M 251,
V Ljubljani,«petek, dne Z. notrembra 1906.
Leto XXXII).
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— ta Jetrt leta „ „ 6'50
t* mesec ,, „ 2'20
V upravništvu:
za celo lelo rapiej K 20- — za pol leta „ „ 10- — xa Jetrt leta „ „ 5'— za tn mesec „ „ 1'70
l? pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod ?ez
- dvoriSČe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati:
En;stop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . , . S „ za vci ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 1 26 h. Pri večkratnem ol>-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
. - Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, UpravniSkega telefona Stev. 188.
0 postavi za psnzijsKo zavarovanje zasebnih nastanljen-cev.
Gosposka zbornica jc 30. m. m. odobrila postavo o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov potem, ko so po novem parlamentarnem postopanju nebistveno izpre-menili nekatera določila. Ker je gotovo, da krona postavo sankcionira, pričakujemo, da uveljavijo novo postavo najkasneje I. janu-ariia 1909.
S to postavo sc jc uresničila upravičena zahteva pretežne večine avstrijskih zasebnih uslužbencev, da so preskrbljeni za starost in da se skrbi tudi za njihove vdove in sirote. Nad deset let so se borili zasebni uslužbenci z besedo in s peresom za to zahtevo. Tudi razsodni delodajalci so zadovoljni, ker je zagotovljena bodočnost njihovih sotrudnikov. Osobito pa pozdravljamo, da je ravno Avstrija, ki jc vedno capljala glede na socialno zakonodajo za Nemčijo, bila prva med kulturnimi državami, ki jc uvedla tak zakon.
Kakor zasebni uslužbenci vseh ostalih narodnosti pozdravljajo tudi slovenski uslužbenci z veseljem novo postavo. A njihovo veselje bi bilo še večje, če bi se ne bali nevarnosti, da bo zapostavljena zopet enkrat njihova narodnost. Ta nevarnost pa dejansko obstoji, ker nameravajo vladni krogi kranjske zavarovanju podvržene uslužbence priklopiti primorskemu ali pa koroškemu deželnemu zavodu, namesto da bi za nje ustanovili samostojni deželni zavod, ki bi imel svoj sedež v Ljubljani.
Kake škodljive posledice v narodnem iu gospodarskem oziru lahko nastanejo za kranjske zavarovance, nas uče neznosne razmere za kranjske zavarovance pri delavski zavarovalnici glede na nezgode v Trstu, ki so povzročile že neštevilno protestov kranjskih delodajalcev in delojemalcev, ne da bi se razmere izboljšale.
Ker omogoča § 54. penzijskega zakona vladi, da lahko neovirano izvrši svoj zgoraj omenjeni namen, smo dolžni, da žc zdaj opozarjamo prizadete delodajalce in delojemalce na pretečo nevarnost in to tembolj, ker obsega neki nadaljnji paragraf določilo, da mo-
rata stanovati dve petini odbornikov deželnega zavoda v kraju, kjer ima zavod svoj sedež ali pa v neposredni okolici. Tržaški, oziroma celovški zavarovanci bi imeli tako zagotovljeno že naprej v odboru ne ravno neznatno število glasov. Da bi taki odborniki nemške in italijanske narodnosti priznali slovenščino za enakopravni poslovni jezik zavoda, žalibog v sedanjih razmerah ne pričakujemo. Cc združijo Kranjsko s Koroško, je popolnoma izključeno, da nameste v Ljubljani sedež zavoda, ker bi dobila prav gotovo nemška ljudska stranka brez vsakega dvoma sredstev in pota, da to prepreči. Kako bi pa postopala nameravana zavoda v Trstu ali pa v Celovcu pri nastavljanju zavodovih uradnikov, se lahko žc naprej sodi in nočemo tega obširneje razmotrivati.
Ker nc obsega zakon nikakih določil, katero najnižje število zavarovancev izkaži vsaka dežela, da dobi lastni deželni zavod, ki jc v zvezi Ic z dunajskim osrednjim zavodom, je morebiti umestno že zdaj, da aprok-simativno določimo število kranjskih zavarovanju podvrženih uslužbencev že zdaj. Ko so šteli I. 1896 uradno zasebne uradnike, so jih našteli na Kranjskem 888. Tozadevno I. 1898 objavljeno uradno poročilo pa označuje štetje kranjskih zavarovanju podvrženih zasebnih uslužbencev za pomanjkljivo, tudi niso šteli pravih trgovskih uslužbencev (trgovskih sotrudnikov). Zato ne trdimo preveč, ako cenimo število kranjskih zasebnih uradnikov z vštetim priraščajem zadnjih deset let na približno 1200, če pa cenimo število po sedaj sprejeti postavi tudi zavarovanju podvrženih trgovskih sotrudnikov v kondiciji na približno lonn, skupno toraj približno 2200, katero število se pomnoži v nadaljnih dveh letih, ko uveljavijo postavo, na 2500 zavarovanju podvrženih kranjskih zasebnih uslužbencev. To število pa popolnoma zadošča, da s c ustanovi za Kranjsko sani o s t o j n i deželni z a v o d, k i naj i m a sedež v L j u b I j a n i.
Okoliščina da bi prišla na vsakega uslužbenca za režijske (upravne) stroške nekoliko višja kvota, kakor če priklopijo Kranjsko kaki drugi deželi, interesentov ne sme oplašiti, da nc bi z vsemi sredstvi, ki iili imajo na razpolago, nastopali za to zahtevo. Nc glede na
narodne razloge se mora delati na samostojni kranjski zavod tudi z ozirom nato, da bo zavod racionelno posloval iu da bo uprava primerna deželnim razmeram. Končno pa moramo dunajski vladi tudi še pojasniti, da nikakor ne moremo trpeti, da ostane Kranjska še nadalje privesek drugih kronovin in se postopa ž njim tako, kakor so postopali še pred kratkim pri razdelitvi rajonov zadružnih inštruktorjev.
Dolžnost narodnih zastopnikov obeh strank je, da se zanimajo za to zahtevo, kakor zasluži in da na odločilnem mestu pravočasno nastopijo s potrebno krepkostjo, da se zahteva izpolni.	S. Šk.
POROČILO ODSEKA ZA VOLILNO REFORMO.
Poročilo odseka za volilno reformo, ki ga je sestavni poslanec Locker, obsega 746 strani. Uvod jc jako obširen ter opisuje razvoj vprašanja o volilnih sestavih od leta 1861 počenši. Leta 1896 se jc v Avstriji uvedlo zastopstvo, ki jc deloma bilo v korist privilegi-rancem, deloma se je pa naslanjalo na splošno volilno pravico. Posebne volilne kurije se niso obnesle. Poročilo opisuje gospodarsko-socialni razvoj države, boje za vstavo v Rusiji, gibanje za splošno in enako volilno pra-vco na Ogrskem. To vse da je povzročilo tudi pri nas podobno gibanje in 6. oktobra 1905 jc tozadevni nujni predlog dobil v zbornici znatno večino. Poročilo pravi, da sc jc oddsek za volilno reformo v obče držal vladnega načrta iu posebno odklanjal vsak poizkus, uvesti pluralno volilno pravico, ki bi uničila načelo enakosti in zopet uvedla interesno zastopstvo priviligirancev. Poročilo ima statistične priloge iu zapisnik odsekovih sej. Poročilo jc skrbno sestavljeno, seveda brez nepotrebnih malenkosti, ki bi hitro rešitev utegnile zakasniti. Zato pa poročilo ni všeč našemu Tavčarju in njegovemu glasilu. Poročilo navaja, cel kun manjšinskih predlogov, ki bodo delo najbolj zavlačevali. Med temi so najvažnejši: Tollingerjev o pluralni volilni pravici, Pergel-tov o 58 nemških mandatih na Češkem, Kra-marev o 78 čeških mandatih, nemški predlog o narodnostnih katastrih v Pragi, Plznu in Budjejevicah in predlog o dclcgacijskih mandatih čeških in moravskih Nemcev.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ GLEDE VOLIVNE REFORME
Tisti junaki, ki nameravajo obštruirati volivno reformo, so sklenili poizkusiti svojo moč nad tretjim branjem volivne predloge. Računajo namreč na to, da bo dr. Gessmann moral po drugem branju vložiti zopet nujni predlog za tretje branje in da bodo v tistem
hipu v ložili zopet kup interpelacij. Toda bo težko šlo, kajti dr. Gessmann lahko pri utemeljitvi svojega nujnega predloga predlog modificira tako, da zahteva nujnost šc za tretje branje in obstrukcijonisti sc bodo zopet lahko prijeli za nos. Specialno debato mislijo skrajšati na sledeč način: Posvetovali sc bodo o več paragrafih predloge skupaj in za vsak tak oddelek predloge bodo odločili eno sejo. Ako bo rešen ta oddelek v eni seji, bodo poslanci en dan prosti, če ne, seveda odpadejo ti odmori. Po sklepu delegacij sc bo zbornica posvetovala o proračunskem provizoriju, Lloy-dovi pogodbi in zvišanju števila novincev za leto 1907.
ITALIJANSKO VSEUCILIŠKO VPRAŠANJE. — VLADA BO PRIPOZNALA IZPITE NA VSEUČILIŠČU V ITALIJANSKEM KRALJESTVU.
Naučili minister Marchet je izjavil poslancu Pittaccu, da vlada v kratkem izda na-redbo, ki bo uravnala in priznala izpite italijanskih dijakov iz Avstrije na vseučiliščih v italijanskem kraljestvu. Vsled tega jc sklenil izvrševalni odbor italijanskih dijakov, da bo začasno opustil agitacijo za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Avstriji, dokler sc nc snide občni zbor dijaštva, ki naj sklepa o nadaljnji taktiki. Odbor pa bo zboru priporočal, naj sc izogne vsakemu konfliktu na akadc-miških tleh.
NEMŠKI SVOBODOMISELNI BLOK.
Češki Ncmci sc zopet toplo zavzemajo za svobodomiselni blok nemških strank. Kandidat za češki deželni zbor, dr. Gross v lglavi, je v svojem kandidatnem govoru povdarjal. da se svobodomiselnim Nemecin ni mogoče združiti s katoliškim centrom iu krščanskimi socialci, da pa je mogoča zveza vseh naprednih nemških strank, ki ne bo omejevala stanovskih in gospodarskih teženj posameznih frakcij, pač pa omogočevala skupni nastop v narodnih, šolskih in proticerkvenih zadevah.
DELAVSKO ZAVAROVANJE.
Odsek, ki se pod vodstvom dr. Barnrei-terja, dr. Filipovicha in sckcijskega šefa, dr. Mataje bavi z vladnim programom glede na uredbo delavskega zavarovanja, se jc posvetoval tc dni o zavarovalnicah za nezgode in se izjavil za to, naj se v prihodnje doneski za zavarovanje v slučaju nezgod nastavijo tako, da sc bodo popolnoma pokrile rente. Kar sc tiče velikega deficita, ki ga izkazujejo mnoge zavarovalnice, je priporočal odsek amortizacijo deficita s tem, da se zvišajo doneski. Potem se jc odsek bavil z organizacijo bolniškega zavarovanja. Na mesto sedanje organizacije naj se uvede enotnejša, skupne blagajne, ki naj bi se ustanovile v večjih krajih, kot krajne ali mestne, po okrožjih kot okrožne bolniške blagajne. Seveda bi se morale za kmečke posle in delavce blagajne drugače urediti. Živahna
L I f J C K«
.Um m
Izza sezone. Piše O. Bolan .
(Dalje.)
To jc bilo vse pri Vovku, ki je še le začel, koliko pa in kaka mešanica jih jc moralo biti šc Ic pri Rikliju, ki jc dosegel že svetoven glas, si po tem pregledu lahko vsaj malo predstavljaš.
Cc poleg tega še upoštevaš, cenjeni bra-vec, ki si celo do tukaj bral,, da ima vsak človek poleg posla, ki mu ga nalaga poklic, še kakšno kljukico, da se o prostem času nanjo obeša, bodisi žc kak šport ali razne veje umetnosti ali karkoli že — če to vpoštevaš, si gotovo do dobra prepričan, kako raznovrstno, kako živahno jc življenje v taki družbi, kjer sc mora tolikrat križati mnenje ljudi, popolnoma nasprotnih nazorov. To so sc bliskali pogostokrat »uma svetli meči« iu trdo zadevali drug ob drugega, dasi ta duševni prepir in boj ni postal nikoli oseben in žaljiv, čeprav je bil odočen, neprizanesljiv.
Kako pa jc zdravljenje, ki se na Bledu nudi bolnikom, kaj je to: zračna, solnčna kopel?
Namen zračne kopeli je ta, da cclo telo diha. ne Ic z nosom, oziroma z usti. Zato je
visoko zgrajen poseben gozdič, popolnoma zabit z deskami in tako skrit navadnim ljudem. Potrebno jc to Ic zato, ker so bolniki oblečeni nekako tako kakor pri kopanju. Tam za to ograjo smo pohajkovali od ranega jutra, da je skoro še malo zeblo, malo manj ko do poldneva. Pa tudi popoldne so hodili nekateri in ostajali do večera. Naloga bolnikova jc edino ta, da je v senci, bodisi, da hodi, ali leži ali sedi, kakor mu drago; čc ga začne mraziti, gre le toliko na sobice, da se malo ogreje. Zabava je popolnoma prosta.
Iz zračne kopeli se gre v solnčno, to sc pravi, tako oblečen, kakor v zračni kopeli, leže na volneno odejo, da ga solnce od vseh strani dobro opali in potem gre v kopel, kjer ga strežnik skoplje in masira in tako vso kri spravi v normalno cirkulacijo.
Na solncu, pravzaprav na belih volnenih odejah, izpostavljeni šolnčnim žarkom, smo ležali kake pol ure. Seveda mi je spočetka zdravnik dovolil le toliko časa, da sem začutil pot, ker sem bil zelo slaboten, tudi zelo polno-krvnim dovoli Ic kakih dvajset minut sobica, tla se ga počasi privadijo. Vročina v malem, popolnoma ograjenem prostoru je namreč pre-cei huda: 40", 45" in več stopinj Reamurja smo imeli; več kot 45" nismo mogli šteti, ker naš toplomer ni imel višje razdelitve. Kako je to peklo, kako žgalo, kakor bi človeka zbadal z najfinejšimi iglicami, kakor bi ležal na brinju,
tako so sc solnčni žarki zadirali v kožo.
In komaj si se nekoliko privadil na eni strani, že si se moral obrniti na drugo, tako da ni bilo nič oddiha, nič odmora. Pa sc nam jc tudi na koži poznalo, kakšne zabave si vsak dan privoščimo: najprej ic postala lepo rdeča, prav taka kakor so raki v tistih redkih slučajih, ko jih človek dobi kuhane na mizo. Sčasoma postane lepo svetlorjava, pa svetloba sc izgubi in postane temnorjava, da bi sc človek brez strahu pomešal med Indijance, pri nekaterih dobi skoro popolnoma črno barvo, in neki visok ogrski vojaški dostojanstvenik ni postal samo črn, ampak na nekaterih mestih sc je črna barva prelevila v temnovišnjevo, da je bila liki jeklo. Mi navadni ljudje, ki nas solnce ni tako odlikovalo, smo ga občudovali in na vso moč zavidali za prekrasno barvo, ki se jc tako lepo lesketala v solnčnib žarkih.
Zato smo bili silno navdušeni, kadar jc solnce neusmiljeno žgalo, saj smo tudi mi upali, da dobimo od sobica kako odliko, čc nc prvega, pa vsaj drugega ali tretjega reda. Lc neki Poljak, višji poštni uradnik ni bil zadovoljen z v ročino, vedno si jc želel: »So eine ati-genehm kiihle Sonne.« Zato smo vselej, šc preden sc jc prikazal v ograji, začuti globok vzdih, potem jc prišla najprej palica, kakor bi bila hotela otipati, ali jc dovolj hladno, in nazadnje jo jc z žalostnim obrazom priromal cel gospod iu sc počasi pripravljal za solnce, ka-
kor smrt, kadar mora iti po kakega velikega reveža. In še z globljim vzdihom kot je prišel, je legel na odejo, seveda v naše največje veselic, ki smo mu ga tudi neprikrito izražali. Lc kadar je potegnil lahen vetrič poleg nas, tedaj se ie Poljak oddahnil. Mi, navdušeni za lepo barvo, smo seveda vsako sapico pošiljali k vsakovrstnim tvaruim iu nctvariiim bitjem, on sc je pa ves oživil in oveselil: »Ha, to jc prijetno, to jc fino, tako. tako, dobro, dobro, in je blagoslovlial vsak dih in mu voščil dolgo življenje.
Najgloblje jc pa takrat vzdihoval, kadar ga ic po solnčni kopeli zavijal naš zdravniški sluga Toncj, čvrst, krepak Blejec, pravi Her-kules, ki je pritegoval, da so škripale kosti.
Tako smo imeli poleg vsega drugega redno zabavo tudi v solnčni kopeli, dasi je postava, ki pravi, da mora v solnčni kopeli vladati mir. Seveda sc mi kot demokrati, živeči v času, ko so postave od danes do jutri, nismo prida brigali zanjo. Spoštovali smo jo samo takrat, ko nas jc Toncj nekako desci ali petnajst minut pred kopcljo v vodi (po individualnih potrebah) zavil v volnene odeje, kjer smo se parili in potili, da je v se lilo. Takrat pa tudi sploh ni bilo mogoče drugega početi kot mirno ležati in molčati in sc pripravljati na najlepši trenutek celega dne: na kopel v vodi tri ali štirindvajset stopinj, ki sc je pa proti koncu kopeli znižala na 18" ali 19". Na-
debata se je vnela, ko je šlo za to, kako naj bo v predsedstvu bolniških blagajn zastopano delavstvo. Odsek je zavrgel od vlade predlagano enako zastopstvo ter se izjavil za dosedanje, dve tretjini delavcev in ena tretjina delodajalcev.
CESAR POTRDIL ZAKON O PODRŽAVLJENJU SEVERNE ŽELEZNICE.
Cesar je potrdil zakonski načrt o podržavljenju Severne železnice in jutri objavi zakon državni zakonik.
GIBANJE MED POŠTNIMI URADNIKI. — VLADNA ODREDBA PROTI GIBANJU.
Finančno ministrstvo je poslalo vsem državnim uradom govor finančnega ministra dne 18. t. 111. v zbornici, kjer minister svari urad-ništvo, naj ne krši discipline in skrbi za to, da gibanje za izboljšanje položaja uradništva ne prekorači meja dostojnosti in zakonov. Finančno ministrstvo nalaga predstojništvom, naj omenjeno stališče vlade pismeno obrazložijo podrejenemu uradništvu ter v slučaju kršenja discipline nastopijo z vso odločnostjo. Predvsem pa naj predstojniki prijazno uplivajo med uradniki na to, da se gibanja za izboljšanje uradniškega položaja vrši v pravih mejah in pravem obsegu. V krogih državnih uradnikov, posebno pa poštnih, se pa gibanje ni poleglo, ampak vedno bolj narašča. Sedaj poizkušajo uradniki vseh kategorij združiti se v eno samo organizacijo. Poštne uradnike je izjava trgovinskega ministra Forta v zbornici hudo razburila. Prihodnji teden sc bodo uradniki pogovorili med seboj, kako nastopiti skupno in obrazložiti poštni upravi in drugim predstojništvom želje uradniškega osobja. Poštni oficijanti v Pragi nastopijo proti Forto-vemu govoru na posebnem shodu.
NEDOSTATNI PROSTORI NA ČEŠKEM VSEUČILIŠČU.
Češki dijaki na praškem vseučilišču so se zbrali, da protestirajo proti nedostatnim prostorom na češkem vseučilišču; ker so jim rektor in profesorji odsvetovali od štrajka, so poslali Ic tozadevno resolucijo na naučno mini-sterstvo.
POLOŽAJ NA OGRSKEM.
V finančnem odseku ogrske zbornice je ministrski predsednik VVekerle izjavil o položaju sledeče: 1. Zvišanje števila vojaških novincev jc potrebno; 2. vprašanje jc le to. pod katerimi pogoji in v kakšni obliki hoče ogrska vlada to vojnemu ministru dovoliti; 3. ogrska vlada se nasproti kroni ni obvezala za zvišanje kontingenta novincev; 4. vlada je svoje stališče javno razložila narodu; 5. med ogrskimi ministri ni nobene krize. VVekerle ie tudi izjavil, da je on za progresivni davek, katerega bo vlada na Ogrskem uvedla v takem obsegu, kot nikjer nobena država v Evropi. Finančni odsek je v glavnem sprejel proračun finančnega ministrstva.
KAKO SE SCH0NA1CH PRIPRAVLJA NA POT V OGRSKO.
Predno je vojni minister Schonaich odpotoval v Budimpešto, se je dolgo informiral pri bivšem vojnem ministru Pitreichu, ki je prišel iz Budimpešte nazaj, kjer je jemal slovo, kako so ogrski politiki razpoloženi. Schonaich je pred odhodom tudi dolgo konferiral z admiralom Moutecuccoli. Danes je Schonaich končno odpotoval v Budimpešto in vzel seboj polkovnika Urbana, ki bo v ogrski delegaciji zastopal Schonaicha in se izjavljal o namerah in željah vojne uprave. Sicer pa zatrjujejo informirani krogi, da se hoče minister z Ogri samo seznaniti in da aktuvalnih vprašanj ne bodo privlekli na dan.
zadnje pa še poliv z mrzlo vodo in potem brž domov tolažit lačni, kričavi želodec.
Jesti smo smeli vse, kar se nam jc poljubilo, seveda nam je bil prepovedan krompir in podobne jedi, ki imajo samo namen napolniti želodec, da utihne, ker misli, da je sit, pa je pravzaprav še lačen. Meni posebe je zdravnik ukazal jesti veliko pečenega mesa, kuhanega mleka in mehko kuhanih iajc. Rekel mi je tudi, da lahko pijem, če hočem in morem, »ribje olje«, pa jaz tega gotovo nisem hotel; če bi ga bil mogel ali ne, tega ne vem povedati, ker nisem poizkusil; samo poduhal sem ga, pa sem ga imel dovolj. Imeli smo tudi vegetariance med sabo, pa le za »sorto«, to je bil zgolj privatni šport, nikomur ordiniran.
Oblečeni smo bili tudi zunaj zdravišča kolikor moč lahko; nosili smo kar moč lahko zgornjo obleko, poleg tega samo še sandale brez nogavic, in mrežaste, kot pajčevina tenke in redko pletene srajcc.
Tako jc življenje v zdravišču.
Zdravijo se vsakovrstne bolezni, prav posebno izvrstno je pa tako zdravljenje za bolehajoče na pljučih, za nervozne, malokrvne, za kožne bolezni in najraznovrstnejše katare; tudi želodčne bolezni zračno zdravljenje uspešno preganja.
Pa pustimo to, to ni za zdrave ljudi, ki se jim hoče zabave, veselja, radosti, užitka za oko in uho. za dušo in telo. Poglejmo Bled še od te strani!
Nc bom preveč hvalil lepote kraja, ker je dovolj sploh nikdar prehvaliti nc morem, samo to naj rečem, da ga ni morda na svetu kraja, kjer bi bila narava na tako majhnem prostorčku nakopičila toliko predivne krasote.
(Dalje.)
HRVATJE NISO V DELNICAH DEMONSTRIRALI PROTI RAKOCZYJU.
Vest, da so Hrvatje na kolodvoru v Delnicah demonstrirali proti vlaku, ki jc peljal reško deputacijo v Oršovo k Rakoczyjevi slavnosti, je zlagana. Vodja stranke prava v Delnicah, dr. Linič, je iz Reke dobil falzifi-ciran brzojav Barčičev, ki je priporočal demonstracijo, češ, v vlaku se peljeta voditelja reških avtonomašev Vio in Zanella. Vzlic temu Hrvatje v Delnicah niso demonstrirali proti vlaku; le nekaj mladeničev je na kolodvora vpilo: »Živel Rakoczy! Doli z avtonomaši!« ITALIJA NA BALKANU. — CHLUMECKY O ITALIJANSKI BALKANSKI POLITIKI.
V	navzočnosti italijanskega poslanika v Carigradu marki Imperialija so v Solunu otvorili novo italijansko šolo. Imperial je tudi obljubil, da ustanovi Italija svojo pošto in višjo meščansko šolo. Leopold vitez Chlumecky je izdal brošuro, kjer obširno popisuje italijanske težnje na Balkanu. Francoska previdno odriva Italijo iz Tunisa in jo napeljuje na balkansko politiko, kjer Italijani zidajo šole, podpirajo avtonomijo Albanije, ščuvajo prebivalstvo proti Švabom in Grkom, podpirajo Srbijo in Crnogoro ter zidajo železnice. Chlumecky poživlja Avstrijo, naj se bolj zavzame za balkanske zadeve.
VOJAŠKA SODIŠČA NA FRANCOSKEM ODPRAVLJENA.
Vojni minister je izdelal zakon, ki odpravlja vojaška sodišča. Vojake bodo sodili civilni sodniki in lc displinarni prestopki pridejo pred vojaško disciplinarno sodišče, ki pa bo sestavljeno iz enega vojaškega iu civilnega sodnika. KRALJ ČASTNI PREDSEDNIK PROT1DVO-BOJNE LIGE.
Španski kralj Alfonz je prevzel častno predsedstvo protidvobojne lige. NARODNOSTNI KONGRES SOCIALISTOV.
V	Limožu zboruje nacionalni kongres socialistiške stranke. Predsednik je pozdravil inozemske delegate. Rubanovič je omenjal boje ruskih proletarcev proti carjevemu sa-modržtvu.
NOVA KNJIGA O VILJEMU.
Znani grof Reventlov jc spisal knjigo o bizantinstvu nemškega cesarja, ki je kmalu izšla pri Lehmannu v Monakovent. Nekaj poglavij te knjige je pa že znanih. Nekaj primer o tem, kako Viljem zlorablja umetnost za svojo slavo. Hamburžani so odkrili spomenik cc-sarju Viljemu I. Ko so hoteli na spomeniku napraviti napis »Cesar Viljem Veliki«, se jim je od visoke strani namignilo da bi bil »nekdo«, ki jc tudi velik, utegnil vsled tega biti razžaljen, ko so pa hoteli napisati samo« Cesar Viljem I.«, sc jim je reklo, da to tudi ni prav. Hamburžani nato niso napravili prav nobenega napisa. Ko so v drugem mestu hoteli napraviti spomenik Bismarku na konju, je cc-sar Viljem izjavil, da sc na konjih smejo upodabljati samo vladarji. Ko jc kipar, ki jc imel napraviti orle na brandenburških vratih v Berolinu, dejal, da so orli. ki mirno sedijo, nimajo kril razprostrtih, je Viljem izjavil, da ima mogočni pruski orel krila vedno razprostrta! L. 1898 pa ie Viljem dejal igralcem kraljevega gledišča: »Das Theater ist auch eine meiner VVaffen.« Dejal jim je, naj mu pomagajo premagati »protinemški duh« v Nemčiji. Ševcda je s tem mislil, naj proslavlja gledišče njega in njegove pruske feldvcble. Najbrž sc bo Viljem zopet hudo namrdnil, ko bo bral to odkritosrčno grofovo knjigo.
RUSIJA.
Poveljnik 5. armadnega zbora baron Mol-ler-Sakomelski ie imenovan za začasnega generalnega gubernatorja vzhodno-morskih pro-vincij. — Ministrstvo jc sklenilo, naj državna kmečka banka kmetom razdeli posestva. — Predsednika delavskega dclegacijskcga sveta, Krustalevcga in 14 drugih delavskih odbornikov jc sodišče obsodilo na odgon v Sibirijo in izgubo državljanskih pravic. Medvcdsko vojaško sodišče je obsodilo uporne vojake 1. bataljona preobraženskega polka na 4—8 letno ječo. — Vojaško sodišče v Peterburgu je obsodilo na smrt 8 zločincev, ki so napadli državno blagajno na Voznesenskem mostu.
Dnevne novic?.
+ Ravnatelj Josip Hubad je umrl, kakor se nam poroča, v sredo zvečer ob pol 9 .uri nanadoma za srčno kapjo na Velikem Lošinju, kamor sc je šel zdravit po uasvetu zdravnikov pred dobrim mesecem. Ž njim izgine izmed naših šolnikov mož, ki si je pridobil ne samo za mesto Kranj in Gorenjsko, ampak za naše šolstvo sploh brezdvomnih zaslug. Blagi pokojnik se je rodil v Vodicah 6. marca 1. 1850. Gimnazijo jc izvršil v Ljubljani, univerzo na Dunaju, kjer je jako mnogo delal v literarnem klubu »Slovenije«. V letih 1875 do 1879 jc bil domač odgojitelj pri baronu Morpurgo v Trstu in Parizu, 1. 1882 do 1883 pri grofu VVodzickcm v Galiciji. Služboval je najprej na več dunajskih zavodih, 1. 1884 pa jc postal profesor na nižji gimnaziji v Kranju. Ko je ta prenehala, se jc preselil v Ljubljano na državno nižjo gimnazijo, leta 1894 pa jc bil imenovan za voditelja in pozneje za ravnatelja nove gimnazije v Kranju. Kot tak je prebil mnogo truda pri stavbi gimnazije, ki je danes dika kranjskega mesta. S katehetom dr. Pernčtom pa je oskrbel zavodu tudi prostorno, lično kapelo. Da bi uredil novi zavod kar največ moderno, si je ogledal mnogo drugih zavodov. Posledica jc, da jc kranjska gimnazija, kar sc tiče prirodoslovtic in fizi-
kalične zbirke izvrstno oskrbljena. V šoli je bil strog učitelj, kot ravnatelj pa ljubeznjiv in iskren prijatelj mladine. Sam je bil veren in prepričan katoličan in je tudi vedno skrbel za versko vzgojo mladine, — navzlic raznim zlobnim napadom. Kot prirodoslovec se je zanimal zlasti za fauno naše dežele. V izve-stju ljubljanske gimnazije je objavil 1. 1894 po temeljitih raziskavanjih spis »O račji kugi«. Spisal je tudi »Prirodopis za meščanske šole« in sodeloval pred leti pri »Ljubljanskem Zvonu«, »Učiteljskem Tovarišu« in »Dom in Svetu«. Vrlega moža ohrani vsakdo, kdor ga jc poznal, v vednem spominu; največ hvaležnega spomina pa mu je dolžno zlasti mesto Kranj in Gorenjska sploh! - Velecenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
+ Poročilo odseka o volilni reformi. V to poročilo se je glede Kranjske urinila neljuba pomota. Prideljena jc namreč občina D o b n j a v a s pomotoma k kočevskemu namesto — kakor je odsek sklenil — k ribniškemu volilnemu okraju .Pomota je iz tega nastala, da jc pri odločilni seji dne 12. julija, ko se je glasovalo o kočevskem mandatu, stenograf preslišal, da je dr. Locker sam umaknil svoj predlog, da se Dobnjavas priklopi kočevskemu volilnemu okraju. Tako je v stenograf. zapisniku pravi izid glasovanja popačen. R a z u m c s c, da se bode t a po m o t a popravila. Dr. Susteršič je takoj po sprejemu poročila, še v sredo zvečer poslal načelniku vol. odseka, poslancu dr. P loju protestno pismo in naznanil, da bode v pondeljkovi seji vol. odseka zahteval popravek poročila, ako sc to popravilo dotlej ne izvrši po načelniku v sporazumu s poročevalcem dr. Lockcrjem. Sicer pa ni nobenega dvoma, da bode nazadnje zbornica to pomoto popravila.
+ Prestavljen je sodni pristav dr. Friderik Fehleisen iz Slovenjega Gradca v Ve-likovec.
Profesorski izpit je napravil z dobrim uspehom na dunajski univerzi g. dr. Karol Capuder.
— Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
176. vodstvena seja se je vršila v sredo, dne 17. oktobra 1906 v družbinih prostorih. V svrho hitrejšega reševanja družbinih zadev se je sklenilo ustanoviti dva odseka in sicer šolski in gospodarski odsek. V šolski odsek so bili izvoljeni: Ivan Šubic, načelnik; dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran Crnagoj, dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik; v gospodarski odsek so pa bili izvoljeni: Aleksander Hudover'-nik, načelnik, dr. Karol vitez Blei\veis-Trste-niški, Fran Crnagoj, Anton Svetek in Ivan Vrhovnik. Ko se je še rešilo mnogo družbinih agend ter se jc imenoval dr. Ivan Svetina ve-solnini tajnikom, je zaključil prvomestnik ob 6. uri sejo.
Velika nesreča pri preselitvi g. vlad. svetnika dr. Detela. Iz Novega mesta sc nam z dne 1. t. m. poroča: Kakor znano, sc g. ravnatelj tukajšnje gimnazije g. vladni svetnik dr. Detela preseli v Ljubljano v pokoj. V svrho prevoza pohištva naročil si je velik voz za prevažanje pohištev. Posestnik Anton Dre-melj (po domače Krašovec) 57 let star iz Tomaže Vasi pri Beli Cerkvi je imel predvčeraj popoldne nalog, da ta obilni voz privede od stanovanja v »Narodni Čitalnici« pa preko znane, jako ozke, nerodne Slančeve ulice na Olavni trg. Sredi ulice pa ga je težko naloženi voz tako nesrečno ob zid potisnil, da so znatno notranje poškodovanega morali prenesti v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ubogi ranjenec je vsled težkih notranjih poškodb včeraj, to je ua Vseh svetih dan, umrl. Dremelj je oženjen in oče več otrok.
Zadnje tržaške mestne volitve pred upravnim sodiščem. Upravno sodišče se je danes pod predsedstvom predsednika Sclion-borna bavilo s pritožbo tržaškega zdravnika dr. Mihaela Depangherja, ki zahteva razve-Ijavljenje volitev za tržaški mestni svet, ki so se vršile meseca marca t. I. Dr. Depangher omenja, da niso mogle volilne liste, sestavljene 20 mesecev pred volitvijo, natančno določiti stanje volilcev. Zastopnik tržaškega mestnega sveta dr. Buffulini je pobijal pritožbo, rekši, da so bile volilne liste, sestavljene pred 20 meseci, na korektni način popravljene po spremembah, izvršivših se v medčasju. Upravni svet je po daljšem posvetovanju sklenil razglasiti razsodbo dne 5. decembra t. 1.
—	Avtomobili v Gorici. Ker bo prihodnji električni tramvaj, ako vlada da koncesijo, le predrzna provokacija Slovencev, zato se nc bo vozil ž njimi noben Slovenec. O tem so sklepali veljavni možje po vseh občinah in poskrbe za to, da bo ta sklep sprejet v vsaki slovenski hiši. Ker pod takimi pogoji tramvaj nc bo mogel prestopiti meje solkanske občine, od koder bi bilo velik del dohodkov, iu ker je za Slovence tudi treba nekaj storiti, zato se sestavlja družba, ki oskrbi najprej šest in potem po potrebi več avtomobilov, kakršni vozijo že na Dunaju. Tako podjetje stane manj, režija je mnogo manjša, udobnost za občinstvo pa večja, ker vozijo in se ustavljajo po potrebi. To bo najlepši odgovor na nesramnost goriške sinjorije.
—	Umrl jc v Gorici gostilničar Jurij M o s c r.
Izobraževalno, zabavno in podpor, društvo »Zve/da« na Dunaju priredi v nedeljo, dne 4. novcu ' zabaven večer v dvorani hotela F. Sclr L, Auerspergstrasse 9 (za parlamentom). etek oh 7. uri zvečer. Na
sporedu je petje, tamburanje, solopetje gospoda jur. J. Badjura s spremljevanjem glaso-virja (gospod jur. Leitgeb), šaljiva pošta r dobitki. Prosta zabava. Slovanski gostje dobro došli!
— Razmere na c. kr. realki v Gorici postajajo vedno bolj žalostne. Profesorji in su-plenti na tem zavodu so skoraj sami Nemci. »Primorski List« obljublja o tem odločno be-sedo, ako se razmere ne izboljšajo._
Štajerske nouice.
lj Slovenski napisi v Mariboru odpravljeni I »Siidsteierische Stimmen« naznanjajo na uvodnem mestu v črnem robu, da je mariborska policija izvršujoč sklep občinskega sveta s silo odstranila slovenski protokolirani napis »Tiskarna sv. Cirila«. Nimamo dovolj ostrih besedi, da bi ožigosali tako nemško predrznost v okolišu, v katerem je 157.000 Slovencev iu le okolu 38.000 Nemcev. Razume se, da na tako nasilstvo Nemcev ne moremo in nc sinemo molčati!
š »Zveza lavantinsklh dušnih pastirjev iti katehetov« zboruje dne 7 novembra t. I., ob pol 11. uri v »Narodnem domu« v Celju. Obravnavalo se bode o katehetskem društvu z ozirom na sklepe slovenskega katoliškega shoda, o novem šolskem iu učnem redu, novi liberalni stranki na Štajerskem in drugih važnih rečeh. Sobratje, pridite vsi, tudi neudi, in pokažite, da razumevate sedanje stanovske iu politične razmere!
š V Rim odpotuje jutri prevzv. knezoškof dr. N a p o t n i k.
š Združevanje štajerskih kmetov. Na Spodnjem Štajerskem so začeli v zadnjem času kmetje sprevidevati, da narodno in gospodarsko propadejo, če svojo rešitev pričakujejo od takozvane »nove stranke«. Ker se zavedajo, da ni daleč dan, ko jih bodo hoteli »novi« po dr. Kukovčevem receptu za ušesa vleči, so se začeli združevati v obrano tega »ušesnega« atentata. V minolih dneh se je vršilo vse polno kmečkih shodov, kjer so se kmetje opozarjali na nevarnost nove stranke na potrebo združevanja na katoliško-narodni podlagi ter na zvestobo svojemu glasilu »Sl. Gospodar«. Lc krepko naprej, da se vsaj naš kmet s čvrsto samopomočjo reši!
š Zbirališča odpadnikov. Uredništvo ptujskega »Štajerca« je zbirališče vsakovrstnih odpadnikov. Doslej so se proslavili: Križman, naroden odpadnik, Zavadil, duhovski odpadnik in Linhart, socialnodeniokraški odpadnik. Križmana je izdajalsko plačilo že zdavnaj doletelo, minoli teden so nemškutarski prvaki pognali s trebuhom za kruhom Zavadila, — enaka usoda še čaka Linharta. Težkega stališča ptujski nemškutarji proti te vrste urednikom nimajo, — z ozirom na svoj značaj ne more nihče kot tožnik nastopiti v javnost, naj se mu zgodi še taka krivica!
š Povišanje deželnih doklad. Z obilnimi protestnimi shodi so štajerski pivovarji iu gostilničarji prepričali deželni odbor, da ne kaže zvišati deželne naklade na pivo. Ker pa se morajo vsled izbornega (?) deželnega gospodarstva dohodki zvišati, bodo to dosegli s povišanjem vseh deželnih doklad na direktni davek. Tako vsaj jc povedal graški župan dr. Graf. Srečna Štajerska pod nemškim gospodarstvom!
š Slovenska posest v Ptuju. Odvetnik g. dr. Brumen je kupil hišo v Gosposki ulici.
š Mariborska in celjska gimnazija. Slovenske paralelke na mariborskem gimnaziju vidno napredujejo, tako da prvi razred dobi tri oddelke. Paralelno z napredkom mariborskih razredov nadajo celjski. Ali se ne najde sredstva, da i • ugled in s tem tudi obisk celjske gimnazije pravi na nekdanji višek?
š S Savinjskih planin. Mozirsko kočo ie Savinjska podružnica od znotraj obila z deskami in letvami ter ji pobarvala stene in strop. V kočo je postavili tudi novo ognjišče, žimnice in drug inventar. Svet okrog koče je zravnala in studenec obzidala s cementom na vratca. Obisk koč Savinjske podružnice t. I.: Kocbekova koča 109, Lučka koča 19, Gornjegrajska koča 112, Mozirska koča 120. — Gornjegrajsko kočo na Menini je popravila Savinjska podružnica pred vhodom ter postavila tam nove mize, klopi, ograjo in za kočo novo drvarnico. — Logarsko dolino je obiskalo 413 tujcev (pri Piskerniku); v Solčavi jc bilo pri Šturmu 239, pri Vitežiču 139, v Lučah pri »Raduh« 418 gostov. Na Ojstrici je bilo letos 90 turistov.
š Zdravniška vest. Polkovni zdravnik dr. Karol K a n d u t s c h, pri 87. pešpolku v Celju, je imenovan vrhovnim zdravnikom pri 25. pc-šaški diviziji na Dunaju. — Čeravno nemškega mišljenja jc bil dr. Kandutsch po Celju kot zdravnik vsestransko priljubljen. Njegova gospa soproga je bila velika dobrotnica revežem ter jo bodo težko pogrešali.
š Smrt vsled alkohola. Jernej Lcbič, posestnik iz Šmartna v Rožni dolini, je rad popival žganje. Skoraj do nezavednosti pijan je prišel zadnjo nedeljo v neko celjsko gostilno, kjer so mu v svoji dobrotljivosti dali šc dva litra vina in piva ter ga kot živinče zdelane spravili v hlev, da svojo pijanost prespi. Ccz par ur so ga šli iskat, pa mož jc bil že mrtev. Vsled preobilega zavžitega alkohola mu jc otrpnilo srcc.
š Nova vojašnica. V Mariboru bodo že prihodnjo spomlad začeli zidati novo topničar-sko vojašnico.
š Iz poštne službe. Ognjičar 3. topničar-skega polka Oton Leitner je imenovan poštnim azistentom za Zidani most
š Iz sodne službe. Prestavljen je iz Slovenje Bistrice v Vclikovec sodni pristav dr. Frice Fehleisen. — Mož je kazal svoje nemštvo tudi v uradu, kjer ni hotel na noben način slovensko uradovati. V Slovenski Bistrici ne bo potočil nihče solzice za njim.
Koroške novice.
k Blamlrana junaka. V Velikovcu sta se zadnjo nedeljo zopet do dna srca blamirala »oberhajlovc« dr. Angerer, gimn. prof. in so-cijalnodemokraški vodja Riese. Točko za točko ju je temeljito zavračal kanonik J. Dobrove bodi si na verskem polju, bodisi s pa-trijotičnega stališča. Nazadnje je Angerer sam molil svoj konfiteor s tem, da jc izjavil, da puslušalci ne smejo njegovih in Riesejevih besed smatrati za nezmotljivo resnico, temveč naj o tem razmišljajo, Gosp. doktor, to jc čuden konfiteor, saj ste vendar govorili na podlagi zgodovinskih virov! Drugi govornik Riese je sploh svoj govor popolnoma pozabil, ker je odgovarjal le na ugovore kanonika Do-brovca. S takimi junaki imamo opraviti.
V Velikovcu še vedno ni definitivno nastavljenega kateheta, dasi traja šola že celi mesec. To je hitrost c. kr. svetne oblasti!
k Za predstojnika na celovškem glavnem kolodvoru je imenovan in istočasno povišan za nadzornika nadoficijal Josip Rudersdorfer, postajenačelnik v Glinski vasi.
k Dobavni razpis. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku razpisuje ponudnim potom dobavo 78.000 kosov železniških pragov za leto 1907.
k Umrl je 31. t. m. v Lazineah pri Frežah č. g. župnik in knezoškofijski svetovalec Leopold Katz v 75. letu starosti. Pogreb bode v soboto 3. novembra.
k Cenena stanovanja za uradnike po dve in tri sobe bode zidala celovška občina spomladi 1907. Stanovanja bodo namenjena večinoma za železničarje in poštne uslužbence.
k Sanatorij na Radeckega cesti v Celovcu je dozidan ter bode kmalu dobil streho. V poslopju bode v 25 sobah prostora za 30 postelj. Vsprejemali se bodo v ta sanatorij bolniki obojega spola z vsakovrstnimi boleznimi, izvzemši pljučnice in nalezljivih bolezni, blaznih in otročnic. Sanatorij bode z vsemi modernimi napravami oskrbljen.
Gospodarstvo.
Nakupovanje konj za vojno.
Vsako leto gre nad štiri milijone kron za konje, ki se za vojno nakupujejo na Ogrskem. Deset let se to že vrši in to znaša nemalo vsoto. Državni zbor, pa tudi deželne konje-rejske družbe so ponovljene zahtevale, da naj sc vsaj po razmerju kvote, to jc kolikor obe državni polovici — Avstrija Ogrska v skupne državne stroške vplačujeta, kupujejo konji za armado. Sedaj se jc vojna uprava odločila za te želje in opravičene zahteve in odredila, da se naj konji za vojno kupujejo direktno pri konjerejcih v naši državni polovici in letos je remontna komisija v St. Jerneju na Dolenjskem kupila petnajst konj za vojno, ter so gospodarji teh konj dobili od 650 do 700 kron od vojnega ministrstva, kmetijsko ministrstvo pa je poleg te cene še vsakemu gospodarju za vsakega konja podelilo 200 kron kot nekako premijo, tako da je potem izkupilo za konja pač primerno dobro. Tako hoče kmetijsko ministrstvo tudi za naprej postopati in s tem spodbuditi naše živinorejce k boljši konjereji.
Ministrstvo je odposlalo člana centralnega odbora za konjerejske zadeve v kmetijskem ministrstvu, gospoda viteza Haupta, ki je pri odborovi seji konjerejskega odseka naše kmetijske družbe pojašnjeval namen ministrstva, ki hoče pospešiti konjerejo, isto z žlahtnimi državnimi žrcbci zboljšati, tako da ne bodo mogle remontne konmsije vojaške pri nakupovanju konj za vojno pritoževati se. da v naših deželah ni dobiti sposobnih konj. Kmetijsko ministrstvo ima namen, tudi nekaj žlahtnih kobil brezplačno razdeliti med kmet-ske posestnike, ki so vzorni konjerejci, da tako tudi žlahtne kobile spravi v naše kraje, iz katerih jc pričakovati, da se bodo prav sposobni konji zamogli izrejati za vojaške remonte.
Imenovani gospod je opisal, kako je Nemčija tunela uravnati rejo konj in dejansko se za ondotne potrebe vsi remonti-konji nakupujejo od domačih rejcev. A cena za konja je v Nemčiji od 700 do 1400 kron! Ce bi pri nas take nakupne cene se dovoljevale od vojaških nakupovalccv konj, potem bi tudi naši konjerejci ne silili toliko na pinegavsko pleme, ampak bi bolj gojili konje vročekrvne pasme. Izjavil je tudi, da sc bodo kupovali konji s tremi leti — doslej so morali biti štiri leta stari — ter da bo državna uprava potem dotične re-monte-konje v državnih konjarnah sama četrto leto redila ter potem oddajala polkom v vojski.
Tudi to jc velika prednost, velik dobiček za konjerejce, ker bodo primerno dobre cene s tremi leti starimi konji mogli dobivati.
Za sedaj se bo vsa ta akcija pričela v pokrajini Št. Jernej-Škocijan-Cerklje pri Krškem, ker tu se že nahajajo precej sposobni konji. Zato je ministrstvo poslalo svojega generala konjeništva, gospoda barona Vcver, ki je pred par dnevi z odborom konjerejskega odseka pregledal in presodil vse državne žrebce na Selit ter določil, kateri žrebci se bodo na spomlad smeli poslati v šentjernejsko pokrajino. Omenjena gospoda odposlanca ministrstva sta potem odpotovala z odborniki konjerejskega odseka v Št. Jernej, kamor so povabljeni vsi dolenjski konjerejci. V Št. Jerneju bo gospod vet. nadzornik odsekov poslovodja in odbornik Paulin predaval o namerah ministrstva. Omenjeni general želi poznati ondotne gospodarske razmere, pa tudi kobile ondotnih konjerejcev, da jim more svetovati vse potrebno v svrho izboljšanja plemena.
Načelnik konjerejskega odseka g. Povše zahvalil sc je v ime odbora obema gospodoma odposlancema ministrstva ter iih prosil, da to
srečno pričeto akcijo ministrstva z vso ener-žijo izvrši, da bo domači konjski trg zagotovljen domačim kmetskim konjerejcem ter obljubil, da bo tudi konjerejski odsek vse storil v prospeh te namere. Končno prosi, da gospod general podpira prošnjo konjerejskega odseka, ki želi, da kmetijsko ministrstvo namesti za Kranjsko konjerejskega veščaka, ki bi kot potovalni učitelj in nadzornik navajal naše konjerejce k umni konjereji ter skrbel za to, da se naši kmetski konjerejci združujejo v konjerejske zadruge, ker le tako organizo-vani zamogli bodo pri prodaji kakor tudi pri nakupovanju kobil za rejo ter s prireditvijo vzrejevališč in tekališč za žrebeta dospeti do žlahtne reje ter s tem v tej reji dobiti vir uspešnih dohodkov.
Istotako je načelnik prosil gospoda generala, ki se je sam prepričal, da je precejšnjo število državnih žrebcev na Kranjskem, ki ne odgovarjajo namenu žlahtne reje, da to sporoči kmetijskemu ministrstvu in istemu priporoči, da tudi Kranjska dobi povsem žlahtne sposobne državne žrebce.
Gospod general je to obljubil storiti in tako smemo gojiti trdno nado, da se bo naša konjereja znatno povzdignila, če ministrstvo vse to obljubljeno izvrši in nam pošlje veščega učitelja-voditelja za konjerejo.
—e.
Novomeški vinski semenj obeta biti letos še bolj obiskan, kakor je bil lanski, kar je v interesu vinske trgovine tudi nujno želeti. Prav zato sc je letos najel prostorni vrt Tttč-kove gostilne, kjer sc postavijo posebne lope. Novo mesto hoče kolikor mogoče poskrbeti, da se tudi tuka.i povzdigne trgovina z dolenjskimi vini in zato pričakuje, da se ugodne prilike, ki sc nudi s semnjem, udeleže mnogoštevilno vsi naši interesenti, vinogradniki in go-stilničarj. Sedaj je prilika za vinsko kupčijo! Vinogradnik potrebuje denarja, gostilničar pa vina. s katerim se je sedaj ložje založiti, kakor na spomlad.
— Belokranjci na vinskem semnju v Novem mestu. Poroča se nam, da se udeleže vinskega semnja v Novem mestu tudi Belokranjci. To je prav! Lansko leto so napravili vinski semeni v Črnomlju. Blaga je bilo dosti na prodaj, kupcev pa malo, ker je pot v Črnomelj za ljubljanske in druge odjemalce preveč oddaljena. Dokler ni belokranjske železnice. bodi Novo mesto tržišče tudi za belokranjska vina. Zato pa pričakujemo, da sc udeleže tudi Belokranjci semnja v Novem mestu in princSo mnogoštevilno svoia izvrstna vina na prodaj.
g Letina mandeljev ie v Italiji letos slabo izpala, vsled česar sc bo cena mandeljev podražila. Novi carinski tarif nam bo podražil tudi rozine.
g Za pospeševanje gojenja oljk ie sklenil istrski kulturni svet. osnovati v raznih krajih, no katerih olika raste, vzorne olične nasade. V teh vzornih nasadih sc bode kmetom kazalo vse. kar pospešuie rast iu rodovitnost oljke in kar treba storiti proti raznim boleznim. da sc z majhnimi stroški doseže velik in v vsakem oziru povoljen uspeh. Kmetom, kateri bodo oskrbovali te vzorne nasade, bodo podeljevane deželne in državne podpore.
Slovensko gledališče.
Na predvečer Vernih mrtvih se je uprizorila obligatna »Mlinar in njegova hči« kot ljudska predstava. Gledališče je bilo dobro obiskano, in soditi po praznih ložah, je bilo gledalec res samo ljudstvo. Igralo se je v celem lepo. V ospredju so bili seveda mlinar Crnot, ki ga ie splošno in zlasti z ozirom na težavno guturalno predavanje izborno pogodil g. Verovšek, dalje Marica, ki je bila v spretnih rokah g. Noskove, in Konrad, ki ga je dobro umeval g. Danilo. Ostale vloge so vse bolj v ozadju, a so kljub temu vedeli igralci iz njih napraviti primerno ozadje k gorenji trojici. Vsi so igrali dobro, le g. Boleška ie vlogo grobokopa karikiral tako nerodno, da je njega samega smeh posilil. — Oskrbi naj se drugič, da na flavti igra res »O kam gospod« ne pa »Zadnja roža!«
Ljubljanske novice.
li Redovi sv. Save. G. Anton T r s t c -n j a k je prosil cesarja, da sme nositi srbski red sv. Save III. vrste. Cesar je to g. Trste-njaku dovolil. Naš dopisnik nam poroča iz Belgrada, da ni resnična vest, da bi bil župan g. Ivan Hribar sedaj dobil red sv. Save II. vrste.
li Repertoire slovenskega gledališča.
Jutri, v soboto, se vrši prva predstava velike čarobne opere M. Iv. Glinke: »R u s t a n in L j u d m i I a«. Delo je ne le seenično, nego tudi v glasbenem in pevskem oziru izredno težavno in naporno: pripravljati sc je začelo že septembra, a se je zaradi tež-koče z inscenacijo ter zaradi težkih zborov odložilo dosle.i. Preskrbele so sc med tem pravilne dekoracije, ki jih je naslikal g. L. Waldstein ter lepi ruski kostum i, ki sta jih napravila ga. Waldsteinova in g. garderobar Švarc po figurinah ruske opere v Moskvi. Opera se bo izvajala po prireditvi »Narodnega divadla« v Pragi, ki jc slovenskemu gledališču z bratsko ljubcznjivostjo posodilo ves otkcstralni materijah To veliko operno delo jc prav skrbno pripravljeno; vršilo se je poleg dopoldanskih in večernih skušenj v Narodnem domu. še troje orkestralnih skušenj z ensem-blom na odru ter pet aranžiranih skušenj s solisti ali z zborom. Zadnja se vrši nocoj v mali dvorani Narodnega doma.
Ij Za »društvo za zgradbo zavetišča in odgojevališča v Ljubljani« pobira postrešček št. I te dni letne doneske p. n. članov. Za celo leto se plača 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta I K.	Odbor.
lj Imenovan za sekundarija v dež. bolnici volonter g. dr. Gabrijel Hočevar.
lj Anterikanska bosonoga plesalka miss Maud Gwendolen Allan bo v nedeljo zvečer gostovala v veliki dvorani »Uniona«. Pri predstavi bo svirala društvena godba.
lj Pobegli Zupanččev knjigovodja Golob najden? »Ilustr. VViener Extrablatt« ima iz Fahrndorfa poročilo, da so 12. pret. meseca ondi potegnili iz vode okolu 35 let starega mrtveca, ki se je na presburškem mostu ustrelil in potem padel v vodo. V vodi je ležal kvečjemu 3 do 4 dni. Podrobni opis osebe se popolnoma prilega iz Ljubljane pobeglemu Antonu Golobu. Samomorilec je imel pri sebi krtačico za brke, na kateri sta črki A. G. Morda se posreči dognati ali je ta mrtvec res Golob.
lj Onesvestila se je danes zjutraj v Tur-kovi prodajalnici v Prešernovih ulicah št. 22 prodajalka gdč. Ana Koblarjeva, ko je prišla odpirat prodajalnico. Ko je to videl sluga »Mestne hranilnice« , g. Slavko Gartner. je onesveščeni prihitel na pomoč, ter jo tresel in polival z vodo tako dolgo, da jc prišla k zavesti. Vzrok oncsveščenja je, ker je bila počila plinova cev in sc je nabralo v prodajalnici toliko plina, da je Koblarjevo omamilo. Cev je najbrže počila proti jutru, kajti, ko bi se to bilo zgodilo ponoči, se bi bili v I. nadstropju, v katerega se pride iz trgovine, vsi zadušili.
lj Nepreviden voznik. Včeraj dopoldne je vozil hlapec Franc Gostinčar tako neprevidno po Dunajski cesti, da je povozil fiOletno dni-narico Nežo Martinškovo, katera si je pri padcu zlomila desno roko in si izbila prednje zobe. Prepeljali so io z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Hlapca, ki je bil vinjen in ker se ic proti policijskemu stražniku surovo obnašal, so aretovali.
Ij Aretovali so predvčerajšnjim 16letncga puškarskega vajenca Franceta Sieberja, ker je ukradel svojemu mojstru hlače in jih skril v peč. Sieber jc kradel tudi svojemu prejšnjemu mojstru v Inomostu orodje in samokrese. Izročili so ga deželnemu sodišču.
Iz slovanskega sveta.
sl II. jugoslovanska razstava. 30. oktobra so zaključili sofijsko razstavo, ki ie trajala dva meseca. Izpočetka jc bila prav dobro obiskovana, a proti koncu skoro docela nič. Slik se ic prodalo vsega skupaj za 46.000 frankov. Knez Ferdinand in kneginia Klotilda sta jih kupila za 19.000 frankov, država za 16.000 fr. iu za 500 frankov neki obrtnik. Sicer ni kupil nihče ničesar. Za narodni muzej je kupila država od slovenskih umetnikov-slikarjev šc pet slik. Od Riharda Jakopiča »Topole«, od Jame »Breze«, od Groharja »Drvo«, od Zmitka »Januar« in od Rudolfa Marčiča »Splet«. V načrtu jc bilo. da se kupi dvoje slik od Ferda Vesela, in sicer študija neke starke in neke deklice, ali ostalo ie vse samo v načrtu, ker so se zdele komisiji slike predrage. Obe sliki ic namreč cenil Vesel na 3.200 kron. Kupljenih je največ umotvorov bolgarskih umetnikov.
sl Višji ruski uradniki ne plačajo davkov. V okrožnem pismu, izdanem generalnim gu-bernatorjem rusko notranje ministrstvo poudarja. da mnogo uradnikov, celo najvišjih, ne olača davkov. Zato ministrstvo ukazuje gu-bernatorjem. da bi na vsak način iztir.iali te zakasnele davke, da bi se tako dal lep izgled drugim nrebivalcem-davkoplačevalccm.
sl Vinska trgatev na Bolgarskem je izpadla letos prav slabo in to kar zadene kakovost in kolikost grozdja. Tako trde uradna poročila.
sl Vojaški nabor v Peterburgu. Pri Ictoš-niein naboru novincev se ie v Peterburgu konštatiralo značilno deistvo. Izmed prostovoljcev peterburškega okra.ia ie namreč sprejela komisiia samo enega prostovoljca, vsi drugi so bili za vojaško službo nesposobni,
Razne stvar!.
Nadvojvoda Oton umrl. Včeraj ob 6. uri popoludne je previden z zakramenti za umirajoče v svoji vili na Dunaju umrl nadvojvoda Oton, brat prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Nadvojvoda Oton jc bil rojen 21. aprila I. 1876 v Gradcu kot drugi sin nadvojvode Karola Ludovika. Nadvojvoda Oton sc jc poročil I. 1S86 z saško princezinjo Marijo Jožefo. Iz tega zakona je sedaj 19 let stari nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki ima upanje, da nekoč postanfc avstrijski cesar, in 10 let stari nadvojvoda Maksimilijan F v g e n. Nadvojvoda Oton je že dalje časa bolehal, včeraj ga je pa pričelo posebno hudo dušiti. V takem položaju je z roko nehote posegel po cevi, katero je imel v vratu za dihanje in jo odstranil. Tako je nastopilo zadušenjc. O nadvoj-vodnem zasebnem in rodbinskem življenju je I. 1888 v državnem zboru nekaj namigaval posl. Pernerstorfer. Drugi dan sta v Perners-torferjevo stanovanje prišla dva visoka vojaška častnika, oblečena civilno, ter sta Per-nerstorferja pretepla s pasjimi biči.
Buffalo Bili ponesrečil. Izgubil sc je znani polkovnik Cody, znan pod imenom Buffalo Bili, ki je bil letos s svojim cirkusom tudi v Ljubljani. Boje se, da ga je zapadel z večjo lovsko družbo sneg v Bikškem pogorju. Boje se, da Buffalo Billa ne bo mogoče rešiti, ker bo preteklo precej časa, predno bo mogla prodirati pomočna ekspedicija. Polkovnik Cody se je predstavil svojčas tudi v našem uredništvu.
400 kavalerlstov 10. ameriškega polka
pogrešajo. Polk jc zasledoval pobegle Utah Indijance. Boje se, da je polk zamedcl sneg.
Zajca z osmimi nogami, dvema telesoma, tremi ušesi in jedno glavo je ustrelil preteklo zimo neki krčmar v Theusingu. Zajec sc nahaja v nekem muzeju.
Potres. Dunaj, 31. okt. Centralni zavod za meteorologijo in geodinamiko ie bele-
žil močan potres v oddaljenosti 9000 kilometrov. Potres je pričel ob 2:59 predpol. Ob 3:31 je bik) največje tresenje, konec ob 5. zjutraj
IZ VISOKIH VOJAŠKIH KROGOV.
Generalni štab vodi začasno fedmaršal-lajtnant Potiorek, ki bo cesarju vedno poročal, kadar bo potrebno. — Feldmaršallajtnant Cha-vanne, ki sedaj začasno vodi korno poveljstvo v Zagrebu, postane kmalu definitivni komi poveljnik in bo takrat seveda avanziral za fedcajgmajstra. — Poveljnik 3. zbora, feldcajg-mojster Succovaty bo najbrž šel v pokoj. — Nedavno je izšla na Dunaju knjiga »Unser lctzter Kainpf«, ki jo je spisal neki višji častnik. Knjiga napada Mažare. Sedaj so ina-žarski dopisniki listov intervievali vojnega ministra, kaj da on misli o knjigi. Schonaich je odgovoril, da jo obsoja in da se v armadi ne goji sovraštva do Mažarov. Kar se pa tiče zvišanja števila novincev, je to stvar, ki se sama priporoča, kajti niso mogoči novi topovi brez moštva, ki jih ravna. To vprašanje da ni politično.
Telefonska In Wmlmn poročil
DR. TAVČAR V DRUŽBI MORAVSKIH KLERIKALCEV.
B r n o, 2. nov. Izvrševalni odbor morav-ške katoliško-narodne stranke jc sklenil pozvati svoje poslance dr. Hrtibana, Koudelo in Stojami, naj se pridružijo obstrukciji in naj izstopijo iz »Slovanske zveze«, v kateri se njihovo nazadnjaštvo nič kaj dobro ne počuti, ker je »Slov. zveza« zavzela demokratično stališče tudi napram volilni reformi.
NAŠ CESAR.
Dunaj, 2. nov. Cesar je danes dolgo časa v kapucinski cerkvi molil ob krstah cesarice Elizabete, prestolonaslednika in svojih starišev. Nato sc je cesar podal v Belvedere k nadvojvodu Fr. Ferdinandu koudolirat mu radi smrti nadvojvode Otona. Cesar je bil pri nadvojvodi Franu Ferdinandu četrt ure.
BOLEZEN DR. LUEGERJA.
D u n a j. 2. nov. Dr. Lueger se počuti vedno boljše, vendar je položaj še vedno resen.
SMRT NADVOJVODE OTONA.
D u n a j, 2. nov. Pogreb nadvojvode Otona bo skoro gotovo prihodnji torek ob 4. uri popoludne. Truplo od nedelje dalje razpostavijo na ogled občinstvu. V prihodnji seji drž. zbora bo predsednik omenil smrt nadvojvode Otona, nakar bo seja v znak žalosti zaključena.
D u n a j, 2. nov. Soproga umrlega nadvojvode Otona, nadvojvodinja Marija Jožefa, se je s sinom Karlom Fran Jožefom vrnila sem iz Canesa, kjer je bivala pri ženitovanjskih slavnostih. Otonov sin Maksimilijan se je danes iz Miramara pripeljal na Dunaj.
VIHAR V OPATIJI.
Opatija, 2. nov. Včerajšnji vihar je tu provzročil silno škodo. Glavni molo je razrušen. Tudi po okolici je mnogo škode. PROPAGANDA ZA AVTONOMIJO BOSNE.
B e 1 g r a d. 2. nov. Bosansko-hercegov-ska omladina je tu ustanovila klub, katerega namen ie širiti propagando za avtonomijo Bosne.
SRBIJA IN TURČIJA.
B e 1 g r a d, 2. nov. Skupščina je soglasno v vseh podrobnostih odobrila trgovinsko pogodbo s Turčijo.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET NI UGODIL VOJNEMU MINISTRU.
Rim, 2. nov. Italijanski ministrski svet je na zahteve vojnega ministra priznal le eks-traordinarij v znesku štirih do petih milijonov lir, češ, da je zunanji položaj tak, da bojazen vojnega ministra ni opravičena.
ŠOLSKI BOJKOT NA POZNANJSKEM.
Poznanj, 2. nov. Poljski šolski otroci bojkotirajo s tem, da v šoli sede in enoglasno na tiho pojejo poljske melodije. Po nekaterih šolah molijo učenci po celo uro pred kipom, zunaj pa stoji množica ter grozi pruskim učiteljem. Baje so Poljaki pretepli učitelja Ku-bana v Kostnu. V nekem drugem mestu so učenci naskočili šolo ter štrli opravo.
AVSTRIJA HOTELA ZASESTI SEVERNO ITALIJO.
G e n e v a, 2. nov. »Journal de Geneve« poroča, da je Avstrija hotela v poletju 1905 s svojimi četami zasesti severno Italijo, pa so se temu uprli mažarske krogi.
NEUMORNI RAZISKOVALCI OPIČJEGA ČLOVEŠTVA.
London, 2. nov. Znani starodarvinec prof. Klaatsch je v luki Darvln v severni Avstraliji baje našel tisto praopico, ki tvori prehod med opicami in človekom, žal, da pri opici niso našli robca z iniclali, da bi jo boljše agnoscirali.
AVSTRIJA V ALBANIJI.
R i m, 2. nov. Italijanski listi poročajo, da so avstrijske tvrdke kupile velika posestva v Valoni ter so dobile dovoljenje graditi železnico iz Valone v Monastir.
RUSKE STRANKE IN DUMA.
Peterburg, 2. nov. Stranke »mirne obnovitve«, »17. oktobra« in centrum so sklenile, da pri volitvah v dumo skupno nastopijo in da naj traja zasedanje nove ruske dume šest mesecev.
RAK OZDRAVLJIV?
Pariz, 2. nov. Liverpoolski zdravniki so sporočili zdravniški akademiji v Parizu, da so ozdravili raka z nekim ekstraktom iz vijoličnih peres. Znani prof. Polrier trdi, da je rak ozdravljiv v 10 slučajih od sto. Baron I Rothschild mu je podaril za poizkuse 100.000 I frankov.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanov'jena leta 1854.
Stev. telefona 210.
24b9 150—1
zrr priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno	-
ni ai«eii€» |» i	v poilrih in Ntck lenirah.
ffleteorologicno poročilo.
Vidina n morjem 306 2 m, srednji »raini tlak 786'0 mn
Čm »p»-■ •f>0|i
9. »več.
SUUj.
bu.-n.tr.
263
7. ijutr. 2. pop.
7286
/29-1
LUEJi.
r.tut
to
95
7-0 86
V.trvr
sv jvzh. (del. jasno sL vzhod. m. obl sl. svzh. obl.
► a t U
17 8
Srednla včerajšnja tamp. 6 7", nenn. 7-41.
Izjava.
Jaz podpisani Jakob Gorjanc, posestnik na Primskovem pri Kranju, obžalujem, da sem Ivana G r a i z e r j a, posestnika in trgovca z vinom na Klancu pri Kranju, razžalil z neosnovanimi govoricami glede njegove trgovine. Priznam da nimam poštenosti Ivana Graizerja prav ničesar oporekati in prekli-čem vse svoje žaljive besede, zaradi katerih me je pri sodišču v Kranju tožil.
Zahvaljujem se mu, da mi je na mojo prošnjo odpustil proti temu, da plačam dijaški kuhinji v Kranju 100 K in vse njegove stroške.
2470 t —l
Jakob Gorjanc s. r.
Dobro izučen
2472 3—1
mlinar in žafiar
želi dobiti kaj primernega v najem.
Naslov: ,,Mlinar in Žagar", poste restante, Jesenice - Fužine.
Vino!
Naravna pristna istrska in liška vina
priporoča po sledečih cenah:
istrsko črno a 16, 18 in 20 kr. liter istrsko belo a 18, 20 in 22 kr. liter viško (7. otoka Vis-Lissa) a 18, 20 in 22 kr. liter
in sicer od 56 litrov višje s postaje Pulj proti povzetju	2455 4—2
Egidij ViO, veletrgovec z vinom, Pulj (Istra).
2471
Učiteljski zbor o. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju javlja tužno vest, da je po daljšem bolehanju nenadoma zaspal v Gospodu velezaslužni vodja tukajšnjega zavoda, gospod
JOSIP HUBAD
c. kr. gimnazijski ravnatelj
v sredo, dne 31. oktobra t. 1., na Velikem Lošinju.
Nepozabnega odkritosrčnega predstojnika, iskrenega prijatelja šolske mladine, vrlega moža spomin naj nikdar ne izgine med nami!
R. I. P.!
V Kranju, dne 1. novembra 1906.
Tesarji i
se sprejmo za dolgotrajno delo pri stavbeniku Ferdin. Trumlerju, Ljubljana, Pred škofijo št. 3.
Lepo stanovanje
(Wolfove ulice št. 5, celo drugo nadstropje) obstoječe iz 4 velikih sob, z balkonom na vodo, kuhinje, sobe za služkinjo in shrambe, se za februar-termin odda. 24 8 2 -t Več se poizve v trgovini A. Krejči.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope za dame obleka iz sukna . .
pelerina......
haveiok......
dolga zimska suknja sako iz kožuhovine .
od gl. 2*50 višje 2 50 2-50 2 50 5* — 7 50
u n ii ii
d
n »»
d d j>
>»
n
it ii ii
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
242* 3—i	O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.
Zaradi preselitve se odda takoj
stanovanje,
obstoječe iz 3 sob. z vsem pohištvom vred ali pa nemeblovano.	2452 2 2
Več se izve na Elizabetini cesti 6/1.
y
Želod, divji kostanj, fižol, jabolka, suhe gobe, orehe, sploh vse deželne pridelke
2403 pSača najdražje 5-4
fini- tColera© v Celju.
mr,
Mestnit?1^ nasproti rotovža
prej v Kranju priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
w i v> ari kila ur,
briiantov, zlatnine in sre> brnine v veliki izberi
po najnižjih cenah.
¥ dokaz,
2JŽ2-;
da je moje blago res fino in dobro, jc to, da ga razpošiljam po culem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki, novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Dobi se
haveiok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka>
pirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepico	2116 33
flnsieSko skladišče oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5.
IVAN PERDAN,
Ljubljana, Cesarja Jožefa trg, priporoča:
Ciril-Metodovo cikorijo
najboljše kakovosti v izvirnih zabojčkih in
M
I
O .J © > 2 r, (S M
P. ^
O = «
ira o.
O* JD M
tU
,2f-T
O
CJ
VŽIGALICE
družbe sv. Cirila in Metoda
Zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani.
MAL POLOŽI DAR DOMU NA ALTAR!
Te vžigalice so vprid d užbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.

Skladišče
pripravno za gostilničarja kakor tud za vsako drugo obrt, se odda v najem s 1. novembrom.
Naslov: Awton Pogačnik, Sp. Šiška št. 66.	2367 6-6
Lepa stanovanja
novih hišah na
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj od dajo po zelo nizki ceni.	2085 4
Več se poizve v Ljubljani, Am> broie« trg 7, priti.
Lep , velik , svetel
oka
pripraven za kako društvo, skladiške itd., in lepa
se odda takoj ali pozneje.
Vprašanja na upravništvo ..Slovenca".	2412 6—1


Podružnica v SPLJETU.
Delniška glavnica
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
—-	Rezervni zaklad
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vložne knjižice in /I O ter iih obrestuje od dne vlocie do na tekoči račun po ^ '
ter jih obrestuje od dne vloge do O dne vzdiga ;
Podružnica v CELOVCU. JK. SOO.OOO*-.
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na
41 O začenši s I. novembrom t. I.	2291 253
o n -
= Rentni davek plača banka sama.