Leto Xm, št. 158 Ljubljana, sobota 1L jnfija 1936 Cena 2 Din opravništvoi LjutMjan*, r>nn.f>jeva ulica b. — Telefon 6t_ 8122, 8123. 3124, 3125, 81264* . fnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova al. 8. — Tel 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka aMca frL 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova uHca 6t 2. — Telefon St. 180. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen St 105.241. Borba ob Tihem oceanu Dogodki, ki se zadnji čas odigravajo na Kitajskem in o katerih smo nedavno pisali tudi na tem mestu, so zopet obrnili pozornost vsega sveta na Daljni vzhod. Anglija je vezana v Sredozemskem morju, Rusija pa mora računati z nemškim oboroževanjem, zato je Japonska dobila skora j popolno svobodo na Tihem morju in negovih bregovih. Ker pa. se nikakor ne ve, koliko časa bi utegnila trajati ta ugodna konstelacija. hite Japonci na vso moč, da bi čimprej pravili čim večji kos Kitajske pod svojo oblast in bi nastopili z izvršenim dej. stvam, ko bodo evropske zadeve vsaj v glavnem toliko urejene,' da se bodo beli tekmeci lahko bolj zavzeli za svoje ogrožene interese. Vse kaže, da bo Japonci na severu že izpolnili stavljeno si nalogo in da so osredotočili pritisk na srednji in južni Kitaj ter se s tem močno približali sre_ dišču angleškega interesnega področja. Hongkongu- Na severu so ostali v de-fenzivi na doslej doseženih pozicijah, svojo akcijo pa so preložili na jug, kjer so priredili občutno demonstracijo z vojnim brodovjem nasproti Formoze v Amoju, dalje v Hankovu in Šanghaju. Učinki so se takoj pokazali. V pokrajini Fukiartg, ki leži nasproti Formozi, so se takoj pojavile težnje po »samostojnosti.« In ker se v to* pokrajino peli mnogo japonskih podanikov s Formoze, imajo Japonci dober povod- da z orožjem »ščitijo svoje državljane.« Z istim uspehom so Japonci igrali zaščitnika nad Korejci v Mandžuriji, ki so se tja preselili, da se odtegnejo Japoncem; toda slednji so se spomnili svoje dolžnosti in so poslali za njimi močne čete. da jih varujejo v zmešnjavah, ki jih je namenoma izzvala" japonska politika. Prvotno je kazalo, da se bodo Japonci za primer spopada z Rusijo izbrali za točko napada Vlndivostok in njegovo primorje. Po zasedbi Mandžurije, Džehola, Badge in Notranje Mongolije se je izhodišče za morebitni sunek preneslo dalje za napad. Vendar do pričakovanega sunka ni prišlo, ker se je izkazalo, da so meje Zunanje Mongolije dobro zavarovane, in je Moskva izjavila, da se bo z vso silo zavzela za Zunanjo Mongolijo ako bi bila napadena. Japonci so si zgradili močno izhodišče za V3e nepredvidene primere, zato so zasedli še severnokltajski pokrajina Čahar in Suijuan, da imajo v rokah že-le2aiično omrežje, ki drži proti zapadu-Zagotovili so si tudi železnico Tientsin. Peking in smatrajo, da so z zasedbo Habeja in Sauduna za sedaj izvršili svoj načrt na severu. Zasedene pokrajine nima jo pomena samo kot izhodišče in kot prehod za japonske čete, marveč so tudi izredne gospodarske važnosti. Pet severnokitajsfkih pokrajin ima preko 70 milijonov prebivalcev in sama pokrajina Hebej je večja od Velike Britanije. Japonska je tedaj svoji industriji osvojila z Mandžurijo vred področje, ki ima preko 100 milijonov ljudi, kar je dovolj za pnvi čas tudi za nezmerni japonski tek. Razen tega imajo severne kitajske pokrajine ležišča premoga, ki se cenijo na 140 milijard ton. Japoncem tako potrebna nafta je tudi tam, od^ si-rovin pa so nadalje znameniti bombaž in sploh kmetijski pridelki, ki jih japonsko otočje niima v dovoljni meri. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Japonska saturi-rana za daljši čsa, ako bi je ne priganjali k nadaljnjim osvojitvam neukrotljivi iirtperializem. ki se je po februarskem ujkxtu še ojačil. Vendar pa igrajo Japonci nevarno igro. ko so segli na jug in tako prišli v neposredno nasprotstvo z Anglijo. Japonsko brodovje obvladuje vse kitajsko obrežje in pod njegovo zaščito se je razvila živahna tihotapska trgovina. Anglija je s tem dvakrat prizadeta: na zmanjšanju carinskih dohodkov, na katerih ima srvoj delež, in zaradi izpodrivanja angleškega blaAli se čutite krivega?« »Ne, nilti najmanj«. >Ker bo zasliševanje trajalo očividno dalje časa, izvolite sesti! — Pri petomajekih volitvah ste bili izvoljeni na listi g. Bogoljuba Jevtiča?« >Da!« »Po sestavi vlade dr. Milana Stojadinovi ča ste zavzeli opozicijsko eta&išče?« »Da. Gospod predsednik, kaj prav za prav hočete s tem vprašanjem? Ali hočet.?, da opišem položaj v narodni skupščini in razvoj dogodkov v njej?« Po tem uvodnem dialogu je ArnautovK4 obširno govoril o razmerah v narodni skupščini po volitvah 5. maja 1935. do 6. marca 1936. Ko je končal, ga je predsednik vprašal; >Kako pa je bilo 5. marca?« Amautovič je začel pripovedovati, kako se je pripravljal, da odpotuje iz Beograda v svoj domači srez. kamor ga je pozvala njegova žena, da bi se udeležil skupščine tamošnje organizacije Rdečega križa, iz katere je hotel odstraniti nekatere svoje politične nasprotnike. Arnautovič o dogodkih 5* in 6. marca Predsednik — »Ali ste govorili i nekaterimi prijatelji, da boste zvečer ob 11. odpotovali? Ali so vas čakali na železniški postaji?« Arnautovič — »Pravil 6em jim o tem pri večerji. Tisti večer okrog 6. ure eem bil še v klubu, nato pa sem dobil Kabalina, Dra-gišo Stojadinoviča in Paniča. Menil sem. da se bomo tisti večer še malo pozabavali.« Nato je obširneje govoril kako so odšli iz skupščine, kako so bili v >Vračarski kazini« in kako so pohajali iz lokala v lokal brez cilja in smotra. Na koncu je prišel Se v Krstičevo kavarno. Tam je pil sodo in črno kavo. da bi se iztreznil, ker je imel še zmerom namen odpotovati. Odpravil se je domov, odpotoval pa ni. Zjutraj je od- šel v narodno 9kupžčino po stvari, ki jih je tam pustil, nekemu slugi pa je naročil, naj gre v njegovo stanovanje in mu prinese kovčeg. V narodno skupščino je prišel okrog pol 11. Odprl je kovčeg, prestavil v njetn nekaj stvari in vzel iz njega revolver tipa Ste7r in ga dal v žep. Odprl je vrata v skupščinsko dvorano, a v njej svojih prijateljev ni videl. Zato je odšel v novinarsko ložo, kamor je prihajal večkrat, kakor tudi mnogi drugi poslanci. Predsednik: Ali se novinarji temu niso protivili? Arnautovič: »Smatral sem, da je to moj dom in da imam več pravic kakor oni. Arnautovič nato pripoveduje kaj ae je zgodilo potem, ko je bil v loži in ko je dr. Stojadinovič pričel podajati svoj ekspoze. Predsednik: »Vi ste upadali med njegovim govorom?« — »Da, vzklikal sem: Dovolj je tega! Ne zavajaj naroda in narodnih poslancev!« — »Ali ste rekli: Lažeš?« — »Morda sem dejal tudi to. Ko je dr. Stojadinovič dejal, da je moje mesto spodaj in naj pridem v dvorano, če hočem govoriti, sem vstal in stopil dol v dvorano ter &edel na levico, zdi se mi, da v drugo vrsto, kjer je bilo običajno naše mesto.« — »In kaj potem?« — »Nadaljnjih dogodkov se ne spominjam več dobro.« Arnautovič je nato pripovedoval, kako »o pristopili drugi k njemu, ga nagovarjali naj molči in mu polagali roke na usta. Ve še, kako je poslanec Janjič vzkliknil predsedniku naj ga vrže ven, tedaj pa mu je nenadoma prišla ideja. da bi streljal. »Hotel sem streljati v zid. Na njem pa so bile slike, ki jih nisem hotel poškodovati. Zato sem se obrnil proti prazni steni. Dobro še veim: Ko sem oddal prvi strel, predsednika vlade ni bilo več na govorniškem mestu. Da bi dokaza! da streljam samo v znak protesta, sem oddal drugi strel proti vratom. Tedaj pa sem se že boril s poslan- cem Dimitrijev J6em. Za*o je šel tretji strel ▼ pod, — »AS je točno, da ste predsedniku Ciričn opsovali mater, ko je hotel, da se odstranite?« — »Da, to sem pozabil povedati.« — »Zakaj pa ste prišli v skupščinsko dvorano, ko je vendar predsednik vašega kluba odredil abstinenco?« — »To vendar ni bila zakonska odredba. Vstopil sem v dvorano iz radovednosti in tudi zaradi tega, ker me je zanimalo, kako bo z mojim amandmanom.« — »Zakaj ste si vzeli revolver, ki ste ga imeli v kovčegu.« — »To sem storil zaradi tega ker r Skoplju preiščejo stvari, ki jih ima človek & seboj in nisem hotel, da bi biii opazili moj revolver.« — »Ko ste vstopili v dvorano, vas je otipal komisar po žepih in se je prepričal, da nimate orožja. Kakšna sreča bi bila, če bi ga bil našel. Ali je predsednik vlade mogel dati povod za to, da ste ga prekinjali in vpadali v njegov govor.« — »Vpadanje v govore je bila v skupščini praksa.« — »Iz vsega, kar pripovedujete, so imeli vaši vpadi svrho, da dohite razlog za svoj nastop. Vi ste hoteli izzvati predsednika vlade, da vas Je kvalificiral i izrazi, ki so vas užali!!.« — »To je izključeno.« Obtoženec je nato zavračal trditve posameznih prič, ki jih je predsednik navajaL Zatrjeval je, da je streljal v znamenje protesta in da ni imel namena, da bi koga ubil. S tem se je njegovo zasliševanje zaključilo. Razprava je bila kmalu po 13. ari prekinjena in se bo jutri dopoldne nadaljevala. Francija je odpovedala sredozemski pakt Po mnenju francoske vlade so z ukinjenjem sankcij postali brezpredmetni tudi sporazumi o medsebojni pomoči na Sredozemskem morju Pariz. 10. julija AA. (Havas) Pooblaščeni krogi so danes dopoldne precizirali okolnosti, v katerih je bila francoska vlada prisiljena, da uradno obvesti London in Rim, da postanejo po ukinitvi sankcij, to je s 15. julijem sedanji sporazumi o med sebojni pomoči na Sredozemskem morju, sklenjeni med francosko in angleško vlado zaradi izvedbe čl. 16 pakta Društva narodov, neveljavni To svoje stališče so francoski ministri sporočili svojim angleškim tovarišem takoj po izjavi, ki jo je dal 18. junija v spodnji zbornici angleški zunanji minister Eden, v kateri je dejal, da naj po opustitvi mednarodnih prisilnih ukrepov ostanejo sporazumi, ki jih je sklenila Velika Britanija z gotovimi državami ob Sredozemskem morju, v veljavi tudi neko prehodno dobo. Takoj po tej izjavi je francoska vlada obvestila London, da je treba po ukinitvi sankcij ipso facto opustiti tudi sporazume, nanaša- joče se na izvajanje sankcij. V začetku tega tedna je italijanska vlada izrazila v Parizu svoje nezadovoljstvo, ker so sredozemski sporazumi ostali v veljavi tudi po ukinitvi gospodarskih sankcij proti Italiji. Francoska vlada je nato obvestila vlado v Rimu o stališču, ki ga je zavzel Pariz in izročila angleški vladi vsebino odgovora, ki ga je dala vladi v Rimu. Anglija vztraja na paktu ? Pariz, 10 .julija w. Kakor javlja agen-tura »Radio« iz Londona, izjavljajo tamkaj, da angleška vlada ne deli mnenja francoske vlade, da so z ukinitvijo sankcij proti Italiji ostale brezpredmetne tudi pogodbe glede medsebojne pomoči na Sredozemskem morju. Angleška vlada je vsaj za sedaj odločena vztrajati pri pogodbah o medsebojni pomoči, ki so bile sklenjene med Veliko Britanijo in sredozemskimi državami. svet Balkanske zveze Bled. 10. julija, p Danes dopoldne ob 11-30 bi se imela vrširtii v vili dr. Ažmana svečana otvoritvena konferenca Gospodarskega sveta Balkanske zveze. Ker je imel beograjski brzovlak v oliko zamudo, je b;la konferenca preložena na 5. uro popoldne-Z beograjskim brzovlakom je namreč prispel predsednik kr. vlad-c dr. Mdlan Stojadinovič, ki je osebno otvoril konferenco gospodarskega sveta- V daljši, m govoru je pozdravil zbrane delegate, 30 po številu ter razvil prognam dela konference. V okviru konference bodo zasedali trgovinski, prometni in turistični odbor, ki bodo izdelali do 15. julija 6vo}e referate in predloge za plenarno se;o Gospodarskega sveta Balkan, ske zveze. V imenu turške delegacije se je zahvalil za pozdrav predsedniku dr. Sto-jadinoviču pomočnnlk turškega zunanjega ministra Arbel V imenu rumunske delegacije je govoril nato predsednik dalegacije Tabaikovič, za Gr.ke pa se ie zahvalni predsednik grške delegacije Aritakvs. Nato je bila svečana seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 10. uri dopoldne. Začasna ustavitev priseljevanja Židov v Palestino London, 10. julija. AA. »Daily Herald« poroča iz Jeruzalema, da je bilo arabskemu vrhovnemu odboru že sporočeno, da se bo ustavilo naseljevanje Židov, dokler posebni odbor ne prouči razlogov za spor. Konferenca o minimalnih mezdah Beograd. 10. julija, o- Na osnovi § 87 finančnega zakona je minister za socialno politiko in narodno zdravje pripravil načrt uredbe o minimalnih delavskih mezdah. Da bi se uredba čimprej uveljavila, je minister povabil vse pristojne ministre na posebno konferenco, ki bo v ponedel jek in na kaiteri bodo razpravljali o končnem tekstu uredbe, ki in bo nato odobril ministrska svet Uredba o trasiranju in gradnji železnice Beograd, 10. julija. AA. Na seji vlade dne 9. t. m. je bila na predlog prometnega ministra dr. Spaha sprejeta uredba o trasiranju in gradnji novih železniških prog in o načdnu njihovega finansiranja. Uredba predvideva med drugim dograditev normalne proge Koprivnica - Varaždin in St. Janž - Sevnica. Gradnja teh prog se je začela že lani. Nadalje predvideva uredba priprave za graditev normalnih prog Pri-boj- Prijepolje in Arandjelovac - Topola ter Skoplje - Tetovo - Gostivar, Kuršumlija - Priština, Gučevo - štubik - Dunavski most, Stubik - Negotin, Biočevo na Limu - Podgorica, Sarajevo - Do boj, Prijepolje -BjelopoJje, Mladenovac - Topola in Beograd - Valjevo. Kot prvenstvena se označuje zgraditev prog Črnomelj - Vrbovsko, Banjaluka - Valjevo, od katere bo del do cepitve v Valjevo ozka proga, dalje Raška - Biočevo na Limu in Priština - Podujevo. Turnir v Podjebradih V 4. kohi je Frydman porazil Foltvsa, Pelikan Fazekaša, Pire Thomasa, Stahl-berg - Zinnerja. Opočenski je podlegel Steinerju, partije Trevbal - Skalička, Alje-hin - Richter in Menčikova - Eliskases so bile remis. Petrov in Flohr sta prekinila. Podjebradi, 10, julija. Danes se je odigralo 10. kolo. Flohr je porazil Trevbala, Eliskases Petrova, !Zinner Menčikovo, Richter Stahlberga, Fazekaš Pirca, Foltvs Pelikana, Steiner je podlegel A.ljehirou, Thomas Opočenskemu in Skalička Frydmanu. Stanje po 5. kolu: Frydman 4 in pol, Aljehin, Foltys 4, Eliskases, Pire, Steiner 3, Flohr 2 m pri (1), Richter, Stahlberg, Opočenski 2 in pol. Pelikan 2 (1), Menčikova, Skalička 2, Petrov 1 m pol (1), Zinner 1 in pol, Fazekaš. Treybal 1, Thomas pol (1). Beograd, 10. julija, p. V poštni shižbd je btfa premeščena manipui!awtlka Ema Burdi-jan iz Celja na Bled. Za eno peložajno skupino pa je nanredovaj uradnik Janko Vodnar aa Jesenicah. Učiteljska skupščina Letni občni zbor ljubljanske sekcije JUU — Programa-tičen nagovor predsednika Dimnika — Živahno delo V odsekih ^ Ljubljana, 10. julija Danes dopoldne so se sestali v dvorani iDelavske zbornice učitelji iz dravske banovine k redni letni skupščini banovinske organizacije JUU. 2e snoči je upravni odlor efcenem z nadzornim odborom banovinske 6ekcije JUU uredil vse potrebno glede tehničnega poslovanja skupščine. Danes ob 9. uri se je sestal pod vodstvom g. Kumlia iz Ljubljane verifikacijski odbor, ki je pregledal polnomočja sreskih delegatov. S svojimi predsedniki in delegati 60 bili razen treh navzoči vsi šolski srezi naše banovine. Opolnomočenih je bilo 61 delegatov, skupščini je pa prisostvovalo tudi obilo ljubljanskega in okoliškega ueiteljstva. Predsednik JUU g. Ivan Dimnik je otvoril današnjo skupščino e programatičnim nagovorom. Poudarjal je, da zahteva današnji čas močnih učiteljskih osebnosti- Posled. nja v6edržavna skupščina JUU v Sarajevu je sprejela deklaracijska načela, ki jih je učiteljstvo naše banovine postavilo za vodilno smer svojemu delovanju že pred leti. Ob novi uredbi glede draginjskih doklad, ki je močno zmanjšala tudi prejemke uči-teljstva, je utrpela organizacija obilo škode zaradi odstopa mnogih članov, predvsem poročenih učiteljic. Ves čas smo se zavzemali za stalnost uoiteljstva. kar je temeljna zahteva vseh pedagogov, ki hočejo delati za napredek svojega okraja in ljudstva. Interesi stanu in šole zahtevajo skupno stanovsko organizacijo, v kateri morajo vladati demokratski duh, svoboda vesti in mišljenja, svoboda načelne, stvarne in do. brohotne kritike. Učiteljska organizacija mora bila v tesnem stiku z življenjem in šolo, posvečati ee mora vsem šolskim vprašanjem, pa tudi vsemu ostalemu, kar se tiče šole in učitelistva. Učitelj ne sme biti brezbrižen za vprašanja, ki jih zahteva vsakdanjost. Dolžnost vsakega člana JUU pa je, da brani vsikdar in povsod stanovske zadeve ter popolno državljansko svobodo. Nad vse zanimivo je biilo poročilo g. Dimnika, ki je obenem predsednik vsedr-žavne organizacije, o mednarodnem učiteljskem kongresu. Kakor je našim čitateljem že znano, bi se moral v avgustu vršiti v Beogradu kongres učiteljske inlernacionale, ki ima ©roj sedež v Parizu in ima kot svoje člane učiteljske organizacije v vseh evropskih in tudi mnogih izvenevropekili dr--po iusjaz: bgiuejb^ ez 'sojSuo}} "ijkabz bor v Beogradu izvršil že vse potrebne predpriprave in bi bil lahko v ponos naši državi se je moral te dni odpovedati. Današnja skupščina je sprejela to poročilo z obžalovanjem na znanje. Na predlog predsednika Dimnika so tile z navdušenjem sprejete brzojavke Nj. Vel kralju Petru, Nj. Vis. knezu namestniku ter kraljevima namestnikoma dr. Stankovi-ču in dr. Pefoviču. Pozdravni brzojavki sta bili poslani prosvetnemu ministru in izvršnemu odboru JUU v Beogradu. Za tem je predsednik predstavil zastopnika banske uprave dr. Vidmarja ter prečital dolgo vrsto pozdravnih brzojavk in pisem, ki 6o prispela na skupščino. Toplo je ob pritrjevanju zbranih delegatov pozdravil tudi poročevalce ljubljanskih, zagrebških in beograjskih listov. Banovinski tajnik JUU g. Kumelj in g. Drago Supančič sta podala nato podrobne informacije elede volitev. Tik pred skupščino je prosvetno ministrstvo potrdilo no va pravila in s tem seveda tudi volitve po novih, precej kompliciranih predpisih. Nato se ie vršila načelna debata o volitvah po listah. Vse številne predloge bodo pripravili za plenum skupščine posamezni odseki. V vsak odsek so bili izvoljeni opolnomočeni delegatje in eksperti. Skupščina si je izbrala naslednje odseke; gospodarskega, stanovsko političnega, odsek za socialne učiteljske ustanove, za tisk, za javno dedo, za nadaljevalno in obmejno šolstvo, za učiteljski pevski zbor, za resolucije in še nekatere druge. Čitanje tajniškega poročila je bilo odklonjeno, saj so prejeli ves elaborat, ki obsega 37 strani, delegatje že na dom, kjer so ga proučili. Blagajnik g. Grum je podal nato nekatere informacije o računu za poslovno leto 1935-36, podrobneje pa bodo razpravljali šele jutri. w Po izčrpanem dnevnem redu je bila dopoldanska skupščina zaključena. Ob 14. uri so se delegatje zbrali k razpravam v posameznih odsekih. Ti so zasedali deloma v učilnicah učiteljske šole, deloma v prostorih sekcije JUU. Banovinski odbor sekcije in nadzorni odbor ki jima poteče z jutrišnjim dnem triletna funkcijska doba. pa se je ob tej priliki tudi slikal. Predsedniki odsekov so se ob 19. uri zbrali k posebnemu posvetu. Ob pol 20 uri so se v Delavski zbornici 6estali delegatje iz posameznih srezov zaradi podrobnejšega razgovora glede volitev in kandidacijskih list. Ob 20. uri pa je predsednik g. Dimnik otvoril plenum skupščine, ki je pričela z razpravo o sklepih posameznih odsekov. Ko to poročamo, skupščina še zaseda. Položaj v Abesiniji Popolna okupacija Abesinije bo zahtevala še mnogo časa in žrtev — Inozemska propaganda hujska Abesince Rim, 10. julija, r. Čeravno so vesti o pokolu italijanskih oficirjev s strani abesin-skih iregularnih čet pri Jimi izzvale v vsej javnosti zelo mučen vtis, pišejo današnji italijanski listi, da temu dogodku ni prida-jati prevelike važnosti. S takimi napadi je bilo računati že od vsega početka, ker gotovi deli Abesinije vojaško še niso popolnoma zasedeni. Predno bo mogoče govoriti o resničnem osvobojenju Abesinije, bo treba zatreti še sporadične upore in razgna-ti roparske oddelke, ki se klatijo po deželi. Glede dogodka samega se omejuje tisk na objavo uradnega komunikeja, ki navaja, da so padli samo štirje italijanski oficirji. Kljub temu pa krožijo v Rimu vesti, da je bilo število žrtev na italijanski strani da-leko večje. V zvezi s tem navajajo listi, da je bila poslana v dotično pokrajino kazenska ekspedicija vojnih letal, ki imajo nalogo z bombami in strojnimi puškami pregnati abesinske upornike. Pri tem opozarjajo na to. da je to ozemlje preveč oddaljeno od italijanskih oporišč, da bi mogli izvesti redno vojaško ekspedicijo. Na drugi Ptrani pa imajo ta letala ob enem nalogo, ugotoviti, kje se prav za prav nahaja za- časna abesinska vlada. Istočasno naj bi ta letala ugotovila, kje leži ozemlje t bogatimi ležišči zlata, za katera je dobil italijanski inženjer Presco koncesijo že od cesarja Menelika. Kar se tiče vesti o novih uporih Abesin-cev, opozarjajo na merodajnih italijanskih mestih na to, da se take vesti navadno pretiravajo. Naravno pa je, da se mora vsaka pacifikacija boriti s težavami. Gotove abesinske osebnosti se ne morejo sprijazniti z novim položajem in kaj rade pod-ležejo proti Italiji naperjeni Inozemski propagandi. Italijanski vladni krogi so prepričani, da nekateri inozeimci zlorabljajo dovoljeno jim gostoljubnost v Abesiniji in hujska jo proti Italiji. Zato bo abesinski podkralj že prihodnje dni izdal zelo stroge ukrepe, da napravi takemu početju konec. Nova abesinska himna Rim, 10. julija. A A. (Havas) Ministrski predsednik Mussolini je sprejel skladatelja Bianchia, ki je svojčas zložil pesem fašistične mladine »Giovinezza«. Sedaj je sestavil novo himno »Etiopia« in jo poklonil Mussolini ju. Podkarpatska Rusija dobi avtonomijo Praga, 10. juJija. r. Guverner Fodkar-patske Rusije Hrabar je končal svoja pogajanja z ministrskim predsednikom dr. Hodžo in notranjim ministrom dr. čer-nyjem glede postopne uvedbe avtonomije za Podkarpatsko Rufijo. S 15. septembrom se bo dosedanje deželno glavarstvo spremenilo v podguvernerstvo. Prvi podgu-verner Podkarpatske Rusije bo sedanji namestnik deželnega glavarja Meznik. Guvernerski urad bo začel poslovati g 15 septembrom. Podguvernsr bo imel isti de- lokrog kakor dosedanji deželni glavar, vendar pa ne bo več podrejen notranjemu ministrstvu, marveč guvernerju, ki pa je podrejen neposredno ministrskemu predsedniku. S tem, da notranje ministrstvo ne bo več pristojno v upravnih zadevah Podkarpatske Rusije, bo storjen prvi korak k uvedbi avtonomije. V nadaljnji izgraditvi avtonomije bo uveden zakonodajni deželni zbor. Tozadevi zakon se že sestavlja in bo uveljavljen najbrže še v teku letošnjega leta. Sanacija Feniksa na češkoslovaškem Praga, 10. julija, r. Na svoji ainoanjn seji se je ministrski svet podrobno bavil s sanacijo zavarovalne družbe Feniks na Češkoslovaškem- Vlada je izdelala ob sodelovanju zainteresiranih krogov načrt, po katerem se ustanovi nova zavarovalna družba. pri kaiteri bodo udeležene vse na češkoslovaškem poslujoče zavarovalne družbe in državo. Ta družba bo prevzela vse aktrive in pasive Feniksa- Do lO.COO Kč bo nova družba izpJačevaOa za varovalna no brez vsakega odtegljaja, pri višjih zavarovanjih pa se bo zavarovana vsota progresivno zniževala. Nova družba bo prevzela vse urad-ništvo Feniksa ter primerno uredila plače in druge bonitete uradništva. Za kritje deficita Feniksa bodo zavarovalnice prispevale letno po 14, država pa letno po 6 milijonov Kč. Titulescu bo podal ostavko? London, 10. julija, o. »News Chroni-cle« poroča, da je položaj romunskega zunanjega ministra Titulesca omajan, ker se je preveč izpostavljal za angleško sankcio-nlstično politiko. Sedaj, ko so sankcije brez uspeha ukinjene in je imela Rumu-nija zaradi njih velikansko škodo, je oostal položaj Titulesca zelo kritičen. Titulescu je danes nenadoma odpotoval iz Montreuxa v Bukarešto. Sprva se je trdilo, da gre po nova navodila, naknadno pa se je izvedelo, j da se najbrže sploh ne bo več vrnil, marveč bo podal ostavko. Ruski polet na Severni tečaj Rim, 10. julija. AA. Štefani poroča iz Moskve, da je znani ruski pilot Molotovod-letel v smeri proti severnemu tečaju. Preletel bo še nepreiskano ozemlje med Kras-nojarskom in Vranglovim otočjem. 20 ribičev utonilo Madrid. 10. julija. AA. (DNB) Poporoči-lih iz Santanderja je med včerajšnjim viharje mutonilo na morju najmanj 20 ribičev. Boje se, da bo pravo število žrtev še večje, ker 6e mnoge ribiške ladje še niso vrnile, Beležke Seja sreskega odbora JNS za mesto Ljubljano V četrtek popoldne je bila seja sreskega odbora JNS za mesto Ljubljana. Navzoče odbornike je pozdravil poslevodeči podpredsednik dr. Pavel Pestotnik, ki je podal kratko poročilo o poteku kongresa JNS. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta pozdravna brzojavka novemu predsedniku JNS g. Petru Živkoviču. Nato sta referira la o poteku kongresa še poslevodeči pod predsednik banovinskega odbora JNS pod-ban g. dr. Otmar Pirkmajer in banovinski tajnik dr. Marjan Zajec. Po referatih se je razvila zanimiva razprava ter so bili sprejeti razni sklepi za ojačenje delovanja v krajevnih organizacijah JNS v Ljubljani. Razpisane občinske volitve Zaradi izvršenih prekomasacij občin je banska uprava razpisala za nedeljo, dne 9 avgusta, nove občinske volitve v petih občinah. Volitve bodo imele naslednje občine; Ajdovec, Ambruš. in Sela-Šumberk v novomeškem srezu, Tržišče v krškem sre-zu in Vrhnika v ljubljanskem srezu. „ Vodja" jugoslovenskih nacionalistov Novosadski dnevnik »Dan« razpravlja o koncentričnem ognju raznega časopisja na jugoslovanske nacionaliste po tako sijajno uspelem kongresu JNS. »Vse te gospode, ki blujejo dane6 ogenj in žveplo na jugoslovenske nacionaliste, je pograbil strah. Jugos'ovensko ljudstvo pa je dobro razumelo besede in hotenje onih mož ki so se zbrali za svoj denar in ob svojem kruhu 30. junija na kongresu JNS v Beogradu. Jasne in odtočne besede najboljših tolmačev jugoslovenske misli so porazno učinkovale na vse one, ki bi radi držali ljudstvo v zmoti. Na kongresu JNS so se visoko dvigali program in načela, ne pa ljudje in stranka. Jugoslovenstvo ne želi »Fiihrerjev« ampak hoče imeti za vodjo le jugosloven-ski narod kot tak in pa državno misel. Dovolj je bilo eksperimentov- Danes zahteva ljudstvo jasno in odločno politiko.« Demanti g. Srškiča Te dni je odpotoval v Karlove VaTy preko Subotice bivši predsednik vlade dr. Milan Srškič. Ostal bo v Karlovih Varih ne kaj tedinov na zdravljenju. S tem je dr. Srškič najbolj zgovorno demantiral vesti, ki so se airile po kongresu JNS v zvezi z njegovo osebo, češ da ustanavlja s prijatelji Bože Maksi mcrviča in nezadovoljnima prisitaši g. Nikoli e Uzunoviča neko novo ra-dikalsko grupacijo. Tako padajo druga za drugo v vodo »senzacije«, ki so jih bili nekateri lasti polni neposredno po kongresu JNS. Kar se posebej tiče g- Uzunoviča je vse govorice in alarme postavil na pravo mesto s svojimi ponovnimi sestanki s člani novega piedsedstva stranke. Aca Stanojevič konferira Zadnje dni živahno konferirajo tudi predstavniki Glavnega odbora bivše Radikal-ske stranke. Kdhference se vrše v Niškl banji, kamor je dospel na zdravljenje predsednik glavnega odbora g. Aca Stanojevid. Prisostvujejo jim gg. Miša Trifunovič, dr. Dušan Peleš in bivši minister Mirko Kom-nenovič. Predtmet razgovorov so predlogi za rešitev hrvatskega vprašanja, napram katerim so se pokazali predstavniki bivšega glavnega odbora dokaj rezervirani. Po njihovem mišljenju nimajo danes od naroda legitimacije za sklepanje tako dale-kosežnih političnih obveznosti ter stoje na stališču, da je treba najprej razpisati svobodne in tajne volitve in šele potem pristopiti k sporazumevanju z Hrvati. Poleg tega razpravljajo o načinu organizacije pristašev glavnega odbora biVše Radikalske stranke. Kopališča in politika V prvi polovici tega tedna je bil na gornjem Primorju kongres jadranskih tujško-prometnih organizacij. Posvetovanja eo se vršila na Sušaku in v drugih znanih letoviščih severnega Primorja. ki so jih delegati obiskali. Zaključno zborovanje je bilo v četrtek zopet na Sušaku. Sprejetih je bilo več resolucij, od katerih 6ta za široko javnost zanimivi zlasti dve. Ena od njih poziva banske uprave, naj v dobi glavne tujsko-prometne sezone v kopališčih in letoviščih ne dovoljujejo javnih političnih shodov, druga pa obravnava znano pastirsko pismo primorskih škofov glede čuvanja morale v obmorskih kopališčih. Konferenca se je postavila na stališče, naj se povsod nastopi proti pojavom, ki bi res ne bili v 6kladu z iavno moralo, vendar pa naj se to vrši na takten način in samo po posebnih pooblaščenih organov. Prepreči naj se vsako nepoklicano vmešavanje. Kjer je to mogoče, naj se priredijo posebna kopališča za one ženske, ki se hočejo kopali same in ne marajo posečati rodbinskih kopališč. Kralj Boris na poti skozi Ljubljano Ljubljana, 10. julija, d. Na poti v Italijo je z dopoldanskim orient ekspresom potoval skozi Ljubljano bolgarski kralj Boris s svojim spremstvom. Grozen zločin blazneža Newyork, 10. julija- AA. Iz fordiane poročajo, da je v neki tamošnji tovarni 36-letnii delavec Godoales ubi.1 svojega tovariša, ki je stanoval pri njem. Nalo je ubil še sebe. Ko je policija vdrla v samomori 1-čevo sitanovamje. je našla tamkaj trupla šestih otrok, ki jih je samomorilec razmesa-ril. Vse kaže. da je Godoales svoje grozno dejanje izvršil v duševni zmedenosti in obupane žene Berlin, 10. julija. AA- V Freiburgu so včeraj prijeli nekega delavca, ker je ponarejal denar Ko je njegova žena zvedela za to novico, je s kuhinjskim nožem zaklala svoje tri otroke, nato pa še sama sebi prerezala vrat. Njene rane niso smrtne, ,. Podražitev brzojava Od 1. avgusta dalje bo veljala beseda 70 par namesto dosedanjih 60 - Pojasnila poštnega ministra Beograd, 10. julija AA. V zvezi • poročilom o povišanju poštnih taks (glej včerajšnje »Jutro«) je minister za pošte, brzo- jav in telefon izdal tole pojasnilo: V soglasju z g. finančnim ministrom sem izdal sklep, s katerim se s 1. avgustom t. 1. povišajo naslednje pristojbine. 1. pristojbina za navadno pismo v tujino se poviša od 3 na 4 E>in, 2. pristojbina za dopisnico in razglednico v tujino se poviša od 1.75 na 2 Din, 3. pristojbina za brzojave v notranjem prometu se poviša za vsako besedo od 0.60 na 0.70 Din. Vsa ta povišanja so v prvi vrsti potrebna zato, da se deloma nadomeste zmanjšani telefonski dohodki zaradi znižanja telefonskih pristojbin julija meseca 1934 kakor tudi zaradi znižanja pristojbin za pisma v dežele Male antante in Balkanske zveze. Vrh tega spadajo naše pristojbine za pisma in dopisnice v mednarodnem prometu med najnižje med vsemi članicami svetovne poštne zveze. Dočim je velika večina držav pri določitvi pristojbin za pisma in dopisnice povišala pristojbine čez temeljno višino, ki jo določa svetovna poštna konvencija, pa je naša država s prav majhnim številom drugih držav določila take pristojbine, da so bile nižje od osnovne pristojbine, tako da se šele sedaj s tem povišanjem približujemo temeljni normalni pristojbini, kakor jo odreja konvencija. Kraljevska vlada, ki pravilno ocenjuje zelo važno vlogo pošte, brzojava in telefona kot pomembnega sredstva gospodarstva, je pri izvajanju svoje gospodarske politike posvetila posebno pozornost izpopolnitvi poštnega in brzojavnega, zlasti pa telefonskega prometa, da bi s tem čimbolj ustrezal gospodarstvu. Meni kot resornemu ministru je omogočila potrebna sredstva v proračunu in izven proračuna, tako da bom mogel ta dela izvršiti v velikem obsegu. Že sedaj so v gradnji velika dela. Razen tega pripravljamo triletni načrt vseh novih del, ki bodo posvečena izpopolnitvi telefonskega in poštnega prometa, kar bo našemu gospodarstvu prineslo velike koristi. Dohodki povišanih taks so namenjeni zboljšanju prometnih razmer, kar bo imelo za naše gospodarstvo mnogo večje koristi, kakor pa je samo povišanje teh pristojbin. Vrh tega bodo ta dela, zlasti gradbena, dobrodošla našim brezposelnim delavcem, ki bodo na ta način dobili dela in kruha. Poudariti moram, da sem se za povečanje pristojbin v sedanjih razmerah prav težko odločil. Razumeti pa ga je treba kot začasen ukrep, ki naj omogoči ministrstvu, da izvrši že začeta in nameravana dela v korist vsega našega gospodarstva Nemčija : Jugoslavija 2 : 0 Palada je nudil von Crammu močnejši odpor, kot Punčec, ki je bila naša nada, Henklu — 6000 gledalcev Zagreb, 10. julija Prvi dan tekmovanja za. Oavisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo se je končal za nas nesrečno. Oba nemška zastopnika, Cramm in Henkel sta zmagala prepričevalno in sta nudila mnogo boljšo in zrelejšo igro kakor Pallada in Punčec. Zlasti Pun-čeca ni bilo skoraj v primeri z njegovimi prejšnjimi nastopi spoznati in je igral daleč pod formo. Na drugi strani je pa tudi res, da se je z naše strani Henkla vse preveč podcenjevalo. Z današnjo igro je pokazal, da ne zaostaja mnogo za Crammom in ga je v pogledu bombnega servisa celo prekosil, četudi velja Crammov servis za nekaj edinstvenega. Edina svetla točka današnje igre je bil tretji set igre Cramm-Pallada, ki ga je zastopnik Jugoslavije odločil v svojo korist, čeprav je Cramm vodil že s 5 : 1. Bil je to obenem edini set, ki sta ga Nemca danes izgubila Nemčija vodi torej po prvem dnevu z 2 : 0 in so nade na morebiten uspeh Jugoslavije padle na minimum. Današnji igri je prisostvovalo okoli 6000 gledalcev. Zaradi izostanka prijavljenih Nemcev in Beograjčanov je ostalo več sto mest nezasedenih. Bila je precejšnja vročina, vendar v primeri s prejšnjimi dnevi znatno milejša. Za tekmovanje je vladalo izredno zanimanje. Vsi večji jugoslovenski listi so poslali svoje posebne poročevalce, navzočih je pa bilo tudi okoli 30 inozemskih novinarjev. Borbo so prenašale ljubljanska, zagrebška, beograjska in vse nemške postaje. Med drugimi odličniki so bili navzoči kot zastopnik jugoslovenske vlade minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič, nemško vlado je pa zastopal nemški poslanik v Beogradu dr. von Heeren. Igra se je pričela točno ob 14.30. Kot prvi par sta nastopila Cramm in Pallada. Cramm — Palada 6 :4« 6 : 2,6 s 8,6 « 2 Cramm je dobil prvi set po težki borbi. Pallada je sijajno začel in vodil 3 : 0. Oba igralca sta bila videti nervozna. Jugoslo-ven je nato popustil in je Cramm izenačil. Oddal je nato le še en game in odločil set s 6 : 4 v svojo korist Drugi set se je pričel v znamenju popol- ne premoči Nemca, ki je naglo vodil 4 : 0. Pallada je z naporom vseh sil popravil na 4 : 1, 5 : 1, 5 : 2 vendar je zmaga pripadla zopet Crammu s 6 : 2. Tretji set je kazal, da bo hitro odločen. Cramm je z bombnim servisom prišel naglo v vodstvo s 5 : 1. Ko so že vsi obupali, je Pallada zaigral izvrstno, odvzel Cramu tri servise in stanje izenačil. Cramm je nato dobil svoj servis, Pallada pa svojega in stanje je bilo 6 : 6. Crammov servis je Pallada odločil zase in s svojim zmagal z 8 : 6. Po odmoru je sledil četrti set. Do sta* nja 2 : 2 noben ni mogel dobiti svojega servisa. Oba nasprotnika sta igrala večinoma na osnovni črti in silno previdno. Cramm je bil bolj svež in je po težkem boju dobil 4 game in set s 6 : 2 ter s tem prvo točko za Nemčijo. Borba je trajala točno 2 uri. Henkel — Punčec 6:1, 6:2, 6:4 Punčec je serviral, a se je pokazal izredno nesigurnega in izgubil game ne da bi dobil točko. Ista slika se je ponovila naslednja dva gamea. Šele v četrti igri se jo Punčec nekoliko opomogel in odvzel Henklu servis. Zaradi pogostih nasprotnikovih napak je pa prav hitro Henkel odločil set za sebe s 6 : 1. V drugem se tu se Punčee ie vedno nI opomogel in je Henkel zopet beležil točke zaradi njegovih napak. Naglo je vodil 2 : 0, Punčec je sicer izenačil, toda set je vendarle pripadel Nemcu s 6 : 2. Tretji set je kazal v začetku isto sliko — Punčec slab, Henkel siguren. Kmalu j« 2 : 0 za Nemca. Nato odvzame Punčec Henklu servis brez napake, a kmalu zatem je 4 : 1, nato 4 : 2. Punčec napne vse sile in dobi svoj in Henklov servis ter zmanjša na 5 : 4. Odločilni game je prinesel nato borbo. Henkel je dvakrat spravil na 40 : 40 in končno zmagal s 6 : 4. Borba je bila končana in je trajala komaj eno uro. Občinstvo je nezadovoljno zapustilo igrišče prepričano, da je usoda Jugoslavije bila že s prvim dnem zapečatena. Otvoritev novega dela južne jadranske železnico Beograd, 10. julija. AA. Koj po osvoboditvi 6e je pokazala potreba, da se kraji lepe in plodne Metohije zvežejo z železnico z že obstoječo železniško mrežo čez postajo Kosovo polje. Ta načrt je brl v zadnjih mesecih uresničen. V nedeljo, dne 12. m. bo prvi svečani vlak z zastopniki oblasti vozil po Metohiji in oznanil tej pokrajini novo dobo življenja in napredka. tem vlakom ne bo samo odprta nova proga Kosovo polje—Peč, marveč bo nastala tudi nova doba v gospodarskem in kulturnem življenju Metohije. Gospodarskega pomena te proge ni treba posebej naglašati, ker je znano, da ■e Metohija plodna in rodna zemlja, kjer živi kakih 100.000 sposobnih prebivalcev. se preživljajo 6 kmetijstvom in živino-rejo ter z vsemi vrstami obrtov. Poleg tega je nova proga velikega pomena tudi tujsko-prometnem oziru. Metohija spada svojimi pri rodni m i krasotami med najlepše turistične predele naše države. Proga in vsi objekti na njej, kakor postaje in druge naprave so zgrajene solid-in tudi z estetičnega vidika. Posebno lepa je nova železniška postaja v Peči. Zgrajena je v starem bizantinskem slogu zgeldu patriarhijskega poslopja v Peči. Proga je dolga 89 km in razdeljana na 12 postaj: Priština, Belačevac, Ukrsnica, Do-reSevac, Drenica, Banjica, Derovik, Klina, Pogradje, Budisavci, Hvcma ln Peč. Na progi je Sest predorov; največji je pri Banjici in meri 1060 m, drugI so krajši, najkrajši je dolg 120 m. železni most čez reko Sitnico je dolg 80 m. Razen tega so drugi manjši železni in betonski mosto-1. Zanimivo je, da proga nima niti enega adukta, ki bi oviral hitrost vlakov. Pro-je normalnotirna. Stala je z vsemi objekti in napravami vred približno 170 milijonov dinarjev. Proga je del namera- vane jadranske proge, bo zvezala prestolnico naše države z jadranskim morjem. Progo Kosovo polje—Peč je gradilo francosko podjetje BatignoJles. še ga Opozorilo učiteljem Beograd, 10. julija. AA. »Službene novi-ne« od 11. julija 1936 priobčujejo seznam izpraznjenih učiteljskih mest na področju posameznih banovin, za katera je razpisan natečaj za veliko letno učiteljsko razvrstitev. Poleg seznama priobčujejo »Službene novine« tudi navodila banskim upravam o načinu, kako naj se prošnje vlagajo in pošiljajo po pristojni poti ministrstvu. Zadnji rok za vložitev prošenj je 20. julij 1936, banske uprave pa so dolžne predložiti te prošnje ministrstvu najdlje do 5. avgusta tega leta Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo za 10. julij: Vedro vreme po vsej državi, samo v dravski in savski banovini prevladuje oblačno vreme. V zadnjih 24 urah so bile nevihte z dežjem in točo ponekod v severnih krajih in v sredini države. Splošno stanje temperature se ni posebno izpremenilo, padla je samo tam, kjer je deževalo. Minimalna temperatura Plevlje 9, maksimalna Jaša-Tomič 38 stopenj. Vremenska napoved: Povečanje oblačnosti in slabejša ohladitev v severozapadnih in severnih krajih, kjer bodo kratke plohe. Ponekod bodo nevihte, zlasti v severni polovici države. Sonce vzhaja ob 4.02 in zahaja ob 19.24. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in nestalno vreme, lokalne nevihte možne, na jugu vroče, na severu hladnejše. Dunajska vremenska napoved za soboto! Pn večinoma zapadnih vetrovih nagle iz-premembe vremena. Na zapadu samo kratko izboljšanje, na vzhodu pooblačenje in padec temperature. Naši kraji in ljudje Železničarji zborujejo Prvi dan kongresa nacionalnih železničarjev, naše najmočnejše strokovne organizacije, ki predstavlja najvažnejšo delovno panogo Ljubljana, 10. julija. Kongres Aflruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, na katerem se bo v teh dneh zbralo več sto delegatov in drugih udeležencev iz vse države, &e je pričel včeraj dopoldne s plenarno sejo centralnega odbora v lovski dvorani Mikličevega hotela. Namen te seje. ki jo je v odri predsednik združenja inž. Debelje-vič h Beograda, je bil predvsem, da uredi vse notranje organizacijske priprave za kongres, hkratu pa je bilo sklenjeno, da se združenje z ozirom na svojo številično moč in z ozirom na pestro množico strok, ki so v njem organizirane, preosnuje na podlagi enotnih strokovnih odsekov za vso državo. V smislu te reorganizacije so se že danes popoldne zbrali posamezni odseki na svoje konference, ki so se vršile deloma v prostorih narodnega železničarskega glasbenega društva Sloge, deloma pa v Metropolu, na Taboru in pa v veliki šolski sobi glavnem kolodvora. Po veh odsekih bo se bodo vsak zase združevali osebje strojne službe, poslovodje, prometni uradniki in prometniki. nameščenci ekonomske stroke, pisarniški dnevničarji. ročni brodarji in uslužbenci banovin skih in zasebnih železnic postajno osebje, železniški delavci, gradbeno in proerovno. vlakovno m premikalno osebje, pomoTci. skladiščno osebje m upokojenci. Ob 10. je začel v dvorani kina »Sloge« zasedati plennm kongresa, ki jo je otvorfl predsednik inž. Debeljevič, nato pa je izčrpno poročilo o delu preteklega leta podal glavni sekretar Bakfč. Z ozirom na vprašuje o odnosa UJN2B do obstoječih poffTičnih razmer je poudaril, da se združenje ne barvi z nikako politiko In ne more nobeni politični stranki dopustiti vpliva im svoje delo, temveč stoji zmerom iz-•W3i pofitičnrh strank, pač pa v vsakem primera izpoveduje swj brezkompromisni ju-|msSrrt"einskl nacionalni program. Vsi jngo-fStmmsM železničarji in brodarji hočejo le prospefau in rnragam svojega kralja, države, naroda in lastnega, stanu. Ob-?»hno je nato poročal o delovanju ige slovarjih nadonahiih železničarakih organt-Barij- ki je pred kratkim imela v Beogra-(\n svoj kongres. Tedaj je bilo izvoljeno novo vodstvo lige. ki pripada za tekočo ponovno dobo Jugoslaviji. 0 razmerja zdrn-itenja, do drugih železni čar skih organizacij so nacionalni železničarji prepričani, da se danes ustanavljajo posamezne kategorijske organizacije samo z namenom, da se rušijo eno+ne vrste jugoslovanskih železničarjev. V daljših izvajanjih je tajnik nato razmotrival vprašanje posmrtninskega fonda. ki naj bi se ustanovil pri vseh oblastnih upravah za člane. 0 zadružništvu zavzemajo državni uslužbenci, posebno pa Se železničarji in brodarji povsem jasno stališče, da je samo v zadružnem pokretn mogoče 'skati izboljšanja današnjih socialnih razmer. Znižanje službenih prejemkov, ki se je [izvršilo v preteklem letu., je bilo naiknadv iao sicer deioma popravljeno, a ve®dar se od daleč niso odpravljene vse ogromne kri-vtice, ka so bile orizadejane predvsem iriž-;jemu osehju. Ma/teriatrc> sftamje železničarjev in brodarjev je treba na vsak način izboljšati, predvsem pa je treba zagotoviti 'eksistenčni minimum železniškemu delavstvu. V skladu z zakonom bi bilo treba prevesti vse dnevraičarje in delavce, ki imajo dovolj službenih lat in izpite, vsem de-Jlarvcem pa, ki so zadostiti zakonskim pobojem, je treba urediti stalnost in jim ta-fco omogočiti srtarostno zavarovanje. Najtežji položaj pnogovnih delavcev, ka j.im pravilnik sicer zagotavlja 20 delovnih dni na mesec, a se danes v praksi ne izvaja, ■tako da po večini zaslužijo komaj po 100 — 150 — 300 Din mesečno. Skoraj nič boljši ni položaj delavcev po delavnicah in kurilnicah. Zato naj ©e v celoti izvedejo zahteve zagrebške resolucije iz leta 1933., obenem pa naj železniška uprava izplača prejšnje dolgove vsem delavcem. Zakon o državnem prometnem osebju, ki se je leta 1930- neprimerno poslabšati in ki zadeva :starejše uslužbence, 6e mora brezpogojno .popraviti in izboljšati, zlasti kar se tiče napredovanj, penzrij-e. vstetja službenih let •ki raznih drugih pravic- Nižje pomorsko osebje je bilo ob zadnji razvrstitvi po zakonu iz leta 1923. najhuje prizadeto, pa še do danes ni dobilo ni-kakih izboljšanj v razporeditvi in napredovanju. Prav tako je potrebna reorganizacija čuvajske službe, ker sistem, kii ga je uvedla železniška uprava, ko je ukinila brez števila čuvajskih mest, ne more služiti varnosti prometa. Razen tega je treba čuvaje, ki vršijo eno najltežjih in vremenskim ne prilikam najbolj izpostavljena h služb, priznati nagrado, kakršna taikemu delu gre. Težko je tudi vprašanje prometnih kur zio to v iz leta 1919. in 1920-, ki so v najbolj razrvanih razmerah prevzeti nase najodgovornejšo službo, a do danes še zmerom niso dostojno nagrajeni za to. Na koncu je tajnik podrobno tolmačil še zadeve o reguliranju položaja uradnikov bivše druge in tretje kategorije, o najemninah v državnih stanovanjih, o službeni obleka, o položaju rečnih brodarjev ter bamoviinskih železničarjev ki železničarjev na progi Usora — Pribinič. Sledila so še poročila ostalih funkai-onarjev od centralne uprave, nakar je bila po kratlki razpravi sprejeta razrešmca dosedanjega vodstva. Spored dela od soboto do ponedeljka Danes ob 8. sprejem udeležencev kongresa na glavnem kolodvoru- Med drugimi prispejo zastopniki beograjske oblastne organizacije z zastavo in Smederevčanii s svojo godbo. Poleg gostov jih bodo pozdraviti predstavniki ljubljanskega oblastnega odlbora z zastavo in z godbo »Sloge«. Ob 9.30 plenarno zborovanje vseh delegatov in odsekov v veliki dvorani Sokotakega doma na Taboru. Ob 13.30 bo zasedal odbor za sestavo kongresne resolucije, da jo predloži plenumu, ki &e vnovič sestane ob 18.30. Ob 20.30 skupna večerja na vrtu restavracije Zvezde ob sodelovanju godbe in moškega pevskega zbora »Sloge«. Ob 16. se pnično na igrišču ŽSK Hermesa v Šiški nogometne tekme za pokal prometnega ministra. Jutrišnja nedelja bo glavni dan kongresa. Ob 8- se prično pri kolodvorski restavraciji na Masarvkovi cesti zbirati kon-gresiati za sprevod, ki krene ob 8-30 proti Taboru- Na čelu mu bo stopala godba »Sloge«, za njo centralni odbor in predsedniki oblastnih organizacij, nato zastave s častnimi stražami, delegat je v eetvero-srtopih, železničarsika godba »Smederevo« in ostalo članstvo. Sprevod pojde po Masarvkovi, Miklošičevi cesti, Tavčarjevi uiici. Tyrševi cesti, Šelenburgovi ulici. Kongresnem trgu, Wolfovii uldci, čez trimostje in po Stritarjeva ulici na Mestni trg, kjer položi vodstvo združenja venec pred spomenik blagopakojnega kralja Petra I. Z Mestnega trga bo sprevod nadaljeval svojo pot Pred škofijo, čez Vodnikov m Krekov trg, po Kopitarjevi ulici. Resljevi ceski »Vezuv« terja svoje žrtve. Rušeče se plazov-je z M oljskega hriba je povzročilo že marsikatero nevarnost in prometno oviro. Človeških žrtev pa doslej ni bilo. Včeraj zjutraj pa je zgrmelo kamenje proti cesti ravno v trenutku, ko je sel mimtf 88-detni Franc Vohel iz Selnice ob Dravi, ki se zaradi starosti ni mogel izogniti preteči nevarnosti. Obležal je v nezavesti in krvi na cesti- Z ozirom na njegovo visoko starost je stanje zedo resno. a— Pregled in žigosanje meril. V smislu razglasa mestnega poglavarstva se bo vršil v tekočem letu ponovni pregled in zigosa-sanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na področju mesta Maribora v času od 6. junija do 30. sept- 1936. Stranke so dolžne, da prinesejo vsa merila v čistem stanju k oddelku kontrole mer. Frančiškanska 11 na dan, ki jdm je določen v posebnem pozivu. , a— Status quo. Poročali smo, da so predvčerajšnjim podpisali ta koz vam i (ljubljanski sporazum tudi vsi manjši mariborski m okoliški stavbeniki razen treh. Sporazuma doslej še nista podpisala dva mariborska in eden okoliški stavbenik, pri katerih se Stavka okoli 40 stavbinskih delavcev. a— Pregled motornih vozil bo dne 22. m 29 t m- ob 15. v mestni plinarni, in sicer ze vozila, ki so registrirana pri predstojm-štvu mestne policije v Mariboru ter pri srezih Maribor levi in desni breg. „ Z motiko vsega potolčenega so prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico 50-letnega delavca Antona Metli carja iz Ja-kobskega dola- Ponoči Sta ga napadla neki čevijar in njegov hlapec ter mu z motiko prizadejala številne poškodbe na levi roki. desni nogi in prsih. Iz Ptn)a j— Mladina na morja. V nedeljo je odpotovala prva skupina podmladkarjev JS (gimnazija) pod vodstvom profesorja Vesel-ka v Bakar. Ostanejo 10 dni na morju in je dal mariborski oblastni odbor Jadranske straže svoj dom v Bakru na razpolago. 12. t. m. pojde druga skupina (meščanska šola) v Dalmacijo, a tretja (osnovna deška Šola) 20. t. m. Krajevni odbor Jadranske etra- ; že je letos poklonil za letovanje mladine na morju približno 5000 Din. Za štiri otroke iz srednjih Haloz je krajevni odbor prispeval polne zneske. j— Vlom v meščansko šolo. V četrtek zjutraj, ko ie hišnik odprl glavna vrata meščanske šole in začel čistiti hodnike, je opa- ; ,KINO UNION, tel. 22-21, PREMIERA! Burka z najboljšim nemškim komikom »evropskim Chaplinom« Paulom Kemp-om v gl. vlogi SRAMEŽLJIVI CASANOVA Danes ob 16, 19.15 in 21.15 uri. Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik. ril. da so pisarniška vrata upraviteljice ge. Šegulove na široko odprta. Pogledal je v sobo in je opazil, da je vse razmetano, zaradi česar je takoj vedel, da je bilo vlomljeno. Obvestil je o tem policijo, ki je potem dognala, da je neznanec v prvi pisarni odnesel vse ključe učnih sob in je bil, kakor se je videlo, v risalnici in tudi v pri-rodopisnem kabinetu- Odprl je tudi pisarno šolskega ravnateLja g. Kvedra in vlomil v pisalno mizo. Tam je našel v kuverti 3.42o Din in denar pobaeal. Nato ie šel v telovadnico v pritličju, kjer si je odprl okno in zlezel na cesto. Sodijo, da je priš.sl vlomilec že zvečer v poslopje in se skril, da je potem izvršil vlom. Iz Laškega 1— Pretep na veselici. Preteklo nedeljo je trboveljska gasilska župa imela svojo letno prireditev v Hudi jami, kjer je ta-mošnja gasilska četa razvila svoj novi pra por. Prireditev je bila zelo dobro obiskana ter je zlasti tombola (ki jih imamo letos v našem srezu kar 12) privabila obilo občinstva. Veselica sama se je zavlekla pozno v noč, pa je končala prav žalostno. Med bratoma Goršek Konradom in Jur jem je prišlo do prepira, tekom katerega je Konrad zabodel mlajšega Jurja z nožem v prša ter ga smrtno nevarno poškodoval. Prvo pomoč je nudil g dr. Cede, ki je odredil prevoz ranjenega v celjsko bolnišnico. Poškodovanec leži še vedno v ne. zavesti in je njegovo stanje zelo kritično LIPINSKAJA velika umetnica gostuje v soboto 1L tm. v „CASINO" - BLED Kot zaključek elitna plesna zabava. RADOVLJICA. Krajevni odbor Jadranske straže v Radovljici je pripravil za 12. t m-vrtno prireditev na grajskem vrtu v Radovljici. Začetek je ob 16. Na sporedu so koncertne točke orkestra pod vodstvom g. Puntarja, petje mladinskega zbora, pod vodstvom šolskega upravitelja g. Grundner-ja, petje solistov gg. Franja Rusa in Toneta Orla ob spremljavi klavirja — gdč. Kobler-jeva, ter končno deklamacije šolske mladine. Nato je prosta zabava. Prireditev je v režiji krajevnega odbora in je izkupiček namenjen za letovanje zdravja potrebne miladine na morju. Zato je računati na d-i-ber obisk. Stavka na cesti Kandrse—Moravče Moravče, 10. julija Pri gradnji nove ceste Kandrse-Moravče še vedno stavka 70 delavcev. Stavkajoči prihajajo redno ob 6. zjutraj na kraj dela in se vračajo ob 14. Delavci so dobivali doslej na uro 2.50 Din, tako da so zaslužili za 8urno delo 20 Din, a nadur kljub temu, da bi vsi radi delali, niso smeli izvrševati. Ker so vsi delavci prepotrebni in morajo 6 tako malenkostno plačo vzdrževati mnogi tudi družine, je splošna žeTja vsega prebivalstva, da oblastva čimprej ugode upravičenim zahtevam delavcev. Mnogi delavci hodijo 10 do 13 km daleč peš na delo le zato, da imajo pri prehrani manjše izdatke Žrtev tragične pomote Ljubljana, 10. juBJa. Na Studencu pri Devici Mariji ▼ Polja je sooči blizu polnoči prišlo do tragičnega nesporazuma, ki ga bo morala trgovska potnica Justjna Lukekova iz Tovarniške ulice v Mostah bržkone poplačati s življenjem. Ves dan se je v Polju in po okolici mudila po opravkih, pozno zvečer pa se je vračala proti domu. Ko je prispela do Studenca, se je iznada vlila sOna ploha. Lukekova se je zatekla na vdo-rišče znane Grumove gostilne, da bi poiskala strehe in zavetja. Nesreča je hotela, da je v izbi pri odprtem oknu spal gospodar, gostilničar Janez Grum, ki je v hipu, ko se je zdramil in začutil ko-rake okrog vogla, pomislil, da so priSli vlomilci. Komaj kakih 14 dni je namreč min Do, kar se je pritepla neznana tatinska družba do njegove hiše in skozi gostilno skušala vdreti v lokal. Takrat mu je uspelo, da je že s samo besedo tatove pregnal, a od takrat je družina Vendarle vsak večer legala v strahu pred novim vlomilskim obiskom. Ko je gospodar snoči začutiJi človeka na dvorišču, je skozi okno z povprašal, kdo je. Lukekova pa se iz neznanega razloga — tako je gostilničar izpovedal orožnikoma — ni odzvala, temveč se Je skušala skriti pod pristrešje, nakar je Grum segel po revolver in sprožil. Nesrečna trgovska potnica je kriknila in zbežala, a v trebuhu je začutila skelečo bolečino. Hitela je proti umobolnici, kjer jo je blizu vhoda pobral strežaj, jo spravil pod streho in telefoniral po reševalni avto, s katerim so ranjenko prepeljali na kirurški oddelek. Njeno stanje je prav resno. Krogla ji je obtičala v trebuhu, in čeprav so jo takoj operirali in jj kroglo odstranili, se v bolnišnici vendar boje komplikacij, zlasti ker je ranjenka izgubila mnogo krvi. k Gospodarstvo Nujna reforma železniške tarife za les Na zasedanju tarifnega odbora v Sarajevu dne 2. t. m. je prišlo v razpravo nujno vprašanje znižanja tarif za naš les. Na tej seji je zastopnik Zveze industiijcev v Ljubljani ugotovil, da železniška uprava v zadnjih letih ni ugodila še nobenemu tako utemeljenemu predlogu po znižanju tarife za važne lesne izdelke v lokalnem in izvoznem prometu, čeprav je te predloge tarifni odbor soglasno priporočal. Tudi v Sarajevu je zastopnik železniške uprave zahtevo po znižanju tarife za lesne izdelke ponovno zavrnil kot nezadostno utemeljeno. Tarifni odbora je zaradi tega sklenil, da se bo o tarifah za lesne izdelke razpravljalo na prihodnjem sestanku tarifnega odbora, ki bo ob koncu julija v Zagrebu, železniška uprava zahteva dokaze, da je znižanje tarife odločilne važnosti za konkurenčno sposobnost našega lesa na inozemskih tržiščih, kakor tudi za povečanje izvoza lesa v lokalnem prometu, in da bo povečani prevoz kril izpadek na dohodkih, ki bi sicer nastal zaradi znižanja tarife. Lesni odsek zveze industrijcev je sklical zaradi važnosti tega vprašanja za soboto dopoldne sejo odbora, na katero je povabil tudi druge interesente, ki imajo ve- Letošnji izvoz jabolk v Nemčijo Privilegirana izvozna diužba (Prizad) je te dni obvestila vse interesente, da je do nadaljnjega mogoče izvažati v Nemčijo jabolka v originalnih zabojih, in sicer s carino 7 mark na 100 kg. Prepovedan pa je v Nemčiji uvoz jabolk v razsutem stanju (za taka jabolka znaša po pogodbi uvozna carina 4.50 marke do 24. septembra in 2 marki od 25. septembra do konca leta). Naši državi je izjemno priznan kontingent za nepakirana jabolka. Prva kvota za kritje najnujnejše potrebe zgodnjih jabolk, ki nam jo je Nemčija priznala, znaša 40.000 meterskih stotov v razsutem stanju. Ta kontingent se lahko izkoristi do 24. septembra t. 1. s carino 4.50 marke, in sicer preko obmejnih postaj Bodenbach, Pa&sau, Oder-berg, Libau, Mittemvalde, Reizenheui in Salzburg na osnovi pismenega pooblastila Prizada. Vsaka pošiljka mora biti brezpogojno opremljena z jugoslovenski..! fito-patološkim overenjem, ki ga izda pristojna državna ogledna postaja. Prizad stavlja zainteresiranim izvoznikom na razpolago potrebna izvozna pooblastila in tiskovine za nemško carinsko potrdiio. Nemški uvoznik si mora seveda sam pribaviti potrebno devizno dovoljenje. Ne bodo pa več potrebna posebna uvozna dovoljenja (Berechtigungsschein). Zaradi olajšanja izvoza nepakiranih jabolk v Nemčijo razpisuje Prizad izvozno premijo v višini 25 I>in pri 100 kg. To premijo bo Prizad izplačal na podlagi verificiranih carinskih potrdil, za katera daje izvoznikom na razpolago formularje. Premije se bodo Splačale z zakasnitvijo klirinških plačil iz Nemčije, ali pa prej, kakor bo to odredil .Prizad. Uvozna pooblastila, ki jih bo izdajal Prizad, se bodo glasila na določene nemške obmejne postaje, kar je treba točno označiti, da bo pooblastilo poslano oni obmejni postaji, ki bo za dotično pošiljko pristojna. IZVOZ GROZDJA Prizad obenem sporoča, da je do nadaljnjega mogoč izvoz svežega grozdja v Nemčijo s carino 7 mark za 100 kg. Zaradi olajšanja tega izvoza razpisuje izvozno premijo v višini 30 Din za 100 kg. Zaenkrat je dolčen kontingent 10.000 meterskih stotov grozdja v posodah do 15 kg brutto, in sicer za izvoz v času od 1. avgusta do konca leta. Prizad bo delil letos ta kontingent preko centralnih zadružnih in izvoz-niških organizacij. = Nakup železniškega materijala v Nemčiji. Kakor je znano, bo naša država nabavila v Nemčiji za 400 milijonov Din železniškega materijala. Prvotno je bilo rečeno, da bo razpisila licitacijo, pri kateri bodo lahko sodelovale tudi tvrdke iz clrugih držav. Sedaj poročajo iz Beograda, ča. ne bo take licitacije, ki bi itak imela le informativni značaj, temveč bo posebna komisija s predstavniki finančnega ministrstva te dni odpotovala v Nemčijo zaradi neposrednih pogajanj za nakup tega materijala. like izkušnje v lesni izvozni trgovini. Seji bodo seveda prisostvovali tudi člani tarifnega odbora iz Slovenije. Na zagrebški seji tarifnega odbora bo treba predložiti točne kalkulacije v dokaz, da so prevozni stroški odločilne važnosti za konkurenčno sposobnost našega lesa na svetovnem trgu. V tej zvezi bo treba tudi upoštevati ugodnosti, ki jih nudijo druge države svojemu izvozu lesa v obliki visokih premij ugodnega obračuna deviz in v obliki popusta na tarifi. Posebno pažnjo je treba posvetiti tudi okolnosti, da je Italija uvedla dirigirano gospodarstvu v uvozu in bo v bodoče v trgovini z Italijo inicijativa posameznika zelo omejena. Italija bo les uvažala prvenstveno iz držav, ki se niso udeležile sankcij. Naš izvoz lesa bo v okviru italijanske uvozne organizacije le tedaj zavzemal primerno mesto, ako nam uspe lesno izvozno trgovino racionalno organizirati. V kratkem bo v Beogradu ali Zagrebu plenarna seja lesnega odbora kraljevine Jugoslavije, ki bo zavzel stališče v vseh vprašanjih, ki se tičejo bodočega izvoza lesa v Italijo. Zato bo lesni odbor pri Zvezi industrijcev razpravljal tudi o organizaciji izvoza našega lesa v Italijo. 3 in tričetrt milijarde dolarjev, gre predvsem na račun držav zlatega bloka. Tako je Francija samo od konca 1. 1932. izgubila za 2 milijardi dolarjev zlata in se je njen zlati zaklad skrčil do srede letošnjega leta od 5.603 na 3.580 milijonov dolarjev. Zlate rezerve Nizozemske so se zmanjšale od 725 na 404 milijone dolarjev, švicarske zlate rezerve pa od 826 na 460 milijonov dolarjev, Belgija, ki je že lani izvedla devalvacijo, beleži v letošnjem letu povečanje zlatih rezerv od 586 na 638 milijonov dolarjev. Precej so se v zadnjih letih povečale tudi zlate rezerve Anglije. Točne številke o tem niso znane, ker ima poleg Angleške banke zlato rezervo tudi valutni izravnalni fond. Pri Angleški banki so se zlate rezerve od konca 1. 1932. povečale od 1069 na 1822 milijonov dolarjev. Temu pa je treba še prišteti zlate rezerve, ki si jih je v teh letih nabral valutni izravnalni fond in se cenijo na 1 in enčetrt milijarde dolarjev, tako da ima Anglija danes najmanj za 3 milijarde dolarjev zlata. Fomirjenje zaradi francoskega franka Francoska banka je v četrtek ponovno znižala svoj diskont od 4 na 3%, obrestno mero za lombard vrednostnih papirjev od 5 na 4%. To je že tretje znižanje diskonta od 23. junija, ko je znašal diskont še 6%. Ponovno znižanje diskonta v Franciji je v zvezi s politiko nove vlade, ki hoče z nizko obrestno mero doseči oživljenje gospodarstva. V tej zvezi pripravlja vlada tudi razširjenje kreditov gospodarstvu. Predvsem pa hoče s pritiskom na obrestno mero ustvariti pogoje za emisijo notranjega posojila, ki bo predloženo na vpis v prihodnjih dneh. Občutno znižanje diskonta v Franciji, ki je bilo izvršeno v najkrajšem času od 6 na 3% dokazuje, da v času, ko je stabilnost valute odvisna zgolj od zaupanja javnosti, ni mogoče več operirati s klasičnim sredstvom dviganja diskonta, kadar se pojavi slabost domače valute. Zato tudi znižanje diskonta ni neugodno vplivalo na intervalutarni položaj franka, ki je v zadnjem času precej čvrst. To je razvidno tudi iz najnovejšega izkaza Francoske narodne banke, ki zaznamuje prvikrat večji dotok zlata v višini 342 milijonov frankov, tako da so se zlate rezerve dvignile za gornji znesek na 54.340 milijonov frankov. Tudi poslednji izkaz Nizozemske banke zaznamuje povečanje zlatih rezerv za 17.0 na 611.2 milijona goldinarjev. GIBANJE ZLATIH REZERV Kakor se zdi, je dva meseca trajajoča torba za francoski frank in za ostale zlate valute zaenkrat končana. Rezultati treh kriz francoskega franka, ki smo jih doživeli v zadnjih dveh letih, so imeli v končnem rezultatu za posledico, da se je zlati zaklad Zedinjenih držav povzpel na višino, kakršne ni Amerika še nikoli zabeležila. Ko so Zedinjene države v januarju 1934. izvedle stabilizacijo dolarja na sedanji pariteti, so znašale ameriške zlate rezerve 6835 milijonov dolarjev (skoro prav toliko, kakor ob koncu leta 1932.). sredi letošnje- . ga leta pa so dosegle ogromno višino 10.6J2 j milijonov dolarjev. To povečanje, ki znaša | Gospodarske vesti = Narodna banka ustanavlja kovnico denarja. Kakor poročajo iz Beograda, bo Narodna banka ustanovila lastno kovnico za kovani denar. Prevzela bo najbrž vse instalacije, ki so bile doslej last družbe Kov niča d. d. v Beogradu, ki je, kakor znano, v zvezi z afero ravnatelja Boškovi6a. ki je na lastni račun koval srebrnike. Gospodarsko finančni odbor ministrov je te dni sprejel med drugim načrt uredbe o kovanju denarja, ki se nanaša na nameravano ustanovitev kovnice pri Narodni banki. = Uredba o omejitvah pri ustanavlja, nju tvornic za čevlje. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja načrt uredbe o omejitvah pri ustanavljanju tvoratic za čevlje in čevljarskih obraitov. Predlog te je uredbe je rezuiltalt znane ankete o delovanju tvrdke Bata, ki se je na poziv trgovinskega ministra vršila 26. in 27. februarja t. 1. v Beogradu. Po tem načrtu uredbe ne bo mogoče svobodno ustanavljati čevljarskih ob rtov, temveč bodo za to veljavni stroga pogoji. Ustanavljanje tvornic je že sedaj vezano na koncesijo od strani trgovinskega ministrstva, v bodoče pa bodo veljali za ustanovitev talkah tvornic še posebni predpisi in pogoji. V koliko vsebuje načrt uredbe tudi omejitve glede razširjenja obstoječih obratov, zaenkrat ni znano. = Načrt uredbe o prepovedi ustanavljanja industrijskih prodajalnic je bil te dni na seji gospodarsko finančnega odbora ministrov odklonjen. = Državne finance. V prvih dveh mesecih proračunskega leta 1936/1937 (april-maj) so bili državni dohodki od splošnih neposrednih davkov večji nego lani in so znašali 191 milijonov Din (lani 176). Dohodki od posebnih davkov (davek na poslovni promet) so se dvignili na 107.8 milijona Din (lani 87.9). Carinski dohodki so zaradi večjega uvoza narasli na 129.5 milijona Din (lani 122.6), taksni pa na 164.3 milijona Din (lani 105.2). Le trošarinski dohodki so se zmanjšali na 123.9 milijona Din (lani 127.0). = Računanje voznine za različno tarifl-rano blago. Na sarajevskem zasedanju tarifnega odbora je bilo med drugim sklenjeno predlagati spremembe pri računanju voznine za pošiljke, ki obstojajo iz predmetov raznih carinskih razredov. V bodoče naj se računa voznina za vsako posamezno blago v dotični vagonski pošiljki, kakor da bi šlo za lOtonsko pošiljko. = Poštna hranilnica v juniju. Hranilne vloge pri Poštni hranilnici so se v juniju povečale za 8.4 milijona Din in so prvikrat prekoračile vsoto 900 milijonov, kajti ob koncu junija so znašale 904.7 milijona Din (lani 792.7). Vloge na čekovnih računih pa so znašale ob koncu junija 1070 milijona Din (lani 1118). Čekovni promet je v juniju znašal 5316 milijonov Din nasproti 5135 milijonom v lanskem juniju. = Trgovinska pogajanja s Turčijo. Turčija je nedavno odpovedala trgovinsko pogodbo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je turški minister za narodno gospodarstvo odredil višjega uradnika tega ministrstva, da takoj odpotuje v Beograd, kjer se bodo v najkrajšem času pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo. = Objava. Dne 1. avgusta 1936 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva ofertna licitacija za napravo enonadstropne-ga prizidka k sitaničnemu poslopju v Kranju. Načrti, proračuni in drugi podatki 6e dobijo od 20. t. m. dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor II-nadstropje, soba štev. 115 za ceno 150 Din. Borze 10. julija Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali danes v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.81 in angleški funti po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.8050, v grških bonih po 27.50, in v španskih pe-zetah po 6.60, Nemški klirinški čeki so se v Ljubljani trgovali po 13.75, v Beogradu po 13.65 in v Zagrebu po 13.6350, odnosno za konec avgusta po 13.53. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 365 (v Beogradu promet po 363.50). Do zaključka je prišlo v 7% investicijskem posojilu po 84.50 in v 7% Blairovem posojilu po 74.50 (v Beogradu po 74.50). Devize Ljubljana. Amsterdam 2962.79 — 2977.39, Berlin 1752.05 — 1765.93 Bruselj 734.46 — 739.53, Curih 1424.22 — 1431.29, London 217.80 _ 219.86, New Y0rk 4313.60 — 4349-91, Pariz 288.43 — 289.87 praga 180.76, — 181.86. Curih. Beograd 7, Pariz, 20.2525, London 15.33, New York 305.375 Bruselj 51.65, Milan 24.10, Madrid 41.9750, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20, Dunaj 57.90, Stockholm 79.05, Oslo 77, Kobenhavn 68.40 Praga 12.70, Varšava 57-70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 den., 4% agrarne 48 den., 6% beglu-ške 68 den., 7% invest. 84 — 85, 7°/0 sta-biliz. 82 — 83.25 7% Drž. hip. banka 85-75 — 87, 7% Blair 74.50 — 75 ®»/o Blair 83-50 — 84; delnice: PAB 232 den., TrLoveljska 130 den., Šečerana Osijek 135 bi. Beograd. Vojna Skoda - 363.50 — 364.50 (363.50), za sept. 363.50 — 364, 6% beglu-ške 68-50 _ 69.50 (69.25) 7®/o stabiliz. 82.50 den-. 7% Blair 74.25 — 75 (74.50), 8% Blair'83 — 84, Narodna banka 6250 den., PAB 233 — 234 (233). Blagovna tržišča 2ITO 4- Chicago, 10. julija- Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 106, za dec. 108; koruza: za eept. 81-25, za dec. 75. + Winnipeg 10. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 91.625, za okt 91.50, za dec- 91-25. -I- Novosadska blagovna borza. (10. t- m.) Tendenca prijazna. Pšenica (stara): baška, sremska in banatska 120 — 122; baška, okolica Sombor 119 _ 121; ladja Tisa 123 — 125; ladja Begej 122 — 124; slavonska 121 — 123. Ječmen: baški in sremska novi. 64 kg '78 — 80. Oves: baškn, sremski in slavonski 100 — 102. Koruza: baška in banatska 99 — 101. Moka: baška, sremska, slavonska in banartsika »Og« in »Ogg« 197 — 207.50; »2« 177.50 — 187-50; »5« 157.50 — 167.50; »6« 137-50 _ 147.50; »7« 117.50 — 127.50; »8« 105 — 107-50. Otrobi baški, sremski in banatski 85 — 90 4- Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.). Tendenca 6laba. Koruza: za avg. 12.05 — 12.08, za sept. 11-95 _ 11.98. BOMBAŽ + LiverpooJ 9. julija. Tendenca komaj vztrajna. Zaključni tečaji: za julij 7.5 (prejšnja dan 7-01) za dec. 6.52 (6.49). + New York 9. julija. Tendenca čvrsta. Zaikljudni (tečaji: ža julij 13-18 (13-13), za dec. 12.47 (12.45). Ugledna rojaka v Clevelandu Cleveland konec junija. Prvič v zgodovini ameriških Slovencev se bo zgodilo, da bo v Jugoslaviji rojeni Slovenec sodeloval pni predsedniški konvenciji v Ameriki. Te časti tudi še ni dosegel nobeden v Ameriki rojeni Slovenec. Iz Clevelamda je John Mihelich 22. junija odpotoval na demokratsko predsedniško konvencijo v Pbiladelphijo. John Mihelich je bil izvoljen pri zadnjih primarnih volitvah z ogromno večino kot zastopnik demokratov v Clevelandu na predsedniški konvenciji. Veliko zaupanje pa je bilo izkazano tudi clevelandskemu mestnemu sodniku Franku Laušetu. Letos novembra bodo namreč volili sodnike višje stopnje in prijatelji ho čejo, da bi on to mesto zasedel. Pri volitvah za mestnega sodnika v Clevelandu je bil splošno priljubljeni slovenski rojak Lauše prvi kandidat. Mestne sodnike vol L jo samo državljani v Clevelandu, višjega sodnika pa državljani vsega okraja in bo pri teh volitvah kakih 150.000 volilcev več. Frank Lauše ima zveste prijatelje tudi izven jugoslovenskih in slovanskih kolonij in domneva se, da bodo zbrali za njegovo kandidaturo najmanj 100.000 podpisov. Toliko jih de nikdar ni bilo zbranih za kakega kandidata v Clevelandu. Podpisi zanj 6e zbirajo med volild jugoslovenske, poljske, češke in rusinske narodnosti in če bodo te narodnosti složne, bo Laušetova kandidatura dobila g prijatelji drugih narodnosti najmanj 200.000 glasov. Prihodnje leto pa bodo v Clevelandu spet volitve župana in če bo v 6vojem zaupanju vztrajala množica, ki hoče zdaj slovenskemu rojaku Laušetu priboriti Čast višjega sodnika, bo Frank Lauše kot prvi Slovenec zasedel župansko mesto milijonskega Clevelanda. Zrcalo dobe v številkah kriminala Tatvine, sleparstva, poneverbe cveto — Sezona samomorov — Moralna razrvanost in zločin tempo 251etni Frank Devito je stopil zvečer ob 8. v neki newyorški restoran. Pet minut pozneje mu je servirala mlada, mična natakarica Juanita Arlingtonova. Malo sta se raz-govarjala med seboj, ob 8.30 jo je vprašal Frank za roko, ob 8.31 je ona pristala. Opolnoči so restoran zaprli. Mlada človeka sta sedla v taksi in se odpeljala v predmestje, kjer ju je mirovni sodnik poročil. Ob 1. zjutraj je Frank prosil svojo mlado ženo, naj mu posodi denar, da bi plačal taksi. To je odklonila, prišlo je med njima do prepira in kmalu potem je ona poklicala stražnika ter mu razkačeno pokazala podplutbo nad desnim očesom. Ob 2. zjutraj so Franka aretirali. Juanita pa je bila tedaj že vložila zahtevo, da se nje zakon razveljavi. Franka so za pet dni zašili. Nov sadež Ce ee poskusi, ki jdh vršijo ta čas na Havajih s papajo ali drevesno melono, dobro obnesejo, tedaj ee bo jedilni Hst Amerike in Evrope pomnožil za nov. slasten sadež. Pa-paje v zmernem pasu doslej niso poznali, ker ni prenesla prevoza, na havajskih in dru gih tihomorskih otokih pa je ena izmed najbolj priljubljenih jedi. Sedaj jo skušajo napraviti neobčutljivo za prevoz in za neko muho, ki jo rada napada in uničuje. Kakor vse kaže, se bo ta poskus oLnesel. Ljubljana, 10. *ilija Policijska uprava je pravkar končala statistični izkaz kaznjivih dejanj, izvršenih na njenem področju v prvi polovici leta 1936. Številke, ki jih prinaša ta statistika, so kričeč dokument časa, v katerem živimo, saj ne moremo dvomiti, da je v njih brez primere več stroge, neizprosne resnice kakor v kateremkoli drugem uradnenm poročilu, kakršna prihajajo od časa do časa do objave. Brez širokobesednih komentarjev opozarjajo te številke na socialne in moralne osnove slednjega zločinskega pojava in nudijo najvernejšo podobo vse socialne in moralne razrvanosti naših dni. Po lestvici je na prvem mestu zabeleženo število tatvin (811). V glavnem gre tu za primere manjše kraje, ki jih zagre-šujejo mali brezposelni izgubljenci, izkoreninjeni iz družbe. To so ljudje, ki so se privadili živeti od trkanja po tujih vratih in od majhnih tatinskih priložnosti. Le redki so rned njimi, ki so sposobni tudi večjih drzno in zvijačno zasnovanih podvigov. Velik del teh klatežev po navadi prestrežejo policijski organi na številnih racijah in jih potem odpravijo čez mestno mejo. Tako je druga največja številka v seznamu številka odgonov (762). 77 nezaželjenih gostov p aje bilo za daljšo dobo izgnanih iz mesta in deloma iz države. Tatvini naj-sorodnejša vrsta kriminala so pač prevare in poneverbe, le da predstavljajo zlasti slednje po navadi neko višjo, bolj rafinira-no kategorijo. Prevar je kriminalni oddelek obravnaval v tem času 95. poneverb pa 77. K tej skupini moramo prišteti še ponarejevalce in razpečevalce lažnega denarja, katerih posel je prišel v zadnjih letih kar ▼ nekakšno zločinsko modo. Z njimi je imela policija opravka nič manj kakor v 26 primerih. Zaradi prikrivanja in potube zločincem je bilo preganjanih 15 oseb. Zaskrbljivo visoke številke so dosegli tudi zločini težjega in najtežjega kalibra. Tako sta zabeležena 2 (poizkušena) umora, 14 težkih telesnih poškodb in po 1 roparski napad in požig. Med delikti zoper spolno moralo je imela policija opravka s 6 primeri posilstva in 9 spolne nečistosti, a zaradi odprave telesnega plodu je bilo izvršenih 10 aretacij. Med nesrečnimi je zabeleženih 6 smrtnih in 33 nezgod s smrtnim izidom. Zaradi težke socijatne in splošne življenjske depresije, ki je z gospodarsko krizo zajela zlasti spodnje plasti vse družbe, v nemajhni meri pa tudi zaradi abnormalnih vremenskih razmer, ki jih preživljamo letos, je v presenetljivem obsegu poskočilo število samomorov. Nič manj kakor 20 ljudi je v teh šestih mesecih v Ljubljani !n okolici poiskalo smrt, a 21 jih Je poizkusilo posledn jikorak, pa 80 jih okol-ščine in dobri ljudje še o pravem času vrnili v življenje. Med manjšimi delikti je policija obravnavala še 300 prestopkov cestno-policijskega reda, 119 prekrškov avtoprevozniških predpisov in 198 primerov kal jen ja nočnega miru. Pogostokrat je dajalo policiji opravka tudi nespoštovanje krošnjaretva (52) in obrtnega zakona (29). Za sodobne razmere značilno je vsekakor dejstvo, da Je zaradi omalovaževanja zglasilnib predpisov imelo sitnosti 52 oseb. a zaradi nedovo-Ijeneia prekoračenja meje je bilo izvršenih 21 aretacij. Jutri prispe v Peč prvi vlak Jutri v nedeljo bo za vso Metohijo velik praznik in velike množice se bodo zbrale v starodavni Peči k sprejemu prvega vlaka. Drugi del nove železniške proge Pri-ština-Peč bo slovesno otvorjen. Ta proga je zelo važna, ker veže Kosovo z rodovitno Metohijo in ker otvarja ta prelepi svet tujim gostom. Nova železniška proga, o kateri je »Jutro« že večkrat poročalo, je dolga 89 km. Del proge od Prištine do Kosovega polja, ki je dolg 7 km, že obratuje, jutri v nedeljo pa bo slovesno otvorjen ostali, 82 km dolgi del proge od Kosovega polja do Peči. Proga od Kosovega polja do Peči ima 9 železniških postaj. Postajna poslopja so prav lepa, najlepša pa je postaja v Peči, zgrajena v posebnem starinskem slogu z velikim odprtim vestibulom in stebri. Jutri ob 9. bo prispel v Peč posebni vlak s predstavniki vlade in gosti iz Beograda. Progo bo izročil prometu zastopnik Nj. Vel. kralja. Prebivalstvo Peči pripravlja pod vodstvom posebnega odbora, ki ga tvorijo najuglednejše osebnosti mesta in okolice, velike svečanosti. Glavna svečanost bo na železniški postaji v Peči. Tudi na vseh ostalih postajah bo ljudstvo navdušeno pozdravljalo prvi vlak, ki pomeni za Metohijo in Kosovo velik napredek. Iz Julijske Krajine Fašistični list o dekadenci Italijanski časopisi so že mnogo poročali o velikanskem kipu, visokem 100 m, ki naj bi predstavljal ženski ali moški lik in ki naj bi ga postavili nekje v Rimu v spomin na ustanovitev italijanskega imperija. Fašistična javnost se je za to zamisel koj zelo navdušila, ker bi moral kip predstavljati ali ministrskega predsednika Mussolinija ali pa simbolizirati zmagoslavno Italijo. Govorilo se je o 10 m visoki glavi, o prav tako dolgem stopalu in drugih podrobnostih. Kip pa naj bi se postavil ali na Marijevem griču ali pa na ravnici pri Faresini, kjer je bil zgrajen tudi veliki športni stadion. Sedaj pa se je nenadno oglasilo fašistično glasilo za pokrajino Brescia v severni Italiji »Popolo di Brescia«, ki je o vsej zadevi objavilo kratko beležko, v kateri dobesedno pravi: »Sedaj spregovorimo še mi in zaradi resnosti prosimo, naj se pusti vse skupaj lepo v miru. Poznamo vso zgodbo in zvedeti jo morajo vsi: Pred 3 leti se je neki smeli tvrdki posrečilo pridobiti resne kroge za svoj načrt, po katerem naj bi se duceju postavil 96 m visok bronast kip. Sijajna kupčija, kajpada! Ker se je zdelo, da je bil predlog z zadovoljstvom sprejet, so kar začeli vlivati posamezne kose spomenika in neki ljudje zagotavljajo, da so že videli stopala, dolga 9 m. Neki angleški list je celo objavil sliko modela (z navedbo kiparjevega imena: Bellini), ki vpodablja duceja v tako neresnični in retorični pozi, da je ne bomo opisovali. Predstavljajte si, kar hočete, vse je pač dovoljeno: tudi nagota, ki jo komaj zakriva levja koža, na hrbtu tulec, na glavi čelada, v roki kij in psice okoli vratu. Kaj takega vzbuja naravnost grozo! Morda se je le zato vse odložilo. Tvrdka se je že jokala zaradi izgube tega svojega kolosa. Sedaj pa se ji nepričakovano ponudi neprecenljiva prilika, da izno-va izkoristi svojo zamisel: imperij! Če oni dve nogi (dolgi po 9 m) nista bili dobri za dučeja, bosta služili Italiji, ki jo bo simbolizirala lepa debeluška, visoka 98 m, z bakljo v roki (?!) in Scipijonovo čelado na glavi. Ali je treba poudariti, da takih komedij imperij ni vreden? Naj vedo vsi: Dekadenca se prične tedaj, ko začnemo zamenjavati veličino z velikim formatom. V zadnjem trenutku smo zvedeli, da ko-los na Marijskem griču vendarle ne bo ženska, nego ostane — če ne bo spet novih sprememb — mož (duče — na žalost).« Drobne novice O aretaciji Andreja Manfrede iz Kobarida smo kratko že poročali. Kakor znano, je bil 1930 kot viaokošolec obsojen na 10 let težke ječe in je bil nedavno amnestiran in izpuščen iz kaznilnice. Te dni so ga nenadoma vnovič aretirali in ga odvedli v goriške zapore, kjer se vrši proti njemu stroga preiskava. Vendar nihče ne ve, česa ga sedaj obtožujejo. Stečaji v goriški pokrajini. Meseca maja in junija je bilo po podatkih, ki so bili te dni objavljeni, v goriški pokrajini, ki šteje okrog 200.000 prebivalcev, 8 stečajev. Med drugimi so napovedali konkurz Gospodarska zadruga v Šmarju pri Rihemberku in je bil za upravitelja njene konkurzne mase imenovan odvetnik Peter Pinausi, dalje Jo-sipina Rupnik-Podobnik v Idriji, lesni trgovec F. Slokar v Lokavcu pri Ajdovščini ter Ana Kos v Gorici. Med tem sta bili li- kvidirani podjetji Antona Poberaja ▼ Solkanu in Antona Sokola v Gorici, ki sta napovedala stečaj v letošnjem marcu odnosno že lanskem decembru. Sindikalni prispevki obrtnikov. Korpora-cijsko ministrstvo je določilo za osobje, nameščeno v obrtnih delavnicah in lokalih, novo tarifo za njih sindikalne prispevke v tekočem letu. Obrtniški nameščenci v mestih, ki štejejo do 15.000 prebivalcev, bodo morali plačevati po 7, v mestih s preko 15.000 prebivalci pa po 10 lir. Brivski pomočniki bodo morali plačevati po 12, odnosno 8 lir, glede na to, ali je v brivnicah nameščenih več ali le eden pomočnik. Prispevke bodo plačevali delodajalci, ki jih bodo nato svojim nameščencem zaraJ čunali v razmerju, kakor je določeno po zakonu. Kaznovani trgovci. Tudi ▼ Gorici so na dnevnem redu prekrški uradno določenih cen življenjskim potrebščinam. Goriški in-tersindikalni odbor je te dni odredil zaporo 5 pekam, med njimi tudi pekarne G. Legiše, ker raznim fašističnim socialnim ustanovam niso hotele dobaviti kruha po oblastveno določeni ceni. Trgovci bo se zaman zagovarjali, da omenjene ustanove blaga ne platjo takoj, nego šele po nekaj mesecih in še tedaj samo po neštetih prošnjah in .opominih. Tržaški prefekt pa je v petek odredil zaporo neke mesnice za več dni, ker je mesar prodajal goveje meso ob torkih, ko je to v smislu odredb o proti-sankcijah strogo prepovedano. Novi kanoniki. V petek ao ▼ Gorici posvetili za kanonike' tri župnike, med njimi gg. Cirila Munika in Vincenca Stanto iz Gorice. V Vzhodni Afriki sta koncem preteklega meseca umrla spet dva slovenska vojaka. Podlegla sta neznani bolezjni, zaradi katere sta že več mesecev ležala v poljski bolnici v Endi Jezusu v severni Abesiniji. Nesrečna vojaka sta Josip Ton čar iz Tržiča, ki je moral v Vzhodno Afriko že pred 8 meseci, in topničar Gabrijel Cufar z Jesenice pri Cerknem. V Trstu se je pretekli mesec rodilo 300 otrok, umrlo je 240 ljudi. Po dolgem času kaže gibanje prebivalstva v mestu spet naravni prirastek, ki pa bo komaj kril izgube zadnjih mesecev. V Gorici se je rodilo meseca junija 61 otrok in umrlo 59 ljudi. Kakor kaže, bo tudi Gorica polagoma sledila tržaškemu vzgledu. V Puli bo te dni objavili podatke o mladini, ki je organizirana v posameznih odsekih balilske organizacije. Podatki podajajo nazoren statistični pregled, po katerem se je število otrok v tej fašistični organizaciji v petih letih potrojilo. Leta 1931 je štela 8.099, letos pa 27.973 istrskih otrok. Fašistične počitniške kolonije na Tržaškem in Goriškem. Letos sta tržaSka m goriška fašistična zveza organizirali dečje počitniške kolonije v 39 krajih, večinoma po šolah, kakor v Bovcu (»Italia Redenta«) in drugod, deloma pa tudi v posebej za to zgrajenih poslopjih, kakor v Gradišču in Mirnu. V juliju m avgustu bo letovalo v teh kolonijah okrog 10.000 otrok iz obeh pokrajin. Za političnega tajnika pulske fašistične zveze je bil te dni imenovan Peter Caporilli, doslej v Zadru, kjer je njegovo mesto prevzel Cezar Gallani. V Ajdovščini so dobili novega fašistov- v nenavadno visokem loku. na desni roki izstopa posebna mišica, razen tega opiše tudi zadnji dalai-lama v svoji oporoki hišo. v kateri se bo znova rodil. Toda svet velikih lam tega opisa ni mocrel odgonetiti in sveto jezero v Lhasi. na kateresra zasleduje in preizkusi poskuse prosi ulega »alkimista« Dunikowskega, ki deluje ta čas v San Remu. Prof. Giovanni si je dal za te poskuse poslati v svoj laboratorij kepo zemlje, ki jo je Dunikowski obdelal po svojem postopku. Učenjak meni, da bo lahko že v nekoliko dneh poročal vladnemu predsedniku o uspehih svojih poskusov. Gostinski obrati proti vremenskim napovedim Kakor poročajo brnski listi, so tamošnji hotelirji, gostilničarji in drugi interesenti tujskega prometa zaprosili svojo organizacijo, naj bi intervenirala proti objavi vremenskih napovedi v listih in po radiu. Neugodne vremenske napovedi utegnejo baje tujskemu prometu zelo škodovati. 9000 km peš Pet mladih delavskih športnikov nekega obrata pri Moskvi ee je odpravilo na letošnji novoletni dan na pot proti Komsomolsku ob Amurju. Kakor poročajo so sedaj v izvrstni formi prispeli tja. Vso pot, ki je dolga okrog 9000 km. eo napravili v 163 dneh in sicer samo peš, oziroma na smučeh, dokler je ležal še sneg. Vsak dan. vštevši dneve počitka so prehodili povprečno 55 km. ANEKDOTA V svojih »Idealih človeštva« je Masa-rvk zapisal med drug:m naslednje: wDa bi ljudi navezali drugega na drugega m utrdili medsebojno ljubezen so saint -simonisti (predho-dnilci marksistov) uvedli navado, da so se gumbi na suknjah nosili zadaj. Tako so si lahko bratje, keikor so se imenovali med seboj, medsebojno pomagaj pri zaipenjtan ju.Tudi mi imamo mnogo takšnih mora ličnih iger in prišije-mo svojemu bratu marši kakšen gumb zadaj, pe po možnosti tako, da ga ni mogoče zapeti....« VSAK DAN ENA Poročilo Iz Afrike Običaji domačinov so že zelo civilizirani. prekaša že evropske C»Petit Humour"' Njih gostoljubnost zvavade . .. .— SoSoia, rr. su T935. Z ANE GRET: 17 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije >Ne, Lew, nakar se ne izgovarjajte. Odložite puško. Tu sem jaz, Betty; povabim vas na ples, in vem, da drugi moški kar umirajo od koprnenja, da bi plesali z menoj.« Dobrikavo in poredno je zvenel Betkin glas. In Wetzel, ki ni bil Betki odbil še nikoli nobene prošnje, je odložili orožje in v z-ačudenje vseh gledalcev zaplesal z njo. Polkovnik Zane je plosnil z rokami in strme opazoval nevideni prizor. Wet-;sek>vo plesanje ni bilo brez ljubkosti. Za čudo lahkih nog je bil. Njegova nenavadna postava, dolgi črni lasje in s fantastičnim vezenjem okrašena obleka, vse to je čudno odražalo od Betkine vitke, nežne postave in njene zale sive obleke. »Ho, Lew, da nisem na svoje očj videl, pa ne bi verjeti,« je smeje se rekel polkovnik Zane, ko sta se mu Betty in Wetzel približala. »Ce bi znali vsi moški tako dobro plesati kakor Lew, bi bila dekleta hvaležna, lahko mj verjameš,« je Bctty odvrnila. Tisti mah se je tik zraven Betke nekdo oglasil: »Miss Zane, afli bi hoteli zaplesati z menoj?« Spoznala je glas, in mahoma jo je obšla plahost, ki je sama ni mogla razumeti Trdno se ie bfla namenila, da poreče Mr. Clarku, ako jo povabi na ples, da je utrujena ali oddana, kar koli, samo da se odtegne njegovi prošnji. Zdaj pa, ko je trenutek prišel, je bodi sj pozabila svoj sklep, ald ji je pa zmanjkalo poguma, da bi ga izvršila, zakaj ko je Sam vnovič zagodel, se je obrnila in — ne da bi rekla besedico in ne da bi ga pogledala — položila Glarku roko na komolce. Potegnil jo je v vr-veče kolo. Groznica jo je izpreletavala; njegov korak, ki ji je bil izza tiste pustolovščine v gozdu to-ii dobro znan, jo je navdajal s čudno vzhičenostjo, in kmalu je vsa utonila v zanosu plesa. Sloneč na njegovi močni roki, je kakor v sanjah plavala po dvorani. Ples, ki sta ga plesala, je bil mladim ljudem v trdnjavici še nov — način, ki je na vzhodu pravkar prihajal v modo — in vse ju je z velikim zanimanjem in veliko radovednostjo opazovalo. A le prezgodaj je godba utihnila, in preden se je utegnila Betty zbrati, je videia, da jo je bil plesalec privedel v osamljen kotiček na spodn:em koncu dvorane. Klop je bia drugim plesalcem na pol skrita za gosto zaveso pisanega jesenskega listja. Nekaj časa sta molče in v zadregi sedela drug zraven drugega. Nato je Betty z obotavljajočim se glasom izpregovorila: »Nu, Mr. Clarke — kako — kako vam ugaja življenje v našj trdnjavi?« Zdrznil se je kakor iz globoke zamišljenosti. »Lepo življenje je, Miss Zane, in vzljubljam ga — njegovo prostost in njegovo divjost. Da, mislim, da sem ustvarjen za gran.čarja. In ljudje, kako po- šten; so tod, kako hrabri in preprosti! Po neka] les-•tih sem prvič pozabil, da sem bil potnik brez miru.« »Prav tako; to me veseli.c »Miss Zane«, je Alfred nadaljeval, »gotovo so vam pripovedovali, da sem le zato prišel na zahod, ker sem moral zapustiti domači kraij. A prosim vas, ne verjemite vsega, kar slišite o meni. Prej ali slej vam nemara povem svojo zgodbo — če vam je kaj do nje. Za zdaj rečem samo toliko: dom sem zapustil iz svoje volje in se lahko že jutri vrnem, če hočem.« »Saj nisem hotela namigniti —« je začela Betty in zardela. »Vem, da ne,« je hlastno dejal. »A pustiva to. Povejte mi kaj o sebi. Afli se vam ne zdi tu nekoliko samotno in dolgočasno?« Betty je hvaležno poprijela priliko, da spelje razgovor na svobodnejši tir. »Da, zadnjo zimo; letošnje poletje sem bila pa zadovoljna in srečna. Seveda tu nj tako kakor v Filadelfiji, in vesdosti in vrvenja, ka sta vladala v stričevi hiši, mi res da manjka. A vedela sem, da spadam k svojim bratom. Teta me je zelo prosila, naj ostanem pri njej in naj ne hodim v divjino. Tam sem imela vse, česar koli sem mogla poželeti — razkošje, družbo, plese, prijateljice, kar le miče dekliško srce. a vendar sem se rajši odločila za to malo graničarsko naselbino. Čudno, kaj ne?« »Da — nenavadna izbera«, je resno odvrnil Alfred. »In vprašujem se. kakšni nagibi so vas pripravili, da živite v Fortu Henry-ju. Jaz sem prišel iskat sreče. Vi ste prišli, da prinesete solnce v bra- tovo hišo, in sreče In Bogastva vam nI S$o mar. Nu, vaš nagib ima plemenito jedro; mogega je sama sebičnost. Rad bi pogledal v prihodnost in videl, kad še bo.« . „ . »To je nesmiselna, nevarna želja. Kaj bi nam pomagalo, če bi videli v prihodnost? Odločila sem se in bom veselo vztrajala v svojem sklepu. Oh, zavidam vam, da ste mož. Ves svet »mate pred seboi, da izvojuijete zmago za zmago. Zena, pa — kai more? Mesiti testo, sukati preslico in sedeti za ograjo in čakati.« »Te otožne misli prepustiva prihodnosti. Niti z besedico še nisem omenil tega, kar sem prav za prav hotel povedati. Hotel sem vam povedati, kako žal mi je, da sem se tisti večer, ko se vam je vrnil brait, tako telebanasto vedel. Sam ne vem, kaj me je gnalo; vem pa, da me od tistih dob že ves čas muči kesanje. AH mi odpustite? Ali ne bi mogla postati prijatelja?« »Ne — ne vem,« je rekla 3etty, presenečena in čudno zmedena od resnega pogleda njegovih oči. »Zakaj? Zakaj? Gotovo boste odpustili človeku, ki je po naravi nekoliko prenagljen. Saj veste, da ste — da ste tudi vi —« »Da, dobro se spominjam, da sem bila prenagljena in neprijazna. A jaz sem svoj pregrešek popravila ali sem ga vsaj poizkusila popraviti.« »Torej poizkusite še pozabiti mojo nerodnost. Ne odneham, dokler mi ne odpustite. Pomislite, koliko kesairja in žalosti mi prihranite s svojim veli-kodušjem.« Kulturni pregled Monografija o Ivanu Groharju V decembru izide obširna, izčrpna monografija o Ivanu Groharju, ki jo je na pod. lagi obsežnega biografskega gradiva in izvirnih dokumentov spisal Anton Podbev-sek. V zvezi e to knjieo nam je prvak slovenskih slikarjev in najbližji prijatelj velikega pokojnika. Rihard Jakopič, prispeval naslednje vrstice; Knjiga bo opisovala kakor pove naslov, njen skromni naslov »Ivan Grohar«, v glavnem življenje Ivana Groharja, ki 6i ga ie bog izvolil za neki našim očem prikrit namen in mu ukazal, naj se odpravi na trnje-vo pot, ki jo morajo prehoditi skoraj vsi slovenski umetniki. Opirajoč ee na dokumente iz raznih arhivov in na izjave še živečih prič, opisuje avtor njegovo življenje in stremljenje od njegovih mladostnih iet do njegove od naporov in trpljenja povzročene prezgodnje smrti. Marsikdo bo rekel: >Kaj me vse to briga — saj taka je pač usoda vseh naših umetnikov — mora že tako biti!« Res, usoda vseh naših umetnikov od Prešerna dalje, oziroma od tedaj, ko se je začel slovenski narod zavedati, je taka in črna senca se vleče dalje do današnjih dni. Iz večnosti vstajajo v strašilo in v opomin neme prikazni iz preteklosti: Wolf. Levstik, Kette, Murn, Grohar, Cankar, Berneker, Gangl, Žmitek in še mnogi drugi pozabljeni ali zavrženi, ki so tudi imeli v sebi dobro voljo, prispevati delež vsak po svojih močeh. pa so opešali pod nezaslišano težo in so brez -spomina in hvaležnosti od svojega naroda kateremu so hoteli služiti, zapustili ta svet. Res je, taka je pač usoda vseh trpinov, to drži. Ampak besede; »Mora že tako biti!« ne drže. Nihče nam ne zapoveduje, kako naj si uredimo svoje življenje. Mi sami smo odgovorni za vse kar delamo-Po naši svobodni volji gre tok našega življenja. Saj morda ni tako zelo pogrešno, če se Kovek včasih nekoliko poigra in ponorčuje s svojo in narodovo usodo. Mogoče v dobrih časih — saj to je radost življenja — ampak nekoč pride čas — in zdi 6e mi z avtorjem vred, da je že tu — ko se mu prikaže obraz življenja v svoji najstrožji resnosti. In takrat vsili vprašanje: Kaj storiti? Ali hočemo živeti ali hočemo umreti? Spominjam 6e besed, iki sem jih bral menda v »Slavisches Tag-iblattu« v opisu Groharjevega pogreba. Glase fie približno takole; »Videl sem žalostni pogreb slovenskega umetnika in zazdelo ee imi je. da slovenski narod pokopava samega sebe. >Zdaj pa pazimo—edino od nas je odvisno — da nekoč ne pride kdo in ne napiše Se strašnejših besed: »Zdelo se mi je. da pokopavajo žalostne ostanke slovenske umetnosti. Pa oči so se mi odprle in spoznal sem, da siloveneki narod pokopava samega sebe k Saj Groharjeva usoda ni osamljena. Njegovo življenje in njegovo umetniško stremljenje Slovenska literatura v čeških revijah Po prizadevanju nekaterih kulturnih delavcev, ki se 6icer za ljubljanskimi literatski-mi omizji ne širokoustijo o potrebi slovenske kulturne propagande, zato pa s tem večjo vnemo skrbe, da tudi drugi predvsem slovanski narodi spoznajo naše kulturno življenje, so se literarni etiki med Cehi in Slovenci v zadnjih letih dokaj razširili in poglobili. Nekateri praški dnevniki, zlasti >Ceške slovo« in »Prager Presse«, skoraj že redno poročajo o važnejših slovenskih publikacijah; referate pišeta urednik A.St-„Vl&gr ifi dr. Oton Berkopec. Slovenica se razširja tudi na revije in literarne časopise, upoštevajo jo v enciklopedičnih delih (na pr. v dopolnilni izdaji 0:tovega naučnega slovarja), nahajamo jo celo v izdajah, kjer je ne bi pričakovali (na pr. v monumentatni iMazačevi češki izdaji zgodovinskih biografij »Tv&rcove dej in«, kjer je dr. O. Berkopec objavil študiji o Prešernu in Franu. Le /stiku, o čemer nameravamo še pisati na tem mestu). V zadnjem času so priobčile tri češke reviji članke iz slovenske literature. Sloven-nico v najnovejšem zvezku »Ceskoslovensko. jihoslovanskč revue« smo v naših zapiskih že omenili, danes opozarjamo na reviji »Lumir« in »Saturn«. >Lumir« je najstarejša češka literarna revija, ki ima v češkem slovstvu približno tako mesto kot pri nas »Ljubljanski Zvon«. Izhaja že 62. leto, izdaja pa jo Literarni odbor Umelecke besede. Uredniki so: Ha-nuš Jelinek. Zdenek Kalista in Rudolf Me-dek. V pravkar izišlem 8-9.zvezku je ta odlična revija priobčila izbor iz moderne slovenske poezije v prevodu Jana Čarka- Carek je priznan češki pesnik, avtor zbirk »Chuda rodina z Hermane«, »Smutny život«, »Temno v chalup&ch« in »Hvezdy na nebi«; slednji je bila pred dvema letoma priznana nagrada »Melantricha«. S 6vojo sočno, po grudi domačega kraja vonjajoče, resno kontempla-tivno liriko ei je Carek pridobil lepo ime y sodobni češki poeziji. Slovenske pesnike je od leta 1898. v tesni zvezi z njegovimi ožjimi tovariši: Jakopičem, Jamo in Sferne-nom, takozvanimi slovenskimi impresionisti, po domače »kozolčarji«, kakor so jih z za-ničljivim poudarkom imenovali tedanji prijatelji« slovenske umetnosti. Marsikaj pozabljenega o njih in o drugih slovenskih umetnikih boste izvedeli iz te knjige. Vzbudilo in pokazalo se bo celotno življenje slovenske upodabljajoče umetnosti ob koncu 19. in začetka 20. stoletja. A ker slovenski umetniki ne vise v zraku in ne letajo samo po zvezdah, kakor se je nekoč izrazil neki ugleden hrvatski kritik in umet. nik, ampak hodijo tudi največji samotarji med nami trdno po zemlji, po svoji slovenski zemlji, trdneje kakor hodijo marsikateri drugi umetniki po svoji, zaradi tega so tudi ozko zvezani s svojim narodom. Prav zaradi tega pa začne rasti in se razvijati v Pod-bevškovj knjigi naravno kakor samo iz sebe vse tedanje kulturno in politično življenje našega naroda. Nastopajo visokočaščeni in zaslužni politični voditelji našega naroda; Hribar dr. Tavčar, Šuklje, dr. Sušteršič, dr. Krek in mnogi drugi. Jasno se nam odpira pogled v vsa početja in vse zablode tedanjega časa, ki se vlečejo kakor prokletstvo skozi vse naše življenje do danes in še naprej v bodočnost, dokler nas —če se ob dvanajsti uri nevzdramimo— ne pobije usoda in nas ne požre požrešnost tujih narodov. Saj vendar imate oči in vidite, kaj se okoli nas gedi •. Knjiga o Groharju je potrebna slehernemu slovenskemu človeku, ki hoče veljati za izobraženca. Berite knjigo vsi. da boste izvedeli za žalostne zgodbe ubogega slovenskega umetnika, o katerem je zapisal Ivan Cankar tele besede: »Mučenec, največji med vsemi, kar jih je kdaj trpelo in umrlo zaradi lepote svojega srca, Ivan Grohar, ti spiš dolgo spanje. Dal bi skrinjo cekinov, ko bi ti mogel reči le še eno samo zvesto besedo!« A ne stokajmo jokavo! On je opravil svoje dolžnosti na svetu v večji meri, kakor so jih opravili njemu nasproti oni, ki jim je žrtvoval velik kos svojega žMjejija. Dobro njemu! Kaj pa mi ubogi grešniki, ki tavamo skozi življenja zmešnjave in goščave kakor revne duše v vicah? Kaj naj storimo? Zamislimo se v vse prečudne dogodke te bogate knjige, učimo se iz nje. kako ne smemo delati, če hočemo živeti in-ne umreti! Vsak človek ima svoje dolžnosti sebi in drugim nasproti, zlasti pa tisti, ki so po svoji svobodni volji vzeli nase odgovornost za življenje svojega naroda. Zaglejmo se vase, spoznajmo svoje grehe in očistimo se jih, dokler je še čas. Okoli nas se temni. Obrnimo svoje korake v jasnejše smeri! Bdimo, da'nas usoda, ne zaloti spečih! Rihard Jakopič mora samo veseliti, da se je tak virtuoz čeSkega pesniškega jezika lotil prevajanja njihovih pesmi. V ciklu, ki ga priobčil je »Lumir«, so zastopani Mile Klopčič (Dete ne mara spati). Srečko Kosovel (Starka za vasjo), Joža Pogačnik (Golgota), Tone Se-liškar (Sedmorojenčki), France Vodnik (Na beli cesti), Anton Vodnik dhteči zvoki), Edvard Kocbek (Angeli). Ti prevodi so bili 17. maja t. 1. recitirani na matineji slovenske lirike v praškem radiu, o čemer je »Jutro« priobčilo podrobnejše poročilo. Prevodi so odlično uspeli in lahko samo želimo, da bi g. Čarek nadaljeval s prevajanjem sodobne slovenske poezije. V *stem zvezku »Lurnira« je tudi objavljen Ane Urbano 7e prevod pesmi Vladimirja-Nazora »Ra«. Takoj za njim (str. 461—468) je izšel članek B. Borka »Pohled na literarni slovinekou součanost«. Pisec označuje sedanji položaj slovenske literature in nje zvezo z občim narodnim življenjem, ugotavlja in utemeljuje kot njen najznačilnejši znak konkretizem in vidi v nji enega izmed življenjskih organov malega naroda. Nato na kratko označuje nekatera imena iz treh generacij, ki 6e dandanes uveljavljajo v slovenskem slovstvu. Novi literarni časopis »Saturn«, ki je pričel izhajati v redakciji dr. MUoslava Zicha je ponatisnil v 2. številki interview, ki ga je imel na že omenjeni martineji slovenske lirike v praškem radiu pisatelj A. C. Nor z dr. Otonom Berkopcem. Razgovor češkega pisatelja 9 slovenskim kritikom obravnava v poglavitnih obrisih razvoj in položaj slovenske povojne poezije. Oblika razgovora daje temu orisu neposrednost in živahnost. In-teiview se zaključi v prihodnji številki. Prevodi iz slovenske literature in članki o nji v čeških revijah pričajo z ene strani o koristnosti osebnih stikov, z druge pa o večjem zanimanju čeških literarnih krogov za slovensko kulturo. Vse to je v veliki razdalji rodoiljubarekega hejslovanstva in naivnega vseslovanstva: je to docela konkretno delo za zbliževanje narodov, ki so si sorodni po preteklosti in ki' imajo podobne skrbi glede bodoče usode. Zapiski »Življenje in sret« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedelj6kega »Jutra«, nadaljevanje medicinskega članka dr. Maksa Kremžarja »Malarija«, konec članka Miroslava Adlešiča o Nikoli Tesli, Frana Škodlarja nekrolog Svetoslavu Peruzzi-ju, članek o Čudežnih otrokih, nadaljevanje Dumasovih »Treh mušketirjev« z Norre-trandersoviini ilustracijami, dr. Milana ši-ianca potopis »Po bolgarskih planinah in dolinah«, dr. VI. Travnerja beležko o Erazmu Rotterdamskem in več drugih zapiskov, v posameznih rubrikah pa razne zanimivosti poučnega in zabavnega značaja. Vmes so tudi številne ilustracije, med njimi zlasti slike iz bolgarske prestolnice Sofije. Opozarjamo čitatelie na novo pestro številko priljubljenega »Žisa«. Iz francoske književnosti. Nagrada Re-naissance je bila podeljena Jeanu Cassou za njegovo knjigo »Les Massacres de Pariš«. — 'Hia Landanu je spisala obsežno študijo o Camillu Lemonnieru. — Robert Lar-rieu prikazuje v knjižici »Tableau de la Poesie Espagnole au XXe siecle« malo znano špansko pesništvo sodobnosti, zlasti pomen Manuela Machade, J. R. Jimeneza, Unamuna in drugih predstaviteljev današnjega španskega Parnasa. — Nagrado Osi-ris, ki jo podeljuje Institut de France, sta pravkar dobila Antoine Meillet in gospa Gčrard d'Houville. Nagrada znaša 100.000 frankov. — Jules Romains, eden izmed vodilnih pisateljev unaministične smeri, je pravkar izdal dva nova zvezka svoje velike moderne epopeje »Les Hommes de bon-ne volonte«, ki je z obema novima knjigama (Recours a 1' Abime« in »Les Crca-teurs«) dosegla dvanajst zvezkov. Delo, ki v tej dobi preseneča že po obsegu. — Dva nova zanimiva romana: Franza Toussa-inta »La petite fille a 1' Accordčon« in Pierra Villetarda »Le jeu du mariage«. — Znani populist Jean Giono je izdal novo, tudi po obliki originalno knjigo »Les vraies richesscs (s 112 fotografijami). — »La Nou-velle Revue Francaise« je najnovejši (julijski) zvezek posvetila spominu kritika in slovstvenega zgodovinarja Alberta Thibau-deta, ki jc pred tedni umrl blizu Ženeve. O pokojniku pišejo med drugim Valčry, Bergson, Alain, Curtius, Maurois i. t d. — Znani pisatelj Andre Maurois namerava izdati v kratkem zgodovino Anglije — delo, ki bo zaradi piščevih stilističnih vrlin nedvomno vzbudilo široko pozornost. S P O R T Proslava naših železničarjev športnikov Danes bo na igrišču Hermesa odigran prvi del nogometnega .turnirja naših železničarjev. Na tem turnirju sodelujejo: mariborski, sarajevski" in njški železničar ter ljubljanski Hennes. Mariborski železničar je ljubljanskemu občinstvu dobro man. Njegovo moštvo je disciplinirano, igTa fair in tehnično prav dobro. Sedaj je moštvo v izvrstni formi, zaradi tega je tudi favorit tega turnirja. Sarajevčani eo trd oreh v I. razredu Sarajeva. Proti znani Slaviji in Sašku so dosegli v prvenstvenih tekmah prav lepe in tudi zmagovite rezultate. Najzanimivejši gost na turnirju pa so Nišlije. Tudi oni igrajo prvo violino v I. razredu Niša. Znanj so po svoji energiji ln disciplini. Ni izključeno, *mmer (V) 1:30, 2. Smolič (V) 1:32.8, 3. Škerlj (T) 1:34.8 — 200 m prsno gospodje: 1. Cerar (V) 2:56, 2. Bertetti (T) 2:56.4, 3. Carbonieri (T) 3:10.6, — 400 m prosto gospodje: 1. Perentin (T) 5:27.6, 2. Špehar (V) 5:45, 3. Scheiner (T) — 100 m prosto dame: 1. Lokar (T) 1:17.4, 2. RadmanoviC (V) 1:18.5, 3. Foscati (T) 1:19.1 — 100 m hrbtno gospodje: 1. Bruneti (T) 1:18.4, 2. Vidmar (V) 1:21. 3. Marčeta (V) 1:21.2 — 200 m prsno dame 1. Wimmer (V) 3:25.8, 2. Prekop H. (T) 3:34, 3. Prekop M. (T) "3:39.3, — 4X200 m prosto gospodje: 1. Viktorija 10:12.4, 2. Triestina 10:40.6 — 4X100 ni prosto dame: 1. Triestina 5:28.2, 2. Viktorija 5:40 — 5X50 m prosto gospodje: 1. Viktorija 2:24.2, 2. Triestina 2:30.6 — Waterpolo Viktorija—Triestina 4:1 (1:1). Amater (Trbovlje) : Slovan Danes ob 10.30 bo na igrišču Slovana v Mostah Ikvafafikacijska teikma za vstop v podsavezino Mgo. Amater, prvak Zasavja igra že dolgo let veliko vlogo v zasavskem športu. Njegova zasluga je, da ima Zasavje nogomet na tako visoki stopnja. (Amater bo skušati upravičiti sloves, ki ga uživa, in bo napel vse sile, da izide iz tega tekmovanja kot zmagovalec, kajti s tem mu je odprta pot v podsavezno ligo- Slovan novopečeni prvaik U. razreda ljubljanskega okrožja, ki je z raznimi zvezdniki ojačil svoje moštvo, igra danes skorajda prvorazredni nogomet iai je na svojem igrišču favorit. Predtekma se prične ob 9. dopofldine med juniorji Marsa in Slovana. Vsem športnim savezom, podsavezom, organizacijam in klubom v Ljubljani. Danes obišče minster za telesno vzgojo naroda g. dr. Josip Rogič Ljubljano. Izrazil je željo priti v stike z zastopnika vseh športnih organizacij v Ljubljani. Po njegovem nalogu sklicujem konferenco za danes v salonu restavracije Slamič. Naprošam Jug. zimskosportui savez. podsaveze; ljubljanski zimskosportni, nogometni, plavalni, kolesarski, ženskih športov, odbor za izvedbo lahkoatletekih dvobojev, Turistično-sportni odbor, Table tenis podsavez, Zbor atle'tskih podsavezov, kakor tudi vse ostale športne organizacije in klube, da se udeležijo konference -t dvema pooblaščenima delegatoma. G. njinifiter pride s spremstvom v soboto ob ltv?;? z brzim iz Zagreba in odpotuje že ponoči v Zagret«. Naprošam zastopnike vseh ljubljanskih športnih organizacij kakor tudi vse ljubljanske športnike, da prisostvujejo * prejemu na poetaji. Savo Sancin. Pokalne tekme v Trbovljhh. V nedeljo, se pričnejo pokalne tekme za pokal DNSP. Kot prva para nastopita Dask in Retje na igrišču Amaterja. Tekma bo vsekakor zanimiva z ozirom, da nastopita obe moštvi z novimi močmi. Obeh moštev že dolgo nismo videli na igrišču in je zanimanje veliko. Retje, ki je izgubilo nekaj dobrih igralcev, jih bo skušal nadomestiti z mlajšimi talentiranimi • igralci. Dask ki je bil v vseh. pokalnih tekmah močan nasprotnik vsem klubom, bo tudi to pot fr^tel zopet pokazati svojo znanje. Pokal dobi klub, ki ga osvoji dvakrat zaporedoma. Dosedaj si ga je priboril Amater. Žalostno je dejstvo, da za ta pokal ne igrajo vsi klubi. Odpovedali so Rudar, Hrastnik in Svoboda. Pokal je razstavljen v izložbenem oknu g. Rovšnika. Odbor saveznih sodnikov JLASa. Za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za moštva danes ob 17. in jutri ob 16. na igrišču Primorja se odloča naslednja jurija: vrhovni sodnik Slamič, vodja tekmovanja Hvale, star-ter za teke Luin, starter za skoke Cerar, starter za mete Megušar, sodniki na cilju Kos, Bradač, geom. Cerne, Trtnik. časome-rilci Slamič, Polajnar. Gnidovec, Gorjane, Windisch, Pevalek, Cimperman, Sanoin S.» sodniki za skoke Stepišnik. Vid*c, Megušar, Trtnik, sodniki za mete Kermavner. Griin-feld, Cuderman, Keber, dr. Alujevič, zapisnikarji Cek, Stropnik. Camernik, oglaši-vača Sondag in Vrhovnik, reditelja starta Saunig in Raič Dušan. Vsi sodniki imajo biti na igrišču danes najpozneje ob 16.15, jutri ob 15.15 in se javiti vrh. sodniku, da se lahko pravočasno in definitivno konstituira sodniški zbor. Vsi 6avezni sodniki naj preskrbijo čim več ur časomerilk. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija)- Za nastop na lahkoatletskem prvenstvu ^Jugoslavije za moštva na klubovem igrišču danes ob 17. in iutri ob 16. so določeni Cerar, Drago, Kovačič, Sodnik. Ster, Skušek, Martini, Marek Evgen, Slanina, Serše, Zorga A., Goršek, Krevs. Sraikar Ivan in Franc, Kranjec, Putinja, Slapar Boleslav, Korče, Slamič, Ka.ifež, Goršek, Sket. Pleteršek, Zelen, Gašperšič, Krpan. Pere, Ambrožič, Ig-lič, Slapar Franc. Sušteršič, Zgur, Berton-celj Stanko, Grgič, Nabernik, Czurda, Ku-lakov, Jug, Ogrin Franci, Bezlaj, Cerar Vlado. Zadravec, Malnarič, \Veibl, Gvardijan-čič, Kosec, Djakovič, Pogelšek, Malič, Pogačnik, Stok, Polič, Stefin, Grad, Hlebce, Svetina, Djinovski, Kočar, Srakar Drago, Urbančič, Vahtar. Marek Ivan, Skoberne, Srpan, Baloh, Polaik, Simonišek. Oblak, Pa-vičevič, Miklavčič. Požar, Teršar Raič Mili-voj. _ Poleg imenovanih naj se vodji sekcije javijo najpozneje eno uro pred tekmovanjem še vsi ostali člani, ki želijo nastopiti. Vsi morajo biti v slačilnici oba dni najpozneje eno uro pred pričetkom tekmovanja in prinesti seboj vso opremo. —Blagajno imata oba dneva gg. Križ in mag. pharm. Piccoli, reditelji Karnev, Faveitti, Go. stiša, Sikošek in vsi juniorji, ki ne nastopajo. se imajo oba dni javiti vrh. reditelju g. Pericu in geom. Klepcu, vsakokrat najpozneje eno uro pred pričetkom tekmovanja. Moto-Hermes. Motoristi, ki vozijo na kvalitetni vožnji Moto-Hermesa. morajo biti na startu (gostilna Keršič, Celovška cesta) zjutraj ob 7.30. funkcionarji ob 7. Člani Moto-Hermesa prejmejo na startu klubske zastavice in trakove. Sestanek vozačev danes ob 20. v malem vrtu kavarne »Zvezda«. SK Reka. V nedeljo igra I. moštvo v Škof-ji Loki. Postava je v garderobi, kjer je tudi objavljen odhod. Igralci, ki imajo opremo doma, naj jo prinesejo gospodarju. SK Mars. Juniorslko moštvo naj se javi jutri ob pol 9. na igrišču Slovana. Kdor ima kaj opreme, naj jo prinese s seboj. Vsi od I. moštva, ki imajo kaj opremo razen čevljev, naj isto takoj oddajo gospodarja. IS o k o 1 Ljubljanski Sokol obvešča, da se bo vršila redna telovadba oddelkov na letnem telovadišču v tem - le času: Člani in moški naraščaj v torkih in petkih od 18.30 do 19.30; članice v ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.30; ženski naraščaj pa ob istih dnevih kot članice od 18.30 do 19.30. V primeru slabega vremena je redna telovadba na iste dneve in ob istem času v telovadnici. Ob priliki proslav« SOletniee Sokola v Ribnici, kjer bodo odkriM v nedeljo 12. t. m. spomenik blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju, je odobren poseben vlak štev. 9377 z odhodom iz Ribnice proti Ljubljani ob 20.39. MORAVSKI SOKOL je letos prav marljiv. Z velikim uspehom je sodeloval na okrožnem prosvetnem dnevu v Radomljah in na okrožnem tekmovanju v Kamniku, kjer je moravška štafeta odnesla 1.. a na župnem v Ljubljani 2- mesto. Za oddaljene Morav-čane eo ti rezultarti nad vse častni. Da so Sokoli v telovadnici pridni, je pokazala letošnja vidovdanska proslava, na kateri eo sodelovali vsi oddelki e telovadnimi točkami. Na sporedu so bile tudi deklamacije in petje mladinskega zlora. V6a proslava je bila posrečena in je bila zato tudi deležna obilo pohvale. 2eleJi bi, da bi nas Sokol še večkrat presenetil s takimi akademijami. Točno plačo) »Jutro« naročnino Varui svofcem zavarovalnino at €* dijsšca patrulja ji otnan v s liGah. 36. Copyright »Pantheon« & »Jutro« MM kJULM II I H I Oba policijska stražnika sta našla vojvodo v njegovem stanovanja ter ga pričela zasliševati radi stanovanja v sosedstvu Zavarovalne banke. »Vojvoda« je ogorčeno dokazoval svojo nedolžnost. Sam ni mogel ovreči vojvodovega alibija in se je vrnil na policijsko ravnateljstvo. »Poročilo iz Washingtona o onem »Hm, ,Ambrož Športnik'! Mojstrski vlomilec v bančne tresore. Rojen v Bigtownu. Udejstvu-je se samo pri milijonskih vlomih. Njegov stalni in najboljši sotrudnik je ,Oskar Svedrač'.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par xa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje nasloyov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20«—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din — za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneseb za enkratno objava oglasa Din 17.—^. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM • _ __ , . odgovor, priložit« DIH ▼ znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Beseda 1 Din, ^avek 3 Din xa Šifro ati dajanje naslova B Dan. Nejma-najži zn-e&ek 11 Din. Dom na Polževem (600 m) nad Višnjo goro, idealno letovišče, krasni sprehodi, moderen komfort (elektrika, telefon, kopalnica). Zel. postaja in pošta: Višnja gora. Celotni pen-8»<>n Din 30 in 3T>. Prospekti: SK Polž, Ljubljana Beethovnova 2. 15804-38 Službi odi m Beeeda 1 Din, davek S Din n šifro ali dajanje naslova B Din. Najmanajši me*«!; 17 Din Dekle ki zna kuhati in opravljati gospodinjska dela. dobi takoj mesto pri družini dveh oeeb izven mesta. Mora biti pridna in poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Snažna in zanesljiva«. 1391,1-1 Šoferja mehanika neomenjenega sprejm«m takoj v službo. Prešern Kranj 15753-1 Frizerko (Vihro ondulerko, sprejme frizerska 9akxn Florja-nska 6, Ljubljana. ,15652-1 Pridno dekle sprejmean za gostilno in pomoč pri gospodi njstvu. — Gostilna Ogni. Vič. Ljubljana. 15357-1 Brivskega pomočnika z mojstrskim izpitom, dobrega delavca. sprejmem takoj, riiča dobra. N tkala Prajdič, Jesenice. 15844-1 Mlado dekle sprejmem za dona&tJko pi-Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15890-1 Novo kuharico rabi 16. julija orož.niška postaja Sv. .Jurij ob ju ž. žel. Plača po dogovoru. 15087-1 | Boljše dekle zn g'»stilno m kuhinjo ter vsa hišna dftfn ter z znanjem molžonja krav. z dobrimi spričeval, sprejmem takoj. — Pcmudbo na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica«. 15692-1 fekstitna industrija v Sloveniji, išče za takojšen nastop perfektno steno-grafinjo in korespondenti-njo ki je pe^fak-na v hr-vrotskem in uemskem dopisovanju. Ponud.be na ogi. o Id. Jutra pod šifro »Fer-fektna*, 15S83-1 Šofer mehanik zanesljiv vozač, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen in kavcije z-možen«. «5870,1 Mizarskega pomočnika prvovrstno moč, sprejm'e Ličen, Celovška 209. 15872-1 Prodajalko z večletno prakso, z 20.000 gotovine, sprejmem za vodstvo podružnice v večjem mestu (ali koit tiho družaib-nico). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna in agilna«. 15845-1 CVa; ene (ie) i-"< m ; Din. !avek .1 Lm '..'■ Aifix) alt dajanje naslov Din. NajmanajSi znesef. 17 I^n Učenko pridno, poStcnih s-tarišev sprejme takoj veletrgovina 1. Andrašič veletrgovina Kranj. 15758-44 Učenko pošteno, pfidno in zdravo, sprejme trgovina z mešanim blagom I. Laikner, — Liubno, Savinjska dolina. !i589S-44 mm Inštruktorja iščem za gTadbeno delo-vodsko stroko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15798-4 Inštruktorja za francoščino energičnega, sprejmem. Rožna dolina X/8. 15875-4 Rroddm, Beseda 1 Din, Javek 3 Du> za šifro ali dajanje aslovr, 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Pozor frizerji! Aparate za trajno kotiranje najnovejše roamke .razprodajam proti tedenskemu odplačilu Din 100.- 5 trav? Kranj. Blejska o. 17. 15754-G Wertheim blagajno štev. 3, dobro ohranjeno, prodam takoj po ugodni cejii. Pomid'be rti ogl. odd. Jutra pod, »Blagajna«. 1583S-fi Okazija Zlata zaipestna moška ura Omega za Din 800 in dva krasna briljra.ntna orstona, naprodaj. Na ogled pri 0. Kiffmann. Mestni trg 8. 15905-6 , lieseda 1 Din, davek 3 Dim za šifro ali dajanje naslov 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din. Teletina prsa. karmencteljci 8 Din pleče 10 Din, nudi Aajc Tolika stojnica. Vodnikov trg. 15885-33 AytO;jnoio Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanajši znesek 17 Din BMW avto v odličnem stanju, naprodaj. pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni vožnja«. 15801-10 Motorno kolo s prikolico, Indian Scaut 030 cc-m, poceni prodam a" zamenjam za šolo. — N ogled v mehanični delavni ci Kralji fi. Gosposvetska cesta. 15868-10 Beseda 1 Die. Aavete 3 Din za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din Kolesa kroanarana im poniikljan« najboljši nemški fa-brikat, po najnižjih cenah, dobite samo v NOVI TRGOVINI, Tyrševa 36. 15391-Ui Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Radio zvočnik elektrodinamič.en, malo rab Ijen, prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 15880-9 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Nojmanajši mesek 17 Din Pes volčje pasme sliši na ime Lux, številka znomke 631, se je izgubil. Naslov lastnika Sokolska 3 (Pnile). Najditelj dobi nagrado. 15S71-27 ft Th. Rotman: Miha KlapouL in njegovi prijatelji K^pih* (Jeseda 1 Din, davek 3 Dir '.a šifro »[i dajanje naslova Din Nojmanajši znesek 17 Din. Otroški voziček šivalni stroj in omaro za obleko kupim. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 15833-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NViimanajš: znesek 17 Din Kupim dva vagona knajnikov in žamanja, en vagon kolobarjev in bukovega oglja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gena«. 13906-15 Beseda 1 Din. lavek S Dir, 'A šifro ali dajanje naslova i Din Nojmanajši znesek Din. Sančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 .izvršuje najbolje nakup ln prodajo HRANILNIH KNJIŽIC vseh denarnih zavodov Za odgovor Din 3 znamk 191.16 80 Na srečo se je tik ob bregu spet prikazal iz vode. »Pomagajte! Pomagajte!« je zakričal. Miha ga je z rilcem potegnil k sebi. Nato mu je ovil rilec okoli vratu, tla bi bil siromaka skoraj zadavil, in ga izvlekel na suho. Kupim knjižico Mestne hranilnice ljubljanske proti rednemu mesečnemu odplačevanju (x> dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod značko »Točnost«. 15859-16 Heeeda 1 Din, davek 3 Din ta šifro al! dajanje naslova 5 Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Posestvo treh oralov z vinogradom prodam za 35.000 Din bi mi [i ost a je Šmarje, Stojan Kari Poljčane. 16686-30 V centrumu Savinjske doline blizu poetaje naiprodaj no va komfortna vila s 1GOO kv. m vrta, po zelo ugodni ceni. Ponudbe na Jager gostilna »Na-Na«. Celje. 15901-20 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Di n Stanovanje primerno za inteligentno družino dveh oeeb, iščeim za 1. november ob tram vajski progi Zgornja Šiška. Št. Vidi Ponudbe z naved bo najemnine pod »Mirna stranka dveh oeeb« na ogl. odd. .Jutra. 15910-2lla Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Nojmanajši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje oddam v vili maloštevilni boljši stranki za avgust. Ce sta v Rožno dolino 24. 115880-31 \Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din Kot sostanovalca sprejmem goepoda v lepo solnčno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 15840-23 Opremljeno sobo šolnino, pripravno tudi za 2 osebi, oddam. Sv. Petra nasip 43. Na željo z za-jutrkom. 15906-33 2 separirani sobi z 1 in 2 posteljama, oddam takoj. Sv. Petra cesto (52/1. nad. !5€94-23 Prazno sobo veliko, parketirano, lepo na ulico, pripravno za vsako obrt aH stanovanje, oddam takoj ali avgusta. — Mestni trg lil/I. ^15912-23 Solnčno sobo oddam gospodu. Poljanski nasip 14, stopnišče VTI — vrata 10. 15861-33 Vsaki beseda 3 Din; lorvek 3 Din. za Šifro ali lajanje naslova 5 Din naimanjfi znesek 20 Din Carmen vignite takoj pismo v ogl. odd. Jutra! 16639-24 Iz življenja na deželi Z Jesenic S— Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri nedeljo ob pol 9. uri zv. (v nedeljo ob slabem vremenu tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Arena strasti«. Dodatki poleg Paramountovega zvočnega tednika domač Zora zvočni tednik in film »Slovenski plesi«. — Sledi velefilm »Ljubimca«. ★ BLED. Kino Bled predvaja danes ob 9. zvečer film »Črne rože«. Jutri ob 4. pop. in 9. zvečer velefilm »Carski sel«. BOROVNICA. Prijazni izlet nudi nedeljskim izletnikom dobro uro od kolodvora oddaljeni Pekel pri Borovnici s svojimi znamenitimi slapovi. Jutri v nedeljo bo Borovnica posebno mikavna, ker bo Sokol slavil svoj srebrni jubilej. Člani in prijatelji društva bodo gotovo sodelovali pri lepem slavju. Ob 8. zjutraj bo imel odbor slavnostno sejo, potem bo na pokopališču počasti! spomin pokojnih članov, sprejem zunanjih gostov pa bo ob prihodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.45. Potem bo sprevod z godbo na telovadni prostor. Radio Nedelja, 12. julija Ljubljana 8: Plošče. — 8.15: čas, poroči la, spored. — 8.30: Prenos iz Škofje Loke: Otvoritev razstave in koncert godbe »Lob-nik«. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe ;z stolnice. — 11.15; Radio orkester. — 12: Cas, vreme, poročila, spored. — 12.20; Radio orkester igra po željah. — 13: >NK« pevski jazz kvartet iz Trbovelj, vmes piošče _ 16.30: Prenos končne teniške tekme Zagreba. — 18.20. Otroška ura: Miki miška Mikec mož. — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvesiiila. —' 19.30: Nac. ura. _ 19.50: Harmoniko igra g. Stanko Avgust. — 20.30; Operni spevi in napevi, poje g. A. Drmota s spremljevanjem Radio orkestra. — 22: Čas, poročila, 6pored. _ 22.20; Prenos iz Park-hotela na Bledu; plesni orkester Erich Herse. Beograd 17; Narodne melodije. _ 17.3«): Vojaška godba. _ 19.50; Srbski narodni večer. _22: Orkester. — 23; Lahka glasba in ples. — Zagreb 16.45: Orkester. _ 20: Tam-buraški zbor — 20.45; Slagerji. — 22.15: Lahka glasba — Praga 19-20; Orkester in solisti. _ 20.20; Finska glasba. _ 21.30: Zvočna igra__22.35; Plesna glasba. — Varšava 21; Mešan glasbeni program. — 22.20; Orkester. _ 23: Plošče. — Dun«aj lt.45: Orkestralen koncert. — 13: Lahka glasba. — 15.40: Kvartet Anite Ast. — 16.45; Glasba primitivnih liudstev. — 17.50- r>u- RAJONSKE ZASTOPNIKE za Dravsko in Savsko banovino išče tekstilna tovarna. Samo gospodje od stroke pridejo v poštev in ki obiskujejo vse kraje najmanj 4-krat na leto. Prednost imajo gospodje, ki potujejo z avtom, svoje ponudbe naj pošljejo samo proti proviziji na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Ra.vonskl zastupnik«. fe IŠČEMO I INSERIRAJ V ,, JUTRU6' -.f mešalnike za beton in tri stavbinska dvigala sa višino do 20 metrov. Stroji morejo biti tudi rabljeni, toda v dobrem stanju. Cenj. pismene ponudbe izvolite slati pod šifro »Gradievlnstvo« na PnMIHtas d. d., »grob, Ilira 9. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif najske pesmi. — 19.10: Nadaljevanje koncerta. _ 20-05; Arije in pesmi.—20.45; Humor. _21: Španske narodne pesmi- — 22.20: Plesna muzika. _ 24; Ciganska kapela iz Budimpešte. — Berlin 18.40: Mali koncert-— 20: Pester program. — 22.20; Prenos iz Miinchena. _ 24: Plesni orkester. — Miinehen 20; Pevski koncert. _ 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 18; Koncert orkestra in solistov. — 20; Preno6 iz Heidel. berga. Ljudstvo oddaia za ljudstvo. _ 22.45: Lepe pesmi. — 23; Poziv na ples. — 24; Nočni koncert. V ponedeljek, dne 20. julija 1986, ob 10. uri se vrši pri sreskem načelstvu v Kamniku JAVNA DRAŽBA RffiARSKEGA ZAKUPNEGA OKRAJA 29. c., Moravče za dobo 10 let. Izklicna cena znaša Din 1000.—. Zakupni pogoji in drugi podatki so na vpogled pri sreskem načelstvu. SRESKO NAČELSTVO KAMNIK, dne 4. VTI. 1936. Beseda 1 Din. javek 3 Dib ta šifro aH dajanje naslova S Din Najmanajš! •T Oir Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša I i ste r i. t. d. » odlični izdelav si nabavite najce neje pr* PRESKERJL. SV PETRA C. 14 ŠATOR za 3 osebe Din 630.— dobavi Kolb & Predalič Ljubljana, Kongresni trg 4. Brez posebnega obvestila f K LIS E J E ENO vgCBAEVNt JUGOGRANKA •METRA M23 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, zlati pači, brat, stric, zet, in svak, gospod JOSIP J. UDIH, int. podpolkovnik kr. mornarice, v vestnem izvrševanju svoje naporne službe po težki živčni bolezni preminul. Truplo blagopokojnega položimo k večnemu počitku v soboto, dne 11. julija 1936., ob 5. uri pop. na tuk. pokopališče. KRANJ, dne 10. julija 1936. Globoko žalujoča soproga MARA, hčerka MARJA in sin ZORAN ter rodbine UDER, LIKOZAR in SEVCU # Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je naš iskreno ljubljeni sin, brat, nečak in vnuk, gospod SREČKO VAVPETIČ, abiturijent klas. gimnazije v KamniSkih planinah smrtno ponesrečil. Zemske ostanke dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v soboto, dne 11. julija 1936, ob 17. uri iz hiše žalosti, Prešernova ul. 87, na pokopališče Zale v Kamniku. KAMNIK, dne 10. julija 1936. ŽALUJOČI OSTALI. t Globoko užaloščeni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustila zlata in predobra soproga, mamica, babica, prababica, seetra, teta, svakinja in tašča, gospa KATARINA KRAVOS, roj. MIHELIče Pogreb dragih zemskih ostankov bo v soboto, dne 11. julija 1936 ob 4. viri popoldne, iz hiše žalosti v Stožicah štev. 123, na pokopališče k Sv. Križu. Večnaja ji pamjat! Ljubljana, Trst, Benetke, dne 10. julija 1936. FRAN JO — soprog; VLADIMIR, LJUBO — sinova; ELVIRA, OLGA, MILA NADA — hčerke. — Rodbine: MIHELIČ, LUZNAR, LOMBAR. TVANMf KRESEVIC, BERGINC, DR. BOŽIČ — in ostalo sorodstvo — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. — Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — .Val v Ljubljani.