Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA £ tisf " slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (iiriMl »MldJ m praznikov). ZA $6e— NA LETO NAD 3C0 KDAJ tt Telephone: CHelsea 3-1242 Kntertd m Second Class Matter September list. 1903 at the Post Office at New York. N. V-. under Act of Congress of March 3rd, 187». No. 186. — Stev, 186. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 9, 1940—PET EK, 9. AVGUSTA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1IL MOBILIZACIJ NARODNE GARDE Senat z veliko večino sprejel predlogo ^ pomailjka«ije v Franciji mobilizacijo ameriške rezervne armade Delavske vesti: P O TEJ PREDLOGI BO MOGOČE PREDSEDNIKU TAKOJ MOBILIZIRATI GARDO Po vroči tridnevni debati jo senat ska »bomica z 71 glasovi proti 7 sprejela predlogo, po kateri bo predsedniku Roose-vel tu dana pravica mobilizirati narodno gardo in rezervno armado. Po tej postavi bo i-niel predsednik pravico vpo-klieati za enoletno vojaško službo 3tK),tHJ0 mož. Ta predloga je bila takoj poslana v poslansko zbornico, ki jo bo najbrže tudi zelo naglo sprejela. Predloga je bila sprejeta malt* po 5. uri popoldne in s tem so doživeli občuten poraz oni narodni zastopniki, ki nasprotujejo obvezni vojaški službi in ki se zavzemajo za i-zolacijo Združenih držav. Danes s»e bo v senatni zbornici pričela debata o obvezni vojaški službi za mladeniče v starosti od 21 do 31 leta. Predno pa je bila mobilizacijska predloga »prejeta, je bil »prejet amendment, po katerem je dovoljeno onim narodnim gardistom in armadnim rezervistom, ki imajo družine, izstopiti iz vojaške službe. Za predsedsednika je predloga velika zmaga S tem, da je senat sprejel mobilizacijsko predlogo, j e predsednik dosegel veliko zmago, kajti sedaj bo imel pravico poslati vojaštvo v katerikoli del zapadne poloble, kjer imajo Združene držaive svoje posesti, ako bi se mu zdelo po-trelbno. Kadar bo ta predloga sprejeta tudi v poslanski abomici in bo postala postava, tedaj nameravajo vojaške oblasti takoj poklicati pod zastave 59,409 mož narodne garde. Boj za predlogo je vodil senator Alben W. Barklev. ki je rekel, da bo narodna garda močna in nagla vdarna sila, ki SPORAZUM MED ROMUNSKO IN BOLGARSKO Po poročilu iz Sofije na Bolgarskem so bila predhodna pogajanja med Romunsko in Bolgarsko glede Ddbrudže zaključena. Romunski zastopnik Victor J. Cadere se je vrnil v Bukarešto, da poroča kralju Ka-rolu in vnanjemu ministru Miliailu Manoillescu o izidu pogajanj. Ako pride pouoljen odgovor na bolgarske pogoje, tedaj se morejo glavna pogajanja takoj pričeti. Toda končnih pogajanj Bolgarska noče pričeti, dokler nima zagotovila, da pri pogajanjih ne bodo nastale kake ovire, temveč ji mora biti zagotovljeno, da bodo pogajanja gladko potekala in bodo v kratkem času končana. Vsakdo v Sofiji pa je prepričan, da je gotova stfvar, da bo Romunska odstopila južni del Dobrud-že v nekaj dneh. Vnanji minister Ivan Popov je rekel Cadere ju, da želi Bolgarska, da je med Romunsko in Bolgarsko postavljena ista meja, ki je bila leta 1912. Zadnja poročila iz Sofije pa pravijo, tla so nastale v poga- janjih nekatere t e ž k o č e , ker skuša Romunska sporazum zatvleči tako dolgo, da bo žetev v Ddbrudži končana. Madžarska in Romunska Poročilo iz Budimpešte pravi, da od noša j i med Madžarsko in Romunsko še vedno niso jasni. Kot izgleda, bodo pogajanja med Romunsko in Bolgarsko že ta teden končana. Z ozirom na Madžarsko pa do sedaj Romunska še ni napravila nobenega koraka. Madžarsko stališče je naslednje : Madžarska stoji trdno na podlagi monakovskega spora zuma in njeno zaupanje v državi osišča je neomajano. Madžarska želi rešiti vprašanje Transilvanije iv duhu pravice in prijateljskega sporazuma z Romunsko. Vsied tega je ležeče na Romunski, da pokaže dobro voljo in spravljivost. Romunski pa je sporočila, da ne bo zadovoljna, ako ne dobi nazaj saj 75 odstotkov izgubljenega ozemlja. HITLER — SLAB UCENEC Adolf Hitler je bil v šoli zelo slab učenec. V starosti 15 let je bil učenec četrtega letnika real'ke v iSteverju v Gornji Avstriji. Tedaj s'o ibili tv navadi naslednji redi :1—izvrstno. 2— hvalno; \ .'i—dobro; 4—-zadostno. In Hitlerjevo izpričevalo je bilo naslednje: Petainova vlada je izdala strožje odredbe kot so j Policija se pripravlja bile uveljavljene začasa vojne. — Nekaj gazo j y Santa Clara dolini v (Milina bodo dobili edinole zdravniki, razvažalci liforniji so vabka podjetja za mleka in ambulance. Veronauk . . . Nemščina . . . Francoščina . Zemljepisje . . Zgodovina . . Matematika . Kemija . . . . Fizika . . . . Stenografija Geometrija . . Risanje . . . . Telovadba . . 3 4 4 4 3 0 4 3 2 1 CBSKI VODITELJ PRIJET Nemci so aretirali v Pragi dr. Nestavala, načelnika fašistične unije. Očitajo mu, da je skušal s svojo organizacijo škodotvati nemškim interesom. Francija, ki je sklenila premirje z Nemčijo, čaka mirovnih pogojev. Nc bodo prav lahki, kajti Nemčija ne nalaga svojim sovražnikom lahkih pogoja. Zdi se, da sedanja francoska vlada ni dosti manj stro-! ga s francoskim prebival-I stvom kot bi mogel biti v skrajnem slučaju Nemec, j V tistem delu Francije, ki je pod vlado francoskega maršala Petaina, je veliko pomanj kanje. Zaloge živil in potrebščin so silno omejene. Nobene potrebščine in nobenega živila ni mogoče dobiti brez izkaznice. Vsaka oseba -dolu na mesec funt sladkorja, poldrugi fmn rezancev ali makaronom ter tri in pol unče riža. Za vsako osebo je določenih na mesee sedem unč rastlinske ali živalske masti ter kos mila. Pecivo bo popolnoma izginilo s francoskih miz. Razen ob nedeljah in praznikih je restavracijam in javnim kuhinjam prepovedano po tretji uri popoldne prodajati meso, klobase, kuretnino aii divjačino. Kdor naioči meso, ne mor.* obenem naročiti tudi ribe ali sira. Vse ic omejitve so že priprave za zimo, kajti zima bo huda, kakršne še ne pomni zgoilovina Francije. V normalnem času je pora- MALO KOMUNISTOV PRI WPA Čistka, ki jo je uvedla Works Projects Administration (WPA) med svojimi de-lajvci, je imela za posledico črtanje 429 imen s plačilnega seznama WPA. Administracija je namreč hotela dognati, koliko njenih delavcev je članov komunistične stranke in nem-ško-ameriškega "bunda". — Vsak delavec je moral podpisati zapriseženo izjavo, da ni niti komunist niti "(bundist". Razen 429 delavcev so vsi podpisali, dočini jih 429 ni hotelo tega storiti. Posledica: odpust iz službe. Komisar F. C. Harrington je rekel: — — Pri WPA je še /vedno za- Politična kampanja bo mogla biti poslana v vsak , lenih j mUijon 650 tisog de_ kraj, kjer bi se pojah da kaka j javeev< Dejstvo, da jih med peta kolona. VROČI BOJI ZA ANGLLJO Angleško zračno ministrstvo naznanja, da so se včeraj vršili najljutejši boji v zraku in morju v Rokavskem prelivu, ko so Nemci z aeroplani in hitrimi motornimi torpedovka-mi napadli angleški konvoj. Kot prahi United Press, je bilo izstreljenih 70 nemških bombnikov in lovskih aeropla-nov. Tekom dneva so Nemci poslali v boj okoli 800 aero-planov vseh vrst. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je bilo uničenih 34 angleških aeroplanov in po topljenih 15 ladij s skupno to-nažo 72,000 ton. Nemški aeroplani so pričeli napadati ob 9. dopoldne in so napadi trajali 12 ur. Pri prvem napadu na kon-ao Nemci izgubili 9 aero . . ... ■ ■ . njimi le 429 ni hotelo podpisati izjave, dokazuje, da je v naših vrstah le malenkostno število komunistov in bundi-stofv. Ce je pa slučajno kakšen komunist prisegel, da ni komunist, bo uvedeno proti njemu kazensko postopanje. V nobeni državi ni bilo odpuščenih zaradi politične pripadnosti več kot 49 delavcev. V New Yorku jib je bilo odpuščenih 49 in v Louisiani 49. Noben ni bil odpuščen v državah : Rhode Island, Delaware, Man-land, Soutih Carolina, Kansas, Montana in U-tali. planov. Ko je konvoj vozil dalje po prelivu, so ga Nem, nov patrolni voz ter /.; • -lil deset novih policistov. Časnikarjem je rekel: V tem času, ko se približa >czon svojemu višku, se skoro \ -a : • leto vrše v Santa (Mara dolini delavski nemiri. Agitatorji kot je naprimer Harry l*ridge~, pošiljajo sem svoje agente. 1 i netijo nemir med dehtel. Letos bomo pripravljeni za \ -a c .-Je čaj. (1IO unije so protc-l: i■:11» načelnik ;i i zaradi opazk, ki jih je izrek« ! j na naslov delavskega vodite!; t Ifarrva Bridgesa. Nekatere avtomobile so tak.» preuredili, da jih kurijo z •>-gljein. Iz svojih velikih gozdov bi 'zamogla Francija produei-rati toliko oglja, 1 ers, je izjavil, da je bilo lani prodanih devet milijono\ radio aparatov. V deželi je -eda j 4o milijonov radio aparatov, torej skoro polovica vse tozadevne svetovne produkcije. "Službena dolžnost" tudi za industrijo Na konvenciji avtnili delavcev je govoril Philip Murray, . v ! .. . . | podpredsednik CIO ter rekel inšpekcijskem potovanju llied drugim: — Če uvaja alada službeno dolžnost za delavce, naj jo uvede tudi za indu-tri- Te dni se bo podal predsednik Roosevelt v liuffalo, kjer si bo ogledal tamkajšnje zra-koplovne tovarne. Ogledal si bo tudi armadni arzenal k Wat-ervlict, N. V., kjer izdelujejo za armado topove najtežjega kalibra. Pred odtpotovanjem bo še priredil banket voditeljem delegacij, udeleženih na pananie-riški konferenci v llavani. "Zveza z Združenimi državami" jo. Velikim korporacijam l> > dal narodnoobrambni program sijajne ugodnosti, kar je z o/.i-rom na delavce velika krivu a. — Otl delavstva zahtevajo patriotizem ter priu.ijo. da morajo do skrajnosti izvršiti jo dolžnst. Kaj je pa - ti-timi velikimi korporacijami, ki >e niso hotele niti zganiti, dokler jim ni dala vlada denarja vna prej - Zadnji četrtek je bilo aretiranih v St. Lonisii petnajst konveiičnih delegatov, ki i piketirati pred Central Klee-trie Company, pri kateri je že dalj časa štrajk. Par ur nat » so bili vsi ixpuV-cni pod varščino. Ko je bil o tem obve>."-. n iro• | verner Stark, je reke!, da m i je zelo žal, ker se je t<» /godilo ter je obljubil uve-ti natan ; čno preiskavo. V Santa Fe, v državi New Neki kanadski kongresnik je vprašal v kanadski poslanski zbornici angleškega miuistr-: kega pretlsednika Kinga, če klenili ameriška m kanadska ivlada obrambno pogoilbo ter da bo Amerikan-cem prepuščenih v s vrbo o-b ram be nekaj važnih kanad skill oporišč. Ministrski predsednik Mac j \ >santa r e, v »irzavi kenzie King na to vprašanje Mexico, je dospel načelnik CM >, ni hotel odgovoriti. I John L. F.ewi>. CaMiikarjea. Poslanec M. J. Colwell je rekel, da je vlada tako ni.-vložil značilno resolucijo z rfila, da imajo od patriotizmi vprašiuijem: — Kdaj Ik» Ka j dobiček le tovarne a o j nega nada prenehala oboroževati materijala. Japonsko v njenem boju pro-. _ Jasno je, — je pondaril, ti Ang.ijif I—t]rt ^ mora narod pripravi King mu je odvrnil, tla si ti na obrambo, kar -e pa nika-kanadska vlada na vse mogo^kor ne sme zgoditi na strošk* če načine prizadeva pre^irečiti .važnih soeijalnih problemov. izvoz železa in drugih kovin« - na Japonsko. ' (Nadaljevanje na 2. str.) "GLIB Friday, August 9, 1940 SLOVENE (WGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA" . . (TOfCB dr TEDt raOTLB) OwMd and PubUabetf by Slovenle FobUdritff Company, (A Corporation). Frank Sakaar. President; J. Lopaha. Sec. — Place of basi new of the of abOTe officer«: 218 WEST 18tb STREET, NEW YORK. N. I. 47th Year "Qltl Naroda" la tamed every day except Sundays and holiday a — Subscription Yearly $6.—. AdTertiaement on Agmment. Za celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado $fl.—; sa pol leta 13.— : aa Cotrt leta $1JM). — Za New York aa celo leto 97.—; aa pol leta $3 GO. Zrn laoaematvo aa celo leto f7.—; ca pol leta I3J50. -<3LAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSi NEDELJ IN PRAZNIKOV »GLAS NARODA," 31« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. V. Telephone: CHelaea S—1242 Z NEMČIJO JE TE2KO KONKURIRATI OTVORITEV P AN AMERIŠKE KONFERENCE Peter Zgaga IZVEŽBAN D KLAVEC V dobi, ki se je .začela s Hitlerjevim zavojevanjetn Nemčije in se je končala, ko je začel osvajati druge evropske dežele, je Nemčija zelo povečala ^vojo trgovino s Centralno in Južno Ameriko, dočim je trgovina Anglije močno nazadovala. Združene države so prodale v južne kraje nekoliko več kot običajno. Izmed teh treh držav, ki pre skrtm je jo Južno in Centralno Ameriko i vsakovrstnimi potrebščinami, je ibila iv- trgovskem pogledu t-dinole Nemčija leta 1938 na boljšem stališču kakor leta 1929. Izvoz iz Združenih držav se je zmanjšal za 5 odstotkov, iz Anglije za štiri odstotke, dočim se je izvoz iz Nemčije povečal za eelilh šest odstotkov. Ker izza izbruha vojne ne more Nemčija »več naravnost trgovati s Centralno in Južno Ameriko, so se ameriški eks-porti nekoliko povtčali, kar je pa le začasnega pomena, kajti Nemčija že skuša podminirati ameriško vojno trgovino. Nedavno so začeli nemški agenti ponujati svoje blago po centralno- in južno-ameriškib državah. Poleg blaga ponujajo tudi jamiščino, da bodo do meseca septembra naročila točno dostavljena. Cene so tako nizke in kreditni predlogi tako mikawnl, di so začeli stari odjemalci obračati hrbet ameriškemu blagu. To je seveda šele začetek trgovske vojne, ki se bo začela takoj po sklenitvi miru v Evropi. Nacijsko trgovino kontrolira nemška vlada. Interesi vnanje politike so ji pri tem večjega pomena kot pa dobički. Ameriški trgovci ipod nobenim pogojeni ne morejo konkurirati z nacijskimi agenti v Centralni in Južni Ameriki. Nemška vlada se postužu je v trgovini dveh orožij, ki sta nadvse uspešni: izredno nizkih cen in najugodnejših kreditov. Malo pred izbruhom 'vojne so nekega newyorskega eks-portnika vprašali, po čem bi dostavil ivečje količino cementa v Guayaquile v republiki Eomador. Odvrnil je, da ga izpod *I7 centov za žakelj ne more prodati. Naročilo je dobila neka nemška tvrdka, ki je dostavila /vrečo cementa v Guayaquil za 42 centov. NewvorSka tvrdka bi morala samo za prevoz eno vreče (sto funtov) plačati 32 centov. Nemški agent je .ponujajo jeklo polovico ceneje kot ga morejo prodajati ameriški industrijalci. Večkrat poaiujajo svoje izdelke ceneje kot bi vel jal samo prevoz iz Združenih držav. To je Nemcem iz dveh razlogov mogoče. Nemškim tvrdkam je mogoče blago dosti ceneje produ-cirati kakor ameriškim, ker so nemški delavci sramotno nizko plačani in ker morajo delati vse nedelje in praznike ter po dvanajst do štrinajst ur na dan. Nemškim Izvoznim tvrdkam daje nemška vlada izdatno podporo, vsled česar jim je mogoče premagati vsako konkurenco. Ameriški trgovci imajo vsled tega vezane roke. A ko Nemčija premaga Anglijo ali pa sklene mir, ki ji bo omogočil cfbdržati ves nagrabljeni plen, bo preplavila s svojimi silno cenenimi izdelki vsa svetova tržišča. Belgijski, francoski, niizozemski, češki in poljski delavci bodo ponižani na stalež sužnjev ter bodo morali delati za vsako ceno. Katera država bo mogla v tem slučaju konkurirati z nemškim blagom T Nobena! Najmanj pa Amerika, kjer hočejo živeti dela;vci kot se človeku spoddbi. Druga prednost Nemčije so pa krediti. Če kakšna tvrdka v Južni ali Centralni Ameriki naroči kaj v Združenih državah, mora položiti depozit v gotovni, dočim Nemci nikdar ne zahtevajo plačila vnaprej. Nemci nudijo raene kreditne pogoje, ki so odtisni od vrste naročenega blaga. Južno-ameriške republike neobhodno potrebujejo strojev in jeklenih izdelkov. Za taka naročila plačajo trideset odstotkov na roko, trideset odstotkov ob dostavi, ostanek pa po tridesetih dneto. So pa predmeti, ki niso neobhodno ipotreft>ni, najprimer optične potrebščine, godibeni instrumenti, pisalni stroji itd. Za take predmete ne zahtevajo ničesar na roko, ničesar db dostavi, ipač pa plačilo šele po devetdesetih dneh. Po ivseh centralno- in južno-ameriskih državah so razne omejJtve glede importa in izplačil v inozemstvu. Trgovec, ki hoče iz inozemstva kaj naročiti za gotov denar, mora imeti vladno dovoljenje. Če doki na kredit, mu tega ni trOba. Povsem umovno je, da bo kupil tam, kjer bo s kupčijo najmanj sitnosti — torej ne v Združenih državah, pač pa v Nemčiji. Če bi morali nem&ki trgovci prevzeti ves riziko za prodano blago in za dabo .plačila, bi bilo seveda drugače. Nemškemu trgowu plača nemška ▼ lada za blago, ki ga je poslal v inozemstvo. Skrb in briga vlade je potem kolektati denar. Ameriški trgovec je pa navezah sam nase in se na vlado ne more zanašati. Potemtakem ni nič čudnega, če z nemškim trgovcem nikakor ne more konkurirati. Kubanski predsednik Laredo Banu ima otvoritveni govor panameriške konference v Ha-vami na kubi. Mi in naši otroci KAJ NASI OTROCI MISLIJO O NAS. •Slišal sem o mnogih mladih ljudeh, zlasti dekletih, ki ne marajo povabiti svoje prijatelje domov, oziroma ako so to storili, da so bili v veiiki zadregi. Zakaj? Ker -o njih starši prišli iz tuje dežele z običaji, ki >e Amerikaneem utegnejo dozdevati čudni. Prav brezsrčno rečeno, otroke je bilo sram svojih starišev. Jaz si morem predstaviti le malo stvari, ki .bi toliko bolele kot to. Videti lastno kri, za katero sto se toliko žrvovali. da se vas sramuje. To ožalošea ali pa zjezi. Da taki občutki obstojajo, ne daje se zanikati, poskusimo pa pogledati, da-li se daje kaj pomagati v tem pogledu. IZaka j jih je sram.? Naši o-troci občujejo z mnogima ljudmi druge narodnosti ali stare- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb kritifnih fasih je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca &o danes! uiMt caioan mm o» au. im ooiu Velikost z 14H toče? 48 velikih strani; 32 barvanlb zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav; 45 svetovnih slik popolnoma o- zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže «11 ■vet ln tndl: RAZDELITEV POLJSKE 1IE1» NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoBljlte svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa. Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ff* izpolnite In poSljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: M GLAS NARODA " Stt NEW 1Mb IOBI N. V. ga ameriškega pokoljenja. Naši otroci se po njih ravnajo. Xikdo pa noč.- biti različen o«1 drug-ih, ki so okolo njih v šoli, na delu ali kjerkoli drugje. Naši otroci hočejo biti kakor •Jrugi in želijo, da jih drugi smatrajo kot enakovredne. Akc pa mi doma psujeino o ameriških načinih življenja in hočemo, da se naši otroci ponašajo tako, kakor smo se mi v njihovi -staro-ti, tedaj se v duši na-šili oprok ustvarja razpor med dvema svetoma, in privlačnost ameriškega sveta je močna. Mnogo stvari smo prinesli iz starega kraja, ki jih ljubimo in Imamo pravico ohraniti. Pa še več: miorali bi napraviti te stvari privlačne tudi za naše o-troke — ne po sili, marveč s tt in, da jim pokažemo njihove vrednosti. Ali. in to je iako težko, moramo pustiti svojim o-t rokom precejšen del' svobode, da se odločijo, koliko naših starih običajev so voljni prevzeti. Cim bolj skušamo v-ili-ti svoje nazore v nje, tem bolj s- IhkIo zoperstavili in se celo I sramovali nas, ker to skušamo, i Ako pokažemo svojim otrokom da jih spoštujemo in -mo voljni [ pih-t.iti jih, da se sami prilago-jdijo ameriškemu življenju, te-i daj mt»- bodo bolj -poštovali in jI udi one nazore, ki jih mi gojimo. To bi pomenjalo uvesti v družino neko vrsto dennokra-ci je, ki je visoke vrednosti, kjerkoli obstoja. Dobro pa je, da se zavedamo, da la čut sramu, ki ga otrobi nekdaj utegnejo imeti, ni ravno povsem naša krivda. De! je velikanskega problema in navadno ga rešujejo z nekoliko modro-1 i. . (Ravno tako, kakor mi hoče mo, da nas naši otroci razumejo in d-iskati ga je treba! Pridnim ro-kain ni treba nikdar stradati. Dela je še vedno dosti; če ne takega, pa takega. Ne bom rekel za močnega težaka, ki se kaj kmalu priuči delu na cesti, tv skladišču, na farmi ali v gozdu. Nezaposle nim, ki so z orodjem spretni, je že težje in ne morejo kaj prida prebirati. Drugače je s pro fesi jonalci ali z mehaniki, ki so izvežbani v eni sami stroki. Vsakemu novemu poslu se morajo šele priučiti, kar jim pa ni posebno lahko, posebno, če so že v letih. Spomnil sem se značilnega dogodka iz Škofje Loke pred kak snimi tridesetimi leti. V "Prajerco" je nekega poznojeseneskega večera stopil tiranski mojster Benedičič ter pripeljal s seboj revno oblečenega, postamega človeka. — Pri meni dela, — ga je predstavil. — Ceh je. Danes popoldne sem ga najeh Gori Stavka pri Jones and Loughlin korporaciji V mnogih narodnoobramb nill industrijah so delavci za-.pretili s stavko, proglašenih jih je bilo le malo. Ena med njimi je stajvka v Jones & Loughlin Steel Corporation tovarni v New Orleansu. Stav karji zahtevajo priznanje AFL 1 očala. Pri tovarni je bilo nedavno naročenega za devetdeset tisoč dolarjev traverz in drugih jeklenih izdelkov za neki hangar v Jacksonville, Fla. NA OBISKU NA SVETOVNI RAZSTAVI. Ob priliki Obiska Svetovne razstave so se zglasile v našem uradu Mrs. Frances Keržič in njena hči Ot cilia iz Little Falls, N. V., ter Ml>s Bertha Keržič iz AVaishington, Conn. Otroci kralja Leopolda so se vrnili Trije otroci belgijskega kralja Leopolda, prestolonaslednik princ Baudouiu, ki je star 9 let, princesa Josephine Charlotte, stara 12 let in princ Albert, star 6 let, so bili z nemškim aeroplanom pripeljani iz Portugalske k očetu. Otroci so prišli z aeroplanom v Bruselj, od koder so se z vojaškim avtomobilom odpeljali k očetu. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigarni Slovenio Pnb-lishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. DARILNE POSIUATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DUH.---$ 2.30 DIN.---$ 4.40 DIN.---$ 6.50 DIN.---$8.50 DIN.---$10.25 DIN.---$28^- ms.---$39.— V DINARJIH V L I E A H 10« LIB---9SJi tU LIR---$11.50 300 LIR---$17.— 500 LIR---$28.— 1000 LIR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vdcd razmer t Evropi nI nwgoie vJugoolavljo hi Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvei hm v dinarjih oz. Urah. lato velja tudi za vse druge ev- SLOVENK PUBLISHING CO. ti t T OINllKI ODDIHI I S3 216 West 1801 Stre*, Mew York v Bit n ju bi bili reveža skoro ubili. Kupil mu je večerjo in pivo, kolikor j«' hotel. Oboje mu je ^lo v slast, posebno pa pivo, ki je češka narodna pijača. Kmalu se je možaku razvezal jezik. Začel nam je pripovedovati v tisti nemščini po kateri takoj ."poznaš Telia : — Nad tridee.-l let sem delal za eneira gospodarja. Tukaj sa naj še pako doltro poiz.ua ostale znamenitosti našega Jadrana, vsekakor očaran o-trmel nad sliko, ki jo je ž njim ustvarila umetniška roka prirode. To je strogo zaključno, t notna slika .-aniih največjih nasprotij ki so tesna in zbrano povezana med sriboj in ki izražajo enotno miseX enotno dušo, ki sta za-pcipadeni v besedah sanja vosi i in idila. Enotnejšega, lepš in somernej&ega zaok roženega zaliva naša olmla nima. Xje-govi mehki, ve ! no živi valovi božajo neprestano trdo w.mwtje nemili, negibnih sivih gorskih pobočij, ki v v; 1 i kar ski elipsi obkrožajo njegovo sinjo vodna gladino. Tu pa tam zagleda oko majhne borove gaje ali vroče smej oče se vinograde, ki pokrivajo kamnati, bledi okvir v zalivu zajetega morja, kakor velikanska tem nože! na žametna preproga. Včasih se ti zdi, da se taka preproga premika preko tega skalnatega k l aškega sveta. To je Benoa majhnega oblačka, ki fdini plove po žarkem nebc-nem svodu nad za ivom. Mir in tišina vse na-okrog. Samo kadar se nad vrhovi Velehita in okoli njih rbi-rnjo oblaki in se zaletavajo v nje, buči kmalu potem silovita i pa gleda iz starih časov v novi burja preko mirne rdike ali pa j svet siva trdnjava Frankopa-jo oblaki z dež j m zagrnejo za j nov in Zrinjskih. dočim raste tarega mesta nekdanja ško- nekaj časa. da se nato v novi jutranji zarji prikaže še svet-le.i;a, jasnejša in izrazitejša v ,-vojih kontrastih, v svoji milini, v svoji idili in v svoji san-javo ti. . Dokler še ni bil Zagrnb zvezan z morjem pri Su*šakn, od starorimske dobe napr j. je bil Bakar velevažno trgovsko mesto in pristanišče. Zlasti za Zrinjskih in Frankopanov jc mesto obogatelo in cvetelo na podlagi živahnih trirov>kih z v oz. ki so segale v Italijo, na (irčje o-kvirnega gorovja na severni strani zaliva, se dviga tudi mesto do znatno višin . Ob obali in njeni cesti -1oje ponosne, nove in moderne stavbe, hoteli in trgovine. Nad tem "Primor-j am" stoje tako rekoč ena nad drugo visok-r- hiše sarega me--ta 'Tira !«" z ozkimi, -trmimi in zveriženimi ulicami. Xad vsemi, na najvišii točki ni^ta. Zahvala Vsem (prijateljem in »znancem, ki so nas tolažili v bridki izgubi naše dobre nepozabljene matere in sestre TEREZIJE K0WATCH rojena GRILC ^e iskreno zahvaljujem. Posebna hvala društvom Sv. Ane, št. 10.") KSK.I. in Slovenske Ženske Z|veze Št. 84, za veuec, skupno molitev in spremstvo na pokopališče, in vsem kateri so darovali za sv. maše, krasne vence in cvetje. Siviih Hvala vsem, kateri so jo prišli kropit in molit za pokoj njene duše ter jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Konečno vsem in vsakemu ]K>sel>ej naša iskrena zahvala, in Bog naj Vam povrne. Pokojne N*- spominjamo v molitvi in jo ohranimo v blagem spominu. Ridgewood, X. V Žalujoči sinovi, sestri in brat. 5. avgusta, 11*40. iz fijska cerkev sv. Andreja proti nebu. V re-nici presenetljivo !( pa oil lika me-ta, ki m?u tvorita zaliv •sani in njeg -v okvir zabavišče in oder, na katerem igrata č?ovek in pri roda, iz-menjaje mu postavi iajoč in prestavljajoč kulise. Trdi kraški svet rodi slovito vinske kapljico "Vodico", daje pa tudi kot velika redkost čisto, -vežo pitno vodo. Parniki in železnica, ki se drzno spušča v vijugali skalnih strmin Jo morsko gladine, dovažajo potnike, izletnike in letovlščarje z v-eh strani. V poletju pa tudi pomlad: in v je.- ni. se raz«ribl jota mest , in zaliv, Bakar in njemu nasproti Kakarac. No le hoteli, tudi vrata oorit nizkih domov, kakor ie "Trboveljski doni*\ se odpro. Mladina iz naših severnih krajev prihaja v naročje morju in v objem južnega sonca. Parniki pristajajo in odhajajo. Čolni so zibljejo po mehkih valovih. Kadar pa je na|H»čiI čas za lov na tunike, takrat nepremično gledajo v visokih, nad morje ^ttlečih tunolovk ribici ter opazujejo gibanje velikih množin tnni-liov. Ob uspešnem lovu zavlada ves Ije v bližnjih ribiških va-eli. v cerkvi -ela pesem slovenske mladine, slovenskih in drugih letoviščarjev. LJUDJE NE DIŠIJO • KOMARJEM. /z Slovenije V SANJAH JE ZAKLAT. ČLOVEKA. /Pred sodiščem v Celju se je zagovarjal Stefan Kršan. po-estnik v Črnem vrhu pri Sv. Juriju ob Taboru, ker je v noči na '2~k februarja v Škorn jem v -tštanskem okraju z nožem -lini 1 Albina Ža/lja v trebuh in ga tako težko poškodoval, da V Zaži umrl. Kršan je v za-govoru navajal, da je pri VI 24. februarja k posestniku R/«ui:" .liku v Škornjem in kupil od njega telic . Ko -o nato popili nekaj žganja in jabolčnika. so Kršanu na p< ti domov odpo-vo:]-nle noge in je zato prenočil pri Ržečniku. l.cg 1 je na klop pri pe«"-i v i?obi. razbil okno in i/drl okenski okvir. V hiši so vse v p rek kričali domačini in ko so s- v temi zaman trudili, da bi Kršana umirili. Kršan jo, misleč, da gre za Ijarskemu pomočniku v Bre-zevščaku pri Ljutom ru, ki iiiui na vesti dve življenji. Po-J točni k je bil na letošnjo veliko- i pane^., te„.na nočno soboto v Ljutomeru pti ^ vstajenju. Vendar ni šel v per-' h •.....y;, skriven POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. p kazalo raz po razdvojen iti v hu lili ki v. antpak je raji-i zavil v go--tilno. kjer je popi! liter vina. Bil j;- vir ko dobre volje in primerno razpoložen za pri-top. Alkohol mu ni da! miru in ga je v« n: mer -ilil. da }x»kaže svoje pretepaške zmožno-pi. Na ]m vraiku proti domu je skušal Potočnik vsakogar, ki ga je srečal, izzivati. Klical je na kn rajzo in vzbujal splošno ogoi-č r>jo ljudi, ki so vračali \v c-ei k ve. 130 LET JEČE PETORICI ZLOČINCEV. |*o \o.'di! vni razpravi so je skok domov, k.; rje kanil uio- zaključila pri-d poroto v Trstu rliti perečo vprašanje. Te dni senzacionalna lazprava zaradi je re> prišel domov in v ved- ropaiv-kega umora tržaškega nem razmišljanju -am - seboj zida. ioilij< na rja Morpurga, , d-t se bo katereira -o n;i-li zada vi jen«'ga no nif-to. v njogovi-m >tanovanju. Obtoženih jo bilo ."» o-< b. — trije liio-:ki in dvo / irski, -ostri. Pe»o- sprt pozabil na -k!o| zvečer vrnil na odiej V odb.r'ilnem tro-iu ku so mu popustili živci in je segel vpričo hčerke po lizolu. PorŽr je večjo količino strupa in se za-čo! zvijati v -iinih bo'o.'-inah. V na j v rji naglici -o odhiteli j>o P«> isti T>f ti se je vračal do - ®dra vnika. ki mu jo izpral želo-j mov v družbi svojo ženo in pri- i" poživljajočo in j jatelja Mihala S'anjka posest-1 jekcijo. Upati la l>o žrtev' nik Maks Prajner. ki jo z mir-il»!eolK-utliivib živcev in ])reti-niini l»e-ii lami pozval i»ijanega ,loln rešena >mrti. Potočnika na red. Ta pa jo br z besedo -kočiI k njemu, potegnil nož. ki ga je imel v žepu že odprtega, in ga je zasadil Prajnerju v levo stran vratu. Udarec z nožem je prereza! ne-srečn »nm Prajnerju vratno mišice in žilo odvodni<*o, da jo siromak kmalu izkrvavel*. Praj-nerjev tovariš Stanjko je takoj priskočil na ]>onioč. Mislil je da je razjarjeni Potočnik udaril tovariša samo s pest jo po vratu. Nič hudega sluteč je drinil napadalca in ga tudi s j pest jo udaril po obrazu. Po-roparski napad, mahal okoli se- točnik jo br z pomisleka tudi bo tudi -svojim malim žepnim jstanjku za-a lil nož v vrat na nožem in je pri tem prizadejal i j,to meso. kakor nekaj seknnd Ktnomološki oddelek ameriškega pol jedel-koga ministrstva jo odkrili nekaj, kar je za začetek vročega letnega ča-a vwekako tolaži ji vo: komarji imteljo. če imajo možnost izbere, rajši vsa druge toplokrvne živali nego človeka. Na prvem nw*stu stoje v komarskeni "jedilnem listu'' konji in govedo, in ker povedo Američani svoje številke vedno na trn fši v št -vilkah, so izračunali, da imajo te živn-H šestkrat raj^i živali nego človeka. Tudi prašičja kri jim je Še vedno trikrat ljubša nego človeška. Potem je na vrssii cela vrsta drugih sesalcev in živali, šele nato človek. a za človekom sta na vrvti sploh samfo še dve živali, namreč kokoš in mačka. Albinu Žažiju vbod ni no na levi s-tiani trebuha. Končno je Kršan skezi okno planil ven in z okenskim okvirom v roki t -kel naravnost do tri čert ure • oddaljene orožniške postaje, kjer jo javil, da so Ržočnikovo hišo napatlli roparji. Albin Ža-ži j: bil sicer operiran, toda nastopila jo takoj pljučnica, kateri jo podlegel. 'Pri razpravi so priče potrdile Kršanov zagovor. V svetovni vojni je Kršana zasula granata. Od takrat čuje bolj slalw) in ima večkrat bolečine v glavi. Priče so tudi potrdile, da je miren in do .-t o jen človek, da pa v govori ali zakriči. čim se mu pa oglasi žena ali <-icer kak znan glas. so takoj pomiri. Branilec «lr. K. Kalan je predlagal oprostitev, ker je Kršan storil d janjo v času. ko zaradi skaljene zavesti ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Sodišče jo razglasilo razsodbo, da -o Kršan oprosti, ker je prišlo prepričanja, da je nj igov zagovor utemeljen in da je bil ob času dejanja res v tanju skaljene zavesti. . prej Pra.inerju. Tudi Stanjku je vročekrvni zločinec pre rez al žilo odvodnico, da je na mestu ležal n »rte v. Potočnik je pr d sodiščem svoje dejanje priznal, zagovarja! pa so je * pijanostjo. Seveda, sodišče toga njegovega zagovora ni preveč upoštevalo in je obsodilo Potočnika na 15 let ječo. NESREČA. Vrhniki REDOVNIK IZ DRUŽBE SV. FRANČIŠKA. DOMA IZ ISTRE POSVEČEN V ŠKOFA. V Frančiškanski baziliki sv ; Antona v Rimu je bil nedavno j posveč-n v škofa m-gr. Marko Detla Pietra. novi nadškof v Ankoni. Novi cerkveni knez je doma iz Rovinja v Istri in pripada frančiškanskemu redu Pri p jsveititvenih svečanostih v Rinru je bilo njegovo rojstno mesto častno za-topano. riea. ki jo svoje dejanje priznala. pa -e j«* izgovarjala, da svo-j žrtve ni hotela umori pi. j« bi a oh-ojenn na let ječe: moški -<» ■! <\ i i v-ak po ::n let. od < -tor pa etia "J2. Iruga 1s let. VZPENJAČA NA SV. GORO. *Ži«'na železnica na Sv. goro še vedno ni ola, h ka-rpanju večkrat glasnor: jfi 0(ll)(.i jn] Tll
  • R WALTZ ................ .34 SPA vaj milka moja ORPHAN WALTZ ............... J3 OEKLE NA VRTL' OJ, MARKKA. PEGLJAJ.... .33 Zidana marela (polka) VESELI BRATCI (mazurka) .35 SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _________________ JJ* DEKLE NA V RT C oj. marička. pe<;lyj ________ 55« ŽI DANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka)____ 35« IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) .56 Orluvske himne (Vodopivec) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Karl Adam if) Trije mešani zbori (Glasbena Ma- V pepelnirni noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner).... Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) ................... l)ve pesmi, (Prelovee) za moški zbor in solo ...... Naši himni, dvoglasno Gorski odmevi. (I^harnar), n. zvezek, moški zbori ____________ ZA TAMBI RICE: NA GOREXJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajnk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor (Bajuk) ________________ .19 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri _________________________ M ZA CITRE: Poduk za cifre. — 4 zvezki — ( Kozeljski) ___________________________ 2.— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica — _____ .26 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih pesmi za klavir Id z besedilom........fl.35 pesmarica glasbene matice 10.T moški zbori, uredil A. Čerin $1.83 Slovenske narodne peni, Janko Žlrovnik 1. zvezek, 123 pesmi za možki ali ženski zbor ............ 1.23 11. zvezek, 77 pesmi za moSkl in mešani zbor ................L25 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ____L— FANTJE NA VASI, 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M .75 .30 M M .26 Ji6 66 Glas Naroda" 216 west 18th street new york. n. *. __________________________ _ _________ _ «OLXB *AIODi»-Nei JoiS Friday, August 9, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT KRIVNOSTNI •Al TUDENE^J Soman: Spisal P. Keller. — Poslovenil L D. ■34' • Karel je za eel jokalli. Potegnila ga je na svoja prsa in tedaj je začutila v :-ebi velikos zelo težko nalogo žene, ki naj ieči hude rane. Ni mu rekla nobene tolažijive brt^ede, le stiskala ga je na svoja nilada čista prsa. Tedaj se je predramil iz svoje bolečine t«r je mirno rekel: "Dosegel pa je to stani naš učitelj, on, ki je materi po-sojeval denar, kadar sem potreboval novo obleko, on, ki je z menoj in materjo vred prepričan o očetcvi nedolžnosti.'* "Tudi jaz sem prepričana, o tem in moj oče1, saj veš." ! "Da, Kina, k na 'Nobeden _ce ni niti ozrl na 11411a-Kitajskem ja zdaj Šaotung. Tej zano beraičico, ki je ždela ondi hrabri vojščakinji je uspelo, da in prosjačila. Dneve in dneve je zbra''a krog sebe prostovolj-' je čakala, preden je našla tiste-ee — skoraj same moške. V [ga vojaka, ki je bil morilec nje-tej četi je 20<>0 mož, profesor-j nega brata. Slednjič je nekc-jev. dijakov, trgovcev, a tudi ga večera prišel s tovariši iz bivši roparji in kaznjenci so j vojašnice. Liuhuei je naglo e ke. Pet se jih je zgrudilo na zlasti uveljavlja na železniški. tla in so bili vsi razmesarjeni, progi iz Pekinga v Sunjan. |Ko so hoteli hudodelko prijeti. Drugače pa t=e je proslavila si je zasadila nož v prsi. Liu-Huei, kar pomeni "nežna vrba." Ta bila najprej članica Zartungine prostovoljske čete. Nekega dne pa je slišala, da so njenega brata v domači vasi Japonci ubili. Drug dan je Tanhuei iziginila in se ni nič več vrnila k prostovoljcem. Preoblečena v beračico je odšla v svojo vas. Po več dni je stikala okoli taborišč japonskih vojakov, ki so bili vas zasedli. (Kitajske ženske so hrabre in junaške in se ne zmenijo za smrt. Tako na več načinov pomagajo svoji domov ii. da bi izgnali sovražnika — japonsko armado. Ko bo njihova domovina osvobojena, se bodo pa prav tako tiho, kakor so se bile zbrale v prostovoljske čete. vrnile v svoj dom, da bodo nrožu in otrokom žena in mati. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York živi v zelo siromašnih razmerah; da se bori dt>vet desetin pilotov belgijske vojske na angleški strani; . da so Združene države poostrile predpise za potovanje v A-meriko KREMPLJI. ' "Striček, denarja potrebujem. Najmanj tristo!" . "Ali blazniš!" "»Ne, striček, le malo zabave si želim. Brat mi je pisal iz glavnega m -ta, naj vendar zopet pridem k njemu. Saj veš, da si mi nekoč že podaril za pot. * Prav hiepenim, da se zope po{ie!j*fm v glavno mesto." *'K hudiču se popelješ! Denarja ne dobiš niti pare!" "Pač." j? rekel JeraF. " pač. Dal mi ga Imjš! Ne bos žalostil mojega bratovskega srca. V glavnem me^tu je kratkočasilo. Z bratom se ne bova dolgočasila tank, torej moram Imeti denarja. Recimo Štiristo. Da, striček, če se boš obotavljal, bo vedno dražje. Ocz nekaj minut bom rekel petstto." « '"Pec! Ubijem te" (Meden ie srdit vzdignil težki stol toda Jeras je bil uren, silno je sunil napadalca v podpazduho. da je Meden s stolom vred pade? po tleli. S kletvijo v ustih je vstal in ječe sedel na klop za mizo. Jeras mu je sedel nasproti. Nobeden ni Spregovoril. Meden se je tre-el od bolne besnobe. Oiz nekaj časa je rekel Jeras: j "Šeststo!" Kmet je hripavo odgovoril. "Toliko denarja niti nimam ne!" 1 '"Pač. Imaš. Samo v hranilnico ti je treba iti ponj." "Tega ne bom a je potegnila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DLMAS Pisatelj sani pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se l»<» igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kos zelo zanimivega življenja. cena $1.75 Pomanjkanje v Siriji Francoske oblasti v Siriji se boje resne gospodarske krize, kajti živil in drugih potrebščin je komaj že za sve naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že hi rt vi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa j »opisuje resnično življenje posameznih. cena $1.—-|V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZIPANflČ Najboljši in še Živeči slovenski i>esiiik jMiduja s to zldrko zojH-t nekaj umotvorov. IVsmi so | m »s veče ne njegovi ženi Ani. cena $i. JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. Cernigoj Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JLRAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo |»o|»isuje ; življenje kmetov iL rudarjev. $1- — KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straclmitz. Zelo zanimiva i*>vest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijtoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmage poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu ln s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, ]»od katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne nočL cena $1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Coiian Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgipta, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih loživljajih v Rogaški Slatini. cena $1. ZNANCI Spisal RADO MLRNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam ozuačuje kot "1'oveati in orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. Francoski roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Itejanje se vrfti v letu 1757, ko so se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji ' državi New York in Vermont. cena $!.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek« ^■^.•jii&Mik. : .."V. •