K9 d. a, i. Arnavti proti Srbiji. Iz liukarešta se iioroča, ila so Arnavti vdrli iz Albanije ju'i Debri v Srbijo. Rusi se boje za Peterburg. Jisti ]k)ročajo: Kusi so razrušili luko llangtis. A^ .soboto in nedeljo so Rusi potopili pri vhodu v luko velik jiarnik in vse pristaniške dvigaliiike. Rusi so razstrelili v zrak vse, |>omo|i' in nasi|ie v luki, zažgali so trideset skladišč in razdrli železniško progo t.er zaitrli vhod. Pri vbodu k Peterl)urgu so Rusi položili mine. Vbod v i'etei-burg straži tudi flotila tnrpedovk. ilangiis leži blizu Peterburga, carske prestolnice. Vojna moč Črnegore. Vojna moč Crnegore, je „milica", to je ljudska vojska. Stalne vojske ima v niiinem času prav malo. Aktivna vojska se deli na tri raz-re,de z ozirom na vojaško izurjenost. A' vojnem času ima 5S) ])olkov pehoto, pet tei'enskih ]iolkov, pet etajmili slotnij, 12 goi'skih baterij, 4 ])ei'iiianentne l)atei'ijske kadre, štii'i odíhdke strojnih pušk in (lo štiri pionirske iii brzojavne iKldelke, Crnogorska vojska šteje največ 5(1.000 mož. Rusko črnomorsko brodovje. Kakor se zdi, namerava rusko črnomorsko broilovjo presenetljivo na])asti Dardanele in liosiiur. Turčija so je pa, kakor trde, zgodaj ])re- iimUnila in je že uka/.ala v Dardaneliii položili niiiie. Kakor znano, želi žc Kusîja stoletja, (hi si pi'ihoi'i prdiod za ruske vojno ladjo skozi ItanUinele. V]ii'iišanje ]>anlancl je zato zolo aktualno, i'rav je, da so i)oČaiiio v, v|irašaii](ini Dardaiiel, To-godhe o zapi'teiii Ôi'neiii itiorjn so se sklopale že. v IH. stoletju in so oh vsaki vojski na Drlentu igi'ale veliko vlogo. S paiiško pogodijo leta lS5(i. se je iznova določilo, da ostane jireliod za vojne ladje skozi Dardanule zaprt, londonska kon-1'ei'enca leta 1H71. in bcrolinski konj^i'cs leta 1S78. sta to jiotrdlla. To teh določilili je trgovinskajioiiiorska plovba med Sredo-zeinskijii in Črnim nioi-jciii i)rosta, ptnjc vojne ladje pa brez posebnega snltanovega dovoljenja ne smejo v Dardanele. A'se di-žave, razen Rusije, so bile s tem zadovoljne, lïusija se je jia le sili uklonila, ker je kot najveěja država ob t'i-nem moi'jii tudi najbolj pi'izadeta. Će se namreč ]însiji posreči, da napravi trd zapali ob liosi)orn s topovi in torpedi, je južno rusko obrežje še bolj kot baltiško zavarovano. 1 )ardanfilo naj bi iialo tvorile iziiadna vrata rnskeinn brodovjn, skozi katera IjÍ z lahkoto ])rišlo v Sredozemsko morje, ne (ia bi ji moglo kako drugo broilovje slediti. Rusko drnomorsko brodovje bodočnosti bi ojacilo sredozemsko francosko brodovje. Ameriške države proti Angliji. Ameriške države so izjavile, da se lahko trgovske ladje vseh bojujodih di'žav vozijo i)od njeno zastavo. Če bo kaka država s svojimi ladjami najiadla te trgovske la(ije, bo Amerika smatrala to, kakor da bi bila napadena njena ladja ter bo iz tega izvajala posledice. Ta izjava je naperjena pi-oti Angleški, ki meni, da ima vso moč na morjn ter bi rada onemogočila i>4;eva-žanje ljudi in živeža iz Ameilke v Kvropo. Ruski Poljaki navdušeno pozdravljajo naše in nemške čete. T>unaj, s. avgusta. kr. kor. nrail,) Ko so vdrle naše in nemške Čete v Rusko Poljsko, se jim je pridružilo poljsko prebivalstvo iii jih navdušeno pozdravljalo. Poljaki se povsod navdušeno iiri^lružnjejo naši in nemški armadi. Splošna mobilizacija na Turškem. Carif^rad, S. avgusta. (O. kr. kor. nrad.) 'rurška vlada je odredila splošno mobilizacijo. — Carigi'ail, S. avgusta. ((1. ki: kor. ui'ad.) Listi prinašajo vladno naredbo, s katero so vpoklicani v vojake vsi moški do 45. leta. Ker so ruitninski pann'ki ustavili promet, je danes Carigi'ad popol-nonm odrezan od ostale Hvrope. Vlada zagotavlja, da jo iiprovizaeija t^ai-igrada za dclj časa zasif^in'ana. V Črnigori vlada veliko pomanjkanje živil. Vžigalic, inoiie in .soli je popolnoma zmanjkalo. Strelivo, ki so ga Či'iiogoi'ci zaplenili v Skadru, in za rabo. Črnogoi'.ska mobilizacija, posebno za jwsadko na Lov-čenu, se je izvr.šila šele v četrtek, dne ao., in v petek, dne iil. julija. Nemška vojna mornarica je zdaj najmogočnejša za angleško. Ustvaril jo je iz matiii, neznatnih početkov sedanji nemški eesar Viljem. Olisega Ki dreadnoughtov, 5 vojnili' križaric od líí.DOO do Í5.(K)I) ton, yo starejših vojnih ladij, 8 stai'cjših križaric ia 3(J ntijeiiili križaric, l4:-i ru-šileev in visokomorskih toi-pedovk, 70 torpednili in 2;-! jiodmorskih čolnov. V shižbi mornarice pa bodo seveda tudi Velikanski morski pariiiki zasebnih paro-l>rodnili družb. Zmage nemške armade nad Rusi. Pei'oHii, (). avgusta, (C. kr, kor. urad,) Pri î^eliwidei'ini, vzhodno od Johannisburga in Moldave, so bile odbite ruske kavalerijske 'livizije, ki so skušale prodreti nemško obmejno vojno Črto, ter so bile potisnjene "itzaj v soldavsko ozendje. llusi so iz-fïjibili ,.|io brigado. Ruska kavalerijska '''Vizija je imela pri umikanju pi'i Nciden-'>"i'gu nadaljne izgube. Revolucionarno gibanje v Ruski Poljski, ljudstvo Ruske J/oljske se deli raz- združenih ]ioljskih neodvisnih straidi, soc. demokratske, kmečke in zveze patriotov, v katerem se pravi: Piibližiije se čas, ki nam omogočuje raztrgati okove našega največjega sovražnika, caristične liiisije. Celi poljski narod so moi'a vzdigniti kakor en mož ])roti Rusiji, da maščuje stoletne j'uske sokrivîce in uniči rusko gospodstvo v deželi. Ako pi'ide do vojske z Rusijo, tedaj je prišel tudi čas, da priborimo 1'oljski svobodo, Zaio se mora prijtraviti vsak, ki ljubi svobodo, za boj proti Rusiji. Angleška zaplenila novi turški dreadnought. Cai'igrad, (^Kor. urad.) Angleška je v îadjedehii(;î Fizkej-s-Ltd, zaplenila novi turški di'eadiiougiit „Sultan Osman". Po jjrvobitni imgodbi bi bil moral „Sultan Osman" biti izročen Turčiji l-iO. sept. t. 1., turška vlada pa je na ladjedelnico tako pritiskala, da je bilo sedaj dogovorjeno izročiti Turčiji dreadiionglit žc 1. t. m., zakar Turčija ni reilektijvala na nekatere poizkušne vožnje in Jia dva topova. Pol ni'e pred oddajo, ravno ko se je hotelo razviti ini-ško zastavo, pa je angleška vlada poslala ladjedelnici jirepoved z naročilom, da nobena v angleških ladjedelnicah so naluvjajoča ladja ne sme zaimstili angleškega obrežja. Turška vlada je jul anghiški vladi protestirala ter se je sklicevala im to, da to i)osto])anjc krši mednarodno pravo. Angleška ji je pa odgovorila, da ji velevajo intei-esi države tako postopati in dabo'j'určiji dreadnought plačala. Angleška zaplenila še nekaj turških ladij. Carigrad !J. avg. (Kor. urad,) [.'radno se poroča, da jo vVngieška zaplenila v angieskili ladjedelnicah tudi turški dreadnought „Rešadije" in dva turška torpisdo-rušilca, ki je vsak imel 1750 ton in ki sta Idla zgrajena za Chile, od katere jih je Turčija kupila. Zaplenjena di'cadnoughta „Osman" in „líešadije" je Angle.ška uvr-stiU v angleško bojno mornarico pod imenoma „Azin Courrt" in „Krim". Gibraltar zapri, Oii)raltarsko ožino je a)igleška vlada zaprla za vse ladje razun angleških. Vsi tuji podaniki morajo Zii]uistiti (libj-altar. V trdnjavi z mrzlično hitrostjo delajo nove nti'dbe. Gihraltai'ska ožina tvoi'i jn-elnid iz Sredozemskega morja okoli Porf.iigalske na iraticosko obal. Ker je ožina zelo ozka, jo iz (íibraltarja i)o-polrioma .Angleži obvladajo. Bulgarski prostovoljci, Veliko število Titdgarov, bivajočih na Ogi'skem, se je [n'ost{)\'oljno javilo v našo ai'inado, da se maščujejo nad srbsko nezvestobo in za-hrbtnostjo v balkanski vojni. Rtimunija z Avstrijo, líidíarešt, i), avg. Kumtniski kronski in vojni svet je sklenil, da bo llitniunija v sedanjem položaju ]ia vsak način stala na strani avstro-ogrske nmnarhije. Obenem je sklenil vojni svet konsignii'al.i j'umunske čete na rusko mejo, da bodo za vsak slučaj pripravljetie. Naša armada prodira v Rusijo. Korespondenční urad poroča: Naše čete, ki so iirodrle do ]\[jecko\va, so nadaljevale ofenzivo iji so do večera 9, t, m. prodi'lo okolu 40 km daleč v rusko ozemlje ter zasedle ondotne kraje. Do takrat na Visli stoječe naše obmejne čete so šle preko reke na dnigi breg, V vzhodni Galiciji smo se polastili v sovi'ažnem ozemlju ležečih obmejnih krajev líadziwilow nasjiroti Tírodyja, Woloczyski nas])roti Podwolooziske in Nowosielica. Pii Ćernovicah so bill vsi poizkusi sovražnih konj(ínÍških pati'ulj, ndi'eti v vzhodno in zaliodno {íalicijo, odbili. Pli kraju /alosce med Prodvjem in Tarnoi)olom so naši tudi odbiii tiapade ruskih kozakov in so bili štirje kozaki nlut), (Iva ratijona. Tretja ruska kavalerijska divizija vržena čez rusko mejo. Berolin, lo. avg. (Kor. urad.} Tri obmejne stotnije, pod-liirano po na pomoč došli artiljeriji, so vrgle nazaj tretjo rusko Wavalerijsko divizijo, ki je poizkušala ])ri liomeichini in Schleubini prodreti čez mejo. Pri Miihlausnu poraženi 7. francoski armadni zbor. lierolin, ] o. avgusta, (Kor. urad.) Wolfov urad poi'oča 10. t. m.: Sedmi francoski ai'inadni zbor in ena ])ehotna divizija belfortske posadke sta v zgornji Alzaciji ])]'odrli do Aliihlliausna. Danes so jih vrgle naše čete iz ni'ke utrjene postojanke zahodno pri Miihlhansrni. Sovražnik se je umikal profi jugn. Naše izgube niso znatno, sovražnikove i/gube so velike. Ruska ladja „Andrea" nasedla. Berolin, m. avg. (Jú>r. urad.) Nemški listi pišejo: Nemci, došli iz Finske, poročajo, da je ruski dieadnought „Andrea" nasedel in da leži do polovice dolgosti na suhem. Rusi so zaradi tega že v skrbeh za varstvo finskih voda. Oklic glavnega poveljstva avstro-ogrske armade Poljakom. Dunaj, i», avg. (Kor. urad.) Ko so avstro-ogrske čete prestopile rusko mejo in stopilo lui ozemlje ruske Poljsko, je bil izdan naslednji oklic na jjoljski narod, kojega začetek se glasi: Poljaki! Po božji volji, ki vodi usodo narodov in oblasti našega Najvišjega vojnega Clospoda, so [n'ekoračile mejo armade zaveznikov avstro-ogrske monarhije in Nemčijo. Naše armado prinašajo Vam, Poljaki, osvoboditev od Jnoskovitskega jarma. Zaupajte našim zastavam ! Prinašajo Vam pravičnost. .Milijoni poljskega naroda so že približno eden in pol stoletja združeni z donavsko monarhijo in nemško državo ter so so tti odlično kulturno razvili in od časa kralja Sobieskega, ki je v težkih časih avstrijskim deželam prinpsel krepko dejansko pomoč, so tradicijo Poljakov ozko zvezano z zahodnima sosednima državama. ]\Ii prihajamo sem, i'azumovajoč viteštvo in visoko nadarjenost poljskega naroda — da razdrobimo verige, ki so omejevalo poljski nai'od okoristiti se s pridobitvami zaiiodiie kulture. Nemške vojne ladje ob algirskem obrežju bombardirale francoske trdnjave. Nemško vojne ladje, ki se nalmjajo v Sredozemskem morju, so se koncem ]ire-tekloga tedna pojavile pred obrežjem Algira, kj(!r so bombardirale posamezne utrji;ne kraje in kraje, kjer naj bi so vki'calî francoski vojni ti'an.sporti. Na ogenj z nemških bojnih ladij so Francozi odgovarjali. (Operacije nemških vojnih ladij v S]-e(iozojiiskem morju merijo ]ired vsem na to, da Francozom onemogočijo prevažati vojake iz Algii-a v h']'ancijo. Algir leži namreč v Afi'iki^ ob Sredozemskem moiju. Švedska se pripravlja. Švedska vlada je poklicala pet. črnovojidh letnikov pod zastave, Švedska jo dosedaj izrekla nevtra-liteto le na avsti'o-ogrski-srbski konílikt. Danska nevtralna. Vlaila je z ozirom na vojsko med Angleško in Neručijo pi'o-glasila nevtralnost Danske, Proglasila je tudi nevtralnost v vojski z Avsti'ijo in iinsijo. Moč ruske armade. Strokovnjaki ti'ilijo, da se ruska vojna sila navadno pretirava; v resnici je l'azinoije sledeče: Rusija ima v miru ;í7 vojinîi zborov in ne 42, kakor nekateri trdijo. Od teh jih je v livropi 30. Seveda t.udi ti no pridejo v slučaju vojsko vsi v poštev. Proti dapon-cem bi bilo treba poleg pet zborov, ki so vedno na vzhodu, vreči še par evrojtejskih, da jih drže na uzdi. Treba je varovali tni^ko mejo. lîalkan jo za enkrat za Rusijo itak izgubljen. Potem je treba imeti številne čete doma, da stražijo rovolucijo-narno delavstvo ]m velikih mestih. In rav]io 1)0 mestih in obrtnih krajih }<-• najboljše vojaštvo zaposleno. Koliko moštva je pri teh policijskih stražah, ni znano. Človek bi moral sedeti v ruskem vojnem ministrstvu, da bi te številke zvedel. Osem do deset zborov od teh 80 iinrnim srcem laliko odštejemo, 1'roti nemški in avstrijski meji bi torej Hitsija vi'gla lahko 22 zboi'ov. Rusi 80 porušili poslopje nemškega poslanika v Petrogradu. Obstreljevanje Belgrada. Ivor, urad poroča: Z ozironi na artiljei'ijski boj pri Helgrailu 4. avgusta se dodaliio poroča: Monitor „Koi'iis" je podvzel ob 8. uri ;-lo iidnut zjuti'aj zato ofenzivo, da izzove ogenj belgrajske trdnjave in da sovražnik odkrije postojanke, kjer je imel i'azvrščene svojo topove. ]\lonito]' se je piipeljal do IKnOni od desnega brega Save, ki je srbski. S s))odnje belgi'ajske trdnjave so pričeli nato streljati nanj, ob H, uri 22 min. so luičehi streljati tudi srbske bateiije, ki so stale na severnovzhodnem vogalu zgornjo trdnjave in na severozaliodnjem delu, Srbi so, kakor so sodi, streljali iz 1 2 cm baterij. Streljali so tudi iz tvorniškega rajona, podpirali sta ogenj tudi dve bateriji jiri hiši tinančne straže. „Kdrds" je takoj sprejel boj in se je med bojem približal trdnjavi zelo blizu. Monitor je zadelo šest granat, ki so pa odskočile od jeklenega oklopa, poškodovan je bil le neznatno. Medtem so posegle v boj luiše baterije, ki so sijajno svojo nalogo rešile v najneugodnejših razmerah. Solnčni žarki so jim namreč sijali v obraz, na trdnjavi je pa ležala lahna megla, Sovražink je bil ])risiljen, da jo z ognjem utihnil. .Mi smo imeli 1 untvega in 1 nevarno ranjenega vojaka. Zili so, da je na Panovem Rrdu v begu zapustil svoje postojanke, a so jo kmalu zopet vrnil. Popoldne se je artiljerijski ogenj z odmori nadaljeval. Ob Štirih pn])oldne se jc približalo naŠo brodovje sovražnemu obrežju do 500 m, da dožene poškodbe. Po zadnjih poročilih se je obstreljevanje lîelgrada tudi 5. t. m. imdalje-valo. Na ostali naši srbski fronti je mirno. Trije srbski parniki ujeti. Pudimjiešta, i), avgusl.a. ((!. kr. koresp. urad.) Ííe nekaj dni so ob Spodnji Donavi čakali ugodne prilike, da bi ujeli nekaj srbskih ladij. Ta prilika se jim je tnidila včeraj. Pri-j)luli so srbski osebni jiarnik „Řumadija" z 51 srbskimi potniki, srbski iiarnik „lie-ligi'ad" s 150 srbskimi potniki in tovorna ladja z 21 Srbi, Na tej se je nahajala velika množina lesa in okoli 50 vagonov pšenice. Obmejin orožniki so z več strani napadli ladje, jih prisilili, da so se ustavile ter jih privlekli trn ogrsko obrežje. Vse srbske jiotnikc so proglasili za vojne ujetnike in jih izročili vojaški upravi. Srbsko trgovsko ladjevje obstoji iz devetih ladij, tako, da je sedaj tretjina ujeta. Prizadevanje Srbije radi nevtralitete Bulgarije. ]iukare.ški listi javljajo iz Soiije: Srbska vlada se trudi, da ju'egovori Bulgarijo glede nevtralitete v avstrijsko-srbskem kon-lliktu. Srbski general liadko Dimitrevič se jo podal po naročilu srbsko vlade v Solijo, da se tozadevno pogaja z bulgarsko vlado, (iovori se, da je Si'bija jiripravljena kot plačilo za nevtraliteto Bulgarije Bulgariji odstopiti ozemlje Vardarja, Izgon Italijanov iz Francije. Listi poročajo, da se je v številnih posebnih vlakih s francosko-italijanske obmejno postaje Modano v Turin itripetjalo vec tisoč italijanskih delavcev s svojimi otroci in z ženami. Delavci pripovedujejo, da so zapÈ'li v i^^ranciji obrate in odpustili delavce. Italijanske delavce so pozvali, da morajo v 24. urah, v oddaljenih provincah pa v dveh do treh dneh zapustiti deželo. Mnogi niso niti plač izplačali. Veliko jih je peš l)oi)otovalo do meje. V Modami so je zbralo nad (jOOO italijanskih beguncev, ki jih niso mogli naprej prepeljati. Italijansko železniško ravnateljstvo je dirigiralo v Modano lOn voz tU. razreda. Tudi v Aosto je došlo veliko italijanskih beguncev, ki so prišli iz l^Vancije v Ralijo čez mali Sv. Bernard deloma pes, deloma na kmečkih vozovih. Angleška pomnoži svojo armado za 500.000 mož. London, 7, avg. pvor. nrad.) V angleški spodnji ziiornici je pi'omier-luinist.er Asijuith v imenu vojnega ministra prosil dovoljenja, da angleška pomnoži svojo armado za 500.00(> mož. Zbornica jo navdušeno pritrjevala. Francoske ladje ne upajo na piano. Nobena francoska ladja se no upa zapustiti liardanel iz strahu jired neko nemško križarico, ki križari pred Dardanelami. Neka francoska ladja jo Cai'igrad zapustila, a se je iz strahu pred nemško križari(;o kmalu vrEiila. Izdajanje dvekronskih bankovcev. Avstro-ogrska banka jc sikîenihi, da iziia ilvekrotiske j)a[iif]iu bankovce. „Narodna garda" v Dalmaciji. V Ihi-bi'ovtiiku st.'. je indtl Iirvatskim |)rel>ival-sivotii usUitnjvila „Nai'odna gafda". ^Ati sť je iH'iglasilo 401)0 gardistov. 1'ovcljíitvo „Narodne garde" je prcivzol odvetnik pravaš di; NikSa S,viIokos. (larda inia svojo pisarno, kateri naeeliije akad. slikar JiaŠica. Moratorij v Bulgariji. SoHja 8. avg. (Kor. urad.) liiilgarsiko sobranje je sklenilo tiiiiiiisciiii moratorij. Srbi prosijo Bolgare za pomoč, tiolija, H. avgusta. V Solijo je došla nedavno depntacija srbskih profesorjev in veljakov, da stopi v stik z olieielniini mesti in da l)ridobi sotij.ske ki'oge za srbsko reč. Oc-putaeije niso sprejeli. Bulgarski četaši proti Srbiji. Soiija, avgusta. „Tribnna", ki izliaja v Novi Zagori, objavlja oklie znanega voditelja Makedoncev Apostola 1 )ograiiiadjeva, s katerim poziva makedonske junake, da naj se oboj'ožc ill pripi'uvijo, da vpadejo v Srbijo. 1'rijave sprejema uretl. „Tribniie". Zakaj je Bulgarlja mobilizirala sto-tisoč mož? Soiija. Iz líukarešfca se poi'oča, (la Jio odgovai'ja resnici vest, da je kialj Karol zajiovedal delno mobilizacijo ruaiuii-ske vojske zaradi kritične politične situacije. Čepi'av so to dejnentira, vendar hodijo ruiiHinski častniki })o vaseh, kupujejo konje, ob enem pa določujejo vse tiste, ki bi bili dolžni v slnraju vojske prevažati vojni uiatei'ijal. Ali kar je najvažnejše, dnevno i)i'ihajajo v Mobrndžo nove rumunské čete ter se ntaltorujejo ]ia lueji. Zaradi tne 4. t. m, kuuilu po 7. uri zveČej' zopet pi'ide v nemško zunanjo ministj'stvo angleški poslanik in izj'oči Nemčiji vojno najioved Anglije, Tako jo sedaj Nemčija v boju z lîiisi, Francozi, .Vngleži in Belgijci. Nov razglas o maksimalnih cenah. Tovodom liiolulizaeije določa deželna vlada za eelo deželo Kranjsko iz\'zemši stolno mesto Ljubljano, glede katerega so bile izdane posebne odredbe za prodajo blaga, imenovanega v naslednjem zaznamku, iz zaznamka samega razvidne najvišje eene. V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojiiicali, morajo imeti obi tniki nabite najvišje cene v svojih oziroma na svojih stojnicah. Kdor bi se ne držal teh p]-ed])isov, se bo kaznoval najstrožje po določilih obilnega reda za vsak posamezni slin'aj z (ienarno glolio do tOUO kron ali z za])orom do treh meseeev. Najvišje cene stojiijo v veljavo z dnevom razglasitve in veljajo do preklica v detajlnem iti trgovinskem prometu. — Najvišja cena, katei-a se sme zahtevati, je naslednje določena: pšenična moka št. n (] 55 K, kg (U) h; pšenična moka st. 2 ([ 54 K, kg h; pšťítiična uioka št. 3 (] K, kg 5H h; ržona moka (| 40 K, kg 44 h; koj'uzna moka q K, kg 1^0 h ; ajdova moka. <1 5(i K", kg (KI h; pšenični kruh kg .5H li;' i'žcni ki'uh kg 4(i h; itie-šani kruh kg 42 h; riž kg (i4 h; ješprenj kg :iS h; pšeiio kg 50 h; fižol kg 4 1 h; krompir kg 08 h; kava kg 3 K (Í0 h; Čaj, odiirt 7 K; sladkor kg 88 h; sol kg 24 h; vino, navadno liter 1 K 12 h; pivo liter 48 h; jesih liter 21 h: namizno oije liter 1 K (iO ii; goveje meso, I, vrsta kg 1 K ()H h; goveje meso IL vrsta kg 1 K 44 h; ovčje meso kg 1 K 44 h; svinjsko meso kg 1 K 80 h; telečje meso kg t K sob; pj'okajeno iiieso kg 2 K; slanina kg 2 K; svinjska mast kg 2 K 50 li; surovo maslo kg 3 K tiO; sir kg 2 IC 20 h; mleko liter 24 h ; jajca kos 10 h; les, trdi nť' 8 K; les, mehki m'' (i K; premog q 3 K; jietrolej liter 11 — C. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani, dne 1. avgusta leta 1914. — U. kr. deželni predsednik: SehM'arz m. p. Gospodarske drobtine. Letošnja pšenica je v vsakem oziru slabše obrodila kakor druga leta. Pridelka je poprek eno ti'etjino maîij kakor lansko leto. Razen tega je pšenica tudi slabšega zrnja, ilarsikdo ne bo imel zaradi tega najboljšega semena, ampak nasprotno. Želeti bi bilo, da bi letos eden in drugi itoskriiel za boljše sejne. Letošnje zi'nje je od rije stisnjeno in manj vredno za setev. V višjih in odiu'tih legah so naŠi gos})odarji dobili boljše seme in tam bi ga bilo poiskati tudi drugim gospodarjem'. Ta menjava senieîia bi gotovo ugodno vplivala na prihodnjo letino. Čiščenje pšeničnega semena. Letos se nujno iiripoi'oča, da jemljemo za seme skrbno očiščeno in skrbno odbrano zrnje. Ker se naši gospodarji Še vse ju'emalo menijo za skrbno čiščenje semena, ojiozar-jamo na to, da se je treba dandanes povsod posluževati „trijeija", da dobimo boljše seme. Novomeška kmetijska podružnica ima tak stroj za sedaj v Šmihelu pri Burgarju in ga pj'opušča in oddaja tudi v druge kraje podružničnega okoli.ša, če se za to oglasijo gospodaiji in člani podružtiie. Gospodarstvo. Kaj napravimo letos s češpljami ? Ijctos bo ])ri ims dosti Češpelj, Le škoda, da nimamo za Češplje tako dobi'e upo]'al)e kakor jo imajo po drugih ki'ajih. Največ krivo na tem je to, da so naše češpljeve letine tako redke. Navadno pride 1)0 eni dobri čeŠpljevi letiiu več slabih in zato je vsa kupčija s češpljand tako slučajna in vsa uporaba jmuij ugodna. Tri nas so iz češpelj najraje kuha žganje. To delo najbolj ustreza potj'ebam naših gosjiodarjev. Zato so žganjarne in zato jo žganjejiitje tako razšiijeno. Ta uporaba pa ni najbolj gospodarska in natit pravzaprav malo koristi. Le napravimo račun, koliko nas stane davek iti kuha in koliko dobimo za slivovko, pa bomo vide.li, da nam taka kulia premalo nese in da se vos dobiček po malem in večkrat ])o nepotrebnem razgubi. Poglejmo nekoliko tdírog jio svetu! Kaj pa didajo drugod s češpljami V — Povsod, kjer imajo več foSpljevih nasadov, so lahko prepričamo, da čošpljt! sušijo ali ])a, da n a ji r a v 1 j a jo ]) o v i d 1, In jio teh krajih dobe dosti več za čtsšplje kakor mi. To A'idimo na Nemškem, po Češkem, v liosni in di'Ugod. Posnemajmo jih tudi in-i nas, saj nam ilajejo to dežele najboljši izgled, kako se dajo češplje najbolj v denai' spravljati. Nazaj k sušenju češpelj! Najboljše za kupčijo so sulie češplje. Take češidje so drage in se lahko pro- dajajo. 100 kg stane po 40 do 60 kron. Cim boîj so sušene, dražje so. Tako n. jir. so bosniške Češplje danes sloveče in se prodajajo na di'obno tudi po 80 li kilo. Drugod napredujejo s sušenjem češptslj, izl)oljšujejo sušilnice, postavljajo nove in vcČj« zadružne sušilnice itd. Kaj pa i)i'i nas y Pri mis se je pa sušenje skoi'o jiovsod že opustilo. To je velika škoda za nas gos]iodarski in gmotni napnulek! Suho češplje imajo to veliko ])rednost, da so drage in zelo trpežno. Ob dobrih letinah jih napravimo lahko tudi za slaba leta. lil kako zdrava in okusna jo ta jed tudi za dom, naj si bo v tej ali drugi oblikL Kako dobra je n. pr. Češpljeva kaŠa. In kako zdi'ave in dobro so češplje za bolnika, kako prijetno hladilna je Češpljevka itd. Vsaka hiša jia kmetih bi morala posušiti nekaj češpelj za domačo porabo in za domaČe potrebe. Ob ugodnih lotih, kakor letos, pa bi sc nioi'alo napraviti suhih Češiielj tudi za prodajo dosti. Zlasti letos je nujno priporočati, da skrbimo za to in da se obrnemo zopet nazaj k sušenju češpelj. Naprava prunel. Poglejte i)ridne (loričane, kako prihajajo ob dobrih letinah k nam, kako lujujo Češplje in kako jih sušo bo lesah v „jirunele". Če se naši ljudje tudi ne morejo spi'ija/.nili s teni „drobnitii" delom, vendar se lahko mnogo iiČe od marljivih iti podjetnih sorojakov iz Goriškega, ki gredo za malim zaslužkom, da si pomagajo jiri svojem gosjiodarstvu naprej. Lo pôglejte, kako jtodjetni, kako varčni in skromni so ti ljudje! ilarsikaj bi se ])ri nas olirnilo, če bi jih malo i)osnemali in tudi Amerika bi ne, bila več tako obljubljena dežela za nas kakor je danes za naše rojake. Naprava povidla v naših krajih. Po tJeškem in Nemškem se kuha iz češpelj p o v i d 1, t. j. gosta Češpljeva mezga, ki je izvrstnega okusa in se rabi za moč-nata jedila, pa tudi sama zase, s kruhom itd. Po Češkem delajo povidl v vsaki hiši. Pri nas je povidl v kmetskih- hišah čisto neznana reč. Naše ljudstvo ne pripravlja boljših močnatilt jedil, katerim bi bilo do- dajati sladke' Češpljeve mezge. Pri nas smo l)olj vajeni na razno sočivje in kiselno, na krompir in žgauee. Zato tudi nima povidl na kmetih i)osebnega pomena. Pí)-znajo in cenijo ga i)a po boljših liišali in po mestih. Zato ga tudi radi kupujejo. T'ovidl je zelo priljuldj(;jia mezga („zolzen") in ker se laiiko pi'odaja, bi ga kazalo tmli pii nas napravljati, saj v boljših hišah, pa tudi ]ia debelo za kupčijo, tam kjer bi se našlo več podjetnih sadjerejcov. Saj je vsa naprava povidla čisto pj'oprosta stvar. Napravlja se nann'cČ tako-le : Skrbno odbrane in oprane Češplje se kuhajo v kotlu toliko časa, da nastane iz njih gosta tuezga („zolzejr-). Glavna stvai' pri tem kuhanju je to, da se češplje v kotlu p i' i d ii o mešajo, da se ne pripalijo. Najbolj pri-pi'avni kotli za tako ukuliavanje Češpelj so bakreni kotli. Češplje naj so čisto zrelo. Take češplje, ki so že ovele, ki so že prezoreîe, take so najboljše. Take češplje so najbolj sladke in imajo najmanj vode. Zato se tudi prej ukuliajo. Gnjile Češplje je izločiti, erviva Tiiesta odstraniti. Zato je v naših razt)ierah Jiajbolje, da so čeŠpljam koščico odvzamejo. Navajam to zaradi tega, ker se marsikje češpljam koščiee puščajo. Tak ])ovidÍ ima namreč še finejši duh. Seveda se morajo čošplje potem med kuhanjem „i)asirati", nan)reČ skozi žiČnato sito pi'ogiijesti, da so koščiee odstianiji Povidl mora biti gosto ukuhan. PÍ poznamo na tem, da se vanj vtaknjenega ])rsta nič več tie prime in da pada od žlice v celih kepah. Ko jo mezga gotova, naj se spravi, dokler je še gorka, v lončene lonee, kjer se drži potem leta in leta, čc je shramba dolira. Z napravo i)ovidla se bo treba tudi pi'i nas sprijazniti ob češi)ljevih letili, ker se da ta češpljev izdelek dobro in lahko prodajati in ker je vsa naprava njegova doeela priprosta, tako da jo lahko pogodi vsaka gosi)odiuja brez posebnih jirakticnih navodil. Skrbitiio torej, da spravimo letošnje češplje s [irimerno uporabo bolj ko mogoče v korist in posnemajmo v tem oziru di'uge napredne dežele! Učimo se napredka od njih ! V. liohrman. illfons Oblah - Hovomesto I W priporoča svojo Tu' M bogato zalogo špecerije, galanterije jB in Črevijev. Glavna zaloga iržaškoga dvozvezdnega peti'oleja ter jedilnega olja W znamka „Minerva". — Zalitevajte vzorce od i'iža, kave itd., katere pošljem W na željo prav rad franko in poštnino prosto. ^^ Niljni/jc cene! Točna postrc/ba! ^ Nil drobno in debelo ! " 9 Popolnoma varno naložen denar. eiNILflieft te POSOJILNICI za Kiuidijo in okolico, zadr. z nconi. zavezo = v lastnem domu v Kandiji = sprejema iiraiiiltie vJoge od vsacojia, Tre je irjon ud ali no, ter obrestuje ])0 1-0-18 na leto brez odbitka rontncga davka, katerega aania iz svojega ))lačuje. d