Posamezna številka 10 vinarjev. Stev.206. v Damjani, t pelek. to. sepiralira isa Leto XL111. Velja po poSU: ss Za oelo leto naprej . , K 28-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— u ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— V spravi prejemaš mesefino „ 1*70 E=3 Sobotna Izdaja: s ■a oelo leto...... „ 7-— ■a Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 min): za enkrat .... po 18 V sa dvakrat...... 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popuat. PoroOna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. -—— Poslano: —r-— enostolpna potitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedeljo ln prazulke, ob 5. uri pop. Redna lolna prilooa Vozni red. ter Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = za Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 75G3. — Upravniškega teleiona št. 188. Trdnfaua Dnine padla. - Preho reta prodrli Rusi isrženi nazaj. -uspeh Hindenhurgouc shuplne. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. septembra. Uradno se razglaša: Naš napad v Volhiniji napreduje. Včeraj je bila prodrta ruska bojna črta severno od Olite, Dubno, drugo opirališče vol-hinijskega trdnjavskega trikota, je vzeto. V mesto je vkorakala včeraj konjenica avstrijske deželne brambe. Ob zgornjem teku ležeče zaporne utrdbe se nahajajo v naši posesti. Armada generala pl. Bohm-Ermollija je prodrla ob zgornji Ikvi in čez Novi Aleksinjec. Ruske bojne sile, ki so izpadle v prostoru zahodno od Trembovle čez Seret, so bile večinoma zopet vržene nazaj. V bojih, ki so se tu bili s sovražno premočjo, so posebno uspešno posegli vmes nemški gardni bataljoni pod polkovnikom pl. Leu. Ob spodnjem Seretu in ob Dnjestru je primeroma mirno. Ob zavzetju sovražnih postojank pri Novi-Siolki—Kostinkovi, o katerem se je poročalo včeraj, se je odlikovala v peš-boju konjenica, ki jo je vodil fml. pl. Bru-dermann. Od avstro-ogrskih bojnih sil, ki so se borile v ozemlju Jasijolde, so nekateri deli došli v pokrajino Mihalin, južno od Rožanega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalfeld- maršala pl. Hindenburga. Od Vzhodnega morja do Olite ni nobenih znatnih izprememb. Med Teziorijem in Njemenom se sovražnik trdovratno brani. Naše čete se bližajo Skidlu. Južno od Njemena se je sovražnik odtegnil porazu s tem, da se je umaknil čez Sehvjanko. Na zahodnem bregu se drže le še zadnje čete. Vojna skupina je ujela 3550 Rusov in zaplenila 10 strojnih pušk. Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Tudi tu se je med boji s sovražnimi zadnjimi četami skoro povsod dosegla Sehvjanka. Južno od Rožanega smo izvo-jevali prehod čez Rožanko. Avstrijske čete prodirajo dalje skozi gozd severovzhodno od Sielca. Vojna skupina generalield- maršala p 1. Mackensena. Pri Chomsku smo pridobili severni breg Jasjolde. Vsled našega nastopa proti severu je bil sovražnik prisiljen, da je iz- praznil svoje postojanke pri Berczi-Kar-tuski. Med jezerom Sterovvskie in prekopom Dnjepr—Bug smo dalje pridobili na prostoru. Južnovzhodno bojišče. Južno od Ostrova čez Seret prodrli sovražnik je bil vržen na svoje severno krilo nazaj. Najvišje vojno vodstvo. XXX Zmaga na črti Podkamien—Radzi-vilov, ki je prisilila Ruse, da so se umaknili na 90 km široki fronti, je ugodno vplivala na osvojitev druge trdnjave volhinjskega trdnjavskega trikota. Padec trdnjave Dubno, katero so osvojile čete desnega krila armade Puhalo, omogoča obkoljevalne napade na močne ruske obrambne postojanke na gorovju Kremeniec. Od zahoda in jugozahoda prodirajo proti tem gorskim postojankam čete generala Bohm-Ermollija, od severa jih bodo pa prijeli osvojitelji Dubna. Pod temi razmerami se tudi ruska fronti ob Seretu ne bo mogla dolgo držati. Trdnjava Dubno je bila razmeroma slabo utrjena, vendar je bila zelo pripravna za obrambo, ker leži med vodami, močvirji in gorovjem. Najmočnejši fort se nahaja na jugu trdnjave. Dubno šteje 27.000 prebivalcev, po večini j udov. Leži na polotoku, ki tvori Ikva. Utrdbe so 8 km jugozahodno od mesta. Pred vojsko je bilo v Dubnu do 100 topov. Padec Dubna bo pa seveda vplival tudi na položaj pri Rovnu, zadnji ruski trdnjavi v Volhiniji. Naše čete so že dosegle vzhodni breg Ikve in bodo lahko nastopile proti jugozahodni fronti Rovna. XXX RUSKO URADNO POROČILO. Dunaj. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana objavljajo sledeče rusko uradno poročilo. 6. s c p t e m b r a. Na bojni črti Riga—Dvinsk in v smeri proti Dvinsku nič važnega. Med Svento in Vilijo in med Vilijo in Memelom je položaj neizpremenjen. Ob Memelu med pokrajinami mest Mereč in Poski so Nemci 5. septembra, v sledeči noči in 6. septembra poizkušali, da razširijo svoje prodiranje. Boji tam se nadaljujejo. Južno od Memela do Pripjeta drže naše armade še iste postojanke. Sovražnik najresnejše napada od jutra 5. septembra na pokrajni pri Volkoviskemu ob železnici, ki vodi iz Sjevdeja čez Jas- joldo v pokrajino, ki vodi pri Korkem in ob železnici Pinsk—Dragočin. Te poizkuse so preprečile naše čete. Z ostalih delov bojne črte se poroča le o bojih zadnjih oddelkov. Južno od Poljesja osredotočuje sovražnik svoje napore proti cestam, ki vodijo iz pokrajine pri Lucku v Dubno in Kovno. Ob našem krajnem napadu pri vasi Borbin. 5. septembra smo ujeli 8 častnikov in 300 mož. Ob Seretu se poroča le iz pokrajino ob izlivu o napadalnih poizkusih na naši kakor tudi' na sovražni strani, ki se niso odločili. Dne 4. septembra smo v tej pokrajini zaplenili štiri strojne puške in smo ujeli 400 mož. POLOŽAJ PRI GRODNU. Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Poročevalec »Timesa« izjavlja, da delajo avstrijske in nemške armade pred vsem na to, da osvoje železniško omrežje med Rigo in Lvovom, ker morajo premagati vedno večje transportne težave in preskrbovati povsod s potrebščinami čete na 1200 km dolgi bojni črti. Položaj pri Grodnu je vznemirljiv. Nevarnost obstoja od Mereča severno od Grodna do Pjaskega ob železniški progi Volkovisk Ivolock. Umikajoči se Rusi so izpostavljeni vednim frontalnim napadom. Sklepati se mora, da je bila ruska ofenziva proti Vilni začasno vržena. Nemci so v ugodnem ozemlju in s silovito premočjo strojnih pušk s primeroma malimi silami odbili ruske napade in nadaljevali operacije proti grodniški pokrajini. Curih. Poročevalec pariškega lista »Lc Journal« brzojavlja svojemu listu iz ruskega glavnega stana: Vzhodno od Grodna se bijejo ljuti boji. Rusi poizkušajo z vsemi silami kriti železnico in umikanje armade. Nekaj dni je položaj ruske armade pri Grodnu strašen, a upajo, da se pred obkolitvijo, ki ji grozi, rešijo s tem, da žrtvujejo nekaj topov. Rotterdam, 9. septembra. »Daily Mail« poroča iz Petrograda, da so ruske *ete iz Grodna že na varnem. KIJEV V NEVARNOSTI. Bukarešt. Iz strahu pred prodiranjem zaveznikov so pričeli premožnejši meščani zapuščati Kijev. Oblasti sc preselijo v Jekaterinoslav in v Poltavo. Kijevski gubernator je bil odstavljen. Posadko ojačijo. RAZVRSTITEV RUSKE ARMADE POD CARJEVIM POVELJSTVOM. Kodanj. »Rječ« izvaja: Pod carjevim vodstvom so pričeli še enkrat iz-nova razvrščati ruske bojne sile. CAR POVERJA POVELJSTVA GENERALOM, KI JIH JE BIL ODSTAVIL VELIKI KNEZ NIKOLAJ. Stockholm. Iz Petrograda: Carjevo armadno povelje odreja, da sc zopet nastavi osem ruskih generalov, ki jih! je bil odstavil po mazurskih bitkah pozimi veliki knez Nikolaj. SLOVO VELIKEMU KNEZU NIKOLAJU. Kolin. »Kolnische Zeitung« izvaja glede na armadno povelje ruskega carja: Armadno povelje pomenja uradno priznanje neuspeha ruskega orožja, priznanje, da je bil veliki knez organi-* zator ruskih porazov. Vojska je dospela za bo v važen oddelek. Pri zaveznikih mora učinkovati odslovitev gene-ralisima uničevalno. Premestitev velikega kneza v Tiflis je slovo v popolni obliki. Ne varamo se morebiti, da odstranitev velikega kneza pomenja prvi korak k miru. Naši vojskovodje in naše neutrudljive čete lahko beležijo ta dogodek poleg svojih zmag kot političen uspeh. ODSTAVLJENJE VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA NIKOLAJEVIČA. Kodanj, 9. septembra. Carjev sklep, da prevzame sam vrhovno poveljstvo svo-. jih čet, povzroča v Rusiji velikansko po-r zornost. Začetkom vojske že so razpravljali, če ne kaže, da bi bil prevzel car sam vrhovno poveljstvo. Reklo se je takrat, da je car bolehen in da ga ne smejo izpostavljati nevarnostim na boini črti. Trdi se, da je prevzel car sam vrhovno poveljstvo na željo Francije, ki je izjavila, da se mora poveljstvo izpremeniti, sicer odpove Francija svojo denarno podporo. Veliki knez je zadnje čase tudi sam večkrat iz javil, da namerava odstopiti. Veliki knez Nikolaj namerava nastopili še daljši dopust, predno prevzame mesto kavkaškega podkralja. Stockholm, Odstavitev velikega kneza je bila sklenjena v zadnjem ministrskem svetu. Car je pozval velikega kneza, naj se odpove, ker se razdeli ruska armada v enakočinovne dele in ker se poveri poveljstvo več generalom, da se olajša odgovornost posameznikov. ZAKAJ JE MORAL VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ NA KAVKAZ. Kodanj, O padcu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča izvaja »National Ti-dende« med drugim: Ne more se dvomiti, da se pogum in zaupanje ruske armade ojači, ker je car sam prevzel vrhovno poveljstvo. Carjev sklep je zadal trd udarec velikemu knezu. Znano jc, kako da sovraži veliki knez Nemce. Čule so se njegove besede: »Nemčijo razbijem!« Umeva se zato čuvsLvo, s katerim je odložil palico vojskovodja. Dovede li prevzeto carjevo vrhovno poveljstvo do preobrata vojne sreče? Bog zmage koraka z močnimi bataljoni. Vprašati se mora, če more novi ruski voni minister postreči z novimi bojnimi silami carju in generalu Aleksejcvu, Berolin. (Kor. ur.) Z ozirom na carjev sklep o velikem knezu Nikolaju Nikolaje- LISTEK. Cadorna je po dolgem obotavljanju končno vendar dovolil, da so smeli italijanski vojni poročevalci na fronto. Kot prvi je poslal svoje poročilo s fronte Mario Mariani. Iz njegovega živega, nazornega opisa izhaja, kako nepripravljeni so odšli Italijani »reševat« snežne predele in koliko solza so že prelili sloviti alpinci radi mraza. Mariani piše v »Secolu«: Naš avto divja ob obali na dolgo raztegnjenega jezera v noč. Jezero se razprostira kot velika črna lisa pod brez-zvezdnim nebesnim svodom. Njegovo vodo je mogoče razločiti le v dosegu luči, ki stoje krog na obali. Iz ozadja se pošastno pokaže mogočen svetilni pramen svito-meta, ki kakor s Upajočimi prsti išče naš voz. človek ima čut, kakor bi sc vozil v žarnem snopu kometa. Nato se nenadoma zasvetita dva bajoneta in stražin »Stoj!« doni v noč. Natančno se pregledajo naše legitimacije. Tej operaciji se morar../ te- kom nadaljne vožnje še mnogokrat podvreči. Nastopajoče dnevno svitanje in sveži gorski vetrovi poženo oblake polagoma v beg in nebes se izpremeni v belkasto-sivo morje, preko katerega šviga posamezen mrzel svit bledečih zvezd. Zrak je tako mrzel, da nam drhte vsi udje. Zaman iščemo zavetja v odejah in ogrinjalih pred njegovo nemilo krutostjo. Zobje nam kle-pečejo in trepetajoč mraza se vsak hip zbudimo iz polsna, v katerega nas pa vendar vedno zopet zaziblje guganje voza in enolično ropotanje motorja. Pred mojimi zaspanimi očmi naraščajo gore v modrikasti tmini kakor velikani, ki hočejo prodreti nebesni obok. Naša pol vodi skozi vasi, ki se zde, kakor bi ležale v globokem snu. Splašeni, potepajoči sc psi tulijo, zlato bleščeče oči črne mačke se svetijo v noč, iz dalje doni petelinov klic. Na nekem križišču skoči čez pot prestrašen zajec in izgine na drugi strani. Še majhna plezalna pot in na cilju smo. Častniki obkolijo naš avto in nas prisrčno pozdravijo. Obžalujejo, da moremo biti le kratek čas njih gostje v strelskih jarkih. V kraljestvu alpincev smo. Po ozki stezi se v spremstvu častnikov vzpenjamo k glavnemu stanu: revna kmečka koča, skozi razpoke v steni piha ledenomrzli veter. Dan je napočil. Krog pogrnjene mize sedimo in pijemo svežo, vročo kavo. Govorimo o vojni. »Tu ne vodimo vojne samo proti sovražnim vojakom, marveč še veliko bolj proti alpam,« pripovedujejo častniki. »S skrajnim naporom živcev in neumorno ču-ječnostjo, ki izčrpu.je vso našo moč, se borimo proti goram. Hvala Bogu, naše zdravje doslej še ni veliko trpelo. Ljudi, ki takim naporom niso dorasli, pošiljamo za fronto, da se uporabijo v lažji službi. Lc malo-kateri izmed naših vojakov se more neposredno privaditi položaju., tisti pa postanejo potem tukaj še krepkejši in zdra-vejši. Z gorovjem je tako kakor z morjem. Slabi ga ne prenese in izgubi pogum, močni sc pa hitro privadi novemu življenju. Pravi in resnični naš sovražnik je mraz. Ta nam zastruplja življenje, preganja nas korak za korakom in nam izrablja moči. Ravno zato prosijo vse naše straže v ospredju tako nujno za gorke vo'nene stvari. Volne, volne, volne! to jc njihova stalna želja. Prosijo za do- kolenke, snežne kučme, zapestnice, odeje in enake stvari. Danes smo še v avgustu in že se ne vidi ničesar drugega nego sneg. Sneg je zelo lep. ako se gleda nanj iz gorke sobe, izza gorke peči. Toda mi smo vedno sredi v njem. Sneg nam leze za tilnik v obraz, v obleko in v usta. Nc da nam, da bi se posušili, izsili si vhod v našo obleko, grize nas v meso in prodira do kosti. Vi časnikarji morate doma pripovedovati in vedno zopet samo to povdarjati, da naj nas ženske preskrbe z gorkimi stvarmi, ker je naš prvvi sovražnik mraz, ne pa oboroženi vojaki. Ženske naj ne nehajo plesti za nas nogovic. Vsak košček čokolade, vsaka cigareta je znamenje skrbi za nas in nam nad vse dobrodošla. Toda izmed vseh darov so nam najdražji in najbolj vroče za-željeni oni, ki nas varjejo pred najkrutej-šim sovražnikom. Danes ponoči je znašal mraz pri nas 31/2 stopenj, toda pred štirinajstimi dnevi smo imeli že celo 20 stopenj pod ničlo. Včeraj nas jc obiskal artiljerijski stotnik X. in nam pripovedoval, da se vleže sneg na topovske cevi in sc ne staja niti takrat, ko postaja cev vsled streljanja že gorka.« viču izvaja »Berliner Tageblatt«: Utemeljitev, zakaj da je bil veliki knez imenovan za podkralja v Kavkazu, ne more nikogar varati. Veliki knez jc bil odstranjen, ker je odgovoren za ruske poraze na Poljskem in v Galiciji in ker je bil po tem neuspehu zlomljen njegov vpliv. »Vossische Zeitung« izvaja: Ne pričakujemo, da iz-prememba vrhovnega poveljstva more iz-prerneniti izid boja. Vsi poizkusi, da bi se zavezniki sporazumeli o skupnem vojaškem nastopu, se izjalovijo vsled nenavadne zveze naših sovražnikov, med katerimi zasleduje vsak drug političen smoter. Tega ne izpremeni tudi novo rusko vrhovno poveljstvo. »Lokalanzeiger« izvaja: Poleg visoke vojaške važnosti ne more nihče prevzeti tudi politične važnosti. Z odstranitvijo velikega kneza od vrhovnega poveljstva izgubi ruska vladna stranka svojo največjo oporo. Berolin. Iz Genfa se poroča: Francoski kritiki naštevajo celo vrsto velikih napak, ki bi jih lahko zagrešili nemški vojskovodje, če bi bili dovolj ljubeznjivi, da bi hoteli pomagati do uspehov novi dobi v Rusiji. Clemenceau je rekel, kar se je bliskovito hitro razširilo: »Nič se ni izPre-menilo, samo enega vrhovnega poveljnika imamo pri nas več.« »Matin« piše o pri-četku nekake svete vojske v Rusiji. Milan. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« piše z ozirom na znani brzojavki med carjem in Poincarejem glede na izpremembo v vrhovnem poveljstvu: Car se je obvezal svojemu narodu, zaveznikom, da ne opusti vojske prej, dokler ne drži Rusija zmage v pesteh. Pozorišče se sicer ne bo iz-premenilo takoj, pripravljeni moramo biti oa nadaljnje kritične ure, a gotovo je to, da se izboljša ruska armada in njena moč. ODSTOP DOSEDANJEGA KAVKA-ŠKEGA PODKRALJA. Petrograd. (Kor. ur.) Car je dosedanjemu kavkaškemu podkralju grofu Voron-covu-Daškovu poslal odlok, ki hvali njegov trud in njegove napore v upravi dežele in za ojačenje duha starih izročil med slavnimi kavkaškimi četami. Car izjavlja, da ugodi njegovi prošnji, da se more posvetiti delu, ki bolj odgovarja njegovemu zdravju, ▼zame mu zato mesto kavkaškega podkralja in ga prideli svoji lastni osebi. NIKOLAJ ODPOTOVAL NA KAVKAZ. Petrograd. (K. u.( Veliki knez Nikolaj ie odpotoval na Kavkaz. RODŽJANKO KANDIDAT. Kodanj. »Politiken« poroča iz Petrograda: Rodžjankov vpliv je vedno večji in AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. septembra. Uradno se poroča: Splošen mir traja dalje. V prostoru pri Schluderbachu so prepodile naše čete z ognjem slabotnejše sovražne oddelke, ko so prodirali proti naši postojanki Po-pena. Ravnotako sta bih odbiti dve italijanski stotniji, ki sta napadli v ozemlju Paralba neko naše opirališče, in postreljene so bile sovražne patrulje, ki bi bile rade priplezale na Monte Ciadeni, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, XXX Italijansko uradno poročilo. Rim, 7. septembra. Dne 6. septembra zvečer jc otvorila naša artiljerija v dolini Camonica ogenj proti sovražnim lopam na Concade Presene, jih deloma razrušila in prisilila posadko, da je zbežala; te čete smo potem zasledovali s šrapneli. V dolini Concei je nek naš oddelek v noči 5. septembra izvedel drzen napad na žago in električno centralo v Lenzemu severno od Berzecca in oboje porušil. Pri Tolminu je sovražnik v noči na 6. september po silnem artiljerijskem in pehotnem ognju napadel naše postojanke na pobočju Mrzlega vrha. Čeprav sta megla in tema podpirali napad, je bil ta s težkimi izgubami za sovražnika popolnoma odbit. Ob spodnji Soči je sovražnik obstreljeval Sv. Peter, Cassegliano in Tržič. Nekaj prebivalcev je bilo ubitih. Iz reke smo potegnili dve plavajoči mini. Cadorna. Sprejem pri armadnem poveljniku Boroeviču. Vojni poročevalci poročajo iz vojnega časnikarskega stana 9, t. m.: V stanu armade ob Soči me je bil sprejel z malo skupino vojnih poročevalcev pod vodstvom stotnika \Vappina danes armadni poveljnik general pehote Svetozar pl. Bo-roevič. Nisem stal prvič pred generalom. Jasno sem se spomnil ob današnjem sprejemu tistih dni v oktobru, ko je bil prvič oproščen Pržemysl, in nas je pozdravil s tistim zgodovinskim govorom, v katerem je — ojster govornik — prvi označil vojsko za vprašanje tehnike in ko je govoril o razmerju številk 1 do 3, v katerem nam stoje nasproti Rusi. Njegovo prerokovanje ima največ nad, da postane ruski ministrski predsednik, XXX NAPAČNO ODPOSLANI RUSKI TOPOVI. Iz Petrograda se čez Kopenhagen poroča: Poslanec Kenskij je izvršil senzacio-nelno odkritje, da so se ruski težki topovi, ki so bili izdelani pri Putilovu za fronto ob Njemenu, izgubili. Po daljšem iskanju so jih našli v Vladivostoku, kamor so bili baje pomotoma odposlani. PRESKRBA STRELIVA V RUSIJI. Haag. »Times« poročajo, da so v Rusiji pomnožili majnika izdelovanje streliva za 30, zdaj pa še za 100%, a Rusi so izgubili tri glavna mesta s tvornicami za strelivo: Varšavo, Vilno in Rigo. Tvornice so sicer premestili, a posledice se kažejo, ker v novih prostorih ne morejo izdelati toliko blaga, kolikor so ga v prejšnjih. RUSKE IZGUBE. Berolin, »Lokalanzeiger« poroča iz Kodanja: »Nowo Vreme« poroča, da mora vlada s silo razlaščati zasebne hiše, ker so bolnišnice tako prenapolnjene, da ne vedo, kam z ranjenci, ki dohajajo vsak dan. Vsa primerna javna Polopja, šole, cerkve in gradovi so že izpremenjeni v bolnišnice. Vsled strašnih izgub pa vse odredbe ne zadoščajo. USMRČENJE ODLIČNIH RUSKIH VOHUNOV. Petrograd, 9. septembra. Zadnje dni so usmrtili podpolkovnika Mjaso-jedova, Freinata in barona Grothusa, ker so stali na čelu zelo razpletene vohunske organizacije. Freinat ie bil do leta 1914 policijski ravnatelj in je bil pozneje kot uradnik s posebno misijo prideljen notranjemu ministrstvu, postal je tudi ekscelenca. Grothus je bil namestnik genei*alnega guvernerja Tre-pova v Petrogradu in je bil nato načelnik v vzhodnih provincah delujoče olirane. Kmalu nato je bil policijski poveljnik v Rigi. XXX RUSKI POLAGALEC MIN SE POTOPIL. Kodanj, 9. septembra. V Finskem zalivu je zadel polagalec min »Newa« na neko mino in se je potopil. »Newa« je bila zgrajena 1. 1906, Prevozila je na uro 16 pomorskih milj; obsegala je 500 ton. »Ob razmerju 1 do 1 bomo dosegli tiste uspehe, ki jih pričakuje javnost,« se je zdaj uresničilo. Ko je danes stopil general zopet v sobo, je segel vsakemu v roko, se je spomnil pač tistih dni oktobra v Pržemyslu in pač tudi svojih takratnih besedi, ki so se vresničile v velikonočni bitki. Bil je trenutek močne napetosti, ko smo stali zopet nasproti tej osebnosti, da čujemo iz ust vodnika zopet javnosti namenjene stavke, ki jih podam javnosti natančno tako, kakor jih je pregovoril. Rekel je končno: V teh besedah hočem vse spojiti: Naš položaj tu doli je sijajen. Povsod stojimo sijajno, tako dobro, da si boljše niti ne moremo predstavljati. Besedo »sijajno« je izpregovoril jasno, spontano in elementarno. Pristavil je še, da ne pozna njegova armada nobenih skrivnosti in da lahko vse vidimo, kar hočemo. Odšli smo pod vtisom prepričanih in prepričevalnih besedi, izpregovorjenih z najmerodajnejše strani in ki so potrdile, kar sem tam doli opazoval z lastnimi očmi: nezmožnost vseh sovražnih naporov, da bi se kakorkoli izpremenile postojanke, ki smo si jih bili izbrali ob začetku vojske. Visoka pohvala koroške vojne skupine. Poveljnik jugozapadne fronte, generalni polkovnik nadvojvoda Evgen je po končanem nadzorovanju na Koroškem razglasil sledeče: Območje armadne skupine zapuščam z najboljšimi vtisi. Krepak nastop vojakov in prostovoljnih strelcev, njih službeno zadržanje, njih dobra oprema, končno položaj in delovanje v zavodih me je vseskozi zadovoljilo. To mi je dokaz, da bo armadna skupina svojo nalogo tudi nadalje izvrševala požrtvovalno in končno rešila z dobrim uspehom. Italijanske zastave na zvonlkn v Pon-tablju. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Neka patrulja požunskega domobranskega polka je zapazila dne 5. t. m. na zvoniku v Pontablju dve italijanski zastavi. Povelinik patrulje je nato odposlal tri prostovoljce, enega desetnika in dva domobranca, ki so odstranili obe zastavi in ju prinesli s seboj. Vsi trije so bili odlikovani s hra-brostnimi svetinjami in od armadnega poveljstva obdarjeni s 100 kronami. Poveljnik laške patrulje, ki je v noči na 5. september razobesil zastavi, bo najbrž tisti, ki je 5. septembra padel v boju z neko našo poljsko stražo. Vojska v gorovju. London, 9. septembra. Poslanec Ci-cotti nadaljuje v »Avanti« svoje zanimive opise italijanske vojske: Že mesece oblegajo Italijani Col di Lano, na katerega so že neštetokrat z vztrajnostjo skušali splezati. Vsak poizkus tvori poglavje zgodovine gorske vojske, ki je pisano s krvjo drznih naskakovalcev. Avstrijci leže nevidno med skalami in čakajo, da se približajo Italijani na streljaj, nakar jih po-strele. Padlim sledi nova skupina, katero zadene ista usoda. Laški ministrski svet. Lugano, 9. septembra. Salandra je sklical dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne ministrski svet, da razpravlja o zunanji politiki in o vojaško gospodarskih ukrepih glede na trgatev in o otvoritvi šol, dalje o prezimljenju vojakov in o zgradbah zimskih lop. »Giornale dltalia« poroča o posvetovanju vseh ministrov 8. t. m. Razpravljali so o preskrbi s strelivom. Sonnino se je minuli teden večkrat razgovarjal s tujimi diplomati, med njimi tudi z rumunskim poslanikom princem Ghiko. Lugano, 9. septembra. »Giornale dTtalia« poroča, da nameravajo v današnjem ministrskem svetu sklepati o tistih vojaških zadevah, ki so v nepo-srednji zvezi z obiskom francoskega vrhovnega poveljnika generala Joffre v Vidmu. Barzilai napoveduje političen govor, Turin, Rimski dopisnik »Stampe« obvešča: Barzilia govori 12. t. m. velik političen govor o vojski v Neapelju, Ker bodo do takrat znani gotovi politični in vojaški dogodki, bo razpravljal minister o novem položaju Italije. Pričakujejo tudi pritrdilne brzojavke od Salandra. Za 20. september nameravajo v Rimu izredno slavlje. Kralj brzojavi županu zgodovinsko brzojavko. Bukarešt, 9. septembra. (K. u.) »Az Est« poroča iz Sofije: Podpisana je tur-ško-bolgarska pogodba. Z vojaškimi častmi je bilo izročeno Bolgariji novo ozemlje. Sofija, 9. septembra. S podpisom turško-botearske pogodbe so bili tudi bolgarski pogoji sprejeti. Dva turška polka v paradni obleki sta pričakovala dva bolgarska polka na novi meji, ki sta prikorakala s plapolajočimi zastavami. Turška polkovna godba je zaigrala »Šumi Marica«, a bolgarska godba pa turško himno. Ko so si izkazali čast in izmenjali dokumente, je turški poveljnik izročil bolgarskemu poveljniku novo ozemlje. Nato se je vršil banket v Odrinu. Bolgarski ministrski predsednik sodi, da se mir kmalu sklene. Soiija. (Kor. ur.) Listi poročajo, da je izjavil ministrski predsednik Radoslavov nasproti neki deputaciji sobranja, ki mu je izročila spomenico o položaju Armencev v Turčiji: Na zahodu se opažajo gotovi znaki, da se kmalu sklene mir. Razmere Bolgarije nasproti Turčiji so izvrstne in je Bolgarija že dejansko lastnica železniške proge v Dedeagač. Turško-bol-garska meja se razteza ob reki Tunča do Karagača, ki pripada Bolgariji, dalje do Soflua, dva kilometra vzhodno od Marice, od Soflua do Enosa ob levem bregu reke Marice, Položaj kabineta je jako trden. Računa z domoljubjem opozicije, osobito kmečke zveze, in ne namerava razpustiti sobranja. Radoslavov ne veruje na skupen nastop Srbije, Rumunije in Grške proti Bolgariji. Če bi se morala Bolgarija vojskovati, se bo vojskovala le na eni bojni črti. Bolgarske nove meje. Kakor znano, je morala Bolgarija leta 1913 pustiti Turčiji vse one kraje, ki jih je bila leta 1912. z orožjem osvojila v Traciji. Po bukareškem miru se je morala zadovoljiti s koščkom tur- Mila v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 9. septembra. (Kor. urad.) V odseku Anaforte je 8. t. m. povzročil naš ogenj eksplozijo streliva in bomb v sovražnih strelskih jarkih južno od potoka Azmak. V odseku Ari Burnu je metal sovražnik bombe na naše levo krilo, a ni dosegel uspeha. V odseku Dezil Bar le slaboten ogenj. Na ostalih bojnih črtah je položaj neizpremenjen. ANGLEŽI NE UPAJO VEČ, DA PREMAGAJO DARDANELE. Berlin. »Morgenbladet« v Christianiji izvaja: Angleška vlada je prepovedala 5, t, m, vse stave na padec Dardanel, ker Obema kraljicama in vsem princezinjam nameravajo prirediti velike manifestacije. Župan namerava izjaviti, da nadaljuje Italija vojsko toliko časa, dokler ne doseže svojih nravnih mej. Pomanjkanje zimske opreme. Curih, 9. septembra. Ministrski predsednik Salandra je na povratku v Rim obiskal Turin in se razgovarjal z vodilnimi krogi o zimski opremi čet, ki že seclaj zelo trpe vsled hudega mraza v Alpah, ker imajo letno obleko. Italija pomika čete proti Švici. Bera. Iz poučenega vira se zago-i tavlja, da pomikajo Italijani približno dva tedna čete z avstrijskega bojišča proti švicarski meji. Premestitev, ki tiče, kakor se zdi, tiste rezerve, ki so jih bili pripravili Lahi za slučaj, če se jim posreči prodreti v Trst, je brez-dvomno namerjena proti Švici. Seveda s tem še ni rečeno, da namerava Italija napasti Švico, marveč hoče le doseči, da bodo morali Švicarji odposlati znatne dele švicarske armade na laško mejo. Curih, 9. septembra. K poročilu o premikanju italijanskih čet na švicarsko mejo, poroča »N. Ziiricher Ztg.«: Včeraj zvečer so bile tudi v zveznem mestu razširjene vesti o različnih italijanskih premikanjih čet. Zveznemu svetu o tem ni ničesar znanega. Gre za popolnoma neutemeljene vesli. Isto velja tudi glede na vest, da se jc zvezin svet izjavil permanentnim. Italijanski ovaduški odbori razpuščeni, Ob izbruhu vojske so po Italiji ustanovili odbore, ki so imeli namen ovajati vohunstva sumljive osebe. To jc bila voda na mlin mnogih brezvest-nikov, ki so sc lahko maščevali nad neljubimi jim osebami, četudi lc-te niso niti najmanjše stvari zakrivili. Sedaj je bila mera teh odborov polna ter so jih jeli razpuščati. Tako poroča »Avanti«. škega ozemlja. Za Bolgarijo jc zelo ne* ugodno, da teče železnica iz južne Bolgarije, ko se izogne Rodopskemu pogorju, ob Marici precej daleč po turškem ozemlju. Tu jc ob odpremlja.nju čet, častnikov in vojnega materiala vedno prišlo do neprijetnega trenja. Zato se je na Bolgarskem porodila iskrena in pravična želja, da bi se to vprašanje končno uredilo. Ko so četve-rosporazumne velesile jeie vplivati na Bolgarijo, da bi jo nahujskale proti Turčiji, obečujoč ji za to mejo Enos-Midia (ki bi si jo morala pa Bolgarija sama z orožjem priboriti), je bolgarski ministrski predsednik stavil porti popolnoma odkrito vprašanje, dali bi ne bila voljna v svrho prijateljskih sosedskih odnošajev vrniti Bolgariji oni del ozemlja, ki ga je bila Turčija izgubila v vojski 1912. Odlični turški krogi so takoj izpo-četlia razumeli važnost tega vprašanja ter izjavili, da so pripravljeni za pravičen dogovor, posebno so pa pripravljeni odstopiti toliko preporno področje, po katerem mora voziti turška železnica. Seclaj je ta dogovor sklenjen v vseh podrobnostih in prijateljski odno-šaji med Turčijo in Bolgarijo so zagotovljeni. Namesto vojske si je Turčija pridobila prijatelja. Nova bolgarsko turška meja gre ob Tundži do severno od odrinskih utrdb, napravi krog teh večji lok do Maraša ter teče ob Marici do odrinske-ga kolodvora v Karagaču, ki je postal bolgarski. Meja preseka ondi cesto, ki vodi iz Karagača v Odrin, ravno na sredi ter gre potem od vasi Bošnjak ob levem bregu Marice, tako da pripadeta oba bregova Bolgariji. Na ta način so bolgarske prometne zveze na tej reki olajšane. Leva obala Marice je potem meja vse do Egejskega morja. Marica je tako postala bolgarska reka. Bolgarija dobi na ta način 2000 km2 turške Tracije. je bilo razmerje stav 90 odstotkov, da Angleži ne premagajo Dardanel, in le 20 odstotkov jih je stavilo, da Angleži Dardanele premagajo, STRAH ANGLEŽEV PRED NEMŠKIMI PODMORSKIMI ČOLNI V DARDANELAH. Carigrad. (Kor, ur,) Moštvo potopljenega podmorskega čolna so prepeljali v Carigrad, Ujetniki izjavljajo, da Francozi in Angleži v sedanjih razmerah ne morejo upati na najmanjši uspeh v Dardanelah in se pritožujejo predvsem radi delovanja nemških podmorskih čolnov, ki ovirajo delo angleško-francoskega brodovja in ki so povzročil^ da ne voziio niti več transportni Voiska z Nalilo. parniki, ker so potopili neko transportno ladjo, TURČIJA ODŠKODUJE INOZEMCE. Carigrad, 9. septembra. (K. u.) Uradno se poroča, da je sklenila turška vlada od-škodovati tiste podanike sovražnih držav, ki so bili oškodovani vsled sovražnega obstreljevanja, Z iflsa. SRBI IZPRAZNJUJEJO ZAJČAR. Solun, 8. septembra. (Kor. ur.) Iz Srbije do šli popotniki poročajo, da izpraz-njujejo Srbi zaloge z živežem in s strelivom v Zajčarju in jih prevažajo v Niš. STALIŠČE RUMUNIJE. Kolin, 9. septembra. »Kolnischc Zeitung« poroča iz Stockholma: Izrazito ententi naklonjeni list »Dagens Nyheter piše: Znano je temeljno načelo romunske politike, da pristopi na stran, ki bo zmagala, ter si zato ohrani popolno svobodo odločevanja tako dol go, dokler je izključena vsaka negotovost. To je ravno isti sveti egoizem, vsled katerega je napovedala Italija vojsko in kateremu je sledila Rumuni-ja z mnogo uspehi v drugi balkanski vojski. BOLGARIJA GROZI SRBIJI. Soiija, 9. septembra. Glasilo bolgarske vlade »Narodni Prava« izvaja: Kakor hitro odpovejo vsa sredstva, da se doseže sporazum mirnim potom, je tista država, ki hoče doseči svoje zvanje, prisiljena, da se posluži sile z orožjem. Bolgarski javnosti je vedno jasnejše, da naši nekdanji zavezniki za nič na svetu ne odnehajo nesrečno Macedonijo tlačiti, dokler ne iz-pregovori bolgarska sila. Bolgarska vlada, ki je izčrpala vsa sredstva, celo direktno vmešavanje sporazumnih velesil, da se balkanske države sporazumejo, ne preostane drugega, kakor da išče varnega in uspešnega sredstva v uresničenje narodnih bolgarskih vzorov, katerim so bili tisočeri žrtvovani. SRBIJA OSTANE V DRAČU. Lugano, 9. septembra. Kakor poroča milansko časopisje iz Niša, je Srbija odločno odklonila, da odpokliče svoje čete iz DraCa" SRBIJA ODNEHAVA. Lugano. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda, Rusija je obveščena, da je Srbija voljna Bolgariji odstopiti listo ozemlje, ki ga želi Bolgariji sporazum, Srbija odstopi ozemlje v Macedoniji ob desnem bregu Vardarja, Rusko časopisje slavi popustljivost Srbije kot jamstvo zmage nad Nemčijo, SRBSKI UGOVOR. Sofijski list »Utro« izve, da se srbska nota poziva na zgodovinske odno-šaje ozemlja, ki bi se imelo odstopiti Bolgariji. Srbski noti sta priloženi dve prilogi, v katerih Srbija razlaga vzro- ke, zakaj odklanja predloge entente. V prvi prilogi izjavlja Srbija, da jc žrtvovala velike žrtve v tej smeri, ker je velik del ozemlja s srbskim prebivalstvom odstopila Italiji (lepa »rešiteljica« Jugoslovanov, ki jih prodaja njih krvnim sovražnikom — Lahom); to je dovolj velik dokaz, kako je Srbija poštena nasproti zaveznikom. V drugi prilogi razpravlja srbska vlada na temelju statističnih podatkov in zgodovinskih dokumentov o zemlji, ki bi se imela odstopiti Bolgariji. Opozarja tudi na nevarnost, kateri bi bila izpostavljena Srbija vsled razvoja zelo močnega soseda. SRBIJA IN POSEBNI MIR. Niš. Srbski brzojavni urad demontira poročilo »Balkanske pošte«, ki je poročala 30. avgusta, da bi bil srbski poslanik v Bukarcštu podmral napore avstrijskega in nemškega poslanika za poseben mir s Srbijo in da so razbili pogajanja na povelje princa Aleksan- dia' MACEDONSKO VPRAŠANJE. Carigrad. »Sabah« poroča iz Sofije: Srbska vlada je izjavila po svojem poslaniku v Sofiji, da želi neposrednje _ se z Bolgarijo pogajati o Macedoniji. Ministrski "predsednik Radoslavov je nato odločno izjavil, da ne mere ugoditi želii Srbije, ker se more Bolgarija pogajati o Macedoniji izključno le temeljem note sporazuma. ZAGONETNA IZJAVA GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Pariz. (Kor. ur.) Atenski poročevalec lista »Peiit Parisien« poroča, da mu je izjavil Venizelos: Vlada in njeni prijatelji vejo, kaj da morajo storiti. Ne more in noče ničesar izjaviti. Svoje mesto je nastopil v težavnem trenotku in izkuša zopet najti svojo pot, V zbornici ne namerava ničesar izjaviti in ne bo na nobeno vprašanje odgovoril. Delati hoče tiho, da obnovi zopet red in harmonijo, PONEVERJENJA GRŠKIH DRŽAVNIH IN DVORNIH BRZOJAVK. Atene, 9. septembra. (Kor, ur.) Tu se je razkrilo, da sta dva brzojavna uradnika že več mesecev poneverjala brzojavke nemškega poslaništva in kralja Konstantina, za kar sta od dveh francoskih časnikarjev dobivala mesečno podkupnino 1500 frankov. Nemški uradni brzojavi so se, kakor se čuje, pošiljali v Rusijo. Oba francoska časnikarja so zaprli. ODPRAVLJENA GRŠKA POSLANIŠTVA V ALBANIJI. Lugano, 9. septembra. Po atenskih vesteh poroča »Idea Nazionale«, da je predložil Venizelos dne 31. avgusta parla mentu zakonski načrt, s katerim se odpravijo grška poslaništva v Argirocastru, Elbasanu, Santi-Quaranti, ker že dalj časa nimajo nobenega dela in so vsled tega od-I več. List pravi, da je to uradno priznanje, i da imenovana mesta ne pripadajo nič več 1 Albaniji. V Argonih med Houyette—Fontai-ne-aux-Carne, severno od Flircy, na Lotarinškem, pri Becaneresu in Lein-trey se poroča o artiljerijskih bojih, v katerih smo mi nadvladali. V odgovor na obstreljevanje odprtih mest St. Die in Gerardiner po nemških letalcih, so naši letalci metali bombe v Freiburg, kjer je nastal požar. Letalski napad na Saarbrucken. Saaibriicken, 9. septembra. V ponedeljek proti 10. uri dopoltffie je padlo na pokopališče Cappel (okrožje Avold) francosko letalo. Oba letalca sta bila mrtva. Letalo jc imelo strojno puško, en karabi-ner in pet bomb ter popolnoma prestreljeno. Pri kapitanu so našli načrt mesta Saarbrucken. Zopet šest irancoskih generalov odstavljenih. Berolin, »Tagesanzeiger« poroča iz Pariza: Upokojili so šest generalov vo-geške armade. Koliko je angleških čet na Flanderskem. Bern, 9. septembra. »Bund« ceni angleške čete na Flanderskem na več kot 800.000 mož. Sestreljeno francosko letalo. Saarbrucken, 8. septembra. (Kor, ur.) V ponedeljek proti 10. uri dopoldne je nad pokopališčem v Cappeiu, okrožje Avold, treščilo na tla francosko letalo. Letalca, kapitan in sergeant major, sta bila mrtva. Kapitan je tako razbit, da ga ni moč spoznati, sergeant major pa strahovito zdelan. Letalo, na katerem se je nahajala strojna puška, 1 karabinka in 5 bomb, je popolnoma preluknjano od krogel. Pri kapitanu sc je našel načrt mesta Saarbrucken. Francoska bojazen pred podmorskimi čolni. Baselj, 9. septembra. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« javi, da vzbuja v mornariških krogih velikansko pozornost, ker se pojavljajo nemški podmorski čolni tudi na francoskih pomorskih črtah. Pojavili so se dozdaj le do otoka Quessant, a zdaj se pojavljajo že tudi v Atlantskem morju do izliva Geronde, kjer so že potopili tri parnike. Francozi o odstopu Nikolaja. Pariz, 9. septembra. (Kor. ur.) Časopisje ne komentira odstopa Nikolajeva, pač pa v daljših člankih izjavlja, da bo car navdušil vsakega vojaka ruske armade, da bodo zopet prepodili iz Rusije Nemce. Vojno stanje v francoski severni Afriki. Genf, 9. septembra. Iz Pariza se poroča: Nad Tunisom in Oranom so 4. t. m, proglasili splošno vojno stanje. Pri Segh-nanu, južno od Tunisa, so vstaši napadli in razkropili francoski ekspedicijski zbor. novi.ee. Nemško uradno poročilo. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni Stan: V Argonih so včeraj severovzhodno od Vieille le chateau prodrli naši virtem-berški in lotarinški polki k napadu. Po artiljeriji izborno podpirana naskakujoča pehota se je polastila v širini nad 2 km in globočini 300 do 560 m sovražnih postojank in večih opirelišč, med njimi od Fran-vozov mnogokrat imenovane utrdbe Marija Terezija. 30 častnikov in 1999 mož je bilo ujetih, zaplenjenih pa 48 strojnih pušk, 54 metalcev min in en revolverski top. Ponoči od predvčerajšnjim na včeraj (e bilo v Londonu na ladjedelnice kakor tudi na druge pristaniške naprave in njih okolico vrženih obilo razstrelilnih in za-žigalnih bomb. Učinek je bil prav zadovoljiv. Naši zrakoplovi so se kljub najlju-tejšemu obstreljevanju vrnili brez vsake škode. Nemško zračno brodovje je napadlo Nancy. Najvišje vojno vodstvo. Berolin, 9. septembra. Wolffov urad poroča: Naši mornariški zrakoplovi so v noči od 8, na 9. septembra z dobrim uspehom napadli zahodni del londonskega city, nadalje velike tovarne pri Norwichu kakor tudi pristaniške naprave in tvornice železa v Middlesboroughu. Opazilo se je močne eksplozije m številne požare. Zrakoplove so ljuto obstreljevale sovražne baterije. Vsi so se dobro ohranjeni vrnili. Načelnik mornariškega admiral, štaba. Middlesborougli leži v grofiji York ob angleškem vzhodnem obrežju ob izlivu Tee. Zračni napadi. London, 8. septembra. Dopisni urad poroča: Trije Zcppelini so minulo noč ob- iskali vzhodne grofije in metali bombe. 15 hiš je porušenih ali močno poškodovanih. Ubita sta dva moža, tri ženske, pet otrok; ranjeni: 15 mož, 16 žensk, 14 otrok. Razven enega ranjenega vojaka so vsi civilne osebe. Francosko uradno poročilo. Pariz. Dne 6. septembra popoldne: Ponoči ljuto obojestransko obstreljevanje iz vseh kalibrov severno in južno od Ar-rasa in Rochincourta do Bretencourta. V Champagni v ozemlju Auberive precej živahen ogenj s topovi; v Argonih boji z minami v Courtes-Chaussee. Naša letala so metala bombe na vojašnice v Dieuzze in v Morchingenu. Pariz, 7. septembra popoldne. Ka-nonada in boji z bombami in petardami pri Souchezu in Neuville ponoči. Južno od Arrasa pri Agny, Vailly, Roye kakor tudi na planotah Quenne-vieres in Nouvrou je dovedlo do Ijute-ga obstreljevanja naših postojank in do uspešnega odgovora po naših baterijah. V Champagni med Auberive in Loin pri Beau-Sejour kakor tudi v Vo-gezih v ozemlju Lussa tudi jako živahno delovanje obeh artiljerij. Na ostali bojni črti je potekla noč brez posebnih dogodkov. Nemška letala so preletela včeraj in danes dopoldne Ge-rardmer in so metala bombe. Prvi napadalni poizkus je ostal brezuspešen, drugi je pa zahteval dve žrtvi. Pariz, 7. septembra. Uradno večerno poročilo: Naša artiljerija je sodelovala pri obstreljevanju nemških obrežnih baterij po angleškem brodovju. Ljuta kanonada severno in južno od Arrasa. Naše baterije so na več mestih poškodovale sovražne naprave. Pri Roye, v Champagni okoli Auberive in Pcrtlicsa neprestan artiljerijski boj. — Italijanski vohuni. Razglas poveljujočega generala na Koroškem pravi, da znamenja kažejo, da imajo italijanski vohuni sredstva, ki jim omogočujejo, da poročajo nasprotniku v par urah. Kdor izsledi tako sporazumno sredstvo in da poročilo, ki omogoči prijeti storilca, dobi 5000 K nagrade. Tudi na Kranjskem naj v tem oziru vsak stori svojo dolžnost! — Za goriške begunce je daroval mesto venca na grob f monsgr. Zupančiča veleč, gospod kanonik, dekan in poslanec Ivan Lavrenčič znesek 50 K. + Poveljstvo c. kr. črnovojnega pešpolka Ljubljana št. 27 poslalo je kranjskemu deželnemu odboru fotografijo spomenika, ki je bil postavljen po osnutku domačega, pri polku kot računski podčastnik službujočega akademičnega ki- i parja Josipa Urbanija pri Hanu Lieska Po- ! leg Višegrada v spomin na vporabo polka pri zavarovanju Drine. Deželni odbor se je polkovnemu poveljstvu za poslano fotografijo zahvalil v posebnem dopisu sledeče vsebine: Deželni odbor kranjski se preiskreno zahvaljuje za poslano fotografijo in je z največjim zadovoljstvom vzel na znanje patrijotsko-umetniški čin domačega črnovojniškega polka. Bodi lepi spomenik na vse veke znamenje nepremagljive moči dvoglavega orla ter neomajne zvestobe in vdanosti sinov naše ožje domovine do Najvišje cesarske rodovine in skupne avstrijske očetnjave. Deželni odbor čestita polku in njegovemu izvrstnemu poveljniku na delu, ki mu ni enakega, — Šola v zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano se radi nastanjenih ranjencev še ne more pričeti. Kdaj bo mogoče s šolo pričeti, se bo pravočasno po listih objavilo. — Iz železniške službe. Revidenti pri državni železnici so postali adjunk-ti: Edvard Muha, Vladimir Milost in' Ivan Kušjan. Adjunkti so postali asistenti: Mihael Rožanc, Anton Irgolič, Teodor Rajčetič in Anton Rupar. Za asistenta je imenovan Avgust Duda, uradniški aspirant v Herpeljah. Železniški oficijantinji sta postali manipu-lantinji Ivanka Kalčič in Roza Žurek. Konfiskacija premoženja. V »Smotri Dalmatinski« beremo, da je c. kr. sodišče v Splitu konfisciralo vse premično in nepremično premoženje dr. A. Trumbiča, dr. Julija Gazzarija in dr. Iva de Giulli, znanih voditeljev »Jugoslovanske lige«. _ Konferenca Sodalitatis Ss. C. J. za trebanjsko dekanijo bo v ponedeljek, dne 13. t. m. v Št. Janžu. Začetek ob 12. uri. „ , — Umrl je v Pragi dr. Franc Adolf Š u b e r t, bivši ravnatelj češkega narodnega gledališča v Pragi. — V Gradcu je umrl sin veleposestnika g. Roša iz Hrastnika, Vekoslav R o š , star 32 let. _ Trije mornarji ušli iz črnoflor »kega ujetništva. Iz Boke (južna Dalmacija) se poroča: Trije mornarji s »Zente«, ki so se rešili na črnogorsko obrežje in so bili tam ujeti, so ušli iz Črnegore in prišli v Kotor, dva zdrava, eden pa je na begu padel in se težko poškodoval. Pravijo, da sc je z njimi na Cetinju še precej po človeško postopalo, ali so kljub temu vedno hrepeneli, da. se vrnejo pod cesarsko zastavo Ušli so ponoči iz Cetinja in so se plazili in skrivali po skoraj nepristop-nem skalovju, dokler niso prišli v Kotor. ___Dražbenim potom bo v kratkem prodan šentjanškl premogovnik na Doleniskem. obstoieč iz 48 rudniških parcel, 181 prostosledov, 100 oralov zemljišč, 14 hiš itd., popolnoma urejen in v prometu. Cenilna vsota znaša. 1,858.278 K in najnižji ponudek, pod katerim ne more biti prodan, samo 619.426 K. Premog, ali saj v globočini, šteje k rujavemu, toda boljše vrste premogu, ter ga je v izobilju na sto in sto leta dovolj. — Ogenj. Iz Zagorja na Pivki se nam piše: V torek popoldne je pogorela v Par-jah Šuštarjeva hiša. Zažgal je domači 4-letni otrok, ki je žalibog v ognju tudi zgorel. Oče je v vojni. Vojaki so ogenj ome-jili. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil medicinec Josip H e b e i n iz Zilske doline. Na bojišču se je nahajal deset mesecev, — V ruskem ujetništvu je slovenski visokošolec Ignacij Woschtar. — Iz ruskega ujetništva je pisal dne 2. aprila t, 1. Leopold Šega iz Vel. Lašč, trgovec. [pijanske novice. lj Pogreb veleč, g, monsignora Antona Zupančiča se je vršil včeraj ob veliki ude-ežbi duhovščine in drugega občinstva. }red hišo žalosti je truplo blagoslovil presvetli knezoškof dr. Ant. B. Jeglič, ki je sprevod vodil v stolno cerkev, iz stolne cerkve pa je vodil sprevod na pokopališče preč, g. stolni prošt Sajovic. Pred krsto so korakali gojenci Marijanišča, nositelji vencev, zastavi S. K. S. Z. in »Katol, društva rokodelskih pomočnikov«, katerega zbor je zapel pokojniku pred hišo žalosti, v stolnici in ob Martinovi cesti. Za krsto je stopal odbor K. T. D. s predsednikom prelatom Andrejem Kalanom, dolga vrsta duhovščine iz Ljubljane in dežele, deželni odbor je bil zastopan po dež. odborniku dr. E. Lampetu, izmed drugih poslancev smo opazili g. kanonika dekana Lavren-čiča iz Kamnika, dalje deputacijo kluba ljubljanskih občinskih svetovalcev S. L. S. V sprevodu je v dolgi vrsti korakalo tudi osobje K. T. D. Vsak, kdor ve in razume, kaj je Slovencem K. T. D., je včeraj z globokim spoštovanjem se poslavljal od monsignora Zupančiča, ki je s svojim delom za K. T. D. za naš narod storil več kot marsikdo, o katerem se tudi ob smrti več govori in se mu na zadnji poti izkazujejo večje časti. Ko smo stopali za njegovo krsto, smo se vprašali, kaka bi bila naša organizacija, kako naše javno življenje, da ni njegovo delo pospešilo razvoja K. T. D. Sadovi njegovega dela bodo Slovencem trajni. Naj plemeniti duhovnik sladko spi v slovenski zemlji, od katere ni iskal dobičkov in kateri je zvesto, požrtvovalno služil z nesebičnim delom. lj Strela je včeraj ob nevihti udarila v novo poslopje Marijanišča, hvala Bogu brez znatne škode. lj Dnevne krušne karte. Nekateri ljubljanski hotelirji in gostilničarji, ki prenočujejo tujce, pošiljajo svoje goste po tedenske krušne karte, kar gotovo ne odgovarja obstoječim predpisom. Za hotelske goste so dnevne krušne karte, ki se dobivajo vsak dan sproti na magistratu, Galetova hiša, I. nadstropje. lj Okoličani prihajajo v obilem številu v Ljubljano po moko in kruh. Z magistrata se nam poroča, da so obstoječe zaloge namenjene mestnemu prebivalstvu, ki bo itak jedva izhajalo z njimi. Za kmet-sko prebivalstvo pa imajo preskrbeti moko in kruh dotične občine ozir. dotična županstva. lj Pozor! Jutri sc začne rok dolž* nosti naznanila za usnie, kože, kožice in strojila. Naznanilo je podati po stanju od jutri dne 11. t. m. do torka. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je naznanilo tudi doposlati. lj Žepna tatvina. Včeraj je bila na sadnem trgu Frančiški Černetovi, po-sestnici iz Sncberjev, iz žepa ukradena črna denarnica, v kateri jc imela 30 K denarja. Primorske novice. Iz Pevme. Letos je sadje posebno dobro obrodilo in mnogim ljudem se zdi velika škoda, da bi pustili vse to segniti nepobrano. Zato pa hodijo vsi Pevmčanje — ponajveč le ženske^ — ki so ostali v bližini, v Gorici ali Šenpe-tru, večkrat gor v Pevmo, ki kakor znano, leži prav v prvi strelni črti, da vsaj nekaj sadja pobero in spravijo v denar. Vojaki jih prav občudujejo, ko stoje tako mirno na drevju, morda samo kakih 500 korakov oddaljeni ocl italijanskih okopov. Ako ima eden močno grlo, bi prav lahko vprašal Italijane, če se še niso naveličali toliko časa čepeti vedno na enem mestu. Čudno se mora zdeti tudi Italijanom, ko vidijo tako pogumne ženske in gotovo jih tudi oni občudujejo. Prizanašajo pa jim dosedaj in jih pustijo lepo pri miru, cla dovrše svoje delo. Naj delaio to Italijani iz tega ali onega vzroka, Pevmčanke so zadovoljne, da le pobero sadje. Nekateri pa so, tako pogumni, da se sploh niso še izselili, oziroma da so prišli zopet stanovat v Pevmo. No, nazadnje imajo prav, ker kaj imajo pričakovati po svetu. Gotovo, da so tudi dobri in usmiljeni ljudje, ki radi pomagajo takim nesrečnim brezdomovincem. A če jih je več in več, ostanejo gotovo eni brez pomoči. Zato ni treba nikoli se izseliti, če ni resnična nevarnost življenja, Tako boste napravili sebi uslugo, ker povsod dobro, doma najbolje, in tudi resnično potrebnim beguncem, kajti če jih bo malo, bodo gotovo bolje oskrbovani. Posebno pa sedaj, ko smo tu okoli Gorice tako gotovi, da nas Italijan ne bo videl še tako kmalu od blizu, ostanimo vsi doma! Iz Gorice. Od zadnje velike bitke sem, je življenje v Gorici precej lepo z ozirom na streljanje. Le redkokdaj se pripeti sedaj, da se nas Italijani zmi-slijo in še tistikrat hitro pozabijo na streljanje. Ta mir pa je privabil razne ljudi, ki so ob tistem bobnenju koncem julija zbežali, zopet nazaj, in število meščanov rase. Če greš proti Volčji Dragi hitro popoldne, opaziš kar cele vozove nazaj se vračajočih. Res sicer, da pridejo nekateri samo pogledat, če stoji še njih hiša in potem zopet odidejo, a precej jih ostane za stalno v Gorici. Ni pa pametno to prekladanje sem pa tja, ker lahko se zgodi, da se čez par dni ponove prejšnji hudi dnevi in potem kaj? Premisliti je treba dobro in se definitivno odločiti, ali ostanem v Gorici ali grem za stalno proč. Državno postajo, o kateri je Cadorna poročal, da vlada na nii živahen promet, so v soboto Italijani zopet bombadirali, da bi morda ustavili tisti »promet«. No, »prometa« ni potreba ustavljati, ker ga ni, drugega pa ne zadenejo, tako da deiajo vedno zastonj. Granate na goriškem Korzu. V torek popoldne so začele nenadoma padati na tekališče Franja Josipa granate, ki pa niso povzročile nobene človeške škode. Hišo nekega Rossija pa so popolnoma porušile. Na Korzu, kjer vlada precej živahno življenje, je nastala ob eksplodiranju granat panika, ki se je pa zopet polegla, ko je ponehalo streljanje. — C. kr. slovenska državna gimnazija v Gorici. Objavlja se, da se bodo vršili izpiti privatistov in privatistinj tega zavoda ter ponavljalni izpiti sredi septembra. Prizadeti naj se takoj pismeno prijavijo pri vodstvu v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Kje in kateri dan bodo potem izpiti, se jim pismeno naznani. Tatovi v Gorici. V zadnjem času se je zgodilo v Gorici precej tatvin, katere dajo sklepati, da so vse izvršene od istih oseb. Najbrže je več oseb v zvezi, ki počenjajo to nelepo delo. Najrajši si izbirajo taka stanovanja, kjer so gospodarji zbežali in pustili stanovanja prazna brez varuha. Takih je dosti v Gorici, in bati se je, da bo ta poštena družba še marsikje poskusila svojo srečo. Naloga policije bi bila, da stvar natančno preišče. Upamo, da bodo potepuhe kmalu iztaknili in jih pravično kaznovali. Do nadaljne odredbe nc sme noben moški od 17. do 50. leta iz Primorske, če nima posebnega dovoljenja. Ženske, otroci in starčki pa si morajo preskrbeti na policiji potni list s sliko. Meso v Trsta. Prošli teden je bilo v Trstu dobiti silno malo mesa in to po neverjetno visokih cenah. Pred voj- sko je bilo v Trstu in okolici približno 250 mesnic, sedaj jih jc samo 60 do 70, in med njimi polovica takih, ki so odprte samo po 2- do 3krat na teden. V Trstu je sedaj še okoli 110.000 prebivalcev. Avgusta t. 1. so zaklali 549 goved, 3111 koštrunov, 17 jagnjet ln 55 konjev. V normalnih časih so v Trstu zaklali po 3500 goved na mesec in raz-merno število drobnice. Dandanes za-koljejo samo po 18 goved na dan, tako da dobi vsak* mesar le po četrt govede v razprodajo, to pa samo tisti, ki imajo drobiža, da ga založijo pri groslstu. Najmanj bi potrebovali v Trstu po 50 goved na dan in pa primerno število drobnice. Teh nevzdržnih razmer so največ krivi grosisti, ki so v prejšnjih Časih obogateli, a se seclaj na javni blagor požvižgajo. Večina jih je dobavo klavne živine sploh opustila ter se rajši bavi z bolj cvetečimi kupčijami. Tisti, ki jo še dobavljajo, jo ohranijo zase in za svoje prijatelje; za druge se ne zmenijo. Prej, ko je bilo živino še zlahka dobiti (na trgih, semnjih itd.), je kak grosist, ki je na primer dobavil po 20 glav živine na dan, zaslužil po 80 K najmanj, poleg tega pa še imel dobiček od prodaje drobnice. Mesarji so pred vojsko plačevali metrski stot govejega mesa po 126 K ter zaslužili kosmato po 32, čistega po 9 do 10 odstotkov. Sedaj morajo grosistom plačevati po 400 K za kvintal. Nekaj je kriva pač vojska, težave pri uvozu itd. Največ pa so krivi grosisti sami, da so cene tako poskočile, ker so mešetarjem in prekupcem ponujali izredne vsote. Najbolje bi bilo, če bi aprovizacijska komisija vzela vso preskrbo Trsta z mesom v lastne roke, kakor je to storila že glede koštrunove-ga mesa in s tem zelo ugodno vplivala na cene, in kakor se je obneslo pri drugih življenjskih nujnih potrebščinah. Če bi tudi morda ne imela dobičkov, korist bi imelo in hvaležno bi ji bilo prebivalstvo, in občina bi ji razliko gotovo rada povrnila. Razno poročila. VELIKI BOJI V SEVERNI INDIJI. Berlin. »Lokalanzciger« poroča iz Carigrada: Ob severni indijski meji so se spopadli angleški vojaki in Afganistanci. Ubitih je bilo 3000 Angležev. Pri Lahore se bijejo že 20 dni. BRAZILSKI SENATOR UMORJEN. Rio de Janeiro, 9. septembra. (K. u.) Umorjen je bil senator Pinchairo Machado. »POTOP PARNIKA »BORDEAUX«. Bordeaux. (Kor. urad.) Parnik »Bor-deaux« je zapustil Saffi 2. t. m. zjutraj. Dne 7. ob 5. zjutraj se je nahajal dvanajst milj od rti Coubre, ko je bil izstreljen nanj strel iz topa. Kapitan je ukazal, naj se vozi s polnim parom dalje; parnik so zadele nato štiri granate. Podmorski čoln je vozil tako, da napade parnik od strani. Ena granata je prodrla pod vodno črto parnik, ki se je pričel nagibati na stran. Kapitan je izpustil nato tri čolne v morje. Podmorski čoln se je približal nato parniku, postavil se je pred njim in ga je nato torpediral. Parnik se je potopil. Podmorski čoln je ostal tam, dokler se ni parnik potopil in je izginil nato v smeri proti severu. Podmorski čoln ni razvil zastave, bil je sivo pobarvan, brez vsakega znaka in številke. Posadko je nek parnik prepeljal v Royan. POLET 6600 METROV VISOKO. Pariz, 9. septembra. (Kor. ur.) »Ex-zelsior« poroča: Švicarski letalec Au de Mars je poletel 6600 metrov visoko. Kino „CENTRAL1' v deželnem gledališču. Samo danes na specialnem večero Trautmannovi doživljaji. Velika detektivska drama. V glavni vlogi časnikarja Harrisona priljubljeni in drzni igralec Ljudovik Trautmann. Vnovčevalnica za živino v LJubljani Dunajska c. 29. naznanja kupcem plemenskih prascev naj gredo takoj ponje v šmarco k Živinorejski zadrugi. (Zel. post. Homec.) Išče se dobro ohranjen 1787 HARMONIJ Vodstvo III. reda v Novem mestu. ' Kupim v vsaki množiui mikano in nemikano # B • vseh vrst In vsako množino kupuje po najvišjih cenah J. GROBELNIK, I Ljubljana, Mestni trg štev. 22. Vpokojen poštar, star 53 let Išče primerne Naslov: Avgust Fabiani, pošta Štanjel na Krasu. 1793 Prodajalka in učenec se sprejmeta za takojšnji nastop v trgovino z mešanim blagom pri Alojziju HOTKO v Žužemberku. 1792 . SANATORJl M • EMONA, 1 ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE - BOLEZNI. / ■ PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • komenskega-ulica-4 1 SEf^zimMKiprai^iARU-DR- FR DERGANC Gospodična, ki je dovršila trgovski tečaj z odliko, išče mesta, najraje kot •» ♦ Cenjene ponudbe se prosi na upravo lista pod št. 1794 »Stenografinja«. išče inštrukcij Poučuje posamezno ali več skupaj. Naslov pove uprava lista pod št 1797. (Znamka za odgovor.) po nuj višji ceui. — Ponudbo na: Ivan N. Adamič vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra casta Si. 31. 145, ŠtiiEmroviNosmo^tiVnlli",: Shhmijs PICCOLI-ja