131. številka. Ljubljana, v sredo 10. junija 1896._XXIX. leto. SLOVENSKI MROD. Izhaja vsak dan itc<«I) isimli nedeljo in praznike, ter velja po posti prejemnn za »vatro-ogersko deftele »a vsa leto 1.') pld., za pol leta H gld. za četrt leta 4 gld., za jeden moooc 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta H pld 80 kr., za jeder« mereč 1 pld. 10 ki. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežel-:' toliko voč, kolikor acrAtnii;n zaa&a. Za oznanila plačuje bo od fttiristopne petit-vratc po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če a« dvakrat, ia po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj m izvole frankirati. — Rokopisi m ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. V2. D pravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nadaljevanje vipavske železnice. (Govor posl dr. A. FerjančiČa v 507. seji poslanske zbornioe dne 5 junija 1896) Kakor je moj predgovornik glede železnice, o kateri je govoril, tako naj tudi jaz izrečem visoki c kr. vladi zalivalo zlasti tudi v imeni mojih goričkih tovarišev za vzprejetje prog Gorica-Ajdovščina in Ljubljana- Vrhnika v zakon o lakalnih železnicah. S slednjo progo se zveze z deželnim stolnim mestom trg, ki ima bogato industrijo, namreč Vrhnika, katero je pustila južna železnica ležati na strani in kateri je po tej progi omogočen promet po železnici. V Se večji meri se je z vzprejetjem proge Gorica Ajdovščina v zakon o lokalnih železnicah ugodilo nujni in že dolgo povdarjeni potrebi. Ta proga ima nalogo omogočiti železniški promet okrajem, bogatim prirodnin, zlasti pa naj veže indu-strijalno cvetočo Ajdovščino z železnico. Vrh tega se v vipavski kulturi že sedaj jako znatna sadjereja čedalje bolj razvija, h kateri pride se starodavna vinoreja. Prav za ti dve kulturi, zlasti /a sadje, katero je znano, da je plemenito in da zgodaj zori, je potrebno, da bo napravi ceneno in hitro prometno sredstvo. S tem, da se je vlada določila samo za progo od Gorice do Ajdovščino, je obstoječi potrebi le na pol zadoščeno. Vlada ustvari za sedaj samo želez niŠko Mgato. Ta železnica bo pač koristila prej imenovani končni postaji Ajdovščini in njeni indu striji, koristila bo dolenji Vipavski dolini, ali gorenja Vipavska dolina, tisti del doline kateri leži na Kranjskem, no bo deležen dobrot to železnice, kolikor časa bo ta le železniška zagata iu v kolikor se ne tiče prometa z Gorico. Promet z Gorico pa je za prodajo kmetijskih pridelkov goie;>je Vipavske doline brez pomena, zakaj gorenja V pavska dolina ne more svojega vira S. v' K • t © • Pravica mladosti. (Spisal Iler. Suderinann, posl. Fil. Jelenčič. (Dalje.) BVi se mi posmehujete, ljubi strici" zakliče Leon resnično razjarjen. »Zakaj ?« „Ker mislite o potrebi, da napravim izkušnjo iz abc vaših naukov." Ekscelencija ee tiho nasmeje in vzdihne glasno. Leon ie dobro slišal vzdihljaj, a nasmeh je pregledal, zato vpraša začudeno, kaj-lt pomeni. „0 tem kasneje, ljubi mladenič*, odgovori mi ninter, obrne se v stran in ee zatopi menda nalašč v opazovanje bogato vezeno brisače za peresa. — Za hip nadaljuje: „Ti si torej zagrizen sovražnik zakonskega stanu ?" n Kakor vi —.* Stari gospod mu seže v besedo in nervozno nibhne z roko. „Prosim — zdaj ne govoriva o moji osebi", reče nato in vzdihuo še jedenkrat. Leon je komaj utajil izraz začudenja. Zdelo "" mu je, da je prvič pala senca slabotnosti in beteŽnosti na vieoko, imenitno postavo, v kateri so bili v mlajših L tih poosebljeni vsi njegovi posvet-fcjaški uzori. „Ubogi mož", mislil je, „malomestna dolgočasuoHt mu ne godi". in svojega sadja izpeljavati na jug, ker tam sami prideljujejo to blago. Gorenja Vipavska dolina, sploh cela dolina, tudi dolenja, po kateri bo tekla železnica, je vezana, da svoje pridelke proda na sever. Pridelke z nameravano železnico voziti v Gorico k južni že leznici in je s to pošiljati na sever, o tem, z ozirom na dolgi ovinek, ni govora Obžalujem, da se vlada ni koj odločila za zgradbo cele proge Gorica Postojina. Štejem si v dolžnost, opozarjati na nujnost nadaljevanja te proge in obžalujem, da se je nadaljevanje proge do Pcstojine, na katero vlada sama misli, odložilo na nedoločen čas. Kar se tiče železnice od Ajdovščine do Po-stojine, katera bi tekla po kranjskih tleb, si dovoljujem pripomniti, da skoro ni ručnnati na prispevke dežele Kranjske in interesentov. V kako stisko je prišla dežela vrded lanskega potresa, se spozna šele polagoma. /■■ lani je dežela oziroma so oškodovanci dobili precejšnjo državno podporo. Pokazalo se je pa, — in prav danes razdeljena predloga glede nove pomožne akcije Kranjski potrjuje to — da je treba deželi Kranjski pomoči z nizkoobrestovanim posojilom, da ae vsaj deloma reši iz težkega svojeg« položaja. Dovoljeno mi bodi, da iz 8razjr.snilnh pripo menj" vladne predloge glede te pomožne akcije čitam odstavek, kat-ri s^ nauaša na tnance oziroma na dohodke dež« le Kranjske. (Čita.) „Ćela svota, katero mora dežela pokriti v bližnji prhodnjosti, zuaša po računih dež. odbora 858-590 gld. Z ozirom na to, da ima dežela sedaj do ga 2,183 648 gld, da so deželne doklade že sedaj precej visoke, in jih sedaj ni moči povišati, če se neče poostriti vsled potresu nastale k^lamitete, konec no z ozirom na to, da je velik del dt želnega prebivalstva v neugodnih gospodarskih razmerah, je „Za božjo V( Ijo, povejte mi veudar, stric", začne, „kaj vas je napotilo, da ste prečepeli celih šest let v tem revnem gnezdu? — Ko ste izstopili takrat iz državne službe in zamenili inesto posla-n ka v veselem Stockhclmu za mizerijo te male države, mislil je celi svet, — svet, ki ste ga vi do tedaj že vedno vodili za nos, — da namerjate vpii-zor>ti novo glumo. A čas beži in še vidno čuka konca in pike". „Znman čaka svet " „Da, ali razložite mi —." „Razložiti — kaj? Kako veš, da se ce po-ču! im tukaj dobro, boljši?! nego v vrtineh diplomacije? — Ja/< sem hodil v ono staro šolo, katera si je priborila največje uspehe z galantno Šalo, s pomembnim nasmehom in spretno izgubljeno domino-partijo. — N*.vi čas me ni mogel pridobti s svojo brutalno etlkritoetjo iu silo brez duha, da bi se uklonil njegovim šegam in naredbam. — Vedno bolj so me potiskali na izgubljena mesta. — Bil je zadnji čas, da setn si tafOtovil elegantno vrnitev. Vrh tega je naročila v mojem ži\ljenju doba, v kateri se radi 8 čim dobrim pogostimo, kakor je rekel moj kolega, ekscelencija pl. Goethe. Moja svetlost, kateri sem služil za časa drugega cesarstva v galantnem Parizu za tolmača, b'la mi je cd takrat jako naklonjena, nikoli mi ne pozabi, da sem ga dvakrat gracijozno in spretno oproBtil nežnih vezij. Tiho, mirno življenje sem si ustvaril po svojem ukusu s tem, da sem stopil v njegevo s'užbo". pač utemeljena trditev, da bi dežela le z največjimi težavami mogla zložiti tako znatno svoto." Dovolil sem si navesti ta odstavek iz vladinih „rszjasnilnih pripomenj", da podprem svojo trditev, da bi za nadaljevanje proge Ajdovščina-Postojina ne bilo pričakovati prispevka od dežele. Jasno je, da država, katera se čuti vezano, poinoči deželi s posojilom, ne more ob jednem od te dežele zahtevati, naj žrtvuje kake prispevke, kakršni bi ee mogli zahtevati za to tudi i/, državnih interesov potrebno železnico. Kakor z deželo, tako je tudi z itereseuti. Dolga \reta slabih letin, katerim so se v zadnjih letih pridružila še pustošenja, katera je prouzročila trtna uš, — vse to je s piavilo prebivalstvo vipavsko v siromaštvo. Orreoiti je pa tudi pustošenja, katera zlasti v gerenji Vipavski dolini prouzročajo hudourniki in ne morem si kaj, da ne bi obžaloval, da deželni zbor in deželni odbor kranjski glede te reči še nista drugtga napravila, nego samo projekt. Ker je od strani interesentov prav tako malo pričakovati prispevkov, kakor od dežele, ne pre-estaje drugega nič, kakor da se loti država zgradbe te proge na lastne treske, zlasti ker vindicira tej zvezi z Gorico eminenten državni pomen. To se razvidi iz utemeljevanja glede proge Gorica-Ajdovščina in zlasti iz člena II. te predloge, kjer vlada predlaga in oddek odobrava, da je mej vsemi v to predlogo vzpre.etimi železnicami giaJiti jedino progo Gorita-Ajdovščina kot glavno železnico. Iz teh okolu'Stlj so raividi, da prisoja vlada tej železnici čez lokalne potrebe segajoč pon.t-n. Konec pnh.) V I J u h IJ k« 1» h 10. junija. Odprava dunajskega mestnega sveta. M . t:. odbornik GeMOaaua je v zadnji seji dunajskega mestnega zb< ra stavil predlog, naj se odpravi mestni svet. Zato pa Ge-ismaun hoče, da se osnujejo stalni odseki pri mestni upravi. Ti odseki „lu pustite mej tem, da rase po vas trava", reče Leon, vneme bike iz gumbenice in jih uljudno pokloni strit u. „Ti si drzen, prijatelj*, odvrne ta in zapreti, smehljajoč se, mlademu možu s prstom, „ali si mislil, da ee č.sto pokrcetlm. ker si utrgal te bilke že za naprej kot simbol mojega sedanjega življenja?* „Rad bi bil teksj storil v korist vašega vojvodstva in sem jih izpulil iz tlaku na trgu, ker so le preizdajalsko kipele na višek !* „Kratkomalo, ti me pomiluješ — neli?" Leon uljudnu odkima. ,Mi IČi vendar, — pogodim te popolnoma. — Kako bi me pomilovala Btoprav tvoja posvetna modrost, ko bi izvedela ..." „Kaj, ljubi stric?" „Tiho vendar 1" Stari gospod iztegne prisluškuje dolgi vrat. Koraki so ee Mižali vr«tom. Jedna durnica se odpre in na pragu se pokaži sloka, visoka dekliška postava z rarpuftčenimi plavimi lasmi — plašen, ognjen pogled preleti tujca, — in kakor ehela hitro izgine prikazen, kakor je prišla, „Kdo je to?" vpraša Leon zategnjeno in popravi s prisiljeno ravnodušuostjo odvijajoči se list smodke. „Moja nevesta", odgovori stari gospod z uaj-mirnejšim nasmehom. Smodka pado Leonu iz roke. Nemo strmi v starca. (Daljo piib.j bi imeli posel sedanjega mestnega sveta. Bili člani , teh odsekov zastonj delovali ali bi pa bili plačani, | kakor sedanji mestni svetniki, Gessmann v svojem predloga ne pove. To bode šele vidno iz načrta o spremembi dunajskega občinskega reda, katerega izdela danajski mestni svet. Nova uredbi bode v toliko boljša, da bodo v posamičnih odsekih delo strokovno razdeljeno, dočim ima sedaj mestni svet sklepati o najrazličnejših stvareh. Temeljito reševanje sedaj ni mogoče. Predlagatelj se nadeja, da bode poslovanje po premembi občinskega reda mnogo lažje. Klerikalizem v Gradcu štajerski klerikalci so tudi prišli do prepričanja, da s samim konser-vatizmom v mestih ne gre in začeli so misliti, da poskusijo s krščanskim socijalizmom Kupili so zatorej „Grazer Ex rahlatt", ki je bil dosedaj samo prot semitsk. Preustrojiti ga mislijo v t-nm zmislu, kakor piše dunajska „ Rotchspost". Navidemo je je mej štajerskimi klerikalci razpor, ker vsi niso za novi program, v resnici je pa vse dogovorjena ko« medija. Klerikalci obračajo svoj plašč po vetra, sedaj so konservativci, sedaj krščanski socijalisti, kakor ravno kaže. Vsaj vidimo pri nas na Kranjskem, kako se po deželi prepoveduje krščanski socijalizem, zabavlja zoper kapitalist", na Danaju pa baš pristaši našo katoliške stranko podpirajo skoro vse kapitalistične preJlo^e in so dolgo bili v teatri zvezi s požidovljeno zjedinjeno levico. Volitve v okrajne zastope bodo koncem teg* meseca v Galiciji. Vse stranke so že pripravljajo ta volitve. V Zipadai Galiciji bode huda volilni borbi. Kmetje hočejo postaviti svoje kandidtte nasproti velepoae«lniškim kandidatom. V vzhodni Galciji h )de pa volilni boj mej Rutini ia Poljaki. Poljska kmetska stranka in pa Rus'ni se že z vs?mi silami pripravljajo na volilni boj Seveda poljska šlaha tudi ž* deluje Zopet sn opaža tisto skupno delovanje katoliških duhovnikom in Židov, kakor se je opazovalo pri deželoozborskib volitvah. Vladni orgmi bodo s veda tudi pri teh volitvah ves svoj upliv postavili za kandidate poljskog* pl moštva, naj tudi poiosje t^ar pride v državnim zboru v ras • govor Proti kri'iuim, ki se gode pri volitvah, sedaj še ni nobene pomoli Peter Stanislav Stojalovvaki je dobil nedavno ođ dunajskega papeževega nuncija pismo, v kntereu s> mu pr>ti z rami ml cerkvenimi kamnini. \lndni Hiti s i če vedeli povedati, da je S'oj ilovvski suspendiran. Ti vodja polj sira krščanske socijalne 8'ranke pa ni mož, ki bi se kar udal. V nr kem poljskem I sta je sedaj priobčil spisi, v katerem pravi mej drugim, da preteuja dinijsk^ga nuncija njenu prav n č mar: niso Nuncij mu nmia nič za-pOVedovatl. je kaj z'perverose pregrešil, imata gov rdi nadšk. f baraki in pip ž, a tudi ta dva ne sm« ta »zreči i-< beoe obsodbe, dokler ga ne zisli-šita On se bole vedr.o potegoval za to, da se odpravi vsaka kuatelu duhovn kov in škofov v političnih s v it-h Kakor se v di, vsi gallški škofje s papeževim nune j m vred še niso prišli Stojalov-sk'mu do žtveg i. Vladi in pVmsvu na ljubav začeli BO boi proti njena, a nt s p-t.eb lim u*pshom. Angleška zmaga I> le 7. t. m. so bdi Ai-gle>.i in tSjipfiaoJ Hip^'i S.ilac» in jih otrpli. Bij je bi bul, kijti 3ttdanC si s^> bulo UtfcftVtjftH, Po »ngV^kih pom i ih i.mjo Si lanci velike i'gnbe. Angleži so jih popolnoma razkropili. Angleške zgube niso veoke. Poročilo se glasi prav tako, kakor se običajno ghne p>ročda o itttgab Kvropcev v tujih dežehih Nasprotnikov jo običajno grozno veliko ubitih, d'čin svojcev skoro nobeden ni padel. Posebno imaj i bpanoi zaznamovati veliko tacih zmag na Kubi. Zato tudi mi prav ue varujemo, da bi angleška zmagi v Sultnu b U tako slavna. Ntj-bti so z'.vrtnli le kako predstražo in iz tega delajo veliko zasegi, d i tako opiro malo svojo čast, ker so jih nedavno bili Sidaoci dobro naklostdi. Dopisi. I/ Loikogti |io(oka, .1. juuija. [Dilje.] Da se Vam v tth in sličnih p >trebah ugodi, treba je, da deželni iu državni poslauci podpirajo Vaše dotične prošnje. Te pa morajo biti dobro utemeljene in za to bi bilo seveda najboljše, ko bi občine, vsaj večje, imele dobre, če mogoče izprašane občinske tajnike, kateri bi svoje moči izključno tajuištvu žrtvovali. Ne le za občioo bi imel opravljati vse pisarniške posle v lastnem in izročenem področji, amp.ik tudi za posojiluico, katero naj bi si ustanovila vsaka večja občina. Ves pisarniški posel pomirovuega soelišča hi preskrboval on, in če bi imel potrebno zaupanje prebivalstva, bil hi lahko tudi načelnik in duša tega urada. Tam, kjer razmere jedni sami občini ne dopuščajo namestiti si tacega tajnika, naj bi se sjedinilo po več bliinjih občin; v to svrho, da si omislijo skupaj jednoga tajnika, kateri bi bil potem gotovo celemu prebivalstva ▼ veliko korist. On bi bil posvetovalec v važnih sfctcajib, on bi preprečil marsikatero pravdo, on bi skrbel v vsakem ozira za blagor občine. Pridem h konca! Sami ste, posestniki, pomoči od drugod ni se Vam nadejati v obili meri. O.srčite sel Iz svojega nagiba napravili ste si kmetijsko podružnico in posojilnico. Obe dobro delujeta. Nadaljujte delo! Iščite pa za vse drugod pomoči, česar z lastnimi silami ne zmagate! Z i danes je to dovolj tvarine ia dosti Vam bo pomagano, če vse to dosežete. Jeseni govorimo morebiti o gospodarskih za-dragab in o potrebi povzdige kmetijstva in kako jo doseči. Tadi o vpeljavi domače obrtnije bode morebiti razgovor koristen. Za vse to pa, kar sem Vam uas veto val, napravite, če se strinjate z mojimi nasveti, potrebne korake, da dosežete, kar mogoče Kdor pa želi ka-cega pojasnila, oglasi naj se k besedi. Splošno odobravanje je sledilo temu govora in vidili smo v očeh vrlih možakov utrinati se solze. Nikdo se pa ni oglasil k bosedi, vsem je bila stvar teko jasna in vsi so predlogom pritrjevali so glasno ter na predlog predsednika sklenili, da se za vse te Btvari prošnje napravijo na pristojnem mestu. Na to nam je govoril še g. Knilicker, ki nas jo tudi letos obiskal z g. notarjem Gruntarjem o potrebi izobrazbe. Naglašal je z veseljem obilo število tu zbranih domačinov in gostov, katerih je obojih že veliko ve;, ko prvikrat, ko sta bila ta. Vender jib pa še maogo manjka. Pire J vsem ni vi 3 -1 i župana, ki je vender glava občine in ki bi moral prvi biti, kadar se ljudstvo skliče, da bi se o važnih stvareh posvetovalo. navada govorni- kova, odsotne napadati, vender naj si miih o tem dogodku vsak, kar si hoče. Naglasa g >vernik dalje, kako je treba ob oni, da bi prebivalstvo kake koristi doseglo poleg splošnega gibanj i, katero se za-slednje ta v Liškem potoku od lanskega lita sem, I mnogo storiti, in da ni zadosti Ogreti se za hip za j kako dobro stvar, da je treba vz'rajnega in truda-j polnega delovanja, da se kaj doseže. Skoro vse, j ktr se je daaes nasvetovalo, ne da se tako hitro deleči. Poleg tega pa je še veliko druzib stvarij, katere so nam potrebno, ako ho'eino napredovati. Napredovati pa moramo, če nočemo nazadovati, ker vse krog nas napreduje, in zaostajali bodemo, če stojimo na jednem mestu, ali Če ne hodimo z jednako hitrimi koraki, ko drugi svet. Treba nam je torej vedeti pred vsem, kaj se j krog nas in po širokem s*etu goJi. Treba nam je ! brati. Potrebna je šolska izobrazba. Ali kako se I hoče ta doseči, če je v kraju, kjer bi imeli po ste-I vilu otrok pravico do štirirazredaice, le jeJna uči-! teljska moč. Kako naj ta zadostuje nalogi, katero j izpolniti je štirim učiteljem težavuo. Ia verder pla-! čujete ravno toliko davkov, če nimate potrebnih uči-' telJ8kih močij, kakor bi jih plačevali, če bi jih j imeli. Premislite o tem in storite vse, kar je treba, I da se zboljšajo Vaše šolske razmere Kajti v mla-j eloati je treba prve izobrazbe, če ta ni dobra, ni { mogoča daljna, človek je potiebuje, ako hoče za napi- d- k delovati. Izobrazba 'loveča oprošča tajega upliva. Klor več ve, temu se jo treba manj na druge naslanjati iu zanašati. Č!* bi imeli več učiteljskih močij, gotovo bi Imeli kog* mej seboj, ki bi Hkrbel za 10, da bi tisti, ki so ukaželjni, imeli priliko, tudi še kaj druzega navad,ti se, ko ravno ' brati, pisati in n koliko računati. Kot pripomoček za prepotrebno daljuo izobrazbo nasvetujn govornik ' ustanovitev bralnega društva. V takem je prilika brati časopise in druge koristne knjige, katerih imamo Slovenci, hvala Bogu, mnogo. {Daljo prih.) Instalacijski banket. Zupan stolnega mesta Ljubi,ane, gospod Ivan Hribar, je včeraj, v dan svojo instalacije, povabil občinske svitnike, načelnike mhgistratnih uradov in urednike ljub'janskih dnevnikov na banket, kateri je priredil v elegantno okrašeui dvorani hotela „Pri slonu". Banket je imel neoficijalen značaj, a bil je v vsakem ozirii sijajen ter je dal udeležnikom priliko pokszati, da mož, katerega je občinski svet posadil na župansko mesto, ni v krogu občinskih svetnikov iu magistratnih uradnikov samo čislan radi svoje neutrudne delavnosti in spretnosti, nego da uživa mej njimi tudi osebno najsrčnejših simpatij. Pri desertu, ko se je v Čašah peuil šampanjec, vstal je podžupan dr. vitez Bleivveis T rate niski, da izreče prvo napitnico. Govornik je omenjal, da je zadnji Čas vladala v mestnem zboru neka tesnoba. Vsi so Čutili, d« mestni voz ni v pravem tiru. Iz tega je nastala želja, poveriti županstvo novemu mola. Ves občinski svet je bil v tem oiiru jednih mi* lij. V tem je zadela mesto grozna katastrofa, in takrat je obe. svet spoznal, kaj je prav za prav Ivan Hribar. Žrtvoval je vse svoje sile, žrtvoval čas in denar in splok storil vse, kar jo bilo mogoče, da se mestu in prebivalstva pomore. Tedaj se je Ljubljana prepričala, da je on pravi mož zavzeti župansko mesto. Na izvolitev Hribarja je oplivalo tudi njegovo slovansko prepričanje. Njegovo slovansko mišljenje ni samo fraza, nego se je* že nebrojnokrat izkazalo z dejanji. In prav slovanskega župana jo- potrebna Ljubljana toliko bolj, ker Se nismo v narodnem ozira dosegli kar nam gre.. Hribarja diči jo redke lastnosti, neumorna delavnost, požrtvovalnost in slovansko mišljenje, zato sme Ljubljana od njega mnogo pričakovati. Govornik dvigne čašo in zakliče: ,Živio> novi žapan Hribar!" Gromoviti Živio- in Slava klici so sledili pod županovim besedam. Zupan Hribar se je zahvalil za napitnico v daljšem govora, rekši, da je hvaležen predgovorniku za priznanje, da ei je pridobil nekaj zaslug. Želja njegova je, koristiti mesta in njega prebivalstva ia kakor doslej, delal bo v tem amisla tudi v naprej. Ve, da ga čaka veliko bridkih ur, a bodri ga srčna želja, pospeševati razvoj mesta. Čuti se Slovana m kakersen je bil doslej, tak ostane tudi v bodo.'o Delal bo vedno dogovorno 8 tovariši v obč. svetu in skušal po svojih močeh opravičiti izkazano ma zaupanje. To bodo mogoče zlaeti s pomočjo magistratnih uradnikov, kateri so izkušeni možje in na katerih podporo računa prav tako, kakor na podporo žurnalistike. S skupnimi silami se bode dalo mnogo dobrega in koristnega storiti za I/ubljano, katero vsi ljubimo. Župan je svoj govor končal, kličoč: „Na zdar našemu stolnemu mestu, beli Ljubljani!" V imenu magistratnih uradnikov je magistrati: svetnik Vončina se zahvalil za prijazne besede uraduištvu iu izjavil, da bodo uradniki z vsemi svojimi silami in z unemo podpirali župana pri njega težkem poslovanju. Obč. svetnik ravnatelj Senekovič je v humorističnom govoru, kateri je obudil mnogo smeha, omenjal, da je vodovod Hribarjevo delo, in županu polagal na srce zlasti tri vprašanja, katera so za mesto velike važnosti: električno razsvetljavo, ne ost m finančno stanje in višjo dekliško šolo. Obč. svetnik Kozak je v imeni ljubljanskih obrtnikov napil županu in ga prosil, naj ščiti obrtnike in njih interese tudi v prihodnje s tisto unemo in naklonjenostjo kakor doslej. Obč. svetnik Ravnihar je prosil župana, naj v sedanjih pretežavnb razmerah ne pozabi ponesrečenih hišnih posestnikov in mu je toplo priporočal „Glaabeno Matico". Župan Hribar je izjavil, da g l bode pri vsem delovanju vodila pravičnost. Vsakemu posebej, da ne more nihče ustreči, zlasti se mora župan ozirati vedno na celoto. Lojalno kakor doslej varoval bods tudi v bodoče koristi vsakega posameznika, pred vsem pa gledal na blagor in na srečo celote. To je trden njegov namen, kar pa je nemogoče, naj se nikar ne zahteva. StaroBta obč. svetnikov, rač. svetnik Zabu kovec se je spominjal nekdanjih časov, ko ie jo začelo v Ljubljani narodno gibanje in napil spominu narodovega očeta in buditelja dr. Janeza Bleivveisa. Podžupan dr. vitez Bleiweis-Trsteniški je omenjal veliki razloček mej tistimi časi, ko se je osnovala čitalnica in današnjimi časi. Čitalnica je imela svojo prvo veselico v tej dvorani, v kateri smo danes v proslavo županove instalacije zbrani Pogled v preteklost kaže, da je slovenski Živelj v Ljubljani močno napredoval Da stori še tak korak, v to daj Bog Hribarju vsaj 10 let županovati. Obč. svetnik ravnatelj Subic je z i-krenim-besedami napil vsem dragi in ljubi slovenski zemlji. Župan Hribar je naglašal, da je s prijateljsko podporo vsako delo olajšano in napil svojemu prijatelju še izza mladih let, dr. Tavčarju Obč. svetnik in dež. odbornik dr. Tavčar, zahvaljuje se za županovo napitnico, je povdarjal, da tiči pomen Hribarjeve izvolitve v tera, da bode moral Hribar kot župan dokazati, da je narodna stranka zmožna za praktično gospodarstvo. Nasprotniki nam očitajo, da aa to nismo sposobni. Župan je prevzel težavno nalogo, dokazati, da to ni res, dokazati, da smo sposobni pošteno in dobro go-spodariti. Ge kdo, je bil Hribar v to poklican. Hribar je v Ljubljani personificirana narodna stranka in najbolj sposoben dokazati, kar so zahteva. Hribar se je rodil v preprosti kmetski koči in da je danes zavzel častno mesto žnpana, to je na čast slovenskemn oratarju in na čast mesta, da se je v svoji veliki, po katastrofi nastali stiski zateklo k sinu kmetskih starišev. Ta dan pa je tudi umestno, da se s pije-teto spominjamo tistih, ki so nam ga dali. Bodi počaščen spomin njegovege očeta in njegove matere. Obč. svetnik dr. Gregorič je v svojem in v imena svoje stranke izjavil, da se popolnoma strinja s programom, katerega je župan razvil pri instalaciji. Če bodo županovim besedam sledila dejanja, bode govornikova stranka prva, ki bo županu sledila. Obč. svetnik Hrask^ je v češkem jeziku z navdušenimi besedami povdarjal, da izvolitev župana Hribarja ni samo lokalnega pomena. Hribar je znan in čislan po vsem slovanskem svetu, on ne bo samo vodil mestnega gospodarstva, on bo odprl tudi nova pota slovanski vzajemnosti. Obč. svetnik Klein je napil časnikarstvu, ki je vedno podpiralo dela obč. sveta, na katero napitnico se je v imenu časnikarjev zahvalil urednik vitez Ja-nuschovskv, dočim je obč. svetnik Gogola napil po bolezni zadržanemu obč. svetniku in zaslužnemu predsedniku mestne hranilnice Petričiču. Župan Hribar, je izrazil svoje veselje, da se je odzval dr. Gregorič njegovemu povabilu. Ža-pan je povdarjal, da hoče biti prepričan o lojalnosti postopanja dr. Gregoriča in obljub:!, da bode tudi on kot župan vedno lojalno postopal napram manjšini. Ako bodo manjšina sodelovala v obč. svetu, bode to na korist celokupne slovenske stvari. S tem je bila zaključena vrsta napitnic, a udeležniki banketa ostali so tu li še dlje časa zbrani v prijateljskih pogovorili ia se razšli se le zviČer. Dnevne vestt V Ljubljani, 10 junija. — (Kanonik Karol Klim f ) Včeraj se j s v Budimpešti v kapucinski cerkvi blagoslovilo truplo umrlega kanouika in drž. poslanca Kluna, potem pa se s poštnim vlakom prepeljalo v domovino. Blagoslovu so prisostvovali minister unanjih del grof G luehovvski, predsednik poslanske zbornice baron Chlumecky, predsednik fkupncga račuuišča pl. Plener in vsi delegatje. Predsednik Koloman Szell je predsedstvu avstrijske delegacje pismeno sporočil 80žalje ogerske delegacije na smrti poslanca Kluna. S poslopja avstrijske delegacije v Budimpešti je vihrala včeraj črna zastava. Danes, ob 1. uri opoludne, te je pripeljalo truplo umrlega poslanca v Ljuhlj ano in takoj prepeljalo v cerkev k Sv. Krištofu. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 1 ,6 uri zvečer. — (Kmetijske družbo občni zbor) bode jutri dopoludne v mestni dvorani. Zb irovanje se začne točno ob *) uri. — (Jour fixe) bo jutri, v četrtek, v gostilni „Pri ribi" v Špifalskih ulicah. Začetek ob 8 uri zvečer. — (Polioijske vesti) Mestna policija ljub Ijanska aretovala je tekom meseca raija 1G2 oseb, in sicer: 45 zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega mini, 45 zaradi postopanja, 25 zaradi pijanosti, 13 zaradi beračenja, 9 zaradi tatvine, 7 zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnjenjem vojaško dolžnosti, 6 zaradi težke telesne poškodbe, o oseb brez stanovanja, 3 zaradi reverzije, 2 zaradi hudodelstva nevarnega pretenja in pa 1 zaradi hudodelstva motenja vere in prestopka § 320. kaz. zak. Deželnemu sodišču Uročilo se je IG, za mesto deleg. okrajnemu sodišču pa 20 aretovancev; 74 oseb se je odgonakioi potom odpravilo iz Ljubljane, petim Osebam pa se je boravek v Ljubljani zabranil. Tatvin ovadilo se je meseca maja 12, vrednost ukraden h stvsiij pa je iznašala 132 goldinarjev. V sedmih slučaj>h so se storilci poizvedeli. — (MeBtna posojilnica v Radovljici) začne poslovati v ponedeljek dne 15 t. m. — (Novo pevsko društvo ) Iz Sodražice se nam poroča, da je vlada potrdila predložena jej pravila ondotoega pevskegu društva .Glas". Na občnem zboru dne 4. t. m. je bil voljen naslednji Odbor: Franc Bartol, predsednik; Matija Čumpa, namestnik; Jos. Oberstar, tajnik; Franc Mikolič, blagajnik; Jos. Cimerman, pevovodja. Društvo ima ie nad 60 članov. — (Čudni patroni) so nemški Člani okrajnega zastopa celjskega. V zadnji seji te korporacije je načelnik dr. Srnec naznanil smrt nadvojvode Karola Ladovika in prosil, naj se ga pooblasti, sporočiti na pristojno mesto izraz sožalja. Nemški člani okr. zastopa so ves čas, ko je dr. Srnec govoril, niso dvignili s svojih sedežev, dočim so slovenski člani stali. Na predlog dra. Gregorca se je to nedostojno vedenje nemške manjšine zapisalo v zapisnik. — (Nedostojna igra ) Z Goriškega ee nam piše: Tako se je glasit naslov uvodnemu članka „Slov. Naroda", kateri je ožigosal čudno postopanje vlade in še čudnejše postopanje drž. zbora glede zboljšanja uradniških plač. Taka in se nedostojnejša igra se igra z zboljšanjem borih učiteljskih plač na Goriškem, kjer je u'ittljstvo razmeroma v Avstriji najslabeje plačano. Lepo vrsto let je deželni zbor zavlačeval prošnje za zboljšanje z izgovorom, da jo dežela uboga in da so zaporedoma slabe letine. Ko je nebo milostno uslišalo naše prošnje ter poslalo boljše letine in tedaj ni držal več ta izgovor, oblju-bovalo se je, da se zboljšanje izvrši leta 1895., ko odpade 9% doklada za zemljiško odvezo. Srečno smo pn'stradali do tjga leta Dočakali smo zasedanje dež. zbora 1 1894. in res dež. odbor je predložil zboru načrt zakona, po katerem se 8 1. januvarjem 1895. uvede malenkostno zboljšanje. A s tem ni bil konec nedcs'ojni igri, ampak šole pravi z:ič. t->k. kajti načrtu so je postavila „coklau — imenovana deželni šolski zalog Z ikonski načrt'je bil konečno v zboru v^piejet, a je bil tak, da se ni mogel pred loždi vladarju v potrjenje. Vroil se je v Gorico, kjer jo prespal več ko leto dni ter prišel š-de v letošojem zasedanju zopet v obravnavanja. Govori so, di ga je dež. zbor — ne popravil, ampak pokvaril. Kiko — prav za prav, ni znano; le toliko vemo, da do slej še ni dobil najvišjega potrjeoja. Vsi zakonski načrti, katere je naš dež ?b)r vzprejel, bo že po-htali zakoni in so že v veljavi, le načrt za malenkostno zboljšanje u'iteljskib plač It-ž. kje in spi s, anje pravičnega. Ali ni tako p *stopauje več kot nedt stojna igr- ? Ali je potem k :j čudnega, da ee je učiteljstvo začelo izseljevati v druge dežele; da je na Goriškem več šol in razredov zapri ih? Kdo more zameriti učiteljatvu, ako si išče izrednih peti, po katerih bi prišlo do boljše bodočnosti? Nedo-s'ojna igra, katera ee je igrala in se še zJ.ij ti izigrala z učitoljstvom, bode gOfOVO uplivalt na razmere, ki ee ravnokar razvijajo na Goriškem. — (Strašanski zločin v Piranu') »Edinost11 piše: Ves Pran je bi po končal Vse mestne b-bs so bde zbrane v posvetovanje! Vse ulica so mrgo lele ljudstva, ki se je pomenkovalo o nezaslišanem, ca dan sv. Re^njeg* Telesa dogodivšem so a loči 0.0. v Piranu. Kaj ee ie zgodilo vender? Cerkovnik, meneči, da bivajo Grki v piranski okolici, je delil namreč ta dao mej vermke slikice I uahtbtuirni molitvami v — elovenskem jeuku. To dejstvo je tako mzkačlo slavnoaoane Pirinc*, da se je p-i -Čakovalo novo izdajo afere dvojez ć oh tabel. Kaj so etorili torej? Poklicali so na odgovornoit cerkovnika, ki s-< je izpričal tako, da je mislil, da so molitve tiskale v grš'iui. N:emu BO Piranci oprostili, a povrnil: so jede o za drugim sličice svečanim načinom, prote*tUje proti atrašauakemu paleaja mestnega značaja 1 — (Hrv. slov. pevsko društvo , Sloga" v Gradci) je na prvem občnem zboru voiilo naslednji odbor: Prtdstduik g. drd, med. Sopin Viktor, pod' predsednik g. cand. me 1 Juratovič Josip, ta u>k g. cand. iur. Peitler Fran, blagajnik g stud. uir. M.lić Milib.tj, arhivar g stol. med M ki:: B)gomil. M*— (Razpisane službe) Na je tnorazmduici v (\\o)govici meHto u-itelja in voditelja z d >ho Iki IV. plač. rasrtda, funkcijsko prikltdo iti prostim stanovanjem. — Ni y diutrazrednici v Vodicah mesto učitelja in vodilelja z dohodki III. pl. razr, futikc. pnklado letnih 30 gld. in prostim stanova-njem. Prošnjo zi obe službi okr. šolskemu svetu v Kamniku za. prvo do 17. za drugo do 2o. junija. — Pri okr. sodišču v Ptuju, eventuvelno pri kakem drugem drugem drugem okr. sodišču mesto sodnega pristava Prošnje do dne 18. juuija pred sodstvu okrožnega sodišča v Celju * (Cetinska pogodba) Po nalogu presvitlega cesarja je na milenijski izložbi v Budimpešti znamenita Cetinska pogodba s katero so Hrvati habsburško dinastijo leta 1527. na Cetinu povzdignili na Lrvatski prestol. Madjari so hoteli, da bt se ta velevažoa pogodba izložila tako, da bi jo bilo težko videti, ali cesar tega ni dovolil. * (Nemški cesar — francoskega pokoljenja) Te dni jo izš'a v Parizu knjiga, v kateri dokazuje nje pisatelj prof Bertin, da j* nemški ces^r prt v za prav francoskega rodu, ker je potomec francoske plemenitašioje FJeonore Desmiers, katera je zapustila Francijo in se poročila z vojvodo Celle, pradedom cesarja Viljema. * (Anarhisti) so v Bruselja razstrelili z bombami neko privatno hišo, v kateri je stanovulo mnogo imovitih strank. Ko se je začela hiša podirati, zavladala je nepopisna panika. Ljudje so težali na vse strani, anarhisti pa so porabiti to priliko in pokradli, kar se je dalo odnesti. Skoda je precej velika, ker ee je hiša skoro vsa podrla, denarja pa se je ukradlo več stetisoč. Je-li vsled atentata kdo ponesrečil, še ni dognano. * (Tri milijone frankov ukradel) je brazi lijanski carinski uradnik Tobija Caasado Lima in ž njimi pobegnil v Evropo. Ker je braziljska vlada obljubila veliko nagrado tistemu, kdor ubeglega uradnika prime, je seveda vsa evropska policija na nogah. D lin a j 10. junija. Nemški cesar Viljem pride na jesen sem in bo prisostvoval Telikim vojaškim vajam na Hrvatskem. Govori se, da pojde s Hrvatskega v Budimpešto, da obišče milenijsko razstavo. Budimpešta 10. junija. Avstrijske delegacije finančni odsek se je danes posvetoval o budgetn vojnega ministtrstva. Delegat dr. Kramar je grajal, da rasejo troski za vojsko od leta do leta. Zahteval je, naj se uvede dveletno službovanje, naj se reformuje vojaško sodišče in odpravi za kazen dopustno drugo kto službovanja za jeduoletiie prostovoljce, ter končno jako energično zahteval, naj se tudi pri vojski prizna jeduakopravnost vseh jezikov. Vojni minister Kr i eg h a m me r je naznanil, da se poskrbi, da bodo vojaki tudi o delavnikih dobivali toplo večerjo. Lvov 10. junija. Nuncij Agliardi je sporočil, da pride na katoliški shod, kateri bo meseca julija. Svojo udeležbo je naznanil tudi pater Stojalowski. LVOV 10. junija. Tukajšnja policija je aretovala nekega ruskega vohuna, kateri seje že dije časa tu mudil. Vohun je bil oblečen kot priprost delavec, pa je ruski stotnik. P*riZ 10 junija. Vodja nemških soeija-listov Liebknecht je dospel sem in bil demonstrativno vzprejet. Narodno-guspodarsKu stvari. — Nekaj misli o bodoči razsta i motorjev za malo obrt v Ljubljani Iv renito zboljeanje gospodarskega in ob e kulturnega sfanja je mogoče tedaj, ako je \se čiuveštvo jeduakomerno deležeo iznajdb, industrije iu obr»o ter sku sodelujejo sloje,i po principu delitve d Ia Zoačilo našeg* str— letja je ta teudeooa, ka era je provaročila rel kan^k napredek. Posledica tega napiedk; pa »> .-o-eda I huii boji, zakaj njeg-» uio.i ho Leiež .i ie dotij.iiki, j kateri se ga popolnem poslužujejo ia ti io skoraj baino vel-ki podjetniki in pri njh sluibojo i urad-uiki in delavci. Mali podjetnik pa in ž njim njegovi delavci, dalje oni, ki se Ae vedno pos nžujejo zastarel h obrtnijskih in kmetijskih načinov izdelovanja in pridelovanja, morajo biti hud boj z* obstanek m kmalu jim tuii političuo varstvo, katero sedaj uži-i vajo (coli, zahteva zmožnostuega Spričevala itd ) ne j bjde n'č pottagalO. Veliko gospodarska vprašanje je mogoče n š ti na r.zl one načine, toii to jo gotovo, da vozle, kateri uastan j o po tehniško gospo « darskih prevratih, (delavsko vprašanje, eksistenčne vprašanje m.le in srednje obrti itd.) razvozlati je megočo ie po primerni popolnitvi tehniškega g >spo-darstva. R šitev sooijalaega vprašanja je iskati le v tehniki. Emenotpovati moramo človeško delo in emanoipovalci delavskih sd so ravno tehniki. Isto jo z milo obrtjo. Mala ob:t in posebno domača industrija bodo zakladnice prihodnje narolne i m zvitosti. In dtnes? Ker je velika industrija takorekoč absorbirala domačo industrijo, n.istala je krizi. Našemu obrtniku je seveda tuje tehniško gospodarstvo; on kliče le ^ o drž:vn; pomoči, katera mu pa ne mote veliko pomagati. Pomoči je iskati le v povzdigi malo obrti z upcijavo lualih setojev. Strojna industrija je posredovalka wj vedo iu obrtjo, ker kaže obrti, hako ?e plodovito izkonšč.tjo pr.dobitve vede v vporaboi obliki. Naši obrtniki so konservativni v izvrševanji svojo obrti in to je zanje največja nesreča. Strok-jvne uobrazbe uimajo, ni čuda, ako poten mala obrt tako nevarno boleha. Tehniški značaj njih obrti jim jo do cela neznan, kakor jin je tuje tudi natančno poznavanje iu tehniško gospo dar:>ko obdelovanje surovin. S veda ae obrtoik ugovarja s tem, da primanjkuje v nas strokovnega šolstva, toda ta izgovor je v toliko slabo podprt, ker zavzema privatna konkurenca napram takemu šolstvu vsaj v začetku, veduo neko nezanpno, da celo sovražno stališče, kar so dokazale le mnogotere skušnje. Ideja, prirediti razstavo motorjev za malo cbrt, bi bila t daj jako uvažovanja vredna, ko bi bili mej iv š.nn obrtniki pogoji za pričakovani uspeh, toda teh žalibog m. V tem pa ne sme nikdo videti trditev, da bi se morala ta razstava opustiti. Razstava bode imela vsaj deloma uspeh, ako se priredi takrat za naše obrtnike nekak kurs, v katerem bi jim kak izveden tehnolog v poljudni besedi ra&lsgal o pomenu, vporabi in koristi motorjev za malo obrt. Začetek je povsedt težak. Mej Č h , kjer stl obrt in industrija jako razviti, obrodile no take razstave sijajne uspehe, imajo pa za to Čehi mnogoštevilne strokovne šole, posku-.evalnice itd. S veda bi tudi razstava v Ljubljani morala biti taka, kakor je bila v Pragi, ne taka, kakršna se je priredila v Gradci. Upajmo, da se v nas, kjer se je že toliko zanemarilo in zagrešilo, s pomočjo pe učljivega upliva to, v kolikor se da, popravi. —»- Za prebivalca mait, uradnike Itd. Proti tcž-kctf m pribavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja In Btijiovnciza duševnega dela jc nprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni ,,M{j4ilil t G. junija: Karolina Novak, uradnikova vd"va, h'7 let, Židovske ulice £t. ft, vnetje hrbtnega mozga. 8. jnnija: Ivan Bernard, krčmar, 70 1 t, Kolodvorske nlico fit. 28, otrpnjanji hrbtnega mo>.ga — Ferdinand Pf.-i-ier, deželni pristav v p., Sv. Peti a nasip fit. 65, vodenica. — Neža Zatler, kroja eva hči, t',, leta, Dunajska cesta, delavska hifia ft. 4, vnetje mofgan, f). junija: Tomaž Koflor, poholjficvanec, H1, leta, Poljanski nasip fit. 5», aufiica. V hiralnici: 8. junija: J era Germ, delavk«, 5."} let, čreveini katar. — Marija Berčon, voznikova žena, 45 let, bledica. Meteorologićno poročilo. Junij čoa opazovanja IS! metra | "««g V*lroVi v mm, j T N»bo Mokrim 9 mm. v d\ urab H. 10. 9. »večer 7. ajntraj 2. popol. i3Vfj lei-i 729 C I5'8 729 3 18 1 ar. zahod si. • V/,1). 6r. vzhod del. jasno ■-»hlačno del. obl. 94 Sr*-d-.i.» včerajšnja temo »ratura 15 4', s* 1*6' pođ por malom E>ia.xa.@kj@ii&a, "borse®. dne 10 junija 1896. Bknpr.i državni dolg v au'ah..... 101 ;M. 20 kr. Kkupni drsa m i dolg v srebru . ... 101 Avstrijska tlaca renta....... 122 Avhttijaka kronska rer.ta ..... lol Ogeiska ziuia renta 4«/,....... !'22 Ogerska kronska renta 4"/„..... 98 Avstro-ogcrske banani dtdmce .... i*5tJ Kreditne dchiice ........ 351 London vista. . . ...... 120 Nemški dri. hankovci r.a 100 m:irK . , f>8 80 mark........... 11 20 frankov........... f Italijanski haukovci........ 44 C. kr. cekini ... ..... ■> Dne" 9 juni a 1806. 4°((j državne srečke Ia 1. 1864 po '^f'«* gld Drtavn« Bitčkc iz 1. 1.H64 po 100 gld.. . l'.'O Dunava rog. srečke 5°'0 po 10O gld. . . 12G Zcmlj. obC. avstr. I1',0,, zlati r.ast. lint• . — Kreditne srećke po lt'<> gld...... 198 Ljubljanske srećke......... 22 Rndolfove srećke p:> 10 gld...... 28 Akcije anglo-avsti. bi ..!:<• p« L"«) gld. . 15"» Tra«nway-arn5t. volj. 170 gld. a. v. ... 480 Papirnati mbelj......... 1 8 ) 85 86 70 90 75 10 80 76 t)0 05 144 gld. 50 kr. 80 , 25 . 25 50 Zahvala. Za mnogobrojni dokaze prisrčnega snen tja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega, nepo aabniga loproga, oslroma očeta in tasta, gospoda Ivana Bernard-a gostil nića rja i u h i .š n e g a posestnika za krasne vence in za Rprenastvo k zadnjemu počitku, i/.rekaino vsem sorodnikom, prijatelj in in znancem in posebno || gg gostilničarjem, ki so s etili ob krsti, najtoplejšo zahvalo. V l.iiiMjan i, dn6 9. junija I8B8, 2588) Žalujoča rodbina Prodaja apna. % sa It o * mi apn<» fio dobiva |»<» imj-ii17.f 1 «-eni na drobno in ra debelo na Duiiuf-Nki NranjrJ li. si. tiii. 12510—.') 8468 „Sičara". 8 Za jedno ličenje Trinklur) zadostuje 1 zaboj s 30 litri Ceua o3 kron franko od postajo Slavonskl-Šumac. Naslov : Si čara-uprava, pešca Modric (Bosna). (jrobne križe in v kamen vsekane črke, zlate in v barvah, kakor tudi okvire, karniše itd. Izdeluje ,2497—2) Franjo Toman, podobar in pozlatar Križevniški trgr št. 1. S0f Tndi so takoj vzprnjmo vojehec -4teD« Izurjenega pisarja z lepo pisavo vzprejme s 1. julijem notarska pisarna tukaj — Ponudbe s spričevali naj so pošljejo upravrvatvu „SIov. Naroda". (2506—2) Podpisanec ima v svojih dveh h.šah v Toplicah, na Doleti) Nkeut več lepo opravljenih sob p. n. kopališkim gostom za oddati. Za izvrstna dolenjska, vina in okusna jedila jc najbo je skrbljeno. najmočnejša naravna arsen in železo sodržujoča mineralna voda priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zd avniikem pndpira pri um miji, kiorowi, poitntk, siteiiik in /t iihkih kolezulk, mahni Ji itd. Pitno zdravljenje uporablja ae skozi oelo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Kopališče Rnctp 3££, 1', ure oddaljeno nI Tridenta, m Inerti Iiih , blatita, I It TO U l.«i|it'l_{, |l4»p4>lll«k / i ju. it ust. *h, adrtsvlina ^*ihhi»niiu». Viina nad morjem 5*5 metrov, prckrait>a legi, zasedena od vetrov, diSeć, suh /.ritk, brs* viega prahu, stalna temperatura 18 do 23 btopinj. BUr**tlf*ee prvo vrsto z obširnim lepim parkom, prekva-en razgled ia dolomite, 200 bob /;i tujce, obcdovalnice in bralne sobe, zdraviski »alon. Povs< d oh ktrićna razsvetljava, zdraviSka godba, lawn-tennis. Btnčnata iKprsha,lalilČa. lepi izleti. BasotA ma1-oktober. Prospekte iu pojasnila osjo lj. opaliKitin r»»» iiulelJHiTO v Lloiicegnu. (2.'l37—7) Stefanija-moderce elegantne fapone domače morierce (iz rastlinskega svilka) (2054*14) korzetna varovalu (251»—2) Toplic«?, na lliilcuJMbeiu. Oknaf vrata, kamnite hangarje, peč vse v dobrem stanu, po «•«.>■■ i |»ro«l» Fian ci-a.d.e3n, urar v Ljubljani. QaW~ Vzprejme se tudi takoj veselje do nrarije. iičoiuM', ki ima (2520—1). Za večjo trgovino z mešanim blAgom na de« želi išče se soliden in dobro izvežban (2511—8) Vstop 15. do 20. junija t. 1. — Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,št. 1870" upravnistvn „Slov. Nar.u. Drvarji, oziroma iiiiii H ženske in otroške nogovice V\a prodaja po najniljih cenah § Karel Recknagel. 10 do 15 mož dobe takoj do zime trajajoč dober zaslužek pri (2592—1) Filipa vit. Haas-a gozdnem oskrbništvu v Kallwang-u na Gorenjem Štajerskem. Kdor ljubi svoje zdravje, ta naj kupi „lliria"-kolo ki je je-lino na svetu previđeno s slovensko zaš'itno tovarn ško znamko iu koje izdelujeta in prodajata ^ i v Gorici (O-Orz) po sledeči ceni; . Ihria" — k o 1 o I vrste trld. 200 -, II. vrste gld. 175 —, III. vr^te ali tako/.. ano »Lnoifi ru-kolo4 gld. 11760. [mata santop dvokolsi .,8wiftJ iz proilnll orožarne { v Sttyru, potem zalogo Vsakovrstnih Šivalnih strojev, pušk, I aamokraaov, streljiva i. t. d. Popr.ivlj«t:i Šivalne stroje in i dvokolesa. (2414—8) Surovo maslo, perutnino, najfinejše namizno surovo maslo vsak dau svpž*. netto 9 funtov po 3gld. 80 kr., 9 do 10 tolatib mladih živ h piščancev z\ p- i po 2 gld. 80 kr razpo-iilj t vsh franko proti povzetju (2519) Gutmann Slotwina (Galicija). Vsled podiranja hiše v Spifalskih ulicah štev. 6 se pnene (251«—8) popolna razprodaja Prodajalo se bode pod tovarniškimi cenami. Le kratek časl^t Št. 18.029 (2521—1) V zmislu §. 53. občinskega reda za deielno stolno mesto Ljubljano se d«j9 na znanje, da bo o računi o prejemkih in stroških 1. ) mestne blagajnice, 2. ) ubožnega zaklada, 3. ) zaklada meščanske bolnice in 4. ) ustanovnega zaklada za 1895. leto oil (Inn4'« nnprej 11 ilnlJ javno raagmani v tnkajftojon ekspeditu obranom n<» v[>(>gled. Pri pretraaanji in konačni rešitvi teh računov vz«d bode obftiniki s et nave»dnie opa/.ke o njih v pri'iiKibiii in otrpu*Mi|u pu viK-lloi in hIoiiiI|«'u)ii koHti. proiluu, si«<>ulli bolt-Kiilli. l»ol«mnlli v Itolkl i. t. d., fteiiMklla l»ul«>sulli. poltulli in la|iilli 1>oI<^kiiIIi, Itioiiirutli l»ol4Kiiil» »ItiMliJ* inrhuriirui kMlasru. AkrofVlJulli, niiKle^kl kolesni, Uovnlli ill»*krusl Juti. n. pr. /.antruiiljcnju po živem srebru ali svincu i t. d. Plitm »jSMirlsikBSiA l)l» l.«»I«'«»H» v ar»lu. uu |Mbolku, pr«ll., jetrlk. ElclitriUa. — Masaža. y.«lri»\ili*4-«* s VHCiii kouitortoui, celo leto odprto; Be/oua traja od 1. maja do 1. oktobra. Pratcratao velik park, lepi nasadi, lepi izleti. NImIiih r«lr»*ii*k» KiMlhu, kHtiro oHhrbul« e. in kr. peipolk S«tkI| AleUsmuhuiie, veliki kner. riiMltl. ni. |01, lMesne zabave, koncerti i t d. (2209—8 Na postaji Varaždinsko toplico pričakuje sleherni dan omnibus gosto. Tudi bo na razpolago poBebni vozovi in m? jo zaradi istih prej obrniti na oBkrbniStvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik dr. A. I.onulilno. - Prospekte iii brošure razpošilja zastonj iu poštnine prosto OSkrbniŠtvO kopališča. Kfcdajatolj in odgovorni andnik: J oni p Nolli. Lastni.na in tiak -Narodno Tiskarne".