249. številka.
Ljubljana, v torek 29. oktobra 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljana brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 ta, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poStnina. — Posamezne številk« po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h De se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj selbla-govolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod'4 telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Zaloška grajščina.
Z Dolenjskega, 28. okt. »Ralahine« se je zvalo veleposestvo na Irskem pred kakimi 70 leti. Lastnik istega je bil dober prijatelj onega znanega Owena, ki je iz priprostega fabriškega delavca postal bogat fabrikant. Upeljal je v svojih fabrikah neko zadružno gospodarjenje, ki je uspevalo, ter je potem svoje veliko premoženje in svoje delo posvetil razširjanju zadružnih misli, zlasti tudi glede kmetskega produktivnega dela. Lastnik omenjenega veleposestva, Vanda-leur, se je poprijel teh misli. Na svojem veleposestvu in v okolici istega je imel opraviti s pijači udanimi najemniki in delavci. Ti ljudje so bili tudi roparji, tatje in tudi drugače popolnoma sprijeni. Van-daleur je 40 družinam, iz katerih je napravil kmetsko delavsko zadrugo, dal svoje imenovano veleposestvo »Ralahine« tako v posest, da mu je zadruga odrajtovala neko svoto najemnine, ki je zadostovala za pokritje navadnih obresti. Povrh jim je v začetku dal tudi ves fundus in nekaj denarja. Koristi gospodarjenja so bile last delavcev, lastnik pa si je pridržal vodstvo. Teh 40, pozneje 80 družin, je osnovalo delavsko zadrugo na tem veleposestvu. Vsak delavec od 17. leta naprej je dobival navadno dnino, ako je delal v zadrugi, je dobil hišico, hlev in nekaj od glavnega posestva oddaljenih oralov zemlje v svoje zasebno življenje. Uprežna dela je zadruga opravljala za vse, dajala semena itd. V gradu, kjer so bili tudi glavni hlevi in mašine, so stanovali voditelji dela in učitelji. Delalo se je izborno. Koncem leta so se dobički delili. Možje so delali v zadrugi, žene so na svojih oralih lahko same postorile, kar je bilo treba in še delale za zadrugo. Moški so kakih 30 dni zamudili na teh par oralov, druge dni so delali v zadrugi. Delali so tudi z mašinami in imeli za zimo kako industrijo. Delalo se je tako, da se je delo veleposestva in majhnega kmeta združevalo. Mašina in motika. Kuhalo se je v jedni kuhinji za 100 ljudi. Otroke so poučevali učitelji za-
druge, na otroke pa sicer pazili starejši, za drugo delo nesposobni ljudje.
Lepo so delali in gospodarili. Iz največjih ničvrednežev postali so pošteni, pridni, štedljivi delavci, ki so bili veliko čudo. Iz vseh krajev Angleške so prišli ljudje gledat to novo čudo. Toda Vanda-leur je znorel in zaigral vse svoje premoženje. »Ralahine« je prišla na boben prej, predno so bili zadrugarji toliko čvrsti, da bi jo bili sami kupili. Posojilnic, hranilnic tedaj še ni bilo toliko, denarja še ne dobiti toliko, kakor sedaj.
To smo zapisali, ko vidimo, da zopet jedno, nekdaj lepo urejeno in skrbno obdelano veleposestvo na Kranjskem na nič hodi. Uro hoda od Novega mesta, ob železnici, blizo Toplic, leži veleposestvo Zalog. Ta grajščina meri danes še kakih 900 oralov. Ima dve veliki grajščinski poslopji (Zalog in Lukna), ima tri izborne malne za malin in žage, ima najboljše njive in veliko travnikov. Vode je dosti, včasih so travniki celo preplavljeni, a temu dandanes tehniki izlahka odpomorejo. Na tem veleposestvu je najboljša glina in »Ring ofen« je postavljen. Za vso osrednjo Dolenjsko in dalje se tu lahko dela opeka; strešna opeka iz prejšnjih zaloških opekarn je trpela čez 100 let. V središču velikih prejšnjih trgov, kakor je novomeški, blizo Toplic, torej tik večjih krajev, leži to kmetsko ozemlje. Hoste je čez 500 oralov. Pokončane so zdaj do fermenta, ali rast, rast posebno hoje je v njih [taka, da se ne moreš v njih vleči, da ne poteptaš dvajset mladic. Dolga je dvesto-tisoč intabuliranega. Šlo bo, kakor že gre pri prodaji. Najbrže eksekutivno, ker je oropano, ker je v zadnjih desetih letih trpelo. Tu bi se kak angleški, nemški ali francoski kmet zjokal žalosti, kako je to posestvo propalo. Kakor najlepša krava, rejena, velika, ki daje 20 litrov mleka in teleta, ki s 6 tednom tehtajo po 100 kil, tako je bilo nekdaj to veleposestvo. 100 glav goveje živine, 100 prašičev se je na njem redilo. Jeden sam malin je dal za vse veliko gospodarstvo tega veleposestva oblodo in moko.   Obdelovalo se je vse s
tretjo kopico. Vse dninarske moči so se takoj plačevale. Kakor da bi lepo kravo s svedrom razmesaril, leži danes to, nekoč tako lepo, veliko kmetsko gospodarstvo razdrto, obropano pred nami.
»In dem Schicksal der einzelnen Gutsbesitzerfamilie liegt schon das Schicksal des Volkes vorgebildet; denn das Vaterland ist das Landgut des Volkes.« Zakaj je to veleposestvo pametni in gmotno dobro stoječi prejšnji lastnik istega, gospod pl. Langer, dal iz rok ? Jokamo se, ko gledamo, kaj so drugi iz tega veleposestva napravili!
Na tem prostoru se da kmetska delavska zadruga napraviti. Industrija je mogoča na njem z opeko, ki bi nesla velike dohodke. Kmetija bi krasno na njem uspevala, dasi je odprodanih nekaj desetin dobrih travnikov. Malni, žage! — Hoste bi v 50 letih plačale ves kup »Ralahine«! — Za privatnega človeka to posestvo ni. Danes je treba preveč utak-niti v tako posestvo, zlasti je danes raz-drtina. Kmet, ki na lepoto toliko ne gleda, delavska kmetska zadruga le je kos tej razdrtiji, da jo pripravi zopet do lepote. Saj ni lepšega videti, kakor lepa, zadovoljna kmetija! In danes ni mogoče kmetiji drugače izhajati, kakor po delavski produktivni kmetski zadrugi.
Opomnimo na zaloško grajščino deželni zbor, občino v Prečni in Toplicah. Občine dobijo lahko po 41 2°/0 denar. Pazite, da ta velika stvar ne pride menihom v roke, kakor je Pleterje prišlo, ali kakemu mesarju, ki bo ta lepo arondirani svet raztrgal na kose. Verjemite, da brez veleposestva ne bo šlo. Le na veleposestvu je mogoče z mašinami delati. Zadruga kmetskih delavcev je naslednik prejšnjih veleposestnikov. Ta združuje lahko mašinelno pomoč z delom motike. Rešite veleposestvo parceliranja! Občine, na noge! Popje, ki komandirate te uboge župane in občinske odbornike, tu nastopajte, tu lahko krščansko ali pogansko socialno delate. Tako delo bi več vredno bilo, kakor tisoč maš, Bogu ljubše in tako, da bi vam  zaradi  takih  činov vse vaše
grehe odpustil, kakor Če menihe v deželo kličete in jim to »dobro naše ljudstvo« izsesavati puščate. Saj vidite, da še vam to ljudstvo že ne more dosti dati! Bodite skrbni za bodočnost svojih žepov! Menihi imajo večjo privlačilno moč, so ženskam nevarnejši! Ven s temi, da vam ostane lepa ženska in polna kašča! In v kmetski delavski zadrugi imate to vse lepo vkup, ni treba daleč iti. »Sieh, das Gute liegt so nah'!« _
V IJuhlJaiii. 29. oktobra. Grški kralj in princ na Dunaju.
Na Dunaju se mudita kot gosta cesarjeva grški kralj Jurij in princ Jurij, nadguverner Krete. Ostala bosta nekaj dnij. Ta poset se spravlja v zvezo s teženjem Grčije, da se Kreta priklopi h grškemu kraljestvu. Temu Rusija ne ugovarja, a tudi Nemčiji je docela prav. Kaj meni Turčija, ni znanö in se za to niti ne vpraša. Te dni pride tudi ruski veliki knez Mihael Nikolajevič, stari stric carja, v Budimpešto na poset k cesarju. Nemčija je b la izstopila radi Krete iz evropskega koncerta in se tudi danes noče pečati s to zadevo.
Skadal v Neapolju.
Camorra, zaščitnica klikovstva, prikritega koristolovstva in političnega sle-parstva, je v Italiji zopet povzročila nov velikanski škandal. V Neapolju je imela pod svojo komando občinsko upravo ter jo nečuveno izkoriščala. Senator Saredo je kot kraljevski komisar preiskoval dolgo, pregledal ves občinski arhiv ter zaslišal 1300 prič. Sad svoje preiskave je objavil v dveh ogromnih zvezkih, ki obsegajo dobo od aneksije do leta 1900. Razni župani so bili prave pijavke mesta; nastavljali so le svoje kreature, prodajali javne službe ter trpeli najnesramnejše parasi-tovstvo. Prvi, ki je uvedel elegantno ca-morro v Neapolju v občinsko upravo, je bil poznejši notranji minister Nico ter a. Tip genialnega lumpa je bil Rocco de Z e r b i, pod katerim se je klikovstvo razvilo. Ko je obogatel, je izginil. Tretja pijavka je bil skrajnje brezvestni Casale
LISTEK.
Po Rusiji.
(Popotne črtice.   Spisal G. S.) (Dalje.)
Ljudsko šolstvo ni tako razvito kakor pri nas. Ljudskošolski pouk ni obvezen. Kjer ni učiteljev, poučuje duhovnik. Učitelj ljudske šole vasi Koptevke je bil izobražen človek, slovanofil in pozna-vatelj čeških razmer. Bavil se je z nemščino in citiral Ileine-ja. Obiskal sem ga enkrat v šoli. V učilnici je sedel Tatar, ki se je učil pri njem ruščine. Učenec je bil kandidat za mohamedanskega duhovnika in je moral zato napraviti izpit iz ruščine. V svetli, visoki, čisti in prostrani učilnici so stali trije oddelki klopij, ker je bil naš učitelj sam, predaval je celo tudi »zakon božji (veronauk). V drugi polovici julija je bil »vakat« (počitnice), posebno z ozirom na to, ker je deca v tem času potrebna pri delu na poljih. Solo je pohajalo 100 učencev, fantje in dekleta. Vlada se briga za po-vzdigo ljudsko-šolskega pouka. Največja zapreka obveznega pohajanja ljudskih šol je primanjkljaj učiteljev.   Vojaški za-
kon krajša službeno dolžnost onim, ki znajo citati.
Ne daleč od posestva Vajejkovih na malem potočku je stala tovarna za sukno. Lastnik je bil Tatar, trdno se držeč šeg in svoje noše in narodnosti, dočim so njegovi sinovi že bolj poruseli. V čisti ruščini je prijazno dovolil, da si ogledamo tovarno. Izmed tisoč delavcev so bili skoro sami Tartari. Hodili smo po raznih prostorih.
Delo se začenja zjutraj ob petih in traja do pol devetih zvečer s trojnim odmorom (abed, polden, čaj), v celem tri ure oddiha. Najboljši delavec dobiva 120 rubljev na leto, najnižja plača je 48 rub-ljev. Parni stroj, dvigajoč vse stroje, ima pre 75 konjskih sil. Po besedah Angli-čana strokovnjaka, ki si je ogledal tovarno, bili so jednaki stroji na Angleškem v porabi pred sto leti.
No, zadnji dan mojega poseta ob 7. zjutraj izleteli smo Pavel, Aleksander in jaz na konjih. Ustavili smo se pri duhovniku bližnje vasi, ki sta ga moja spremljevalca spoznala le mimogrede na neki svatbi. Rani moj obisk ga ni iznenadil nikakor. Povabivši nas v izbo, nas je pogostil z neizogibnim čajem. Name je napravil vtis izobraženega moža, Izogibal se
je očividno verskemu vprašanju. Sploh se Rus ne prizadeva obračati inovercev k pravoslavju. Vendar mora biti po njihovem mnenju pravi Slovan pravoslavne vere. —
»Batjuška« (tako nazivlje ljudstvo duhovnega pastirja) se je opravičeval, da nas zaradi odsotnosti »matjuške« (žene), ki je šla k sorodnici v posete, ni mogel pogostiti boljše. Pospravljeno ni bilo po sobi. V čedni sobici stali sta dve nepo-grnjeni postelji, poleg zagrinjala banja, ker se mora duhovnik pred vsakim odhodom v cerkev zjutraj kopati. Pa tudi v vsaki vasi nahajaš jedno ali več lesenih hiš z nadpisi: »mužskaja obščaja banja« in »ženskaja obščaja banja«. Vsak pravoslavni namreč se skoplje najmanj vsako soboto.
Torej je blebetanje po nemških časopisih (vide »Gartenlaube«) o nečistosti ruskega »mužika« debela neresnica.
Zahvalivši gostoljubnega duhovnika, odjezdili smo in se ustavili še le okoli poldneva v krčmi   na kraju večje vasice.
Krčmarica nas je pozvala v izbo (hišo). Medtem, ko je pripravljala čaj, smo šli v vas. Zašli smo v občinsko poslopje. Prva večja soba, v katero smo stopili, bila je  pisarna. Neki uradnik mi je po-
kazal še ;drugo sobo, namenjeno za občinske seje in nenavadno čist, našim »špehkamram« nepodoben občinski zapor.
Najnižjo upravno oblast predstavlja selskoje obščestvo na zborovanjih (seljskij shod), kjer je zastopano pojedino selo po najstaršem moškem iz vsake hiše. Vsaka občina predstavlja tesno zvezano rodbino. Za davke in novake ne jamči pojedinec, temveč občina, istotako daje država pri slabih letinah posojilo občini, ne posameznikom. Tekoče posle vodi občinski odbor, kateremu na čelu stoji voljeni od vlade potrjeni »starosta«. Vsa zemlja je občinska last. Odbor jo razpredeljuje in iztirja davek, on odloča o sprejemu novih članov. Več »sjelskih obščestvo« se druži v »volost«, na zboru kojega zasto-data po 2 zastopnika od vsakih 100 hiš z »Volostnij staršina« in z upravo na čelu. Volost pa ima tudi omejeno sodnij-sko oblast. Jedino le ljudski sodniki še dandanašnji obsojajo na telesno kazen do 20 udarcev.
Z ukazom 1. 1870 bil je uveden skorej po vseh gubernijah novi mestni statut (Gorodovoje položenije). Ta statut kakor tudi zemska uprava se osnujejo na temeljih gospodarske samouprave in odstranitvijo  različja  pri volitvah  v člene
katerega bo šele lani razkrinkali socialisti. Tekom časa je bil edini poštenjak na županskem stolu marki Campolat-taro. Ta je hotel očistiti Avgijev hlev, a camorra ga je odstranila naglo. Za njim je prišel na krmilo Summonte, ki je vsled razkritij Sareda sedaj moralno uničen. Ta je vsako revizijo in vsako nadzorstvo nad mestno upravo onemogočil, pomnožil število svojih pomočnikov z novimi lopovi ter jih plačeval, da so molčali o njegovih ropih. Svojim kreaturam je izročal iz mestnega arhiva kompromitu-joče akte ter podkupil celo opozicionalce. Podkupil je celo glavna lista, »Corriere d i Napol i«, ki je bil spočetka opozi-cionalen, in «Matt in o«. Uredniku prvo imenovanega dnevnika je naklonil mastno službo nadzornika tramvaja in konjske železnice. Tudi drugi listi so imeli svoje urednike v službi pri mestni upravi samo zato, da so molčali o lopovščinah župana in obč. svetovalcev. »Mattino« je imel celo agenturo za mestne službe ter dobival za to ogromne provizije. Kompromitirana sta urednik Scarfoglio in njegova žena, pisateljica Matilda Serao, ki sta pridobila velikansko bogastvo. Škandal je torej velikanski. Mnogo oseb je moralno uničenih, a dvomiti je, da bi bila s temi razkritji ubita tudi camorra.
Vojna v Južni Afriki.
Milner ima zle slutnje! V že omenjenem svojem govoru v Pietermaritz-burgu je dejal Milner. da je cilj želja vseh: srečna, napredujoča Južna Afrika, velika skupnost pod angleškim praporjem. Toda tega se ne sme pričakovati takoj; treba je potrpljenja. Ali na mesto potrpljenja ne sme stopiti apatičnost in brez-upnost, ako bi se stvar zasukala slabo. Milner torej sluti, da se bodo razmere v Južni Afriki obrnile še na slabše! Vodja liberalne stranke, Campbell-Banner-man je imel v Stirlingu govor, v katerem je dejal, da slabi vojna Anglijo v vseh delih sveta. Vsa politika vlade je bila od početka do sedaj napačna. Povsod je kazala obžalovanje vredno neprevidnost, nekatere metode angleškega vojevanja pa so bile naravnost barbarske. Požiganja farm in zganjanja žensk in otrok v tako-zvanih koncentracijskih taboriščih ni možno opravičiti. Vojna pa se mora seveda nadaljevati z energijo do uspešnega konca. Potem pa je treba s spravljivim postopanjem pridobiti sedanje nasprotnike ter jih izpremeniti v prijatelje, ki bodo srečni pod hegemonijo Velike Britanije. Žal, da sedanja politika vlade tega ne doseže! Nemcem se je Chamberlain s svojim govorom, katerega je imel te dni v Edinburghu, sila zameril. Primerjal je namreč vojevanje 1. 1870 1 z vojno z Buri ter trdil, da so ravnali Nemci s Francozi prav tako, kakor ravnajo sedaj Angleži z Buri! Nemški listi z ogorčenjem zavračajo vsakršno primerjanje! Italijanski listi so prinesli neko pismo, katero je pisal De-\vet neki gospej v Genovo nedavno. Po tem pismu se Bodi, da Dewet še živi. Dewet piše: »Sam Bog ve, kdaj se dovrši
mestnega zastopa. Te volitve v mestni zastop se vršijo vsako četrto leto. »Go rodskaja duma«, t. j. občni zbor občinskih zastopnikov peča se z vprašanji, ti-čočimi se raznih strok mestnega blago-usrojstva in voli za tekoča dela mestno upravo pod predsedništvom župana »(Go-rodskoj golova)« Nad »volost« stoji »uezd« vsa ruska imperija pa razpada na 68 gu-bernij. Nekatere severne in vzhodne gu-bernije zavzemajo več prostranstva kakor razne zapadne države.
Na čelu gubernije stoji gubernator. Za Aleksandra II. so bili postavljeni generalni gubernatorji na čelo več gubernij z razsežno politično in vojaško oblastjo. Za upravo gospodarskih zadev, zemskih davkov, prometa, narodnega izobraževanja, zalaganja vojske s živežem, dobrodelnih naprav bili so osnovani zemski zbori (zemskija sobranija) »ujezd« u in v gu-berniji, sestoječ iz zastopnikov, mestnih zastopov in kmečkih občin. Voljeni (gla-snije) ne smejo biti mlajši 25tih let in morajo biti posestniki nemovistij določene velikosti. Ujezdui in gubernijski zemski zbori se zbirajo vsako leto enkrat o določenem času. Tekoča dela pa opravljajo »zemske uprave«, ujezdne in guber-nijske, členi katerih volijo zemski zbori iz njihove srede. (Dalje prih.)
ta vojna! Jaz in moja četa smo trdno sklenili čvrsto boriti se do kraja«. Dewet trdi, da ima vsega dosti, le konji trpe* radi dolgih maršev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. oktobra.
— Osebne vesti. Absolvirani tehnik, g. Ivan Paca k, je imenovan stavb nim adjunktom pri kranjski deželni vladi. K železniški ekspozituri v Jesenice prideta nadinžener g. Fran Schulz z Dunaja in stavbni pristav Valerijan Zaleski iz Krakova.
— Zavratni atentat na šentvid-skega nadučitelja g. Žirovnika je obudil občno ogorčenje. Navedli smo v soboto fakta in jasne dokaze, kako sistematično in s kako hudobnostjo sta šentviški faj-mošter in njegov kapelan ščuvala ljudstvo proti Žirovniku ter je z lažmi in z zvijačami zbegala. Iz naših navedeb, ki jih lahko vsak čas dokažemo pred sodiščem, izhaja pač brezdvomno, da je atentat na Žirovnika sad tega duhovniškega hujskanja. »Slovenca« je naše razkritje tako zbodlo, da je spisal sila dolg odgovor, v katerem pa se niti z besedico ne upa tajiti ne jednega od nas navedenih faktov glede duhovniškega ščuva n j a, ampak skuša le novic z vsakovrstnimi zvijačnostmi zoper Žirovnika in zoper učiteljstvo sploh. No, z lažmi in s podtikanji, z zvijačami in z natolcevanjem se ne utaji in tudi ne ublaži za razmere v deželi preznačilno dejstvo, da so duhovniki s svojim brezmejno hudobnim hujskanjem naščuvali Šentvidčane tako, da seje mej njimi našel celo človek, ki je poskušal Žirovnika ustreliti. In to je, kar daje celi zadevi signaturo, kar daje poskušenemu atentatu velik in tudi političen pomen.
— Kmetijsko ministrstvo in konsumno društvo v Dobrepoljah. Včeraj smo poročali, da sta pregledovala v soboto dva uradnika iz kmetijskega ministrstva v družbi z revizorjem »Gospodarske zveze« Pelcem konsumno društvo v Dobrepoljah. Čemu to pregledovanje? Konsumno društvo v Dobrepoljah je pasivno in nima daleč tja, kamor je prišlo ono v Kašlju, t. j. v konkurs. Z nakupovanjem in oddajo kmetijskih pridelkov naredil je oberkonsumar Jaklič fijasko, konsum je imel pri teh podjetjih le izgubo. Kupčija s cukrom in kofetom tudi ne krije velikih režijskih stroškov, katere ima konsum na ljubo neveščim uslužbencem, ki se mastijo na škodo zabitega dobrepolj-skega prebivalstva. Mlekarna jim sicer pomaga, da konsumarji kar trumoma ne izstopajo, a dobička tudi nimajo pri njej, da bi ž njim mašili prazno bisago očeta »konsuma in njegove hčerke vile) »Jaklič«. Za nakup stavbenega prostora, na katerem so zidali »konsumni dom«, dali so 9000 K in stavba je stala tudi najmanj 25.000 K. Teh 34.000 K je treba obrestovati, kar pomeni na leto najmanj 1700 K več režij skih stroškov. Jaklič in Žlindra dobro poznata neznosno stanje svojega vzornega konsuma, kije bil nekak vzor in konsumski Meka, kamor so potovali se učit konsume snovati razni štajerski, koroški in primorski derviši, da bi postali vredni hadži-konsumarji v duhu žlindre in njenega preroka Jakliča. Sedaj pa preti polom temu konsumu, in tak polom ne bi bila le velika blamaža pred liberalnim svetom, temveč še večja pred domačim in »obmejnim« klerikalizmom, kajti vsa še tako zabita konsumarska kaplančeta bi spoznala katoliški švindel v celi nagoti. Upanje, da bo dr. Žlidra s pomočjo napodenih kmetov vladal v deželnem zboru z absolutno večino, in tako dobil sredstva na roko z deželnim denarjem podpreti falirane in goljufive konsume, je šlo po vodi. Iz svojega dr. Žlindra ne more rešiti dobrepolj-skega konsuma in Jaklič je vesel, da ima svojo vilo na suhem, čemu bi jo dal konsumu nazaj! Kako tedaj polom preprečiti? Kmetijsko ministrstvo naj pomaga ter naj da »kmetijskemu društvu« v Dobrepoljah znatno podporo! Dr. Šusteršič je gotovo v tem smislu na Dunaju deloval in prosjačil, a on je tudi dobro vedel, če bo ministrstvo na Kranjskem vpraialo mero-daj ne faktorje, da ti ne bodo priporočili dobrepoljskega konsuma za podporo. Kaj
tedaj storiti ? Sumničil je v ministrstvu po svoji navadi in pri odnoiajih v kmetijskem ministrstvu mu ni bilo težko najti posluha za svoje predloge, mereče na to, da naj se ministrstvo samo prepriča o stanju konsuma v Dobrepoljah. Dr. Šusteršič si je mislil, ako ministrstvo sede na to lima-nico, bosta v družbi z Jakličem že skrbela, da zagledajo slovenščine nevešči ministrski zastopniki prav lepo Potemkinovo vas, mimo katere jih bode vodil cicerone Pele, kot strokovnjak v nadziranju zadrug s falsificiranimi bilancami. Prišlo in zgodilo se je tako. Ministrski odposlanci so po razjasnilih Pelca in Jakliča v teku par ur bržkone vse v najlepšem redu našli, poučeni so bili, kako strašno neumorno in nesebično se Jaklič peha za napredek kmetijstva, in na podlagi poročila dobi Jaklič državno podporo iz davčnih novcev, s katero bo kakor sedaj ubijal težka bremena noseče trgovce, a pri tem kmetovalcem ne le nič pomagal, temveč jim le škodoval, ker gotovega poloma vendar ne bo zabranil, temveč polom le za nekaj časa odnesel, da bo za zapeljane Dobre-poljčane še občutnejši. Mi pa poziv-ljemo naše poslance, da zapričeto Šusteršičevo intrigo izjalove ter zahtevajo od kmetijskega ministrstva, da naredi državno podporo zavisno od prave in popolne revizije dobrepoljskega konsu ma. Oni naj povedo, da se dobrepoljsko konsumno društvo ni hotelo podvreči taki reviziji od strani deželnega odbora, ko se je šlo za deželno podporo, s čimur je ta konsum priznal, da se boji, in da mora biti kje kaj gnilega. In če bi bilo tudi vse v redu, moramo vendar protestovati proti podpiranju konsumnih društev iz javnih zakladov na škodo trgovskega stanu, kajti dobrepoljsko kmetijsko društvo je to le po imenu, v resnici je pa čist navaden, priprost konsum.
— „Piccolo" in Katoliški Obzornik". Današji »Piccolo«, tisti strupeni židovski list, ki vodi v Trstu najzavratnejši boj zoper Slovence, je silno navdušen za »Katoliškega Obzornika«. Posvetil je tej reviji slovenskega duhovništva poseben članek, v katerem krepko fruktificira »Katoliškega Obzornika« izvajanja zoper slovenski bogoslužni jezik v katoliški cerkvi ter v zahvalo proglaša pisatelja tistega članka, dr. Grudna, za učenjaka in nepristranskega duhovnika. Se več! »Piccolo« hoče vedeti, da slovi (!) Gruden na Kranjskem zaradi svoje temeljite kulture, in opozarja Vatikan na Grudnov članek, češ, Grudnove besede morajo Vatikanu vendar odpreti oči, da ne bo več podpiral tistih škofov in duhovnikov, ki hočejo odstraniti latinščino iz cerkve. »Piccolo« in »Katoliški Obzornik«, židovski Lahoni in »slovenski« duhovniki so se torej našli. Bodi blagoslovljena ta zveza, saj bo vendar nekoliko pripomogla, da bo naš narod spoznal kakšne gade redi na svojih prsih.
— Koblar bojkotira politične nasprotnike. Klerikalni listi so po volitvah začeli tarnati, da liberalci bojkotirajo klerikalce. Že takrat smo pojasnili, da je to le zvijača, da bi se tako naščuvalo klerikalce, naj res bojkotirajo liberalce. Klerikalci so že večkrat poživljali na bojkot in ga tudi izvršujejo. Vtem oziru so kruti in gredo do zadnje meje. Kranjski dekan Koblar se seveda tudi ravna po tem načelu. Koj drugi dan po volitvi je začel kupovati meso za svoj blagoslovljeni želodec drugod, ker se njegov prejšnji mesar ni udeležil volitve. In tako kakor Koblar postopajo tudi drugi klerikalci, povsod in brezobzirno. To počenjanje se da parali-zirati samo na ta način, da naprednjaki svoje somišljenike podpiramo.
— Dobre in slabe dovtipe so delali predvčerajšnjim doli na konci Dolenjske, nekje blizu Velike doline, ko se je vršila neka poroka. Nevesta je stopila pred altar z vencem na glavi, kakor čista neomadeževana devica. Ali pravice do tega venca ni imela, to je lahko vsak sam videl in vsak je lahko presodil, da je nevesta to pravico že pred več meseci izgubila. Ljudje so se seveda smejali in delali neusmiljene šale, ker je nevesta daleč na okoli znana kot največja tercijalka, tretjerednica in »Marijina devičarica«. Ko bi bil škof slišal, kako so se ljudje iz »Marijinih družb« norca delali, bi jih kmalu vse odpravil, kar bi bilo sicer ženski nravnosti samo na korist.
— Zgled nenasitne malhe. V
»Soči« čitamo: V vasi blizu Gorice na desnem bregu Soče je umrla revna ženica. Denarjev za pokop ni bilo. »Nunc je ren-tačil: »Jaz je ne pokopljem; naj jo kdor hoče!« — Usmilila se je podžupanova žena in šla, da bi omečila trdno nunčevo srce. Ali ta je neprijazno zahropel: »Naj pride vaš mož; ako bo on stal dober za stroške, pa jo pokopljem!» — To je čista resnica! Ali ni to vrl namestnik božji' Pa se bodo čudili, ako udarimo po takih — tiranih našega ljudstva! Ne za vero, ampak za — bero se tepejo!
— Mariborski porotniki. Iz Ptuja se pam poroča: Zadnja »Marburger Zeitung« prijavlja imena izžrebanih porotnikov za bodoče porotno zasedanje v Mariboru. Izžrebani so iz mesta Ptuj: gg. Kari Ackerman, Josip Fürst, Raimund Sadnik in Leopold Slamitsch, vsi pristaši nemške stranke. Iz celega ostalega okoliša ptujskega glavarstva izžrebana sta samo dva, namreč: g. Florijan Kuharic iz Ključarevec in g. Fran Vraz iz Ce-rovca. Ta dva bodeta sigurno pri vseh političnih in tiskovnih pravdah odklonjena. Pomisliti se mora, da ima ptujsko okrajno glavarstvo nad 88.000 prebivalcev, med temi broji mesto Ptuj blizu 4000 prebivalcev. Sedaj se lahko razsodi pravičnost razmerja glede števila porotnikov. 40.000 Ptujčanov je dalo štiri porotnike, 7900 ostalih prebivalcev pa dva ! ! Te številke kažejo jasno, kaka je ta pravičnost in ta jednakost — pred zakonom. O umrlem Ileinricherju se je v državnem zboru dokazalo, da je znal pri izžrebanju porotnikov na spreten način »korigirati slučaj«. Pri mariborskem okrožnem sodišču tega ni treba. Številke, ki smo jih zgoraj navedli, govore več kakor vse dokazovanje, ki je dandanes za ne-koje faktorje itak že preperela in zastarela navada. Ali je zadobilo že veljavo priznano načelo: Sic volo, sie jubeo, stat pro ratione voluntas? In naši državni poslanci še pomišljajo, če bi stavili kak predlog ali kako interpelacijo. Tužna majka!
— Iz pravosodne prakse v Trstu. Pred nekoliko tedni se je vršila pri deželni sodniji v Trstu prizivna razprava radi razžaljenja časti. Nekdo s Krasa je razžalil drugega z besedami: »Vi ste zmočen« (zmešan, nečiste pameti). Zaradi tega razžaljenja je žalivec dobil od sežanske okrajne sodnije primerno kazen. Ker pa se ni hotel udati tej kazni, uložil je priziv na drugo instanco in vsled tega priziva se je vršila omenjena prizivna razprava. Prizivni razpravi je predsedoval deželnega sodišča svetnik P e-tronio vpričo treh tovarišev, od katerih zna dvojica še precej dobro — tako se menda hvalita sama — slovenski. Čim je predsednik proglasil razpravo otvorjeno se je — ne bi bil tudi samo informativno zaslišal stranko — posvetoval se svojima tovarišema in je v imenu Nje g. Veličanstva proglasil razsodbo, s katero je bil obtoženec rešen kazni prisojene mu od okrajne sodnije v Sežani, ter je bilo naloženo stranki-toži-teljici, t. j. razžaljenemu, da plača žalilcu vse stroške prve in druge stopinje, a vse to iz razloga, ker v besedi zmočen" ali — kakor se je izrazil predsednik — „bagnato" ni obseženo nikako razža-ljenje časti! ! Sodnik je menil, da beseda zmočen pomeni — kopan ! Torej v pričo senata, v katerem sedita dva slovenščine vešča svetnika, in v pričo strank s 1 o-venske narodnosti, katerih niti povprašali niso o pomenu besede zmočen", proglaša predsednik žalivca oproščenim, češ, da beseda „zmocen" pomenja „bagnato" in da v tej besedi ni obseženo kaznjivo dejanje in obsoja razžaljenega v povračilo vseh stroškov ?! Nečuveno, neverjetno, a resnično! Ubogi mož torej ne da ni zadobil zadoščenja, do kakorŠnega je imel pravico, ampak mora vrhu tega plačati še toženi stranki stroške. In vse to radi nepoznanja našega jezika od strani c. kr. sod-nijskih uradnikov!
— Občni zbor političnega društva Edinost" v Trstu se je vršil v nedeljo ob mnogi udeležbi. O splošnem političnem položaju je govoril državni posl. Spinčič, o položaju v tržaškem mestnem zboru pa deželni posl. dr. Rybaf.
— Slovensko gledališče. Sinoči se je poslovila g. Polakova. Trikrat zaporedoma se je ob njenem gostovanju napolnila hiša, in sicer ob isti opereti. Občinstvo ji je prirejalo burne ova-cije. Tudi sinoči se je igralo prav dobro ter sta se poleg g. L i e ra odlikovala zopet g. Deyl in gospa Danilova. Pohvalno moramo omenjati končno tudi g. kapel-nika Mitroviea, čegar zasluga je, da so se v pevskem oziru izvršile vse tri predstave »Mamzelle Nitouche« gladko in lepo. —1 —
— Šentjakobski in trnovski davkoplačevalci imajo prijateljski sestanek glede važnega gospodarskega dogovora, dne 3 0. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni »Mira m a r«, Stari trg štev. 19 ter se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
— Dr. Kari Hinterlechner, naš
rojak, je izdal v posebnih odtiskih sledeče razprave: a) Vorläufige petrographische Bemerkungen über Gesteine des westbüh-mischen Cabriums. — b) Beiträge zur Kenntnis der geologischen Verhätnisse Ostböhmens. I. Theil. (Der Gneissgranit und die Dislocation von Pottenstein a. d. Adler.) — c) Ueber Basaltgesteine aus Ostböhmen. — d) Granitit als Einschluss im Xephelin. Tephrite des Kunetitzer Berges bei Pardubitz in Böhmen. — e) Bemerkungen über die krystallinischen Gebiete bei Pottenstein a. d. Adler und östlich von Reichenau-Lukawitz Skuhrow auf dem Blatte »Reichenau  und Tynist.«
— Vse te razprave se izšle z opazko »Separat-Abdruck aus den Verhandlungen der k. k. geol. Reichsanstalt. Wien. 1901.«
— Slovenske geologe opozarjamo na te spise mladega našega znanstvenika!
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo ima v nedeljo dne 3. novembra t. 1., ob treh popoludne v društvenih prostorih — sv. Petra cesta št. 5. — svoj redni občni zbor po sledečem vsporedu: 1. ogovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajni-kovo, 4 poročilo računskih preglednikov, 5. volitev, a} odbora, b) namestnikov, c) pregledovalcev  računov,  6. raznoterosti.
— Glavni letošnji raport se bo vršil dne 4. novembra ob 9. uri dopoldne, in sicer kakor v prejšnjih letih v prostorih vojaško - znavstvenega društva v kazini. Naknadni raport se bo vršil 14. novembra ob 9. uri dopoludne pri dopolnilnem okrajnem zapovedništvu št. 17. (Ambrožev trg).
— Zapriseženje rekrutov se bo vršilo dne 1. novembra ob devetih dopoludne v novi pehotni vojašnici.
— V Novem mestu se ustanovi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
— Ubegel jetnik. Dnne 27. t. m. je iz sodnega zapora v Žužemberku pobegnil zaradi tatvine zaprti lßletni Fran P e t s c h e.
— Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima v četrtek, dne 14. novembra svoj 13. občni zbor v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju, I. Braunerstrasse 7. Začetek ob šestih zvečer. K temu zborovanju uljud no vabi odbor.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 3. novembra t. 1. svoj zabavni večer v dvorani »Re-gensburgerhof«, I. Sonnenfelsgasse 2. Zabavni večeri tega društva so vsako prvo nedeljo v mesecu, h katerim pa odbor posebnih vabil ne razpošilja. Pristop imajo gg. udje in prijatelji društva. Začetek ob šestih zvečer.
— Mej narodna panorama. Tudi sedaj razstavljeni ciklus francoskih mest Marseille, Lyon in Boulogne ob morji se odlikuje s posebno slikovitostjo in plastičnostjo, s katero so izvedene vse slike, ki kažejo živahno gibanje v teh znamenitih francoskih krajih. Naj nikdo ne zamudi ogledati si teh krasnih razgledov, ki ostanejo do konca tedna na ogled. Potem pride na vrsto divni Carigrad, ki ima, kakor znano, najkrasnejšo lego sveta.
— „Privatni docent dr. Albert Kordesch." V listu »Grazer Tagespost« je bilo citati, da so 26. t. m. dobili v Budimpešti na Andrassyjevi cesti ležati 58 let starega, slabo oblečenega človeka, kije dejal, da je bivši privatni docent na graškem vseučilišču dr. Albert Kordesch. Pripovedoval je, da se je moral leta 1888 vsled bolezni na živcih
odpovedati docenturi in da je priiel iz Gradca v Budimpešto, kjer je bil korektor. Vsled bolezni je moral tudi to službo opustiti in tako je prišel v vedno večjo revščino. Naposled je moral beračiti in da bi pozabil svoje gorje, se je udal pijančevanju. Rešilna družba je moža spravila na noge, mu dala nekaj kron in ga odpravila v njegovo stanovanje, kjer živi s svojo rodbino. Privatni docent dr-Albert Kordesch je Ljubljančan, 58 let star, samski komptoirist in ljubljanski policiji dobro znan pustolovec. Bil je že mnogokrat zaradi goljufije in tatvine kaznovan in se klati vedno po svetu okoli.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z ljubljanskega južnega kolodvora 59 oseb.. Izmed teh jih je bilo 44 iz Reke. Tudi dva fanta, ki sta hotela se odtegniti vojaški dolžnosti, sta bila vmes.
— Pogreša se 151etni trgovski vajenec Ivan Jamnikar z Viča. Dne 25. t. m. je šel z doma in se ni več vrnil.
— Zaprli so Dolenčevega hlapca Jurija Franca, ker je ukradel več bakrenih cevij in jih hotel pri starinarjih prodati.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99.
Od 18. do 24. oktobra je dela iskalo 18 moških delavcev in 46 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 6 moškim delavcem in 25 ženskim delavkam. Stanovanja 4 najemniki stanovanj, 1 najemnik prodajalne, 1 najemnik mesečne sobe, 1 oddajatelj letnega stanovanja, 1 oddajatelj mesečne sobe; 72 delavcem je bilo 44 odprtih služb nakazanih in v 27 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 8 moških delavcih in 91 ženskih delavkah. Od 1. januvarija do 24. oktobra je došlo 2457 prošenj za delo in 2242 deloponudeb 3823 delavcem je bilo 2275 odprtih služb nakazanih in v 1490 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 3 delavci za pivarno, 5 konjskih hlapcev, 1 računajoča natakarica, 3 kuharice, 5 deklic za vsako delo, 2 deklici k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 1 postrežkinja. Službe iščejo dva trgovska pomočnika, več bla-gajničark in prodajalk, 1 Stenograf, 1 so-dar, 1 gozdar, 1 raznašalec, 1 kurilec, 1 hišnik. Takoj je oddati 1 malo stanovanje ter več mesečnih sob, za februvar je oddati stanovanje z 5 sobami.
Ovoi'äkova slavnost v Pragi. Najslavnejši svetovni skladatelj Fr. Anton Dvorak je letos 60 let star. V njegovem rojstnem mestu slavili so rojstni dan dne 8. septembra s posebnimi slavnostnimi koncerti. V Pragi prireja češko narodno gledališče ravnokar ciklus vseh gledaliških del Dvofakovih, med temi izvaja se tudi veliki oratorij Dvofakov »Sveta Ljudmila« scenično na odru narodnega gledališča. Sedaj je društvo »Ume-lecka Beseda« v Pragi sklenila, da proslavi 60. rojstni dan skladateljev z veliko glasbeno slavnostjo, ki bo trajala od 6. do 11. novembra. S sodelovanjem narodnega gledališča, iilharmonikov, češkega komornega društva, slavnega češkega kvarteta ter pevskega zbora Hlahola izvršila se bo slavnost v sledečem vsporedu: 6. novembra priredi »Iflahol« sere-nado Dvofaku; 7. novembra izvaja se v narodnem gledališču opera »Rusalka«, 8. nov. je izvanredni komorni koncert češkega kvarteta v Rudollinu, 9. nov. poje se istotam veliki »Requiem« Dvo rakov za mešan zbor,  soli in orkester;
10. nov. je slavnostno zborovanje in predavanje o Dvofaku po profesorju konser-vatorija K, Knittlu ; isti dan popoldne velik simfoničen koncert »Umelecke Besede« s sodelovanjem fi lharmonikov pod vodstvom Trnečka, Nedbala in Hoff-manna; isti dan zvečer slavnostni banket ;
11. nov. izvaja se pa na odru narodnega gledališča scenično oratorij »Sveta Ljudmila«. — Kakor čujemo, bo tudi naša >Glasbena Matica« slavnosten koncert v letošnji koncertni sezoni posvetila svojemu častnemu članu Dr. Anton Dvofaku.
' Iz slovanskega sveta. P. Stojalowski je obsojen na dva dni zapora, ker je opsoval svojega sodruga poslanca Kubfka. V peštanski kraljevi operi bo pela gospa Burianova Mafenko v »Prodani nevesti« ▼ češkem jeziku. — Poljaki zavidajo Cehom, ker misli vlada za češko kraljevino, oziroma za Prago, vmestiti v
proračun večjo svoto ta kultureine in gospodarske Zavode. »Nar. Listy« so radi tega na Poljake nevoljni. — Hrvatje so začeli izdajati narodni album: »Odlični Hrvatje XIX. stoletja«. — Srbi pa »Odlični Srbi XIX. stoletja«. Semtertje se razvname kak prepirček, je-li ta ali oni pisatelj bil Srb ali Hrvat
* Henrika Mattonija ustanova štipendije. Koncem oktobra t. 1. se bo razpisala na c. kr. vseučilišču na Dunaju ustanova štipendije v znesku 700 K za najboljše znanstveno delo na polju slovstva o zdravilnih vodah. Določbe, na podlagi katerih se prizna štipendija, so od pretečenega leta znatno olajšane s tem, da ni treba prosilcem tekom kratkega roka 12 mesecev, temuč šele tekom treh let po izvršeni promociji za doktorja objaviti tiskano izvirno delo, ki govori o zdravilo-slovstvu zdravilnih voda. Z ozirom na to ne neznatno podaljšanje obroka se pač pričakuje, da se zglasi  nebroj prosilcev.
' Zvita ženska. Nekako pred 30 leti je nameravala brodarstvena družba v Liverpoolu razširiti svoje hiše ter je v to svrho odkupila od neke starejše gospodične njeno hišo. Ta je hišo res prodala družbi, izgovorila pa si je, da se njej in njeni spremljevalki dovoljuje brezplačna vožnja po vseh barkah društva. In že drugi dan po potrjeni pogodbi je prodala vse svoje pohištvo ter se je od tega časa vozila celih 30 let do svoje smrti pred nekaj dni po društvenih parnikih. V časnikih je naznanila, da se ž njo morejo prevažati dame kot spremljevalke za jako nizko ceno. S tem si je baje prislužila kakih 40.000 K. Družba ji je zaman ponujala denar, da se pogodba v onem smislu razveljavi.
* Z glavo pod pazduho je prišel na policijsko stražo v Parizu neki mož Marceli Nonneville, toda glava pod pazduho je bila iz lepenke, grlo pa je bilo rudeče pobarvano. Na svojem grlu je imel enako barvo. Komisarju pa je pripovedoval, da ga je povozil voz ter mu odbil glavo. Komisar je hotel blaznika pomiriti ter mu je prijateljsko svetoval, naj gre k zdravniku ter si pusti odbito glavo nastaviti na svojo truplo. »Pač bi bil nore, je dejal mož z glavo pod pazduho, to bom raje hodil brez glave, vsaj me ne bo kdaj bolela, zobje pa tudi ne. Moža so slednjič vtaknili v blaznico.
* Sleparija. K dragotinarju Dieula foiu v Parizu je prišel pred kratkim neki eleganten gospod ter si je hoiel kupiti prstan. Med tem, ko si je izbiral med prstani, je prišel v prodajalno berač. Ku-povalec je vtaknil roko v žep ter je dal beraču dar. Dragotinar je gledal na kup-čevalčeve prste in je zapazil, da je beraču stisnil nekaj »bliščečega«. — Pustil je oba pri miru, ko sta pa odšla, ju je sledil. Na trgu Ventimille sta se berač in kupovalec prstanov srečala, nato pa odšla na glažek vina. Ondi ju je dal dragotinar aretirati. Berač je moral pač prstanček vrniti.
Književnost.
— »Planinski Vestnik"  št. 10
ima sledečo vsebino: 1,) Razor. Spisala T dr. Karel Chadounsky ml. in Anton Dvorak. — 2.) Iz mojega nahrbtnika. Spisal I. M. 5. Skozi Zillorth al v Inomost in Mals. — 3) Iz Ruš na Klopni vrh. Spisal A. Lesjak. 4) Društvene vesti. 5.) Razne vesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 29. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Körber obrazložil, kaka naročila je — v svrho podpore industrije — vlada že oddala ter dostavil, da se pred novim letom odda še za 6 milijonov kron naročil. Biankini je in-terpeliral glede predloga bivšega italijanskega ministra Luzzatta zastran podaljšanja trgovinskih pogodeb za eno leto. Daszinski nabira podpise za interpelacijo, v kateri je razkrito, da obstoji v Nemčiji poseben urad, kateremu se predlože vse slovanske poši-ljatve, da jih pregleda. V proračunski debati je mej drugimi govoril tudi Pogačnik, ki je izjavil, da bo Šuster-šičev klub glasoval proti proračunu.
Dunaj 29. oktobra. Posl. Herzog je izstopil iz vsenemškega kluba, ker
ga je ta hotel izključiti, ako proti njemu izrečenih obdolžitev ne pojasni.
Dunaj 29. oktobra. Govorice o krizi v ministrstvu se še vedno vzdržujejo, in sicer se nanašajo vse na ministra Rezeka Ta danes sploh ni prišel v zbornico Körber pa je imel v zadevi Rezkove krize dolgo' posvetovanje z načelnikom mladočeškega kluba.
Dunaj 29. oktobra. Davčni odsek je izvolil na mesto dra. Kaizla svojim predsednikom dra. Krama?a. Ta je dobil 18 glasov, nemški kandidat dr. Men-ger jih je dobil 11.
Budimpešta 29. oktobra. Nekateri tukajšnji listi trde, da se hči nadvojvode Karola Ludovika zaroči z grofom Salmom; drugi listi trdijo, da je to hči nadvojvode Friderika.
Budimpešta 29 oktobra.Tukajšnja policija je aretirala barcna Er nest a Waldburga, nezakonskega sina umrlega nadvojvode Ernesta, in sicer zaradi raznih goljufij. Pripomniti je, da aretirani baron Waldburg trdi, da je legitimni sin nadvojvode Ernesta, češ, da je bil nadvojvoda z njegovo materjo morganatično poročen. Policijska obla-stva so že dlje časa bila Waldburgu na sledu, zlasti so se bavile ž njim policije na Dunaju, v Budimpešti in v Ljubljani. Kaže se, da je bil Waldburg v zvezi s celo družbo sleparjev. Sedež tej družbi je v Budimpešti, pomočniki pa prebivajo na Dunaju in v Ljubljani. Družba je poglavitno delala s falsificiranimi dokumenti. V zadevo je zapletena tudi neka veleugledna dama, radi česar je prezident dunajske policije osebno potoval v Budimpešto.
Bruselj 29. oktobra, Hagsko mirovno razsodišče bo imelo sredi meseca novembra sejo, v kateri se odloči, je-li razsodišče kompetentno izreči kako sodbo glede južnoafriške vojne, kakor so to s posebno vlogo zahtevali zastopniki Burov.
London 29. oktobra. Kitchener javlja, da so Buri te dni na treh krajih naskočili Angleže, a da so bili vsi trije naskoki odbiti.
Narodno gospodarstvo.
Gospodarska zadruga v Solkanu pri Gorici njen pomen, razvoj in njeno delovanje.
(Dalje.)
Cujmo, kaj piše o izdelku teh mizarjev in o bodočnosti njih izdelka na svetovnem trgu naš rojak gosp. dr. Karol Pečnik, zdravnik v Aleksandriji, mož, ki je trgovino na Jutrovem, posebno pa v Egiptu temeljito preštudiral. »Soča» od leta 1898. poroča :
V Solkanu pri Gorici se preživi veliko delavnih mizarjev s podrobnim delom za izvoz. Ta mizarska dela so znana po vsem Jutrovem po nekih posebnostih pri izdelovanju, ki so jih baje uvedli Kor-minčanje po prizivku »ali uso Cormons«. Lah v Trstu naroči pri Solkancu mizo, recimo za pet forintov; ta svota velja delu in materijalu. Lah uvoznik jo ukrca na parobrod ter jo proda svojemu komi-sijonarju, recimo v Aleksandriji. Jaz in več tukajšnjih rodoljubov smo začeli poizvedovati. Recimo, miza, ki jo proda Sol-kanec Lahu za pet forintov, se proda v Aleksandriji povprečno za štirinajst forintov. Računimo zdaj! Prevoz iz Trsta v Aleksandrijo po Llovdovih parnikih in carina znaša nekako 14 do 16, največ pa do 19% izvirne vrednosti, na carino odpade od tega 8% izvirne vrednosti. Stroški za transport iz Solkana v Aleksandrijo s carino vred ne presegajo tedaj nikakor jednega forinta vrednosti. Miza stane tedaj vsega skupaj prodajalca 6 forintov na trg v Aleksandrijo postavljena. Posredovalca v Trstu in Aleksandriji si torej prislužita lepih 8 forintov skoraj brez dela. In mizar v Solkanu? Recimo za materijal plača 2 forinta, — in po trdem večdnevnem poštenem delu se prisluži cele bore 3 for. Špekulant spravi tu tedaj celih 8 forintov v svoj žep. Preglejmo si to stvar še enkrat: Materijal 2 for., delo 3 for. delavec, transport in car. 1 gld. Dejanjska vrednost 6 forintov.
Špekulacija z dejansko vrednostjo 8 forintov. Posredovalec: Delavec 3 for., postransko 3 for., posredovalec 8 for. Da 14 for. kot praktična cena mizi v Aleksandriji. (Daljo prih.)
Zagreb, 30. aprila 1901.
Gg. Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica
prva kranjska tovarna testenin,
Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo
izreči (1727-12)
■ V ■
največje
priznanje
kajti blago je v istini izvrstno.
Prva
zagrebška agentoma zadruga,
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. oktobra: Dr. Leonhard Klofutar, inful. stolni prost, 82 let, Pred škofijo 8t. 9, ostrrelost.
Dne 27. oktobra: Marija Novljan, tesarjeva hči, 27 let, Ilovica št. 43, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 24. oktobra: Apolonija Šilar, gostija, 68 let vsled raka.
Dne 25 oktobra: Rozalija Dernovšek, gostija, 72 let, srčna hiba — Anton Vovk, gostač, 44 let, naduha.
Dne 26. oktobra: Jurij KobaJj, gostač, 77 let, kap. — Neža Albreht, delavka, 19 let, jetika.
Dne 28. oktobra: Fran Razpotnik. ljudski učitelj, 35 let, rudeča griža.
V hiralnici:
Dne 26 oktobra: Neža Kastelic, zidarjeva žena, 86 let, ostarelost.
Meteorologien© poročilo.
• itii.» n*d morjem BOS-9 ra. Srednji srnin! tlak 7S60 mu
J* O
Stanje, g P Čas opa- baro- j §, > zovanja 1 metra  Q g
|y mm.| g g
Vet rovi
Nebo
•j:
28
29
9. zvečer)
7. zjutraj 2. popol.
742 3 ,     9 4 si. jvzhod oblačno ! rt
739 8 , 43 bL jzahod del. jasno L* 738 6 j   10 0    si. jug i oblačno 0
Srednja včerajšnja temperatura 9'6°, normale: 80°.
Dunajska borza
dne 29. oktobra 1900.
t&upni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru  .   . .
i.vsmjska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°;c      •  • >
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4*/0 .... avstro-ogrske bančne delnice ...
rlreditne delnice  ........,
London vieta.........
Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark ..........
EO frankov ......
Italijanski bankovci.......
fj. kr. cekini..........
98-55 9840 11860 9550 11855 9310 1600 — 616 75 239 — 117*22«/, 23 45 19 03 92 50 1131
V privatni hiši se sprejmejo
trije gospodje
na hrano. (2370-1)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Dobro ohranjena
prazna posoda
od desertnega vina, konjaka  in žganja, po 25, 30, 40, 50, 60, 100 in 600 litrov, je na prodaj pri tvrdki
Eham & Murni k
trgovina s špecerijo, delikatesami ter vi nama. (2372—1)
Ivan Čeh
vinski trgovec, posestnik in gostilničar priporoča vsem cenjenim slov. vinskim kupčevalcem, ki kupujejo vina po Istri, svojo (23'38—2)
i>in5l(6 zaloge in gostilne.
Na razpolago ima tudi spalne gobe v novi hiši, 30 korakov od železniške postaje Roč (Rozzo). Daje tudi brezplačno pojasnila v vssh vinskih zadevah.
Pozor!
s prav dobro vpeljano pekarno-sladičarno je na prodaj. Poslopje stoji na Jako lepem mestu v Trstu; skupni dohodki znašajo 3000—4000 gld. na leto. Pekarno-sladičarno proda se z vso opravo Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (2341-2)
■■T Odd.a se ~WI
s I. januvarjem 1902 že čez 30 let
na najboljšem prostoru nahajajoča se
na deželi, s pripravnimi velikimi prostori, kegljiščem, senčnatim vrtom ter ledenico. Gostilna leži sredi trga, ki je postaja južne železnice, s sedežem okrajnega glavarstva, predilnice in topilnice. (2346 - 2) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar«.
Jaz podpisani  dajem v najem ali tudi prodana proti plačilu na dolge obroke
V&T  parni mlin TSJ
z močjo 20 konj s tremi tečaji (angleški patent) s čistilnikom in z vsemi pripravami. Več se poizve pri lastniku
(2336-2) A. Deghenghi
Ljubljana, Knezova hiša.
Specijaloa trgovina za tavo
Edmund Kavčič
v LJubljani, Prešernova ulloe, nasproti post«
priporoča
kavo Santo« dobrega ukusa po gld. 1'— kilo ,,     .\ «-M*l»«-»-i-> aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
„     l*lrnld) najfinejega okusa   „   160 „ Poštne poslatve po 6 kil franko. Vsakovrstno ispefrrlj«ku blago v najboljši kakovosti. (12-205) Glavna zaloga J. Klauer-jevega  ,,Triglava".
L JL JL JL X X X JL JL JL JL X JL X JL X X X X X X X 4. lilij
-S
-i
4
~%
-m I
I
-a -i -i
m
Prednaznanilo.
U80jam si tem potom najuljudneje naznaniti, da bum §»*-«-•vz^i
staroznano pivovarnarsko
i restavracijo Perles $
v Prešernovih (Slonovih) ulicah.
Moje dolgoletne izkušnje kot blagajniški natakar v največjih zavodih in zadnja leta kot restavrater v Švicariji, omogočujejo mi, da vstrežem vsestranskim zahtevam.
Prizadeval si bom, da z izbornlmi Jedili in pijačami zado-volim popolnoma svoje cenjene goste.
Za mnogobrojen obisk prosim
z velespoštovanjem
Jric jtovak
(2373-D restavrater
v restavraciji Perles in v Švicariji.
Ugodna prilika!
josestniki grajščine Cusperg bodo
dne 31. t. m. ob 3. uri popold.
grad Cušperg
kateri je 3 minute hoda od postaje enakega imena na dolenjski železnici oddaljen in za poletno stanovanje zelo prikladen, s postranskimi poslopji ali brez njih po zelo ugodnih plačilnih pogojih
na prostovoljni dražbi prodajali.
Pri gradu je tudi lep park, sadni vrt in lepe senožeti, katere se zamorejo tudi dobiti. V bližini je tudi velik gozd za lovca zelo prikladen. — Eventuelno se proda parket za sedem sob.
(2362-3)
Cts. kr. mtrljtki jfc irttm ftliznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od due 1. oktobra 1901. leta.
Odhod lx Ljublana jul. kol. Proga :ez Trblt. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FraDzensfeste, Iaomost, Monakovo, Ljubno, cez Selztha) v Aassee Solnograd, cez Klein-Reiflin» v Steyr, v Line na Duaaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vla-t v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovt-c, Franzensfeste. Inomcst, Monakovo, Ljubno, tez Selztbal v Suinograd, Lend-Oastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, tez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Badejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare Prago, (direktni voz 1 in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaeasfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. nri 5 m popoludne, ob 6. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ia Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka. (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi I. in II. razreda , Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Cunha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Oasteina. Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 4* m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljarna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franztmsfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega mesta in Sočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 52 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. nri 2» rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. - Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mesar i vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. (1393)
Spretna prodajalka
izvežbana v manufakturni stroki se takoj sprejme. (2351—2) Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«
(2356—2)    Dobro ohranjen
glasovir
je po ceni za prodati.
Kje? pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Svarilo!
Podpisanec svarim s_tem vsacega, da moji soprogi Apoloniji Žul, roj. Centa, ne da ne denarja in ne denarne vrednosti, ker jaz zanjo nikakor nisem plačnik.
(237i-i) Jernej Žul
posestnik in zidar, llovca št. <46.
Zanesljive osebe
se sprejmejo pri prodaji patentovanih novostij in izdelkov, ki so za vsako domačijo neobhodno potrebni. — Hunkurenra Je Izkljurrna.
Visoka provizija, eventualno Hlnlna ■■■«•-Herna  |tlu«-a od 190 do 134»  14 zujro-
To zastopstvo se more oskrbovati kakor postranski zaslužek.
Vprašati je treba pri tvrdki M^li ■n«^«^ «& Co.. PrMica 1IS4 1I. (2197—9)
Firm. 118/1.
Einz. I.
114
Kundmachung.
Vom gefertigten als Handelsgerichte wird bekannt gegeben, dass die Firma
„Friedrich Schwarz"
Hotelier, Fleischer und Fiaker in Rudolfa wert, im Handelsregister für Einzelfirmen gelöscht worden ist.
K. k. Kreisgericht Rudolfswert,
Abth. I, am 23. Oktober 1901. (Razglas. Podpisano kot trgovsko sodišče javlja, da se je izbrisala iz trgovskega registru za pesamezne tvrdke tvrdka „Friderik Schwarz"*, hotelir, mesar in izvo&ček v Novem mestu. C. kr. okrožno sodišče Novo mesto. Odd. I dne 23. oktobra 1901.) (2366)
C. kr.
dražbeni urad
Dunaj
I., Dorotheergasse 17
prevzema za licitacije zapuščina, sobno pohištvo, zbirke, umetniške izdelke, špecijali-tete, kakor sploh predmete (2374-D    vsake vrste.
Na'ancnejsa pojasnila in oglasila ob delavnikih od 8.—12. ure.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NollL
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
11