OBRTNI Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« I izhaja vsakega 1. in 15. v * I .v,j mesecu in stane: I celoletno .... Din 40.— 1 1 polletno Din 20.— 1 posamezna številka Din 1.— GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE , . vi, r . f : r ' Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. y ... . , L Nefrankir^nl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni' le z navedbo vira. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XVII. letnik. V LJUBLJANI, dne 1. februarja 1934. Štev. 3. '.K rtlAftnr Skrb za obrtnike Ako zasledujemo obrtniški pokret v naši državi, lahko 2 mirno vestjo in ponosom ugotovimo, da je Slovenija v podre in slabo obdefriridtoftVa ne rodi. Prepričani smo, da ni obrtnika, ki bi želel .trenutno za svoje oči im svojo osebno korist lepo stavbtoi ati navidezno lopo, toda sicer le površno obdelano njivo, dbčim mu za bodočnost ne bi' bilo mar; - ■" V- Gospodarsko delo ni nikdar namenjeno današnjemu dnevu, nego mora z vso previdnostjo in največjimi izkušnjah Mariborska občina in mesarji Vožnja ob času, ko stoje stojnice na trgu, nalj bo počasna, da se v poletnem času ne dviga, prah aE v slabem vrer meinu in po škropljenju trga ne brizga blato na v stojnici izpostavljeno meso. V zimskem času naj ob sneženju prvi avto že ob 5. uri; napravi, gaz od Glavnega trga do mestne klavnice. Prav. tako naj bo prostor za 'stojnice do tega časa očiščen snega. c Najbolj pereče vprašan!e stojnic naj se reši v smislu naše vloge z dne 27. julija t. 1. št. 153.« Do danes ’ nima združenje še nika-kega odgovora to zato moramo zadevo izročiti javnosti, da si more sama nar praviti sodbo* — Mestna občina si je znala pač preskrbeti sredstva za nakup gradu in za novi most na Mariborski otok, nima pa sredstev, da bi zboljšala naprave v mestni klavnici, kar bi ne zahtevalo bogzna kako. velikih izdatkov. Prav po nepotrebnem le bila ustanovljena posebna pisarna za mestna podjetja,, -ki bo težko obremenjevala Občinarje, poslovanje na mariborskem magistratu pa še bolj kompliclrala in zavlačevala. Združenje mesarskih to klobasičarskih mojstrov je v teku lanskega leta maslo vito. števiitoe vloge m mestno načelstvo mariborsko in na ravnateljstvo mestne klavnice v raznih zadevah, toda na vse prošnje ni bilo mikake rešitve. Dne 27. novembra 1033. je posebna deputati1..a mesarjev pod vodstvom podpredsednika g. Jerneja Fidlerja pri mestnem načelniku g. dr. Li-poldu intervenirala, da se vendar en' krat rešijo! upravičene prošnje in želje. G. načelnik je sicer obljubil, da bo proučil zahteve mesarjev in želel, da se mu pismeno 'siporoče vse želje. To je združenje mesarskih mojstrov v Mariboru izvršilo z naslednjo vlogo, ki jo 'doslovno priobčujemo: Združenje mesarskih to ; klobasičarskih mojstrov v Mariboru. St. 433. V Mariboru, dne 2. dec. 1933. Velecenjeni golšpod dr. Franjo Lipo Id, mestni načelnik Maribor. Na vašo željo o priliki dobrohotnega sprejema deputacije našega združe-j nja si dovoljujemo ponoviti v kratkem! svoje želje in prošnje s priložltvijo prepisa vlog, ki! smo jih v raznih zadevah' naslovili na mestno načelstvo mariborsko. Predvsem moramo navajati dajatve, ki jih plačujejo naši člani mestni! občini, mariborski: Za klanje živine v mestni klavnici od goveda brez razlike teže Din 75. za' tele ' W 18., za prašiča * 33.— za celico v hladilnici letno 3.000.— za stojnice na trgu mesečno » 150.— za postavljanje roč. vozičkov » 72j— za tehtanje živiihe od 100 kg » 1. hlevntoa od kom. in, dneva t» 2. za solitoico od kg ža 8 dimi » —.1 za odpiranje solilmice ali hladilnice izven določenega časa * 5.— To so velike dajatve, ki so bile določene v času, ko je.-1 bila konjunktura za mesarsko, obrt najboljša. Nujna po' treba je, da se vse te pristojbine revidi-' rajo v časi/ ko sd' mora' boriti tudi ‘mesarski obrtnik za svoj obstoj. mi ustvarjati trdno in močno podlago za bodočnost. Oče, ki želi le sebi dobro, a ga ni sikrb za bodočnost sina in hčere; ni pravi oče. Za njih si odtrga od ust in jim ustvarja pot v boljšo bodočnost, nego jo ima sam. Skozi tisočletja Preživlja ljudski rod težke čase to jil je prebrodil iz vztrajnostjo to samopre magovantjem. Delo za boljšo našo gospodarsko1 bodočnost in za boljše življenje naših za nameev zahteva časa, ako hočemo zgraditi vsfe na solidni podlagi. Zarad tega proč z očitki in nestrpnostjo! Tekom kratkih let se bodo že pokazali prvi vidni uspehi sedanjega dela to takrat se bo vsak 'ptepričal o heosnova-nosti današnjih očitkov ali' dvomov. Delo prejšnjih let je uničil gospodarski! polom' sveta. Delo sedanjih let vodi zanesljivo v boljšo bodočnost to so škod' ljivci: našega narodnega gospodarstva vsi, tisti, ki žele, obljubujejo ali iščejo naglih- uspehov, brez podlage in doseženih brez razuma, ki se iazbltoe;o v najkrajšem času, kakor oblak na nebu. Krivično je, da se plačuje Jdavnino od goveda po1 Din 75—- brez razlike teže. Za klavnino od goveda naj bi se ddločilo od 10D kg Din 5.—, za tele >to 10.— in za prašiče Dto 20.—. ;Enako je pristojbina za celico v hladilnici' previsoka,,' zniža naj se na, Din 2.000. Z dosedanjim plačevanjem je naprava ’ hladilnice že davno amortizirana. Znižana pristojbina 'bi še vedno kri-a stroške obrata z večjim presežkom. 'Pristojbina za postavljanje gar pod streho po Din 72— letno n#i se zniža, 'cer je bi,Idi svdječasno obljubljeno, da bo ta pnstojbina pobirana le’toliko časa, dokler ne bodo kriti stroški za napravo strehe. Tl so že večkrat kriti. Za vzdrževanje strehe bi zadoščalo Dto 20.— od vozička na leto. Tudi- pristojbina za tehtnico naj se zniža, zlasti tedaj, ko se mora opravljati tehtanje samo .radi davčne pod" la,ge in se naj v tem slučaju računa za tehtanje od komada največ Dto 2,—. Nikjer drugod v državi ne plačujejo mesarji tako velikih pristojbin za mestno klavnico, kakor ravno v Mariboru. Mestno klavnično podjetje donaša letno nad Dto '200.000.— čistega prebitka. V klavnici, ki je že zastarela, Je nujno izvesti sledeča dela: Prostor za soHniioo je premajhen in bi ga bilo treba najmanj enkratno povečati; ■Hladilnica naj se s klavnicama, za govedo to svinje zveže s kritim hodnikom. Na severno zapadni strani hladilnice naj se streha podaljša za najmanj 3 m. ;■ i Razsvetljava se naj v vseh prostorih znatno izboljša. Posebno je to potrebno v klavnici za svinje, kjer manjka več žarnic, ostale pa samo brlijo. V hlevu te treba popraviti vodovod" ne cevi, da se bo lahko spuščala voda v korito. Napeljava tople vode v prostor za izpiranje črev je nujna. Urediti je sobot za preoblačenje ■im umivanje poslujočega osebja s 'toplo vodo. - Z,a hladilnico je nabaviti hygrome'; ter. Vbbče je skrbeti za pravilno funk-olloniranjie hladilnice, da se ne bo: več dogajalo, da je temperatura v poletnem času celo nad 6 stop. G nad ničlo. Nabaviti je še eno visečo tehtnico.; Oskrbeti najmanj 10 stolic za luščenje prašičev iz kože. < Kupiti je sena, fci se naj prodaja mesarjem za krmljenle v hlev postavljene živine, ki se haihaja tu tudi po več dni. Za hlev je določiti posebnega, delavca, ki bo imel skrb za redno krmljenje to napajanje živali, za nastr-Ijanje to smiaženje. ' V vseh prostorih klavnice naj, se skrbr za največjo shagO', ker danes moramo gledati nad vhodnim,] vrati klavnice za govedo pajčevine in smetje v hladilnici. Imetnikom celic je strogo prepove,dano spravljati v celice razne odpadke, loj,, kri itd., kakor tudi kože v večjem Številu, pač pa morajo skrbeti za inajvečtc či,stoto v svojih celicah. Dohod' V klavnico naj bo dovoljen samb strokovno usposobljenim to za* poslenim osebam. 'Prepoved' nakupovanja svinj po sla-nirtarjnih' v mestni klavnici maj se strogo izvaja. • ■ 'Oddajanje stotnic na trgu naj se vrši sporazumno z upravo združenja. Cas za, stojnice na Glavnem in Vojašniškem trgu naj se enako določi za mesarje to Špeharje. Prepričani smo, da mariborska ob-.čina ,in župan g. dr. Franjo Lipold ne • bosia prezrla telh upravičenih obrtniških zahtev, nego bosta storila vse, kar je v ,njuni moči to dala na našo javno pritožbo tudi javen odgovor, ki ga imamo pravica to dolžnost zahtevati. Uredništvo. Upravičena zahteva Pri licitacijah za javna drž. dela se ■po nepotrebnem zahteva od ponudnikov potrdilo od ministrstva za gradbe, da so upravičeni udeleževati se licitacij. Dne 16. pr. m. se te pri sreskem načelstvu mariborskem vršila javna pismena licitacija za razpisana dela za adap tiranje bolnišnice v Murski Soboti. K tej licitaciji 'je prišlo več obrtnikov Sz Murske Sobote in. Gor. Radgone, ki; pa niso bili pr,puščeni k licitaciji, ker jim je manjkalo prej omenjeno potrdilo, od ministrstva. Ker zato ni bilo ponudnikov, je bila licitacija brezuspešna,. Mislimo, , da je za licitacije za dela v manjšem obsegu nepotrebno* potrdilo ministrstva, saj morajo ponudniki jtalk imeti že potrdilo od pristojne Zbornice glede sposobnosti za udeležbo pri licitacijah. S tem se povzroča v današnjih težkih časih obrtnikom samo nepotrebne to ve-ilike izdatke. Obrtniki, ki: so se hoteli 'udeležiti te licitacije, so morali! nositi potne stroške, kolek po Din IOOj— na piismanie ponudbe in stroške za zbornično potrdilo in to brez vsakega uspeha. Zaradi uvedbe ministrskega potrdila je manjšim obrtnikom skoraj onemogočeno udeleževati' se Ecltacij za državna dela; In vendar ravno naši, mali obrt--mifci pri- svoji nezaposlenosti -težko-čakalo, da se jtoi nudi prilika dobiti J&pko razpisano delo. Naj bf se naša zbornica potrudila, da se to.jPeeQj.uMne ,vsaiza razpis javnih del v manjšem obsegu. Reklatoo za Tlvar Izdelke nosijo na zadnji strani' šjGaMfoe. monopolskih vžigalic. Ta reklama je neprijetno zadela naše' krojaške mojstre, ki bč.ejp težak boj proti izdelkom veleindustrije. rrt, »tri f*n\ rttofstti, ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 2. Protestni zbor čevljarjev v Mariboru i IV sredo, 24. pir. m. (pop. se je vršili v Mariboru velik protestni zbor čevljarskih 'mojstrov proti konkurenci raznih podjetij, zlasti' »IBalfe«' .in »Astlre«, ki ubija čevljarski: stan. Prostrana Gam-brinova dvorana je bila nabito polna. Zboru je predsedoval načelnik Združenja čevljarjev v Mari.bo.ru g. Krajcer, a navzoči sol bili med' drugim zastopnik mestne občine g. dir. Rodošek, predstavnik Zavoda. (PIO Zbornice TO! v Mariboru, g. Založnik, .referent zbornice za TDI g. dr. Pretnar, gg. Bureš in Novak, predsednik Obrtnega društva v Mariboru g. Vahtar, načelnik Združenja •trgovcev v Mariboru g. Weixl kot predstavnik trgovcev, delegat akcijskega odbora čevljarjev dn čevljarske industrije g. Kristan iz Ljubljane in več predstavnikov usnjarskega obrta in industrije. G. (Krajcar je podal kratko in jedrnato uvodno poročilo. Opozarjal je na neštete intervencije dn akcije, ki so jih .predstavniki čevljarskih mojstrov liz-vršili pri oblastvih in .ministrstvih, da. se odpomore obupnemu stanju, v katerega je .prišel čevljarski mojster radi konku- Obrtnlški koledar je izfiel tudi letos, kakor lani, s prav pestro vsebino in v lični obliki. Vsebuje mnoge za obrtnike zelo važne podatke, pa ne bi smelo biti obrtnika, ki si ga ne bi naročil. Za letoSnje leto smo se Se prav posebno potrudili, da je naš koledar vsakemu obrtniku vsakdanji kruh. renče Bafinih podružnic in popravtljal-nie. Omenja! je številne kongrese, zlasti kongres čevljarjev, trgovcev s čevlji, čevljarskih lin usnjarskih tovarn v 'Beogradu, kjer so bile sprejete resolucije, 'ki so bile izročene merodajnim či-tiite&em v vladi. Iz .rezultatov vseh teh akcij pa je razvidno, da se Bat’a še vedno bolj širi. Čevljarski .stan 'je že na robu propada. Novega dela ne dobi, popravila mu jemlje BaltMlna popnavljalni-ca. (Prišlo Je celo tako daleč, da se je pojavila v Mariboru nova tvrdka »Astra«, ki hoče delati enako, kakor Batla. Ce bi si polomila v medsebojni borbi ta dva svoje roge, ne bi imeli čevljarji ničesar proti temu, toda položaj je sedaj 'tak, da bo šla ita 'borba na račun čevljarja. Konkurenca bo še hujša, in metode, ki jih lahko pričakujemo v poslovanju teh .dveh podjetij, v bodoče, bodo za čevljarja) še bolj pogubne. Imeli smo upanje, da bodo oblastva in vladini činrtelji ukrenili energične korake, da se odpomore tisočem dn tisočem čevljarskega stanu in da jim bo zagotovljen vsaj skromen košček kruha. Čevljarski stan in njegova proizvodnja ni samo velikega gospodarskega pomena, temveč je treba tudi vpoštevati, da bodoi Iz čevljarskega stanu izšli1 v slučaju .potrebe tisoči branilcev domovine. Ako ta Stan hira .gospodarsko, .bo hiral tudi fizično. S tem pa se slabi odpornost tega dela naroda, kadar bodo njega) člani pozvani', da branijo svojo domovino z orožjem. Zaščita čevljarskega stanu je važna zato ne samo iz gospodarskih vidikov, ker gre za številno domačo .gospodarsko panogo, temveč iz socijalnih in narodnoobrambnih raz- &po$etiCo Vlaganje prijav za pddobnlno za i 1934. Na številna vprašanja pojasnjuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana, da po informacijah iz Beograda rok za vlaganje prijav za I. 1934. še ni določen. Pozive za vlaganje teh prijav bodo davčne uprave upravičene izdati še le, ko dobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku na poslovni promet, katere 'je vlagata hkratu s prijavami za pnidobmino. logov. Svoja izvajanja je zaključil z zagotovilom, da bo čevljarski mojster in njegov pomočnik vedno pripravljen braniti svojo domovino, a dolžnost merodajnih činiteljev je, da storijo vse potrebno, da bo ta stan tudi gospodarsko in fizično sposoben za to važno dolžnost. K besedi ,se 'je nato oglasil tudi' predstavnik Zbornice 'IlOI g. dr. Pretnar. Navajal ve, da je Zbornica oioko v roki z obrtnišlkaimi organizacijla.mii že dolgo vrsto let vodila trdo borbo proti konkurenci: lBat’e. Na njeno inicijatlivo je .prišlo v obrtni zakon določilo, da bi družbe, kakor je IBafa sploh ne smele izvrševati rokodelskih obrtov. Nepazljivosti gotovih gospodarskih predstavnikov, ki bi bili morali čuvati budno nad interesi obrtništva in ki so imeli tudi pravočasno priliko za to, pa se moramo danes zahvaliti, da Je obrtni zakon dobil sicer določilo, ki družbam onemogoča izvrševanje rokodelskih obrtov, to je tudi otvarjanja popravljalnic za bodoče, ni pa bila takim družbam odvzeta pravica in niso jim bile prepovedane rokodelske popravljalnice, za katere so dobile obrtni list že pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona. Zbornica je zato sklenila v zadoiji svoji seji obrtnega odseka na predllog predsednika g. Josipa Rebeka sklep, v katerem se zahteva izprememba' obrtnih predpisov tako, da Bata in podobne tvrdke ne bi. smele otvarjati čevljarskih popravljalnic 'in tudi ne raznih trgovskih podružnic, da bi se nadalje revidirala in odvzeli obrtni listi za popravljalnice n trgovine, ki jih je doslej dobila tvrdka Bat’a dn da bi se prepovedala kričeča reklama. Glede šušmarstva, ki povzroča ogromno škodo čevljarskemu stanu, pa naj bi se izdal .poseben zakon za pobijanje istega, ki naj bi obsegal vse tisto, kar so predlagale razne gospodarske korporacije iza uspešno pobijanje te rak-rane našega obrtništva. Pri tej priliki je z ozirom na pripombe gospoda načelnika Kraicerja glede davčnih vprašanj še pripomnil, da je Zbornica za TOI pokrenila akcijo, da Odlikovanje slovenskega obrta Na zadnja seji Obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo sta bili izročena na svečan način diplomi belgijske vlade, odnosno Mednarodnega urada narodnih razstav v Bruxellesu» dvama slovenskima obrtnikoma, kleparskemu mojstru g. Alojziju Smrkolju iz Ljubljane in knjigoveškemu mojstru g. Mihi Vahtarju iz Maribora. Obenem z diplomo jima je bil izročen zlat znak. To odlikovanje odnosno ta diploma ni taka, kaikor čujemo dn beremo često o diplomah po dnevnih časopisih, kjer se dela reklama za poedince. (Vsi vemo, koliko so vredne take diplome, od katerih nekaterim sicer mimo lahko priznamo stvarnost, druge pa gledamo zopet z nekimi pomisleki, ker se marsikaj govori o načinu, kako se lahko nekatere diplome na najlažji način dosežejo, a v tem primeru nista bila odlikovanca tista, Iki bi: se bila potegovala za to diplomo in tisti faktor, od katerega sta jih dobila, ni nilkaka družba ali kaka institucija podrejenega pomena. V tem primeru! je šlo za povsem nekaj drugega. Preko našega zunanjega ministrstva odnosno ministrstva trgovine ih industrije je prejela naša zbornica nalog, da se pridoibnina malih obrtnikov pavšali-•ra. (S tem bi se dosegla velika olajšava za naše obrtnike in bi padlo pod pavša-iiranje okrog 16.000 podjetij. Za 11 bog so nekatere komore (Zagreb in Beograd) zavzele nasprotno stališče, ki Je mogoče umestno za tamošnje obrtnike, ki pa nikakor ni sprejemljivo za našega davčno preobremenjenega rokodelca. Po poročilih iz Beograda smo dozinali, da bo dosežen v tem pogledu uspeh v zrni-slu zahtev zbornice vsaj za podeželskega obrtnika. (Nadalje so govorili zastopnik akcijskega odbora g. Kristan, v imenu trgovcev g. Weixl, ki je poudaril, da je trgovstvo s čevljarskim stanom v njegovi' 'težki borbi za obstanek solidarno in končno še v imenu Obrtnega društva | g. Miha Vahtar iz Maribora, ki j.e opozarjal, da leži vdliika krivda za neuspehe v tern, da -obrtništvo ni bilo strnjeno •v eno fronto in da je zaradi tega treba, da se 'v zaščito interesov vsake stroke zavzame vedno ves obrtni stan solidarno. INa predlog g. Kraicerja so bile spre-tielte nato v zimišfu izvajanj 'resolucije, ki med drugim zahtevajo odločne ukrepe v zaščito čevljarskega stanu, zlasti prepoved popravljalnic in pa otvarjanje raznih 'trgovin, kakor jih imata 6at’a in Astra. Zborovanje je bilo nato dostojno zaključeno ioi je jasno pokazalo, da je položaj čevljarjev skrajno kritičen in resen In da bije že 12. ura, ako hočemo rešiti našega najštevilnejšega obrtnika. Opozarjamo naše obrtništvo, da ne miruje, nego naj se energično kot en mož postavi v bran za svoje tovariše čevljarske mojstre. Danes so le-ti v obupnem položaju in težki borbi za svoj obstanek, jutri pride na vrsto tudi lahko kaka druga stroka. Opozarjamo samo na borbo krojaških mojstrov s konkurenco tvonmice »Tivar«, ki je prav podobna borbi, ki jo ,ima čevljar s tvrdko Bat’a. Rešiti nais more in nam pomagati samo solidaren nastop in geslo: »Vsi za enega, eden za vse!« stavi predloge za odlikovanje s strani Mednarodnega urada narodnih razstav za samo dva rokodelca, ki sta s svojimi prvovrstnimi' in naravnost umetniškimi izdelki in delom pridobila sloves odličnih obrtnikov. V vsej državi je bilo namreč na razpolago samo 20 mest, dve unesti pa sta bili od teh pridržani za dravsko banovino. Oba obrtnika poznamo kot prvovrstna mojstra, ki sta si svojo sposobnost pridobila s trdim in vztrajnim delom .in izobrazbo tako doma, kakor v tujini ter sta izvršila naravnost umetniško izvršene izdelke, ki so našli .priznanje v javnosti in na razstavah tudi v inozemstvu. Odlikovanje, ki sta ga dobila pa ni samo priznanje njuni sposobnosti', temveč je v njem odhkovaafje in priznanje delu .m sposobnosti slovenskega obrtnika sploh. Na seji1 je predsednik g. Josip Rebek izrekel obema ob iizročiitvi diplom najlepše čestitke v imenu obrtnega odseka, ker je bilo s tem odlikovano tudi naše slovansko obrtništvo. Veselimo se tega lepega uspeha, ki dela čast našemu obrtništvu ter se čestitkam iskreno pridružujemo. 3š organizacij Združenje obrtnikov lesnih in kovinarskih strok v Gor. Radgoni je imelo v soboto, dne 6. pr. m. v dvorani Posojilnice v Gor. Radgoni svojo redno letno skupščino, katere se |je| udeležilo 84 članov. Zborovanje 'je vodil predsednik g. Janez Lančič, kleparski mojster v Gor. Radgoni, ki je pozdravi! navzoče člane in tajnika Okrožnega odbora obrtniških združenj v Mariboru. Takoj po otvoritvi si je izprosil besedo tajnik O. o. g. J. Novak, fci je predvsem izrazi! veselje, da so se člani v tako velikem številu udeležili redne skupščine, kar je lep dokaz njihove stanovske zavednosti. (Nato je z iskrenimi besedami čestital predsedniku združenja g. Janezu Lančiču, ki je dne 28. dec. praznoval svojo 701etmioo, omenjal je njegove velike .zasluge, ki .si jih je pridobil v javnem delovanju za prebujanje narodne zavesti ob Muri, zlasti pa njegovo dolgoletno požrtvovalno im uspešno delo za dobrobit našega slovenskega, obrtnika. Za izražene čestitke, ki so bile od vse Skupščine z odobravanjem sprejete, :se je zahvalil g. Lančič, češ, da je vršil le svojo dolžnost. (Predsednik je nato 'imenoval za zapisnikarja g. Štrej-harja Hinka in ■ za overovatelju zapisnika gg. Belaka (Franca in Ficka Jožefa. Zapiisaiik zadnje .redne skupščine je bil prečitan in odobren. Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. predsednik sam. Združenje je prejelo iln rešilo 63 raznih dopisov, uprava pa je Imela v teku leta 8 sej, ustanovil se je samostojni mizarski odsek, ki si je izvolil za predsednika g. Hojsa Karla, mizarskega mojjstra V (Gor. (Radgoni. Združenje je imelo dohodkov D:iini' 3 tisoč 994.57, izdatkov pa Din 3.85725, tako da je bilo prebitka Dih 137.32. V imenu nadzorstvenega .odbora je poročal g. (Dilec Jakob, kovaški mojster v Radgoni, da je bilo pregledano vse poslovanje združenja, zlasti pa blagajniško im najdeno vse v popolnem redu. Predlagal je, da se upravi kakor tudi nadzorstvenemu odboru Izreče razreš-nico, kar je (bilo isoglasno (sklenjeno, ilsto tako je bil po kratki razpravi soglasno odobren proračun združenja, ki znaša v dohodkih [n izdatkih 2600 dinarjev. Med slučajnostmi je bilo grajano, da se ne obvešča več o iz-premebah v rokodelskem registru, kar obremenjuje rednio poslovanje združenja. Enako so bile iznesene pritožbe radi poslovanja davčnih odborov, pri’ katerih v petih občinah nimajo obrtniki svojih zastopnikov. Ko je še tajnik Okrožnega odbora .pojasnil razna obrtniška vprašanja in obrazložil zlasti zakonski predlog za pavšaliramje pridob-mine pri malem obrtniku 'je predsednik zaključil nad dve uri trajajoče lin lepo uspelo zborovanje. Skupno združenje obrtnikov v Gor. Radgoni je imelo v nedeljo, 14. pr. m_ sejo uprave in nadzorstvenega odbora, pri kaiteri' je bil napravljen računski sklep za leto 1983. imi proračun za leto 1934. 'im sklenjeno, da se vrši redna letna skupš&ma dne 18. februarja ob 12. uri. Dri seji je bil navzoč tudi tajnik O. °- >nv ®o bile urejene notranje zadeve združenja. Upamo, da bo združenje pod vodstvom predsednika g. Franca Bračiča, lastnika mlina v Gor. Radgoni, uspešno delovalo v ikorislt sVoJiih članov. Za funkcUonarJe združenj v Gor. Radgoni je priredili mariborski Okrožni odbor predavanje o novem zakonu o obrtih v gornjih prostorih gostilne g. Klemenčiča. Tega predavaniia so se udeležili vsi' trije gg. predsedniki in sicer g. Lančič za. Združenje lesnih in kovinarskih strok, g. Jančar za Združenje oblačilnih strok in g. Bračič za 'Skupno združenje s člani uprav in nadzorstvenih odborov. Zbralo se je tako 22 zavednih funkcijonarjev združenj v Gor. Radgoni. Predavanje je trajalo dve uri in pol in je talinUk g. Novak v lepem govoru obrazložil vse važnejše določbe novega zakona o ob rtih. Predavatelju so se iskreno zahvalili vsi trije predsedniki združenj. Device. Ljubljana. Amsterdam 2296.51 — 2807.87, Berlin 1853.47 - 1364.27. Bruselj 796.35 -800.29. Curih 1108 85 - 1113.85, London 178.86 - 180.46. Newyork 3547.16—3575.42, Pariz 224.88 — 226.-, Praga 169.40 -170-26. Trst 299.79 - 302.19 (premija 28.6 odst.). Avstrijski Šiling v privatnem klirin-gu 9.12. 3$ naltft kiajev Židje pri kralju. Najvišji predstavniki jugosloVenskih židov so bili sprejeti od kralja v avdijenoo im so mu izročili prekrasno povelje, s katero je ‘bil novo zasajeni gozd z 10.000 smrekami v Palestini imenovan z imenom Nij. V. kralja Petra Osvoboditelja. 175 samomorov se je dogodilo lani v Zagrebu. Dve tretjini samomorilcev so žene. Radikalno socijalna stranka v Zagrebu je pričela izdajati svoj lastni ča" sopis »(Narod«. Ta stranka se zadnje čase precej Siri in je imela v Sarajevu že tudi svoj političen slhod. Čez 75 odstotkov pristašev te stranke je slušateljev znanega prosvetnega sarajevskega delavca Milenka Vidoviča. Nevarnost laponskega dumplnga za našo trgovino in industrijo je velika. V Jugoslaviji (predvsem v Beogradu, Zagrebu in Osijeku) prodajajo električne žarnice po 2.50 Din, male žarnice za žepno baterijo po 0.40 Din, nogavice po 2.50 Din, zlata nalivna peresa po 4.— Din itd. Ur ne prodajajo po komadu, ■nego na kilograme in velja 1 kg 200 do -300 Din. V Evropo1 so prispela že tudi japonska dvokolesa, ki jilh prodajajo po 240.— Din. V splošnem so kljub ogromnim prevoznim stroškom japonski produkti na našem .tržišču cenejši od naših lastnih ,za 40 do 70 odstotkov. Kruh se je pocenil res neverjetno v Bitolju, kjer prodajajo 1 kg belega kruha po 2.—, a črnega po 1,50 Din.. Balkanskemu paktu ne bo prilsitopi* la Albanija, kakor poročajo italijanski časopisi. Jzgleda, da je ta trditev resnična. Krematorij za sežiganje mrtvih bodo pričeli letos spomladi graditi v Beogradu, kjer se je pbfcret za sežiganje mrličev že zelo razširil. Znani bogataš Mi-hajlo Pavlovič je zapustil v ta namen legat od 1,000.000 dinarjev. 10,000.000 Din škode so napravili požari lani v Zagrebu. Ognjegasci so morali 201krat intervenirati. Ponarejene tisočake je razpečaval neki obrtnik z Rakeka, ki so ga aretirali in prepeljali v Ljubljano. Kongres jugoslovenske socialistične stranke je sklican za 3. februarja v Beogradu. 700 absolventov filozofskih fakultet Je vložilo prošnjo pri ministrstvu prosvete za sprejem v srednješolsko službo. Zagrebška plinarna namerava občutno znižati cene plinu, da bi povečala potrošnjo. Milijon dinarjev čistega dobička so prinesle znamke Rdečega križa, 'ki smo jih svoječasno morali lepiti na pisma in dopisnice. »Marlborer Zeitung« je prepovedana v Avstriji radi nacionalno socialistične propagande. Revežem hrano zastonj dele tri ljudske kuhinje v Novem Sadu in dve v Splitu. A v Ljubljani? Japonska dumping roba ni poplavila le Zagreba, Beograda in Sarajeva, nego tudi mnoga mesta v Vojvodini. Neki . srbski urar je izjavil, da bo kljuboval japonskemu dumpingu tako, da bo prodajal 1 kg dobrih ur za 100 Din, a da , bo še kljub temu imel dobiček. Zbor mariborskih obrtnikov jpripotočCjive knjige »Ljubljanska založba« ((Ljubljana, Podrožnik iV-40) !ie pravkar izdala pod naslovom .»iMojstrsiki izpit« priročno knjigo za mojstrske izpite, ki jo de priredil) Janko Traven. Snov je v skrčeni obliki prirejena tako, da je 'pregledna in da nudi vso tvarino, ki jo mora danes obvladaiti kandidat iza mojstrski izpit. •Knjiga obsega 260 strani an ima tole vsebino: 1. obrtni' zakon; 2. zakon o zavarovanju delavcev; 3. predpisi za zaščito delavstva; 4. trgovinstvo, tr' govski zakon, menični zakon, koinkurz-ni zakon itd-; 'knjigovodstvo, kalkulacija; 5. državoznanstvo; 6. davki; 7. oris zgodovine rokodelskega obrta; 8. dodatek s stvaimim kazalom. Iz vsebine je .razvidno, da nudi knjiga vse, kar mora današnji napredni obrtnik vedeti’ o javnem življenju. Cemei je 30 Din. Sprejem vajencev v Vajenski dam v Ljubljani Sprejmemo v dobro vzgojo z Izdatno brano in stanovanjem vajeno« vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. — Telefon 35*28. V nedeljo 14. januarja je Slovensko obrtniško društvo v Mariboru sklicalo dopoldne v 'lovski sobi hotela »Orel« javno zborovanje, na katerem naj bi se pokazala jasna slika dejanskega položaja naših obrtnikov ob severni meji in naj bi se obenem po temeljitem razgovoru in preudarku določili koraki, ki bi jih bilo treba storiti za izboljšanje in rešitev skoraj obupnega stanja obrtniškega stanu. Lepo obiskano zborovanje je otvoril predsednik društva g. Soič, ki je toplo pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi podpredsednik senata dr. Ploj ter nar. posl. dr. Krejči, dr. Pivko in Hajdinjak, predsednik okrožnega obrtniškega odbora in zastopnik mestne občine g. Bureš, obrtni zadružni nadzornik g. Založnik i. dr. Zbrani so toplo počastili spomin nedavno umrlega organizatorja in prvoboritelja slovenskih obrtnikov g. Ivana Rebeka iz Celja. V imenu mestne občine in še posebej župana dr. Lipolda je pozdravil zborovanje g. OBureš, izjavljajoč, da spremlja mariborska mestna občina vse delovanje in nehanje obrtnikov z vsemi simpatijami. iPo kratkem splošnem uvodu je predsednik podal besedo prvemu referentu g. Žagarju, davčnemu konzulentu Zbornice za TOI iz Ljubljane, ki je v sijajno koncipiranem in nadvse stvarnem govoru nanizal pred poslušalce posamezne faze in dogodke iz našega državnega in ožjega gospodarskega življenja. Zbornica je vedno pazno zasledovala vsa pereča gospodarska vprašanja v življenjski borbi našega malega obrtnika. Ne da se prikrivati resnica, da možnost zaslužka vedno bolj pada in da je nadvse resno ogrožena eksistenca desetti-sočev obrtnikov. V začetku 1. 1932. je padlo število obrtniških obratov za več kot 1000, kar dokazuje, da postaja obrtniški stan postopoma nerentabilen. Seveda pa je padel tudi donos neposrednih davkov, taks in trošarin. To vrzel v državnem proračunu je bilo treba zamašiti in finančna uprava je morala spraviti svoje gospodarstvo v ravnovesje. Za primanjkljaj 700 milijonov Din je bilo treba najti kritje z novimi dohodki, z zvišanjem davkov, uvedbo novih taks in trošarin. Vsi ti poviški niso mnogo zalegli, zato je finančno ministrstvo odredilo poostreno davčno prakso. Istočasno pa se je seveda pooostrila kriza. Na intervencijo ministra dr. Kramerja pa je bilo doseženo olajševanje v plačevanju davka. Referent je poudarjal, da je Zbornica za TOI na vseh mogočih mestih napravila potrebne korake, vendar običajno ni prejela odgovora. 'Nato je spregovoril g. Vahtar, ki je izrazil željo, da bi se obrtnike enako zaščitilo kakor kmete, da se med male obrtnike prištejejo tudi oni, ki uporabljajo v svojih obratih stroje do 5 konjskih sil, da se razne državne dobave dekoncentrirajo in razpisujejo na krajih potrošnje in da INarodna banka zopet uvede male kredite za obrtnike, da se obdavčijo vsa ona velika državna podr jetja, ki imajo ogromen zaslužek in so do sedaj bila prosta davka, da se znižajo najemnine in naj se zopet uvede dohodnina s primernim eksistenčnim minimom. Poslanec dr. Krejči je obljubil, da bo zastavil s svojimi tovariši vse sile, da se obrtnikom odpomore, podpredsednik senata dr. Ploj je pa bodril obrtnike, naj vztrajajo v težki borbi. Govorili so še g. Žagar, Švajger, Kumer, Bureš in Razboršek, nakar je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje vse glavne zahteve obrtnikov. 3$ tujine uprave Vsem našim naročnikom smo v današnji številki našega lista priložili položnice in jih prosimo, da nam naročnino čim preje nakažejo in naši upravi s tem olajšajo delo. Kdor ima naročnino že plačano, naj položnico odda svojemu znancu ali prijatelju in mu priporoči naš list, ki je najboljše slovensko obrtniško glasilo. Okrožnica kr. banske uprave dravske banovine v iLijuibilijanii vsem sreskim in mestntm načelstvom ter sresiki Azposltavi v Škofji Loki. V »Službenem listu« št. 72 je pod štev. 464 objavljen '»Pravilnik o postavljanju poslovodij v rokodelskih obrtih, ki 'jih vodijo vdove, izdan na podlagi § 14 ob. z. dne 8. avgusta it. 1. Po tem pravilniku 'je samo za1 il2 obrtnih strok obvezna postavitev poslovodje., če vdova sama nima v § 214. ob. z. predpisane strokovne izobrazbe, ni pa med njimi naštet tudi dimnikarski obrit. Da se ne bi' določila, pravilnika nepravitoo tolmačila, je pooasmiiti, da'je sitem pravilnikom pač oproščena vdova od dokaza osebne strokovne izobrazbe, a ne tudi od' izkaza ostalih pogojev, ki jih zakon' zahteva od saimastoflneiga obrtnika. Le-te pogoje mora vdova izkazati v prijavi, ki jo ima po § .1*4, lodstavku 1. ob. z. podati v treh mesecih, to Je nekaznovanost, samostojno razpolaganje z imovino in zlasti zanesljivost. Pri oceni- zanesljivosti je gledati na to, da je vdova sposobna samostojno prevzeti odgovornost za vsa dela. Zanesljivost se ne bo mogla priznati takšni vdovi, ki' o delu samem nima ipojima, niti ipnilbdiižno fre pozna predpisov in torej niti za primerno vod' ■stvo dela ni sposobna. Da se pravilno izvede ocena fclmemOenilh tpogdjev, (bo zato po' prijavi v z/mislu § 14 ob. z. pred izdanjem odlokov, da se prijavo vzame na znanje, zaslišati pristojno združenje. •Pni tej priliki omenjamo, da so bili kr. banski upravi sporočeni slučaji, ko je bito odobreno poslovodstvo v dimnikarskem obrtu mojstru, ki! izvršuje lasten obrt s sedežem v drug! občini. Taka odobritev povsem nasprotuje določilom §§ 18 iin 138 ob. z. Poskrbeti je, da se odobritve spravijo v sklad ž zakonom. ______ (V zvezi s tem .razpisom je ZTTOlI v Ljubljani predlagala kr. banski upravi, naj bi glede 'gradbenih obrtov enako postopala napratn vdovam, ki žefle nadaljevati gradbeno obrt po svojSh pok. soprogih. Odgovor je tukaj Dtipl teh. Albin Kunstler lie v zadnjem »Obrtniku« napisal /rnait člančič pod' naslovom: »(Kje so odgovori?«, ki se ga je kair samo uredništvo časopisa odreklo .in prepustilo vso odgovornost za naivne iztjave samemu piscu. iG. Kunstler* katerega zahteve na županovem predavanju pod okriljem Obrtniškega društva niso bile kar nič odločne, kakor sam piše, nego nasprotno le neka ugotavljanja brez vsake idejne zveze s samim predavanjem, smatra naiše besede za irace in na svoja vprašanja zahteva odgovor. Ker žal nimamo v našem listu prostora za tako neresne in naivne izjaviee, bomo gosp. 'Kunstlerju dali na drugem mestu priložnost, da zve vse potrebne mu odgovore in da svoje trditve malo ibolj možato podkrepi. Nle tipamo po zraku, kakor ima on navado, nego povemo vsakemu v obraz, kar mu gre. Znana nam je trmia nekaterih ljudi, toda se moramo kljub temu čuditi, da hoče omenjeni gospod z glavo sfcotzi zid in so mu vsi dolbri sveti zaman. Mi smo v zadnji številki naišega lista javno vse kritike povabili, da pridejo v naš vajenski dom in se prepričajo o njegovem delu. Vrata so vsem odprta- in tam ni Gerbera za nikogar. Izjavili smo, da nam bodo dobrodošli vsi, ki pridejo in ■obiščejo dom naše obrtniške mladine. Toda- omenjeni gospod je gluh za vsa taka vabila in do danes še ni- pogledal v dom, ki ga vedno napada. To nd možato, g. iKunstler, ker človek sme soditi Šele takrat, ko mu je stvar znana, a sicer nima pravice kritiziranja. Z ljudmi, ki niso pravi možje in ki kljub našim ■vabilom ne sodelujejo z naimi v Vajenskem domu niti se zanimajo za način dela v njem, ne moremo in nočemo debatirati, nego bomo odgovorili na drug način, ikf bo taki1 »možatosti« primeren. Uredništvo. PUNSKE NAPRAVE P. n. obCinstvu, osobito hlinim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno Javljam, da imam kot prvi In edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-Menje, da smem isvrievati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnice in sploh vse tozadevne hilnogospodarske In Industrijske naprave v vsaki pogojeni Izmeri. — Kot prvi tovrstni domaS, aprobiran strokovnjak se priporofiam vsem Interesentom NOVAK PETER, izprašan mojster za vse plinske naprave. — Gregorčičeva 11, Ljubljana, Gradišče. Do krvavih spopadov je prilšlo v Bruxellesu med fašisti in antifašisti. Veliko je mrtvih in težlko ranjenih. Kraljev avto je prevrnila močna burja. Huda burja, ki je te dni vladala v Angliji, je prevrnila avto, v katerem se je vozil angleški kralj Jurij, toda ni bil nihče poškodovan. Milijon pilotov bo imela 1937. leta izobraženih sovjetska Rusija, kakor je te dni na javnem predavanju izjavil so' vjetsfci komisar za zirakoplovstvo. Milijardo je poneveril in oškodoval predvsem male vlagatelje francoski bankar Staviski, ki je potem izvršil samomor. V aifero so zapleteni tudi nekateri' visoki francoski politiki in je to nedvomno največja sleparska afera našega stoletja1. Atentat na predsednika japonske vlade je poizkušal neki Japonec, ki so ga zalotili v sami- predsednikovi hiši in aretirali. Veliko amnestijo ije podpisal bolgarski kralj Boris in bo čez 250 zlasti političnih kaznjencev izpuščenih v svobodo. Prihodnji prikrojevalnl tečaj za damska In moška oblačila se bo vršil od 5. februarja do 20. februarja 1934 Priporoča se najnovejša knjiga »TOALETA" za prikrojevanje damskih oblek Cena Din 100.— Jako priporočljivo za samouke T. KUNC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 4/U Gradbena katastrofa v Vogezih, pri kateri je poginilo 9 delavcev, je kon" čala tako, da je inžemjer konstruktor izvršil samomor. Strahovita nesreča se je zgodila v rudnikih v Osekovu na Češlkem, pri kateri so morali zazidati v goreče rove čez 170 delavcev, da bi tako omejili širjenje ognja. Vsi so seveda mrtvi. Na mestu nesreče je bilo tudi več rnini-sitrov. Redno zračno progo London-(Indija bodo za potnike vpeljali letos pomladi. 300 mrtvih je bilo pri veliki železniški nesreči pri Stalingradu v Rusiji. Trčil je tovorni vlak z osebnim. 40.000 mrtvih in dvakrat toliko ranjenih je zahtevala zadnja potresna katastrofa v Indiji. Več velikih mest je porušenih do tal. Uničenih jei 50 železniških mostov. Voda je povsod prepo" jena z žvepleno kislino in sploh ni več pitna, zaradi česar .se boje izbruha kužnih i bolezni. Ministrski predsednik izžvižgan-Angleškega ministrskega predsednika Mac Donalda so zaradi nekega političnega govorai v njegovem lastnem srezu izžvižgali. Za 20,000.000 Din so na angleškem dijamantnem trgu prodali dUamamit, težak 724 karatov. Vsa pisma in pošiljke z znakom Hitlerjevega kljukastega križa, ki prihajajo iz Nemčije v Češkoslovaško, cenzurirajo zaradi ugotovitve^ če ne vsebujejo morda kakega propagandnega materiala. Vojaški rok v Češkoslovaški, ki1 so ga pred dvemi' teti skrajšali na 14 mesecev, so sedaj zopet podaljšali na 18 mesecev. V štiri kategorije je po novem »židovskem zakonu« razdeljeno prebival* stvoi Nemčije. EkScesar VHJem n. je praznoval te dni svojo 751etnioo. Težko je .bolan in zdravniki dvomijo1 o njegovem ozdravljenju. Za kratia bo kronan začetkom marca sedanji predsednik mandžurske republike Puj. V pogledu sterilizacije imitirajo Nemčijo še drage države. Sedaj razpravljajo tudii angleški parlamentarci o načrtu zakona o sterilizacij# zločincev. Skupščina združite čevljarjev v Tržiču Dne 21. januarja t. 1. se je vršila skupščina združbe čevljarjev v Tržiču v Zadružnem domu. Skupščino je vodil tovariš Praprotnik, ugotovil sklepčnost, pozdravil. navzoče in zlasti odposlanca akcijskega odbora čevljarjev in okrožnega odbora Kristana in Igliča. Predsednik tovariš Praprotnik je podal obširno poročilo o delovanju odbora in o težkem ■položaju čevljarjev in ugotovil, da je od 169 članov zaposlenih komaj 10, a vsi drugi so popolnoma brez dela in s strahom gledajo v bodočnost. iNadalje je poročal, da se je odbor trudil, da bi našel izhod iz tega obupnega položaja, osobito glede odprave Bat’e, a vendar ni mogel uspeti. Tudi glede uvozne trošarine na čevlje v Ljubljano je odbor podvzel vse mogoče korake, vendar za enkrat še brez uspeha. Tudi glede šušmarjev je storil odbor vse in ovadil vsakega posameznega, vendar pa čevljarska stroka v tem pogledu še ni očiščena. Nadalje je podal tajniško poročilo in čitanje zapisnika, kar je bilo enoglasno odobreno. Tovariš Kralj je podal blagajniško poročilo, ki je bilo odobreno, obenem je bila predlagana •pohvala tovariša blagajnika. Predsednik je preči tal nadalje proračun za leto 1934. Članarina znaša Din 40.— za člana brez .prispevka za okrožni odbor. Tovariš Iglič je pozdravil navzoče v imenu Okrožnega odbora in grajal predvsem, da opaža, da v proračunu, ni predvidena doklada Din 15.— za člana za okrožni odbor. Poročal je o delovanju in potrebi okrožnih odborov in o dolžno-sti združb napram okrožnim odborom. Nadalje je poročal o splošnem gospodarskem položaju, o davčnih zadevah in o konkurenci tovarniških izdelkov, osobito pa o položaju čevljarske in krojaške stroke. Ugotovil je, da so poleg čevljarskih.združb bile in so še vedno v akciji tudi Zbornica TOI in okrožni odbori, vendar do sedaj še ni bilo mogoče najti definitivnega, jzboda glede odprave Bate. V zaključku je . priporočil H S »Pišite, gospodična! — Dragi obrtnikil Ako želite, da bo Vaše edino ita najboljše •glasilo »Obrtni vestnik«• čim boljše, potem morate poč plačati čim preje neznatno naročnino in tako omogočiti listu redno iz-hajanjex a. on bo vedno zastopal Vaš? interese.« SLAVIJA jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti ln ob smrti,, in zavarovanje za pogrebne stroSke. Posluj? povsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, .Gosposka ulica 12. Telefon 2176 in 2276. združbi, da po svoji dolžnosti, po zakonu in po solidarnosti z ostalimi strokami podpira okrožni odbor, kajti tam bodo vedno našli najširšo zaščito im naklonjenost, ker so tam združene vse stroke. Pozival je tovariše, da imajo edino eno obrtniško strokovno glasilo, ki je obenem naš uradni organ, ter je zato naša dolžnost, da ta naš Ust podpiramo. Predsednik tovariš Praprotnik je pojasnil proračun, ki je izdelan sporazumno z odborom. Doklade za okrožni odbor so morali izpustiti, ker so člani že itak obremenjeni in ni balo mogoče iztirjati večjih dajatev od članstva, ki še dosedanjih ne zmore. G. Kristan, odposlanec akcijskega odbora je pozdravil navzoče, poročal o delovanju in predpripravah in pozval tovariše k složnemu delu. Kritiziral je Zbornico TOI češ, da očita čevljarjem, da so sami krivi, če se nahajajo v tako težkem položaju, ter da Zbornica ni nič storila proti Bati, kajti če bi ona storila svojo dolžnost, ne bi Bata prišel v Jugoslavijo. Uspehov lahko pričakujemo samo od ločene zbornice. Napadal je tudi okrožni odbor, češ, da še ni pokazal nobenih uspehov in da je samo ovira v obrtniškem pokretu. Ugotovil je, da obrtništvo nima od urada okrožnega odbora in od skupne zbornice nobenih koristi.. Kritiziral je delovanje g. Rebeka v zbornici, ki je podlaga 50% povišku vseh zborničnih taks, ter da je to nepfavilno postopanje zastopnika obrtništva v zbornici. Glasilo »Obrtniški Vestnik« ni za obrtnika, pač pa priporoča »Obrtnika«. Tovariš Iglič v zastopstvu okrožnega odbora je protestiral, da odposlanec na eni strani zastopa akcijski odbor, na drugi strani pa kritizira vse institucije in zavode, ki bodo gotovo največ pomagale istemu akcijskemu odboru. Protestiral je proti napadu na Zbornico in predsednika obrtniškega odseka v stvareh, v katerih sploh ni poučen. Zavrnil je odločno take nesmiselne in nepravilne očitke glede okrožnega odbora in prepovedal, da se mu očita, da ni nič storil iz zgolj demagoških razlogov. Pozval je navzoče, da se zavedajo, da ljudje, ki hodijo med njih in trosijo razkolj obrtniških vrst, gotovo nimajo dobrega namena za obrtniški napredek. Predsednik tovariš Praprotnik ni dopustil da 'bi se napadale in obnavljale zadeve, ki so itak že za nami. Dal je na glasovanje obračun iin proračun, ki je bil sprejet. Vodja meščanske šole g. Lajovic je pozdravil skupščino z željo, da bi se položaj v čevljarski stroki vendar že zboljšal, priporočil, da se zaprosi šolo za prostore za združbo, obenem pa, da se zaprosi šolska vodstva, da pouče mladino, da se bo zavedala in upoštevala v prvi vrsti domače izdelke. Upravitelj obrtnonadaljevalne šole je pozdravil ravno tako skupščino, želeč ji uspeha in napredka, i Tovariš Tišler je bil izvoljen za strokovnega učitelja v Križah. Predsednik je zaključil zborovanje, zahvaljujoč se gg. učiteljem meščanskih in strokovnih šol, posebno zastopniku okrožnega odbora in zaključil zborovanje. F. Iglič. Kandidati, ki so opravili mojstrski izpit V naslednjem priobčujemo imena kandidatov, ki so pri komisijah Zbornice za TOI v Ljubljani, (Novem mestu, Celju in Mariboru v letu 1982. opravili mojstrski izpit. S tem bo ustreženo ne samo želji, da dobi obrtniška javnost pregled za poedirie stroke, temveč se bo obenem tudi pokazalo, koliko dela se je pri tem opravilo, kar je velikega pomena za povzdig obrtniške strokovne izobrazbe in kvalitete dela. Zbornična komisija y Celju. (Od 23. septembra do 31. decembra 1932.) Čevljarji: IBorščak Anton, Breg pri Celju, Kač Franc, Celje, Leben Franc, Laško, Matko Franc, Braslovče, Meserko Franc, Zg. Obrež, Vodeb Vincenc, Celje, Volčan-šek Josip, št. Lenart. Krojači: Filej Janez, Loče, Lapornik Franc, Celje, Uršič Anton, Celje, Vodičar Andrej, Celje. Šivilja: Vehovc Rozalija, Zabukovca. Peki: - Cvelbar Franc, Radeče, Emeršič Alojz, Gaberje, Kohne Edvard, Celje, Kralj Maks, Mislinje, Pančič Karel, Celje, Toff Josip, Celje, Ungvari Ivan, Vojnik. MijSttrjI: Sovine Alojz, Celje, Sovine Franjo, Celje, Plauštajner Josip, Sv. Jurij, Romih Frane, Vitanje, Starček Stanislav, Rogatec, Sirnik Guidon, Dravograd, Vitrih Jožef, Šoštanj. . Klobasičar: Krautberger Ivian, fekofja- vas. Mizarji: Gri&ar Rudolf, Radeče, Jazbec Antoni Sv. Jurij, Kropivžek Josip, Sv. Jurij ob Taboru, Malgaj Joško, Škofja vas, Marovt Viljem, Rečica ob S. Kovača: Črušnik Martin, StoJovnik, Tkavc Alojz, Rečica ob Savinji. 1, Ključavničarja: Jereb Ivan, Trbovlje, Možina Jakob, Trbovlje. Mehanik; Mežek Franc, Celje. Kleparja.: Jevšenak Ivan, Radeče, šau- beng)er Franjo, Laško. ( Lončar: Statute Andrej, Sv. Jurij ob južni železnici. Zbornična komisija v Ljubljani. (lOd L.julija do 3(1. decembra 1932.) Pečar: Oselj Vinko, Kranj. Steklarja: Jeran Ivan, Ljubljana, Lovrec Ivan, Spuhlja — Ptuj. Kovači; Blažič Vinko,- Vodice, Boncelj Alojzij, Goriče —r Preddvor, Nagode Ivan, : Blatna Brezovica — Vrhnika, Škulj Franc, Rašica —( Velike . LaSče, šter Leopold, Predoslje pri Kranju, Trček'Jernej, Kladje Oseliea, Vole Ivan, Rateče — Pilanica. Kleparji: Kora Teodor, Ljubljana, Rueh Rilco, Brežice, Žgajnar. Bogomir, . Mirna, žnidarši^ M^ija^Ja^še —..^st^^l J-jjub- (1 K0,Hrjit Bokalič Franc, Mengeš, Pečnik Jgnacij„ SiffftbMi pri §kp#ar Ivan, Rosbrava. . .. Mizarji: Hafner Anton, Pržanj — št. ; Vid, Hribar Ivan, Jereka, Boh. Srednja I vas. Kem Peter, Lahovče — Kamnik, Kon-1 ciljia Gvido, Jeranovo — Mekinje, Košnjek Franc, Strahinj —■, Naklo, Kregar Ivan, St. Vid nad Ljubljano, Križaj Janez, Gode-i šič — Škofja Loka, Lovšin Josip, Goriča , vas — Ribnica, Moljk Alojzij, Gorenja vas — Logatec, StarC.Stefan, Goriča vas — Ribnica, Svetek Viktor, Ljubljana, Skof Ivan, Komanija — Dobrava, šteblaj Josip, Ig — Studenec, Zabukovec Jožef, Mala Slivnica — Vel. (Lašče. Lesni Htrufiar: Cakš Vladimir, Zig. šiška. (Nadaljevanje sledi). Razpis Z odobritvijo gospoda bana dravske banovine in na podlagi' člena 85. zakona o državnem računovodstvu ter § 14 točka 4 finančnega zakona za 1. 193Ž/33 razpisuje podpisana direkcija sledeče obratne prostore zdravilišča: 1. Trgovski lokal v pokritem šetali-šču. 2. Obrtni lokal v pokritem šetališču. Navedeni prostori se oddajo v najem za dobo 3 let s tem, da se veljavnost najemne pogodbe lahko podaljša vsakokrat za nadaljne 'leto, če se pogodba ni odpovedala do L novembra vsakega leta. Najemnino je ponuditi za vsak razpisan lokal posebej. Oddaja ni vezana na . najvišjega .ponudnika, prav tako si tudi uprava pridržuje pravico, .da se lokali vobče ne oddajo ali pa da se ponovno razpišejo. Vsaki . ponudbi je .priložiti potrdilo zdraviliške blagajne o plačanem vadiju Y višini, 10%. ponudene vsote za leto 1934. Z vadijem jamči ponudnik, da ostane v 'besedi do končne rešitve svoje ponudbe. Ponudnikom, katerim se obrati dodelijo, se pridrži vadij kot kavcija za izpolnjevanje najemne pogodbe, ostalim pa se vrne. Ponudbi je končno priložiti dokazila o strokovni sposobnosti, državljanstvu ozirojma domovinstvu in o zadostni višini obratne glavnice. Pismene ponudbe, opremljene po navedenih pogojih . in pravilno kolkovane, je vložiti najkasneje do 15. februarja 1934 pri direkciji zdravilišča Rogaška Slatina. ] DIREKCIJA ZDRAVILIŠČA Rogaška Slatina čftrtntl&a kronika Jubilej novomeških obrtnikov. Po- moiSa&lci odsek Obrtniškega društva v Novem, mestu je proslavil vj nedeljo •dne 211. jamarja ob lopi udeležbi v Sokolskem domu svojo ilSletmioo. Prosila" vi je prisostvoval 'tudi' župan dr. Režek. Jubilejni občini zbor je otvoril predsednik g. 'Rutar s pozdravom odtenjh gostov, predstavnikov obrtništva in članov, potem je pa posegel v zgodovino pomočniškega odseka naglaišujoč velik pomen te organizacije! m .novomeški obrtniški stan. Za njim je spregovoril župan g. dr. Režek, Češ, da je prišel na proslavo iz motranjega (prepričanja, da bi, mogel Spregovoriti pred; obrtniki nekaj, besed. V lepih besedah jje vzpodbujal obrtnike k vztrajnemu delu za po-vzdigo obrtniškega stanu in za napredek skupnosti. Opozarjal je obrtniško mladino, naj bo složna iin naj »topa v življenje ramO ob rami. Čestital je pomočniškemu fedseku k. jubileju, želeč mu še mnogo uspehov. Obenem je pristopil k društvu kot podporni1 član. Sledila so poročila društvenih hm k" cijoharjev. (Društveni dohodki so, iznašali lani 9416.60 D'in, 'izdatki 'pa 2254.35, tako da je ostalo čistega 3162.2*5 Din. Po poročilih funfccijomarjev ije prečita! predsednik pravila Pomočniškega odseka, potem 'je pai sledila debata o iz-prememfoi pravil. Pri' volitvah je bila izvoljena lista z gosp. Rutarjem kot predsednikom, ki 'je obhajal Stotnico kot predsednik odseka in tajnik mu je izročil v jmeinu društva lepo darilo. Za podpredsednika je bil iz voljen g. Šege din, tajnik je ostal g. Koncilija, blagajnik pa tudi g. Stanko (Košir. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi neumorni obrtniški delavec g. Svetek, obujajoč spomine na rojstno leto društva iin nia može, ki so orali! ledino ioirganiizacfje novomeških obrtnikov. Kdo more polagati mojstrski izpit jz elektroinstalaterske stroke, četudi ministrstvo za trgovino in industrijo še ni predpisalo pravilnika o strok, šolah in zavodih, ki bodo nadomeščali dobo učenja in zaposlenja v obrtnih delavnicah elektroinstaletrske stroke, Je v nekem konkretnem slučaju omenjeno 'mlhmrSitvo odfocilo,' dii' poleg tistih, ki imajo predpisano izobrazbo po dotolbah obrtnega zakona, morejo mojstrski izpit iz e le k tr oin st alate rsk e stroke polagati tudi tiste osebe, ki so dovršile strojno 'šolo vojne mornarice v Kumboru, ali pa električni tečaj v mornarici kot električari, mo'toristii, strojevodje itd. na podlagi §-a 53. t. 2. obrtnega ■zakotna. Zavarovanje učencev obrtne šole proti nesrečnim slučajem. (Ravnateljstvo državne moške obrtne šote v Banjaluki je odločilo, da izvrši zavarovanje svojih učencev proti nesrečnim slučajem. Za to svrho je tUdi izdelalo pravilnik. Pio /pravilih se vrši zavarovanje za leto dni od 10. septembra enega do 10: Septembra drtigega leta. Zavarovanje se mora izvršiti' vsako leto. Ugovor o zavarovanju vsebuje obvezo ža zavarovalno družbo, da vsakemu ulčencu izplača, in Sicer: v slučaju poipolrte in" validnostii 50.000 Din, v slučaju stalne le delne invalidnosti vsoto po stopnji delanezmo&nostii, v slučaju začasne invalidnosti stroške do zneska 3000 Din, a v slučaju smrti zaradi nesrečnega slučaja staršem ali skrbnikom učencaj znesek 50.000 Din. Šolsko ravnateljstvo je Že mnoge zavarovalne' družbe naprosilo, da predloge tozadevne ponudbe. Oddaja popravila. Prometno-ikomer-cijelhi oddelek Direkcije drfžavnilh že-lieznic v Ljubljani sprejema do 5. februarja 't, 1. ponudbe glede oddaje popravila 23 komadjov divanov in raznega posteljnega perila. (predmetni (ogla/si z nataačn«iSttni podatki so v pisalrnr Zbornice TOT v ' lijubljani interesentom na vpogled.) Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek, "tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr- Jeeeršek. Vsi v Ljubljani. -1 .............................................................................. S -i > ; 3 \ KREDITNO DRUŠTVO dovoljuje posojila na menice in kreditev v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam