28. številka.
Ljubljana, v petek 5. februvarja 1904.
XXXVII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posli prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano z pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša postDina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če so oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če & trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* frankovati  —  Rokopisi se ne vračajo.   —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah &t. 5, in sicer nrednifitvo v I. nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju. —
Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
u
Narodna tiskarna'1 telefon St. 85.
Malo pojasnila h klicu: Na meje!
Statistika, ki je bila pred tedni ponatisnjena v »Slovenskem Narodu«, govori z vso svojo suho krutostjo Žalostno resnico, da vedno bol) prodira v naše ozemlje tuji element in poplavlja naše meje. Četudi vse šteulke niso istinite, vendar se ne smemo slepiti in ne precenjevati onih faktorjev, ki govore nam v prilog; vsekakor pa je in ostane nepobitna resnica, ki se je povdarjala že v zgoraj mišljenem članku, da je naše najbolšje in najzanesljivejše orožje zoper potujčevanje narodni ponos, narodna samozavest, iz katere še le vzklijejo razna pomožna odporna in bojna sredstva, kolikor jih sploh v naših razmerah vzmoremo.
Komur je do obstanka našega naroda, mora vsaj pripustiti, da se narodna zavest v najširših slojih ob mejah vzbudi in, kjer je vzbujena, stopnjuje do najvišje mere; vsaj pripustiti mora dalje, da se narodna zavest ohrani čista, neskaljena, brez vsake primesi, ki ji ni bistvena, ker le iaka more biti duševna podstava materijalnega obrambnega boja. In v tem ozira baš oni stan, ki ima na široke mase našega noroda še vedno največji vpliv, ne izpolnuje svoje narodne dolžnosti. Prav je, da se duhovniki vdeležujejo narodnega boja. ali zunaj cerkve, v političnih, socijalnih in zabavnih društvih morajo delati za narodnost in samo za narodnost, ker sicer mešajo različne pojme v duši ljudstva in le to ne more priti do jasnega narodnega zavedanja. Tudi tukaj velja: »Qui bene distinguit, bene doceU. Užaliti se mora narodno čuvstvo poslušalca, ki posluša duhovnika-go-vornika zunaj cerkve na kakšni slavnosti. Mučno je poslušati, kako se boji, izgovoriti besedo ,narod', naroden' brez cerkvenega, verskega
spremstva; navadno je vedno na prvem mestu »vera1, potem šele ponizno sledi ,narod4, oni, ki je bolj »radikalen«, pravi včasih za izpre-membo   ,narodnost   in   vera* sama
narodnost si upa zelo, lelo redko-krat na jezik. Hrvatski duhovniki n. pr. ne poznajo tega strogega dualizma. In to je naravno in prav! Saj obmejni duhovniki v cerkvi nikdar ne govore o narodu in o njegovih pravicah, ampak izključno o verskih zadevah. Vse na svojem mestu! Politični govori niso cemvene propo-vedi, kakor leca ni govorniški oder na narodni slavnosti. Duhovniki bi imeli v obeh različnih sferah lepše uspehe, ako bi se delo po načelu delodelja lepo razdelilo: V cerkvi vera in samo vera, zunaj pa narodnost in samo narodnost. Seveda mora ta delitev veljati tudi za zunaj, ne samo za cerkev in lečo. Ni verjetno, da bi pri tem vera ali narodnost kaj trpela, nasprotno, oba pojma bi bila na boljem, narodno zavedanje pa bi brez dvoma pri tem bilo veliko krepkejše in zanesljivejše, kar vendar v cerkvi nikakor ni v kvar. Pametni in rodoljubni obmejni duhovniki bodo ća rodoljubni svet gotovo prav razumeli, kaj protiverskega bo našel v njem samo kak fanatik, kateremu pa itak ni namenjen. Kmetski poslušalci takega ,dualističnega' govornika na kaki narodni slavnosti nikdar prav ne vedo, zakaj se jim je ogrevati, kaj jim je odklanjati, Česa se ogibati.
Seveda je potem tudi vspeh takih prireditev temu zaroČevanju hudiča z nemčurjem, nebes z zemljo primeren: Kolobocija pojmov! In to je silno kvarno za narodno stvar; ali je tudi za versko ali ni, v tem nam ne pristoj sodba; zdi se pa vendarle, da je tu nekaka profanacija. Naša teoretišk*. izvajanja potrjuje dejansko politično življenje. Na Štajerskem je n. pr. na-
rodna zavednost največja t celjskem okraju, kjer mlada in stara naša generacija ne pozna onega kvarnega
dualizma in politicie, kjer govore govorniki na političkih shodih glasno in j a a n o samo o narodu in njegovih pravioah; najšibkejša pa je okrog Maribora in v Slovenskih goricah, kjer zlasti organizatorji mla-deniških in dekliških družeb izvajajo ta pogubni dualizem zunaj cerkve do neokusnosti, na veliko škoda naše narodnosti. S tega našega načelnega stališča, katero se naj, prosimo, stvarno izpodbije, ako ni opravičeno, je obsojati organizacijo naše obmejne kmetske mladine, ki ima sedaj značaj cerkvenih bratovščin. Cerkvena bratovščina vendar ne more biti obenem politično, narodno orožje zoper renegate in Nemce, že zaradi tega ne, ker ima cerkven značaj, cerkev pa je ustanovljena za vse narode. Ne, ne, gospodje! če ljubite svoj narod, mu morate privoščiti in tudi sami ustvariti ostrejše orožje v današnjem ostrem narodnem boju. Z igrami, kakor so »Sv. Neža«, »Lurška pastirica« in dr. se pač narodna zavest ne utrja. Propovedujte na lečah o svetnikih in njihovih čednostih, a v društvih, ki jih imenujete narodna, dajajte mladini res narodne hrane iz življenja za življenje, ki je na* šemu narodu trdo in resno dovolj, ne pa sanjavo in zamaknjeno, kakor lurški pastirici. Da taka mladinska organizacija nima pomena za narodno probujo, za narodno zavedanje, o tem priča Velika Nedelja na Štajerskem, ki ima dve taki društvi; »Domovina« pa je nedavno poročala, da obiskuje iz tega kraja do 80 otrok šulferajnsko Šolo v Ormožu, ki se je v par letih razširila v trirazrednico. Ta slučaj, ki pač ni samo slučaj, govori jasno dovolj, kako nesmiselno in pogubno je, prenašati kranjske Marijine kongregacije na narodno vroča tla ob meji in jih priporo-
čati in razširjati kot narodno organizacijo. Kajpada pripovedujemo vse to samo narodnim duhovnikom, ki nas na) razumejo še o pravem času, sicer bo nekoč naša po-vestnica drugače o tem govorila.
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 4. februvarja. Nada 1 jej vala se je razprava o okupacijskem kreditu. Državni finančni minister je v dolgem govoru odgovarjal na pritožbe in nasvete delegatov B i a n k i-nija, dr. Kramara in dr. Sjlve-stra. Obljubil je, da se ne bodo sklepale nove pogodbe za sekanje gozdov, da se pomnoži gozdarsko osobje ter se dosedanje tarifne olajšave predložijo reviziji. Pritožbe del. Biankinija o pustošenju gozdov in o zapravljanju državnega premoŽenja je proglasil minister za neutemeljene. Del. dr. Kramaru je odgovarjal, da je že minister Kal lav imel izdelane načrte za avtonomne okrožne zastope; tudi glede cerkvene avtonomije je vlada pripravljena, da dovoli isto tudi drugim veram v isti meri, kakor so jo dobili pravoslavni. Glede tiskovne svobode se baje ravna vlada po zahtevah časa in po željah prebivalstva. Bosansko časopisje se ne zatira. Vlada si baje tudi prizadeva, pridobiti domačine za službo v deželni upravi in izdaja v ta namen vsako leto 50 ustanov enakomerno med pristaše treh ver. Izmed bosanskih deželnih uradnikov je 72 3 Avstrijcev in O^ro ? ter 28 domačinov, skupno pa je 80% Slovanov. Vsak deželni uradnik mora biti zmožen deželnega jezika ali pa se mora zavezati, da se ga priuči v enem letu. Ločitev justioe od administracije se je v praksi že izvršila ter se izvrši tudi teoretično, v kolikor je za to sredstev. Kolonizacija je dovedla v deželo 10000 duš. Del. dr. Tollingerju je odgovarjal
minister na pritožbo o znani aferi ikofa Stadlerja z mobamedanko Sivrić. Minister je rekel, da je njegovi vladi ideal verska svoboda. Po zaključnem govoru poročevalca se je okupacijski kredit sprejel.
Potem se je začela razprava o skupnem ministrstvu.
Del. dr. Sy lv os ter je zahteval v imenu parlamentarizma in ustavne kontrole, da se predložijo zaključni računi centralnih aktiv. Minister B u-rian je odgovarjal, da je on le de-poziter enega dela teh aktiv ter ne more računov predložiti brez naročila obeh vlad. Tudi ta proračun se je sprejel
Poročevalec dr. Abrahamo-vvicz je poročal o proračunu skupnega računskega dvora za leto 1904, ki se je sprejel z naknadnim kreditom in resoluoijo.
Ogrska delegacija.
Dunaj, 4. februvarja. V razpravi je bil proračun za zunanje zadeve. Del. Ugron je izjavil, da ne goji nezaupanja napram osebi ministra, pač pa napram njegovi politiki Glede veto-vprašanja je rekel, da vladar nima (?) pravice ugovarjati papeževi volitvi. Del. P a p je prosil ministra, naj pazn6 zasleduje gibanje na Balkanu, ker to gibanje vpliva razburljivo tudi na prebivalce južne Ogrske, v kolikor so slovanske narodnosti.
Minister Goluchowski je odgovarjal posebno obširno glede reform v Macedoniji. Na vprašanje poročevalca F al k a, kaj je dogovorjeno med Avstro Ogrsko in Rusijo za slučaj, da ne bo mogoče prisiliti Turške,da iz ved e reform e te r se pomirjenje v Macedoniji ne doseže, je odgovoril minister: »Konkretnega dogovora za tak slučaj z Rusijo ni, ker ni mogoče pregledati vseh eventualnosti. Eno pa je gotovo, da niti mi, niti Rusija ne misli na pridobivanje.
LISTEK.
Potna pisma iz Amerike.
(Lujiza Souvan). Chicago, 8. prosinca 1904. (Konecj
Neka druga religija je, ki me bolj zanima kot ona dr. Bowie-ja, namreč nChristian Science" — „KrŠčanska znanostu.
„Science" je stara kakih 30 let in ima to zgodovino: Neka Američanka, Mary Baker Eddy iz Concorda pri Bostonu je bila enkrat zelo bolna. Vsa zdravniška veda je bila brezuspešna, bolnica je bila na robu groba. Na neki čudoviti način jej je postalo boljše in časa okrevanja se je pečala osobito branjem svetega pisma. Odtegnila se jc za tri leta popolnoma vsakemu občevanju s prijatelji, odtegnila se javnosti in Čitala in proučevala nič dru-zega kot sveto pismo in končno našla *k se to, kakor se sedaj navadno bere, ne bere pravilno in tudi ne razume, pko je izdala v teku naslednjih let QrJVo izdajo svetega pisma, kakor ji je zapovedal in jej vdihnil kako naj Be razume. Prostor mi ne dopušča, da F se spuščala v podrobnosti, dasiravnobi Pto zelo zanimivo. Omenim naj samo
najbistvenejše in najzanimivejše njenega uka.
Pristaši družbe „Christian Science" ne verujejo v bolezni in če ima kak član to, kar mi zovemo bolezen, pravijo oni „Error" = zmota. Zmota je prišla v njegovo dušo in predočivanje Boga, njegove velikosti in vsemogočnosti moreta trpečega ozdraviti. Ce pa kdo vendarle umrje, je to le človeška slabost, katero hočejo v teku stoletij tudi zmagati in potem ne bo nikakega umiranja več.
V istini se pa razširja ta religija, ki ima resnično lepo temeljno misel, vedno bolj v Ameriki in ima že več kot 600 cerkva in katedrala v New-Vorku sama je stala več kot milijon dolarjev.
Sama imam nekaj znancev v tej sekti in ti so vedno najpostrežljivejši in najdobrodelnejši.
Čudni svetniki so tudi učenci Ema-nuela Svedenborga. Tudi njih vera spominja močno na modroslovne teze Schoppenhauerja in njena najlepša stran je velika dobrodelnost. Tako poznam neko damo, učenko Svedenborga. Ta se hoče skoro pretrgati v dobrodelnem delovanju, a gotova hladnost je ne zapusti pri vsem tem. Ne prihaja iz srca. Dobrodelna je le cerkvi na ljubo,
ne iz notranjega nagiba. Pri tem pa pogreša največji in najčistejši čut — pravo dobrodelnost, največjo srečo — posušila sem solzo. Seveda je še cela vrsta drugih religij. Protestantske sekte, baptisti, methodisti, episcopalci in nešteto dragih. Složno stoji ena cerkev poleg druge, vsaka druge religije. A vendar žive verniki med seboj složno in različnost veroizpovedanj ne dela ni-kakih zaprek, da ne bi mirno skupaj Živeli. Ta toleranca v vsakem oziru odlikuje Amerikanca v družabnem in zasebnem življenju in to je tako prijetno!
Na svojih potovanjih sem imela pred kratkim priliko ogledati si veliko šolo, katera mi je v resnici zelo ugajala. Vedno sem morala mislili na vzornega učitelja v „Vzgojitelju Lanovcu" in na veselje, katero bi imel nad to vzorno Šolo prav po njegovih mislih. Mi bi jo morebiti imenovali meščansko šolo za dečke in deklice. Voditeljica je neka dama. Šola se vzdržuje na privatne stroške, kot veČina Šol v Ameriki. Ker je to poslopje veliko, je prav mnogo prostorov. Vsprejemne sobe in uradi ali „effice", kakor jih tukaj na zivljajo so pri tleh. Najrazličnejše šolske sobe so v I. in II. nadstropju. Iz-venredno mi je ugajala misel, navaditi
otrokovo oko že zgodaj na umetniško okolico in to tako igraje seznaniti z umetnostjo. V ta namen so šolske sobe na najrazličnejši način okrašene. Nahaja se tu japonska, beneška, rimska in francoska soba, vsaka opremljena z resnično izbranim okusom in dovršenimi umetniškimi proizvodi. Nahajajo se tu pokrajinske slike Corota, slike iz delavskega življenj o Milleta, izvrstne kopije a tudi originali tukajšnjih in evropskih mojstrov, ki presenetijo in vz-radoste vsakogar.
Fini akvareli, skulpture in vaze z umetnimi cvetkami, primerne žanru sobe vse razvrščeno s finim okusom.
Pri tem ne manjka ničesar, kar je treba za praktične študije, utenzilije, geografične karte, glasbena orodja; vse je na mestu. Posebno mi je ugajalo, da visijo izdelki učencev povsod na hodnikih in stopnicah. Tako se mladina vspodbnja in navaja k tekmovanju.
In gotovo bi ne mogli navesti boljšega dokaza za dobroto njihove metode, kot te resnično izvrstne slike. Ali je kje večja učiteljica umetnosti kot je narava? Njo spoznavati, prej ko mogoče, je naloga vsacega vzgojitelja.
Pravtam sem poslušala predavanje o slavnih mojstrskih delih renesanse, v veliki šolski dvorani, ki je prav v ta
namen sezidana. Predavanje so pojasnjevale slike. Aparat je bil tudi last šole. Vsak teden je predavanje o kakem znanstvenem ali umetniškem predmetu in otroci 11 let spoznajo takoj slike Fra Angeliea, del Sarta ali Correggia, ne da bi govorila o Rafaelu ali Michel Angelu.
Voditeljica,  zelo  duhovita dama, ki je preprijazno opravljala posel cice rona, mi je pravila, da je več Švedov, Dancev in Nemcev tukaj, ki proučavajo njen učni sistem in načrt.
Mnogo mi še sili v pero, a ko-neČno se moramo vendar razstati. Še eno besedo, predno Vas za danes pozdravim, o naših vrlih Slovencih in njih obnašanju „in Hus countrv" — v tej deželi. Ravno pred kratkim se mi je pripovedovalo, kako pridno in spodobno na primer vedno zadoste svojim vojaškim dolžnostim. Nikoli ni sitnostij, spoštljivo in skromno se javi na konzulatu, drugače kot marsikak drug Avstrijec. Če se prosi za podporo, ni nikoli kranj skega kmeta med njimi, vedno opravlja vestno svoje delo in je tako pravcati »anierican citizen44. Ko sem slišala tako hvaliti našega kmeta v javnosti, mi j« bilo srce od veselja močneje in nikakor bi ne mogla zamolČati te dobrozaslu-žene hvale našega ljubega Kranjca.
Ako se pokaže potreba, daje treba iti dalje, je gotovo, da se zedinimo z ruskim kabine* tom, da ostanemo edini in v tesni dotiki pri vseh vprašanjih. Pripravljeni srno postopati roko
▼ roki. Najvažnejše je, da vlada med Dunajem in Petrogradom popolno zaupanje«. Proračun se je sprejel tudi
▼ podrobni debati.
Hrvatski sabor,
Zagreb, 4. svečana. Pri današnji seji, na katere dnevnem redu je bilo nadaljevanje proračunske debate, je bil navzoč tudi ban grof PejacBevich.
Govoril je prvi vladni pristaš Kovačevi 6,
V svojem govoru je hvalil točno in jasno sestavo proračuna in polemiziral proti   izvajanju   dr. Franka glede nagodbe. Hrvatska in Ogrska ste eno državno telo Že od pamti-veka. Ko se je sklenita nagodba, se ni ničesar novega zasnovalo, ampak se je samo natančneje določil stari državnopravni položaj, ki je bil v veljavi že nad 800 let. V nadaljnem svojem  govoru je Kovačevio slavil madjarsko svobodoljubje obžaluje, da je Rusija 1. 1848. preprečila, da si Madjari niso mogli izvojevati popolne Bvobode, od katere bi imela dobička tudi Hrvatska. Prijateljsko razmerje med  Madjarsko  in  Hrvatsko  se je res v veliko škodo Hrvatov poslabšalo, to so pa ponajveč krivi duhovniki, ki neprestano hujskajo ljudstvo, pri tem pa sami dobro  žive  in se od tega debele.   Kovačević je tudi rekel, da je potrebno znanje madjar-skega jezika za vsakega Hrvata in daga je zato treba uvesti tudi v šole.   Takisto je tudi zagovarjal zakonitost madjarsko zastave na Hrvatskem ter ljuto napadal posl. Vinkovića in Harambašica, ker sta govorila proti Khuenovi strahovladi.   Končaje svoj govor je rekel, da bi on, ako bi prišel v položaj voliti izmed dr. Harambašica in dr. Franka, raje glasoval za Franka, nego za Haramba« žica. Za Kovačevićem je govoril Srb dr. Š o b a t, ki je v svojem govoru naglasa), da je ideja o samostalnosti Hrvatske od Triglava  do Balkana utopija. Govornik je nato Še branil grofa Khuena,  zahteval,  da se izpolnijo srbske zahteve in sklenil z izjavo,   da   je   odločen nasprotnik splošne  volilne   pravioe. Prihodnja seja bo jutri dopoldne.
Kriza na Srbskem
Bel g rad, 4. januvarja. Dasi je zbornična veČina izrekla vladi zaupanje, je vendar general Gruić izročil danes demisijo celega kabineta kralju; kralj je demisijo tudi sprejel. V odločilnih krogih so prepričani, da se sestava novega ministrstva izroči Proti ću. Za danes popoldne je poklicano h kralju predsedstvo skupine.
Belgrad, 4. februvarja. Ruski poslanik Muravjev je izjavil ministru zunanjih zadev, Niko licu, da se s svojimi diplomatičnimi tovariši ne more odzvati vabilu na dvorni ples dne 10. t. m., ako se do 7. februvarja ne odstrani prvi kraljev adju-tant, polkovnik P o po vic* z ostalimi zarotniki iz dvornih služb.
Dogodki v Macedoniji.
Petrograd, 4. februvarja. V diplomatiČnih krogih se govori, da so velesile sklenile, da razdele Ma-cedonijo v več upravnih okrajev ter bodo okraje same upravljale, ker Turška kakor nalašč zavlačuje reforme. V posameznih okrajih bodo častniki z vojaštvom svojih držav vodili upravo. Ako bi se Turška upirala, omehčale bodo štiri velesile sultana z blokado s svojimi vojnimi ladjami.
Sofija, 4. februvarja. Ker seje svoječaBno dovoljeni kredit 500000 frankov že porabil za podporo mace-donskih begunov, dovčlilo je sobranje v isti namen nadaljnih 300.000 frankov.
Nemški državni zbor.
B e r o 1 i n , 4. februvarja. Državni zbor je dognal debato o zakonu glede odškodnine po krivem zaprtih ter je predlogo izročil komisiji 14 članov. Socialni demokrat Frohrae je predlagal, naj vsak uradnik osebno jamči za vsako škodo, ki se napravi z nepravičnim zapiranjem in obsojanjem; to bi bilo najbolj zdravo za samovoljnost oblastnij.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 4. februvarja. Wind-huck in Okahandja so nemški vojaki zasedli. Dne 28. m. m. so Nemoi po šesturni bitki vzeli glavni sovražni tabor pri Okahandji. Vstaši se odmi-kajo na oeli črti; opustošijo pa med potoma vse naselbine, kolodvore in vojašnice. Dosedaj je mrtvih 94 naseljencev. Izmed vojaštva jih je padlo šestindvajset.
Vojna?
Petrograd, 4. svečana. Iz Viadivostoka se poroča, da niso osnovane vesti, da hoče Rusija odnehati. Vojaški oddelki na daljnem vztoku se redno pomnožu-jejo, iz česar se pač da sklepati, da ruska vlada ne namerava odnehati toliko, kakor si gotovi krogi žele, ampak se je odločila z vso vztrajnostjo braniti vse, kar si je pridobila na vztoku. Z ozirom na to dohajajo dan na dan nove vojaške čete. V Vladivostoku in Port Arturu je vse živo vojaštva in vsak dan se pričakujejo novi oddelki. Rusija je na vojno pripravljena, oborožena od nog do glave, kar zlasti dobro ve ruski vojni minister Kuro-patkin, ki je po vodom svo j ega inšpekcijskega potovanj a na
daljnem vztoku v Port Arturu radostno in ponosno vzkliknil: »Mi gotovi!« Položaj je napet in katastrofa — vojna
neizogibna!
Port Artur, 4. svečana. Ii Petrograda je došel ukaz, da naj vse bojne ladije zapuste pristanišče, ker bi bile v slučaju, da nastane vojna, v veliki nevarnosti radi preozkega izhoda. V pristanu še ostanejo štiri topovnioe, tri križarke in več torpe-dovk. Tukaj je sedaj zbranih 10.000 vojakov, a v nekaj dneh dojdejo zopet novi oddelki.
Tientsin, 4 svečana. Rusija je zopet naročila od tukaj 20 000 ton premoga. Premog se je že odposlal v Port Artur. V teku enega tedna je bilo tjakaj odposlanih 70000 ton.
T oki j o, 4. svečana. Položaj je silno nevaren, napetost je dosegla višek. Danes ponoči je bil poklican k cesarju marki Jto. Sestal se je državni svet pod mika-dovim predsedstvom, ki se je posvetoval pozno v noč. Kaj je sklenil, se ne ve. Vsi krogi so prepričani, da je vojna neizogibna.
London, 4. svečana. Tukaj se z vso trdovratnostjo vzdržuje vest, da je Japonska Rusiji, odnos no Rusija Japonski že napovedala vojno.
London, 4. svečana. V zbornici poslancev je državni tajnik na vprašanje, ako je že res vojna med Rusijo in Japonsko napovedana, izjavil, da še dosedaj ni došlo nobeno avtentično poročilo, ki bi potrdilo to vest.
Lvov, 4. svečana. Za nadpo-veljnika na daljnem vztoku bo imenovan general Puzynewski.
Dopisi.
Iz Moravč. Veselica našega »Bralnega društva«, ki se je vršila 2. t. m. je prav dobro izpadla, četudi jo je nesramna nazadnjaška svoj r. t, ki v svojem društvu — pribežališče grešnikov — »hudiča izganja«, skušala onemogočiti. Prav lepe urice smo preživeli na tej veselici. Razveseljevalo nas je petje zavednih moravskih pevcev in pevk, ter prijaznih brdskih gospodov uradnikov, kateri bo se tako mnogoštevilno odzvali našemu povabilu, za kar se jim ne moremo dovolj zahvaliti; privzdigovali so nas zvoki harmonike skoro celo noč. Uspeh veselice naj bode grešnim klerikalnim komandantom v dokaz, da se »na umeten način zasejani moravski liberalizem« kaj lepo razvija.
Iz Dobrave pri Kropi. Naš
župnik Aljančič je pravi tip novodobnih kranjskih f&jmoštrov. Če se mu farani z lepo ne pokore, jih psuje, da so liberalci in brezverci. One dni so imela dekleta od 14. do 18. leta v cerkvi izpraševanje. To priliko je porabil župnik ter zahtevait naj se dekleta brezpogojno vpigej0 v Marijino družbo. Večina deklet se je res vpisala, ker so se župnija zbale, nekaj
se jih pa ni hotelo vpisati, ker so jim to doma stariši prepovedali. Ko je župnik videl, da ne gre vse tako kakor je nameraval, je začel psovati nepokorna dekleta s »smrkljami« in »ušivkami«, in to v cerkvi pred Naj* avetejšim! 31. prosinca se je spravil nad Btarifte dotičnih deklet, ki se niso pokorila župnikovemu povelju. Rekel je, da se stariši boje, da bi se dekleta ne omožila, ko bi se vpisala v Marijino družbo in nas »potroštal«, da dekleta v Marijini družbi že smejo s fanti govoriti. Se celo ples jim je dovolil, samo da bi iz bodočih žen napravil pravo klerikalno kohorto. Ali stariši nimajo nič preveč zaupanja v te Marijine družbe. Pokazalo se je Že večkrat, da se v Marijinih družbah tudi najpoštenejša dekleta spridijo.
Iz Tržiča. Pretečeno soboto je priredit naš vrli »Sokol« prvo veselico, ki je prav sijajno vspela. Pričela se je ob zvokih »SokoUke koračnice«, zatem pa so nastopili telo* vadci, ki so pod vodstvom načelnika br. Ažmana izvajali razne proste vaje tako precizno, da se je navzoče občinstvo kar čudilo, da so se v tako kratkem času tako izborno navadili. Telovadilo se je tudi na bradlji v dveh vrstah in je ob koncu telovadbe priredilo občinstvo telovadcem burno ovacijo, kličoČ jim, da naj vztrajajo na zapričetem potu. Nato se je predstavljala enodejanka »V spanju«. Vsi predstavijalci so nalogo rešili Častno, zakaj igrali so izborno. Igra je ob Čin8tvu vrlo ugajala, zabavalo se ie izborno in smehu ni bilo konoa. Po končanem sporedu se je pričela živahna prosta zabava in zlasti ples, ki je trajal do ranega jutra. Pohvaliti je zlasti vrlo kranjsko meščansko godbo, ki je ves čas igrala neumorno, in na splošno zadovoljnost občinstva. — Društvu je ostalo okroglih 150 K čistega prebitka, dasi je imelo nad 200 K stroškov. Društvo napreduje vsestransko, zlasti pa v telovadbi. Že sedaj ste nastopili po dve vrsti z 9 do 15 telovadci, v kratkem pa nastopi še tretja. Omeniti je še priznalno dobre postrežbe pri veselici v Per-netovi gostilni. Društvu pa Želimo, da bi tudi v bodoče tako lepo napre dovalo kakor doslej in nam kmalu zopet priredilo slično javno telovadbo. Na zdar!
Iz Ilirske Bistrice. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, priredilo je v nedeljo, dne 31. prosinca, veselico s plesom in gledališko predstavo »Kateri bo?«. — Velika čitalnična dvorana kakor tudi vsi prostori hotela »Ilirija« bili so natlačeno polni občinstva, domaČega in iz okolice. Veselica izvršila se je na splošno zadovoljnost vseh obiskovalcev; želeti bi bilo le, da se takšne veselice, oziroma gledališke predstave večkrat prirejajo. Igralci, dasi-ravno vsi novinoi, nastopili in izveli so svoje vloge še precej dobro, le posamezne stavke naj bi v prihodnje bolj počasi in s povdarkom izgovarjali. Gospodična Amalija Samsa igrala je vlogo Marinke prav dobro; z veliko vnemo trudila se je tudi pri prodaji loterijskih ltstkov, katerih je tudi ona največ oddala. Zahvaljujemo se tem potom njej, kakor tudi vsem gospodičnam prodaialkam zgoraj omenjenih listkov. Živele! Končno nej omenjamo še to, da ona oseba, katera v bodoče prevzame v oskrbo garderobo, bolj pazi na obleko in pokrivala, da ne  bode  v prihodnje
podobo je bilo z maršalovo roko zapisano:
Gospodični Mari Damjanovi v zvesti udanosti Avgust Viesse de Marmont, vojvoda Dubrovnižki, maršal francoskega cesarstva. Mara je nagnila  glavo  nad to sliko, stari Damjan pa je tiho vzel svoj klobuk in šel na prstih iz sobe, kakor bi bil slutil, da hoče biti Mara sama z maršalovo podobo. Zunaj pa si je starec otiral solze in bolestno ječai:
— Vso ljubezen sveta zasluži to mojo dekle — in nima niti toliko sreče, kakor zadnja dekla.
Mara pa je do:go ostala sama z maršalovo podobo, potem pa jo je nesla v svojo sobico in jo obesila nad posteljo.
— Dokler bom živa — bo ta slika pri meni — kadar umrjem, jo morajo pa sežgati, da se je ne bo nikdar dotaknila druga roka.
Kako bi bila Mara pač ta dan vzkipela, ko bi bila slišala Kopitarja, kako je v gledališču, sloneč ob loži baronice Cojzove, s trpkim cinizmom razlagal, da je vse na svetu le hinavstvo.
— Vse je laž, vse konvencionalna fraza. Že če me kdo vpraša, kako se počutiš — se laže, ker mu
zopet zmešnjava, da ss klobuki za menjujejo ali eelo izgube, kakor ie je to zad njič i godilo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 5. februvarja.
— Osebna vest. Častnim srbskim konzulom v Trstu je ime novan veleindustrijalec gospod Kornelij G o r u p.
— Cestni odbor trebanjski izvolil je dne 4. t. m. svojim načelnikom g. Ivana Bukove, iz Mrzle luže, bivšega kandidata narodno-naprednega za deželni zbor, Klerikalci prizadevali so si na vso moč, da bi spravili v odbor večino svojih somišljenikov. Toda takrat so se temeljito vrezali. Hvalili so se že precej po dovršeni volitvi iz občin cestnega okraja, da ao liberalce ven vrgli. Sicer je dosedanji načelnik Julij Treo posku«il zadnjo vrvico vjeti, da se obdrži na svojem sedežu. Protestiral je proti virilnemu glasu najvišjega volivnega davkoplačevalca. Naše prepričanje je pa, da se go-spod Treo zastonj trudi. Hcčeš, nočeš bo moral izročiti načelstvo vrlemu in uglednemu in narodno - naprednemu gospodu Ivanu Bukovcu. Je že križ, če človek prezgodaj s kh rikalci potegne in dan hvali pred nočjo.
— Novi konservatorji. Naučno ministrstvo je imenovalo kiparja Ivana Vurnika v Radovljici, profesorja Jo s. Obergfolla v Kočevju in župnika Frana A v -b e c a v bt. Jurju za konservatorje centralne komisije za preiskavo in ohranitev zgod. in umetniških spomenikov.
— Učiteljska vest. Učitelj
g. Davorin Judničv Postojni je premeščen v Št. Vid pri Zatičini.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se igra prvič v sezoni narodna igra s petjem »Deseti brat«. Naslovno ulogo, Martina Spaks, igra gospod režiser Fr. L i e r, Krjavlja g. rež Verovšek, Dolfa g. Danilo in Piškava g. rež. Dragutinovi Ć, Manico pa gdč. R U c k o v a in Marjana g. B o 1 e š k a. Uloge so torej razdeljene med prve igralce. Sodeluje orkester in operni zbor ter se pojo vložke. — V torek se vprizori — če pojde vse po sreči! — končno vendarle Meverbeerova opera »Afričan k a« z gospo Skalovo v naslovni ulogi.
— Slovensko gledališče.
SinoČna predstava je biia prirejena v čast hrvatskim akademikom in zato je bilo jako umestno, da se }e uprizorila hrvatska narodna opera, katere Hrvatje še niso imeli prilike slišati O »Petru Svačiću« smo že priobčili obširnejšo oceno povodom premijere po sinočni reprizi nimamo tisti sodbi ničesar odvzeti in ničesar dodati. Kar se tiče naših opernih moči, ve vsak obiskovalec slovenskih predstav, ka
je vseeno, kako se mi godi. Vsi la-žemo in vedno se lažemo. Celo dobrodelnost in usmiljenje je hlinjeno. Za kak takoimenovan dobrodelen namen ti vrže bogataš tudi stotak, s svojimi posli pa dela, kakor s psi Koliko je ljudi, ki leže na slami, in koliko je gospodarskih psov, ki počivajo na blazinah. Vse je laž, naj večja laž je pa ljubezen in zvestoba.
— No, le počakajte, je menil urednik »Telegrapha« — kadar bo* dete zaljubljeni, bodete že drugače govorili.
— Jaz tudi tako mislim, se |a oglasil neki oiioir. Žena je nekaj bo žanstvenega,  četudi   ima  tisoč Človeških slabosti.   Mene pa n. pr. kar očarajo duhovite žene.
— Mene pa dekoletirane, je rekel Kopitar in z jeznim pogledom odšel, med tem ko se je baronica Cojzova rahlo nasmehnila, kakor bi hotela reči: Jaz pa vem, da ne nuBli tako.
Ko je pozneje Kopitar vlovil prijazen pogled iz oči baronice Cojzove, je bil tudi v reBnici koj dru-zega mnenja in se veselil do ranega jutra. Med navzočniki pa ni bilo nikogar, ki bi bil slutil, da je ta dan bil že kones Marmontovemu kraljeva nju.
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Drugi del. XIX.
Dne 18. marca 1811 so zjutraj nakrat začeli grmeti topovi na Gradu. Strel je počil za strelom in vse mesto je bilo hipoma pokonci, ker nihče ni vedel, kaj da pomeni to streljanje. Ofioirji in uradniki so tekli v škofijo, da pri namestniku generalnega guvernerja izvedo, kaj se je ] zgodilo in zakaj se strelja in od teh oficirjev in uradnikov je izvedelo prebivalstvo, da je bil prišel kurir s poročilom: Cesar Napoleon je dobil sina.
Dopoldne so začeli zvoniti vsi zvonovi. Duhovniki so se silno jezili, da jim je general Delzons ukazal, še ta dan prirediti po vseh župnih cerkvah zahvalne maše. Jezili so se tembolj, ker je bil Napoleon svojemu sinčku dal naslov rimskega kralja in mu podelil krono, ki jo je prej imel papež. Ali z generalom Delzonsom se ni bilo šaliti in zato so se duhovniki udali.
I9ti dan je bil v redutni dvorani tudi slavnostni banket, ki ga je priredil general Delzons, zvečer pa je bil v gledališču sijajen ples. Konrad
kot pobočnik generala Delzonsa se je seveda tudi udeležil tega plesa, dasi bi bil raje ostal pri Mari.
lati kurir, ki je bil generalu Dalzonsu prinesel poročilo o rojstvu rimskega kralja, je oddal pri Damjanovih škatljico, češ, da jo je poslal general Fresia iz Pariza. Z veliko radovednostjo je odprl stari Damjan Škatljico in našel v nji dve večji pismi; eno je bilo naslovljeno nanj, eno na Maro. I
— Kake skrivnosti pa imaš z j generalom Fresio, je vprašal Damjan Maro, ko ji je izročil pismo.   Kar s petimi pečati je zapečateno to pismo.
Mara je vzela njej poslani list, a medtem, ko ga je ogledovala, je bil Damjan že svoje pismo prečital in potem v silnem presenečenju vzkliknil:
— Čuj, Mara, kaj piše Fresia. In starček je b tresočim glasom Si tal:
Ljubi gospod Damjan! Naznanjam Vam Žalostno vest: Maršal Marmont se ne vrne več v Ljubljano. Izjavil je, da ne ostane generalni guverner v Iliriji, če aa mu ne pusti oblast, ki jo je imel doslej. Cesar pa mu je rekel s po-sebnim povdarkom: Ca hočete postati kralj — pojdite čez Pireneje
in si z mečem pridobite kraljevsko krono. In maršal je spoznal, da cesar ne misli odnehati in je zato sprejel cesarjevo ponudbo. Čez nekaj tednov pojde na Špansko. Vas pa ni pozabil. V tem trenotku, ko so se njegove smele nade porušile, je prosil cesarja, da naj Vam, moj ljubi gospod Damjan, podeli red častne legije in naj Vas imenuje za prezidenta trgovske sod nije, ki se po novi organizaciji Ilirije ustanovi v Ljubljani. Cesar je maršalu dal roko in obljubil, da to stori. Čestitam Vam, da sta s tem dosegli najvišje mesto, katero sploh morete doseči. Na veselo svidenje! Fresia.
Stari Damjan ni vedel, ali bi se veselil ali bi se žalostil. Vesel je bil, da ga je cesar tako odlikoval in žalosten, da Marmonta ne bo več v Ljubljano, da je bilo konec lepim sanjam o svobodni, neodvisni, narodni Iliriji. Mara je zamišljeno zrla pred se in ni rekla ničesar.
— Kaj pa piše Fresia tebi? je zdaj vprašal Damjan. A ti Še pisma odprla nisi?
Mara ja zdaj odprla zavoj. Ko je razgrnila papir, je imela v rokah na tenko slonokoščeno ploČico slikan portret — maršala Marmonta. Pod
da znajo; g. Skalova, gg. Orzel-gki, Angeli in Pestkovski, kakor tudi vsi drugi, ki sodelujejo pri *i operi, so lahko prepričani, da zna fSe občinstvo v polni meri ceniti ujih trudoljubno in požrtvovalno prizadevanje, zagotoviti operi vspeh. Na gioočno predstavo je prišlo zopet več Hrvatov iz Trst*, iz Primorja in iz Zagreba. Akademiki so imeli na razpolaganje lože in parterne sedeže. Navzočemu komponistu g. Mandiću gr* se v gledališču priredile jako burne ovacije ter se je moral priti dvakrat 2^hvaiit na oder. Po predstavi so Hrvatje pred gledališčem zapeli »Liepa naša domovina« in zaklicali svojemu rojaku g. Mandiću »slava«. V »Narodnem domu« je bil nato komer«, katerega so se razen hrvatskih dijakov udeležili tudi slovenski visokosolei.
— Poročil se je g. Viktor Engeiman na Grosupljem z gdč. JuUoo B erd a v so v o iz Dobrepolj. in Edvard Žvanut iz Lozic z gdč. Pavlo Premrl iz Št. Vida pri Vipavi. Čestitamo!
_~ ples trgovskega društva „Merkur". Udeiežniki tega mnogo obetajočega plesa jutri v »Na rodnem domu« se prosijo, da pri dejo točno do 1j19. ure.
— I. velika mednarodna maškarada, ki bo v soboto, dne 6, februarja, ob 8. uri zvečer na Starem strelišča, utegne biti prav zanimiva. Kakor se nam poroča od odbora, nastopijo poleg uže naznanjenih špeeialitet tudi še Češki harfenisti, citrasi ter mož s „diplami", ki bo zabaval medveda. Da pa bodo imeli udeiežniki te maska-
ide nekaj tudi za trajen spomin na ta eeer, posneli bodo trije brzofotograri slike posameznih skupin, koje se bodo dobile lahko takoj na lici mesta. „Kitajski kvartet" ima v petek generalno skušnjo, da ne bode v soboto delal sramote svojemu plemenu. Klovnov in ruzega tacega drobiža pa se bode kar trlo. Za nežni spol bode na razpolago rini bunet, založen z najboljšimi slaščicami znane ljubljanske tvrdke g. Jakoba Zalaznika Tudi za kuhinjo in klet bode dobro preskrbljeno. Vstopnina v nredprodaji 80 vin, pri blagajni 1 krono
— Prostovoljni darovi za bedne Macedonce*   Gospo dr.
Jenkovi so izročili gg.: Peter Majdič, Jarše 300 K, Vinko Majdič, Kranj 40 K, Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani 100 K, dekan Lavrenčič, Kamnik 20 K, nrelat Rozman, Ljubljana 10 K, župnik Žužek, Vodice 20 K, Dr. Lončar, Kranj K, župnik F. Ks. Meško, Koroškov5 K, katehet Smerekar 5 K, gospa- Sumi, ovarnarica 20 K, Iv. Kobal, posestnik r Logatcu 20 K, gospica B. Ž. 2 K, prof. Sercl 10 K. Bog jim povrni!
Volitve v mariborski okrajni zastop. V sredo so bile volitve iz skupine veleposestva. Nemki volilni odbor je razposlal tajni »oziv, v katerem se rote nemški pristaši, naj zanesljivo pridejo, Češ, »naši nasprotniki pridejo go-cvo vsi do zadnjega moža«. Toda strah je bil od več, kajti Slo-enca ni bilo nobenega na rolisČe. Sklenili so namreč pokarano, da se ne uieleža volitve v ej skupini, dasi imajo znatno število akih svojih mož, ki so veleposestniki Ia tako so spravili Nemci srečno 156 glasov skupaj ter ai izvolili jvoje »velike kmete«, kakor vitez ^ossmanit, dr. Kornfeld, dr. Schmi-fierer. Urbanlschitsch itd. V torek ne 9. t. m. volijo kmetske občine. V tej skupjni se Slovenci udeleže voiitve. Da bi ie ne-strašono in U3pešao nastopili!!
— Prvi slovenski trgovki |*5es v Mariboru.   Vse se
seli in pripravlja na dan 7. svečana za mariborski trgovski ples. Po-ebno hvalevredno je,   da so pokazali ariborski Slovenci svojo naklonjenost ovenski stvari in trgovskemu stanu; udi mnogoštevilno se hočejo vdeležiti zares redke prireditve.   Koliko je tale to truda, dela in skrbi — pa še ni gotovo;  dan za dnem delajo se prave; ali še malo časa — in vstop jzaljšane notranje prostore mogočne tavbe »Narodnega doma"  bo odprt, azdelo se ti bo, da se izprehajas' po tja, ko se bo odprla tvojim očem ne-regledna vrsta palm, rož in cvetlic ter Irugega lepotičja.   Za zabavo ti bodo leg   domaČih   prirediteljev skrbeli udi prišli znanci in prijatelji iz Celja, "radca, Ptuja — in iz Ljubljane! — a okusno jed in pristno pijačo ob-jubil je poskrbeti  vestni gostilniški onzoreij, ki je tudi ukrenil, da bode ostrežba najtočuejša in najsolidnejša. sak izmed cenj. udeležencev, ki bo esa želel,  imel  bode na razpolago jOspode noseče na prsih bela znamenja, r° njih  naj   se  blagovoli obrniti. — s^ vse se je storilo in za vse se je Oskrbelo!  Zatorej posetite narodnjaki a veliki slovenski ples na germanski aeji in skazite,  da ste naklonjeni tr-»Gvskeniu stanu, marljivemu trgovskemu U»u pa priznanje za njegovo delo ter
rud.
Zatorej
1904 v Maribor
Na  ples   dne 7. sva-
— Porotno zasedanje v Mariboru. Za prvo porotno zasedanje v Mariboru je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča Robert Greistorfer in kot nje gov namestnik višji deželnosodni svetnik dr. Frano Voušek in deželno-sodna svetnika dr. Ignacij Pevec in Anton Morocutti.
— Občinske hiše. Koroški deželni odbor je občinam, ki nimajo lastne občinske hiše, priporočal, naj skuša vsaka občina kupiti občinsko hišo, da se tako izogne vednemu menjavanju stanovanj občinskih ura dov, oziroma tajništev in občinskih spisov in knjig. To hi >ilo umestno tudi pri nas!
— Zgradba bohinjskega predora razmeroma hitro napreduje. Sedaj se je jel že vrtati četrti kilometer. Tretji kilometer se je vrtal od 10. rožnika 1. 1., torej 238 dni, iz česar sledi, da se je vsak dan izvrtalo 420 m. Na južni strani je predora dovrtanega 2470 m, da je torej v celem še treba izvrtati samo še 860 m, kar bo pod sedanjimi pogoji dovršeno v štirih mesecih.
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 7. svečana zabavni večer v dvorani »Zum Regeneburgerhof«, Dunaj, I. Sonnen-felsgasse 2. Spored večeru je zelo zanimiv. Začetek ob šestih zvečer. Gostje dobrodošli. — Ta večer bode vpisovanje udov k družbi sv. Moborja, zato je želeti, da se zavedni Slovenci na Dunaju mnogoštevilno udeleže tega večera.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. I. Na zatožni klopi sedi Oton Dolorenga iz Pulja. Ta je bil že v prisilni delavnici v Ljubljani. Glavni priči sta Janez Golob in Ana Golob. Toženi sam pripozna, da je res kradel. Prvič je vzel 30 gld., potem pa iz odprte skrinjice po 6—8 gld. To pa je storil zato, ker je hotel imeti potnino k staršem v Ensdorf. Prijet obdolžil je tatvine A. Avbeka, s kojim je potoval. Ko se mu pokaže kovček in obleka, prizna, da je nakupljena z ukradenim denarjem. Kradel pa je tudi v Štajru (Steier). Priča Ivan Golob, trgovec, pravi, da je zapazil, da mu v blagajni več časa primanjkuje denarja. Prišedši 1. septembra 1. 1. iz Tuške gore, se je v prodajalni prepričal, da manjka veliko denarja, toženega pa ni bilo nikjer. Isto izpove Frančiška Golob in dostavi, da ga je videla, ko je šel v sobo, kjer je b:l shranjen denar. Oton Dolorenga je dober krojaški pomočnik. Županstvo Videm stavi predlog, da se ta odda v prisilno delavnico. Obsojen je bil radi tatvine in obrekovanja na 7 mesecev. — II. France Ojak pa je bil tožen radi težke telesne poškodbe. Toženec še ni bil kaznovan. 12. novembra je namreč stepel Franca Kurnika. France Ojak se zagovarja s tem, da ga ni tepel po rokah in tudi ne po nogah. Pretepu vzrok je bilo staro sovraštvo. France Kurnik pa izpove, da ga je obtoženec tepel s palico po rokah in nogah. Star je že 64 let, in je ležal 36 dni v balnišnici v Krškem. Sodni dvor je obsodil Franca Ojaka na 4 mesece težke ječe. — III. Janez Vidmar, kaj žar iz Krške vasi, že kaznovan radi tepeža in drugih prestopkov. Franc Zokelj tudi od tam, nekaznovan, in Anton Žokelj, že kaznovan, so 29. novembra 1903, vdrli v hiso Martina Vidmarja in ga davili. France Zokelj imel je tudi vozno vago v rokah in je ž njo udaril Martina. Obtoženci se jako nerodno zagovarjajo. Sami priznavajo, da so s silo hoteli vlomiti v hišo. Priča France Ostrelič, posestnik v Krški vasi, pove, da je šel z Martinom Vidmarjem skupno domov. Pove pa tudi, da je Janez Vidmar pravil, da se je tepel. Slišal je tudi besede: „Primi in drži ga." Županstvo daje vsem trem dobra izpričevala. Sodni dvor je obsodil Janeza Vidmarja in Franca Žokelja na 21 2 meseca, Antona Žokelja pa na 3 mesece težke ječe radi javnega na-silstva.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Janez MUnster, kotlar, sedaj na Dunaju, je v Ljubljani 17. vinotoka m. 1. sopotniku Aleksandru Lapu, med tem ko sta v hotelu na »Jažnem kolod/oru« skupaj prenočevala, izmaknil bankovec za 100 K Obdolženec, ki je dojanje priznal in vso škodo povrnii, je bil obsojen na 4 todne ječe. 2. Matevž Vrhove, hlapec v Zakiancu, je služil pri Koee-varju na Vrhniki, kjer je izmaknil Francetu Lubeju hlače, telovnik, dve srajci, spodnje hlače, srebrn tolar in več drugih reči. Vrhove, ki dejanja ne taji, je bil obsojen na 2 meseca težke ječo. 3 Štefan Skraban, delavec iz Kohida na Ogrskem doma, je na 36 strani svoje delavske knjižice po pravil datum spričevala, da bi tako preprečil aretovanje zaradi vlaČuganja. Obsojen je bil na dva meseca ječe. 4 Josip \Vidmayer, bivši pomožni sluga pri c. kr. finančni direkciji, je finančnemu flvetniku pl. Nioker u iz predala pisalne mize vz-il 89 kron 23 vin. gotovine; sodiSSega je obso-
dilo na 8 mesecev težke ječe. 5. Marija Krašoveo, dekla z Vrhnike, je soprogi stotnika Kaligarja in Benjamini Čopič vzela raznotere obleke in drugih reči, ravno tako je izmaknila Hildi Piohler razno obleko. Skupna vrednost vseh ukradenih reči je znašala 167 K 68 vin. Obsojena je bila na 6 tednov težke ječe. 6. Valentin Kmetic, železniški delavec, se je v Plevnikovi gostilni na Jezici zbesedil e Andrejem Jakopičem, mu grosil z nožem in ga gonil spat. Nasproti sta pa priletela Tomaž Jakopič in njegov bratranec Anton. Ker se je Tomaž Jakopič potegnil za svojega brata Andreja, ga je Kmetic sunil z nožem v desno roko. Obsojen je bil na dva meseca ieče.
— Olepšava mesta. Najneugodnejši utis na opazovalca našega napredujočega in olepšajočega se mesta napravi brezdvomno pogled od Lahove gostilne v Vegovih ulicah pa proti Gosposki ulici, kjer štrle nasproti stare razbite stene in »zaplan kane« votline poslopij tik starega »lontovža«. Tu bo treba, da olepše valni odsek poseže vmes in ukrene potrebno za modernejšo olepšavo tega mestnega dela, predno se ugnezdijo po ondotnih zidovjih in njih votlinah — krimske sove in čuki! .. .
— Podaljšanje ulice. Ker je mestna občina odkupila gospodarsko poslopje in del stavbnega sveta na škofovih parcelah pri Sv. Petru in se je ondi že jeseni pričela graditi nova cesta od nove infanterijske vojašnice, se vsled tega Škofje ulice znatno podaljšajo.
— Delovanje rešilne postaje. V preteklem mesecu interveniralo je rešilno društvo v 31 slučajih, pri 19 moških in 12 ženskah. Slučaji so bili sledeči: 10 oslabelosti in obolelosti, 1 kap, 1 krvotok, 1 za strupljenje, 1 težek porod, 3 zlom-ljenj* nog, 3 ranitve vsled povo-Ženja, 2 ranitvi vsled padcev, 3 ume-bolnosti in 6 transportov bolnikov.
— Detomor. Hišni posestnik Anton Svetlin v Ravnikarjevih ulicah štev. 9 je našel včeraj popoludne na svojem vrtu v gnoju mrtvo novorojeno dete ženskega spola. Poklicani policijski zdravnik dr. Illner je kon-Btatiral, da je bilo dete živo rojeno in daje umrlo vsled zadušenja. Truplo otroka so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu, kjer bode obducirano. Sum, da je otroka umorila, se je obrnil proti dekli Frančiški Verbičevi, ki je do 2. t. m. služila pri Svetlimi in je istega dne odšla iz službe, ne da bi se vedelo kam. Policija jo je izsledila v Zalokarjevih ulicah it. 12, kjer jo je tudi aretovala. Ker pa je bila zelo slaba, odpeljali so jo z re silnim vozom v deželno bolnico. VerbiČeva je izpovedala, da je dete dne 2. t. m. popolnoči porodila, je zavila v predpasnik in je zakopala. Ista je rojena leta 1879. na Gesti Št. 4, v občino Gaber v litijskem okraju pristojna. Bila je že popred enkrat porodila nezakonsko dete. Oče dne 2. t. m. rojenoga otroka je neki mesarski pomočnik.
— Obesiti se je hotel. Delavec Ivan Ceglar, 60 let star, stanujoč v Linhartovih ulicah štev. 5, se je včeraj dopoludne napil žganja, nakar je šel pod Mikajev kozolec, ai dal vrv okoli vratu, jo privezal za lato in se je hotel ravno zadrgniti, ko je pritekla delavčeva žena Ivana Zupančičeva, ki je videla, kaj namerava storiti, in preprečila nesrečno dejanje. Ceglarja so nato z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnico.
— Nepošten natakar. Pobegnil je iz »Narodnega doma« pla čilni natakar Jurij Gorb iz Zagreba in odnesel restavraterju Ivanu Kendi dnevščino 81 K
— Pri igri stepla. V Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulicah sta se včeraj zvečer pri igri sprla in stepla potnik I K. in krušnjar I. M. Prvi je na obrazu poškodovan.
— Tehtajte premog. Včeraj je kupil gostilničar F. M. od nekega premog&rskega hlapca dve vreči pre-mGga. Ko ga je zvagai, je konstatoval, da ga manjka 16 klg.
— Pretep. Pijani fantje so 31. pr. m. v Bizoviku pretepli svojega tovariša M. Pezdirja, ker ni hotel iti ž njimi vasovat. Pezdir je na glavi hudo ranjen.
— Iz Amerike se je pripeljalo daa9S zjutraj 48 oseb.
— Na Westfalsko je odpo tovalo včeraj 70 delavcev.
— V Hrušico se je odpeljalo včeraj 36 hrvatskih delavcev.
— Zdravniški tarif za mesto Ljubljana. V današnji številki našega lista priobČujemo tarif za zdravniška opravila v Ljubljani, ki ga je sklenilo »Društvo zdravnikov na Kranjskem.«
•  Najnovejše  novice. —
Nezadovoljni   katoličani v Dalmaciji.  V Podgori pri Makar ski je škof vsilil prebivalstvu nelju bega župnika. Ker škof Nakić niti
ni hotel sprejeti deputacije, ki se mu je prišla vsled tega pritožit, noče nihče več iti v cerkvev. Gela župnija hoče prestopiti v pravoslavje. Se bolj pa je Podgorce razburilo, ker je Škof iz maščevanja odtegnil vsem semeniščnikom iz njihove župnije dosedanje ustanove, a okrajno glavarstvo je dalo škofu orožniško asistenco na razpolago. Tudi is Su-kozana pri Zadru je poslalo 200 vernikov škofu zadrskemu pismeno izjavo, da izstopijo iz katoliške cerkve, ako se ne odstrani neljubi jim Župnik. Potemtakem novo Ricmanje na dveh krajih.
— Nadvojvoda in hči dunajskega restavraterja .Mitz kota. Kar smo včeraj o tej zadevi poročali,  se  naslanja  na  notice v »Zeit« in v graški »Tagespošti«.
— Poneverjenje v dija škem društvu V dunajskem dru štvu za podpiranje bolnih dijakov, kateremu društvu predseduje dvorni svetnik L u d u i g, je poneveril tajnik Schmollebock 40.000 K, tako da je društvo brez denarja.
— Umor na cesti. V Brun-šviku je zdravnik dr. Beckmann na cesti ustrelil bančnega ravnatelja Scheiberja.
— Nerodnosti pri italijanski vojni mornarici. Trije višji mornarični častniki so odstavljeni, med njimi tudi podadmiral Gon-zoles v Benetkah.
— Velike poplave imajo v južni Angleški. Vse nizke hiše bo pod vodo, mnogo jih je že porušenih.
— Run na Ciril-Meto-dovo hranilnico v Brnu je tudi včeraj pojemal, vendar se je moralo zopet izplačati 100.000 K.
— Ena kongregacija manj Papež je odredil, da se kongregacija za odpustke in relikvije spoji s kongregacijo ritov.
— škodljiva moda. Kakor znano so letos pri ženskah modi kožuhi iz krtovih kožic. Na ta način grozi tej koristni ž:valici pogin Češka deželna vlada je bila pr?a, ki je izdala prepoved proti pobijanju krtov.
• Prenočišče za 10.000 ljudi. Mestni zastop v Moskvi je sklenil, da zgradi na mestne stroške celo kolonijo poslopij za brezplačna prenočišča revnim. Prostora bo imelo v poslopjih 10.000 oseb. Stroški so proračuojeni na 9 milijonov kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5 februvarja. Ministrski predsednik Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju To je v zvezi z nameravanimi pogajanji s Čehi.
Dunaj 5. februvarja Izvrše-valni odbor nemške ljudske stranke je imel danes dopoldne sejo, v kateri je razpravljal o Derschattovi zadevi. Odbor ni ničesar sklenil — vendar se dela na to, naj bi plenarni shod izrekel Derschatti zaupnico, obenem pa njegov znani predlog zastran armade obsodil. Iz Gradca se dela z vsemi silami za rešitev dr. Derschatte. Sinoči je tam zborovalo 28 poslancev, ki so Derschatti izrekli zaupanje in odobrili njegov bedasti predlog.
Dunaj 5 februvarja. Tukajšnji krščansko-socialnilisti pravijo, da v kranjskem vele-posestvu imajo Nemci še vedno večino.
Dunaj 5. februvarja. V Biali sta bila obsojena krščanska socialista duhovnik in posl. Stoja -lo\vski na 7 dni in bivši drž. posl. Fijak na 5 dni zapora.
Petrograd 5 februvarja. „Novoe Vremja" javlja iz Vla-divestoka, da je japonski konzul nad 100 0 japonskih žena in deklet spravil na ladje, da bi se v slučaju vojne lahko takoj odpravile domov.
Petrograd 5. februvarja. Rusija je pripravljena na vse eventuvalnosti v Aziji. Vojaštva je zbranega skoraj pol milijona mož — a tudi mornarica je kompletna. V Port Artur prihajajo vedno oddelki novih rekrutov, preskrbljeno je tudi za dovažanje živil in municije, tako da Rusija lahko mirno čaka odločilnega trenotka, tem laglje, ker je ruska armada že avanzirala do reke Jalu. Japonski trgovci v Port Arturju in Mandžuriji raz-
prodajajo svojo blago in beže.
London 5. februvarja. Današnji listi sodijo skrajno pesimistično o položaju v Aziji. Najvažnejše med današnjimi poročili je tisto, ki naznanja, da so Rusi v Port Arturju vkrcali 6000 mož, ki so se odpe;-ljali v Korejo in pojdejo v glavno mesto Soeul.
Gospodarstvo.
Kriza v trgovini s pavolo.
Velikim amerikanskim spekulantom ne zadostujejo več raznovrstni trusti, kakor železuiuski in parobrodai trust; zato so se v zadnjem času polastili tudi pavole ter hočejo to, zlasti za revnejše sloje vseh dežela velevažno blago porabiti v svoje spekulacijske svrhe v besede najslabšem pomenu in sicer s tem, da so deloma dejansko pokupili veliko množino amerikanske produkcije — produkcija drugega izvora se ne more skoro upoštevati niti kvalitativno niti kvantitativno — zlasti pa da se jim je posrečilo povišati cene v taki meri, da so postali neomejeni gospodarji vse svetovne trgovine s pavolo. Cena surove bombaževine, ki je znašala 15. listopada 1902 v New-Yorku še 8x/a centa za funt in je odgovarjala dejanski vrednosti, se je tekom enega leta zvišala za 3 cente in danes se notira cena s 161/4 cent. za funt, da se je torej v 14 mesecih podražila skoro za 100 odstotkov, dasi ste izkazali zadnji dve žetvi povprečno produkcijo 10 do 12 milijonov zavojev, toraj bili vsekakor „dobri".
Umljivo je, da ta neverjetno visoka cena surovine močno vpliva tudi na ceno pavolnatlh fabrikatov in ker bo zaloga na bombaževim, katero so si nabavili tovarnarji, po prejšnjih, razmeroma nizkih etnah, skoro pošla, je neizogibno, da se bodo cene tovarniških izdelkov znova povišale, ki morajo biti več ali manj v zvezi z današnjimi izvanredno visokimi cenami surovega materijala.
Trgovinski trg s pavolnatimi fabrikati je silno valujoč in vsaki dan nam donese znatno višje cene, zlasti kar se tiče perila, domestic in shirting-blaga.
Da bi se po možnosti preprečilo nadaljno naraščanje pavolne cene, so sklenili angleški in nemški tovarnarji, katerim se bodo v kratkem pridružili najbrže tudi avstrijski, da bodo svojo fabrikacijo omejili, katero sredstvo bo ostalo brezvspeŠno dotlej, dokler se bode amerikanskim velikim Špekulantom poljubilo vlagati svoje milijone v pavolo. Ker se pa ni nadejati, da bi to skoro opustili in si izvolili drugo stroko v svoje spekulacijske svrhe, ni misliti, da bi cene pavole v doglednem času padle, vsled Česar še lahko v kratkem nastanejo iz te krize še sla-bejše posledice.
— Mestna hranilnica v Novem mestu« V mesecu janu-varju 1904 je 368 strank vložilo 113.106 K 36 h, 278 strank vzdignilo 78.148 K 28 h, torej več vložilo 34 958 K 08 h, 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 42 700 K, 102 menici sta se eskomptovali za 38.857 K, stanje vlog 2,664.642 K 30 h, denarni promet 406.341 K 26 h. Vseh strank bilo j* 1048
Meteorologično poročilo.
7"«iru» nad motjtm iO«a.   Srainjl sra^tU tlak TtO 0 nun
; Febr.	Čaa opazo-| vanja	Stanja . baro-metra |v mm.	Tempera-tura v °C.	1 Vetrovi	Nebo
4	9. zv.	.730 6	115	sr. jzahod	oblačno
5	7.HJ.	7274	82	sr. svzhod	oblačno
	2. pop.	7237	101	al. sever	oblačno
Srednja rčerajfinja temperatura: 118#,
nonnale: —r3'. iM-^rtnav 84orah: UO -nm.
Južno sadje
pomaranče, limone, mandarini, smokve (fige) v vencih itd. se pošilja po najnižjih cenah na debelo in na drobno. Cenik pošiljamo na zahtevo zastonj.
Henrik Hiibel
TRST.
120-8
XX XXX x xxxxxxxxxxxxxxxxxxxv< x IX X
X X
8
licsliiirafijii^]
Usaki petek
morske ribe
Sprejemajo se tudi naročila na obed.
(Tudi za 2. uro popoludne)
Za obilen obisk se priporoča
Ivan j&enda.
X^X\XVkAXX\XAX K \XA *
' Mednarodiia panorama.
v Ljubljani — Pogačarjev trg.
Fotdplastični umetni zavod I. vrste.
V soboto, 6. februvarja 1004
zadnji dan razstave :
Slikovita francoska
Od nedelje, 7. februarja 1904 do sobote, 13. februarja 1904 a
Potovanje po Savojskem
z veleinteresantnim izletom na
IVIontblanc.
Znanje je moč!
Zato se vsakdo vprašaj: Kaj vem o svetu in njega znamenitostih ? Znanje postani vsega ljudstva svojina; nobene
skrivnosti ne bodi več v prirodi. Savojske slikovite Alpe z velezanimivimi scenerijami ob Montblancu so razdeljene na 8 raznih serij.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od 9. do i*, ure dopoldne In od 9. do 9« ure popoldne.
Z odličnim spoštovanjem 353 rSLTTliSLteljStVO.
Angeljnovo milo
JKarzeljsko (belo) milo.
079-70
sta najbolj koristni štedilni mili
za hišno rabo!------- —
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v II. nadstropja, obstoječe iz 5 sob in 2 sob za služinčad, ae odda takoj ali pa 206—5
za majev termin t. 1.
Povpraša se pri hišniku v isti hiši.
Poskusite
Varstvena znamka.
Po okusa in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tak In prebavo, [Daje dobro spanje.
Lastnik:
5-28
EDMUND KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
*1* #1» »1» •!» •!» »1»
■ueujdep eajzaaj z—ivS
sjoiodud 98 ra9ftreAo;§ođs ratuarroo z •ooEfid m ofpef ojqop z oq ouezaj^soj
•U|A Ot ttUIU(io)N\
•8Arq^z eSmp ipnj opoq i$% -Eqpo3 «3t8umqniE} epoq sreius
■(joiipiieAUiiiog) i{T2foso "en npBjg -en iu{i^soJ§ a
BUB09AS -g 'o)oqos A
j3!|9S9AjUS9|d
21
Št. 772.
RAZGLAS.
Pri občnem zboru prve dolenjake posojilnice, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Metliki,
dne 25. januarja 1904 se je računski sklep z bilanco za osemindvajseto gospodarsko leto 1903 sledeče potrdil:
A.
št.
i
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
I m o t J o
Gotovina konec L 1903 .........
Vrednost dveh srečk..........
Vrednost v državnih papirjih in naložen denar
Posojiia na posestva po 5°/ft.......
Posojila na posestva po 5«/,%......
Posojila na menjice po 5*/0........
Posojila na menjice po 5l/a°/t.......
Zaostale obresti............
Vrednost zemljišč v Črnomlja .....*."!
Vrednost hiie St. 18 v Metliki...... \
Vrednost graščine v Metliki.......
Inventar...............
81397 78 56 — 49376 831 346032 92 103861660 86988 46 134452 33 16064 88 9600 -16000-50000 -3001-
Skupaj
1828684 801
Št.
Dolgovi
5W6 deležev po 36 kron......|
Rezervni zaklad........«3
Hranilne vloge...........
Za leto 1904 sprejete obresti.....
Čisti dobiček
21420 9CK00 1699436
890361 8920
i -
Skupaj
182H684 8C
B. 3DE3^T^IS2Sri PEOMET.
št.
Dohodki.
K
Gotovina konec leta 1902 Vplačani deleži   .  . .
Vpisnina.......
Hranilne vloge.....
Nazaj plačana posojila . Vplačane obresti . . . Razni dohodki .  . . .
12885 921
648|-
1h
864022 31 755213 86 82669 57 6028 70!
Skupaj
1721469 36
št.
Izdatki.
i
2 3 4
Bl
6 7
8
9
toi
ul
Nazaj plačani deleži. . . . Nazaj plačane hranilne vloge Nazaj plačane obresti . . . Dovoljena posojila ....
Razni izdatki......
Upravni stroški.....
Popravek poslopja . . . • Za dobrodelne namene.  . .
Razni davki......,
Dobička druBtvenikom . . . Gotovine konec leta 1903. .
K
612:-616379 7-665* 13 1000036 70 2196 01 4892 38 878 68i 40
6080,6u 2460 81397 78
Skupaj
172146936
V tekočem letu je bil promet ta-le:
Vseh dohodkov je bilo............ 1721469 K 36 vin.
Vseh izdatkov pa............. 1721469 , 36 »
samo 6 dni
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
„Fr&ncoske prekomorske Irii.e".
—» Edina indirektna in najkrajga črta.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino 236—2
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani! Dunajska cesta 6
blizo znane gostilne „pri Figovcu",
Torej skupni denarni promet.......... 3442938 K 72 vin.
Zadruga obstajala je konec leta 1903 iz 349 društvenikov, izstopilo jih je 5 (pet) in pristopilo jih je 7 (sedem). Društvenih deležev je bilo konec leta 1903 595, nazaj plačanih je bilo 16 (Šestnajst) in vplačanih 17 (sedemnajst).
To se p. n. gg. društvenikom objavi z dostavkom, da je računski sklep in bilanca v občinski pisarni v Metliki od danes naprej pa do 15. februvarja t. 1. vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo I. dolenjske posojilnice v Metliki
dne 25. januvarja 1904.
Otmar Starm 1. r, Leop. Gangl 1. r, Anton Rajmerl 1. r
blagajnik. ravnatelj. kontrolor.
Leopold Fleischman l. r., Franc Jutraš 1. r.,
odbornik.
odbornik.
314-2
St. 4201,
352-1
Društvo zdravnikov na Kranjskem
je sklenilo naslednji
arif za zdravniška opravila v Ljubljani
V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakcn z dne 5. avgusta 1871. št. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od sobote, dne 6. t. m., skozi 14- dni
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg Št. 27, II. nadstropje, soba št. 5) ob uradnih urah pregledovati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 3. februvarja 1904.
1. Vsak obisk k bolniku v hišo
najmanj K 3.—.
Važno za krojače!
o M
•i—<
O
u
o
Jagerndorfski sukneni izdelki
v največji izberi — čuda poceni
blago za hlače
zelo lepi moderni predmeti
pošilja po zelo nizki ceni
Rudolf Joukal v Jagerndorf-u.
Pri naročitvi zbirk naj se navede, se li želi vzorce v knjigi ali
na kartonu.
Vsako klicanje zdravnika, kakor hitro se je ta klicu odzval, se mora plačati kot izvršen obisk.
Ako se zdravi več članov ene obitelji obenem, zaračuna se obisk primerno višje.
2. Jfavadna ordinacija v zdravnikovem stanovanju ob naznanjeni ordinacijski uri ...  .  najmanj K 2.-.
Ordinacije ob drugem času se zaračunajo primerno višje.
~l& Zdravniški konzilij.......najmanj K to.
in sicer tako za ordinarija kakor tudi za konzilijarija.
Za vsake v bolnikovem interesu porabljene \ ure, prt čemer se šteje začete \ ure za polno najmanj K 3.—. 5. Cas od 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj je nočni čas in se zaračuna za v tem času zahtevana opravila dvojni tarif.
Določitev honorarja za operacije vseh vrst se prepušča dotičnemu zdravniku.
V Ljubljani, meseca januarja 1904.
347
Spretnega
pomočnika
za civilno in vojaško delo sprejme takoj 323-2
Jos> Roj ina.
krojaški mojster v LJubljani,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Sprejema zavarovanja človeškega živ-i ljenja po najraznovrstnej&ih kombina-jcijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSuj očimi se vplačili.
j Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
PF
v z a i e xaa u a zavarovalna banka tt Pragi, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačano odškodnine In kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vseskozi HloTaniko-nnrodiio uprave. 3-14
Vn pojasnil* daj«:
lini za stop v Ljubljani, oegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*4.
E