MWL _ frTr
w4 &\w^i

Primorski dnevnik
t-v eželni svet je začel prete« II kli teden razpravljati o proračunih za leti 1964 ip 1065 ter o programski izjavi, ki jo je dal v imenu deželnega odbora njegov predsednik dr. Berzanti. Svet je posvetil tri celodnevne seje splošni razpravi, medtem ko pride razprava o posameznih proračunskih postavkah na vrsto ta teden. Dejansko se je skoraj vsa razprava vrtela okoli programske izjave in kako močno je pritegnila pozornost sveta, kaže že to, da je spregovorilo kar 39 od skupnih 60 svetovalcev.
Takoj v začetku je treba poudariti, da je bila pomanjkljivost že v tem, da smo morali čakati na programsko izjavo kar 11 mesecev, namesto da bi jo bil dal odbor takoj v začetku delovanja deželnega sveta. To vsekakor ni prispevalo k jasnosti političnega položaja, ki je nastal potem, ko so socialisti odrekli kljub dolgotrajnim skupnim pogajanjem svoje sodelovanje v deželnem odboru, saj sede sedaj v njem samo demokristjani In socialdemokrati, ki pa imajo vendarle še kar dovolj glasov, da lahko skupno vladajo v deželi. K temu pripomore predvsem to, da imajo demokristjani v Furlaniji precej močne položaje spričo pretežno kmečke sestave njenega prebivalstva.
V svoji programski izjavi je predsednik Berzanti dejal, da je odbor po svoji sestavi in usmeritvi ter programu odbor levega centra in da niso pristopili k njemu socialisti, ker niso v njihovi stranki še dozoreli pogoji za to. Socialisti pa takšno razlago zavračajo in u-pravičeno poudarjajo, da je bila ena glavnih ovir za njihovo sodelovanje predvsem razlika stališč med njimi in demokristjani do reševanja kmetijskih vprašanj, zlasti pa glede ustanove za kmetijski razvoj, ki se je nekateri demokristjani na vso silo otepajo, saj bi izpod-jedle monopol raznih konzorcijev. Ta razlaga ne bo daleč od resnice, saj se je tudi med sedanjo razpravo pokazalo, da so furlanski demokristjani naravnost bolestno občutljivi za kmetijsko panogo in se zdi, kot da bi jih pičil gad, če kdo poseže v ta njihov vrtiček, ki bi ga najbrž kar sami radi gojili. Tako je bilo opaziti, da se je njihov «strokovnjak« za kmetijske zadeve zagnal kot kak bik, ki zagleda rdečo krpo, ko je bila izrečena kritika na račun konzorcijev ali bonomi-janskega združenja. In vse kaže, da bo razliko med socialističnimi in demokristJanškimi gledišči tudi v prihodnje težko premostili, če bodo skušali tudi na deželni ravni doseči sporazume o odborih levega centra, kot so jih že dosegli v raznih furlanskih občinah in na pokrajini. Pri tem pa je treba resnici na ljubo še dodati, da vladajo v stališčih socialistov do demokristjanov in do morebitnega sodelovanja v odboru z njimi različni odtenki, kar je pač s stranko z notranjo demokracijo nujno. Tako so furlanski socialistični svetovalci do demokristjanov bolj spravljivi, medtem ko je Tržačan Pittoni bolj kritičen in ne sprejema Berzantijeve razlage, da je sedanji odbor pravzaprav odbor levega centra, saj bi postal takšen le po sprejetju določenih pogojev socialistov, ki bi omogočili njihov vstop vanj.
Komunisti so v razpravi odločno kritizirali programsko izjavo in zasnovo, na kateri slonita proračuna, katerima očitajo, da ne posegata samostojno v deželno gospodarsko in socialno stvarnost ter da sta le privesek vladne politike začasnih ukrepov za prebroditev krize in še to tako, da bi imeli od tega največ koristi prido-tem ko se gospodarske in socialne zahteve in potrebe delovnih ljudi, delavcev, kmetov in obrtnikov zanemarjajo.
Komunisti pa so tudi poudarili, da Je zanje levi cener že dejansko že mrtev ter da bo treba ustvariti novo razvrstitev sil levice, ki bi šla od njih do levih katoličanov. Stališče liberalcev in misovcev, ki so bili od vsega začetka proti deželni ureditvi, je potrdila tu di sedanja razprava. Tudi sedanja politična zavezništva jim niso po godu, pa naj gre za
medlo obarvan levi center ali za takšnega, ki bi omogočil tu-dj sodelovanje socialistov.
Zanje je pač levi center hudo narodno zlo, pa naj bo še tako zmeren.
Za nas ima pač še poseben pomen odnos raznih sil do našega narodnostnega vprašanja. Razprava je pokazala, da je prišlo v tem pogledu do rahlega čeprav komaj zaznavnega pozitivnega premika, a da ostaja žal še vedno le pri splošnih izjavah in proglašanju načel, kar kaže, da je med določenimi, sicer dobronamernimi krogi, še vedno mnogo strahu pred izsiljevanjem skrajne desnice, kar se sredi dvajsetega stoletja in po 20 letih demokratične vladavine kaj čudno sliši. Tako velja na primer v deželnem svetu že za kar velik znak poguma, če kak svetovalec «nacionalne» stranke na pikro opombo izjavi, da je «bila njegova «nona» Slovenka« in da se tega ne sramuje.
V izjavi predsednika Ber-zantija, ki smo jo že pretekli teden objavili, je poudarjeno, da je treba še bolj okrepiti prijateljske odnose s sosedno Slovenijo, da lahko igra pri tem manjšina pozitivno vlogo »mostu« ter da bo odbor deloval za pospeševanje skladnega in omikanega sožitja med državljani ne glede na jezik, kulturo, pleme in običaje. To pa e le deklarativnega značaja in prav bi bilo, da bi bila programska izjava obsegala tudi kaj konkretnega in nakazala stvarne rešitve naših vprašanj.
Tudi tržaški demokristjanski svetovalec in deželni podpredsednik KD Coloni je dal v razpravi pozitivne izjave in se pri tem skliceval tudi na encikliko Janeza XXIII. «Pacem in ter-risi>, a je žal omenil v zvezi s tem le tisti del, ki se nanaša na dolžnosti manjšine do večine, a izpustil tisti del, ki govori o dolžnostih večine do manjšine, kateri je treba zagotoviti vse možnosti in pogoje za njen obstoj. Pozitivne so bile tudi njegove besede, da se večinska stranka noče odtegniti svoii dolžnosti glede narodnostnih manjšin ter da znana razsodba ustavnega sodišča ne pomeni, da dežela ne more prispevati k pozitivnemu in mirnemu reševanju narodnostnih manjšinskih vprašanj.
Pozitivne besede je izrekel v tem vprašanju tudi goriški deželni svetovalec socialdemokrat Devetag, ki je med drugim izjavil: ((Pravice Slovencev bomo spoštovali in branili.«
Takšna je bila torej ena plat zvona. Po drugi strani so slovenski svetovalci pač nujno odločno zahtevali, da ne sme ostati samo pri proglašanju splošnih načel, marveč da je treba končno začeti reševanje stvarnih vprašanj slovenske manjšine, ki se zlasti ne sme deliti v isti državi kar na tri kategorije, to je na tržaško, goriško in benečansko. Dr. ši-škovič je nakazal zahteve Slovencev v svojem manjšinskem poročilu o proračunih, dr. Skerk in Jarc pa sta v razpravi izrecno in skoraj izključno obravnavala vprašanja naše manjšine in postavila v zvezi s tem zahteve, ki jih že 20 let ponavljamo in za katere bi smeli končno gojiti upanje, da se se bodo v novem ozračju le začele polagoma uresničevati, kar bo demokratični Italiji in deželi le v čast. Za naše pravice se je seveda potegnil tudi socialistični svetovalec Pittoni, ki je zahteval, da bi morali našo manjšino končno tudi imenovati s pravim Imenom.
Pričakujemo torej, da bo dežela, v kateri sedi tudi mnogo borcev osvobodilne vojne, končno le našla pot za zadovoljitev naših zahtev, saj bo to obojim le v prid: večinskemu in manjšinskemu narodu, ki jima je tu usojeno skupno in često prepleteno živeti, kot je dejal socialdemokrat Devetag. In prjšel bo potem morda dan, ko se marsikdo ne bo več sramoval porekla ne le svojih dedov, marveč tudi staršev, kar bi pač moral biti resnični atribut dostojnosti, človečnosti in človeškega ponosa, ki so zaradi izrojenega zgodovinskega razvoja dogajanja in razmer - često mrknili. Ce je bil namreč nacionalizem v preteklem stoletju nujnost, je sredi tega stoletja velik anahronizem.
TRST, nedelja 9. maja 1965
Leto XXI. - St. 109 (6087)

'' >' :
.


j V nedeljo, 16. t. m. na 36 straneh
Vprejšnjem tednu je Slovensko gledališče več dni zaporedoma uprizorilo mladinsko igro Trnuljčica, ki jo prav radi ' gledajo mjadj a tudi stari. Igra se bo ponovila od torka dalje vsak dan do sobote
Jubilejna številka Primorskega dnevnika ob 20-letnici izhajanja
Prihodnjo nedeljo, 16. t.m. bo izšla ob 20-letnici izhajanja natega dnevnika posebna številka v zelo povečanem obsegu na 36 straneh z izredno bogato vsebino. Svoje prispevke je poslalo doslej skoraj 50 sotrudnikov in drugih javnih delavcev v naši deželi, ki jih je uredništvo zaprosilo za prispevke. Doslej je ured. ništvo prejelo članke, ki so jih poslali: Filibert Benedetič, France Bevk, Milan Bolčič, Albin Bubnič, Andrej Budal, Darij Cupln, Lavo Č ermelj, Antonija čok, Mara Debeljuh, Gojmir Demšar, Marjan Dolgan, Filip Fišer, Elio Fornazarič, Dušan Furlan, Janko Furlan, Robert HIavaty, Dušan Hreščak, žarko Hrvatič, Zorko Jelinčič, Franc Kavs, Jože Koren, Marko Kravos. Martin Kranner, Bruno Križman, Angelo Kukanja, Mario Magajna, Ivo Marinčič. Josip Merku, Marija Mijot, Primož Možina, Boris Pahor, Andrej Pagon, Bojan Pavletič, Ivan Fatrizio, Riko Pertot, Tone Perusko, Izidor Predan, Boris Race, Rado Rauber. Ivan Regent, Albert Rejec, Stanislav Renko, Bruno Rupel, Peter Sancin, Ivan Silič, Dragovan šepič, Slavko Štoka, Josip Tavčar, Frane Tončič, Jože Umek, Fran Vatovec, Gorazd Vesel, Franko Vitez in Ubald Vrabec.
Toda največjo senzacijo bo vzbudil seznam 223 antifašističnih borcev, mučeniških žrtev, ki so bili sežgani v tržaški Rižarni, in okrog 3000 imen tistih, ki so bili v Rižarni zaprti in katerih osebne izkaznice so bile najdene v Rižarni 1. maja ob osvoboditvi Trsta. Oba seznama hrani arhiv Inštituta >a zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Od ostalih razprav in člankov naj navedemo še članek o slovenskem šolstvu na Tržaškem in Goriškem od leta 1946 do 1965 s popolnimi statističnimi podatki; zgodovinski prikaz pod naslovom «Od prvega strela na Primorskem do osvoboditve Trsta*; razpravo pod naslovom «Pot dolga skoraj sto let: od .Slavjanskega rodoljuba’ do .Primorskega dnevnika’*; študijo »Slovenci in tajni londonski pakt*, ki je napisan ob 50-letnici podpisa; itd. številni člagki o političnih, gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih vprašanjih so prav tako trajne vrednosti in bodo zanimali ne samo tukajšnjo slovensko, temveč tudi italijansko javnost. Posebno opozarjamo na literarne prispevke Franceta Bevka, Borisa Pahorja, Filiberta Benedetiča, Josipa Tavčarja, Marije Mijotove in drugih, med katerimi so tudi naši najmlajši pesniki.
............ •	« S S S* S ■ S ■* ■ ■ SS > S > t S*S S > S * * f S S ■ S S S I* •* f If ? * f Mf šf I ? f ŠFfč ? g t ? f I
DAN ZMAGE

I
DAN ZMAGE, — 9. maj 1945. — so ljudje po vsem svetu razumeli kot dan zmage miru nad vojno in kot končen poraz sile in nasilja v odnosih med narodi. V tem so bili enotni občutki najširših krogov ljudi v zmagovitih državah pa tudi v tistih, ki so doživele poraz. Kolonialna carstva tedaj še niso bila načeta, narodi v številnih zasužnjenih državah pa so sprejeli zlom fašizma in mednarodnega nasilja v drugi svetovni
................................iiiiiiimiiii«nmiiiimiiiiitiiimiiM.iiiiiiniimiininiiiiiiiiniiliiimniii...............
PROSLAVA OB 20. OBLETNICI OSVOBODITVE LJUBLJANE
Govor Edvarda Kardelja o pomenu zmage nad fašizmom in o povojni socialistični graditvi Jugoslavije
Na zboru proizvajalcev Slovenije so govorili tudi Miha Marinko, Janko Smole, Franc Popit Beno Zupančič in Vida Tomšič- Pismo predsedniku Titu in poslanica delovnim ljudem Slovenije
LJUBLJANA, 8. — Ob 20. obletnici osvoboditve Ljubljane Je tajnik CK ZKS Miha Marinko odprl v veliki slovesno okrašeni dvorani v Tivoliju zbor proizvajalcev Slovenije, katerega se je udeležilo okrog 6500 delegatov in gostov, med njimi okrog 5200 delegatov iz delovnih kolektivov Slovenije, 400 poslancev republiške skupščine in odbornikov ter okrog 120 zastopnikov družbeno-političnih organizacij.
V svojem govoru je Miha Marinko poudaril, da je zbor sklican, da bi se ob 20-letnem
jubileju pregledali dosedanji uspehi. Zbor je z enominutnim molkom počastil spomin
Ali lahko počešem na čelu na levi nekoliko navzdol in pustim rasti brčice pod noeom?
vseh padlih borcev in žrtev fašizma.
O pomenu zmage nad fašizmom in o povojni izgradnji je govoril predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. «Zmaga nad fašizmom pred dvajsetimi leti, je poudaril Kardelj, je bila dvdjne-ga zgodovinskega pomena. To je bila zmaga načel nacionalne samoopredelitve svobode in enakopravnosti nad politično dominacijo in hegemonijo in tlačenjem narodov. To je bila istočasno zmaga odgovornosti do lastnega ljudstva in človeka sploh, zmaga nad izdajo in egoističnim begom pred zgodovinsko odgovornostjo. To je bila zmaga v borbi za vzpostavitev revolucionarne oblasti delovnega ljudstva In ukinitev vseh oblik izkoriščanja človeka po človeku. Ta zmaga je bila za slovensko ljudstvo posebnega pomena. To je bil konec tisočletnega hlapčevanja tujim gospodarjem, konec slugar-ske politike slovenske buržoa-zije in njenega malomeščanskega priveska, katere edini rezultat je bil nenehoma obnovitev stanja, ki ga ' je Cankar označil z besedami »gospodar se menja toda bič ostaja«.
Kardelj Je orisal politično stanje Slovenije v času napada fašistične Nemčije na Jugoslavijo in ugotovil, da Je bila v tem trenutku komunistična partija e-dina politična sila, ki je bila sposobna organizirati oborožen odpor proti okupatorju in odlp-čilno borbo za osvoboditev. Podrobno Je govoril o pogojih, ki so pripeljali do ustanovitve Osvo-
bodilne fronte, in ugotovil, da je zmaga narodnoosvobodilne vstaje in socialistične revolucije iz temelja spremenila položaj slovenskega ljudstva, ki si je priborilo pravico, da samo odloča o svoji usodi in v okviru jugoslovanske socialistične skupnosti, kateri se je prostovoljno priključilo, ureja svoje narodno in druž-bepo življenje. Kardelj je obširno govoril o rezultatih vsestranskega razvoja slovenskega ljudstva po vojni, posebno v pogojih družbenega samoupravljanja in svojo ugotovitev podkrepil s številnimi Dodatki.
Po govoru Kardelja je povzel besedo predsednik izvršnega sveta Slovenije Janko Smole, ki Je opozoril na potrebo odstranjevanja neskladnosti med proizvodnjo in potrošnjo in drugimi gospodarskimi čini tel ji.
Predsednik republiškega sveta sindikatov Franc Popit je analiziral gibanje družbenega standarda v Sloveniji in ugotovil, da danes vsak peti državljan republike živi v novem stanovanju. Zaradi izboljšanja zdravstvene zaščite in drugih činiteljev se je povprečna dolgost življenja približala sedemdesetim letom,
Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič je prikazal uspehe v dvigu splošne življenjske in kulturne stopnje in med drugim, ugotovil, da je danes v srednjih šolah petkrat več učencev kot pred vojno, medtem ko je število absolventov srednjih In višjih šol enajstkrat večje kot pred vojno.
Predsednica glavnega odbora
SZDL Slovenije Vida Tomšič Je ugotovila, da Je danes delovni človek odločilni činitelj v Jugoslovanski družbi. V sistemu socialističnega samoupravljanja je vsak pridelovalec istočasno tudi politični aktivni upravitelj. Ostali številni udeleženci so prikazali uspehe v delu svojih delovnih kolektivov in bodoče naloge.
V	pismu, ki ga je zbor proizvajalcev Slovenije poslal predsedniku Titu, se poudarja, da so delovni ljudje Slovenije v svoji zgodovini dosegli izredno velike uspehe tako na področju gospodarske graditve kakor tudi na drugih področjih družbenega življenja, predvsem v razvoju socialističnih odnosov med ljudmi in uveljavitve človeka kot svobodne ustvarjalne osebnosti.
V	poslanici delovnim ljudem Slovenije zbor proizvajalcev ugotavlja, da so delovni ljudje Slovenije v demokratični skupnosti narodov Jugoslavije dokazali svojo neomahljivo privrženost miru in enakopravnemu mednarodnemu sodelovanju, da so v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenili lik svoje domovine.
V	sklepnem govoru je politični tajnik CK ZK Slovenije Miha Marinko čestital vsem delovnim ljudem Slovenije ob dnevu zmage ter zaželel mnogo sreče in nadaljnjih uspehov pri graditvi socialistične družbe. Ob dnevu zmage je Miha Marinko v imenu vseh delovnih ljudi Slovenije sporočil bratske pozdrave vsem ljudem in narodom Jugoslavije.
vojni kot začetek osvobajanja izpod stoletnega jarma in kot zmago pravice v mednarodnih odnosih. Ustanovljena je bila ob zmagi nova svetovna organizacija in je bila objavljena načela njene listine. Njen namen je bil po splošnem pojmovanju v tem, naj bi v prihodnosti učinkoviteje kot predvojno Društvo narodov brzdala samovoljo močnih in sploh politiko sile ter pomagala človeštvu, da bi zgradilo življenje v miru in ob spoštovanju mednarodne pravice.
Obdobje, ki je temu sledilo, je prineslo dve veličastni spremembi v življenju mednarodne skupnosti in vsaka po svoje je obetala, da se bodo pričakovanja ljudi, vezana na drago plačano vojno zmago, spremenila v resničnost. Takoj po koncu vojne so širom po Aziji in Afriki' vzvalovila narodna gibanja, ki so zahtevala osvoboditev izpod kolonialnega in imperialističnega gospodarstva.
Tisto, Kar je sledilo v tem znamenju, je zgodovinsko protikolo-ialno preoblikovanje skoraj polovice zemeljske oble, ki se dogaja pred našimi očmi in je skupno s socialistično preobrazbo v drugih državah skladen in celovit proces osvoboditve ogromnih, stoletja zatiranih človeških, materialnih in moralnih sil. Neposreden rezultat je — bistveno spremenjen razpored sil v dotedanjem svetu, v katerem so kot aktivni subjekti delovale države iz omenjenih, v glavnem bolj razvitih področij, medtem ko so države. v katerih živi nad polovico človeštva, bile samo objekt njihove politike. Popoln pomen te spremembe lahko spoznamo, če dodamo, da so se nove države o glavnem v celoti v razburkanih dneh povojnega obdobja opredelile za neodvisno mednarodno politiko in da so se navezale na načela, ki so bila objavljena na dan zmage, ko je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov. Tako so postale >jedro in zibelka tiste usmerjenosti, ki se je pazneje izoblikovala kot neangažiranost. ki je s tem, da je živela, se širila in delovala na mednarodnem prizorišču v zadnjih dveh desetletjih, imela usoden vpliv.
Znanstveno-tehnična revolucija, ki je utrla svetu pot v nuklearno dobo, je spremenila številne dotedanje zakone v območju človeške misli in narekovala potrebo po tem, da bi sprejeli nova pravila za delovanje ljudi in narodov ter njihovo medsebojno vedenje. Naj-daljnosežnejše pretrese je izzvala ta spremembra v politični misli in vojni znanosti, ki mora dati na stara vprašanja nove odgovore odkar se je pojavila nuklearna o-borožitev. odkar t) tem nihče nima monopola ne tako imenovane premoči in odkar torej vojni obračun izključuje pojem zmagovalca in premaganih, ker se konča z medsebojnim in splošnim uničevanjem. Stari ideal sožitja je dobil s tem prvič realno podlago in materialno bazo, kakor so tudi protikolonialne in širše napredne spremembe privedle do oblikovanja dinamične subjektivne sile,
(Nadaljevanje na 2. strani)
V	prejšnjem tednu
V	času, ko ZDA zaostrujejo vojno v jugovzhodni Aziji ne glede na številne pozive k razumu, smo priča novega grobega ameriškega oboroženega vmešavanja v zadeve suverene neodvisne države, in to pot v Dominikanski republiki. Predsednik Johnson je poslal v to malo republiko skoraj 30.000 vojakov mornariške pehote, da zadušijo upor proti diktatorskemu režimu in onemogočijo vzpostavitev zakonite oblasti bivšega predsednika Boscha. Johnson je poslal tjakaj svojo vojsko z izgovorom, da ((zaščiti življenje ameriških državljanov«. Toda kaj kmalu je sam opustil ta izgovor in je razglasil, da si lasti pravico nastopiti z orožjem povsod tam v Latinski Ameriki, kjer je «nevarnost, da se uvede komunistični režim«. Prav dobro je znano, da imenujejo v ZDA vsak poskus gospodarske osamosvojitve in liberalnejše politike v latinskoameriških državah »komunizem«, ker pač vsaka važnejša gospodarska reforma ogroža velike interese a-meriškega kapitala v teh državah, ki s svojo močjo diktira po svojih predstavnikih v vojski politiko na tej polobli.
Johnson se seveda ni zadovoljil z oboroženo intervencijo, temveč je pritisnil na latinskoameriške države, da so v Organizaciji ameriških držav po dolgih burnih sejah izglasovale njegov načrt o ustanovitvi «medameriške varnostne sile«, ki naj ostane v Dominikanski republiki, «dokler se tam ne vzpostavi red in mir in dokler se ne uvede stabilen režim«.
Vendar pa je v državah Latinske Amerike zavladala velika zaskrbljenost zaradi te Johnsonove politike, ki so jo nazvali z imenom Johnsonova doktrina, saj je s tem ustvarjen precedens, da si ZDA lastijo pravico, vojaško nastopiti povsod tam, kjer so ogroženi njihovi interesi, kar se v ameriški govorici imenuje ((komunistična nevarnost«.
Z napadom na Dominikansko republiko je prišlo do popolnega preobrata in do povratka ZDA na predkennedi-jevske metode v odnosih med drčavami Latinske Amerike, to je, do nasprotovanja vsem spremembam v tem delu sveta, ki jih neposredno ne navdihuje, vodi in nadzoruje Wa-shington. S tem je tudi dokončno diskreditirana Organizacija ameriških držav, ki je postala orodje intervenciom-stlčne politike ZDA. Bivši predsednik Dominikanske republike Juan Bosch je ironično izjavil: »Predsednik Dominikanske republike je Johnson; on je naš voditelj in naš gospodar«.
Pet držav Latinske Amerike pa se je odločno postavilo po robu taki politiki. Čile, Ekvador, Peru, Mehika in Urugvaj so glasovale proti ustanovitvi ((medameriške sile« in so zahtevale umik ameriške mornariške pehote z otoka.
To, kar se v sedanji mednarodni napetosti dogaja v Dominikanski republiki, je vsekakor povezano s tem, kar se dcgaja v Kongu in v jugovzhodni Aziji. Postaja nevarnost, da se Johnson s svojo novo doktrino ne bo omejil na eno samo bojišče, temveč bo težil po ustvarjanju drugega, tretjega itd. Postopno ponovno uveljavljanje politike sile v mednarodnih odnosih ZD* preti, da popolnoma uniči vse, kar je Kennedy napravil s srrr.jemom politike miroljubnega sožitja. Povratek k politiki sile ln samovolje ustvarja nove velike nevarnosti. Prav zaradi tega je ameriški napad na Dominikansko repilbliko izzval tako močno reakcijo miroljubnih sil po vsem svetu in tudi med ameriškimi zavezniki samimi.
Francoski predsednik de Gaulle je izrecno obsodil ameriški napad in zahteval umik njihovih vojakov. To je še posebej ponovil francoski predstavnik v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer so na sovjetsko zahtevo razpravljali o tem najnovejšem napadu. Francija je poleg nekaterih držav Latinske Amerike tudi sporočila, da proučuje možnost priznanja zakonite dominikanske vlade, ki ji predseduje začasni predsednik Caamano. U-rugvajski delegat v Varnostnem svetu je Johnsonovo o-pravičevanje kot «pravico do intervencije, da se zapre pot komunizmu na ameriški polobli« označil za Johnsonovo doktrino. «To je pravzaprav tista stara in osovražena Mon-rojeva doktrina, ki sta jo Theo-dor Roosevelt in Robert Taft spremenila v «politiko gorjače«. Zdaj pa jo tudi Johnson spreminja v pravico do enostranske intervencije in vojaškega okupiranja neke ameriške' države, na podlagi svojih ocen, o tem, kaj se v tej deželi baje dogaja.«
Vse, kar se dogaja sedaj v Dominikanski republiki, ni novo. V mnogih latinskoameriških državah je bilo že mnogo takih intervencij, ki jih je navdihovala podobna miselnost. «Za zaščito svojih državljanov« so v zgodovini vdirale številne vojske na tuja ozemlja, v resnici pa zato, da bi tam vzpostavile zase ugodne režime.
PROSLA VA OB DNEVU ZMAGE V MOSKVI
Brežnjev je obsodil Johnsonovo politiko in revanšizem Zahodne Nemčije
;• m	.	<	\
Odločilen prispevek Sovjetske zveze za poraz Nemčije - Omenil je tudi Stalina in Maocetunga Proslavi je prisostvoval tudi maršal Žukov - Proslave v vzhodnem Berlinu, Pragi in Parizu
MOSKVA, 8. — V kongresni palači v Kremlju je bila danes slovesna proslava dvajsete obletnice zmage nad Nemčijo. Ob tej priložnosti je govoril prvi tajnik KP SZ Leonid Brežnjev. Ob njegovi strani so bili na častni tribuni glavni politični in vojaški voditelji Sovjetske zveze s številnimi tujimi delegacijami. Na častni tribuni je bil tudi maršal Žukov ob strani številnih drugih maršalov. temu stre^T^litika Nemške zvez-
ne republike. Tudi v Nemčiji , so miroljubne sile, toda na žalost je oblast v rokah reakcionarjev.«
Izjavil je zatem, da je Sovjetska zveza pripravljena povečati svojo vojaško pomoč Vietnamu, če bo to potrebno, in je pripomnil, da Sovjetska zveza že dobavlja Severnemu Vietnamu pomoč v borbi proti napadalcu, in je obsodil izkrcanje
Govornik je izrekel priznanje prispevku zaveznikov pri porazu Nemčije, poudaril pa je, da je največji prispevek k zmagi dala Sovjetska zveza. Sporočil je, da je prezidij vrhovnega sovjeta skupno z vlado sklenil po. deliti Moskvi naslov junaškega mesta zaradi junaškega odpora prebivalstva v zadnji vojni.
Brežnjev je imenoval tudi Stalina. Izjavil je, da je vse akcije za zavrnitev sovražnika organiziral vrhovni odbor za obrambo, «ki mu i je predsedoval glavni tajnik centralnega komiteja Jožef Visarjono-vič Stalin«.
Ko je govoril' o zmagi Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo, je izjavil: «Proti sovjetskemu ljudstvu se je vrgla velika armada, tako velika armada, da se v zgodovini vsega sveta še ni videla taka. Hitler je skušal zavzeti Moskvo. Organizirati je -hotel mimohod na Rdečem trgu, toda to mu ni nikoli uspelo. Zmaga nad Nemci ni lahka. Morali smo prenašati tako breme, kakršnega ni prenašalo nobeno drugo ljudstvo. Nikoli ne bomo pozabili niti ene kaplje krvi, ki smo jo prelili.«
Omenil je zatem dejanja maršala žukova, ki ga je označil za velikega poveljnika, in je nato govoril o nacističnih vojnih zločinih: »Kako je mogoče pozabiti milijone moških in žensk, pobitih v taboriščih smrti? Potrebno je kaznovati tiste, ki so krivi teh zločinov proti človeštvu.«
Poudaril je velike napore sovjetske vojne industrije in izjavil, da so sovjetske tovarne orožja v štirih letih vojne izdelale 490.000 topov, nad 102.000 taknov in 137.000 letal. Omenil je najboljše poveljnike sovjetske vojske v vojni: 2u-kova. Konjeva, Malinovskega, Ro-kosovskega, Krilova in Cujkova. Pri tem je izrazil priznanje tudi Maocetungu, o katerem je rekel, da je ((tovariš Maocetung vodil ki-tajsko komunistično stranko v borbi proti Japonski«.
Nato Je govoril o hladni vojni, ki je sledila drugi svetovni vojni, in omenil, da je bil likvidiran ameriški atomski monopol, in je nato govoril o Zahodni Nemčiji: «Bonn skuša dobiti jedrsko orožje v svoje revanšistične in militaristične smotre rezultate,
ameriških vojakov v Dominikanski republiki.
O Johnsonu je Brežnjev izjavil: ((Johnson je rekel, da bo podpiral stvar miru po Rooseweltovi tradiciji. Zaradi tega je ameriško ljudstvo glasovalo za Johnsona proti Goldwaterju in zaupalo človeku, ki je govoril za mir in za realistično obravnavanje mednarodnih problemov. Toda sedanja ameriška po-litika gre po drugačni poti.« Nadaljeval je, da glavno napadalno silo predstavljajo ZDA, ki se vmešavajo v notranje zadeve drugih narodov. »Ameriški imperializem se obnaša kakor mednarodni žandar v Dominikanski republiki. Toda mi
nočemo vojne, hočemo mir in svobodo za vse narode. Borili se bomo za mir, zahtevamo prepoved jedrskega orožja.«
Nadaljeval je: «Sovjet,ska zveza želi razvijati in izboljšati svoje odnose z ZDA, toda ne bo nikoli dopustila, da bi se načelo miroljubnega sožitja uveljavljalo samo v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA. Vsaka država ima pravico zahtevati, da se njena suverenost in neodvisnost ter nedotakljivost spoštujejo in da se nihče ne vmešava v njene notranje zadeve. Sovjetska zveza bo storila še vedno vse mogoče, da se okrepi enotnost socialističnih držav. Podpirala bo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMimimiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMniiiiiiM
PROSLAVA 20-LETNICE ODPORA V MILANU
Predsednik republike Saragat govori danes na glavnem trgu
Moro otvoril 29. mednarodni velesejem prehrane, opreme in kmetijstva v Bologni - Fontani obišie 16. t. m. Mehiko ■ Okrožnica tajništva KPI
RIM, 8 — Predsednik republike Saragat bo prispel jutri v	OAD in zahtevati od nje tehnično
Milan v zvezi s proslavo 20-letnice osvoboditve in vsedržavne-	čredne'“demo^Hčne.f' poUtike°,
ki naj pripelje v kratkem do «svo-
revolucionama in narodnoosvobodilna gibanja ter bo sodelovala na vseh sektorjih z državami Azije, Afrike in Latinske Amerike, ki so postali neodvisne. Sovjetska zveza brani načela miroljubnega sožitja. Storila bo vse mogoče, da se prepreči nova svetovna vojna.«
Glede Nemčije je Brežnjev izjavil, da si Evrope ni moč več zamisliti brez Nemške demokratične republike, «ki odpira pot k srečni prihodnosti vsega nemškega ljudstva*.
Jutri bo na Rdečem trgu velika vojaška parada. Davi je maršal Malinovski odprl nov muzej sovjetske vojske, kjer so razstavljeni tudi ostanki ameriškega letala «U-2».
Proslave ob 20. obletnici zmage so bile danes tudi v vzhodnem Berlinu. Ob 11. uri je bila velika vojaška parada, pri kateri so sodelovali tudi oddelki sovjetske vojske. Paradi so prisostvovali predsednik sovjetske vlade Ko-sigin in predstavniki številnih dru gih držav.
V Pragi je v okviru proslav govoril danes član prezidija CK KP SZ Nikolaj Podgorni. Jutri bo velika vojaška parada.
Tudi v Franciji so danes proslavili 20. obletnico osvoboditve. Davi je bila velika vojaška parada. kateri so prisostvovali general de Gaulle in predstavniki zavezniških armad v drugi svetovni vojni. Nocoj pa so bile na raznih krajih mesta ljudske zabave in prireditve.
ga zborovanja odporniških sil in bo prečital na glavnem trgu svojo poslanico italijanskemu narodu. Te proslave se bo udeležil tudi predsednik vlade Moro.
Moro je otvoril danes v Bologni 29. mednarodni velesejem, ki je posvečen prehrani, opremi in kmetijstvu. Razstavljavcev je več kot tisoč, od teh je 150 tujih razstavljavcev iz sledečih držav: Avstrije, Belgije, Francije, Nove Zelandije, Nizozemske, Poljske, Zahodne Nemčije, Španije, Madžarske in Sovjetske zveze. Avstrija, Poljska in ZSSR so prvič zastopane na tem velesejmu.
Po otvoritvi je Moro obiskal razstavo umetnosti in odpora v Evropi, ki jo je otvoril 26. aprila podpredsednik vlade Nenni. Svoja dela razstavlja 243 umetnikov iz 21 držav. Po 28. maju bodo razftavp premestili v Turin.
V Milanu se je začelo danes zborovanje na temo »Mladina in odporniško gibanje«, ki se ga ude-Nemci hočejp . preobrniti I ležujejo predstavništva mladinskih te druge svetovne vojne: k I gibanj po političnih strankah, sin-
HiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimfiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiii)
Dan zmage
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki prevaja ideal sožitja v jezik političnega-programa.
Kljub drago plačanim vojnim skušnjam in nastalim spremembam v razporeditvi svetovnih sil v znanstveno-tehnični misli, je v obdobju po vojni zašel svet v hude nevarne krize, ko se je nekaj let gibal na samem robu vojne. Samo nekaj let je bilo potrebnih, da so se zavezniki iz vojnih let razšli in ustvarili dve močni voja-ško-politični grupaciji, ki ju je delil vse globlji prepad. Tekma v oboroževanju se je razmahnila do neslutenega obsega, spremljana z eksplozivnimi krizami zdaj na tej bdaj na oni točki vzdolž črte, ki je delila nasproti si stoječe grupacije in njihova interesna območja.
Ce svet, ki je v obdobju velikih sprememb spremenil tudi svojo podobo in začenjal spreminjati svoj dotlejšnji način mišljenja, ni mogel v skoraj dveh desetletjih preprečiti divjanja hladne vojne in tekmovanja v oboroževanju pa .tudi ne obrzdati kolonialistov, ki so hoteli trmasto zaustaviti tok zgodovine — se mu je vendarle posrečilo, da je prvič preprečil prehod 1hladne vojne v pravo, «vročo» vojno, in drugič odprl proces dezintegracije blokovskega sistema ter razširil proces emancipacije novih držav in sveta v razvoju. Ženevska konferenca iz leta 1954 in državna pogodba v Avstriji iz leta 1955 sta napovedovali pojemanje hladne vojne. Res so sicer ženevski konferenci neposredno sledili SEATO pakt kot del širšega strateškega sistema Zahoda in prav tako pereča sueška kriza leta 1956 ter okrog Iraka leta 1958 in druge. Na relaciji Vzhod-Zahod, na glavni fronti hladne vojne se vendarle kažejo vse večje razpoke pa tudi znaki novih teženj, kot dokazujejo srečanje v Camv Davidu iz leta 1959 in srečanje v Parizu leta 1960, čeprav je doživelo polom in je povzročilo začasno obnovitev nevarne napetosti.
Takšno gibanje spremlja postopno opuščanje zunanjih pozicij in spremembo odnosov v notranjem življenju dveh vojaških političnih formacij. Na to je posebno vplival miren razplet karibske krize leta 1962, po kateri se je usmeritev na pogajanja prebila močneje kot dotlej. S tem pa se je ob tej priložnosti pospešil tudi proces vretja v samih vojnopolitičnih grupacijah. V teh okoliščinah se je namreč izločila LR Kitajska, ki ni hotela ali ni mogla iti v korak prizadevanji socialističnih držav za prilagajanje pogojem nuklearne dobe in novim potrebam sveta ter vztrajala, naj bi tako v ideološkem smislu kot v praktični politiki ostalih na starih, preživelih in premaganih pozicijah. V tem znamenju je prešla v akcijo pritiska in divizij tudi proti socialističnim in nevezanim državam tako, da je ustanovila nekakšno drugo fronto v njihovem zaledju kar povzroča različne motnje i razporedu sil, ki nastaja na razvalinah blokovskega sistema in kolonialnih carstev.
Pregrupacijo v zahodni skupnosti označuje zlasti ločitev Francije, ki nastopa v imenu lastne
in evropske neodvisne politike ter zahteva, drugače kot LR Kitajska na drugi strani, naj se zahodna skupnost hitreje prilagodi spremenjenim pogojem v obdobju ob koncu hladne vojne. S tem se na tleh zahodne Evrope, ki je bila dolgo torišče hladne vojne, odpirajo pot za širša evropska gibanja in perspektive za reševanje evropskih problemov, ki so bili tako kot nemški problem v sami osnovi nastanka in trajanja hladne vojne — v skladu z dolgoročnimi interesi splošnoevropske varnosti. Kot bojevnika za ohranitev starih pozicij se uvrščata na tej strani ameriška politika, ki kljub vsem nasprotnim dokazom vidi v nastopu sodobne LR Kitajske dobro in dobrodošlo merjenje splošnega odnosa sil v korist Zahoda, ter Britanija, ki se .v senci takšne strategije Združenih držav nadeja, da bo ohranila sedanje in morda znova pridobila nekatere izgubljene kolonialne pozicije.
Kar tudi poleg velikih sprememb in pozitivnih preobrazb kali razpoloženje v svetu dve desetletji po koncu druge svetovne vojne, je odpor okostenelih dogmatikov in zagovornikov preživelih nazorov, ki — kot zagovorniki sile in branilci pravice močnejšega — za pirajo oči pred spremembami in so gluhi za opomine in nauke nuklearne dobe.
Ne da bi kaj bistveno spremenil v svojem končnem cilju, ta razvoj občutno vpliva na možnost in potrebo stalnega širjenja vrst nevezanih držav in področja vpliva in akcije njihove politike pro ti žariščem neokolonialne in dogmatske zaslepljenosti. Da bi se ta žarišča izolirala in nevtralizirala pa so nujna nepretrgana aktivnost in uskladena prizadevanja neanga-žiranih, socialističnih in sploh naprednih sil. Nikoli, zlasti ne v času, kot je sedanje obdobje povampirjene politike sile, ne sme izpustiti iz svojih rok iniciative in jo prepustiti tistim, ki se neodgovorno poigravajo s svetovnim mirom.
(Iz »Komunista*)
dikalnih organizacijah, partizanski poveljniki in proučevalci odporniškega gibanja. Zborovanje je pozdravil milanski podžupan odv. Meda, predsednik odbora za proslavo 20-letnice odpora, govorili pa so: odv. Franchini, iz vodstva združenja krščanskih partizanov, Cartotto, iz centra »Fuecher«, Bor-roni, delegat mladinskega gibanja ACLI in minister za državne u-deležbe Giorgio Bo.
Na povabilo mehiškega zunanjega ministra bo italijanski zunanji minister Fanfani obiskal 16. t.m. Mehiko. Po obisku pri predsedniku republike Ordazu, bo Fanfani imel razgovore z zunanjim ministrom Floresom, ministrom za gospodarstvo in prosvetnim ministrom. Dne 19. t.m. se bo udeležil slovesne proslave 700-letnipe. rojstva Danteja, ki jf bo prisostvoval tudi predsednik republike Or-daz. Ob priliki svojega obiska v Mehiki, ho Fanfani obiskal tudi italijanske skupnosti v tei deželi in bo imel konferenco z italijanskimi veleposlaniki v državah Srednje Amerike.
Tajništvo KPI je dostavilo vsem federacijam okrožnico, v kateri jih opozarja, da je prvi smoter njihove dejavnosti solidarnostno gi banje z Vietnamom in svetuje, na se pospeši nabiralna akcija za vo jaško bolnišnico, naj se organizi rajo javna zborovanja, mirovn pohodi, enotne pobude na ravn predstavniških skupščin v tovar nah in na delovnih mestih in na se poiščejo tudi »nove manifesta-cijske oblike, ki morajo zadobiti največji obseg in vedno bolj jasno in borbeno politično vsebino.« Okrožnica zatrjuje, da je solidarnostno gibanje z Vietnamom že povzročilo »očitna protislovja v vladni fronti in utegne biti eden glavnih elementov, da bi prisilili socialiste in PSI k reviziji njihove politike, da bi stimulirali pobudo levičarskih sil v katoliških vr stah«.
Okrožnica se nato zadržuje na drugem smotru, ki zadeva delavska vprašanja in poziva strankine organizacije, naj se v vedno večji meri angažirajo v podpori sindikalnih akcij in v razvijanju to vrstnih pobud.
Nova junta v St. Domingu
SANTO DOMINGO, 8. — V dominikanski prestolnici, ln sicer v oporišču Isidro, kjer ameriški mornarji ščitijo člane bivše vojaške junte, so danes ustanovili novo vojaško junto petih oseb z imenom ((Narodna vlada za obnovo«. Predseduje ji general Imbert in vanjo se je vključil tudi polkovnik Benoit, ki je vodil odpor proti u-stavnim silam. Nova junta je prisegla pred predsednikom vrhovnega sodišča. Ta Je izjavil, da se je pridružil novi »vladi«, zato da «zaščiti dominikansko ljudstvo pred komunistično diktaturo.«
V kratkem govoru je general Imbert izjavil, da ne pripada nobeni stranki in je nato naštel naslednjih šest točk svojega programa: 1. Vzpostaviti mir in prenehati prelivanje krvi. 2. Prisiliti vse civiliste, da izročijo orožje, za kar bo zaprosil Organizacijo ameriških držav. 3. Vzpostaviti narodno enotnost. 4. Popolno sodelovanje z
bodnih volitev«. 6. Zahtevali bodo pomoč vseh mednarodnih organizacij in vseh »prijateljskih držav« na celini.
Ameriški državni departma je danes javil, da je število ameriških vojakov v Dominikanski republiki naraslo na 21.800.
Bivši predsednik Bosch je dopisniku kanadskega lista «Le Devoir« izjavil med drugim. ((Praktično sem ujetnik Američanov. Ne morem zapustiti San Juana v Portoriku in nisem dobil dovoljenja, da bi se vrnil v deželo.« Dodal je, da so hotele ZDA z vojaško intervencijo v Dominikanski republiki dati nauk Latinski Ameriki in pokazati, kako nameravajo nastopati proti nacionalističnim revolucijam. Bosch je pripomnil, da Washington prikazuje problem na tak način, da vsakogar, ki mu odreka pokornost, označi za komunista. Ameriško iz-krcartje je Bosch Označil za zločinsko in nemoralno dejanje.
200 letal ZDA bombardiralo Severni Vietnam
SAJGON, 8. — Ameriški vojaški predstavnik je sporočil, da je danes 200 ameriških letal bombardiralo razne vojaške objekte v Severnem Vietnamu. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo.
V Sajgonu se je danes zaključil proces pred posebnim sodiščem proti voditeljem neuspelega državnega udara proti sedanii vladi. Izrečene so bile tri smrtne obsodbe v kontumacu, 21 obtožencev je bilo obsojenih na eno leto in tri mesece zaporNa, pet pa jih je bilo oproščenih.
MADRID, 8, —- špansko pravosodno ministrstvo javlja, da je bis lo truplo generala Delgada identificirano.
B
NOGOMET DANES
Corso za Inter v 44’ Maschio za Fiorentino. V drugem delu igre so bili uspešni še v 3’ Burgnich, v 13’ Mazzola (Inter), v 14’ Bertim (Fiorentina), v 15’ Jair (Inter). Kotov je bilo 7:6 za Inter. Pred 40.000 gledalci je sodil Angonese iz Me-ster.
Enajsterici sta nastopili v naslednjih postavah:
INTER: Sarti, Burgnich, Facchet-ti; Bedin, Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Gori, Suarez, Corso.
FIORENTINA: Albertosi, Pirova-no, Robotti; Guarnacci, Gonfianti-ni, Benaglia; Hamrin, Maschio, Orlando, Bertini, Morrone.
Danes v Trstu
ODBOJKA
Ženska B liga Ob 10.30 na stadionu »Prvi maj« BOR - AGI
BOLOGNA - MILAN Lo Bello
CATANIA . TORINO Acemese
FOGGIA I. - Cagliari Francescon " .
GENOA . VARESE Righetti
JUVENTUS . ROMA Bernardis
LANEROSSI V. - ATALANTA De Robbio
LAZIO - SAMPDORIA De Marchi
MESSINA . MANTOVA Varazzani
BARI - LECCO Pieroni
BRESCIA . ALESSANDRIA Dl Tonno
MODENA . TRANI Barolo
MONZA - REGGIANA Monti
NAPOLI - TRIESTINA Gonelia
PARMA - PADOVA
Sebastio
POTENZA - PRO PATRIA Frullini
SPAL . LIVORNO Rancher
VENEZIA . CATANZARO Gapiantoni
VERONA H. - PALERMO Politano
A LIGA
Inter
Fiorentina
6
2
MILAN, 8. — V prvenstveni tekmi 13. povratnega kola B lige je Inter premagal Fiorentino 6:2 (3:1). Gole so v prvem polčasu dosegli v 2’ Corso, v 16’ Mazzola, v 35’
Pomladanske in letne novosti:
žensko in moško blago, srajce, bluze, perilo in vsa galanterija po konkurenčnih cenah
A. PERTOT
TRST, Ul. Glnnastlca št. 22 - Tel. 95998
NOGOMtT
za pokal «Menon»
Ob 10.30 v Nabrežini PRIMORJE ■ CREMCAFFE’
BOKS
LOS ANGELES, 8. — Mehiški boksar Vicente Salvidar je ohranil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije. V dvoboju za naslov je v zadnji rundi premagal s k. o. Raula Rojasa (ZDA).
Na istem mitingu je Japonec Ho-royuki Ebihara premagal s k. o. v sedmi rundi mehiškega tekmeca Alacrana Efrena Torresa. Ta dvoboj je bil kot polfinale za srečanje za svetovni naslov mušje kategorije, ki ga brani Italijan Sal-vatore Burruni.
—__
CIUDAD MEXICO, 8. — V tekmi finalne skupine za kvalifikacijo na svetovno nogometno prvenstvo je Mehika premagala Jama) ko 8:0. Mehika in Kostarika se bosta spoprijela v dvoboju, ki bo dal zmagovalcu pravico do nastopa finalu 1966. leta.
J ADR AN Ji
NEDELJA 9. MAJA Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...;
11.00	Tržaški slov. zbori; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.50 Ringara-ja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 J, De Palma in H. Salvador; 15.15 Klavirska glasba; 15.30 ((Sklenjena vrsta«, radijska drama; 16.30 Liszto-ve simf. skladbe; 17.15 Plesna čajanka; 18.10 Orkester p.v. Aleksandra Bevilacque; 18.30 Glasba s filmskih trakov; 19.00 Vivaldi-jeve sonate; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetne melodije;
20.00	šport; 20.30 Rehar: «Turk vže zbira silno uojsko«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Respighl: «Rimski bori«; 22.45 Plešite z nami.
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Ob dvajsetletnici osvoboditve; 11.15 Ansambel Ne-ri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.00 Sosedni kraji in ljudje;
14.00	in 14 45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije;
16.00	Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedeljske športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30	Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 10.30 Zborovanja partizanov ob zaključku 20-letnice osvoboditve; 11.30 Roditeljski krožek; 13.25 Pevski nastopi; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.30 Koncert na trgu; 15.45 Radijska črtica; 16.30 Nogomet od minute do minute; 17.35 Toscaninijeva umetnost; 18.50 Plesna glasba; 20.25 Revijski program; 21.20 Kvartet Smetana, na sporedu 'Beethovnove skladbe; 22.20 Plesna glasba.
Neapeljska Jadrnica Caprice posadko Marino - Rolandi je zrna-gala tudi na včerajšnji regati Star za pokal Nordio. Neapeljčana vodita tudi v splošni lestvici in sta si praktično že osvojila trofejo. Splitčana Marušič in Ozretič sta bila s Podgorko peta.
AHBTIKA
COLLEGE STATION (Texas), 8. — Američan Randy Matson je 21,51 m dosegel nov svetovni rekord v metu krogle. Prejšnji rekord, ki še ni bil priznan, je 21,05 pripadal istemu atletu, med tem. ko uradni pripada z 20,67 njegovemu rojaku Dallasu Longu.
PONEDELJEK 10. MAJA Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Florentinski motivi; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Instrumentalni solisti; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Lepo pisanje; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost; 18.30 Baritonist Marijan Kos, pri klavirju Livia D’Andrea; 18.50 Album za violino in klavir; 19.00 Dolinski trio; 19.15 Plošče za vas; 30. quiz oddaja; 19.45 Pevci, kitare in ritmi; 20.00 šport; 20.35 Orkester Mantovani: 21.00 Stravinski; ((Mavra«, komična opera v enem dejanju; 22.35 Romantične melodije.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.30 Za prijatelje cvetja; 13.40 Pianista Dario de Rosa ln Maureen Jones; 14.10 Tržaški jazzovski krožek.
Koper
II. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 ln 10.35 Oddajali smo; 11.35 Nastopajo pevci; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden tktualnosti; 15.45 Ital. panorama; 16.15 Klakson:	17.00 Glasba in
šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Rojstvo nekega lika: »Ernani«; 21.00 športni komentarji in odmevi; 21.40 Glasba v večeru.
///. program
16.30
7.15 Jutranja glasba; 7.45 Glasbeni spored; 8.00 Prenos RL;
12.00	In 12.55 Glasba po željah;
13.30	Slovenske narodne; 14.00 Od melodije do melodije; 15.00 Domač! odmevi; 15.30 Slovenski ansambli in pevci; 16.00 Prenos RL;
19.00	Ljubljanski jazzovski ansambel; 19.30 Prenos RL; 22.15 ln 22.40 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Muszkowsky in de Sarazate; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.00 Operna antologija: Donlzetti in Verdi;
10.30	Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Glasba in turizem; 11.30 Hačaturjanove skladbe; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Novi glasovi; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Pogovorimo se o glasbi; 17.25 Spored z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan spored; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Operna glasba, s sodelovanjem sopranistke Angeliche Tuccari in tenorista Gina Sininbergija; 22.15 Orkestralna glasba; 22.30 Slovstvo in umetnost.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Pisan spored; 9.35 Glasbeni spored in »Leteči krožnik«; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Glasbeni program;
14.00	Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi;
16.00	Rapsodija; 16.38 Vrtiljak 16.50 Operni koncert s sodelovanjem sopranistke R. Carteri in baritonista T. Gobbija; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Dau-det: «11 nababbo«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lov na naslov; 21.00 Petnajst-
----- Enodejanka Tancredija j „	,.	.	..	. -
Dorsta «La grande invettiva«;.,',.!1}?/«^ aktualnosti; 21.40 Arne-17.20 Na sporedu Bach, Ditters- riške Popevke, dorf in Haydn; 18.20 Radijska črtica; 19.15 Severno-ameriška kul-
III. program
onr5,: i9 3?, Vsakovrečerni koncert; i8.30 Likovne umetnosti; 18.45
jeve°skladbe;'2126 !?m?. koncert' Pet 6mskih duhovnlh pesmi 60 na sporedu skladbe, ki jih je navdihnilo odporništvo — Zafredova
simf. št. 4, Ghedinijev koncert za Duccija Galimbertija in Schoen-bergova skladba ((Preživelemu iz Varšave«.
Slovenija
8.00 Prenos parade iz Beograda;
10.00	Glasbeni program in «Ob žici okupirane Ljubljane«; 11.00 Prenos svečane seje sabora iz Beograda; 13.30 Čestitke za dan zmage; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05 Melodije v godalih;
16.00	Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 ((Svobodi nasproti...«:. D. Švara: ((Borec«, M. Kozina: 3 pesmi, D. že-bre: Svobodi nasproti; 22.10 V plesnem ritmu; 23.05 Partizanske koncertne skladbe.
Ital. televizija
10.30 Zaključek proslav ob 20-letnici odporniškega gibanja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Slikanice; 19.00 Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 športne vesti in kronike političnih strank; 20:30 Dnevnik;
21.00	«Questa sera parla Mark Twain»; 21.55 Balet na ledu: »Ho-liday on ice»; 22.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji ter dnevnik.
II. kanal
18.00 Simf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 ženska v odporniškem gibanju; 22.15 Dežela glasbe.
risa Blackerja; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu Beethoven; 21.20 Monteverdijev Magnificat za sedem glasov; 22.25 Badinksove skladbe; 22.45 Enodejanka H. Jamesa: «Salonček».
Slovenija
8.00	Mladinska radijska Igra;
9.05	Iz opernega sveta; 10.00 Dopoldanski koncert lahke glasbe;
11.00	Nimaš prednosti!; 12.05 Na-
ši poslušalci čestitajo; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz solistične In orkestralne glasbe; 15.30 Zborovske skladbe:	Ljubljanski
komorni zbor; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Humoreska tedna — Thurber: Basni za današnje dni 17.20 Za prijetno popoldne; 18.08 Iz cikla «Moja domovina« B. Smetane; 19.05 Glasbene razglednice
20.00	Izbrali smo za vas; 20.20 Pianistka Marina Mdivani; 22.10 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz orkestri.
Ital. televizija
8.30 šola; 13.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 18.00 Spo red za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Detektivka; «Primerno zdravilo« 22.25 ((Sardinija 1965» — anketa
23.05	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Film «1 cento chilometri«; 22.35 Četrt u s Carlom Loffredom; 22.50 Zadn športne vesti.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 9. DO 15.-V.
NEDELJA. 9. maja
7.45 Pozdrav ob dnevu zmage;
8.00	Prenos parade v Beogradu;
9.00	Sremska fronta — reportaža; 9.30 Gozdni čuvaji — film; 10.00 Sabor — prenos zasedanja; 10.45 Glasbena medigra; 11.05 Sabor — prenos zasedanja; 12.00 Po poteh partizanske Ljubljane — reportaža; 12.45 Na črko, na črko; 13.30 Parada v Moskvi; 15.30 športno popoldne; 16.00 Prenos športnega dogodka: 19.00 Stravinski: Lisica Zvitorepka — balet: 19.20 Trojka — iz slovenska TV serije VOS;
20.00	Dnevnik; 20.45 Vabilo na quiz; 21.45 Svetovno prvenstvo v Speedwayu — 22.00 Parada v Beogradu — reportaža; 23.15 Turnir miru — komentar; 23.25 Poročila.
PONEDELJEK, 10. maja 17.40 Francoščina; 18.10 Zajec Osvald vam predstavlja — risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 športni pregled;
19.45	Urbanistični načrt Ljubljane; 20.00 Dnevnik; 20.30 Moments musicaux — koncert; 20.40 Operne arije; 21.40 Posreduje satelit Jutranja ptica; 22.40 Obzornik.
TOREK, U. maja 20.00 Dnevnik: 20.40 Celovečerni film; 22.10 Z zasedanja kongresa ZK Srbije; 22.30 Poročila. SREDA, 12. maja 16.50 Govorimo rusko; 17.10 Angleščina; 17.49 Film za otroke;
18.00	Slike sveta; 18.25 Obzornik;
18.45	Dosežki znanosti — film;
J-®-15 Glasba za vas; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik z dodatkom; 20.40 Deset zadetkov; 21.55 Kulturna panorama; 22.35 Z zasedanja kongresa ZK Srbije; 22.55 Poročila. ČETRTEK, 13. maja 10.00 TV šola; 11.00 Francoščina; 16,40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Mendov sporni 18-25 Obzornik; 18.45 Svet Je razbit; 19.15 Glasbena oddaja Kornelije Stankovič; 19.45 Četrti četrtek; 20.00 Dnevnik 20.35 Narodna glasba; 20.45 Verdi: Rigoletto — opera; 2z.o: Z zasedanja kongresa ZK Srbije 23.15 Poročila.
PETEK, 14. maja
10.00 TV šola; 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Angleščina; 17 40 TV šola; 18.10 Skrinjica, ki prl-poveduje; 18.25 Obzornik; 18 45 TV tribuna; 19.15 Pri treh r kih — narodna glasba; 19.45 akcija; 20.00 Dnevnik; 20 35 linder — ameriški film; 22 05 zasedanja kongresa ZK Srbiie' 22.25 Obzornik.	J
SOBOTA, 15. maja 17.40 Kljukčeva teta — lutke 18.05 Glasbena oddaja; 18.25 1 zornik; 18.45 Ime in priimek mladinska igra; 19.30 Vsako au boto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik' 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero po svetu; 21.10 Druga plat medalje — humor; 22.00 Hitchcock predstavlja — film; 22.50 zornik.
ribni-
TV
so
vam
Ob
Bil je kurir ln Ime mu je bilo i je in raznašalo sneg, ld se je usl-
Jurko. Kadar so partizani govorili o njem, so rekli: «Tisti pob, ki je pozimi v snegu bos pritekel na naš položaj.« Ne sam, ampak v spremstvu kurirja Lazarja. Pozneje se zlepa nista ločila, kot da sta dvojčka.
Jurko je bil tedaj v štirinajstem letu. Doma je bil pri Jerebu, samotni kmetiji na pobočju Gabrovca. Uro hoda v dolini je bila nemška postojanka, a v gozdovih za Gabrovcem partizansko taborišče. Včasih je prišla do hiše kaka nemška patrola, a se je takoj vrnila, naprej se ni upala. Partizani so šli mimo kdaj ponoči, a tedaj je Jurko spal. Le nekoč sta dva pri njih prenočila, če je hotel katerega videti, je moral za obronek, kjer je steza vodila v gozdove, če je imel srečo, je zagledal kakega kurirja, ki je prišel od nekod preko pobočja, se vzpenjal proti gozdu in kmalu izginil v grmovju.
Kot vsi dečki njegovih let, bi tudi Jurko rad postal partizan, pridružil bi se kakemu kurirju, a ni imel poguma; bal se je kaj poreče oče. Ta želja se mu Je izpolnila neko noč, ko se Je na čuden način srečal z Lazarjem. To Je bilo tiste dni, ko je iz jeseni nenadoma nastala zima. Pihalo
29.
april
1965
V	mojem življenju ni mnogo datumov, ki bi si jih bilo vredno zapomntii. Poleg datumov svojega rojstva in rojstva otrok skoraj da ni nobenega drugega. Zena se sicer pritožuje, češ da bi si moral zapomniti vsaj še datum najine poroke. Potrudil sem se na vse načine, da bi ji ustregel, toda doslej brez kakega vidnega uspeha.
No, včeraj 29. aprila 196S pa se je zgodilo nekaj, kar mi bo prav gotovo Za vedno ostalo v spominu. Ne boste verjeli, toda srečal sem slovenista, ki je skromno priznal, da je jezik prišel na svet pred slovnico. Normalnemu človeku se to zdi popolnoma naravno. S tem seveda nočem trditi, da so slovenisti anormalni ljudje. Od zunaj se prav v ničemer ne razlikujejo od drugih vsakdanjih tlačiteljev te solzne doline, ki ji pravimo svet. Tudi sicer so popolnoma uravnovešeni in nekoč sem celo slišal, da so po nekaterih značilnostih svoje miselnosti idealni zakonski možje, d asi ni nobene vidne zveze med slovenistiko in zakonom. Anormalni se pokažejo samo, kadar hočejo poudariti svoje lingvistično znanje. Tedaj pozabijo na družino in otroke, v očeh se jim vžge skrivnosten ogenj in v imenu svete logike začnejo govoriti popolnoma nelogično.
• Zakaj bi morali reči,* vam na primer bojevito zatrjujejo, «’pod pogojem’? Ste kdaj videli, otipali pogoj in pogledali, kaj je pod njim? Očitno ne. Pogoj je pojem in pod pojmom ne more biti ničesar. Zato recite rajši ’s pogojem’*. Žalostno je poslušati podobna modrovanja. V erjemite mi, zelo žalostno. Človek bi jim lahko odgovoril, da je tudi 'zajec’, ki gleda 'na boben’ nekoliko nelogičen. Ste namreč kdaj videli zajca, ki gleda na boben? Ce 'ste ga videli, pomeni, da je bil mrtev, kajti živega zajca je skoraj nemogoče prisiliti, da bi mirno gledal na boben. In zakaj bi konec koncev moral gledati ’na' boben in ne 'proti’ bobnu ah celo ’v' boben? In vendar osi pravimo ’gleda kot zajec na boben’. Toda čemu bi se prepirali s slovenisti? V njihovih očeh gori skrivnosten ogenj,
Res čudna so pota slove-nistove logike. Včasih se človek sprašuje, ali bi ne bil jezik mnogo slikovitejši in prožnejši, če bi ga slovenisti venomer ne silili o svoje logične kalupe. Razvijal bi se mnogo hitreje, ker bi se sproti prilagojeval dejanskim potrebam vsakdanjega življenja. Postal pa je nekaj togega, lažno logičnega, razumskega in, žal, nepesniškega, zakaj jezikoslovci so prav vse Prej kot pesniki.
Ko sem danes zaupal starejšemu sinu te svoje misli, me je Z velikim razumevanjem skušal potolažiti. »Veš, očka,* mi je rekel, «jezikoslovec je kot železniški vozni red, ki je samo Zato, da nam pove, koliko zamude imajo vlaki.*
V	njegovih besedah je bilo brez dvoma mnogo modrosti. Vendar me niso mogle popolnoma prepričati. Žalostno sem zamajal z glavo in si še bolj vtisnil v spomin 29. april 1965, to je dan, ko sem prvič in po vsej verjetnosti zadnjič srečal slovenista, ki je skromno priznal, da je jezik prišel na svet pred slovnico.
NAIVNEŽ
pal izpod oblačnega neba.
Bila je že noč, Jurko je sedel na peči, ko so se od nekod izza obronka nenadoma oglasili stre-Zapokalo je in znova utihnilo.
To ni bilo nič nenavadnega, saj bila vojna. Bržkone so se spopadle patrole.
«Ali ni nekaj zaropotalo v hlevu?« je vprašala mati in napeto prisluhnila.
«To dela veter,« je rekel Jereb. Kmalu nato so pred hišo zapeli koraki. Udarilo Je na vrata. Najprej s pestmi, nato s čevlji in puškimi kopiti.
«Nemcl!» Je rekel Jereb. «Spat!»
ukazal Jurku. «Hitro!»
Deček je hitro ubogal. Takemu obisku se Je rad izognil. Ogrnil si Je jopič in po stopnicah stekel na izbo.
V temi se Je pritipal do šupe, ki Je kot črno brezno zijala pred njim. Bila je navrhana bukovega listja za nastllj. Poskočil je vanj kot v morje, da je zašumelo in ga zagrnilo. Glavo je zavil v jopič, da mu listje ni sililo v usta in ušesa.
Obmiroval je in prisluhnil. Slišal je, kako so se vežna vrata hrešče odprla. Iz veže so se raz-legnili koraki ln govorjenje. Res, Nemcil Jurko je takoj razumel, da nekoga iščejo. Kakega partizana. Streljali so nanj in zdaj so mu na sledi. Ni bilo prvič, da so jim pretaknili vso hišo.
Koraki so bobneli po izbi in po kamri. Vojaki so pogledali tudi hlev, ki je bil tik pod šupo. Nikoli ga niso zaklepali, ker niso verjeli, da bi jim mogel kdo ukrasti kravo. Nazadnje so Nemci prihrumeli tudi na izbo in obstali nad šupo. Jereb jim je svetil s hlevsko svetilko.
«Zaman iščete,« je trdil v polomljeni nemščini, ki jo je prinesel od vojakov. «Pri nas ni nikogar.«
«Kaj pa Je tam?« je vodja patrole pokazal na Jurkov jopič, ki je gledal iz listja.
«Moj sini« je rekel Jereb. »Jurko, pokaži se!«
Deček je pomolil iz jopiča črno, kuštrasto glavo.
«Pojdimo!» je rekel Nemec.
Odšli so. Prameni svetilke so u-gasnlli. šupo je znova zajela tema.
Jurko glave ni več zavil v jopič. Napenjal je ušesa, da bi mu ne ušel niti najmanjši glas. Iz izbe so prihajali zamolkli glasovi. Nemci še niso odšli. Opustili so zasledovanje, a se jim v temi in metežu ni mudilo v dolino. V mislih jih Je videl, kako sopejo v 1 premrle roke in zahtevajo žganja. Bržkone tudi cvrtja, zakaj mati je s ponvijo že ropotala na ognjišču. Morda bodo ob topli peči pričakali dne. To se je že zgodilo nekoč ob hudi nevihti, ko sta pri njih dva partizana dobila streho. Vso noč sta se dušila globoko pod kupom sena, šele novi dan ju je rešil.
Jurko ni pozabil, kako se je tedaj zanju tresel od strahu. Ta večer pa mu je v srcu prepevala vesela misel, da se mu za nikogar ni treba bati. Partizan, ki so mu bili za petami, je medtem že kdo ve kje, čez drn in strn. Brez skrbi si bo glavo zopet zavil v jopič 1n zaspal. Spanec mu je že silil na oči...
Nenadoma se mu je zazdelo, da je v kotu šupe zašumelo listje. Ob neki misli, ki ga je obšla, mu je bilo, kakor da ga je oblil mrzel curek vode. V hipu je bil do konca zdramljen.
Pridržal je sapo. Bil tako tiho, da je čutil utripanje žile v sencih. Nič! Niti najmanjšega šuma več. 2e je mislil, da se je morda motil, ko je znova zašumelo. Zdelo se je, da nekdo, ki je čez glavo zakopan v listje, lovi sapo.
Dečka je prešinilo sto misli hkrati... Streli za ovinkom... Ropot v hlevu, ki ga Je slišala mati... Nemci, ki nekoga iščejo... Jurku se je zdelo mogoče samo eno: Tu se skriva neki partizan. Morda Je celo ranjen in potreben pomoči. Gotovo je v stiski... Ta misel je bila tako živa, da je čutil srh po hrbtu. «Kdo je?« je tiho vprašal. »Partizan,« je čez hip prišlo iz kota.
Listje je znova zašumelo. Kazalo je, da se je partizan izkopal iz njega in si globoko oddahnil.
Dečku je vroče šlo po telesu. Torej — partizan? Ni se motil.
«Kurir?» je vprašal.
«Kurlr. Lazar.«
«Jaz sem Jurko,« Je povedal deček.
«Ali so Nemci odšli?« je vprašal kurir.
«Ne še. V izbi so.»
Lazar je molčal, kakor da se je globoko zamislil.
»Ali si ranjen?« je vprašal Jurko.
«Ne. Pričakovali so me v zasedi in udarili po meni. Stekel sem okoli griča, a so mi bili tik za petami. Rešil sem se v vaš hlev... Za zdaj...«
Kurir je rekel: za zdaj. Ni se še mogel do konca veseliti svoje rešitve. Ni bilo verjetno, da bodo Nemci znova pretaknili vse kote. Toda v hiši, v kateri šarijo, je bil kot v pasti. Poleg tega se mu je mudilo.
«Nekoč so ostali do jutra,« je povedal Jurko.
«Tako dolgo ne morem ostati,« je vzdihnil Lazar. »Partizani me čakajo. Cel nahrbtnik pošte imam zanje. Izmuznil se bom skozi hlev, kot sem prišel.«
«Ne moreš,« je rekel Jurko. »Postavili so stražo. Slišiš?«
Prisluhnila sta. Pod hlevom je bilo slišati hojo. Nekaj korakov sem in nekaj korakov tja. Venomer.
»Vragi!« je kurir obupano iztisnil skozi zobe. «Ali mi ne moreš pomagati?« je vprašal.
Jurko je tako napeto razmišljal, da so mu kaplje potu stopile na čelo.
»Skozi vrata v pažu,» je slednjič rekel. «Ta se odpirajo v breg. Ondi te nihče ne more videti.«
Lazar je bil v hipu na nogah. Nekaj časa je šumel v listju in iskal čepico, ki je ni mogel najti. Nato je z Jurkom tiho odšel po lestvi na izbo. V temi sta se do-tipala 'do vrat v pažu. Jurko je odrinil leseni zapah. Odprl jih je veter, ki je s snegom udaril pod streho, da so izdajalsko zaropotala.
»Ali si ti, Jurko? se je mati oglasila iz veže. «Kaj delaš?«
Jurko je Lazarja stisnil za roko. To je pomenilo, naj se ne gane. Bila sta tiho kot dve miški, srce sta čutila nekje v grlu. Slišala sta, kako je mati odšla v izbo, iz katere so udarjali tuji glasovi. Sele nato sta si oddahnila.
Pogledala sta v temo in metež. Pod njima je zijal dva metra globok prepad. Kadar so spravljali seno pod streho, so položili do vrat lesen mostič. Zdaj ga ni bilo. Lazarja to ni motilo. V breg je vrgel nahrbtnik, za njim je tudi on poskočil v sneg. Ujel se je na roke, se ozrl in se tiho zasmejal.
Jurko še minuto prej ni mislil na to, da bi odšel z njim. Nenadoma se ni mogel upirati strastni želji, da bi pobegnil v partizane, ki ga je v hipu obšla. Nudila se mu je velika priložnost. Ni pomislil na to, da je bos, ker so mu čevlji ostali v izbi. Razprostrl je roke kot peruti in poskočil. Lazar ga je ujel v naročje. Cez hip sta se že vzpenjala v zasneženi breg...
Nemci so odšli še pred jutrom, ko se je nekoliko polegel snežni metež. Jereb dolgo ni mogel zaspati. Motilo ga je loputanje vrat v pažu, ki jih je veter odpiral in zopet zapiral. Ko zjutraj ni našel sina ne njegovega jopiča, a namesto njega partizansko čepico, mu je bilo v hipu vse jasno. »Presneti potep!« je tiho ponavljal pri sebi, a poleg skrbi mu je tihi nasmešek zadovoljstva igral pod brki. «Presneti potep!«
Presneti potep pa je bil medtem že nekje daleč za Gabrovcem. Partizani so mu s snegom drgnili na pol zmrzle noge, da mu je kri zopet zakrožila po žilah. Občudovali so ga. Zaftje je bil vedno »tisti pob, ki je pozimi in v snegu bos pritekel v partizane«.
«Trnuljčica» razveseljuje
Že od četrtku se otroci zabavajo pri »Trnuljčici« in še bo precej predstav, da si jo lahko ogledajo tudi dvakrat ali trikrat	s
Štiri knjige mladinskih pesmi
Založba Mladinska knjiga je izdala pravkar štiri lepo opremljene knjige pesmi za naše najmlajše. Vse štiri knjige pomenijo zaradi svoje vsebine, ilustracij in zunanje podobe prijetno obogatitev izvirne mladinske literature.
Prva knjiga je zbirka otroških pesmi tržaškega rojaka, učitelja in pesnika, urednika mladinskih revij Janka Samca. Njen naslov je «Cenča Marina«. Knjigo otroških pesmi Janka Samca je uredil Albert Širok, ki je knjigi napisal tudi nekaj spremnih besed. Janko Samec je bil doma iz Trsta, kjer se je rodil leta 1886. Učiteljišče je obiskoval v Kopru, nakar je služboval na slovenski šoli v Trstu. Ko pa je fašistična oblast zadala slovenskemu šolstvu v Primorju smrtni udarec, se je Samec z družino preselil v Jugoslavijo, kjer je služboval v Mari-
.....................i...................im.mi....»imiiiimiiiiiiiiiiiiiirtHHiiiiiimiiiHiimiiiiiHHiiiminmiiini.'"i"'"""""""
DOBRA ZAMISEL ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA
Posredovati dobro knjigo širokim krogom bralcev
Nova zbirka žepnih knjig Zenit je doslej zadovoljila bralce Med tujimi romani bo vsako leto tudi po eno slovensko delo
Nova slovenska knjižna zbir-ka Zenit se na slovenskem knjižnem trgu ni pojavila neopazno, temveč je založba Mladinska knjiga poskrbela za ustrezno reklamo. Ne sicer tako, kakor je običajna na primer v Ameriki, ko Založba poskuša plasirati novega pisatelja ah kako novo delo s pravim bombardiranjem javnosti, temveč kljub temu za slovenske prilike z vendar doslej neobičajno reklamo. Bile so tiskovne konference, izšli sp prospekti, bili so objavljeni intervjuji, članki, bilo je dovolj obetov in napovedi. Morda so nekateri sicer zmajevali z
Voščilo
v'	lij
Jožetu	Štruklju	|||
Skoro ni dineva, da se ne
srečava na openskih cestah	in	ijj
klancih s prijateljem Jožetom Strukljm. Opira se ob palico, ki, mu je postala zadnje čase zvesta spremljevalka in katero vihti v zraku v pozdrav, ko me od daleč zagleda. Poznajo ga mnogi ljudje, saj je tudi on odmaknil v letih in si je nabral številnih znancev in prijateljev.
Ko sem mu pred časom očital, da ni slovesno slavil svojega življenjskega jubileja, mi je rekel: »Zdi se mi, da so življenjski jubileji zasebna zadeva in da imajo svoj čar do neke stali: rostne meje. Po tisti meji vzbujajo kvečjemu še pomilovanje.«
Tej misli sem moral pritrditi.
Kljub temu, da me je hotel prepričati, «da nima veliko v sebi«, kdaj in kje se je rodil, kaj
je študiral in kaj je dela! toliko desetletij in toliko manj pove- !!! ličevati njegova leta, sodim, da je pravilno napisati o Štruklju lil ob tej priliki vsaj lapidarni kurikulum. Saj on to zasluži.
Rodil se je na Proseku, gimnazijo je študiral v Trstu in Puli, ji: vojaščino in prvo svetovno vojno je prestal z nekoliko tvega- !!! nja lastne glave v Tirolih, služboval je v Zivnostenski banki ji: v Trstu in kasneje	v tisti banki,	ki jo je prevzela, in	to	jij
kar 40 let. Sedaj, 'kot pravijo, «uživa» pokoj zdrav in še vedno jjj mladosten na Opčinah in videti je, da se tu prav dobro po- jjj čuti. Ce še dodam, da se je poročil z gospo Berto, vnukinjo jjj državnega poslanca Nabergoja iz znane družine Dolenčevih jjj in da se mu je v srečnem zakonu rodil sin Slavko, kirurg, jjj sem vse povedal, ne da bi se pregrešil nad njegovo skrom- jjj nostjo. Toda to ni	vse.	To so le	nekaki »uradni« podatki	jjj
njegovega življenja.	Bolj	zanimive	so njegove družabne	in	jjj
človeške lastnosti in	tudi	njegova prikrita ustvarjalna žila.	jjj
Štrukelj je bil eden steber tiste starejše generacije, ka- ji; teri so pripadali Maks Jerič, Jože Kosovel, Joso PuAalj, Ivo jjj Kranjc in še mnogi drugi, katera je med obema vojnama «pod jjj roko« in vendar tako uspešno pomagala ohraniti narodno za- Ijj vest in utrjevati vero v boljše	čase med	našimi	ljudmi v	Ijj
Trstu in na Krasu. Optimist in idealist do mozga je prestal jjj vse, kar nas je zadelo med obema vojnama, s trdno vero v jjj naš narodni obstoj. Po značaju premočrten in nekoliko tudi jjj pripadnik švejkovskega filozofskega življenjskega nazora je jjj prenašal tudi udarce s humorjem in satiričnim kontrapunk- jjj tom. NaVavno, da si je nabral številnih anekdot, ki jih je kot jjj pesnik zbral v zbirko in predal papirju in času. S primerno jjj dozo psihološke presoje vsega, kar se je godilo okoli njega, jjj je orisal v pesmih marsikatero	veselo in	mučno	doživetje,	jjj
O sebi pa je s prirojeno mu skromnostjo napisal:
»Je res, da Jože ni kaj prida, napak je poln in poln je muh, ga včasih prav pošteno kida, za dobre nauke on je gluh.«
Mi pa vemo, da ga odlikuje veliko in blago srce, srčna jjj dobrota in razvit čut za nevšečnosti in težave sočloveka. O j|| tem ve povedati marsikdo zgovorne primere.
Številni prijatelji in znanci, ki ga vselej radi srečajo in IH ki so preživeli z Jožetom Štrukljem marsikatero veselo ali Ijj težko urico, mu želimo, da bi	še dolgo,	vihtel	palico, ob	jjj
katero se opira v zdravju, veselju in v zadovoljstvu, in da ||j bi se uresničile besede, ki jih je rekel generalnemu direk- jjj . torju banke, ko je odhajal v pokoj: »Upam, da vas bom jjj I nabrisal za pokojnino vsaj toliko let kolikor ste vi mene ||j v službi.«
1
:i:iii:i:iliiii::i:::il::t:i::::::::ii:i:i:i:::::::::i::i:::::::::::::::::l:!:!::l::::iiii::::::::i!:::::::::::::::::::::::::::::
glavo, toda to je bilo vsekakor prav, saj smo že večkrat ugotavljali, da je tudi knjigam treba reklame, sicer kulturne, toda še vedno reklame. Slovenska javnost je tako prisluhnila napovedim in prijatelji knjig so z zanimanjem sprejeli prvo, resnično pravo slovensko žepno knjižno zbirko. Obeli prvega letnika nove knjižne serije so gotovo pripomogli k uspehu. S knjigotrškim uspehom je založba gotovo zadovoljna. To pa kaže tudi na to, da so s prvimi knjigami zbirke Zenit , zadovoljni tudi bralci. Do zc(aj so točno po napovedih izšli prvi štirje Mezki in tako lahko že>: ocenimo, ■ kakšne knjige nam je prinesla nova zbirka žepnih knjig. Ali so bile napovedi točne, obljube resnične? Ali pomeni nova knjižna zbirka obogatitev slovenskega knjižnega trga?
Namen nove knjižne z birke Mladinske knjige je, sodeč po napovedih, posredovati dobro knjigo širokim krogom slovenskih bralcev. Knjige namerava uredništvo izbirati s posebnim poudarkom na novejših delih, ki v zadnjem času vznemirjajo in zanimajo svet, upoštevati pa želi tudi dela in imena iz polpretekle svetovne in domače književnosti. Prav tako naj bo zbirka Z vsakim letom prinašala po enega ali po več romanov iz klašične literature, izbrane med tistimi dosežki naj-pomembenjših klasičnih del, ki lahko še zmerom živo pritegnejo današnjega bralca. Tako naj bi imel naročnik zbirke v nekaj letih med najaktualnejšimi deli tudi lepo število takih, ki bi jih moral vsakdo poznati iz zakladnice svetovne književnosti. Zbirka pa seveda ne bi bila popolna, če bi zanemarjala domačo književnost. Zato namerava v tej zbirki založba izdati vsako leto tudi po eno slovensko leposlovno delo, poleg tega pa tudi kak ponatis izmed priznanih in priljubljenih del iz naše polpretekle književnosti.
Sledeč tem kriterijem je založba doslej izdala tri prevode, dva iz sodobne ameriške in enega iz sodobne nemške književnosti ter eno domače delo. Imena Remarqua, Steinbecka, Tennesseeja Williamsa in Miška Kranjca so zadostno jamstvo za kvaliteto. Seveda pa je zdaj šele začetek izhajanja zbirke in bo mogoče šele konec leta izreči dokončnejšo sodbo. Toda če bo založba res znala izbirati kvalitetna dela iz svetovne aktualne književnosti, če pri tem ne bo pozabila na klasična dela, če bo znala držati ravnotežje med predstavniki Zahoda in Vzhoda ter pri tem ne bo zanemarila slovenske književnosti, potem bomo lahko zbirko Zenit označili kot enega naših najuspešnejših založniških podvigov zadnjega časa. In če smo nove zbirke veseli tudi zaradi prikupne, cenene, okusne in trpežne opreme, potem bomo res več kot zadovoljni. Vtisi prvih štirih knjig so več kot dobri. Zato samo želimo, da bi bili založbi vzpodbuda Pri nadaljnjem delu ob tej resnično popularni knjižni zbirki.
Prva knjiga nove zbirke Eri-cha Marie Remargua, roman «NOC V LIZBONI*, nam je znova približala pisatelja, ki je Po prvi svetovni vojni zaslovel z romanom «Na zahodu nič novega*. s to knjigo, ki pomeni hudo obtožbo vojne, si je mladi, komaj dvaindvajsetletni pisatelj pridobil svetoven sloves. Potem je napisol vrsto romanov, s katerimi je dokazal, da je dober
pripovednik in da zna izbirati tudi politično aktualno tematiko. Res je po zadnji vojni kvaliteta njegovih del padla in Je začel veljati bolj za pisatelja zabavne kot pa prave literature. Prav z romanom »Noč v Lizboni« p a je znova zaslovel, saj ga štejejo morda Za njegovo drugo najboljše delo. V tem romanu slika pisatelj usodo nemškega emigranta in njegove žene ter tragičen konec večletnega beganja po svetu. Ker je bil Remarque sam emigrant, je v ta tekst vložil tudi košček ,samega sebe in svoje usode in ga napisal s toliko večjo osebno prizadetostjo. Roman, ki je tudi pretresljiva ljubezenska zgodba, je seveda v prvi vrsti obsodba vsakega nasilja nad človekom. Je pa napisan tudi izredno zanimivo, toplo in z mojstrskim peresom izkušenega pripovednika.
Tudi drugi roman zbirke Zenit Tennesseeja Williamsa «RIMSKA POMLAD GOSPE STO-NOVE* je odlično delo, čeprav sicer eno redkih proznih del pisatelja, ki uživa svetovno slavo predvsem zaradi svojih dram (Tramvaj poželenje, Tetovirana roža, Steklena menažerija, Mačka na pločevinasti strehi itd.). To je zgodba nekdaj slavne igralke. Ta je zapustila oder, ko je doživela neuspeh, ker je hotela kot ženska zrelih let igrati mladostno Julijo. Izgubila je slavo, poklic in moža in odšla n Evropo, kjer je z mladimi ljubimci poskušala pozabiti na svojo usodo. Tudi to delo razodeva pisateljevo dramatično naravo, ki daje pripovedi napetost in ki se ne izogiblje niti najbolj kočljivim situacijam. Zato je ta kratki roman vzbudil pozornost po vsem svetu, kot druga dela tega velikega ameriškega pisatelja, ki v svojih delih prikazuje predvsem velike stiske človeškega srca. Delo poznamo tudi iz filma, zato je tudi sicer zanimanje za knjigo toliko večje.
Tretja knjiga je Miška Kranjca «POVEST O DOBRIH LJUDEH*, to veliko, morda tudi najboljše delo pisatelja, ki sodi ne samo med najbolj plodovite slovenske pisatelje, temveč tudi med najbolj brane slovenske pripovednike. »Povest o do-bih ljudeh*, ki je prvikrat izšla tik pred vojno, je ena najlepših pisateljevih izpovedi o pokrajini, ljudeh in razmerah v pisateljevem rodnem Prekmurju, ki ga je Kranjec sicer tudi z drugimi svojimi deli približal številnim slovenskim bralcem. Zaradi lirične poezije, ki veje iz tega dela, iredno toplega odnosa in ' Zaradi prikupne Zgodbe, sodi to delo med vrhove Kranjčevega ustvarjanja. V tem delu je Miško Kranjec prav tak kot si ga predstavljamo: liričen pri-povedek, glasnik prekmurske pokrajine in njenih preprostih, malih ljudi. Delo, ki utrjuje vero v človeško dobroto in lepše življenje, je bilo vsekakor že močno potrebno ponatisa.
Četrta knjiga zbirke Zenit je roman Johna Steinbecka, lanskoletnega Nobelovega nagrajenca, »ULICA RIBJIH KONZERV*. V tem delu nas pistaelj povede v svojo rodno Kalifornijo in nam pričara košček sveta malih ljudi iz predmestja velike ga mesta. Pred nami se zvrsti cela galerija likov malih ljudi, priložnostnih delavcev, na zunaj robatih in divjih, a v srcu vendar dobrih in poštenih ljudi; prostitutk iz pristaniškega bordela, malih trgovčičev in doktorja, ki nabira morske živali ter jih prodaja inštitutom,
zraven pa se ukvarja z znanostjo in poslušanjem glasbe. Do vseh teh iztirjencev, ki so se nagnetli v Ulico ribjih konzerv, kaže pisatelj polno simpatije in slika te male ljudi s potezami, ki so več kot simpatične. Njegova pripoved je polna topline do teh malih ljudi, sicer pa tudi zdravega humorja, pa vendar učinkuje na bralca z neko otožnostjo. Je pa napisana izredno lepo, zanimivo in je vredna branja. Čeprav dogodki sami niso nič posebnega in pravzaprav roman niti nima kake za-okrožne zgodbe, nam pisjiteLi. kot s paleto naslika košček živ-' ljinjuu:,ljhdi iz predmestja in nas s svojo podobo povsem osvoji. Kot v vseh svojih delih je tudi v tem kratkem romanu Steinbeck mojster, poln razumevajočega in včasih tudi obtožujočega sočutja do ameriških malih ljudi.
Sl. Ru.
boru in v Ljubljani. Pesniti j* začel Samec že zgodaj. Čeprav je pisal tudi prozo, literarne ocene in gledališke kritike, mu je bila poezija najbolj pri srcu. Bil je izredno plodovit pesnik in je pisal z lahkoto, ni pa pesmi nikoli popravljal. Svoje pesmi je objavljal v času med obema vojnama v vseh časnikih in revijah ter izdal 2 zbirki pesmi, od teh eno mladinsko. Ker je bil sam vzgojitelj, je poznal otroški čustveni in miselni svet. Zato so njegove pesmi za mladino preproste, jasne, z zvenečimi rimami, obenem pa nevsiljivo vzgojne, vesele. prešerne in razgibane. Seveda se je od takrat, ko so naslajale Samčeve pesmi, marsikaj spremenilo in tudi otroška miselnost je že postala drugačna. Kljub temu pa Samčeve pesmi le niso izgubile vse svoje privlačnosti. To dokazuje tudi knjiga njegovih pesmi, ki jih ilustracije Cite Potokar lepo dopolnjujejo. Knjiga Samčevih mladinskih pesmi je ob dvajsetletnici avtorjeve smrti vsaj skromno priznanje za njegovo de-
lo.	Obenem pa tudi nov vir pesmic za naše najmlajše.
Črtomir Šinkovec, ki ga poznamo kot pesnika in publicista, je svoje mladinske pesmi zbral v zbirki «Pomlad ob Soči«. Njegove pesmi so prav tako prikupne, šegave, igrive, sem pa tja tudi pravljične. Dodal jim je tudi nekaj ugank v verzih, ki so preprosti, zveneči, tako v teh ugankah kot v celi knjigi. Nekateri so sicer nekoliko prisiljeni in bodo za otroško uho teže dojemljivi, zato pa so drugi toliko bolj zvočni. Knjigo Črtomirja Šinkovca je opremil Jože Ciuha z ilustracijami, ki so izredno prikupne in domiselne in resnično poživljajo tekst.
Vera Albreht je dobro znano ime v slovenski mladinski književnosti, saj se že več desetletij oglaša v vseh revijah in listih za mlade bralce. Njena sedanja knjiga «Pustov god« obsega štiriindvajset pesmi, ki jih bodo najmlajši bralci sami prebirali ali pa jih bodo drugi z njimi brali. Motivno so pesmice najrazličnejše od pravljičnih motivov, prigod-nih pesmi do pesmic iz živalskega sveta. O kvaliteti ni treba posebej govoriti, saj je Vera Albrehtova dovolj znana in priznana mladinska pesnica, ki se zna, kljub temu da sodi v starejšo generacijo, vživeti v sodoben svet otroške duševnosti. Knjigo je ilustrirala Melita Vovk-Stih.
Četrta pesniška zbirkb je knjiga pesmi z naslovom «Srebma metlica nad goro«. To so otroške pesmi Franceta Filipiča, znanega mariborskega književnika. lustracije je prispevala Marjanca Jemec-Božič.	Sl. Ru.
mimiminniunniiiinnnmnimimmnnmmimnnmiiiulimimn,ll|llll|llllMM,M,nit)(M>),t|M||||)||||t|||
Slovenska matica se je oddolžila nekdanjemu predsedniku
Po zaslugi Slovenske matice, ki je v zadnjih letih razvila izredno izdajateljsko dejanovst, smo pred kratkim dobili na knjižni trg še eno delo, ki bo pomagal« osvetljevati življenje in dobo ene najvidnejših osebnosti slovenskega kulturnega življenja v drugi polovici devetnajstega in v začetku sedanjega stoletja. Gre za Frana Levca, za katerega sicer ne moremo reči, da bi nam bil nepoznan — ne on nc njegova doLa — vendar pa doslej še nismo imeli o njem tako velike in skrbno pripravljene knjige. Kar šesti del knjige z naslovom: Fran Levec, Eseji, študije in potopisi zavzema uvodna študija Franceta Bernika o Levcu. Sele ta knjiga bo vsem, ki se ukvarjajo s slovensko zgodovino in s slovstveno zgodovino še posebej, plastično prikazala osebnost, za katero je mogoče reči, da je stala dokaj nad povprečjem svojega časa. Obenem lahko rečemo, da je s to izdajo dobil Levec priznanje, ki mu je po vsej pravici pripadalo
V'
*oU/ ;
"BoBaii/
LA3 JE j ZDAJ To < 1
PaitMji ScT^K
' (JlM/. NATANkD 1 TAko koT PRJ MENl/ f &OMAČINI PLEŠEJO ‘SVOJ BOJNI PLES,
■ kRAL^’Tantala jo
[VATI (7 Bi CA	M
~N5 NASPftoiNIkA . ABS
1 OBSTAJA UPANOE / LA 0 IM A
Sigi
;lšt«Njl3
IZTOK
fe'r'M
ToMacTn, so plesali Svoj ples v divjem ritmu_____
TiOBN I SO PELI SVO JO PESEM SMRTI - INvPM-Je V ZATOPILI koUgl ZAČUTIL , fc A to S£ NJEGOV POGUM RoČASi SPREMINJA v (STecrzo.......
V&TEGA Ni Mogoče Tvz DRŽATI.' ČLOUEfc rSEM IM NIMAM JEKLENIH [ŽIVCEV / 2L VSAKIM
^vdaCcem Bobna Ci/t-iu »Ulako se v meni Lomi _
M ,T°.Zb*lbu?*°
• ——	•	——'-rf- .	•, I—
VZDUŠJE UNIČUJE VSO SILO V MENI |IW PRIZNAM, DA S&BcšJ/AIj 4e več ^GRpZa me ^.
/iM clsl‘PLe9 Domačinov je počasi ponehal
IN ol?AJ-' So 96 LE št POSAMEZNI ICLICI ;/DA SUŽNJE. OBA UJETNIKA STA VEUEUA, 'Aa,. °DLo6lNI TRENUtek BLIZU IN ST/ ' °Skvti LE 6e , KDAJ SE ODGRNE_
faSSasad
/TJESkCBl\ 'we Bom fyc&iA prodal svoje-] vazivuenoa/
«CEZ SEDEM LET VSE PRA V PRIDE 1»
Spominki na fašizem gredo dobro v denar
^asemmmmmm....................n........................................Si*..
Veliko zanimanje je za bodala, fese, uniforme - Prebrisan napolitanski krojač je začel
^	~	—	—'	'	-- —  —	w m' M m V *- MW M J V* \S J ^ lVUl\/C>V
re/,^°	fašistovske Uniforme šele po izkrcanju zaveznikov v Neaplju - Sedaj
kupujejo te spominčke domači zbiralci - Zelo draga so pisma z dučejevim podpisom
..........................■:::.................iti.!!:*::!.........................iiliiiHlilHiiiSiimiHHiiHHiia!:*!.mm......................EiHnaBSaiiJ
Na tisoče Rimljanov zaide ob -----
nedeljah na nenavaden sejem v Porta Portese. Ta sejem Je postal te tradicionalen. Blago, ki ga nudijo prodajalci, je razstavljeno kar po tleh. Le redki ga Imajo na kakem podstavku. Tam je naprodaj zares nenavadno blago: bodala, knjige, gramofonske plošče in tudi številne fotografije iz časov vladanja črnih srajc.
Neka prodajalka ima celo star gramofon s trombo, iz katere je slišati odlomek nekega Mussolinijevega govora. Ko pa se zbere okrog nje večja množica, brž ustavi ploščo In zdeklamlra: »Prodajam vse zelo poceni: štiri tisoč lir album s fotografijami duče-jevlh potovanj po Italiji, dvesto Jir posamezni posnetki...!*
Neki Invalid lista po albumu, si ogleduje slike, nato vpraša žensko: «KaJ nimate nobenega bodala fašistične milice?;
«2al, so mi pošli, gospod. Poskusite prihodnjo nedeljo. Veste, po teh je veliko povpraševanje. Ne morem jih toliko sproti na- • baviti.n
AMERIŠKI VOJAKI SO BILI PRVI KUPCI
Po pravici povedano, se Je začelo povpraševanje za te vrste blagom že med vojno, takoj po Izkrcanju zavezniških vojakov. Posebno ameriški vojaki so bili na xnoč navdušeni, če se Jim Je posrečilo dobiti v roke kak duče-Jev medaljon, kakršne so nosili «balilla», ki so si z njim pritrjevali modro ruto okrog vratu, čm fes ali kaj podobnega.
Napolltand so takrat delali v Forcelli Imenitne kupčije s faši-stovskiml uniformami. Ko so prišli zavezniški vojaki v Neapelj in bo se razkropili po mestu v »lovu za najrazličnejšimi spominčki«, ni bilo po nekaj dneh najti nobene fašistovske uniforme nikjer, četudi bi Jo plačal s samim zlatom. In takrat Je nekemu napolitanskemu krojaču šinila v glavo posrečena misel. Kupil je veliko množino lodna, ki ni bil več za rabo, na hitro opremil krojaško delavnico v Pal-lonettu in začel Izdelovati fašistovske uniforme na debelo. Posel mu je šel seveda, Imenitno, saj so mu tiste uniforme Jemali tako rekoč izpod rok.
Takrat je bilo za vse obilo dela in zaslužka. Ameriški vojaki so imeli dosti denarja In so ga naravnost razmetavali. Plačali so vsako ceno, da so le dobili dvoje najbolj Iskanih in zaželenih spominčkov: bodalo miličnikov in značko nemških udarnikov. Take značke so dobili samo tisti nemški vojaki, ki so mogli dokazati, da so pobili najmanj tri sovražnike. Amerlkanci, posebno tisti, ki niso nikdar videli fronte, ker so bili v službi v zaledju, so naravnost tekmovali, da bi dobili tako dragocene predmete. Nemu-
nam ali dekletom, da so se tako pred njimi mogli bahati s svojim «junaštvom».
SEJEM SE POMIKA PROTI SEVERU
Zavezniške čete so se pomikale proti severu in za njimi se je selil tudi sejem z vsemi fašističnimi relikvijami. In posli so cveteli, da je bilo veselje. Ko pa so zavezniški vojaki dokončno odpotovali v svojo domovino, ni zamrla te vrste trgovina. Pojavili so se domači zbiralci takega blaga in ga jeli zelo dobro plačevati. In to počenjajo še sedaj.
Mnogi so namreč spoznali, da postajajo številni predmeti, ki Imajo kako zvezo s fašisti in njih vladavino, vedno bolj dragoceni. Zato so se lotili zbiranja takega blaga.
In tako so nekateri prodali ogromno parov čevljev Clarette Petacci po 3.500 povojnih lir (v današnji vrednosti skoro 70 tisočakov), za strojnico polkovnika Colomba, poveljnika brigade milanskih črnih srajc »Ettore Muti*, pa so na javni dražbi iztržili kar deset tisočakov tedanje vrednosti.
Trgovanje s fašistovskim orožjem je zavzelo tak razmah, da so ga morale oblasti prepovedati.
SE VEDNO VELIKO ZANIMANJE ZA SPOMINČKE
V zadnjem času se opaža, da se je zanimanje za te vrste spo-
.......................................................... .....iiii.,ii,.i„i.i.........in,,.,...n.,...,,,.,,,..................
Fašistični »nostalgik* jc našel med staro šaro relief Mussolinija iz prve dobe fašizma s črno srajco in rumeno-rdečo prepasnico pohoda na Rim. Res žalostne naplavine fašizma po 20 1. njegovega poloma
doma so jih poslali svojim že- I minčkov precej povečalo. V Porta Portese je vedno več prodajalcev, ki ponujajo svoje blago. Poleg starih radijskih aparatov ali pozlačenega jedilnega pribora nudi skoro vsak še kak duče-jev medaljon ali pa njegov doprsni bronast kipec. Radio ali medaljon nima posebne cene, dobiti se more že za dva tisočaka. Dučejev kipec pa ima že višjo ceno, ki niha med pet in deset tisoč. Navadno bodalo stane 4 do 5 tisoč, če pa želi kdo kupiti tako s ponikljanim rezilom, kakršne so nosili fašistični častniki, bo moral plačati zanj tudi deset tisočakov.
Vendar pa ni vse tako drago. Za nekaj stotakov si lahko vsakdo kupi Mussolinijevo sliko, tisto s čelado, a knjige o fašizmu skoroda nimajo cene. Toda za pismo z dučejevim podpisom je treba odšteti 30 in tudi 50 tisočakov. Res pa je, da so taka pisma zelo redka in jih prodajajo samo izbrancem.
Potem so na tem sejmu naprodaj tudi gramofonske plošče z .dučejevimi govori. Na novo posneti na ploščah iz plastike so seveda zelo poceni, toda pravi zbiralec ima raje take iz onih časov.
Vsekakor je treba priznati, da fašizem tudi po svojem padcu in še toliko let po njem povrh, še vedno dobro nese. Vsaj nekaterim. Vidi se, da res ni pametno kaj proč vreči, kajti že star pregovor pravi, da «čez sedem let vse prav pride!«
S. A.
.........................luni,..................................................ni
Velika vloga popevk in popevkarjev v sodobnem «kulturnem» izživljanju
Izlet pariške svetovljanske in uživaške €smetane» s popevkarjem Becaudem v Moskvo
Popevke ln popevkarji Imajo dandanes zelo važno vlogo v «duhovnem ln kulturnem« življenju povprečnega človeka, zlasti v naši državi. Tu Je prešla popevka, pa naj bo osladna ali razbrzdana, že v kri in meso In temu se ne smemo čuditi. Saj imamo «Napoli», kjer Je služila popevka tudi kot nadomestilo za pomanjkanje kruha ali zabele ln so sl ljudje z njo vedno preganjali -čas ali mirili kruljenje v želodcu. No, te popovke so bile vedno osladne ln polne domotožja, morja ln sonca, ki sta se od daleč zdela mnogo lepša, kot sta v resnici. Zato so Milančani zložili malce zasmehljl-vo popevko, ki pravi med dru-
gim. »Canten tuč luntan dtt Napuli so moeur, ma p6 venjen a Milan« (Vsi pojejo, da daleč od Neaplja umrejo, pa vendar pridejo vsi v Milan). Za širjenje popevk in poplitvenje še tisto malo kulture, ki Je je ostalo, vneto skrbijo tudi številni festivali (celo duhovni jih pripravljajo) in seveda televizija.
Novi val popevk, ki Je prišel predvsem lz Amerike, (tako Imenovana moda kričačev «ye, ye») Je potisnil v kot stare zvezdnike vrste Claudlo Vlila, čeprav je še nekaj starčkov ln stark, ki še radi slišijo kako «Ramono» ln podobno. A po zgledu Pariza, ki Ima za nove popevkarje velike dvorane za tisoče zanesene mla-dežl, so pripravili tako dvorano

■< iti
Veljaven od J. do 9. maja
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspeh vaših I srčnih sestankov bo ' odvisen predvsem od vaših pobud ter od vaše velikodušnosti nasproti osebi, ki jo imate radi. S prijatelji ln znanci se boste pomenkovali o zanimivih stvareh. Izboljšali boste svoj gmotni položaj,
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Ta teden boste v središču zanimanja oseb nasprotnega spola ter boste s tem tudi zelo zadovoljni. Obkroženi boste s prijatelji, na katere se lahko zanesete in ki vam bodo v vseh zadevah pomagali. Pazite na špekulacije.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vaša čustva bodo nekam razblinjena ln medla. ker bo vaša pozornost pritegnjena na razne dogodke in zadeve. Vendar ni prav. da zanemarjate tvoje čustveno življenje, ker se vam to utegne hudo maščevati. Držite se svojega dela.
KAK (od 21. O. do
22. 1.) Čustveni po-| ložaj je za vas zelo ugoden ter ne smete biti maloduš-nt in nezaupljivi nasproti osebi, ki vas ima zelo rada. Cas je tudi zelo ugoden za odnose s prijatelji, od katerih lahko pričakujete popolno iskrenost.
Se
C.3)
m
LEV (od 23. 7. do r ^ \ 22. 8. Vaš čustveni jmgS ] položaj je nekoliko j ■» ) zmeden bodisi zaradi vašega ravnanja ali zaradi vmešavanja tretjih oseb, zlasti pa sorodnikov. V družini bodo nastali spori zaradi nekatere poslovne zadeve ln zaradi gmotnih lnts risov. Odgovorite na pismo.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odnosi med zakonci bodo napeti in nastati u-tegnejo tudi hudi prepiri. Zato brzdaj-Med zaljubljenci pojde nekoliko bolje, a tudi ne popolnoma gladko. Tudi z denarjem pojde bolj na tesnem, zato ne trošite ga tjavdan.
TEHTNICA (od 23.
do 23. 10.) Za srčne odnose so lepi ln spodbudni obeti Nikoli ne boste sami in nudila se vam bo prilika za nova poznanstva. Morda boste našli tudi življenjskega tovariša ali tovarišico. Uresničili boste tudi neki gospodarski načrt.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Nekaj Je narobe v vaši duši ali v duši ljubljene osebe, kar bo kvarno vplivalo na vajine odnose. Ko greste v družbi, ne petelinite se preveč, kajti to bi šlo na živce tudi osebam drugega spola. V poslovnih zadevah bodo neke sitnosti.
aiuu nc uuau
--- TI
®I
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Čustveno življenje bo precej razgibano ln zanimivo. Res ne boste s srčnimi odnosi popolnoma zadovoljni, toda popolnost ni stvar tega sveta. V gospodarskih zadevah ali na delu imejte pred seboj Jasno opredeljene smotre.
^ -n. KOZOROG (od 22.
V \	12. do 20. 1.) Vaš ču-
I stveni položaj Je pod zelo ugodnim \®	7 vplivom zvezd, za-
to izkoristite ga, ker Je treba železo kovati, dokler je vroče. Zelo dobro se boste razumeli s prijatelji, s katerimi se boste zelo zabavali na potovanju ali Izletu.
VODNAR (od 21. 1.
do 19. 2.) V srčnih odnosih bo še nekoliko skrbi in nezadovoljstva, ker bo položaj močno zapleten. Vplivi tega tedna na drugih področjih bodo imeli u-goden rezultat v gospodarskih ln denarnih zadevah, pa tudi na delu pojde vse gladko.
i rediti sestanek z o-sebo> ki Jo Imate / radi, morda se bo to pot omehčala in privolila v vašo željo po tesnejših stikih. Prav bo, če ji poklonite kak majhen dar, to je šopek rož ali stekleničico pariške dišave.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Skušajte pri-
tudi v Rimu, kjer mladina naravnost nori.
Toda moda popevkarstva se ni razširila le na meščanskem zahodu. Kaže, da so mladi ljudje tudi na Ruskem dovzetni zanjo kljub vsej socialistični vzgoji, katere namen je ustvarjati višje vrednote, globljo poduhovljenost in pravo kulturo. To je pokazal obisk slavnega francoskega popevkarja Bčcauda ukoreninjenega sicer v slogu bolj stare vrste. Francozi so pri tem napravili vse ne, veliko. Skupaj s pevcem Je odšlo iz Pariza kar 80 osebnosti, ki uživajo po vsem svetu veliko slavo, oziroma bolje povedano sloves. Tem ljudem pravijo v Parizu «Tout-Paris», kar bi se približno slovenilo z izrazom «smetana». Med to smetano pa niso samo «boljšl» Parižani, pač pa tudi števiml fičfiriči, gizdalini in play boyl (po naše nekako očarljivi «pokl1cni» zapeljivci, ki imajo tudi mnogo pod palcem). Bčcauda so povabili v Moskvo na «recltal», to je nastop z raznimi popevkami, in Je silno navdušil tamkajšnjo mladino. Pravijo, da so mu na koncu ploskali kar pol ure, da je bilo gledališče, v katerem je pel tako natrpano, da ne bi mogla
smukniti skozi niti miška ter da je bilo kar 18 zahtev po ponovitvah. Becaud je Iznašel za Ruse popevko «Nathalie», nostalgičen motiv, ki pripoveduje o ljubezni nekega tujega turista za rusko vodnico In res, po koncu recitala je stopil med poslušalce in nežno objel resnično vodnico slastno Natašo, okroglega ličeca, plavih las, modrih očk in naravnost blaženega o-brazčka. Ta objem je Izvabil iz poslušalcev pravi grom aplavzov.
In naj omenimo še nekaj o-sebnosti iz Bčcaudevega spremstva. Tu so bili Italijanska igralka Elsa Martinelli, bivši model ln ločena žena nekega rimskega princa, ki se je dala slikati tudi s kozmonavtoma Nikolajevim in Valentino Tereškovo, «večni mladenič«, slavni play boy Profirlo Rublrosa, ki ga Je vsaj začasno ukrotila in spravila pod svoj Jarem nova žena, znani nemški igralec Curd Jurgens z ne vemo katero ženo, peto ali šesto, slavni pariški krojač Car-din, komediograf Achard, modni slikar Buffet z ženo Annabelle, play boy Babi Pignatari, znana princezlnja Ira Furstenberg in še mnogi podobni «kultumi delavci«.
Veliki uspeh so po pevskem nastopu slavili s polnočno večerjo, ki je trajala do jutra s presledki plesov, med katerimi je bil za ta večer «pariških romarjev« izjemno dovoljen tudi «twist».
Sedaj pa se o tem Izletu in večeru mnogo govori v pariških salonih in krožkih in se često sliši že oguljena fraza o ((slovanski očarljivosti« (ženski seveda).
zgoraj vidimo eno izmed še najmanj spodobnih slik lepe in prikupne filmske igralke Claudie Cardinale iz njenega prvega ameriškega filma «Zakrite oči*. Prosojno «ob!eko» je izbrala igralka sama in pravi, da nič ne moti njene ženske sramežljivosti. Ta obleka je Pač kompromis med goloto, ki jo terjajo filmski producenti, in med nravnostjo, čeprav je ta rešitev v resnici nekam hinavska. No, Clau-Ula je vedno lepa in bi morda še najbolj ugajala, če bi bila res oblečena, kot se spodobi
Na moskovskem letališču je sprejela Bčcauda lična ruska vodnica
KOROŠKI BRATJE
Mesečna priloga primorskega dnevnika za
Prvo nedeljo v maju smo imeli v gosteh združene pevske zbore iz Koroške. Njihov nastop je pripravila Prosvetna zveza v Kulturnem domu, ki je bil za to bratsko srečanje zamejskih Slovencev skoraj do kraja zaseden.
Ni naš namen spuščati se na tem mpstu v strokovno o-cenjevanje petja koroških zborov, ker bi nas to povleklo v razglabljanje ooeojev, v katerih koroški pevski zbori delujejo, v ugotavljanju težav s katerimi se ubadajo in sploh v značaj in specifične značilnosti slovenskega ljudsko-prosvetnega življenja v deželici ob Dravi in Žili onstran Karavank.
Pač pa hočemo na tem mestu ugotoviti, kako se je nastop koroških pevcev pri nas spremenil v prijetno domači praznik, kateremu je dajalo pečat predvsem toplo izrazito ljudsko tolmačenje slovenske pesmi, zlasti pa še koroške narodne pesmi, ki nolno zazivi v svoji Dristnosti le v res sproščenem in skoraj bi dejal nevirtuoznem izvajanju Kontakt med pevci in občinstvom je bil ustvarjen takoj, brez običajnega ogrevanja s kvalitetno rastjo petja in že
sam prihod pevcev in pevk na oder je vzpostavil vez, ki je bila v prvi vrsti vez iste krvi. istega narodneva čustvovanja, vez iste usode, ki r.as druži na mejnikih našega narodnega telesa.
Kot ob nastopih naših zborov, tako smo se še posebno ob nastopu koroških združenih zborov ponovno zavedli, kako važna je naša pesem za naše narodno življenje ir. naš narodni obstoj v okolju, kjer je nevarnosti za ohranitev narodne zavesti nič koliko na vsakem koraku. Slovenska pesem pa je tista, ki narodno zavest budi in brez pretiravanja smemo reči, da je naša pesem prav danes eno naših najmočnejših orožij, nič slabših in nič manj pomembnih kot je naša šola, naš jezik in naše kulturno snovan e sploh. In zdi se mi, da velja to za koroške Slovence še prav posebej, saj znajo neti svoje ne-smi z nekim posebnim zanosom in z nekim posebnim notranjim žarom, ki se nalezljivo prenaša na poslušalce, jih osvaja in navdušuje, krepi in plemeniti v čustvenem dojemanju.
Zato smo dvakrat veseli, da so prišli koroški pevci med
nas m da so nam s svojim petjem nalili zvrhani kozarec prepričanja, da dokler bo po zeleni Koroški odmevala slovenska pesem, tako dolgo bo naš rod v Korotanu živ na straži naše severne narodnostne meje, kot tak pa živ in zavesten poslanik tiste odločnosti in v isti sapi tiste ši-rokoslovanske prijateljske velikodušnosti, ki nas odlikuje in nam daje značaj.
Zato pridite še med nas dragi koroški bratje, da si še stisnemo roko in povemo sebi in drugim, da smo in da hočemo ostati!
Predsednik Prosvetne zveze L hal d Vrabec in predsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca dr. Frane! Zwitter izmenjujeta zdravici
po koncertu
Naša društva so proslavila
20-letnico osvoboditve
Recitatorji na proslavi ŽO.letnice osvoboditve v p.d. «Prosck-Kontovel»
Recitatorji na proslavi 20-letnice osvoboditve v p.d. «Prosek-Kontovel»
Proslave 20-letnlce zmage nad fašizmom in osvoboditve so priredila tudi nekatera naša prosvetna društva, ki so poleg priložnostnih govorov vključila v programe tudi primerne kulturne točke.
Glede na število obstoječih in delujočih društev je bilo teh proslav doslej vsekakor premalo, saj so jih na Tržaškem priredila le društva «Ivan Cankar«, «Slavko Škamperle« in «Prosek-Kontovel» ter «Zvezda» v Podlonjerju, na Goriškem pa mladina v Doberdobu v Prosvetni dvorani ter društvi «Briški grič« iz števefJana in" ('Srečko Kosovel« iz Ronk, ki sta to proslavo združila s prvomajsko. Slišali smo, da bo prosvetno . društvo «Igo Gruden« v Nabrežini pripravilo proslavo proti koncu meseca, iz drugih društev pa vsaj za sedaj ni nobenega glasu, kar pa seveda še nikakor ne pomeni;' da se tudi druga društva ne bodo priključila ostalim s to dolžno spominsko oddolžitvijo tako pomembni obletnici. Resnici na ljubo pa je treba povedati tudi, da so nekatera društva sodelovala pri proslavah, ki pa so bile prirejene v drugih okvirih, občinskih, ANPI, KPI, PSI itd. Pri tem mislimo zlasti na pevski zbor iz Repna, ki je sodeloval na občinski proslavi v Repnu pod vodstvom svojega dirigenta Mirka Guština, na pevski zbor društva «Vesna» iz Križa, ki je sodeloval na prireditvi p.d. «Slavko Škamperle«, ter na zbora iz Doline in Boršta ter na godbo iz Brega, ki so sodelovali na dolinslri občinski proslavi v Bo-ljuncu. .
Ce k vsemu temu dodamo društvene prireditve, ki si bodo prav gotovo še sledile, in pa združeni nastop pevskih zborov s partizanskimi pesmimi v okviru osrednje, proslave 20-letnice, ki jo bo priredila Prosvetna zveza verjetno v Nabrežini, potem bomo le lahko napisali, da so naša prosvetna društva res dostojno počastila spo-min na osvoboditev.
In sedaj še nekaj podrobnejših poročil o tistih proslavah, ki so jih priredila Izključno prosvetna društva:
Ker društvo Prosek-Kontovel nima lastne primerne dvorane, je svojo proslavo priredilo 30. aprila
v kino dvorani «Ana» na Konto-velu, ki so jo vaščani za to priložnost do kraja napolnili in z velikim zadovoljstvom in navdušenjem spremljali program.
Za uvod je nastopil društveni pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote zapel štiri partizanske pesmi in sicer:	Le
vkup. le vkup uboga gmajna. Kolona, Pjesma slobodi in Komandant Stane. Sledil je govor predsednika SKGZ Borisa Raceta, nato pa so si sledile recitacije, ki jih je zbral in za njih napisal Vežno besedilo Marjan Pertot. Recitirali so člani društvene dramske družine Boženka Štoka, Zvonka Guštin, Darko Rupel in Bruno Rupel, vezno besedilo pa je čital Darij Starec. Izvajali so naslednje pesmi: Kajuh — Slovenska pesem, Gruden — Slovenska zemlja, Kajuh — Materi padlega partizana, Kajuh — Pesem matere treh partizanov, Kajuh — Dekle v zaponj, Bor — Mete, mete sneg... in Kajuh — Jesenska. Naso so, recitatorji prečitali še tri pisma na smrt obsojenih, med Katerimi tudi znano pismo Pinka Tomažiča.
Za zaključek je zbor zapel še štiri partizanske pesmi:	Pesem
štirinajste divizije, Naša vojska, Na oknu glej obrazek bled in Na juriš. Ni treba posebej poudarjati, da so vse pesmi, zlasti pa zadnja, v odlični izvedbi tega našega vodilnega zbora, ljudi kar dvignile na noge.
* * * *
Zelo lepa je bila proslava tudi v društvu ((Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu. O razvoju partizanske borbe na Primorskem, od prvega strela iz partizanske puške do osvoboditve Trsta je govoril Jože Koren, ki je tudi pokazal in komentiral diafilm ((Primorska v narodnoosvobodilni borbi«. Marsikdo od udeležencev narodnoosvobodilne vojne je lahko na slikah spoznal kak znan obraz in si ob predavanju oživil spomin na razne dogodke iz naše borbe.
Program so dopolnili društveni recitatorji Alenka Kravos, Milica Kravos, Neda Mijot, Sergij Kocijančič in Duško Udovič, ki so recitirali Kosovelove pesmi, katere je izbral in povezal Marko
Kravos, vmes pa Je pel gostujoči pevski zbor p.d. «Vesna» iz Križa pod vodstvom dirigenta Frančka Žerjala. Zbor je najprej zapel «Hej brigade«, vmes pa Pesem 14. divizije, Le vkup, le vkup uboga gmajna, Naša vojska in druge, ki so v zanosu in glasovno zelo dobri izvedbi močnega zbora ter ob spremljavi harmonike spravile številno občinstvo v navdušenje, ki se je potem nadaljevalo še ob veselem "omizju, ki je poteklo v pristnem partizanskem tovariškem vzdušju.
Tudi tukaj so ljudje soglasno zatrjevali, da bi si takih domačih in res naših prireditev želeli še več.
* * *
V petek 30. aprila zvečer je prosvetno društvo Ivan Cankar priredilo v društvenih prostorih proslavo dvajsetletnice osvoboditve. Osrednja točka sporeda je bilo predavanje Stojana Spetiča, ki se je potrudil, da bi v čim krajšem času prikazal vsaj del odporniškega gibanja v Evropi s posebnim poudarkom na nastanku in izvajanju partizanskih pesmi različnih narodov. V prepričanju, da so jugoslovanske partizanske pesmi med poslušalci najbolj znane, jih ni imel posnete na magnetofonskem traku, ter je izvajal vse od ruskih do francoskih. Med temi tudi pesmi manjših narodov in celo nemško, ki se je rodila že v španski vojni. Kot zadnjo pa je izvajal špansko, ker'se v Španiji huda in težka borba proti fašizmu še nadaljuje.
Že ob vstopu v dvorano je udeležence pozdravljala polglasno partizanska pesem in vsi so sl z zanimanjem ogledali slike odporništva, ki so bile lepo razvrščene na stenah dvorane.
Člani društva so recitirali primerne pesmi in sestavke, godbenika Cok in Mikulus pa sta prijetno razgibala ozračje s svojo trobento in harmoniko.
Kar je vse hvale vredno pa je posebno dejstvo, da so nastopali sami mladinci, ki so se potrudili, da se na skromen in prisrčen način poklonijo spominu vseh borcev, ki sq toliko žrtvovali za bolj« šo bodočnost vaeh narodov.
Danilo Danev 50-letnik
Tako, dragi Danilo, tudi tebi so se leta zaokrožila na tisto število, ki se ga v naši življenjski dobi še posebej spominjamo kot življenjskega jubileja. Kakor je običaj, moraš pač dovoliti, da ob tej priložnosti napravimo majhen obračun tvojega dosedanjega dela. Pa nič se ne boj, saj so v tem dolgem obračunu samo lepe, svetle postavke, ki so v čast tebi in nam vsem.
Zapisano je, da si se rodil na dan 29. aprila pred petdesetimi leti na Kontovelu v revni kmečki hiši. Trda in trpljenja polna je bila tvoja življenjska pot v vseh predvojnih letih, in nato so sledila leta partizanstva.
Ljubil si glasbo od mladih nog in si si s harmoniko služil potrebno, da si mogel dokončati konservatorij in neredko si tudi stradal.
Mi, ki smo v predvojnih letih s teboj delili vse mogoče nevšečnosti, te imamo
vedno v lepem, najlepšem spominu; saj smo te srečavali povsod, kjer je bilo treba pomagati za našo skupno stvar. Vodil si moški kvartet na Kontovelu, kjer ste■ se v hladnih zimskih večerih vadili v ogradi na prostem, ker so vas fašisti zalezovali. Vodil si pevski zbor v Barkov-Ijah, štempiharski pevski zbor. V burji, dežju in mrazu ali pa ob neznosni vročini si s kolesom hodil s Konto-vela na Plavje, kjer si tudi vodil pevski zbor. Poleg tega pa si pridno pomagal pri vseh tedanjih tajnih prireditvah. Za vse to si dobil tudi vplačilo*. V Barkovljah so te fašisti surovo pretepli, da si se komaj zvlekel domov, 5. septembra 1940 pa so te s številnimi drugimi slovenskimi
fanti odpeljali v internacijo v Ariano Irpino v pokrajini Avellino. Vendar nisi niti tu miroval in ustanovil si pevski zbor internirancev.
Po kapitulaciji italijanske vojske te zopet vidimo med prvimi, ki so se v Bariju prijavili v partizane. Dodelili so te prosvetnemu oddelku in vodil si pevski zbor na Visu. Po osvoboditvi si postal dirigent pri gledališču v Splitu. Vodil si Narodno gledališče v Šibeniku in poučeval tudi v glasbeni šoli. Povrhu pa si vodil še znameniti zbor vKolo», ki je napravil številne uspešne tuineje ' po Jugoslaviji in tudi v tujini. Takrat ste bili tudi v Albaniji. Ali se spominjaš, kako drugače ti je En-ver Hodža takrat govoril o Jugoslaviji in Titu: «Pozdravite našega prijatelja in dobrotnika Tita!*...
Septembra 1949 pa so potrebovali tvojo pomoč v Za-
grebu in postal si dirigent tamkajšnje Opere in tudi u-metniški vodja opernega zbora. V tem času si v Zagrebu vodil tudi zbor društva «Pa-vao Markovac» in nekaj časa tudi zbor tVladimir Nazor*. Za svoje delo si to pot dobil drugačno plačilo in priznanje kakor septembra 1940: več nagrad ter odlikovanje z Redom dela druge stopnje in z Redom zasluge za narod.
Moral bi omeniti še številne tvoje skladbe v vsem tem času ter muzikalno spremljavo za nekatere filme. Ne morem pa mimo tvojega opernega dela vAlkar*, ki zajema snov iz starinskih viteških narodnih iger v Sinju v Dalmaciji iz časov velike zmage nad Turki leta 1715. želimo ti s tem delom mnogo uspeha, ko bo prišlo na vrsto za izvajanje.
In še marsikaj lepega je napisano v tvoji življenjski knjigi. Tako vemo, da sedaj poučuješ glasbo na učiteljski šoli v Zagrebu, vodiš pevski zbor v Slovenskem domu in še vedno tudi kaj dirigiraš v Operi ter se posvečaš komponiranju.
Res je, da sem o vsem tem že nekaj napisal v sJadranskem koledarju*, toda ob tvojem jubileju se spodobi, da zopet spregovorimo o vsem tvojem požrtvovalnem in neutrudnem delu v korist skupnosti. V dolgem obračunu tvojega dela je še vrsta lepih postavk, ki so toliko lepše in svetlejše, kolikor so bili mrač-nejši dnevi, ki si jih v letih strahot preživljal. Vsi, ki smo v tistih nelepih časih, kakor smo mogli in znali, kljubovali razburkanim valovom, ki so butali ob nas, ti ob tvojem jubileju iz srca privoščimo in želimo, da bi mogel skupno s svojo prijazno družino preživeti še mnogo dni v sreči in zadovoljstvu in da bi mogli v tvojo življenjsko knjigo napisati še mnogo takega, kar bo tebi v čast in zadoščenje ter skupnosti v dobro.
Milan Bolčič
Pred dnevi je bila na sedežu PZ v Ulici Geppa 9 sestanek predsednikov in drugih funkcionarjev prosvetnih društev, včlanjenih v Prosvetno zvezo. Razpravljali so o proslavah 20-letnice osvoboditve ter o nalogah društev v zvezi z bližnjim občnim zborom Zveze.
14 prijavljenih oktetov za prvi festivalski nastop
Nimamo še vpogleda v dokončni spored Skladb, ki jih bodo izvajali moški in ženski vokalni okteti na prvem festivalu; znano je samo, da obeta raznolik izbor pesmi. V glavnem so vodje oktetov, poleg obvezne Ven-turinijeve pesmi «Nocoj, pa oh nocoj«, črpali iz bogate slovenske narodne in umetniške glasbene literature. Je celo oktet, ki si ie za neobvezne pesmi izbral črnske «Spirituals» in tako segel kar v svetovno glasbeno literaturo.
Že to je torej jamstvo, da se vsi vokalni okteti pridno pripravljajo na prvi nastop z namenom, da pokažejo svoje dosežke.
Priprave za prvi festival vokalnih oktetov so torej v polnem teku. V prejšnji številki
«Cankarjaši» bodo obiskali Cankarjev rojstni kraj
O izletih, ki jih prirejajo naša prosvetna društva, v tej prilogi navadno ne pišemo, čeprav je res, da spadajo tudi izleti med tisto vrsto društvenega delovanja, ki lahko največ prispeva k razvijanju družabnega življenja med člani. Toda izlet, ki ga prireja P.d. «Ivan Cankar« je iz raznih razlogov vendarle toliko pomemben, da ga moramo posebej omeniti.
Društvo prireja izlet svojih elanov 23. t.m. na Vrhniko, k rojstni hiši Ivana Cankarja, po katerem nosi društvo ime. Po kratki spominski svečanosti pred Cankarjevim spomenikom in ogledu rojstne hiše, se bodo udeleženci izleta podali na grič Sv. Trojice k znani cerkvici, za katero se razteza gozdič Tični-ca, v katerem je Cankar tolikokrat ustvarjal svoje literarne umetnine.
Da bi vodstvo društva udeležence izleta že vnaprej seznanilo z lepoto in pomenom krajev, ki jih bodo obiskali, je v svojih društvenih prostorih priredilo večer, na katerem je predsednik društva Mario Magajna pokazal vrsto prekrasnih barvnih diapozitivov, ki jih je sam posnel v preteklih dneh. Ce se ne motimo, je to prvi primer take priprave izletnikov na izlet, skoraj bi dejali povsem nov
prijem pri organizaciji izletov, ki bi ga kazalo vsekakor posnemati, ker je nedvomno koristno, če izletnik že prej nekaj ve o krajih in ciljih svojega obiska.
Ta izlet bo društvo povezalo tudi z ogledom grada Bistre, v katerem je sedaj zelo zanimiv tehnični muzej z gozdarsko lesnoindustrijsko, lovsko, železarsko in elektrotehniško zbirko. Potem si bodo ogledali še izvir Male Ljubljanice Močilnik, nadalje Cerkniško jezero in Rakov Škocjan.
Za to priložnost bo društvo oživilo tudi svoj pevski zbor, ki žal že precej let ne deluje več. Vodstvo zbora je prevzel v roke nekdanji pevovodja zbora Vlado Švara, ki je zbral okrog sebe 25, v glavnem starejših in tudi nekaj novih pevcev, s katerimi pridno vadi. Glasovni material je v glavnem dober, manjka samo nekaj tenorjev. Zbor bo naštudiral nekaj pesmi, kar bo za začetek po tako dolgem premoru dovolj. Vsi pa u-pamo, da ne bo ostalo samo pri tem enkratnem nastopu, pač pa da se bo zbor ohranil in znova navdušil za zborovsko petje, ki ga pri Sv. Jakobu tako pogrešamo. Vodstvo društva bo nudilo zboru vse kar mu more in prav gotovo se bo tudi naša javnost odzvala polnoštevilno vsakemu njegovemu nastopu.
((Prosvete« smo poročali, da se je za festival prijavilo trinajst oktetov, nekaj dni pozneje pa sta se tem trinajstim pridružila še dva. Svoj nastop na festivalu je prijavil moški vokalni oktet ((Planika« iz Pevme pri Gorici in moški vokalni oktet delavskega prosvetnega društva svoboda ((Prešeren« iz Šempetra pri Novi Gorici, ki pa bo moral, v skladu z razpisom revije, nastopati izven konkurence. Število prijavljenih oktetov se je torej povišalo na štirinajst, oziroma na petnajst, če upoštevamo udeležbo okteta iz Šempetra.
■Datum je že določen; festival vokalnih oktetov bo 12. in 13. junija v Kulturnem domu. Odbor prosvetnega droštva ((Slavko Škamperle«, ki revijo prireja, je že ukrenil vse potrebno ter si za omenjena dneva zagotovil prosto dvorano.
Odbor pa s tem ni zaključil svojega dela. Te dni je vsem vodjem oktetov razposlal pismo, v katerem jih vabi prihodnjo nedeljo 16. maja na posvetovanje v društvene prostore. Na posvetovanju bodo morali vodje dokončno potrditi udeležbo okteta na festivalu, iznesti morebitna mnenja in pomisleke, izreči predloge za dokončno sestavo sporeda in nastopanja ter, tisti, ki tega še niso storili, predložiti en izvod partitur neobveznih pesmi, ki jih oktet namerava izvajati.
Zamisel festivala je torej padla na plodovita tla in pripomogla k razživitvi nove panoge
KONCERT ZBORA JAKOPUS GALLUS
Pevski zbor Gallus pripravlja za prihodnjo soboto koncert v našem Kulturnem domu. S tem koncertom bo nekako zaključil dvajseto sezono svojega delovanja. Na programu bodo skladbe Karla Pahorja, Čajkovskega, Simonitija, Ukmarja, Lassusa, Slavenskega, Gallusa in seveda pevovodje Vrabca. Pel bo tudi znano Deep River, toda ne v preprosti, temveč v koncertni priredbi. Pretežna večina pesmi bo za našo javnost novost. Srečali pa bomo tudi znane melodije, ki so vedno bile simpatično sprejete.
prosvetnega delovanja, ki sicer ni bila neznana, ampak samo pozabljena. Vokalni okteti so nastali prav v tistih krajih, kjer je prosvetno delo popolnoma izumrlo in skoraj ni bilo več upanja, da bi se spet razživelo. Tu je primer Rojana, kjer delujeta kar dva okteta, moški in ženski in je primer Trebč, kjer v zadnjih letih ni uspevala nobena ljudsko prosvetna dejavnost.
Samo z nekoliko dobre volje in požrtvovanja se da marsikaj doseči, še malo vztrajnosti in uspeh je na dlani. Pripravlja se festival, toda naša vroča želja je, da bi vsi okteti, ki so se prijavili za to revijo, potem nadaljevali s svojim, delom, da bi se izpopolnjevali in naštudirali pester in bogat spored, s katerim bi se potem predstavili na kakršnikoli kulturno prosvetni prireditvi.
Pobuda za festival vokalnih oktetov je pri izvajalcih naletela na ugoden odziv, da so se nemudoma spravili na delo in začeli pridno vaditi. Sedaj pričakujemo, da bo prireditelj poskrbel za kvalitetno prireditev, od občinstva pa, da bo, kot pač vedno, sprejelo s toplim odobravanjem požrtvovalnost vseh tistih pevcev, ki se pridno pripravljajo za nastop.
Lojze Abram
Priprave za drugo obmejno srečanje v Sovodnjali
V nedeljo, 30. maja, bo v So-vodnjah drugo obmejno srečanje, ki ga prirejata Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju z občinsko skupščino kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica. Prvo srečanje je bilo lansko leto v Mirnu, kjer je doživelo izreden uspeh.
Obmejno srečanje bo ob priliki odkritja občinskega spomenika padlim partizanom občine So-vodnje, ki pripravlja tudi program svečanosti z govori in pa nastop godbe na pihala.
Obmejno srečanje, ki bo popoldne, obsega kulturni program in zabavo s plesom v soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer. O-srednji del prireditve bo kulturni program v nedeljo popoldne, na katerem bodo nastopili pevski zbori z goriškega in jugoslovanskega obmejnega področja. Peli bodo posamično, skupno pa nekaj partizanskih pesmi ob spremljavi godbe na pihala.

Ob naših otroških prireditvah
Sedma številka Galeba se bistveno ne razlikuje od prejšnjih; s tem hočemo reči, da je kakor prejšnje skrbno opremljena in po vsebini privlačna. Marička Žnidaršič, Vojan Arhar, Danilo Gorinšek, Neža Maurer so prispevali pesmi, Stana Vinšek pa je za to številko pripravila prevod pesmi »Lahko noč» poljske pesnice Marije Konopnicke. Objavljeni pa sta tudi Dve velikonočni Karla Široka, iz katerih diha pristna ljudska poezija.
Povest V srcu Afrike, ki jo piše Zora Rebula, je dosegla tolikšno stopnjo napetosti, da bi mladi bralci kdove kaj dali, da bi že vedeli, kaj bo z Uti-Uti in Pjerom. Zdenka Jerman je spet pripravila eno izmed japonskih pripovedk, ki se vse končajo s kako modro mislijo. Prebrisani pometaček Vlada Firma je majhna zgodba dveh hroščkov, Fran Roš pa je napisal pravljico Pi-ščančeva koščica. Novo ime pa je menda v Galebu Zlata Vida-ček; njena je prikupna zgodbica Zvonček na očalih. Dandanes, ko otroci več ali manj vsako nedeljo kam s starši potujejo v av-
Na prireditvi v
REVIJE
GALEB
tomobiki in tako marsikaj vidijo, so jim zelo koristni taki sestavki, kot ga je za to številko napisal Miro P. Naslov Istrske vasice Hrastovlje je postala znamenita ... že pove, o čem govori avtor. Otroci pa naj starše opozore, da o prvi priliki obiščejo znamenito cerkvico s sedaj že slavnimi freskami. Vsi trije prispevki, ki so jih poslali učenci (Milena Abram iz Nabrežine, Licia Furlan iz Barkovelj in Marjan Giorgi od Sv. Jakoba), bodo gotovo pomagali spodbuditi še druge k pisanju. Galeb se pač lahko ponaša z obilico lepih ilustracij. To številko so z njimi opremili Štefan Potočnik, Robert Hlavaty, Albin Rogelj, Leon Koporc, Milko Bambič, Ksenija Prunk, Klavdij Palčič, Marjan Tršar, Božo Kos, od u-čencev pa Silvestra Kalc z Opčin. Pavle Merku je uglasbil pesem Oj, ptički Ferdinanda Fer-luge in prepričani smo, da jo bomo kmalu slišali na kaki šolski proslavi. Ko beremo ime-a reševalcev ugank, pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da se oglašajo tudi učenci iz Goriškega.
LITERARNE VAJE
Literarne vaje so dospele do svoje predzadnje številke tega letnika. Te številke gotovo ne bomo mogli prištevati med boljše v tem letniku. Navajeni smo bili, da so bile skoraj v vsaki številki vsaj pesmi dokaj dobre, toda to pot nas tudi pesmi ne zadovoljujejo. Spisi v prozi — čeprav so jih napisali večinoma višješolci — pa so zares slabokrvni. Izvzeti moramo le Petra Suhadolca za njegov prispevek V novih prostorih in pa zlasti Živo Gruden z njenim Mladostnim nemirom. Tej deklici, ki je v zadnjem času povzročila precej «razburjenja» (tn tudi nekaj ne posebno razumevajoče polemike) in ki zna tako prijetno, živci pisati, da človek pozabi na enolično dolgočasnost mnogih drugih prispevkov, bi radi povedali, naj opusti take misli, kot jih je napisala za moto na začetku spisa in v katere se povra-ča na koncu razigranega opisa. Res je, da ((človek ne sme živeti iz dneva v dan, ne sme odrivati problemov, ki mu prihajajo naproti, Reševati jih mora, po-
magati mora sebi in drugim, če naj o njem rečemo, da je človek«. Toda mlada Živa naj se zaveda, da je prav v tem vrednost življenja in obenem njegova lepota. Iz srca ji pa želimo, da bi ji življenje samo dokazalo, da je v tem tudi — sreča. Izven prizadevanj, naporov in tudi bojev je lahko samo praznina, prav gotovo ne more biti tisto, po čemer Živa hrepeni. In če se zaveda tega, kar je napisala v citiranih stavkih, potem že ne morejo več biti resnične tiste besede na začetku o brezciljnosti, praznoti in pustem življenju. Vsaka mladost je nemirna — saj tako je vedno bilo. Tudi nerazumevanja nikoli ni manjkalo — in ga niti takrat ne bo manjkalo, ko Živa ne bo več mlada in se bodo javljale nove generacije — z mladostnim nemirom. Sicer pa naj Živa le vedno pogumno pove, kadar jo kaj muči. In želeli bi (najbrž je to tudi želja Žive), da bi Literarne vaje že začele svoje strani odpirati tudi resnejšemu pisanju in ne samo nebogljenim šolskim nalogam.
V razpravi o repertoarju , Slovenskega gledališča, ki je bila v Slovenskem klubu, je več govornikov poudarilo željo, da bi gledališče uvrstilo dve otroški igri v redni repertoar.
Na različnih sejah, v pogovorih, ki zadevajo Slovence v Italiji, pogosto govorimo o mladini. Kjer je prisotna, jo hvalijo, kjer je ni zraven, pa
«V zvezi s kritiko mladinske igre «Kekec», ki je bila objavljena v Vašem dnevniku in ki jo je uprizorilo prosvetno društvo Pro-sek-Kontovel, bi tudi odbor našega društva dal nekatere pripombe. Nočemo se opravičevati, ker mislimo, da to ni potrebno. Želimo le Vašemu poročevalcu razložiti in pojasniti nekaj stvari, ki so v zvezi z našim nastopom.
Pripomnili bi le to, da nismo profesionalna ustanova s plačanim osebjem, marveč amatersko prosvetno društvo, v katerem vsi sodelujoči žrtvujejo svoj prosti čas. Ali se zaveda Vaš poročevalec, kakšno ogromno delo je, da se devetletni otroci naučijo na pamet dve uri trajajočo igro in koliko ur je treba presedeti in ponavljati prizor za prizorom? Morda smo samo krivi v tem, da smo izbrali predolgo in prezahtevno igro. Bile so tudi pomanjkljivosti, katere pa je treba pri otrocih spregledati. Profesionalno gledališče ima pred nastopom teden dni in še več vaje na odru z vsemi potrebnimi pripomočki, Naši otroci so nastopili brez ene same vaje na odru, ker na Proseku nimamo primerne dvorane. Za nas je važno le to, da so bili ljudje, kjer smo doslej nastopali, s predstavo zadovoljni.
Vašemu poročevalcu pa svetujemo, naj tudi on v svojem prosvetnem društvu zaviha rokave in naj pomaga, da bi tudi tamkajšnji otroci pripravili kakšno igrico.«
Odbor p.d.
Prosek - Kontovel * * •
Pripombe, ki jih daje odbor p.d. Prosek-Kontovel k poročilu o uprizoritvi mladinske igre «Kekec)«, so umestne in v glavnem točne, vendar pa zadevajo poročilo našega sodelavca le bežno. Prečitali smo namreč še enkrat omenjeno poročilo in čeprav je res, da je ostrejše kot smo bili vajeni doslej in zato premalo uvidevno, je tudi res, da naš sodelavec s svojim pisanjem nikakor ni hotel prizadeti res vzgledno požrtvovalnost proseško-kotovelskega
obrekujemo.
Slovenska prosvetna zveza je priredila tri popoldneve pod naslovom «Stric Stane pripoveduje«, na katerih nam je «stric Stane Raztresen« govoril o partizanih, o nasilnem okupatorju, o trpljenju, borbi in zmagi naših ljudi. Poleg lepih besed Strica Staneta smo videli še celo vrsto zelo lepih risank iz dobe odporni-
društva. Zdelo se mu je samo koristno poudariti, da je ta uprizoritev imela nekatere hibe, ki bi jih bilo mogoče odstraniti, posebno še, ker vemo, da je požrtvovalnost proseško - kontovelskih prosvetnih delavcev sposobna to storiti.
Popolnoma točno poudarja odbor p.d. Prosek-Kontovel, da je njihovo društvo amatersko in da njegovo delovanje sloni na spontanem žrtvovanju dragocenih ur po celodnevnem trudapolnem delu. To dejstvo je treba prav gotovo upoštevati pri presojanju kvalitete našega prosvetnega delovanja, vendar pa dobrohotne pripombe lahko samo pomagajo tudi amaterjem in še zlasti amaterjem. Pisanje našega sodelavca je imelo samo ta in izključno ta namen in želeli bi, da bi se pro-svetarji na Proseku in Kontovelu tega zavedali, mi pa bomo v naših poročilih v bodoče tudi bolj pazili, da bi kakšna morda res nepotrebna beseda ne vplivala kvarno na voljo ljudi, ki delajo in se mučijo, kot je bil to ravno primer s pripravo «Kekca».
Glede pripombe v zadnjem odstavku pa menimo, da ne more toliko leteti na avtorja poročila o prvi uprizoritvi «Kekca», ki ima predvsem večerno zaposlitev, kot lahko leti na celotno društvo, ki je v tem primeru mišljeno in tudi na vsa tista .društva, ki doslej res še niso pripravila nobene mladinske igre, pa čeprav nimajo za to nič slabših pogojev, kot jih ima društvo Prosek-Kontovel.
Upamo, da je s temi obojestranskimi pojasnili ta, če ga lahko tako imenujemo, sporček, poravnan.
Uredništvo «Prosvete»
SLOVENSKE KULTURNE OBLETNICE V MAJU
2 j gaj _ Umrl pisatelj Josip Jurčič, 10. 1867 — Rojen pisatelj Ivan Cankar, 28. 1830 — Rojen pisatelj Janez Trdina, 28. 1641 — Rojen slovenski zgodovinar Ivan Vajkard Valvasor,
štva, v katerem so sodelovali vsi od otrok do starčkov.
Prosvetna zveza je priredila tudi gostovanje goriških lutkarjev v Mali dvorani Kulturnega doma z igro «Hudob-ni graščak«. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel je dalo na oder mladinsko igro «Ke-kec«.
Kot spremljevalec svoje hčerke sem bil na vseh omenjenih prireditvah in z žalostjo ugotovil, da je bil, razen pri Kekcu, obisk mnogo preslab za tako lepo in skrbno pripravljene prireditve.
Strinjam se in poudarjam, da bi morala biti prvenstvena skrb naših osrednjih kulturnih ustanov, slovenska šola, Slovenskega gledališča, Slovenske prosvetne zveze, Glasbene Matice in ostalih podobnih kulturnih ustanov kakor tudi posameznikov, ki so z mladino v vsakodnevnem stiku. da nudijo našemu mlademu rodu čimveč kulturne vzgoje v čim pestrejši in raz-novrstnejši obliki.
Po premieri mladinske igre «Trnuljčica», mi je neka slovenska učiteljica potožila: «CZakaj ni gledališče poslalo vstopnic na šolo, ali vsaj obvestilo, da bo ta igra? Vsaj malo reklame naj bi naredili, da bodo lahko vsi učitelji opozorili učence na to.»
Res je, da je danes reklama mnogokrat važnejša od kvalitete tistega za kar delamo reklamo. Je pa sila, katere se moramo posluževati, ako hočemo uspeti. Vendar bi morali, vsaj po moji skromni sodbi, imeti mi Slovenci, prav v svojem srcu stalen majhen prostor za našo reklamo, tako kot ga ima občina na mestnih zidovih, če zveš za prireditev v svojem okolišu, opozori svoje znance prijatelje, svojega očeta, mater, pošlji svojega sina in hčer.
Mi odrasli se pritožujemo, da je premalo prireditev za naše otroke in prav mi smo tisti, ki zanemarimo dolžnost, da te naše ljube otroke spravimo na prireditev.
Srečen bi bil, če bo gledališče lahko zapisalo v svoj dnevnik, da so Trnjulčico obiskali
VSI slovenski otroci.
S spoštovanjem.
Oče
V Trstu prevladuje mnenje, da je naš bližnji Kras in njegove vasi ustvarjen zato, da greš v poletnih večerih tja na prigrizek ali večerjo. Da ti v prijetni gostilni na prijetnem hladu še bolj prijetna natakarica postreže s pečenim pršutom in teranom. Pa ni tako. Na Krasu imajo tudi prosvetna društva. Na primer v Repnu. In imajo tudi prireditve.
Pa sem se odločil in šel pogledat tako prireditev. Malo me je bilo sram, ker sem zamudil. Na odru so pravkar prepevali pevci in ker nisem hotel motiti, sem se postavil v prvi prosti kot in poslušal.
Povedati moram še, da je bila prireditev v gostilni. Repen nima namreč nobene prosvetne dvorane še manj kak kulturni dom. Niti nobenega kluba nima. Vse javno življenje se odvija v gostilni. In tako je ta večer gostilna prevzela vlogo prosvetne dvorane. Domači zbor je pripravil vrsto narodnih in umetnih pesmi, vmes pa so mladinke še recitirale poezije naših vidnih pesnikov.
Ko tako stojim in poslušam, mi od nekod prijazen domačin
prinese še stolico. Lepo sem se mu zahvalil in sedel. Kar prijetno je bilo. A kadar je človeku prijetno in če je kadilec, se takoj spomni na cigareto. Tudi jaz sem pomislil: sedaj bi se pa prav prilegla ena Morava! Medtem ko sem stikal po žepih za žveplenkami, sem se nehote ozrl po dvorani. In kar naenkrat se mi vzbudi sum! Ali se sme kaditi? Saj končno smo le v gostilni. Gledam po dvorani še nekoliko bolj pozorno, če bom kje opazil tlečo cigareto ali pa značilen oblaček dima nad glavami. Nič. Pogledam proti odru, ki ja nekoliko močneje razsvetljen. Zrak je videti čudovito čist. Pogledam svoje bližnje sosede, če nima morda kdo v roki tlečo cigareto. Pogledam še enkrat po dvorani. Zaman. Nihče ne kadi. Kaj sem hotel? Odrekel sem se cigareti tudi jaz. Nisem si upal pokazati se neolikanega. Če domačini izkazujejo izvajanju programa tako spoštovanje, tudi jaz ne smem biti slabši od njih. Saj končno prihajam iz mesta. Iz Trsta. In celo nekaj predstavljam. Morda me kdo celo opazuje!
A od tega trenutka dalje sem
Repnu
postal zelo raztresen. Pevci so sicer lepo peli in skušal sem jim slediti. A misli so mi neprestano uhajale n (i kajenje. Spomnil sem se, kakšna širokogrud-nost je v tem pogledu v Trstu. Na primer v Slovenskem klubu. Prizadevni prireditelji ti postavijo prav pod nos ličen pepelnik češ; le kadi, tu imaš pepelniki In se vrstijo predavatelji in pevci — poslušalci pa si prižigajo cigarete in puhajo njihov dim proti predavateljski mizici. Včasih kak pevec ali pevka plaho protestira. A brez uspeha. Saj nismo v bolnišnici ali v cerkvi! Saj smo vendar v klubu! V klubu, kjer se zbiramo izobraženi ljudje.
Tu v tem Repnu pa se moram odreči cigareti! Pa čeprav smo ta in prijaznih natakaric. p Repnu ni med občinstvom ljudi z akademskimi naslovi; tu so sami delavci in kmetje, tu ni klub, tu je navadna kraška oštarija. Kjer pa znajo biti ljudje neverjetno olikani. Sedaj sem spoznal, da je res poučno, iti včasih na naš Kras. Pa ne samo zaradi terana in pečenega pršu-v gostilniški dvorani. Seveda, tu Ubald Vrabec
Pripombe k uprizoritvi «Kekca» na Kontovelu
Mladi izvajalci mladinske igre «Kekcc»
O,
MILKO BAMBIČ
šestdesetletn ik
26. aprila je tiho in skromno obhajal 60-letnico svojega rojstva tržaški ilustrator, slikar in umetnostni kritik Milko Bambič. Rodil se je i. 1905 v Trstu v premožni trgovski družini in se po letu 1913 stalno naselil pri Sv. Ivanu v Ul. delle Docce, kjer stanuje še danes, čeprav ga je nemila usoda zavednega Slovenca in ahasverska umetniška žilica kmalu povedla tudi v druge kraje slovenske domovine. Osnovno šolo je obiskoval v šoli Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu, potem pa je obiskoval najprej nemško realko v Trstu in nato slovensko v Idriji, kjer je tudi maturiral. Dokonča' je nato še trgovsko višjo šolo v Trstu in se po preselitvi v Ljubljano vpisal na ljubljansko univerzo, vendar pa študijev ni dokončal, ker so ga razmere že zelo zgodaj prisilile, da si je začel služiti kruh za preživljanje kot ilustrator pri Jutru in zlasti kot strokovnjak za reklamo pri raznih takratnih največjih slovenskih in hrvaških podjetjih.
To bi bili suhi in skorajda obvezni biografski podatki o mladostnih letih našega slavljenca, s katerimi pa ne bi hotel predolgo nadaljevati, ker jih boste lahko čitali tudi v jubilejni številki Primorskega dnevnika, ki bo izšla ob 20-letnici izhajanja 16.t.m., in pa tudi zato, ker pri človeku kakršen je Bambič, klasična biografija ne bi mogla povedati vsega.
Ce se danes spominjamo Milka Bambiča v naši prosvetni prilogi, ni to samo zato, ker to zasluži kot znana tržaška slovenska osebnost v umetniških krogih, temveč predvsem zato, ker je vse njegovo življenje tesno povezano s slovensko, in zlasti še slovensko primorsko prosveto in kulturo, Predvsem se je Bambič vključil v prosvetno delovanje še kot študent v Idriji v okviru mladinskega dijaškega društva «Prosveta», za katero je urejal dijaški list «Obzor»: Potem je bil med ustanovitelji slovenskega prosvetnega društva pri Sv. Ivanu, tajnik in knjižničar pri akademskem društvu Jadran, tajnik društva «Adria», podpredsednik mladinskega društva pri Sv. Ivanu, po osvoboditvi pa spet takoj od prvih dni soustanovitelj društva «Slavko Škamperle*.
Po izselitvi po drugi svetovni vojni v Ljubljano je bil zelo aktiven pri dnevnem in re-vialnem tisku ter pri založniški dejavnosti bodisi kot izdajatelj, urednik in predvsem seveda kot ilustrator, zlasti pa mladinski ilustrator, in po pravici mu pripada prvenstvo med Slovenci, da je uvedel mladinsko ilustracijo s povsem novo tehniko, ki jo mladinske ilustracije zahtevajo in ki je pred njim pri Slovencih takorekoč nismo poznali. Odveč bi bilo v tem sestavku naštevati kod vse so raztresene njegove ilustracije, saj je ilustriral okrog 70 pretežno mladinskih knjig. Samo v znanih mladinskih «Kolačkih» je v treh letih napravil več ilustracij kot so jih pred njim napravili Špacapan, Bucik, Sirk in še kakšen, ki pa so bili bolj risarji kot ilustratorji.
Svoje predvojno delo je nadaljeval tudi takoj po osvoboditvi in že od prvega dne je postal tudi sodelavec ((Primorskega dnevnika*, za katerega je izdelal prvo glavo, nato pa je ostal pri njem ilustrator, zlasti pri njegovi o-troški prilogi «Mlada svobo-
da«. Zelo aktivno je kot ilustrator sodeloval zlasti pri nekdanjem Ljudskem tedniku, za katerega je ilustriral izvirne slovenske stripe po Jacku Londonu, čarobni nakit, še zlasti pa se je uveljavil kot ilustrator humoristične priloge Ljudskega tednika ((Kraška burja«. Pozneje srečujemo njegov nepogrešljivi ilustratorski stil v skoraj vseh mladinskih revijah kar jih je doslej izhajalo v Trstu od Galeba do Mladike, pripravil pa je tudi prvo v barvah ilustrirano slovensko šolsko knjigo v Trstu. Tudi njegove barvne ilustracije v Galebu so izviren poskus tovrstne tehnike. Posvetil se je tudi aran-žiranju in je kot tak pripravil vrsto razstav v povojnem času.
Seveda je zaradi te svoje vsestranske dejavnosti nekoliko zanemarili izključno slikarsko plat svojega umetniškega izživljanja, vendar pa je tudi po vojni priredil nekaj samostojnih in skupnih slikarskih razstav, med katerimi naj kot zadnjo omenimo razstavo v korist poplavljen-cev v Vajontu in žrtev potresa v Skopju, ki jo je priredil Slovenski klub.
Toda s tem še nikakor ni izčrpana vsa Bambičeva dejavnost. če naj samo omenimo njegov hoby iznajditelja in novatorja (v svojih arhi-yih hrani več patentnih spričeval ) pa moramo zlasti poudariti njegovo delo v zadnjih treh, štirih letih, ko se je prvenstveno posvetil umetnosti kritiki za tržaški slovenski radio in za naš list. Kot človek z bogato umetnostno razgledanostjo in izdelanim estetskim čutom, opravlja to nelahko in mnogokrat nehvaležno delo z izrednim čutom odgovornosti in si je pridobil ugled visoko cenjenega umetnostnega kritika ne samo v Trstu, temveč tudi drugod po Italiji in Sloveniji.
V zadnjih letih ni v Trstu in njegovi bližini bilo razstave, ki bi ušla njegovemu kritičnemu očesu in strokovnemu peresu, saj je skupno napisal za radio in tisk okrog 500 kritik, ki bi zbrane pred stavljale že kar zajetno knjigo in dragocen- dokument u-metniškega življenja našega mesta na področju slikarstva
Pri vsej tej svoji ogromni in razvejani dejavnosti, pa je Bambič ostal skromen, prav gotovo preskromen in to izključno v lastno škodo saj si mora še danes iz dneva v dan služiti kruh brez jasne perspektive za svojo ekonomsko bodočnost, življenje mu doslej prav gotovo ni bilo pre več naklonjeno in mislim, da bj mu bilo v največje zadoščenje, če bi bi se mu uresničila naša želja ob njegovi 60 letnici, da bi še dolgo zdrav in svež ustvarjal z lepšimi obeti za jutrišnji dan.
Jože Koren
0
Kulturno -prosv tni pregled
3. V slovenskem dijaškem domu predava Jože Koren o razvoju partizanskega gibanja na Primorskem v letih 1941-1945.
3.	V klubu ((Simon Gregorčič« v Goric} nastop moškega okteta iz Šempetra pri Novi Gorici.
4.	V Ljudskem domu v Križu uprizori dramska skupina p.d. Prosek-Kontovel igro »Kekec«.
4. SG uprizori v Kulturnem domu poslednjič Bettijevo dramo «Usad na severni postaji«.
4. Filatelistično društvo »Košir« priredi razstavo znamk svojega člana Vladimira Podbrščka s temo «šport na znamkah«.
4. V Slomškovem domu v Bazovici predavanje g. Beličičeve za dekleta.
6.	V Slovenskem klubu predavanje Jožeta Korena o razvoju partizanske borbe na Primorskem v letih 1941-1945.
7.	V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje prof. Mirka Rijavca iz Gorice o škofu Strossmayerju.
8.	SAK Jadran priredi v mali dvorani Kulturnega doma predavanje prof. Paternuja iz Ljubljane «0 povojni slovenski liriki«.
8. SPZ priredi v Gregorčičevi dvorani prikaz diafilmov s partizansko vsebino z naslovom »Stric Stane pripoveduje« s sodelovanjem člana SG Staneta Raztresena.
8. Predavanje Maria Magajne v p.d. Barkovlje o temi ((Potovanje po Turčiji« s prikazovanjem diapozitivov.
Prof. Pavle Merku je predaval v Slovenskem klubu o temi «Kaj hoče skladatelj povedati«
9.	SAK Jadran priredi v Gregorčičevi dvorani literarno-glasbe-ni večer s sodelovanjem ljubljanskih študentov slavistike.
10.	SPZ priredi v Gorici lutkovni predstavi lutkarjev iz Nove Gorice z igricama ((Hudobiji graščak« in «Zajček se je zgubil«.
10.	Koncert komornega orkestra «Slavko Osterc« iz Ljubljane v dvorani Kulturnega in umetniškega krožka.
11.	SPZ priredi v mali dvorani Kulturnega doma lutkovni predstavi z gostovanjem lutkarjev iz Nove Gorice z igrico »Hudobni graščak«.
11.	SG uprizori v Kulturnem, domu predpremiero in premiero ((Velikega slovenskega pasijona«.
11. P.d. Prosek-Kontovel priredi na Opčinah v Prosvetni dvorani koncert svojega moškega pevskega zbora.
11. Marijina družba v Ul. Risorta priredi pasijonsko igro Silvina Sardenka »Mater Dolorosa«.
11.	V Marijinem domu v Rojanu kaže V. Zaletel skioptične slike z evharističnega kongresa v Bombayu.
12.	SG v Kulturnem domu — prva ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
13.	SG v Kulturnem domu — druga ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
za april
13.	V Slovenskem klubu predavanje prof. Mirka Rijavca o škofu Strossmayerju.
13.	Podelitev velikonočne literarne nagrade »Vstajenje« v Trstu za 1. 1964 Rudi Jurčecu za 1. del njegove zbirke «Luči in sence«, ki je izšel v založbi Baraga v Buenos Airesu.
14.	V p.d. «Ivan Cankar« filmski večer Aljoše Žerjala.
14.	SG v Kulturnem domu — tretja ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
14.	Slovenski fotoklub razpisuje natečaj za najlepšo pokrajinsko fotografijo za amaterje.
14.	V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje Jožeta Korena o razvoju partizanske borbe na Primorskem v letih 1941-1945.
15.	SG v Kulturnem domu — četrta ponovitev »Velikega slovenskega pasijona«.
15.	V Gregorčičevi dvorani pripoveduje Stric Stane zgodbe iz partizanskega življenja s prikazovanjem diafilmov.
15.	P.d. Prosek-Kontovel priredi v prosvetni dvorani na Proseku mladinsko igro «Kekec».
16.	SG v Kulturnem domu — peta ponovitev »Velikega slovenskega pasijona«.
17.	SG v Kulturnem domu — šesta ponovitev »Velikega slovenskega pasijona«.
18.	SG v Kulturnem domu — sedma ponovitev »Velikega slovenskega pasijona«.
19.	SG v Kulturnem domu — osma ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
20.	SG v Kulturnem domu — deveta ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
20.	Sestanek predstavnikov prosvetnih društev z vodstvom SPZ na sedežu v Ul. Geppa.
21.	SG v Kulturnem domu — deseta ponovitev ((Velikega slovenskega pasijona«.
22.	Član p.d. Skedenj Evgen Sancin daruje društvu bogato knjižno zbirko.
22. «Stric Stane pripoveduje« v Gregorčičevi dvorani.
22. Tržaška filatelista Merlak in Ločnikar na filatelistični razstavi v Ljubljani. Merlak je nagrajen za zbirko ((Skladatelji« in pohvaljen za zbirko ((Nobelovi nagrajenci«.
22.	V Katoliškem domu v Gorici predavanje prof. Vinka Beli-čiča o pesniku Antonu Medvedu.
23.	Koncert orkestra Glasbene Matice pod vodstvom Oskarja Kjudra in s sodelovanjem violinista Roka Klopčiča iz Ljubljane v Kulturnem domu.
24.	V p.d. «Slavko Škamperle« proslava 20-letnice osvoboditve s predavanjem Jožeta Korena o razvoju partizanske borbe na Primorskem, z nastopom zbora «Vesna» iz Križa in recitacijami članov društva.
Pesnik Edvard Kocbek govori v Mali dvorani Kulturnega doma na povabilo SAK Jadran
24. Družabni večer pevskega zbora v Repnu z izvajanjem narodnih in umetnih pesmi ter z recitacijami.
24.	V Boljuncu občinska proslava 20-letnice osvoboditve z nastopom zborov iz Doline in Boršta ter godbe na pihala iz Brega.
25.	Koncert pevskega zbora p.d. Prosek-Kontovel v Ljudskem domu v Križu.
25. Tržaški filatelistični klub »Košir« priredi razstavo svojega člana Vladimira Podbrščka s tematiko «Sport na znamkah«.
25. V p.d. «Ivan Cankar« nastop mladinske dramske skupine p.d. Prosek-Kontovel z igrico «Kekec».
25. V Katoliškem domu v Gorici 2 predstavi SG z ((Velikim slovenskim pasijonom«.
25. V prosvetnem krožku ((Zvezda« v Podlonjerju proslava 20-letnice osvoboditve.
25 V prosvetni dvorani v Doberdobu proslava 20-letnice osvoboditve z nastopom popevkarjev in godbenega tria Mozetič.
25.	Pevski zbor «Lojze Bratuž« iz Gorice je v goriški stolni cerkvi izvajal latinsko peto mašo in skladbe J. Gallusa.
26.	Koncert komornega zbora RTV iz Ljubljane v Kulturnem domu.
26.. SG ponovi v Katoliškem domu v Gorici ((Veliki slovenski pasijon«.
27.	SAK Jadran priredi v mali dvorani Kulturnega doma predavanje pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka« »Ob svojem delu«.
27.	V Slovenskem klubu predavanje prof. Pavla Merkuja o temi: »Kaj hoče skladatelj povedati«.
28.	V p.d. »Igo Gruden« v Nabrežini kaže Aljoša Žerjal svoje filme.
30. P.d Prosek-Kontovel priredi proslavo 20-letnice osvoboditve z govorom, nastopom domačega pevskega zbora in recitacijami.
30. P.d. »Ivan Cankar« priredi proslavo 20-letnice osvoboditve s predavanjem Stojana Spetiča o partizanski pesmi, recitacijami in razstavo dokumentov o odporniškem gibanju pri nas.


Bolj tinski fantje in možje, ki so pomagali, pod mlajem

one liuttL'
11	i


lP*lllllllll
SSiši
mmtmm
.v.v.v.v.v.v.v.v.v
.v.v.v.v.v.v.v.v.v
'•V.Vi,<‘.,.V»ViV




S:*I*:$?:*:$S
VjvjjXvv\vj\vj\vjvjv^^



■•.vlliv
yXv!v.v.v.;.;.;.;.;.y
TEDEN
V	deželnem svetu se je v torek začela splošna razprava o deželnih proračunih in programski izjavi predsednika deželnega odbora Berzantija. Razprava je trajala tri dni in je v niej spregovorilo 39 svetovalcev od skupnih 60. O vpraša-niih Slovencev sta govorila predvsem dr. škerk in Jarc, omenili pa so jih tudi socialist Pittoni, demokristjan Co-loni in socialdemokrat Deveta g. V petek pa so svetovalci odobrili novo besedilo zakona o razmestitvi deželnih uradov in o začasnem osebju, ker je vlada vrnila prvi zakonski osnutek in zahtevala nekatere popravke.
Tudi tržaški občinski svet se Je v tem tednu sestal dvakrat. Že na ponedeljkovi seji se je začela in potem na petkovi nadaljevala razprava o gradnji podzemeljskih prehodov pod Trgom Goldoni, pri čemer je dr. Pincherle razkril marsikatero javnosti doslej neznano ozadje tega vprašanja. Med drugim je dejal tudi, da bi v smislu predloga gradbenega podjetja Porfiro, kateremu naj bi občina predala gradnjo, morala občina temu podjetju v 15 letih izplačati 450 milijonov lir, podjetje pa bi se okoriščalo z donosi raznih lokalov, ki bi jih zgradili v podzemlju.
Ta razkritja dr. Pincherla so v odločilni meri prispevala, da so se na petkovi seji tudi dru-pi svetovalci izrekli o prenagljeni oddaji del podjetju Por-frio češ, da vprašanje še ni dozorelo .da ni mogoče ukrepati szmo na osnovnih načrtih, pač pa da morajo biti prej r podrobnosti izdeiani vsi načrti.
Na ponedeljkovi seji je žu-pm odgovarjal na vprašanja glede proslav odporniškega gibanja v Rižarni in v Miljah in se je jasnemu odgovoru glede Milj izognil s trditvijo, da se tržaška občina ne more vmešavati v zadeve, drugih občin. Na petkovi seji pa odbor ni hotel razpravljati o položaju v Španiji ter o ameriški agresiji v Vietnamu in Dominikanski republiki, češ da ta vprašanja niso na dnevnem redu.
V	zvezi s proslavami odporništva naj š& omenimo, da se bosta deželna in pokrajinska uprava s svojima odposlanstvi-ma udeležili vsedržavne proslave odporniškega gibanja v Milanu in da je v petek prišel iz Rima v Trst sovjetski polkovnik Borisov, ki se je na vojaškem pokopališču poklonil na našem ozemlju padlim sovjetskim partizanom in drugim žrtvam nacifašizma na našem ozemlju.
V	ponedeljek se je na sedežu centra za teoretsko fiziko na Trgu Oberdan začel mednarodni seminar o liziki visokih e-nergij. v prostorih trgovinske zbornice pa se je v petek začel vsedržavni kongres o reklamnih filmih.
Osebni promet skozi tržaške bloke v aprilu je zabeležil skoraj milijon prehodov v obeh smereh S potnimi listi je potovalo skoraj 306.000 oseb, z osebnimi propustnicami pa 658 tisoč oseb.
Motorna potniška ladja «Vul-cania» je v petek poslednjič pristala ob pomorski postaji na zadnji povratni vožnji iz New Vorka. Ladja bo šla, kot pred njo že «Saturnia» v remont, ker je po 26 letih plovbe zaključila svojo življenjsko dobo. Kot znano bo namesto «Saturnie» in «Vulcanie» vozila poslej na progi Trst — New York precej večja in novejša ladja «Cristoforo Colombo«, ki pa bo opravila namesto 18 samo 12 voženj v enem letu.
V	peVk je bila 24-uma stavka uslužbencev potrošniških zadrug na Tržaškem, v torek popoldne pa je bila protestna zapora vseh tržaških pekarn.
Za sejem Alpe-Adria v Ljubljani se je še pred zaključkom prijavnega roka prijavilo že nad 30 podjetij s področja naše dežele.
V	Kulturnem domu je SG priredilo svojo 7. premiero. Na vrsti je bila otroška igra ((Trnuljčica«, katero so mladi in odrasli gledalci zelo dobro sprejeli.
Oeprav manjka komaj dober mesec do upravnih volitev na Goriškem, pa posamezne stranke v glavnem še niso vložile svojih kandidatnih list niti v Gorici, niti po drugih večjih občinah in do petka tudi za pokrajinske volitve ni bila vlo-
žena poleg socialdemokratske nobena druga lista. Med slovenskimi občinami je bila predložena kot prva lista občinske enotnosti v 'Sovodnjah, ki bo torej nosila št. 1. Na njej kandidirajo dosedanji župan Josip šeščut podžupan Janko Cotič ter številni drugi dosedanji svetovalci. Poleg njih pa ie tudi nekaj novih in mlajših kandidatov. Kot znano, bodo no treh slovenskih občinah vložili le po dve kandidatni listi, ker se bo tam volilo po večinskem sistemu, ki je še' vedno v veljavi za občine pod 5.000 prebivalcev.
Za prvomajske praznike dne L in 2. maja je bilo v štever-janu ka.i živahno. Domače prosvetno društvo «Briški grič« je organiziralo kulturno - zabavne prireditve s pevskim in godbenim koncertom in nastopom folklorne skupine. Prireditev je bila združena z vinsko razstavo, na kateri je razstavilo svoj pridelek l1	:i-
Števerjana in Oslavja. Tud® razstava je dobro uspela,’ saj so na njej prodali precej vina vnetim pokuševalcem.
Omebinid naj še, da so gd-dalni ((kvintet Bardorfer« od RTV Ljubljana jn vogalni' kvartet Zvonček od istotam, ki sta v scboto nastopila, s konr°rtom v števerjanu, nastopila v nedeljo popoldne tudi v Ronkah, ter bila deležna navdušenega odobravanja tamkajšnjih rojakov, ki so jih povabili, naj se še vrnejo.
Pri obmejnih prehodih v okviru videmskega sporazuma go v preteklem aprilu zabeležili na Goriškem znaten porast v primerjavi z istim mesecem lani. S prepustnicami in potnimi listi je prešlo mejo nad 170.000 ljudi. Zlasti se je povečal promet s potnimi listi na prehodu pri Rdeči hiši, ki se je od lani podvojil.
Pred dnevi je bil v Vidmu sestanek predsednikov in ravnateljev Zvez trgovcev iz treh pokrajin naše dežele. Gorico sta zastopala cav. Silvio Bres-san in ravnatelj dr. Scarno, ki sta deželnemu odborniku Mar-pilleru predložila nekatere najbolj pereče probleme goriškega gospodarstva, zlasti tiste, ki se bolj posredno tičejo trgovcev.
Predsednik Zavoda za ljudske hiše (LACP) v Gorici prof. Cellie je na tiskovni konferenci posredoval novinarjem zanimive podatke o gradnjah ljudskih hiš na Goriškem in o načrtih za bližnjo bodočnost. Iz teh podatkov povzemamo, da je sedaj v gradnji 160 stanovanj v Gorici in drugih krajih, nadaljnjih 535 pa jih je v načrtu za gradnjo letos in prihodnje leto. Za vse te gradnje je predvideno, da bodo po trošili skoro 3 milijarde lir
lastnikov. Ponujena odškodnina | vimj predstavniki. Pri tem bi sfe giblje od 450 do 550 lir za prav gotovo imel važno vlogo kvadratni meter in je seveda kot prav konzorcij prizadetih lašt-
0BJAVLJEN PRVI SEZNAM LASTNIKOV ZEMLJIŠČ PRI DOLINI, KI BODO RAZLAŠČENA ZA GRADNJO NAFTOVODA
Tudi zdaj ponujajo prenizke cene
Industrijsko pristanišče ima v tem primeru očitno vlogo prekupčevalca - Potreben je enoten nastop v okviru konzorcija
Pretekli teden je dolinska ob-, dejstvo, da igra Industrijsko | in pogajanja, kot učijo izkuš-__ —-j --------- -- —-----------’—*—nje Vedno in samo v slogi je
čina prejela od Ustanove za | pristanišče vlogo prekupčevalca industrijsko pristanišče v Trstu I Industrijsko pristanišče ne bo prvi seznam lastnikov zemljišč, | v tem primeru gradilo nobenih ki jih bodo razlastili, da na njih infrastruktur. Zato se nam zdi zgradijo rezervoarje in naprave vloga prekupčevalca odveč in za naftovod Trst-Ingolstadt. | ne nepotrebna. Pravično bi bilo, Seznam obsega 187 lastnin, ne \ ge bi se družba za naftofod sa-
moč.
moremo reči lastnikov, ker je v precej primerih po nekaj so-
ma pogodila glede cen s prizadetimi lastniki; oziroma njih o-
sicer no navadi pri razlastitvah za industrijsko pristanišče, občutno prenizka, da bi jo lahko razlaščeni sprejeli brez ugovora.
Ta seznam bo, v smislu člena 16 odloka št. 66 bivše ZVU z dne 18. aprila 1953 in zakona o razlastitvah za javno korist iz leta 1965, objavljen za dobo 15 dni na dolinskem županstvu, čfato bo prefekt na zahtevo U-stanove za industrijsko pristanišče in ko bo preveril, da je ta vložila v blagajno za naložbe in posojila (Cassa depositi e prestiti) odškodnine, ki jih je razlaščencem ponudila in ki so v seznamu navedene, izdal odlok o razlastitvi.
S tem bo Ustanova za industrijsko pristanišče lahko dokončno zasedla zemljišča in jih bo vključila na svoje ime, da jih potem nadalje proda družbi za naftovod.
To se pravi, da razlaščenci od trenutka, ko bodo dobili vsak svoj dekret, ne bodo več lastniki svoje zemlje; ostane jim le pravica, da se v roku 30 dni od dneva, ko so prejeli dekret, pritožijo na sodišče, če ne sprejmejo ponujene odškodnine, ki gre, kot smo že omenili, od 450 do 550 lir za kv. meter.
Ce bi namreč potekel rok 30 dni, ne da bi se razlaščenec pritožil, se smatra, da se s ceno strinja, ali da se je glede tega domenil, in mu bodo po tej ceni zemljo izplačali.
Kaj lahko svetujemo našim kmetom ob tej ponovni razlastitvi? Naj nam in njim bodo izkušnje iz preteklosti v svarilo in napotilo.
Leta in leta je Ustanova za industrijsko pristanišče razlastila milijone kvadratnih metrov naše zemlje in vedno, po takih cenah, ki se z njimi ne moremo strinjati in smo zato vedno odločno protestirali, kakor protestiramo tudi ob tem razlašče-vanju po takih cenah.
Industrijsko pristanišče raz-lašča ogromne površine zemljišč, ki jih bo preprodalo družbi za izgradnjo naftovoda. V tem primeru je še bolj očitno
Prijateljsko srečanje zastopnikov kmečkih zadrug in organizacij
V četrtek so se srečali v Lipici zastopniki kmečkih zadrug iz Kopra, Nove Gorice, Postojne, Vipave, Ilirske Bistrice in Sežane ter zastopniki Kmečke zveze, Zveze malih posestnikov, Kmečke zadruge iz Trsta in Kmečke zveze iz Gorice. Do sestanka je prišlo na pobudo bivše Koprske gospodarske zbornice in Slovenskega gospodar-
skega združenja iz Trsta. Na sestanku so bila na dnevnem redu številna kmetijska vprašanja, zlasti je prišla do izraza potreba po tesnem sodelovanju kmečkih zadrug in kmečkih organizacij na obmejnih področjih. Sprejetih je bilo več sklepov in predlogov, o katerih bodo obvestili udeleženci sestanka merodajne oblasti.

IZ ŠTEVERJANA
Valentina Juretiča ni več
Valentina Juretiča ni več. Pokopali smo ga prejšnjo nedeljo.
Bil je dober in pošten možakar. Med vojno se je kot partizan boril za narodno in socialno o-svoboditev, ker je kot kolon ob. čutil hude krivice. Vseh sedem svojih otrok je vzgojil v zavedne Slovence. Dva sina sta člana pevskega zbora, sin Roman pa član odra prosvetnega društva. Juretičeva družina je stalni naročnik Primorskega dnevnika. Kako je bil pokojni Valentin priljubljen v vasi, dokazuje velika udeležba na njegovem pogrebu. Domači pevski zbor mu je pel žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču.
Odbor prosvetnega društva «Briški grič» izreka hudo pri zadeti družini najgloblje sožalje.
VELOX
L ZDRAVILMI VRELEC-,
TRST - ULICA RISM0ND0 9 - TELEFON 30-100
IMPOIU KXPOHT ZASTOPSTVA
Ekskluzivna glavna zaloga
RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in RRIŠKA VINA KRAŠKI PRŠUT
pivo;
PUNTIHAM in REININGHAUS
nikov.
Toda to ne more biti zadosti. Našim kmetom so lahko vsiljevali take nepravične odškodnine, ker so se skušali sami braniti in pogajati, in sicer večkrat posamezno, kot muha s slonom.
Zato se je letos ustanovil konzorcij za zaščito razlaščencev, ki se bodo lahko tako z združenimi močmi veliko bolje branili in pogajali, da dosežejo pravične cene.
Po dosedanjih izkušnjah sodeč je pričakovati dekrete o razlastitvi v enem mesecu ali mesecu in pol, pripravljeni moramo biti na tudi že prej. Zato je skrajni čas. da se vsi prizadeti včlanijo v konzorcij; proti koristi posameznikov in skupnosti bi bili posamezni nastopi
LUCIJAN VOLK
Že izbrani filmi s cvetlično tematiko
Posebna komisija, ki sestavlja program filmskih predstav s cvetlično tematiko, ki ga pripravlja uprava mednarodne cvetlične razstave, je izbrala filme, ki jih bodo 15. im 16. maja zavrteli pred posebno žirijo filmskih strokovnjakov, ki bodo na koncu predstave dodelili nagrado najlepšim in najbolj posrečenim delom. Filmskega tekmovanja, ki bo sestavni del XI. mednarodne cvetlične razstave, ki bo kakor znano v miramarskem parku od 22. maja do 6. junija, se udeležujejo Italijani, Japonci, zahodni Nemci, Angleži, Američani in Poljaki.
Seznam lastnikov
zemljišč pri Dolini
Ana Semec, roj. Pakar, kat. št. lje, 475.009 lir.
367, kv. m 1662, travnik, lir 748.000. Josip Kocjančič in Marija Koc-Anton Kosmač (Cosma), Borit I jančič, roj. Ierzut — 312, kv. m
ŠIRITE
1’IUMOKSKI DNEVNIK
20 — 306, kv. m 166, travnik, 75 tisoč lir.
Valentin Vodopivec — 345, kv. m 716, travnik in 343 kv. m 381 polje, 403.000 lir.
Ivan Sancin — 256, kv. m 201, vinograd; 296 kv. m 1047, travnik; 530-1 kv. m S10 polje; 366, kv. m 1190, travnik, 1,5 6 000 lir.
Josip Žerjal (Zeriali) — 575, kv. m £68, vinograd, 312 000 lir.
Alojzija Vatovec (Vatta) por. Fait, Guerrino Vatovec (Vatta) in vd. Just:na Vatovec (Vatta) — 486. kv. m 791, travnik, 396.000 lir.
Antonija Kos, Dolina 172 — 433, kv. m 1410, Polje, 634.000 Ur.
Alojzija Smotlak, pcr. Salvi, Mačkovlje 18 — 388-1, kv. m 604, travnik, 302.000 lir.
Rok Prašelj (Prasel), Dolina — 579, kv. m 1503, polje, 789.000 Ur.
Stanisslav Prašelj in Kristina Prašelj, por. Feriuga — 570, kv. m 863, vinograd; 571-1, kv. m 245, travnik; 571'-2, kv. m 83, travnik; 787, kv. m 705, polje, lir 973.000 Ur.
Žarko Žerjal (Zeriali) — 642-1, kv. m 889, vinograd; 432-2, kv. m 663, vinograd; 417 kv. m 432, travnik; 416, kv. m 393, travnik, 1,170.000 lir.
Helena Otta, roj. Sabec in Josip Jercog — 4*50, kv. m 1057, po-
ZA I. MAJ V BOLJUNCU, OD DANES DO TORKA V DOLINI
Lepi, stari običaji - mlaji
Na lep, čeprav malo hladen večer pred I. majem, so boljun-ski fantje trdno delali pri postavljanju mlaja. Okoli dveh ponoči so na «Gorici» fantje in možje iz Boljunca na ves glas zapeli «Barčica m’je zaplavala« in «mlaj» je stal lep, visok, ponosen na sredi vaškega trga. Po končanem delu so jim prinesli malico in vsi so šli na «juriš» tako da je močnejši seveda največ zagrabil. Na tej pojedini ni manjkalo domačega vina, rib in solate za vse prisotne, delavce in gledalce, samo ni bilo lahko priti na vrsto. Tudi petja in veselja ni manjkalo vse do zore.
Nasljednji dan so se fantje okoli 13. ure zbrali na «jami», kjer si je vsak pripel na prsi kostanjev cvet. Nato pa so v vrsti po štiri, s topolovo vejo na čelu, korakali in peli čez ftGorico« in mimo mlaja v vaško dvorano. V dvorani so se zbrali vsi. in samo. fantje, na ifantovsko uro«. Kaj se je na tej važni in tajnostni seji govorilo, vedo samo tisti, ki so bili prisotni. Mi vemo pa le to, da na mizah ni manjkalo pristne. domače boljunske kapljice.
Danes pa se začne tradicionalni praznik pod mlajem, ki ho trajal tri dni, v Dolini. Tu bo tri dni vaška veselica s plesom pod mlajem. Obenem pa bo, kakor že več let, tudi občinska razstava domačih vin.
M. M.
Obvestilo dvolastnikom
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata svoje člane dvolastnike, ki imajo gozdove v jugoslovanskem obmejnem pasu in nameravajo letos sekati drva, da morajo vložiti za to prošnjo najkasneje do 10. maja.
Organizaciji nudita vsa potrebna pojasnila in sestavljata prošnje na posebnih obrazcih v uradnih urah, in sicer od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Ul. Geppa št. 9.
Tajništvi KZ in ZMP
Gospodinje! Lepe lončnice lahko kupite po zmerni ceni pri Kmetijski zadrugi v Trstu, Ulica Foscolo 1.
Ponosno se dviga mlaj
Skupina boljunshih laiitov na »fantovski uri*
367, vinograd, 184.C00 lir.
Viktor Zobec, Boljunec 117 — 386, kv. m 1027, travnik, 563.003 lir.
Silvester Zobec, Boljunec 3 — 614, kv. m 935, polje; in kv. m 1431, travnik, 1,183.000 lir.
Rajmond Zobec — 535, kv. m 334, travnik; 578, kv. m 2151. vinograd, 1,118.000 lir.
Josip Otta, Boljunec 36 — 324-1, kv m 259, travnik; 4237, kv. m 867, travnik; 424-5, kv. m 993. travnik, 954.000 lir.
Josip Fraše’j (Frassel) — 531, kv. m 1C68, travnik; 738-1, kv. m 230, vinograd; 7P8-2, kv. m 230, vinograd, 741.C0O lir.
Ivana Lavriha — 477, kv. m 2265, vingrad, l.lBO.O^ lir.
Fosip Otta — 383-3, kv. m 1080, travnik; 517, kv. m 737, polje;
k v. m 2180, travnik, 1,799.000 lir.
Josip Santi — 362, kv. m 1047, travnik, 471.COO Ur.
Ivana Zobec, roj. Žerjal. Boljunec 3— 616, kv. m 486, travnik,
219.000	Ur.
Josip Lovriha, Dolina 113 — 271, kv. m 694, travnik, 334.060 Ur.
Josip Lovriha, Dolina 313 — 261, kv. m 601, travnik, 270.000 Ur.
Celestin Strajn — 344-1, kv. m 712, vinograd, 356.000 lir.
Ivan Strajn, Dolina 68 — 580-1, kv. m 1745, vinograd, 785.000 Ur.
Josip Strajn, Dolina 68 — 522-1, kv. m 277, travnik, 125.000 lir.
Mario Pečar, Antonija Pečar, Argia Pečar, Neda Pečar in Egi dio Pečar — 448-1, kv. m 209, travnik; 448-2, kv. m 363, polje; 533, kv. m 1442, travnik; 573, kv. m 687, vinograda; 572-1, kv. m 496, vinograd; 572-1, kv. m 201, trav-nik, 1,598.000 Ur.
Mario Kocjan — 265, kv. m 361, vinograd; 402-2, kv. m 863, polje,
550.000	lir.
Angela Tuli, roj. Zuljan — 298, kv. m 1363, travnik, 750.000 Ur.
Tereza Rojec, por. Jakomin in Veronika Rojec, por. Mauri — 454. kv. m 1791, vinograd; 455, kv. m 399, vinograd; 457, kv. m 1030, polje; 456, kv. m 1050, polje, 2 mili jona 349.000 Ur.
Giusto Vatovec (Vatta) — 487, k v. m 1424, polje; 488-1, k v. m 538, polje, 981.000 lir.
Marija Ukmar, vd. Sancin — 337, kv. m 753, travnik, 414.000 lir.
Ivan Strajn — 326-2, lev. m 741, vinograd 333.000 lir.
Franc Sancin in Maria Sancin, roj. Strajn, Dolina 77 — 516, kv. m 1104, polje, 497.000 lir.
Anton Grahonja, Zora Grahorja, Sofija Grahonja in Marija Grahonja, Dolina 87 — 274, kv. m 696, vinograd, 365.000 Ur.
Karel Salvi, Dolina 126 — 319, kv. m 978, polje; 793, kv. m 906, travnik; 794, kv. m 701, vinograd,
1.243.000	lir.
Josipina Ota, roj Slavec (Salvi) — 471, kv. m 377, travnik; 461, kv. m 800, travnik; 515-2, kv. m 421, polje, 719.000 Ur.
Karel Mahnič — 373, kv. m 2010, travnik; 280, kv. m 295, hiša in dvorišče ter 375, kv m 1610, travnik, 640.000 lir (hiša) in 1,957.000 lir (zemljišče).
Giovanni Roncelli — 490, kv. m 247, travnik, 111.000 lir.
Uršula Ota — 515-3, kv. m 414, polje, 186.000 Ur.
Marija Samec, por. Feriuga, Josip Samec, Just Samec, Olga Samec, Alojzija Samec, por. Peta-ros, Ignacij Samec —' 509-1, kv. m 2996, polje, 1,348.000 lir.
Ana Sancin, por. Žerjal — 415. kv. m 809, travnik; 418-1, kv. m 579, travnik; 461-3, kv. m 384, polje in kv. m 384, travnik, 1.009.000 lir.
Emilija Jercog, por. Žerjal — 350, kv. m 795, travnik, 358.000 lir.
Ivan Slane in Ivan Otta — 318, kv, m 629, polje, 346.000 lir.
Josip Jercog — 269-1, kv. m 332, travnik; 279-2, kv. m 417, travnik in 390-4, kv. m 457, travnik, 654 tisoč lir.
Josipina Jercog, por. Carlini — 401, kv. m 1047, polje in 400-1, kv. m 1602 vinograd, 1,192.000 lir.
Katarina Kermec, roj. Strajn — 786, kv. m 518, vinograd, 259.000 lir.
Marija Marc, por. Santin — 396, k v. m 611, travnik 275.000 lir.
Vincenc Pangerc (Pancrazi) in Anton Pangerc (Pancrazi) — 436-2, kv, m 759; travnik in 327-1 kv. m 1490; vinograd, 1,162.000 lir.
Ivan Strajn, Dolina 175 in Marija Strajn, roj. Mahnič — 249, kv. m 1018, travnik; 272-2, kv. m 269; vinograd in 340-1, kv. m 820, vinograd, 1,009.000 lir.
Antonija Ukmar, roj Strajn — 436-1 ,kv. m 741, travnik in 518, kv. m 644, polje, 623.000 Ur.
Roza Marija Furlan, por. Kocjančič in Nerina Furlan, por. Du-gulin — 4 6-1, kv m 266, vinograd,
570.000	lir.
Anton Strajn, Ana Strajn rn Jožefa Strajn — 422, kv. m 957, travnik; 431.OCO Ur.
Karel Prašelj (Prassei) in Elza Prašel por. Marc — 528, kv. m 2773, travnik; 1.456.000 lir.
Anton Sancin — 510, kv. m 4043, vinograd in 525, kv. m 1014, travnik; 2.275X00 Ur.
Marija Samec por. Ota, Kroglje 14. 389—2, kv. m 903, travnik;
406.000	lir.,
Albin Križmančič (Crismancich), Kroglje 36 — 272—1, kv. m 3C9, vinograd; 484—1, kv. m 501, polje; 328—1, kv. m 254, travnik; 378, kv. m 2129, travnik; 1.484.000 lir.
Marija Foraus in Uršula Fo-raus roj. Strajn — 472, kv. m 1644, pašnik; 740.000 lir.
Martin Pangers, — 408—2, kv. m 565, travnik jn 488, kv. m 731, travnik; 563.000 lir.
Ivan Vrabec (Passeri), Boljunec 241 — 465—2, kv.m 370, polje; 519—1, kv. m 947, polje in 519- 2, kv. m 457, travnik; 938 tisoč Ur.
Martin Jeran — 447—1, kv. m
575,	travnik; 447—2, kv. m 939, polje; 832.000 lir.
Stanislav-Peter Ota, Boljunec 80 — 451, kv. m 967, polje; 359, kv. m 529, vinograd; 770.000 lir.
Just Klun (Coloni) — 466—2, kv. m 377, vinograd; 207.000 lir.
Rihard Marc (Marci) — 348, kv. m 694, vinograd; 312.000 Ur.
Marija Ota — 326—1, kv. m 820, vinograd in 435, kv. m 1295, travnik; 942.000 lir.
Karolina Maver roj. Vodopivec — 440—4, kv. m 824, travnik;
371.000	lir.
Stanislav Prašelj (Prassei) — 485, kv. m 885, polje; 442.500 lir.
Teodora Strajn por. Slavec, Bonifacij Strajn in Justina Furlan vd. Strajn — 465—1, kv. m 203, polje; 306, kv, m 340, travnik in 307—1, kv. m 295, travnik, 377.000 lir.
Marija Kocjan por. Slavec, — 769—2, kv. m 903, vinograd; 406 tisoč lir.
Karel Sancin — 532, kv. m 683, polje; 301—1, kv. m 809, vinograd in 302—4, kv. m 227, trdvnik;
807.000	lir.
Alojz Jerjan, Dolina 207 — 615, kv. m 1489, travnik; 255, kv. m 364, vinograd in 413. kv. m 2554, travnik; 2.058.000 Ur.
Ivan Sancin, Dolina 102 — 364, kv. m 8, travnik; 363—1, kv. m 878, travnik in 363—2, kv. m 1025, travnik; 1.274.000 lir.
Ivan Strajn, Dolina 74 — 395, kv. m 748, travnik; 393—1, kv. m 314, polje in 393—2, kv. m 1266, travnik; 1.164.000 lir.
Josip Pangerc, Marija Vodopivec por. Pangerc in Ljubisov Pangerc — 470, kv. m 816, polje; 408 tisoč lir;
Pi ter Sancin, Dolina 110 -- 529, k v. m lili, travnik, 583.000 lir.
Antonija Cesnik, roj Lavriha in v primeru smrti Ana Cesnik roj. Vodopivec Dolina 19 — 263, kv. ra 586, travnik; 264.000 lir.
Antonija Maver, Antonija Korošec roj. Maver, Ivan Korošec in Anton Korošec — 271, kv. m 268, vinograd; 131.000 Ur.
Ivan Korošec, Boljunec 82 — 303 -2, kv, m 2014, travnik; 906 Lsoč lir,
Josip Žerjal (Zeriali) — 303 -1, kv. m 713, travnik; 321.000 lir.
Ivan Pečenik — 449—1, kv. m 493, polje; 222.000 lir.
Mario Petaros — 377, kv. m 2260, travnik; 1.017.000 Ur,
Uršula Metlika in Ivana Metlika — 449—3, kv. m 151, polje;
68.000	lir.
Ivan Strajn — 506—2, kv. m 597, polje; in 505- 2, kv. m 1600, vinograd; 989.000 lir.
Lovrenc Strajn, Antonija Strajn, roj. Sancin, in Ivan Parovel — 3 9, kv. m 1255, vinograd; 408—1, kv m 1266, travnik; 1.260.000 lir.
Mihael Ota, — 515—1, kv. m 410, polje; 184.000 lir.
Ivana Ota vd Prašelj, Dolina 190 — 428—1, kv. m 795, travnik in 781, kv. m 716, travnik; 680 tisoč lir.
Josip Kocjančič in Bruno Žerjal, Boljunec 216 — 311, kv. m 1151, vinograd; 691.000 lir.
Josip Gropajc (Gropazzi), Dolina Kroglje 7 — 352, kv. m 2708 vinograd; 1.354,000 lir.
Vincenc Sancin, Dolina 146 —
576,	kv, m 1000, vinograd; 550.000 lir,
(Nadaljevanje v torek)
UNIVERSALTECNICA*
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNl PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
ONIVJR8ALTKCNIOA Trleate - Trat Corso Garibaldi it. «, tel. <1343 In Trg Goldoni St 1
Vreme včeraj:	najvišja	temperatu-
ra 21.5, najmižja 11.4,		ob 19. uri
17.8; vlaga 63	odst.,	zračni tlak
1015.2 narašča,	veter 6	km severo-
zahodnik, nebo	jasno.	morje sko-
raj mirno, temperatura		morja 15,5
s»topin e.		
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 9. maja
Gregorij
Sonce vzide ob 4,42 jn zatone ob 19.21. Dolžina dneva 14.39 Luna vzide ob 12.24 in zatone ob 2.19
Jutri, PONEDELJEK, 10. maja
Izidor
NA JUTRIŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Dolinska občinska uprava mora takoj odločno nastopiti
Resolucije slovenskih svetovalcev Največ 550 lir za kv. meter za enakopravnost slovenske manjšine ponuja SIOT za odkup terenov
Skupno so vsi deželni svetovala’ predložili k proračunu 67 resolucij
Jutri ob 9.30 se bo nadaljevala kako priljubljena Je bila skupaj s
sestrsko ladjo «Satumia», stara potniška ladja, ki je včeraj pod vodstvom kap. Silvana Crescianija zadnjič priplula s svoje prekooceanske poti v tržaško pristanišče. Kakor je kapitan Cresciani podčrtal, je ladji in njenemu mo-štvu kot pozdrav na to zadnjo plovbo poslal posebno brzojavko predsednik Združenja jadranskih pristanišč F. Fava. Podobne pozdravne besede je kapitan in moštvu poslal tudi tržaški župan dr. Franzil. Od konca vojne do danes je «Vulcania» 194-krat preplula Atlantski ocean .
Zanimivo predavanje prof. Gopcevicha o božjasti
Na pobudo izpopolnjevalne in specializacijske šole za pravico do
dela in socialne varnosti pri tržaški univerzi, je včeraj na tržaški univerzi predaval dr. Marino Gopcevich, član medicinske fakultete v Parizu in primarij nevrološkega oddelka tržaške bolnišnice, o temi “Nekateri problemi zaposlitve epileptikov«.
Prof. Gopcevich je obravnaval vprašanje božjasti s kliničnega in socialnega vidika. Predavatelj je poudaril, da so na področju terapije te bolezni bili doseženi veliki uspehi in da moderna terapija lahko vrne bolnikom normalno družbeno življenje. Na koncu je prof. Gopcevich opozoril, da obstaja mednarodna zveza za borbo proti božjasti in omenil načrt o ustanovitvi posebnih naselij za epileptike, v katerih bodo imeli vso zdravstveno pomoč. Poudaril pa je tudi, da več tisoč epileptikov v Italiji potrebuje poleg zdravniške tudi pomoč zakonodajah cev, sociologov in sodnih oblasti.
liiiiiiiiiliii,iiiimiiiimitiiiiiii,iiiii,iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii,illil,,lliiliiiliiiilllliiiiMiilii,i,miiiiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiii
NA SINOČNJI SEJI NA ŽUPANSTVU
v deželnem svetu razprava o proračunih za leti 1964 in 1965. K tema proračunoma so svetovalci vseh skupin predložili kar 67 resolucij, v katerih pozivajo odbor, naj sprejme razne ukrepe.
Josip Jarc, svetovalec KPI, je predložil resolucijo, v kateri ugotavlja, da je treba nujno preiti od splošnih teoretskih formulacij glede enakopravnosti slovenske manjšine ter da se pripravijo potrebni ukrepi za rešitev političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj, ki se še posebno tičejo slovenske narodne manjšine. Zato poziva deželni odbor, naj se zavzame, da se z ustreznimi normami uresniči člen 2 posebnega deželnega statuta ter da se dodeli deželi pristojnost za rešitev še odprtih vprašanj slovenske manjšine.
Odvetnik Skerk (SS) je predloži! 4 resolucije. V prvi poziva, naj deželni svet tolmači potrebo in nujnost predpisov in ukrepov za zaščito slovenske narodnostne skupine v naši deželi ter poziva hkrati svet, naj intervenira pri paritetni komisiji in pri vladi, da se čimprej določijo norme za uresničenje členov .3, 4, 5, in 6 itd. posebnega statuta ter da bi za snovi, ki bi jih pripisovali pristojnosti drugih organov, pri njih posredoval. Druga Skerkova resolucija se tiče zahteve po strokovnem pouku za pripadnike slovenske etnične skupine v slovenščini.
Tretja resolucija zahteva ustanovitev sperimentalnega kmetijskega centra za vrtnarstvo in cvetličarstvo; četrta resolucija pa ureditev zemljiških knjig.
Svetovalec KPI Šema je predložil resolucijo o Sv. Marku, s katero še zahteva, da se pošlje v Rim posebna delegacija, ki bo intervenirala v prid ladjedelnici in mestnemu gospodarstvu; nadalje je predložil resolcijo z zahtevo, v naj posveti deželni svet eno sejo razpravi o gospodarskem položaju v Trstu, ter končno resolucijo za uresničenje ustanove tržaškega pristanišča. Resolucijo z zahtevo o ustanovi tržaškega pristanišča je predložil tudi socialist Pittoni.
Poleg tega je predložil resolucijo o ladjedelnici Sv. Marka z zahtevo, naj vlada spremeni petletni načrt v zvezi z ladjedelnicami, tako da se zagotovi obstoj te največje tržaške industrije.
2000 ljudi poslednjič* na ladji «VuIcania»
Včeraj zjutraj si je v razmero, ma kratkem času treh ur ogledalo «Vulcanio», ki je zasidrana ob tržaški pomorski postaji, čez 2.000 ljudi) kar je ponoven dokaz Za to,
lliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,...Hlinili............lili..iiiiiiiiiii .........iiiiiii...........illllillllllllllllllllilllll
Svetovalci SS zahtevajo nujno sklicanje občinskega sveta - Interpelacija dr. Skerka na deželni odbor
Kakor poročamo obširneje zu strani «Iz naših krajev« je bil na občinskem uradu v Dolini te dni razobešen seznam lastnikov zemljišč, ki jih uprava industrijskega pristanišča namerava v doglednem času razlastiti za potrebe naftovoda Trst - Bavarska. Cena, ki jo je uprava industrijskega pristanišča določila za odkup zemljišč, se giblje med 449 in 550 lir za kvadratni meter, kar je seveda mnogo premalo glede na trgovsko vrednost, ki jo imajo zemljišča na tem področju. Skupina občinskih svetovalcev dolinske občine, ki pripadajo slovenski skupnosti, je naslovila na župana Dušana Lavriho poseben predlog za sklicanje nujnega sestanka občinskega sveta, da bi na njem obravnavali to vprašanje in sprejeli resolucijo, v kateri bodo protestirali
Zgoniški občinski svet odobril letošnji proračun
Proračun predvideva nad 70 milijonov lir primanjkljaja Danes slavnostna seja za počastitev obletnice osvoboditve
Sinoči je zgoniški občinski svet soglasno sprejel letošnji proračun, ki predvideva 70.444.353 lir državnega prispevka za kritje primanjkljaja. Letošnji proračun izkazuje 11.807.623 rednih in izrednih dohodkov (brez državnega prispevka) ter 82.251.976 lir rednih in izrednih izdatkov. Odbornik za proračun Hrovatin je ob obrazložitvi proračunskih postavk poudaril, da letošnji proračun vključuje tudi izdatke za javna dela, ki so bila doslej vsako leto vključena v tako imenovane “gospodarske načrte«. Zato je tudi primanjkljaj letos znatno večji. Poleg tega pa beleži letošnji proračun celo manj rednih dohodkov kot lani.
V proračunu so vključene tudi nekatere zelo važne postavke, ki jih mnoge obClilske uprave zanemarjajo, kot na primer izdatek za dvojezične napise krajevnih imen, izdatek za počastitev padlih za svobodo, prispevek za športna in kulturna društva. Poleg tega pa je zgoniška občina letos prvič vključila tudi izdatek 300.000 lir za pr. vo občinsko razstavo vin, ki bo 6. junija letos.
O tej razstavi je poročal župan in je bil v ta namen sestavljen odbor, ki bo skrbel za izbiro vin in za vse drugo organizacijsko delo za prireditev razstave.
Občinski svet je tudi soglasno sklenil, da bo imel danes ob 10.45 slavnostno sejo v počastitev 20 obletnice osvoboditve, na kateri bodo formalno potrdili izdatek v znesku 1.500.000 lir za gradnjo spomenika padlim za svobodo, ki je sicer že vključen v proračun. Takoj po slavnostni seji se bodo vsi svetovalci z županom na čelu ude-ležili javne občinske proslave 20-letnice osvoboditve izpod fašizma.
Poleg tega je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki jo je predložil odbornik Hrovatin, v kateri svet izraža v svojem imenu in v imenu vsega prebivalstva občine ogorčenje, ker so vladne oblasti prepovedale odkritje spomenika padlim za svobodo v miljski občini. Občinski svet meni v svoji resoluciji, da je ukaz o odstranitvi dvojezičnega napisa z omenjenega spomenika protiustaven in tudi v nasprotju z mednarodno priznanimi pravicami slovenskemu
ŠTUDIJA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Strokovnjaki so za zgraditev zidanega in ne plavajočega doka
Gradnja zidanega doka bi trajala 3 leta in bi stala okrog 6 milijard lir ali eno milijardo lir več kot plavajoči dok
Tržaška trgovinska zbornica je pred kratkim dokončala posebno študijo o tem, kakšen dok naj bi zgradili v tržaškem pristanišču, da bi čimbolj ustrezal sedanjim in ie posebej bodočim potrebam, ko oo zaradi rednega obratovanja naftovoda Trst-Bavarska vsako le. to priplulo v Tržaški zaliv do 1000 velikih petrolejskih ladij. Strokovnjaki, ki so pripravili gradivo za omenjeno študijo, katero je piedsednik zbornice dr. Caidassl te dni obrazložil generalnemu vladnemu komisarju dr. Mazzi, so se izrekli za zidan dok, in sicer iz več razlogov. Prvič zaradi tega, ker bodo v Trst dovažali surovi petrolej največ z velikimi tankerji do liO-lbO.COO ton nosilnosti, za take ladje pa je mnogo bolje, a-ko bo naše pristanišče opremljeno z zidanim dokom. Poleg tega ladje mnogo laže zaplovejo v zidani, kakor v plavajoči dok. Tudi vzdrževanje zidanega doka je mnogo bolj poceni kasor vzdrževanje plavajočega, in prav tako so bolj poceni njegova popravna, he posebej pa je priporočljiva gradnja zidanega doka v našem pristanišču, nad katerim divja pozimi močna burja. Zidani dok o-mogoča vgraditev in uporabo močnejših in večjih pomožnih naprav kot so razni žerjavi, premične naprave itd. Na koncu je treba še omeniti, da je zidani dok prak-tično večna konstrukcija, medtem ko dosežejo plavajoči doki kvečjemu 50 let starosti.
Edina postavka, ki govori proti izgradnji zidanega doka, je višina stroškov, ki jih je treba kriti za njegovo realizacijo. Plavajoči dok dimenzij 300x50 m bi namreč stal približno 5 milijard, enako velik zidan dok pa okoli 6 milijard lir. Tržaška trgovinska zbornica priporoča vsem prizadetim krogom, naj se zedinijo glede u-stanovitve posebnega konzorcija za gradnjo zidanega doka v tržaškem pristanišču« K temu konzor. ciju naj bi pristopila dežela Fur-lanija-Julijska kirajina, tržaška občina, tržaška pokrajina, trgovinska zbornica, razne javne ustanove ter tržaški denarni zavodi. Denarna sredstva za izgradnjo nove. ga objekta naj bi prispevali država, dežela, rotacijski sklad ter pomorske družbe, ki imajo svoj sedež v Trstu. Poleg samega zidanega doka, ki naj bi zraste! med ladjedelnico Sv. Marka in Tržaškim arzenalom, bi morali po mnenju strokovnjakov trgovinske zbornic« zgraditi tudi posebne na-
pravo za čiščenje petrolejskih ladij. Za to delo bi potrošili okoli 1.2 milijarde lir, okoli 80 odstotkov teh izdatkov pa bi morala kriti neposredno italijanska država. Gradnja zidanega doka, kakršnega priporočajo strokovnjaki, ki so sestavili omenjeno študijo, bi trajala tri leta.
Ranjena ležala na pločniku
Pri končnem postajališču avtobusa proge št. 29 v Ul. Soncini v Skednju, so bolničarji RK včeraj položili na nosila ter jo odpeljali v bolnišnico 80-letno gospodinjo Marijo Bizjak por. Znebelj iz Markovščine pri Materiji. Bizjakova je imela udarec po glavi
in zatilju, bruhala je in tudi izgubila »pomin. Ni znano, kako se je priletna ženska ponesrečila. Zelo verjetno je, da jo je napadla nenadna slabost, da je padla in se pri padcu ranila. Bizjakovo so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 8 dni.
$ V občinski palači v Ul. Malcan-ton št. 3, pritličje, bo od danes naprej za dobo 15 dni na vpogled spisek davčnih zavezancev ter ustreznih davčnih zneskov, ki so jih občinske oblasti naložile posameznim zavezancem za tekoče leto. Hkrati s tem so na vpogled tudi ustrezni spiski davčnih zavezancev za leto 1964.
prebivalstvu na tem ozemlju. Resolucija se zaključuje s pozivom oblastem, naj nemudoma ukrenejo vse potrebno, da bo spomenik padlim Slovencem in Italijanom v Miljah odkrit z dostojno svečanost, jo, na kateri naj bodo prisotni tudi ugledni predstavniki vlade italijanske republike. Podobno resolucijo je predložil tudi svetovalec manjšine Rebula, ki so jo svetovalni prav tako soglasno sprejeli.
Z lambreto v avto
Na Obrežju N. Sauro blizu ribarnice se je včeraj okrog 20.30 pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 20-letni tesar Giuseppe Fontanot iz Ul. R. Ges-si 10. Fontanot se je v smeri proti Trgu Unita peljal na lambretl TS 29595, nenadoma pa ie trčil v avto TS 20813, ki ga je nasproti privozil 57-letni zavarovalni agent Errico VVehrenfennig iz Ul. Den-za 9 in je tedaj začel zavijati na levo, ker je bil namenjen v Ul. San Giorgio. Zaradi sunka se je Fontanot prevrnil ter se ranil po desni ličnici in desnem stegnu. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pivo pomoč. Okreval bo v 8 dneh.
Na turbinski ladji “Raffaello« se je včeraj ponesrečil 53-letni tesar Mario Burlini s Proseka 401, ki je s posebnim strojem čistil krov ladje. Burlini, ki je uslužben pri podjetju Vascon z Nabrežja Gru-mula, je nenadoma pritegnil k sebi stroj, ki pa ga je zadel v desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek.
V Bologni je promoviral za doktorja zdravilstva naš rojak
PETER PAVLICA sin zdravnika dr. Stanka Pavlice. z odliko in pohvalo. Sorodniki, sošolci in številni prijatelji mu k izrednemu uspehu iskreno čestitajo.
Obvestilo izletnikom v Prago
Vse izletnike v Prago prosimo, da poravnajo 5. obrok na račun vpisnine, in sicer do 10. maja.
UREDNIŠTVO
proti izredno nizki odkupni ceni za zemljišča in proti nezakonitemu delovanju uslužbencev družbe So-cieta Italiana per 1’Oleodotto Transalpino, ki so v več primerih povzročili škodo s tem, da so stopali na zasebna zemljišča v zvezi z delom pri pripravah za gradnjo naftovoda. Predstavniki slovenske skupnosti ugotavljajo, da ni družba v takih primerih pravočasno javljala županu in občinskemu svetu, da namerava poslati na prizadeta zemljišča svoje delavce, tako da ni mogel župan imenovati svojega zastopnika, do česar ima pravico, da prisostvuje delovanju navedenih oseb. Na koncu nalagajo predstavniki slovenske skupnosti občinskemu odboru nalogo, naj takoj ukrene vse koristno in potrebno v zaščito občine in občanov.
Deželni svetovalec slovenske skup. nosti dr. škerk pa je naslovil na deželni odbor interpelacijo, da bi zvedel, ali namerava deželni odbor nastopiti pri pristojnih organih in pri vodstvu družbe SIOT, da bi zagotovil prizadetim razlaščencem v dolinski občini odkupno ceno, ki naj bi bila določena na primerni višini glede na komercialno ceno, ki velja na splošno za kvadratni meter zemljišča na prizadetem področju.
Zaključek kongresa in podelitev nagrad za reklamni film
Na tržaški trgovinski zbornici se je včeraj zaključil osmi državni kongres o reklamnem filmu, katerega so se udeležili številni voditelji reklamnih agencij, italijanskih industrijskih podjetij in ulmskih družb, ivakor znano, je kongres organizirala uprava tržaškega mednarodnega velesejma ob sodelovanju z državnimi organizacijami, ki se bavijo s tem poslom in pa s Centrom za gospodarski razvoj Trsta. Včeraj sta imela ie zadnji predavanji o teh vprašanjih predstavnik združenja italijanskih koristnikov reklamnega filma dr. Mazza-Galan-ti, in pa podravnatelj statistične, ga inštituta Doxa dr. Salamon. V prostorih hotela Excelsior so sinoči slovesno podelili nagrade zž najboljše reklamne filme, ki sta jih posebni žiriji izbrali med približno 300 deli, kar se jih je udeležilo VIII. festivala o reklamnem filmu. .............
Zin.ia za kinematografske filme je podelila naslednje nagrade: nagrado Miramarski grad je prejel film z naslovom »Pivo« izdelek podjetja Recta Film, ki ga je ta izdelala po naročilu italijanskih pivovarnarjev. Prvo nagrado v znesku milijon lir je prejel predstavnik “Cartoons film« za vrsto kratkometražnih del. Drugo nagrado v znesku 500.000 lir je prejela družba »Generalfilm« za vrsto reklamnih filmov z vsakdanjo tematiko. Pokal, ki ga je dala na razpolago skupina filmskih produ, centov, je prejel »Studio Sigla« za že omenjeni film z naslovom “Pivo«.
Druga žirija, ki je izbrala najboljše filme s televizijskega področja je podelila nagrado «Zvon sv. Justa« kratkometražnemu filmu «Newyorški sejem«, ki ga je naročila znana tovarna Durban’k; žiirija je podelila še dva pokala, in sicer režiserju Tomislavu Spi-kiču in družbi .Studio Pubblicita« za televizijski kratkometražni reklamni film z naslovom “Olivella in mladinska vzgoja«. Pokal Centra za gospodarski razvoj Trsta je prejela družba Bertolli, med-tem ko je nagrado v višini enega milijona lir, ki jo je dala na razpolago uprava tržaškega sejma, prejela diružba UNION, ki si je nabrala največ točk pri predvajanju vrste filmskih del iz tako i-menovane rubrike »Carosello«. Končno je žirija podelila pokal italijanskih filmskih producentov z reklamnega področja organizaciji Pagot, in sicer za poseben reklamni uspeh kratkometražnega filma iz vrste Carosello z naslovom »Calimero e la banda del bučo«.
min,,l,l„,m,,...............................................................................................................................
rja Cecch«, uradnik Ermanno Fabro in uradnica Maria Luigia Pisani, šofer Luigi Giacuzzo in gospodinja
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
8. maja 1965 se je v Trstu rodilo 11 obrok in umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO:	56-letna Giusepplna
Coloni vd. Gregor!, 67-letni Guido Grioni, 71-letna Caterina Cusma por. Lugnani. 82-letna Cristina Stritzel vd. Tutta, 60-letna Maria Sereni, 61-letna Maria Kenda por. VVeichandt, 70-1 pt-na Carolina Gayer por. Spinetti, 67-letna Maria Sestan por. Celio, 77-let-nii Ugo Felice, 57-letni Trieste Dane-se, Stefano Košir, 1 mesec star.
OKLICI: tiskar Nicolo Catalanotti in prodajalka Anna Plego, loščilec Mario Bajec in gospodinja Olara Dean. slaščičar Giovanni Predonzan In delavka Elsa Ferracin, karabinjer Francesco Scandiffio in gospodinja Dorina Lorenzi, težak Bruno Bais In uradnica Giusepplna Lussi, železničar Giovanni Gilardi in učiteljica Maria Grazia Zanettl, mehanik Gil-berto Bastiani in gospodinja Lucia Gregori, ribij Amadio Varagnolo in gospodinja Annamaria Krebic, šofer Mario Zega In šivilja Lucia Merzek, sprevodnik Dario Dl Niicola in go. spodinja Arabella Rosso. prodajalec Sergio Fioraotl in prodajalka Lucia Concas, mehanik Giovanni Lublana in tkalka Giannlna Londero, pleskar Felice Bestiach In gospodinja Regina Babich, uradnik Nevio Saksida in šivilja Rosanna Querin, železničar Duilio Cozzolirto in gospodinja Ma-
Včeraj-danes
Za vašo poroko...
<F0T0GRAFIA> EGON
TRST, Ul. Orioni 2 (Barriera) Tel. 93-295
ria Iannuzzi, študent Mario Garsia in uradnica Maria Serboll, krojač Bruno Bogateč in stenodaktilografka Sonja Zoliia, karabinjer Pastjuale Canelli in frizerka Lueiilla Antonini, mesar Guerrino Andreassich in prodajalka Laura Giorgi, delavec Gio-vanml Infante in šivilja Rosa Pasto-re, uradnik Alessandro Corradettl in uradnica Miranda Bolric, bolničar Ferrucclo Vislntinl-Zadeu In prodajalka Claudia Volpatti, uradnik En-rico Calandra por Roccolino in u-radnica Maria Pestrin, zdravnik Et-tore Zacche in frizerka Vanda Fac-ohinetti, mehanik Salvatore Degras-si in delavka Mlreila Fonda, težak Giacomo Riosa in gospodinja Antonia Burlini, karoser Francesco Emili in gospodinja Emiilia Grison, trgovec Augusto Saragoni in gospodinja Adriana Umer. uradnik Sergio Ve-nier in gospodinja Maria Grazia I-spiro, trgovec Gino Masbo in gospodinja Renata Vati!, delavec Dario lagodnich in frizerka Renata Grando, električar Gualtiero Penco In tl. skarka Maria Lulsa Novel, pleskar Carmelo Scuccimarra in delavka Ar-dea Pecile, karabinjer Mauro Beor-chia Micoll in gospodinja Elia Ance-schi, trgovec Tulilo Poli in uradnica Maria Noveila Sormanl, električar Guido Gogllano in gospodinja Ll-cia Cuppo, mehanik Romano Taddeo in uradnica Ariella Janežič, kapitan Aldo Bilucaglla in uradnica Anna O-grisek, težak Marino Nicolii In bolničarka Lillana Saladin, čuvaj Giuseppe Tani in gospodinja Bruna An. tonini, uradnik Giacomo Ambrosi in uradnica Maria Grazia Gulli, pleskar
URARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo 8. Santorio, «
Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine POROKE in KRSTE
Poseben popusti
Federikco Pečar ln delavka Etel Pa-rovel, uradnik Sergio Vlatori in u-radnica Silvana Driali, uradnik Mario Tateo in gospodinja Teresa Fal-cone, jnd. Izvedenec Bruno Dreossi in študentka Omella Causi, kurjač Bruno Toscano in prodajalka Nadja Komar, delavec Antonio De Caro in frizerka Sonia Bertocchi, uradnik Sergio Zammarchi in učiteljica Renata Cortese, uradnik Antonio Lombardi In gospodinja Adriana Kresse-vich, prodajalec Atti-Mo Stocovaz In gospodinja Maria Zacchigna, reprezentant Hans Holiiander in prevajalka Beatrlce Meillm, stražar Javne varnosti Angelo Sossai in gospodinja Fabiola Guzzo, geometer Piero Sva. ra In učiteljica Rosetta Zucchetto, stražar Javne varnosti Raffaele Tata In trgovka Vlncenza Zaccarlello, karabinjer Bernardino Soggia In gospodinja Maria Grazia Šanson, uradnik Silvio Gioppo In uradnica Edda Cecchinl, učitelj Stelto Spadam in učiteljica Luciana D’Orlando, kmet Pietro Crisman ln gospodinja Espe-
Franca Gherbassi, delavec Fortuna-to Dolci ln gospodinja Margherita Bonetti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <3 5. - 9. 5.)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S, Francesco l; Al Due Mori, Trg U-nita 4; G. Papa, Ul. Felluga 46.
Služba od 13. do 16. ure Giusti. Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro In Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg S. Giacomo l; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori. Trg Unitž 4; G. Papa, Ul. Felluga 46
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Danes, 9. maja ob 17. uri NA SPLOŠNO 2ELJO OBČINSTVA
VELIKI
SLOVENSKI
PASIJON
ZADNJIC!
V torek, 11. maja ob 18. uri, v sredo, 12. maja ob 18. uri, v četrtek, 13. maja ob 20. uri, v petek, 14. maja ob 16. uri
TRNULJČICA
mladinska igra v treh dejanjih (8 slik)
Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V soboto, 15, maja ob 20. uri in v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Ljudskem domu na Opčinah
TURNULJČICA
NA ŽELJO SVOJIH OBISKOVALCEV JE UPRAVA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU NEKOLIKO SPREMENILA RAZPORED IN URNIK PREDSTAV « TRNULJČICE ».
Prosvetni društvi Andrej Cok in Opčine z Opčin uprizorita danes, 9. maja ob 17. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu Ksaverja Meška dramo v , treh dejanjih
«PRI HRAST0VIH>
Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo.
VERDI
Pri blagajni gledališča »Verdi« se nadaljuje prodaja vstopnic za sedmi koncert spomladanske simfonične sezone pod vodstvom dirigenta Fritza Mahlerja in s sodelovanlem vio-liniske Pine Carmirolli, ki bo v torek 11. t.m. ob 21. uri. Program obsega skladbe- Berlioz — uvertura iz “Dobrodošel Collini«; Čajkovski — Koncert za violino in orkester op. 35; Ziino — Sinfonta ali'Italiana (no. vo za Trst); Bahler — Adagiotto za harfo in godaUi (iž 5. simfonije); Resplghl — »Pini di Roma«, simfonična pesnitev.
TEATHO STAB1LE
Danes ob 17. url zadnja uprizoritev Montanellijeve igTB “Resnični Della Rovere« z Mariom Carotenutom v glavni vlogi. Rezervacija In prodaja vstopnic v galeriji Protti. Cene: par. ter 2000 Ur, za abonente dramske se. zone 120.0 lir, balkon 500 lir.
• • *
Od torka 11. do nedelje 16. t.m. uprizori “Compagnia Italiana di Prosa« zadnjo predstavo za abonmaje v sezoni 1964-65, Vittoria Alfierija “A-gamemnon« z Renzom Glovanpietrom v glavni vlogi.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
PEVSKI ZBOR JACOBUS GALLUS priredi dne 15. maja ob 21. url v Kulturnem domu, Ul. Petronio
JUBILEJNI
KONCERT
OB DVAJSETLETNICI SVOJEBA OBSTOJA
Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 od ponedeljka dalje ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 16. maja ob 17. uri v Kulturnem domu
zaključno prireditev glasbene šole
Sodelujejo: združeni mladinski pevski zbor šole GM iz Trsta n z Opčin ter p.d. Prosek-Kontovel, mladinski zbor “Kraški slavček« iz Devina-Nabre-žine, zbor “Harmonik« in instrumentalni kvintet.
pf P. d. «1. Cankar«
priredi v nedeljo, 23. t. m.
IZLET NA VRHNIKO,
K CERKNIŠKEMU JEZERU IN V RAKOV ŠKOCIJAN
Pohitite z vpisovanjem, ker je le še nekaj razpoložljivih prostorov.
^__
V sredo, 12. t. m. ob 20.45 uri bo v društveni dvorani
«CANKARJEVA
Vabljeni vsi.
PROSLAVA*
Izleti
Prosvetno društvo Igo Gruden. Nabrežina, priredi 27. maja avtobusni izlet v Postojnsko Jamo in Predjamski grad. Avtobus bo šel skozi bližnje vasi. Vpisovanje traja do nedelje 9. maja. Informacije dobite na sedežu vsak dan od 18.30 do 19.30 in ob nedeljah od 11. do 12,30,
* * •
Ob 20 obletnici ustanovitve Prosvetnega društva “Ivan Cankar« bo v nedeljo 23. maja Izlet v rojstni kraj velikega slovenskega pisatelja ter na Cerkniško jezero In v Rakov Skoctjan. Vpisovanje ln pojasnila v društvenih prostorih v Ul. Montec-chl 6-1 V., vsak večer do vključno 12. maja od 19 do 20. ure In v nedeljah od 11. do 12. ure,
* * *
SPDT priredi 16. maja spomladanski Izlet na Nanos. Vpisovanje v Ul. Geppa 9.
• * •
Prosvetno društvo v Skednju or
ganizira v nedeljo 30. maja t.l. Izlet v Škofjo Lokč in Ljubljano. Vpisovanje vsak dan. razen v sobotah In nedeljah, od 20.30 do 22. ure na sedežu društva, Ul. di Servola 124-1.
£ Iz prometnih razlogov so od danes, 9. t. m. postajališči prog št. 1 in 19 v višini poslopij št. 15 in št. 23 v Ul. Geppa ukinili ln ju nadomestili z enim samim postajališčem pred poslopjem št. 21 (pokrajinska palača) v isti ulici.
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo
na tradicionalni
PLES
POD MLAJEM
ki bo danes, 9. maja od 18. do 24. ure in jutri, 10. maja od 20. do 24. ure
Oba dneva bo odprta RAZSTAVA NAJBOLJŠIH DOMAČIH VIN
V o s m 1 c a h domače
pristno
vino
Igral bo DOLINSKI KVINTET
Pojeta HERVATIC LUCIAN in PEROŠA ANICA
Avtobusna zveza z mestom do 24. ure
MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK - Trst
bo priredil v nedeljo, 30. maja, izlet v
VELENJE


CINE iOTOMATEKIALE
SE G til IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Kuhinjska posoda, porcelanasta, steklena in druga oprema v novi trgovini LIDIJA STANISSA — Nabrežina ■ center —
Cene ugodne!
POTOVALNI URAD cAURORA*
TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI
MADŽARSKA-ITALIJA
IZLET V BUDIMPEŠTO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI in sicer od 26. do 29. junija 1965.
Sprejemamo tudi prijave za ENODNEVNI IZLET Z LETALOM, in sicer dne 27. junija.
Vse Informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora. Zaradi omejenega števila mest, prosimo, da pohitite z vpisovanjem.
LOJZE GRILANC - BANOV na Proseku je odprl osmico in toči odlično domače belo vino.
IVANKA PIRJEVEC na Proseku toči pristno črno in belo vino.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Antona, Marije In Zore Brce iz Gropade da. ruje družina Kalc s Katinare 2000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina nepozabnega brata Josipa Gerlanca darujeta Angel in žena Ida 5000 lir za Dijaško Matiico
Nazionale 14.30 “La tigre in aggua-to» Technicolor. Brian Keith, Vera Mues.
Arcobaleno 14,30 «1000 dollari per uri VVinchester« Technicolor. Dale Robertson.
Excelsior 14.30 <<Su e giii« Eleono-ra Rossi Drago, Paolo Ferrari. Anto-nella Lualdi. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «1 figli del leopardov Eastmancolor. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia, Raimondo Vianello.
Grattacielo 14.00 “Zorba il Greco« Anthony Quinn, Irene Papas Prepovedano mladini pod 14. 'letom.
Alabarda 14.30 “I 4 volti della ven-detta« Technicolor. Lex Barker. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fllodrammatico 14.00 «Due mafio«| nel Far VVest« Technicolor. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Aurora 15,00 “Per un pugno... nel-1'occhio«
Cristallo 15.30 «E venne U giomo della vendetta« Gregory Pečk, An-thony Quinn.
Garibaldi 15.00 “Maciste nelle minic, re dl re Salomone« Technicolor. VVandisa Guida.
Capitol 15.00 «Ciao Charlie« Technicolor. Tony Curtis, Pat Boone, Debbye Reynolds.
Impero 15.00 “Pazzi, pupe e pillole«.
Vittorio Veneto 14.30 “Vangelo se-condo S. Matteo« Pasolinljev film. Nagrajen v Benetkah.
Moderno 14.00 “Comandos in Viet Nam« Marshal Thompson Zadnji dan.
Astra 15.00 »La donna dl paglia«
Astoria 14.00 “Le avventure dl u« giovane« Technicolor.
Abbazia 14.00 «La settima alba« — Technicolor. William Holden. Su-san York.
Ideale 14 00 «Kali-Yug — la dea detla vendetta« Technicolor. P Quel, S. Berger, Lex Barker.
Skedenj 16.00 “Joselito in America« Sijajni technicolor.
ZLATARNI
S PLENDENTE
(ŠKERLJ)
Trst, Ul. F. Filzi 5 — Tel. 23-379 dobite najlepša darila za birmo, krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švicarskih znamk in zlate okraske
Priporočamo- se za obisk
Razstave
V fojerju Kalturnega doma v Ulici Petronio 4 Je odprta razstava risb dolinske in svetoivanske srednje šole.
Mali oglasi
UFE. zlate predmete za darila m drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst, Piazza S. Giovanni št. 1.
V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev. 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde ) hlače itd.
VESPE LAMBRETE, vse potrebščine tn nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R — Trst. vla del Bosco N 6 — Tel «1946
PRI «AUTO STILE«, Trst, vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč. električnih baterij, odbijačev, Izpušne cevi za vse vrste avtomobilov Vsi deli so garantirani.
Sintetične preproge
in preproge za hodnike iz plastike “BALATUM« in “MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in “ARMSTRONG«. Bežna vrata “ROLLPORTii, beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. »5-919
RADIO APARATE in TELEVIZORJE sprejema v popravilo
STANKO VODOPIVEC
BAZOVICA št. 234, tel. 226 133
Po naročilu vsa popravila na domu In namestitev anten.
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti
Alojzija Pangosa
ki smo ga pokopali 25. aprila v Brjih pri Komnu.
Sinovi in hčere Trst, 9. maja 1965.
(-Ati V A L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali Ob izgubi našega dragega
Josipa Gerlanca
Posebna zahvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke Č. g. duhovniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ea snre-mili na zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčeri, zeta, bratje, sestre in ostali sorodniki Kontovel — Dolenja vas. 9.V.1965.
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Jerneja Tavčerja
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili k večnemu počitku.
Žena Ljudmila Arban s hčerko in sinom Valerija Pegan z možem in sinovi ter Darinka Franovlč z možem in sinom Barkovlje, 9.V.1965.	___________
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
A vtomobilist podrl dva pešca ki sta nato podlegla poškodbam
Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo pogojno na eno leto zapora in mu odvzelo vozniško dovoljenje za 3 leta
pridržano prognozo. Zal sta oba ponesrečenca izdihnila po enem oziroma dveh dneh.
Zaradi posebno hude nesreče je javno tožilstvo po enem mesecu ukazalo aretirati šoferja. Giovan-ninija so na njegovo prošnjo izpustili na svobodo po skoraj dveh mesecih.
Obtožnica je trdila, da je Gio-vannini zagrešil dvojni umor, ker se je peljal prehitro (tik pred krajem nesreče je prometni znak, ki prepoveduje brzino vozil nad 30 km).	'
Medtem je Giovannini plačal določeno odškodnino svojcem o-beh žrtev (avto ni bil zavarovan), ki vsled tega niso nastopili na obravnavi kot zasebne stranke.
V svojem obtožilnem govoru je javni tožilec zahteval za krivca zelo ostro kazen: dve leti zapora. Sodniki so bili pri razsodbi nekoliko zmernejši ter so obsodili Giovanninija pogojno na eno leto zapora, šofersko izkaznico pa so mu odvzeli za tri leta.
* * »
Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 24-letni Giordano Ca-sagrande iz Ul. D’Alviano 74, ki je bil obtožen, da je skušal u-krasti bencinsko mešanico iz lahkega furgona Ape, ki je last tvrdke Bosco z Goldonijevega trga in laiiiiiMitiimiiiifiiiimiiiiiimiiimimiiiiuiiiiiimifiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii
SVOJEVRSTEN SPEKTAKEL NA NABREŽJU TRA1AN0
Moderni «cow-boyi» na avtomobilih SIMCA
Z navadnimi serijskimi avtomobili so drzni piloti vozili po dveh kolesih in med dirom pobirali čelado na tleh ali držali stojo
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli,: obramba Stradel-la) se je moral zagovarjati 27-letni Giorgio Giovannini iz Ul. G. Za-nella, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil dve osebi.
Gre za hudo prometno nesrečo, ki se je pripetila nekaj po 19. uri 2. januarja letos pri Orehu na ovinku, ki je v bližini begunskega naselja. Ob tisti uri sta se peljala proti Trstu z avtom Fiat 500 C omenjeni Giovannini in njegova žena. Prihajala sta iz nekega naselja pri Kopru, kjer sta obiskala svoje sorodnike. Rahlo je deževalo, cesta je bila mokra in spolzka, a vidljivost je bila razmeroma slaba. Nenadoma sta se na desni strani ceste pojavila pred Giovanninijem dva priletnejša moška, ki sta šla v isti smeri kot on. Držala sta se pod pazduho, a eden izmed njiju je ščitil sebe in tovariša z dežnikom pred dežjem. Šoferju se ni posrečilo pravočasno zavreti vozila ter je oba podrl na tla in se ustavil z avtom kakih 80 metrov naprej od kraja nesreče. Ponesrečenca, ' 71-letnega Virginia Spado iz tamkajšnjega begunskega naselja in 71-letnega Giovannija Segoneja iz Ul. Ciamician 6, so kmalu nato prepeljali v splošno bolnišnico, kamor so ju zdravniki sprejeli s
Avtomobil izpodriva konja vsepovsod, tudi v cirkuških arenah. Se se spominjamo ' dneva k o so • kozakih jahaje, z usti pobiral robec s tal. V petek pa smo čineli priložnost gledati moderne motorizirane • jahače*. Za volanom osebnega avta znajnke Sipica, je Jose’ Changg,/kljub tetnft. da je vozit saiho	kdtesih Še
znal izkoristiti pravi trenutek da je pobral na tleh nastavljeno čelado.
Številni gledalci so pozdravili Z burnimi aplavzi ta in ostale podvige, ki so jih ti mpderni *cow'-bpyi» štrHaM kar iz rokava,
Z dvema Simca lS60' in dvema
ENALOTTO
Natečaj št. 19
ZMAGOVITI		STOLPEC		
Bari .	. .		•	. 6	1
Cagliari .	•	.9	.51	X
Firence	•	•	. 73	2
Genova	t	»	•	. 51	X
Milan . .	•	•	. 32	X
Neapelj ?	t	*	. 14	1
Palermo .	•	•	. 76	2
Rim . . .				X
Turin . .				2
Benetke	*		. 90	2
Neapelj II	•	•	. 45	X
Rim II . .				X
PROVIZORIČNI dobitki
za zmagovalce z 12 točkami
lir	2.191.000
11 točkami
lir	148.000
H) točkami
lir	14.400
Dokončne kvote določi o-srednja komisija
•
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
loterija
BARI	6	28	81	13	21
CAGLIARI	51	8	28	73	58
FIRENCE <	73	5	77	31	18
GENOVA	51	48	16	36	41
MILAN	32	84	76	45	81
NEAPELJ	14	45	48	8	30
PALERMO	76	60	23	10	16
RIM	42	58	63	82	62
TURIN	84	53	23	74	36
BENETKE	90	8	4	62	2
Simca 100Q sta Jose’ Changa in-Andre {f.ubert pokapala navdušenim gledalcem drzne obrate najprej 1 posamič nato pa drug ob drugem.
Mnogi so se tako lahko prepričali, da ti stroji, kljub temu, da so serijski, zmorejo to kar se na televizijskem ekranu zdi kot spretna fotomontaža.
Razen dveh pilotov je bil deležen odobravanja tudi drzni Jac-qui Pautrat, ki se je najprej izpostavljal nevarnosti, ko mu je drveči avtomobil, na štirih in tudi na dveh kolesih, vozil tako blizu, da mu je iztrgal časopis iz rok. Nato pa je na strehi avta, ki je vozil na dveh kolesih držal stojo in še končno s preciznim skokom ‘vrnil na svoj sedež poleg šoferja.
(Pravi pravcati moderni rodeo je trajal nad tri četrt ure in gledalci, v začetku precej skeptični se niso mogli zlepa oddaljiti s prizorišča neobičajnega spektakla.
Pred zaključkom sta voznika povabila še nekaj gledalcev na vožnjo, ki so tako poskusili, kako se človek počuti ko avto vozi po dveh kolesih.
Med drznimi gledalci je bil tudi tržaški zastopnik znamke Simca gospod Giovanni Duplica, ki je bil tudi glavni pobudnik te uspele manifestacije.
Skozi okno skočil
Telesno bolan se je včeraj ponoči okrog 2. ure 80-letni upokojenec Giorgio Mistaro, ki stanuje v drugem nadstropju stavbe št. (i v Ul. San Mauro na Opčinah, vrgel skozi okno in padel na pločnik, kjer je ranjen obležal. Mistaro se je ponoči dvignil s postelje in ne da bi zbudil ženo, lu je tudi telesno bolna, je v trenutku obupa odšel k oknu in ga odprl. Stopil je na polico in skočil v praznino. Nekdo je malo časa potem šel mimo in opazil ležečega Mistara. Poklical je bolničarje RK im agente s komisariata na Opčinah. Mistara so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 80 dneh sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnih zlomov nog, zloma levega gležnja, udarcev im ran po obeh sencih in čelu.
Požar v pražilnici kave
Iz pražilnice kave «La Triesti-na» v Ul. Cavana 2 se je včeraj zjutraj okrog 11. ure dvigal gost oblak dima. Pri praženju kave se je stroj pregrel in tako sežgal približno 20 kg kave. Lastnik bara je takoj poklical gasilce, ki pa so imeli malo dela. Najprej so ohladili stroj za praženje potem pa prezračili prostore. Na stroju je škoda malenkostna, kava pa se je popolnoma sežgala.
EMPORIO AUTO - MOTO
LORENZI
Vam nudi DELE In NADOMESTNE DELE za vsa motoma vozila: svečke, trikotnike, svetilke, preproge, prevleko, kroglične ležaje,
AMORTIZERJE ZNAMKE RIV itd.
IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV VESPE IN LAMBRETE VSEH VRST.
REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE
TRST
Via S. Lazzaro, 17
PISTONI
ELETTROMARKET
S
a>
e
*c
ra
PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA PLIN IN ELEKTRIKO svetovno znanih znamk
REX, CANDY, CAST0R, HOOVER
ELEKTRO GOSPODINJSKI PREDMETI — TELEVIZORJI — LESTENCI —
KRISTALNA IN PORCELANASTA POSODA — TRIESTE — TRST, Strada Vecchia delPIstrla 2 Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani)
da je nenamerno zažgal vozilo.
Kot vsak večer je tudi 2. maja letos 22-letni Lel'° Černuta, ki je uslužiben pri omenjeni tvrdki, parkiral furgon v bližini domače niše v Ul. Biasoletto 33. Potem je mladenič odšel domov večerjat. Bilo je okoli 22. ure, ko so nekatere osebe poklicale gasilce, ker se je furgon nenadoma vnel. Gasilci so pogasili požar in poklicali agente letečega oddelka, ki so uvedli preiskavo. Neki mladenič (pozneje se je zvedelo, da je šlo za 22-letnega Odina Giun-to iz Ul. Machlig 6) je dejal a-gentom, da je furgon zažgal verjetno neki »Giordano«, katerega je on osebno poznal. Giordano ga je nekoliko prej prosil, naj ga zapelje do vrha Ul. Biasoletto, kjer se mu je ustavila lambreta žara-, di pomanjkanja goriva. Giunta je ugodil njegovi prošnji. Ustavil še je blizu nekega furgona, toda ni se brigal za Casagrandejevo početje.
V trenutku, ko se je Giunta razgovarjal' z agenti, se je prikazal Casagrande, ki je priz,nal, da je prav on zagrešil požar. Mladenič je povedal, da si je v gostilni »Sportiva« pri Sv. Alojziju sposodil steklenico. Ko se je z. Odi-nom pripeljal v Ul. Biasoletto je stopil do furgona ter skušal natočiti mešanico v steklenico, da bi jo potem vlil v svoj motor. Ko je pretakal gorivo pa je s cigareto zanetil požar. Plameni so popolnoma uničili «Ape» ter povzročili lastniku okoli 200.000 lir škode.
Na obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki spoznajo Casagrandeja za krivega ter naj ga obsodijo na 2 leti im 6 mesecev zapora. Sodniki so mu prisodili i leto in 2 meseca zapora ter 22.500 lir globe.
SLOVENSKI FOTOKLUB V TRSTU razpisuje
NAGRADNI NATEČAJ
za najlepšo pokrajinsko fotografijo vključno z značilnimi motivi Tržaškega ozemlja.
Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski fotoamaterji, ki živijo v Italiji. Vsak udeleženec natečaja lahko predloži poljubno število fotografij, vendar pa jih bo posebna komisija izbrala največ po pet od vsakega natečajnika. Format fotografije v črnobelem mora biti 24 x 30 cm po možnosti brez belega roba. Dela je treba poslati do 30. junija 1965 vključno v zapečateni zalepki, označeni z geslom na naslov Slovenski fotoklub v Trstu pri Tržaški knjigarni, Trst, Ul. S. Francesco 20. V posebni zalepki pa je treba navesti poleg gesla točno Ime in naslov.
Med udeležence natečaja bo razdeljenih pet nagrad na osnovi ločene ocene občinstva in žirije. Fotografije bodo razstavljene na javni razstavi in prireditelj si pridržuje avtorsko pravico za nagrajena dela.
Gorlško-beneški dnevnik
S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI
Delegacija zbornice se bo v Berlinu seznanila z ukrepi za njegov razvoj
Odbornik Grassilli poročal o uspehih svojega nastopa na dnevu naše dežele na velesejmu v Milanu
Z ODLOKOM RIMSKE VLADE
Pokrajinski agrarni konzorcij je v prisilni likvidaciji
Do tega hi ne prišlo, če hi konzoreij uprav, ljali prizadeti kmetje in hi služil njim
Na zadnji seji odbora Trgovinske zbornice je predsednik poročal o gospodarski konferenci, ki je bila 10. aprila na sedežu pokrajinske uprave. Na njej so začrtali smernice delovanja posoškega konzorcija za gospodarski in socialni napredek, v katerem bo Trgovinska zbornica opravila podrobna proučevanja.
Nadalje je poročal o sestanku za prevoze in komunikacije, ki je bil 24. aprila v Benetkah. Na tem sestanku, ki ga je sklicala Zveza trgovinskih zbornic Treh Benečij, je inž. Rigonat spregovoril o najnujnejših vprašanjih, ki se na tem sektorju pojavljajo v goriški pokrajini. Odbornike je seznanil z ustanovitvijo konzorcija za industrijsko cono v Tržiču ter skupščinama konzorcija za letališče in družbe Autovie Venete.
Inž. Rigonat je povedal odborni-nikom program potovanja goriške delegacije v Berlin, kjer se bo seznanila z olajšavami, ki so v veljavi v tem mestu, da bi se gospodarsko razvilo, ter Venlo (Holand. ska), s katerim navezuje Gorica tesne kulturne in gospodarske stike.
PodpredsedniK Grassilli je poročal o dnevu dežele Furlanije-Julij-ske krajine v Milanu, kjer je domače in tuje operaterje seznanil z možnostmi izgradnje industrijskih obratov v naši pokrajini ter ugodnostmi, ki so jih deležni.
Odborniki so proučili lanski obračun ter ga odobrili. Sejo so zaključili z odobritvijo novih bencinskih črpalk ter trgovskih obrt-nic.
vanjske in šolske gradnje ter asa-nacijo starega dela mes|a.
Za dosego teh in drugih realizacij je potrebna stroga upravno-finančna občinska uprava, ukrepi za dvig gospodarstva in sodelovanje med občani in njihovimi upravitelji.
Na vprašanje našega urednika v zvezi s šolskimi gradnjami, je poslanec Zuccalli izjavil, da še vedno stoji na stališču, ki ga je zavzel glede gradnje šolskega poslopja za slovenske šole v Stražičah, ko se je o tem lani razpravljalo v občinskem svetu, da je treba upoštevati želje in koristi ter potrebe slovenskih občanov. Osebno je mnenja, da bi bilo treba pri italijanskih šolah ustanoviti slovenske paralelke, seveda, je pristavil, če se tudi predstavniki manjšine s tem strinjajo.
V zvezi s pobudami za nadaljnje povečanje obmejnih izmenjav s Slo-
Nckaj iz programa PSDI za volitve
Prejšnji večer je bila na sedežu PSDI v Gorici tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki te stranke obrazložili njen program za bližnje upravne volitve na Goriškem. Stranko so zastopali poslanec Lanfranco Zuccalli, deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare, pokrajinski tajnik rag. Canducci in predstavnik mestne sekcije Rovis.
Kar se tiče občinskih volitev v Gorici stoji PSDI na stališču, da je potrebna nova občinska uprava v smislu levega centra. Njen program našteva vrsto ukrepov od člena 167, v okviru katerega bi bilo treba odpraviti vinkulacijo vrtov v predmestjih, dalje nove stano-
Dne 23. avgusta lani se je pripetila v Podgori, v bližini mostička čez Sočo, prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 48-letni Anton Sošol iz Steverjana, Groj-na št. 2. Povozil ga je z avtom
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. »v, Frančiška 20 Telelon «1-702
NOVO:
Ciril Kosmač:
IZ MOJE DOLINE	L 220
Alojz Gradnik:
IZBRANE PEMI	L 480
KINO SKEDENJ
predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri čudoviti Technicolor film:
«JOSELITO IN AMERICA*
(Josellto v Ameriki)
KINO PRJJSEJK/^ONTOVEL
predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri
SOR AYA
Glavna vloga v barvnem filmu
/ TRE VOLTI
(TRIJE OBRAZI)
predvaja danes, 9. t. m. ob 15. color Rank film:
uri Super Technlrama Techni-
(55 DNI V PEKINGU) Igrajo:
CHARLTON HESTON AVA GARDNER DAVID NIVEN
V ponedeljek, 10. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
55 GIORNI A PECHINO (55 dni v Pekingu)
KINO «1R1§» PROSEK
predvaja danes, 9. t. m. ob 16. uri
7
giorni a maggio
(7 DNI V MAJU)
Paramount film po romanu ELETHER KNEBEL in OHARLE W. BAILEY
Igrajo:	BURT LANCASTER, KIRK DOUGLAS, FREDRICH
MARCH in AVA GARDNER
venijo, so na konferenci ugotovili veliko pomanjkanje turističnih naprav zlasti v Gorici in bi bilo treba podpreti vse pobude v tem smislu, ki bi lahko pripomogle k večjemu razvoju zlasti mednarodnega tranzitnega turizma.
Tiskovno konferenco so zaključili z zagotovilom, da se bo PSDI zavzemala za industrijsko in go-riško prosto cono ter za politiko dobrega sosedstva s Slovenijo.
ZAHVALA
Odbor prosvetnega društva »Briški grič» iz Steverjana se najlepše zahvaljuje svojim članom, nastopajočim ansamblom in vsem sodelavcem, posebno pa občinstvu, ki se je odzvalo povabilu, za vsestran. sko pomoč pri letošnjem prvomajskem praznovanju v Dvoru v Ste-verjanu.
Odbor p.d. «Briški grič*
S posebnim vladnim odlokom, ki je bil objavljen te dni, je bila napovedana prisilna likvidacija pokrajinskega agrarnega konzorcija, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. Bo-caccio 35. Likvidacija se bo izvajala še po starem fašističnem zakonu, ki je bil izdan marca 1942. Te dni je bil imenovan za likvidacijskega komisarja dr. Francesco Polacco, ki je po rodu iz Trsta ter je zadnja leta služboval kot generalni kmetijski nadzornik v Rimu. Obenem je bil imenovan tudi poseben likvidacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki raznih ustanov.
Med tem so konzorcijske poslovalnice že nekaj mesecev zaprte, ker se govori o znatnem primanjkljaju v obračunu te ustanove, ki gre v stotine milijonov. Med temi poslovalnicami je tudi ona v štan-drežu in tamkajšnji kmetovalci se spričo tega pritožujejo, ker bi prav sedaj najbolj potrebovali tako trgovino za nakup semenja, umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin. Sicer je na srečo na Tržaški
..iiimiiiiiiiiiiimm.niniiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiii'iiiiiiiiiii'i"i|l"""l"",""l"l",IM,,","l,i,"MI,l"l,i'......
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Avtomobilist do smrti povozil kolesarja ki je prečkal cesto v Podgori
Prisvojil si je denar, ker je mislil, da mu je lastnik še dolžan
dražba za košnjo občinskih zemljišč v letu 1965. Kdor želi sodelovati na dražbi, naj se ob napovedani uri zglasi na občini.
Občinska uprava iz Doberdoba vpisuje otroke v starosti od 6. do
na
Re
ti v počitniške kolonije. Prednostno lestvico bo sestavila občinska komisija, ki jo bo predložila prefekturi. Prošnje se sprejemajo do 15. maja. Občinska uprava bo sporočila, kdaj bo zapadel rok za prijavo otrok za kolonijo «Giarrette.»
28-letni Davide Bresciani, iz Go- 12 let, katerih starši želijo posla-rice, Ul. Madonnina 1, ko je Sošol s kolesom privozil na cesto prihajajoč z mostička čez Sočo.
šofer je vozil v smeri proti Pev-mi in ko je na razdaljo nekaj desetin metrov opazil kolesarja, se mu je skušal izogniti. Takrat je bil, tako pravi obtoženec, Sošpl še na robu ceste ter je brskal po svoji torbi. Naenkrat pa je krenil proti sredini ceste in šofer se mu ni mogel izogniti. Povozil je Sošola, ki je ostal na mestu mrtev.
Priča nesreči je bil karabinjer Livio Ceschina, ki je prihajal v tistem trenutku po cesti od Pevme proti mostičku. Ta priča je potrdil svoje izjave o tem; kako se, je pripetila nesreča in sodišče je na tej osnovi oprostilo Brescianija, ker ni zakrivil kaznivega dejanja.
Pri drugi razpravi so obravnavali zadevo 33-letnega Francesca Scorianza, peka iz Moše, ki je bil obtožen, da si je krivično prisvojil denar na škodo Marija Pahorja, lesnega trgovca iz Tržiča.
Dejanje se je izvršilo lanskega februarja, ko je bil Scorianz še šofer tovornika. V Jugoslaviji je naložil tovor lesa ter ga za račun Pahorja prodal Santu De Grassiju v Gradežu. Dobil je zanj tudi plačilo, 220 tisoč lir, ki si jih je pridržal, ker je menil, da mu je Pahor dolžan 270 tisoč lir za prejšnje prevoze. Pozneje se je izvedelo, da je Pahor večino tega dolga že poravnal s čekom, ki ga je izročil bratu. Sodišče je obsodilo Scorianza na 15 dni zapora In plačilo 20 tisoč lir globe pogojno. Branil ga je odv. Devetag.
Občni zbor konzorcija za zaščito briških vin
Občini zbor članov konzorcija za zaščito imen briških vin, se bo vršil v drugi polovici meseca junija. Ob tej priliki bodo izvolili u-pravni odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Volilno pravico bodo imeli člani, ki se bodo vpisali najkasneje do 31. maja.
Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo do dr. Verbi-ja na uradu Julijskih posestnikov v Ul. Morelli v Gorici ali tudi do Kmečke zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1/1.
Okrog 18. ure so sprejeli zdravljenje 33-letnega Antonija iz Gorice, Ul. Papa 25. Zdravniki so mu ugotovili rano nad desno ključnico s prognozo okrevanja v 10 dneh. Re se je ranil v delavnici podjetja ILMU v Gorici s strojem za natezanje žice.
Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh so nudili tudi 26-letnemu Giorgiu Rojcu iz Gorice, Ul. Capella 17. Ko se je okrog 18. ure peljal s skuterjem po Ulici Agraria v Gorici, je zavozil v neko luknjo na cesti, 'izguljjJ, ravnotežje in padal. Pri tem se je ranil .na levi roki, na komolcu in nad desnim očesom.
cesti še ena zasebna trgovina z kmetijskimi potrebščinami, ki jo vodi Orlando Zavadlav, vendar je mnogim zamudno hoditi do tja.
Tudi na eni zadnjih sej pokrajinskega sveta je bilo govora o zapori pokrajinskega agrarnega konzorcija in o njegovi nameravani premestitvi v Rim. Levičarski svetovalci so protestirali proti taki nameri in v posebni resoluciji predlagali, naj bi to ustanovo demokratizirali in jo preko demokratičnih volitev izročili v upravo tistim kmetovat cem, katerim je namenjena. Na občnih zborih naj bi kmetje sami odločali o tem kaj Je treba ukreniti in ali je v resnici potrebno, da se ta ustanova, ki bi lahko našemu kmetu koristila, popolnoma ukine v Gorici in prenese v Videm.
p Gorici
VERDI. 14.30: «Agente 007 — mls-sione Goldfingern, J. Connery in H. Blackmann. Ameriški film v barvah.
CORSO. 15.00: «A braccia aperten, S. Mac Laine, Peter Ustinov, Rt-chard Cronna, ameriški barvni film v kinemascopu, mladini pod 14 letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.30: «11 ranch degli spietati«, R. Hom in S. Bethman. Ameriški barvni film v kinemaskopski tehniki.
VITTORIA. 15.15: «1 tre sergentl del Bengalan, Richard Harrison in Wandisa Guida, kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 15.00 — zadnja 21.30: «Tamburi ad Ovest«, A. Murpy in L. Lawson. Ameriški film v barvah.
Praznik policijskih enot
Včeraj je krajevna policija proslavljala sv. Mihaela, svojega pa-trona. Ob 10.30 je bila na dvorišču vojašnice Sabotino maša, kateri so prisostvovali oddelki cestne policije, obmejne in železniške. Svečanosti so prisostvovali prefekt dr. Frin-civalle, kvestor dr. Guida, funkcionarji in oficirji.
Vesti iz Doberdoba
V nedeljo 16. maja ob 11.30 bo na sedežu občine v Doberdobu
Oddaja prostega stanovanja IACP v Doberdobu
Ustanova za ljudske hiše (IACP) v Gorici, sporoča vsem prizadetim, da je v ljudski hiši v Ul. Glardino v Doberdobu prosto eno stanovanje, ki ga bodo oddali v najem. Prosilci za dodelitev stanovanja morajo vložiti prošnjo na nekolko-vanem papirju na omenjeni urad v Gorici, Ul. Pitteri.
Posebna komisija urada za ljudske hiše bo dodelila stanovanje najbolj potrebnemu prosilcu, ki mora imeti stalno bivališče v Doberdobu ter nima lastnega stanovanja.
Roditeljski sestanek in prireditev v Dijaškem doinu
Vodstvo slovenskega Dijaškega doma v Gorici, Svetogorska ulica št. 84, vabi na roditeljski sestanek, ki bo v prostorih doma danes 9. t. m. točno ob 15. uri. Po roditeljskem sestanku se bodo ob 16. uri gojenci in gojenke predstavili staršem, gostom in prijateljem na zaključni prireditvi s kulturnim programom, ki bo obsegel recitacije, :gre, pevske in glasbene točke.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj nekaj po 11. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v go-riško ctvilnb bolnišnico 55-letnega Vittorija Stoparja iz Gorice, Ulica Carducci 18, ki se je malo prej po. nesrečil v mehanični delavnici Cu-lot na Komu, ko je čistil neki stroj in se pri tem ranil na pr stih desne roke. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 1. do 8. maja se je v goriški občini rodilo 28 otrok, umrlo je 14 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 13.
ROJSTVA:	Maria Feresin, Mi-
chele Visintin, Gianugo Cossi, Cri-stina Sergio, Mariamanuela Figel, Cristina Harej, Michela Demarchi, Danila Bortolotto, Tullio Querl-ni, Daniela Flapp, Cristina Tota-ro, Graziano Soffientini, Fablo Let-teri, Maria Benvenuti, Elisabetta Maraž, Cristina Visintin, Elide Mau-ri, Elisabetta Gregorig, Sabrina Del-vecchio, Roberta Sartori, Livio Co-lautti, Emanuela Olivo, Silvia Be-vilacqua, Gianluca Nlcola, Alessan-dra Mendicovich, Roberto Marchi, Luca Marrale, Fabio Garlzio.
SMRTI: upokojenec 60-letni Giuseppe Lesizza, upokojenec 79-letni Domenico Nanut, kmetovalec 76-let-nl Gottardo Marvin, upokojenec 65-letni Giuseppe Disma Tasca, delavec 57-letni Luigi Buttignon, gospodinja 57-letna Maria Makuc, por. Blasizza, 87-letni Vincenzo Dovi, 73-letni Mario Viucci, 15 ur stara Maria Benvenuti, upokojenka 75-letna Clementina Zearo, upokojenec 91-letni Carlo Fabris, finančni stražnik 22-letni Calogero Casuc-cio, gospodinja 27-letna Diana Ma-dussi, dninar 34-letni Giuseppe Car-(M
POROKE:	univerzitetni asistent
Mario Prestamburgo in visokošol-ka Fulvia Furlani, zdravnik dr. Mario Calderone in bolničarka Clau-dia Zoff, kmetovalec Mario Vec-chiet in tekstilka Maria Cociancig, šofer Emilio Visintin in trgovska pomočnica Silvana Zotti, trgovski pomočnik Dario Blasig in bolničarka Anna Bassini, glasbenik Bruno Brumat in gospodinja Claudia Culot, orožniški brigadir Angelo Ri-naldi in gospodinja Maria Bressan.
OKLICI: študent Michele Fioriti in uradnica Rosa Lia Comar, sluga Remigio Tuntar in pletilja Franca Marega, financarski brigadir Gio Batta Cella in gospodinja Marghe-rita Giuliani, trgovec Giannj Com-passi in Nadia Giorgina Maturo, Antonino Geraci in Marianna Gian-marino, oficir ital. vojske Nicola Orlandinl in Pierina Cullo, mehanik Guido Ballig in delavka Ermi-nia Musig. industrijski izvedenec Gabriele Valle in vrtnarica Maria Agnese Severo, agent javne varnosti Michele Di Nardo in delavka Susanna Battistutta, delavec Euge-nio Goljevscek in tekstilka France-schina Brunetti, trgovski potnik Aldo Visintin in delavka Graziella Radigna, lekarnar Pier Giorgio Maria Soranzo in gospodinja Liliana Blasini, bančni uradnik Salvatore Petruzziello In uradnica Blanca Ri-guoat.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTTDINE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21.24. DANES ODPRTE VSE CVETLIČARNE Pokrajinska zveza trgovcev spo-
i; Tržiču
NAZIONALE. «11 terrore dei man-telli rossi», Tony Russel; barvni film.
PRINCIPE. «Una Rolls-Royce gial-la», Ingrid Barman, R. Harrison, A. Delon, C. Mac Laine in J. Mo-reau; barvni film v kinemascopu.
AZZURRO. «A braccia aperte), Shirley Mac Laine in Peter Usti-
..jiov; barvni film v kinemascopu.
EXCELSIOR. «Stazione 3 top se-cret», Richard Basehart in An-ne Francis; barvni film v kinemascopu.
17 Runkuh
RIO. «Fantomas 70», barvni film.
EXCELSIOR. «Uomini violenti«, Alan Scott in Susy Andersen.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Valentina Juretiča iz Steverjana daruje prosvetno društvo «Briški grič 5.000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta >
Valentina Juretiča
se iskreno zahvaljujemo vserp, ki so nam na kakršen koli način pomagali ob hudi izgubi, posebno pa roča, da so danes 9. maja odprte se zahvaljujemo darovalcem _cvet v Gorici vse cvetličarne v dopoldanskih urah od 8. do 13. ure.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 22,1 stopinje ob 12.45, najnižja 7 stopinj ob 5.15, povprečne dnevne vlage 64 odst.
ja, pevskemu zboru p. d. «Briški grič« in g. župniku.
Žalujoči:
žena, otroci; nevesta In zeta Steverjan, 9. maja 1965.
KMETOVALEC!
Ce želiš dober stroj, kupi	kosilnico <Figaro»
ker je primerna tako za ravne kot za gorate predele.
Da je stroj odličen, ti jamči domača tvrdka, pri kateri si jo lahko naročiš:	Tel. 47-75
TER P IN FRANC - STEVERJAN (GORICA)
Ista tvrdka nudi vinogradnikom
motorne škropilnice svetovno znane znamke «LOMBARDINI» — motokultlvatorje «NIBBI» — puhalnike «ZBUELZ» — hidravlične stiskalnice «ZAMBELLI» in druge kmetijske stroje.

PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatlčnl —
HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA —
Ekskluzivno zastopstvo In zaloga
0. KRAINER & C.
GOR ta - Ul. Rastello 61 tel. 2039
Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji
NAJNIŽJE CENE
NAJEIEGANTNEJŠA
NAJCENEJSA
f
najnovejši izum moderne tehnike
SUPERAUTOMATIC s 57 rubini in z 88 rubini
«Luis D’ Or» najtanjša ura na svetu
Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA»
Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Iniport - Exporl Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških renah! Izredni popusti • Garancije
(6)
ŠVICARSKA SUPERMARKA
ISr
'CA T
VOZNI RED VLAKOV
Opčine - Ljubljana - Beograd
ODHODI
0.20 D
7.22 A 8.35 D
13.40 A 18.00 A 20.22 A 20.14 D
6	30 D
7	12 A
8	30 D
1120 A 16 .55 A 19 35 D
Opčine - Ljubljana - Beograd Zagreb Opčine - Reka Opčine • Reka - Ljubljana Opčine Opčine Opčine
Opčine - Ljubljana - Beograd Atene - Istanbul
PRIHODI
Beograd Zagreb • Ljubljana Opčine Opčine
17.45 D Benetke (veza za Milan)
18.50	A	Tržič - Portogruaro
19.27 A Tržič - Cervignano
21.50	DD Benetke - Milan - Tu-
rin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagoni in ležišča Trst -Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in ležišča Trst - Rim)
(1) Samo prvi razred in obvezna prenotacija
Hotel »TRIGLAV*
KOPER — TELEFON štev. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIU-STERNO« z olimpijskim bazenom ter restavracijo «RIŽANA» s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
Beograd •
Opčine
Opčine
Opčine
Ljubljana
čine
Ljubljana
Reka - Op
Benetke - Milan Pariš - Rim - Bari
ODHODI
5 .45 A	Portogruaro	- Mi-
6 10 R	Benetke - Bologna lan (1)	
		
6.35 D	Benetke - Milan - Turin-	
	Rim	
8 46 R	Benetke • Rim (obvez-	
9.15 DD	na prenotacija) Benetke • Milan •	Ge-
	nova (II) • Pariz	
10.10 A	Portogruaro	
13.00 R	Benetke	
13 30 A	Portogruaro	Pariz
14 45 D	Benetke - Milan •	
16.05 D	Benetke - Pariz	
18.50 A	Tržič • Portogruaro	
MEBLO
trgovina s pohištvom na drobno
NOVA GORICA — KIDRIČEVA ULICA 18
PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti* «JOGI» več tipov.
IZKORISTITE 20% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI C PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE S SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI 3 KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
NOVA TRGOVSKA HIŠA VELEBLAGOVNICE
v L J U B L J A N I, na Titovi cesti (nasproti pošte)
gospodinjstvo — šport —
nama
TRGOVSKA MIS
ji*
Šest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino letovanje itd.
V	II. nadstiopju velika izbira
USNJENE KONFEKCIJE: plašči — kostumi — suknjiči — jopice itd.
V	pritličju
USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi itd.
Obiščite tudi naši poslovalnici TROMOSTOVJE — VVoltova ulica št. 6 ELITA — Čopova ulica št. 7
20%
popusta pri nakupu s tujo valuto
!i|:li::li::i:!ti:i!:!ii!	ll!lifi!;!!!!::ii!!!!!:"n!!!HiiS!!!iiiliHi::!!!li:iii:iliiHn!!!!!R!H!!!i:i:::i‘:i:»iiii:iin»ii!::
<rGORIŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI»
Oglejte si najlepše podzemsko čudo na svetu
^POSTOJNSKO JAMO
OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, IB. in 18. url. Izredni obiski po dogovoru z upravo.
Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PRI DIVAČI Obiski ob 10. In 16. url vsak dan.
PARK HOTEL
BLED
TELEFONI 284 - 338
•	200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA
•	KAVARNA • NOČNI BAR
•	HOTEL ODPRT CELO LETO
V sestavi PARK HOTELA je tudi SPORTHOTEL NA PO-KLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM.
VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI
«S0CA>
KANAL — TEL. 8
a
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
VOŠNJAKOVA I
i H ] \/ TELEF. 310555
Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene epbe -Apartmaji - Restavracije « Restavracijske terase - Slaščičarna - Dancing kavarna • Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenj« Banketne in konferenčne dvorane - čitalnica - Frizerski salon - Menjalnica -Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže - Lasten parkirni prostor - Prlstajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA — Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
Hotel JELOVICA - Bled s HOTEL SLON LJUBLJANA
«A.» KAT.
NOVOZGRAJENI HOTEL Z VSEM SODOBNIM KONFORTOM MEDNARODNA KUHINJA IN DOMAČE SPECIALITETE
»Hotel Mantova* Vrhnika in restavracija Močilnik
Vas lepo in poceni postrežeta
pp3
CD

Jggiiaiiii
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
ALP HOTEL	t
HOTEL KANIN	*
HOTEL GOLOBAR	(]
nudijo vse	A
hotelske usluge.
Priznana domača	J
in inozemska kuhinja.
Telef. 21 in 51	(
Priporočamo tudi obisk hotela
«Planinski orel« v Trenti In gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom
'!:!!!i!Hii!i:i!!l!ii.
RoStOVrOCijO «ŠEMPETER*
Šempeter pri Novi Gorici tel. 21458
Vedno dobro pripravljene domače jedi ln druge specialitete, pristna vina in druge pijače.
V moderno preurejeni restavraciji vam bo prijetno.
Vsako nedeljo ples!
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVI BOLEZNI PREBAVIL ŽE PREKO 300 LET. Vse informacije v zvezi zdravljenja dobite v zdraviliško gostinskem podjetju, Zdravilišču ali čri Turističnem društvu Rogaška Slatina.
PARK HOTEL GORICA
■ NOVA MICA TtltrON 214»; 214C2
svojimi obrati rei t a vročijo,	lit KOtODVORSKA fftSTAVRACIJA
kavarno - Prvorairedna kuhinjo (ulsfon 2)010
i iveter raien ponedeljka gostilna ZVE20A telefon 21239
tor gostilna PRI HfiASIU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA - TEL. 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa .— Vrt. — S terase 16p razgled na Ljubljano.
HOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s sobami z eno in dvema posteljama, tekoča mrzla in topla voda, centralna kurjava •— skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk:
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta • redno linijo z Južno Ameriko • redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*, Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73477
MODNI
Nova Gorica, Kidričeva ul. 17
D O M
Vam nudi VSE VRSTE MODERNEGA TEKSTILA, USNJENO KONFEKCIJO IN GALANTERIJO, OBUTEV Itd. PO KONKURENČNIH CENAH.
Za inozemske kupce pri nakupu s tujo valuto 20% POPUSTA NA CENI.
Iste pogoje koristite tudi pri nakupu v tekstilnih trgovinah v SOLKANU, NOVI GORICI ln ŠEMPETRU pri NOVI GORICI.
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po Jezeru
Tik ob jezeru s 403 posteljami 3 TERMALNO‘KOPALIŠČE, 23 stop, toplote 3 JEZERSKO KOPALIŠČE
Grand Hotel
«T0PLICE> Bled •“« •“SSStJSL
< -
	
	
	
	
	
DR. DUŠAN KERMAVNER |
TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
Odlomki iz knjigo «Zočetki slovenske so* cia/ne demokracije v desetletju 1884-1894»
«Kjer koli le gre,« je pisala »Arbeiterzeitung«, «bomo postavili socialnodetnokratske kandidate proti vsaki stranki, naj se imenuje, kakor se hoče.« Samo proti dvema dosedanjima poslancema socialni demokratje ne samo ne bodo postavili nasprotnih kandidatur, marveč Jih bodo najmočneje podprli, namreč:, Kronawettra in Pernerstorferja. «Tega pa ne bomo storili nemara zaradi tega,» Je nadaljeval list, kjer bi bila ta dva socialnodemokratskemu programu blizu — prvi je malomeščanski demokrat, drugi pa nemški nacionalec — ampak edinole zaradi tega, ker moramo želeti, da bosta Izvoljena edina dva moža, ki sta imela pogum, odkrito zastopati v parlamentu pritožbe delavcev proti političnemu zatiranju.)) Potemtakem bi morali izključiti nevarnost, da bi socialna demokracija v volilnem boju — razen Kronavvettra ln Pernerstorferja na Dunaju — še kje podprla kakšnega meščanskega kandidata proti drugemu. A ravno do tega je prišlo v Trstu na veliko škodo socialnodemokratskemu gibanju.
SOCIALNO DEMOKRATSKE SMERNICE ZA VOLITVE
Prva socialnodemokratska poteza, ki se veže s to zadevo, Je docela ustrezala dunajskemu navodilu. Slovenski narodnjaki so se 22. februarja zbrali v hotelu «EVropa» na volilnem shodu in — po poročilu v «Edinosti» — ((pokazali po geslu ,Vse za vero, dom, cesarja’... da so vedno istega mnenja». Pod vodstvom istrsko-tržaškega narodnjaškega voditelja Matka Mandiča so na njegov poziv predstavniki «okoličanskih Slovencev«, ki so volili v državni zbor poslanca v tretjem volilnem kolegiju skupaj z najnižjimi davkoplačevalci v mestu (pod 25 goldinarji neposrednega davka letno), odobrili, kot kandidata dotedanjega poslanca tega kolegija Ivana Nabergoja, ki je dober mesec dni prej prejel v. priznanje za zasluge med svojim petindvajsetletnim javnim delom «vitežki križ Fran Josipovega reda« in s tem pravico do naslova «vitez». Med volilci tretjega tržaškega volilnega kolegija je bilo več okoličanov kakor pa najnižjih davkoplačevalcev v mestu, in zaradi tega je bil vselej z lahkoto izvoljen slovenski kandidat, čeprav se Je pojavljal proti njemu vselej tudi neoricialni* italijanski «števni» kandidat, takrat že tretjič Leopoldo Mauroner, podjetnik in vidna osebnost med radikalnimi Italijani, bivši garibaldinec in vodja društva «Concordia», ki je zbiralo slovenske okoličane italijanske orientacije. Ko je na shodu Mandič proglasil Nabergoja za kandidata, je ta razvil svoj politični program: «za prospeh trgovine in obrtnije, da bi dobilo domače ljudstvo več zaslužka«, za dodatno železniško zvezo Trsta z zaledjem, za to, «da postane naš narod enakopraven z druzimi avstrijskimi narodi, da bodemo i mi povsem enaki drugim narodnostim naše države«, dalje za to, «da bi ostala naša država v prijateljskih razmerah z vsemi sosednimi državami«, a s pripombo, ki je vsebovala avstroslovansko-vseslo-vansko rešilno formulo: «Ako bi se imel pa rušiti mir, je on mnenja, da bi se Avstrija združila (= — zvezala) z ono državo,
z ono velesilo, s katero je bila stoletja v prijateljskih odno-šajih.« Tem besedam so sledili »navdušeni ,živio’-klici», ker je vsakdo vedel, da misli govornik Rusijo, čeprav Jo je samo ((opisal«, ne pa tudi imenoval! Nabergoj je poudaril tudi, da je «za odpravo dualizma, kateri je razkrojil slavno mogočno .staro Avstrijo’«; ta odprava «seveda ni lahka, pa nobena naprava ni večna«. V teh izjavah je ugledni član slovenskega državnozborskega predstavništva hkrati očrtal splošno politiko slovenske narodne stranke, ki Je predstavljala še skupnost (niti med izvenkranjBkimi Slovenci niti med poslanci v državnem zboru se namreč kranjska ločitev v dve stranki še ni uveljavila).
Na koncu shoda pa Je prišlo še do naslednje epizode, ki je za nas izredno važna: «Kot nevolilec izprosivši si bešedo, Je govoril še g Zadnik o potrebi volilne pravioe za delavce in primernejše razdelitve davkov. — G. Nabergoj odgovarja • na to, da mu je delavski stan drag in da Je prištevati delavcem (v širšem smislu, kakor pri Podgorniku!) večino ali pa skoro vse okoličanske volilce. Kmetje so tudi delavci, med temi je večina navzočih, med kmete se prišteva govornik sam z vso svojo družino. On se bodo vedno potezal za pravice delavcev in deloval bode v to, da se olajšajo bremena in davki nižjemu stanu, a delal bode na to, da se uvede borzrfi davek. Glede splošne volilne pravice pa misli govornik, da Je pri nas (!!) ni treba, saj ima tako tu volilno pravico vsak, kdor plačuje le 50 nč. (novčičev = krajcarjev) davka.«
Pomembnost tega shoda je prav v tem poslednjem stavku, v Nabergojevi odklonitvi, da hi se,.zavzemal za splošno volilno pravico1 Z njo je razodel svojo povprečno, prav nič izjemno meščansko konservativnost, kakršno so gojili vsi njegovi tovariši v državnozborskem klubu, in nemara ni niti pomislil, da ga bodo zdaj zlahka socialni demokrati razglasili za nasprotnika delavcev in njihovih pravic; če pa je na to nevarnost pomislil, jo je presodil za brezpomembno. Ce bi bil dejal, da
je za pravice delavcev ln zato tudi za volilno pravico (česar mu bržčas nihče ne bi bil štel z zlo, ampak bi mu vsi samo čestitali k temu, kako dobro se je znašel ob Zadnikovi ((intervenciji« na shodu), bi bil s takšno gibčno Izjavo, ki ga ne bi obvezovala, da se priključi Kronawettru v parlamentu, spretno preprečil nadaljnji «naravni» razvoj te zadeve. Tržaški socialni demokrati bi se komaj mogli dati zavesti, da bi podprli nasprotnega kandidata druge narodnostne pripadnosti, če bi se bil tudi on izjavil (čeprav zgolj z usti, ne tudi z dušo) za splošno volilno pravico; oba bi morali označiti za meščana, ki se skušata le dobrikati delavcem, medtem ko jima Je zanje prekleto malo mar.
SLOVENSKI DELAVSKI SHOD V TRSTU
Ista številka «Edinosti», ki je poročala o narodnjaškem volilnem shodu, je prinesla tudi oznanilo: ((Ljudski shod bode v nedeljo 1. marca v dvorani hotela .Evropa’. Dnevni red: 1-Razgovor o državnozborskih volitvah in splošna volilna pr*-vica; 2. Vprašanja in predlogi. Začetek ob pol petih popoldne-Pristop je prost in so posebno delavci (ker je v njih interesu) k obilni udeležbi vljudno vabljeni. Sklicatelji.« Oznanilo j® povzel iz ((Edinosti« še ((Slovenski Narod«. Na shod je prijavilo kar pet slovenskih socialnih demokratov z Zadnikom na čelu; od ostalih štirih imen bomo srečali še mlinarja Franca Tratenja in Miho Poljšaka, ključavničarja pri Lloydu. V prijavi so navedli, da «se bode govorilo pri shodu v slovenskem jeziku«. O poteku shoda nas najbolje pouči poročilo policijskega komisarja. Udeležilo se ga je okoli 200 ljudi.
*) Italijanska liberalna strank a je vse državnozborske volitve v Trstu_ do leta 1897 bojkotirala.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVU: TRST - UL. MONTEOCH1 8 II TELEFON H3-K08 ln 94-638 -	Poštni predal 559 -	PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio Pellloo 1 II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV FRANČIŠKA št 20	- Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ v tednu :(U din,	mesečno 600 din -	Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965. - Poštni tekoči	račun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1,
telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 HB	- OGLASI: cene	oglasov:	Za vsak mm	v širim enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške tn goriške pokrajine «e
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocletA PubbUcitk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst