135. številka.
Ljubljana, v četrtek 15. junija 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
lahaja n*k dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delete toliko več, kolikor poštnina anafta. Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naroCnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr, če «e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvo jo na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegovo ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon hI. 34.
Pleterje.
Pol uro od »luteranske vasi-, o<l Št. Jerneja, pod vznožjem Gorjancev, leži graj-ščina Pleterje. Tih dol ja tu. Vidi se le v nebo. Kraj je kakor ustvarjen za puščav-nike. Nekoč je bila ta karta, vza last celjskih grofov, v 17. stoletju so jo dobili jezu-vitje, pozneje baroni Borsch pl Borschod, madjarski ljudje. Izborno vino raste blizo te kartavze. To vino ima poseben prijeten okus. Čim več ga piješ, bolj si žejen, ali nikdar tako omamljen, da bi ne vedel, kaj delaš Tako je vino iz stare, še od Rimljanov prišle trte. Ameriška trta daje ves druga Cen okus. Tukaj je na mali cerkvici morda najlepši gotiški stolp in najlepši portal na Slovenskem. Borschi so iz gotiških kapelic napravili hleve, v gotiški cerkvi so imeli shranjeno slamo in prazne sode. Zdaj vse bolj razpada, ali nebeško lepa bukova hosta se širi od kartavze gori v hrib daleč na Hrvaško, in v nekaterih delih te boste še ni pela sekira. K tej grajščini spada Golo, manjše posestvo vštric Bele cerkve, ki ima dobre travnike in dobre vinogradne lege.
Do zdaj so bile lastnice vsega tega precej obširnega veleposestva tri stare baronice Borsch, bogate, neomožene ženice. Borschi so precej denarja v časih prejšnje tlake nabrali. Ker vsa Šentjernej s k a dolina skoraj nič boste nima, so občinski možje ugibali, kako bi to grajščino kupila občina. Z njo bi dobila vsa občina za vekomaj dosti nastelje in drv, in postala bi po njej gospodarsko dobro podprta. Župan je baronicam to misel razložil in morebiti bi bilo šlo, kakor je občina želela in upala.
Toda krščanski socijalizem je posegel vmes in kupili so grajščino kartujzi s Francoskega za 230.000 gld. Toliko bi občina ne bila mogla dati, kajti tudi po sedanjih zemljiških cenah ni to posestvo vredno več kakor 120 do 150.000 gld. Baronice so drugače bogate in molitev vseh kartajzev sveta no bi premogla, da bi postala katera Elizabeta.
LISTEK. 4
Puškin.
Spisal Iv. Mor ha r. III. (Dalje.)
Poznejše pesnikovo življenje ni bilo ravno bogato na zunanjih dogodkih. Leta 1826. je šel Puškin z generalom grofom Paskjovičem v Erzerum k vojski, ki se je pomikala proti Turkom. Plod te zanimive in poučljive poti je bil krasen opis potovanja, kjer pripoveduje pesnik v klasični prozi doživljaje na poti in riše krasoto krajev, koder je hodil. Važno je, da mu je car Nikolaj naroČil, naj napiše zgodovino Petra Velikega in mu podaril v to svrho 6000 rubljev. In res se je poprijel pesnik izučavanja virov za zgodovino tistih časov ter jel nabirati gradivo za nameravano delo. Prvi sad tega zanimanja je bil opis: »Pogačevskega vstanka", ki je pisan v briljantni prozi. Plačilo za to lepo delo je bilo imenovanje za „kamerjunkerja", spis sam pa so natisnili na državne stroške. Kot be-letristično paralelo temu učenemu spisu treba smatrati lepo novelo .Kapitanova hči". Zgodovinsko ozadjo ima tudi dovršena, patriotično navdahnjeno pesen .Poltava", katero Je napisal In lede! leto 1820.
Tako imamo na Dolenjskem zdaj drugi nasad posebno pobožnih ljudij. Ker druge industrije v deželi ni, dobimo te pobožne družbe. V Rajhenbergu delajo čokolado in tukaj bodo bržčas kaj kuhali. „Maria Brunn" — nekdanji cistercijenski samostan v Kostanjevici — že tudi Cistercijanci ogledujejo. Morebiti dobe toliko denarja skupaj, da ga kupijo od verskega zaklada, saj je v Avstriji vse mogoče. Tam je veliko hra s to ve hoste. Učenjaki sicer pravijo, da bi dobro bilo, ko bi država in občine hoste v svoje roke dobile, pa kaj hočemo, v Avstriji je že tako.
Lahko je mogoče, da pride večina veleposestev sčasoma v roke teh pobož-njakov, saj naše veleposestvo ne more delati, ker je zaostalo, ker je prespalo 50 let. Brez tlake ne more izhajati, a modernega kmetskega dela ne pozna. Veleposestva se ali parcelirajo ali pa pridejo v roke takih kolektivistov, kakor so ti francoski kar-tajzi. Ti so baje bogati ljudje. Mej njimi je dosti pleraenitašev, grofov in baronov. Na Francoskem ne smejo kot red nastopati in tudi zemlje ne dobivati, zato se naseljujejo drugod, a pri nas v Avstriji in osobito na slovenskem jugu so kraji za to pripravni in tudi ves drugi railieu je takšen, da je zanje ugoden. Zbirajo se kakor vrane, in kaj to pomeni, ve vsakdo !
Ali treba bo denarja. Tlaka pri nas ne vstane več; prej se vse izseli v Ameriko. Baronice so rekle, da naj se občinarji tolažijo, ker niso grajščine dobili, s tem, da bodo Francozi veliko v ta kraj prinesli, češ, nekaj bodo zidali, nekaj se bo zaslužilo in potem se bo idilično Živelo v tej skriti dolinici A ko se ti Francozi postarajo ali umrjejo, pridejo mlajši. Bomo videli.
Naši duhovniki delajo z vso vnemo za naselitev samostanov. Ti samostani naj bi bili oklepi na deželi. Ko pride čas, da stisnejo zopet, kakor mislijo, kmetsko ljudstvo v gospodarstvo, kakor je bilo v srednjem veku, bo vse že pripravljeno. Njim je vse jedno, od kod te pobožnjake dobivajo,
Pozabiti ne smemo, da se je 1. 1831. oženil Puškin z baje najkrasnejšo gospico v Petrogradu, z Natalijo Nikolajevno Gonča-rovo, ki mu je bila le za kratko usojena za družico, ki mu je postala vzrok prerano, tragično smrti, seveda ne radovoljno. Svojo ženo je Puškin strastno ljubil. Bil je ponosen nanjo, n6, tudi — ljubosumen, kajti sam ni bil lope zunanjosti.
Kljub zunanjim vspohom, kljub slavi in uglednemu razmerju k dvoru Puškin zadnja svoja leta ni bil srečen. Čim 1 alje bolj je postajal nervozen, zdražljiv, čiradalje bolj je bil nezadovoljen sam s seboj in svojo okolico. Morda se je čutil veliki duh osamljenega, morda je spoznal, da ga občinstvo slabo ali napačno razumeva. Da, za te misli imamo dovolj mest v njegovih pesnih, dovolj globokih, često neprostovoljnih vzdihov, ki nam kažejo, kako črno je bilo v pesnikovi duši. Še več lahko čitamo v pesnikovih izpovedanjih; skusil je tudi zlobnost obrekovanja, podlo podtikanje. Ni manjkalo ljudij, ki so očitali Puškinu, da je odpadnik od liberalne ideje, da je izdajica svobode. To je bolelo rahločutnega pesnika, ki je v srcu bil za svobodo, za prostost kot največjo dobroto Človekovo. Pesnikovo razmerje k dvora je krepilo domnevanje Puškinovih nasprotnikov. To je vedel tudi pesnik, a moral je molčati. NO, on je bil prepričan, da a revoluoijo in uporom ni do-seči ničesar, sodil je le trezneje nego kot
če tudi zraven cele družine oškodujejo. To je krščanski socializem v praksi! Namesto, da bi se delalo na to, da občine pridejo v posest velikih host in druzega zemljišča, se zadirajo taki koli v občinsko telo. Morebiti služi ta slučaj kmetom kot znamenje, kaj klerikalstvo pripravlja na Slovenskem. Tudi tebi kmet pojde do živega, tebi največ. Videl boš še, kako drago boš moral plačevati ženice delavke, pa jih tudi ne boš dobi ; rajše bodo šle delat onim junakom v samostanu, ki zatajujejo ljubezen do ženske, katero zatajevanje je ženstvu vedno največ imponiralo. Pa boš še kaj druzega tudi skusil. Z desetki te škof in posvetni duhovniki obremenjajo, in tudi samostani te bodo z najslajšimi jeziki kako upregli v delo za nebesa.
V Radeljci pri Bučki so pred leti se naselile neke redovnice. Izhajati niso mogle, ker je tamošnje ljudstvo te ženske smatralo za take, ki hočejo le o delu druzih živeti. Šle so — in radeljska grajščina se je parcelirala ter so se vstvarile nekatere boljše kmetije. Trapistom v Rajhenburgu je rmrl brat Gabrijel, ki je bil milijonar in jih je z denarjem zakladal. Testamenta ni zapustil Bomo videli, kako bv-do trapisti za naprej delali. Ali kmetje — pazite! Odprite oči! Zmiraj več prihaja v naše kraje takih ljudij z vseh strani tujega sveta, ki hočejo pri nas v pobožnosti živeti. Spomnite se. kar so nam stari možje povedali: Ta pobožnost ne dela! Bog teh ljudi tudi ne redi, kakor lilije na polju, ampak do zdaj jih je redila kmetska dlan. Prišlo bo tako-le: Ti pobožni tujci bodo posedli tvojo zemljo, ti slovenski kmet pa bo šel v Ameriko. Amerika je velika, in rudokopi na Nemškem tudi radi vzamejo take ljudi v delo, kakor si ti Slovenec, ki delaš šestnajst ur, ko živina in za vsako plačilo. Tolažba ti bo, da prideš gotovo v nebesa! Dosti boš stradal že izza mladih nog in za take ljudi so nebesa odprta, posebno, če sadnjo kokoš, jedino kračo nesejo v fa-rovž ali v samostan, če sami vodo pijejo,
dvajsetletni mladenič. Neodkritosrčnega, hinavskega vedenja nikdar ne moremo očitati pesniku, njemu, ki je s takim zanosom, s tako ogorčenostjo za grmel proti „Klevetnikom Rusije". Puškin je bil prepričan o lepši, prosvitlenejši in svobodnejši prihodnosti Rusije, a vse drugače si je mislil zdaj ta preporod, nego tovariši nekdanjih deka-bristov in poznejših nihilistov. Vendar je trpel pesnik mnogo radi takega sumničenja, Često sam sebe tolaži in hrabri, da naj služi le višjim (ne carskim morda) poveljem, poveljem božjim in vdahnjenju svetega ognja; naj se ne meni za naklonjenost in priznanje glupe tolpe.
Iz te nezadovoljnosti si moremo razlagati tudi nekak strah, nejasno bojazen pred tolpo in pred šumnim velikomestnim, le po zunanjosti sijajnem življenju. Želel si je celo na prosto, v selsko tihoto, mod nepokvarjeno ljudstvo. Tem dušnim bojem, temu pritajenemu trpljenju je dajal duška v mnogih liričnih pesnih te dobe.
Puškina so kot »kamerjunkerja" često vabili z ženo na dvorne plese in slavnosti, in Puškin se je redno odzval vabilu. Bil je častiželjen, tega ne smemo tajiti. Ob takih prilikah ga je car sam zelo odlikoval, kar pa je jezilo ljubosumno, staro dvorjan s ko plemstvo. Smatrali so pesnika za vsiljivca, dasi je bil iz starega grofovskoga roda. To njihovo Jszo je Puikin dostikrat prelivo občutil, kar Je močno talilo njegovo samo -
vino pa speljejo v kleti, ki so v podobi sv križa zidane. Bog' te živi Slovenec, oglej si še dobro svojo domovino in potem si otri solzo, vzemi kovčeg in idi čez to veliko morje! _
V ■ Juhljrtul. 15. junija.
Dr. Kramaf o položaju.
V političnem klubu v Starkenbachu je govoril dr. Kramaf o nagodbenem kompromisu, o jezikovni akciji, državnem zboru, nemškem programu in o položaju na desnici.   Glede kompromisa je dejal, da se je moral skleniti, ker ga je cesar naravnost zahteval.   Desnica je  pri tem podpirala najkrepkejše grofa Thuna.   Madjari so koketirali na vso moč z nemškimi nacionalci, da bi vrgli Thuna, in Nemci so pomagali ruvati, ker so se nadejali, da pade s Thu-nom tudi sedanji sistem ter da pride na krmilo povsem nemška vlada z nemškim sistemom.   Toda vse ruvanje se je ob odločnosti Thunovi in vztrajnosti desnice izjalovilo, in danes so sprevideli tudi Madjari, da nimajo Nemci v naši  državi več tiste velikanske moči, kakor so jo imeli včasih, Kompromis ne more zadovljiti vseh želja, toda boljša je mršava pogodba kakor tolsta pravda. S stališča desnice se mora nagod-beni kompromis samo pozdraviti. Nagod-beno  vprašanje  je  bilo  vedno ovira za krepko jezikovno akcijo. Ta ovira je sedaj odstranjena in sedaj bo možno lotiti se jezikovnega vprašanja in rešitve notranjepolitične krize.   Izvrševalni odbor desnice se snide morda še tekom junija, da določi svoj  modus   procedendi  v  tem nujnem vprašanju. Akcijo bo vodila desnica, vlada ji  bo samo  asistirala.   Državni  zbor se snide v septembru in bržčas bo mogel poslovati.   Tudi v jezikovnem vprašanju se bo moral doseči po najvišji želji kompromis, in naloga parlamentarnih krogov desnice bo, da se tej želji ugodi.   Glede nemškega programa je dejal dr. Kramaf, da ga Cehi odklanjajo.   Zaključenih nemških okrajev na Češkem ne bodo Čehi nikdar
ljubje Tudi iz tega vzroka si je želel na prosto, na kmete. A smrt ga je prehitela, da bi mogel izvršiti svoje nakane.
Proti koncu leta 1836 so so jela širiti v petrograjski družbi žaljiva sumničenja o Puškinovi ženi. Dantes, po rojstvu Francoz, nezakonski sin nizozemskega poslanika barona Heckerna, je začel zalezovati Natalijo Nikolajevno ter ji očito dvoriti. Ta puhloglavi bahač je bil, dasi inozemec, gardni častnik ruski. Puškin je seveda izvedel o sramotni govorici. Pedantičen v nazorih o časti, pozval je pesnik nemuloma zopernika na dvoboj. Ta lisjak pa se oženi s sestro Natalije Nikolajevne, in Puškin je preklical poziv. Toda govorice so kmalu zopet krožile, in sicer sta se Dantes in njegov oče kar trudila prepričati družbo, da so je samo radi tega oženil s sestro Puškinove žene, da bi tem lože dvoril pesnikovi ženi. To je bil vrhunec predrznosti in nesramnosti. Puškin je bil sicer prepričan o nedolžnosti svoje žene, vendar je na novo pozval Dantesa. Dne 27. januvarja 1837. je bil tisti znameniti dan, ko je zloba ugonobila poštenje, ko je objestni puhloglavec umoril največjega duha tedanje Rusije. Puškin je bil smrtno ranjen, vendar je umr 1 po groznih mukah dele 29. proti tretji uri popoludne. O zadnjih urah pesnikovih ima k sreči natanko poročilo iz peresa P< novega prijatelja in znamenitega pe Žukovskega. V najhujših bolečinah j
dovolili. Ako se jezikovne naredbe odpravijo ter se vatrene s tem obstrukciji, potem bodo tudi fehi vedeli, da je obstrukcija ono sredstvo, s katerim se doseže vse. Dr. Kramaf pa upa. da do tega ne pride Srbija o bslksnskih rszmersh. Srbska vlada buče izdati v kratkem knjigo, v ka>eri pojasni razmere ▼ Stari Srbiji in Macedoniji Kakor znano, se je srbska vlada pritožila že opetovano radi turških grozodejstev in nasilstev. ki so povzročila, da bože ljudje kar ImilllllM preko meje. Porta je navadno vse utajila ali pa trdila, da so krivi vsega le Srbi ali Bolgari. Tudi premnoge nepravilnosti, katere je zagrešilo turško vojaštvo je turška vlada kar smelo utajila. Takega postopanja se je srb-skr vlada naveličala, in ker tudi diploma cija noče storiti ničesar, da se nehajo sramotne razmere na Balkanu, hoče obširno pojasniti ondotni položaj ter izzvati odločno intervencijo.
Bolgarska obstrukcija. B< Igarska zbornica ima sedaj tudi ob-strukcijo in vse kaže, da doseže opozicija s tem sredstvom vspehe Vlada se trudi, da ovrže pri verifikaciji volitev čira največ opozicionalnih mandatov, ker se sicer boji, da bo vladna večina prešibka. Opozicija pa se ne da moriti ter je onemogočila že par sej s prav energično obstrukcijo.
Mirovna sodišča. Ruski zastopnik  je predlagal na mirovni   konferenci mirovna sodišča,  ki naj bi se izvolila od prizadetih držav od slučaja do slučaja. Francoski sastopnik pa je predlagal, naj  se izvolijo stalna mirovna sodišča.   Temu  se   je   nemški zastopnik energično uprl, češ, da se takim stalnim mirovnim sodnikom upira sam nemški cesar, ki si  pridržuje   pravico,  da v najvažnejših trenotkih odloča usodo države, in da je nevarno voliti take sodnike, ki se bodo izkazali morda nezmožne, za vse življenje, kajti s tem bi se doseglo prav nasprotno. Iz vsega je razvidno,  da so se začele države tudi v tej  edini točki, za katero so se spočetka zedinile, krhati in prepirati, in prav lahko mogoče je, da se ne dosežejo niti mirovna sodišča od slučaja do slučaja. Francoske afere. Preganjanje Piomarta je torej tudi definitivno ustavljeno in s tem je končano njegovo mučeništvo v Drevfusovi zadevi. Leto dni je bil v ječi nedolžen, ker so ga hoteli  uničiti razni   generalski spletkarji. Ko so ga odvedli v trdnjavo, je dejal: „Ne pričakujte, da se bom umoril sara; ako pa me najdejo nekega jutra v ječi mrtvega, vedite, da so rae umorili drugi I" In nedolžni Pi<[uart ni posnemal Ilenrvja, ki je bil kriv, nego je čakal v svesti svoje pravice, da se pojasni krivica, katero so mu storili tovariši v generalskih uniformah.  Pic<juart je svoboden, kakor je svoboden Zola. — Grof Christiani je bil radi atentata na Loubeta obsojen na štiriletno ječo Izgovarjal se je, da je storil svoj zločin v nerazsodnosti, v silni razburjenosti, in da ni politik. Pred preiskovalnim sodnikom pa je dejal, da po-
skusi znova napasti Loubeta. Radi tega je bil obsojen tem ostrejše. Loubet se je izjavil : „No. ta štiri leta mu preteko naglo", — iz tega sklepajo Cbristianijevi prijatelji, da bo Loubet svojega napadalca kmalu — 14. julija — pomilostil. — Poincarć se trudi, da sestavi novo ministrstvo, v ka tereni ostanejo nekateri členi iz Dupuvevega kabineta. Zlasti zunanji minister Delcasso in vojni minister Krautz baje ostaneta.
Dop:
1S1.
Iz Žirov, 13. junija.   Oj  srečni dr. Brejc!    In    srečna    žirovska klerikalna stranka, ki ima tako  vrlega zagovornika, tako sem  si mislil, ko sem bral dopis iz Žirov v „Slovencu" z dne  10 t ra. Tam odgovarja nekdo  na naš  zadnji dopis v „Narodu" o shodu dr. Brejca. Da je ta odgovor ne  samo nič  vreden,  ampak tudi lažnji v, se razvidi iz sledečega. Prva pristna laž je, da je bil g. dr. Tavčar dan pred vo lttvijo občinskega odbora tukaj. G. dr Tavčarja   še   pri  nobenih  občinskih volitvah nismo tukaj videli in tudi zadnjič ne. Nasprotno pa sta prišla na dan volitve dr. Krek in Seh\veitzer (žal,  da se dr. Brejc ni peljal ž njima v gorenjske Žiri) ter sta letala od hiše  do  hiše,  kjer  bivajo   „liberalci" — kakor trdi — ter sta jih nago varjala, nnj  se vsaj volitve ne udeleže, če že   nočejo   voliti   s   „klerikalno" stranko. Toda vsa njih prizadevanja so bila zastonj. Klerikalci so sijajno propadli v III. razredu. V drugem smo mi dobili 2 glasova večine in ne jednega, kakor poroča „ Slo venec" ; v prvem so pa oni zmagali z ogromno večino 2 glasov. Podobčin ima naša stran 5, nasprotna   pa   le   4.   Klerikalci onstran Sore trde, da je bila volitev v  II. razredu nepostavna. No, pot vam je prosta, da se lahko   pritožite.   Gotovo   pa   po vašem mnenju   ni  nepostavno,  če   kdo podpiše pritožbo   na  reklamacijsko komisijo brez vednosti interesovane osebe!   Je-li bila ta pritožba falzitikat ali ne? Napoti je našim klerikalcem  seveda   tudi občespoštovani mož, g. Župan Sedej. Da, resnica je, da g. Sedej  ne trobi v Brejcev ali Šusteršičev rog;   toda  ne imejte  ga  za  liberalca v Brejcevera pomenu, to je za brezverca. On svoje krščanske dolžnosti gotovo bolje iz-polnuje, kot marsikdo izmed vas, dragi klerikalci.   „Govor  dr. Brejca je bil stvaren, resničen in dostojen" — pravi „Slovenec". Da, stvarno in dostojno ter  resnično govoriti na shodu, kjer bi se imelo razpravljati zgolj  o občinskih volitvah, se pravi po tem poročilu : odvračati ljudi od cerkvenega darovanja,  pripovedovati priprostim moškim, ženskam  in otrokom o nesramni hiši,   omenjati   dr. Tavčarjeve   strice in njegov zaslužek itd. Žal, da so vam pojmi „stvaren"   itd. tako malo jasni.  A kaj se hoče. Saj, kar dr. Brejc in sovrstniki trde, to je resnica, to je prav; vse drugo seveda je laž.   BTako nesramno „Narod" še nikoli ni zavijal", bere se v „Slovenčevem" dopisu.  Zakaj zavija? Povejte in dokažite
Puškin tak junak, da je premagal sebe in bolečine, in to — iz ljubezni do žene. Vsi so občudovali energijo umirajočega veleuma. Ves Petrograd in vsa civilna Rusija je žalovala, na čelu ji njen car, za svojim pesnikom, prijateljem. Ker so se bali nemirov, odpeljali so truplo ponoči iz mesta. Grob Puškinov, kamor je romalo 7. junija tega leta na tisoče Rusov, je pri svetogor-skem samostanu, ne daleč od vasi Mihaj-lovsko. Tu počiva veliki pesnik v kraju, kjer si je sam želel.
Njegov morilec je ušel svoji kazni, dasi je klical nanj, menda v imenu vseh Ruaov, carjevo pravičnost Puškinu sorodni duh in učenec — Lermontov. Plačilo za to mu je bilo pregnanstvo na Kavkaz. IV.
Puškin sam je imel visoko mnenje o svoji rnuzi, in brez strahu, s proroškim zanosom je zaklical svojim rojakom, ne raz-umevajočim pomena njegovega poslanstva: H.vri,! sesb ji se YUPT\—Non oranis moriar! In kako lepo se spolnujejo njegove besede ! Puškin je dobro vedel, da je odločen za veliko delo, a vedel je tudi, da more izvršiti svojo važno nalogo. Cenil je svoje moči, a precenjeval jih ni, o tem pričajo njegova nesmrtna dela in zgodovina. Sprva so njegovi rojaki strmeli nad pesnikom in z na* vdusenjera sprejemali vsak dar njegovega genija ter nestrpno pričakovali novih plodov. Tedaj je pesnik govoril še govor ljudij,
tedaj jim ni bil še previsok. Pozneje pa je doživel Puškin to, kar je doživelo toliko velikih duhov, čitajoče občinstvo ga ni več dobro razumelo, zato je postajalo čira dalje bolj hladno proti pesniku. Puškin je to dobro opazil, in bolelo ga je. Treba je bilo več desetletij, celega polstoletja skoraj, da so vsi spoznali velikost pesnikovega duha in veliki pomen njegovega pojava. Na Ruskem je bila celo stranka, takozvani slav-janoflli, ki ni hotela ali ni mogla uraeti, da je Puškin nenavadna prikazen v ruskem kulturnem življenju, da je epohalen pojav in prvi ruski pesnik. Trebaje bilo velikega, Puškinu sorodnega duha, in pravega, ruskega umetnika, da je razkril tudi tem slepcem globost Puškinove muze, velikost in prvobitno samostojnost pesnikovega duha in fenomenalnost njegovega pojava, da jim je povedal, da je Puškin — prorok. To je bil genijalni Feodor M. D os toj e vskij , koje s svojim klasičnim govorom ob slavnosti odkritja Puškinovega spomenika v Moskvi (1880j očaral vse neštovilno občinstvo, ter povedal v navdušeni besedi ruskemu narodu: „Glej to je tvoj — prorok!" Tedaj so pale tudi slavjanofilom luskine z očij, iu ob nogah bronastega PuSkina sta se objeli sovražni si dotlej stranki slavjanofilov in zapadnikov, velikost Puškinova jih je pomirila. Od tedaj pa nihče več ne dvomi o vzvišenosti in velikosti Puškinovi.
(Daljo prih.)
sam, da smo zapisali najmanjšo neresnico
in takoj jo popravimo.   Toda mi imamo glede tega lahko vest, tem bolj pa je vala obtežena, ker se vam pokate laž za latjo. „V podrobnosti se nočemo spuščati" —pra vite. I, zakaj pa ne? Zato, ker bi drugače morali dokazati, da smo lažnjivo poročali, toliko pameti pa imate vendar še, da spoznate, kako nemogoče je kaj tacega storiti, Če so žive priče tukaj. Najboljši odgovor je vaš seveda:  „Narod  zavija", to se pravi, pripoznamo, da smo grešili in da „Narod" zgolj resnico poroča.   Le spustite se v podrobnosti, mi  smo vsak čas pripravljeni vara odgovarjati. „Na svidenje prihodnjič", kliče    »Slovencev"   dopisovalec.   Na svidenje!  mu  kličemo  tudi mi, dvakrat šli ste pobiti z volišča in  če  pridete tretjič, se vara isto primeri.   II koncu vprašamo še odbor bralnega društva:   »Kje je ona številka »Slovenskega Naroda", v kateri je natisnjen dopis iz Žirov? Onstran Sore ste ga brali vsi, k nam ni prišel, ker vas je sram, da bi nasprotniki vaši brali,  kaj se godi pri vas. Prisiliti nas hočete, da zapustimo bralno društvo, kakor smo že nekaj drugih društev tudi opustili. Le nadalje zabavljajte čez vsakega, ki ni z vami, pri re-jajte še shode brez predsednikov in letajte od dr. Brejca do Sch\veitzerja in Šuster-šiča.   Mi stojimo trdno, ker nam je prva skrb   »gospodarske razmere", vam pa le klerikalstvo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. junija.
— Odpovedani shod avstrijskih gasilcev v Ljubljani. Ko je bil shod avstrijskih gasilcev v Celovcu, je ljubljanski župan povabil vodstvo osrednje zveze, naj prihodnje zborovanje prirede v Ljubljani. Vodstvo se je izreklo za ta nasvet, in tako bi se moral shod letos vršiti v Ljubljani. Že po celovškem shodu so nemški listi kričali, da se prihodnji shod na noben način ne sme vršiti v Ljubljani, v tem slovenskem gnezdu, kjer je prebivalstvo tako predrzno, da se upa celo zahtevati, naj Nemci spoštujejo njegovo narodnost. Ko pa se je celo sklenilo, da se pri ljubljanskem gasilnem društvu uvede slovensko velevanje, ko se je pokazalo, da se društveniki-gasilci nečejo več brezpogojno uklanjati muham nekaterih gospodov, tedaj ni nihče več dvomil, da se shod avstrijskih gasilcev ne bo vršil v Ljubljani. In danes govori cela Ljubljana, da shoda ne bo, da so Nemci shod preprečili Če se to obistini, potem je pač dolžnost vseh zavednih slovenskih, čeških in poljskih gasilcev, da se nikdar več ne u leleže nobenega shoda avstrijskih gasilnih društev, in da se aploh ločijo od zveze, ki se je izneverila svojemu namenu, in se postavila v službo nemške propagande. Zveza, ki je iz nemške nacionalne nadutosti odpove dala shod v slovenski Ljubljani, je s tem stopila na pot politične agitacije, a v taki organizaciji nimajo slovanski gasilci ničesar več iskati, in se naj zato samostojno or ganizujejo.
— Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila v soboto dne 3. t. m nam je došlo sledeče poročilo. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne v prvi vrsti novega nadzornika za nemške šole, c. kr. realčnega prof. KI. Prof ta Zapisnikar poroča o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Stalnima mestnima učiteljema Josipu Travnarju in Jakobu Furlanu se pripozna III. starostna do klada v znesku 40 gl. in dopolnilna doklada v znesku 20 gld., obema od 1. dne aprila letos. Sklene se vsled prošnje vodstva II. mestne deške 5 razrednice naprositi c. kr. deželni šolski svet, da dovoli s prihodnjim šolskim letom otvoritev IV. c. razreda kot šeste vsporednice na omenjeni šoli. Prošnja nekega mestnega učitelja za dovolitev novčne podpore se ima priporočilno pred ložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu Sklene se nakupiti za mestne šole ved iz vodov novega Orožen-Rutarjevega atlanta Avstro-O grške in v ta namen pri občin kem svetu izposlovati potrebni kredit Odobri se nasvet začasne izključitve nekega učenca do konca tekočega Šolskega leta Na znanje se vzemo poročila o. kr. okraj nega šolskega nadzornika profesorja Frana Levo a o nadzorovanju zasebne deike 4 razrednioe v Marijaniieu, obvoznega pouka
v slovenščini na mestni nemški dekliški 6 razrednici, in obrtne pripravljal niče na IL mestni deški 6 razrednici, in se imajo v končno odobrenje predložiti o. kr. deželnemu šolskemu svetu.   Odobri se stavbni program sa nameravano III. desko 5 raz rednico.   Sklene se, da se bosta vrlili le toSnji okrajni učiteljski konferenciji v telo- t vadnici I. mestne deSke 5 razrednice in sicer i konferencija za slovenske in slovensko nemške šole v torek, dne 27. junija 1899., za nemške pa v sredo dne 5. julija 1899. vselej ob osmih zjutraj.   Rešita so prošnji za oprostitev od obveznega pouka v slovenščini,   in pa za naknadni odpis neke ukovine.  Končno se izvoli c. kr. okr. šolski  nadzornik  prof KI. Prof t, členom stalne komisije za zdravstvo na tukajšnjih ljudskih in meščanskih šolah.
— Ljubljansko  učiteljsko društvo. C. kr. deželna vlada je te dni potrdila pra vila novega „Ljubljanskoga učitelj skega društva*,  kateremu je namen vsestransko pedagogiško didaktično i zob r a zevanje svojih društvenikov in pospeševa nje njih materialnih koristi.   V ta namen se bode v mesečnih zborovanjih med dru gim   razpravljalo o strokovno znanstvenih predmetih, in o vzajemnih odnošajih šole, in doma s posebnim   ozirom   na boljšo vzgojo mladine. — Pravi društvenik more biti vsak učitelj (učiteljica) na ljubljanskih javnih  in   zasebnih   ljudskih   in srednjih šolah, ali tem jednakih, oziroma z njimi v zvezi stoječih zavodih. Podporni društvenik je lahko  vsak šolski prijatelj, kateri hoče društvene koristi  pospeševati materialno ali duševno.   Pristop k društvu je oglašati pri odboru (prvosednik g. Fr. Gabršek, tajnik gosp. J. F ur lan). — V kratkem se skliče prvi redni občni zbor. v
— Popoludanski izlet „Sokola" čez Vič-Glince na Dobrovo bode v nedeljo, dne 25. junija. Ker so za nedeljo dne 18. t. m. že napovedani trije društveni izleti (Glas bena Matica", „Slavec", „Ljubljana"), ni hotel še „Sokol" delati nepotrebne konkurence in je svoj za to nedeljo nameravani izlet določil za dan 25. t. m. Naprošeni smo po odboru, opozoriti vse mlajše in no-vopristopivše člene na to, da si pravočasno omislijo društveno obleko, da bodo nastopi „Sokola" primerno dostojni številu členov. Program izletu prijavimo prihodnjič.
— Pevsko društvo „Ljubljana". Ker se vrši dne 2 julija veselica St. Jakobsko-Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda, preložil je odbor društva „Ljubljane" svojo za dne 2 julija nameravano veselico na dan 9. julija; ter prosi, da slavna društva to vpoštevati blagovolijo.  Veselica vrši se na Koslerjevem vrtu.   Kegljati se začne 18. t m. ter se nadaljuje vsako nedeljo do incl. 9. julija. Krasni dobitki, ki se nahajajo v i ložbi g. Vaso Petričiča, so naslondnjl: C do. bitek 30 kron v zlatu, II. dobito : l5kron, III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 8 kron in V. dobitek 5 kron.
— Nov list. Kakor je razvidno iz oklica, l.i ga prijavljamo na drugem mestu, namerava prof. Gerbić izdajati list za slovenske skladbe z naslovom „Glasbena Zora". Misel je jako lepa in jo želeti, da se uresniči.
— ..Bismarckov trg". Iz Gradca so nam pišo: Prihodnja seja občinskega sveta utegne postati jako zanimiva. Nemški na-cionalci so bili pred nekaj časom po svojem političnem društvu vložili na obč. svet prošnjo, naj najširši del Gospodskih ulic v Gradcu imenuje „BismarckplatzM. Magistrat je sklenil nasvetovati, naj se ta prošnja odkloni. Ni dvoma, da bodo nacional ci proti temu energično remonstrovali.
— Stavbns kronika. Dočim je stavbno gibanje koncem aprila bilo v našem mestu vsled neugodnega pomladanskega vremena še neznatno, pospešilo je ugodno vreme v preteklih petih tednih razna stavbna dela prav znatno, tako da se je tudi marsikaj zamujenega v tem času dovršilo. Pred vsem je omeniti novih stavb, ki so se pričele graditi, to so: na Rimski cesti je zgradba dr. Mundove hiše dospela do parterja, v Pred il ni h ulicah gradi se na stavbišču prihodnje justične palače perilnica, v Vodmatu koplje se temelj za zavod za gluhonemnico. V Slomškovih ulicah je zgradba nove Kor-nove bile dodelana do parterja; na Tržaški cesti gradi se VVeiserjeva hiia, ondi namerava si zgraditi hišo tudi J. LončariČ, na Resljevi cesti pa gospa Sosova. Pri stav-bilou deželnega dvoroa se bod« kopanj« tal
nadaljevalo; ondi nastane med Gospodski rai in Vegovimi nova ulica. Cotmanova hiša v prolah je malodane že dovriena. Pri hili Blaža Jesenka na Starem trgu se iz vrlajejo nekatera rekonstrukcijska dela, iatotako v .Zatiškera dvorcu", v kojega prvem in drugem nastropju bode nastanjen oddelek obrtnib strokovnih sol. V Prešernovih ulicah gradi novo hišo Ad. Perles. V Kolodvorskih ulicah je del odkupljene Struk-Ijeve hiše in gospodarsko poslopje demolirano ter se koplje temelj za novo stavbo. Tudi je ondi svet za novo cesto, ki bode vezala te ulice z Dunajsko cesto, uravnan. Poslopja nove vojaške bolnice v Vodmatu so večinoma že osnažena in del ograjnega zidu dovršen. Pri električni akumulatornic i v mestni hiši se izvršujejo še zidarska dela. Prihodnje dni se prično potrebna olepševalna dela v ostalem delu „Zvezde". Pri deželni bolnici zgradilo se je ravnokar še jedno malo gospodarsko poslopje. Pri „Mestnem domu" so zidarska dela večinoma že dovršena. Zdaj se nad pročeljem izvršuje stolpič. Na Poljanski cesti dobi hiša g. Jos. Križaja novo farado. Več hišnih gospodarjev dalo je v zadnjem času svoje hiše lično prebarvati in olepšati, take olepšave pa je potrebnih še obilo druzih. Pred nekaterimi hišami napravljen je nov asfaltni trotoar. Delavcev in stavbnega materijala je dovelj na razpolago. Lani dograjene hiše bodo le tošnjo jesen za prebivanje uporabne. Stanovanj je vsled previsoke najemščine še obilo praznih. Nezgoda se ni v zadnjem Času nikaka pripetila.
— Odbor Šentjakobsko - trnovsko ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se najprisrčneje zahvaljuje slav. pevskemu diuštvu „Ljubljana" in nje predsedniku, g. Antonu Gutniku, ker je iz posebne prijaznosti blagovolilo svojo vrtno veselico na dan 9. julija preložiti in tako pokazalo svojo blagonaklonjenost napram družbi.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo je imelo dne 13. t. m. svoj redni občni zbor, in so bili sledeči gospodje v odbor izvoljeni: Ces. svetnik Ivan Murni k, predsednikom ; A. Dečman, podpredsednikom; Ivan Mejač, tajnikom; R \Val 1 and, njegovim namestnikom; Alojzij Lil le g, blagajnikom; D. Šetinc, njegovim namestnikom; Alojzij Koželj, arhivarjem ; I.Drčar, I. J a g o d i c, odbornikoma, prvi arhivarjevim namestnikom.
— V trgu šmarji pri Jelšah so se dne 12. t. m. vršile občinske volitve povsem mirno, brez vsake hrupne agitacije, česar do sedaj pač nismo bili vajeni. Izvoljeni so jednoglasno narodni kandidatje in sicor v III. volilnem razredu: Copf Tomaž, posestnik;  Tančic Makso, posestnik in pekovski   mojster;   Skale   Miha, posestnik, črevljar in krčmar in Anderluh Jakob, posestnik pri Sv. Roku; v II. volilnem razredu:  dr. RakeŽ Josip, zdravnik in dosedanji lupan;  dr. Georg Josip, odvetnik in načelnik okrajnega zastopa; Tančic Ilugon Viljem, hišni posestnik; Ferlinc Franc, učitelj, posestnik  in  načelnikov namestnik okrajnega zastopa; v 1. volilni razred: Jagodic Karo! jun., gostilničar, mesar in posestnik;   ViČar  Alojzij,   posestnik; Sket Anton, posestnik in Debelak Ivan, učitelj.
— Koncert v Kostanjevici, ki bo, kakor naznanjeno, dne 18. t. m. povodom izleta kluba „Dolenjskih kolesarjev*, ima vzpored: 1. Iv. pl. Zaje: Overtura nar. igre Graničar ji, godba. 2. Anton Nedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 3. Jakob Aljaž : Občutki, moški zbor z bariton samospevom. 4. V. Parma: Pozdrav Gorenskej, godba 5 A. Foerster: Domovini, mešan zbor s tenor-samospevom. G. V. Klaič, Svračanje, moški zbor. 7. Mercadante: Tro-"
spev iz opere Leonora, godba. 8 M. Vilhar Lunica, mešan zbor; 9. Fr. Gerbić": Lovska," mešan zbor s spremljevanjem rogov. Začetek ob 6. uri popoludne.
— Dirka v Zagrebu. „Zveza slovenskih kolesarjev" poživlja vse člene narodnih kolesarskih društev in prijatelje Športa sploh, da se — če mogoče kot dirkači — ali pa veaj kot zastopniki slovenskih biciklistov udeleže1 hrvatske dirke, katero priredi bratski klub „Slovjen" iz Zagreba v Sušak (pri Reki) dne 29. junija 1.1. Naj se dejanski pokate, kako' trdne vezi veiejo srca hrvatskih in alovenskib kolesarjev I
— Kopalllol — vojalko in mestno v Kolizeji sta občinstvu odprti proti običajni vstopnini.
— Letošnjih glavnih jesenskih vaj,
ki se prično v drugi polovici avgusta na Koroškem, udeleži se tudi cesar, in bo stanoval od 18. do 23. avgusta v Celovcu v deželnem dvorci.
— Predkoncesijo za zgradbo nor-malnotirne lokalne železnice od postajališča Grobelno na južni železnici čez Šmarje, Slatino in Rogatec do Lupinjaka na štajersko-h rvaf.sk i meji je železniško ministrstvo dovolilo inženerju llugonu vitezu Heiderju.
— Komična   predavanja   priredi g
VatJaČid, komik dež. gledališča v Za-gre bu. Gosp. Varjačić je priredil taka žaba v na predavanja tudi v Brežicah, na Krške m, v Metliki in v Novem mestu. Povsod je žel najlepše vspehe ter se je občinstvo prav dobro zabavalo. G. VarjaČio namerava prirediti svoja velezabavna predavanja to soboto zvečer v čitalnici v Kranju, bodočo sredo pa v Ljubljani.
— „Glasbena Matica". Skušnja pevskega zbora »Glasbene Matice" za nedeljski izlet v Podbrezje pri Podnartu se vrši v petek, dne IG. t. m. ob 8 uri. Gospodje pevci, ki so v novo pristopili zboru, se uljudno vabijo k tej skušnji.
— Gruberjeva cesta je zdaj popravljena in zopet odprta voznemu prometu, isto tako nova cesta s Karlovske ceste v Prule.
— Dolenjske   železnice. Pretekli
mesec je bil tovorni promet živahneji nego osobni, a tudi bolj od onega v mesecu pr. leta. Nenavadno obilo se izvaža z Dolenjskega — po kočevski progi — lesa v Trst in dalje _
* Klub preziranih pesnikov. V Fila-deJfjji .so ustanovili pisatelji nov klub, v kateri pa morejo vstopiti le oni pisatelji, katerih del listi nočejo tiskati. Avtorji, ki imajo s svojimi spisi vspeh, nikakor ne morejo postati členi tega kluba. Tudi postanejo vsi oni pisatelji v klubu nemogoči, kateri so po vstopu prodali katero svojih del. Členi tega društva Čitajo v klubu svoje spise, ki drugod niso bili sprejeti ter jih pot t m kritikujejo in obsojajo urednika, kateri je delo zavrnil.
* Drevfusova afera na cigaretnih papirčkih. Neka tvornica za cigaretni papir hoče izdajati „Papier duBordereau". Na tem papirju bo s 350 besedami povedana vsa Drevfusova afera, od začetka, ko so Drsvfosa aretirali, do konca, ko ga bodo oprostili kakor nedolžnega. Tvornica je raz-pisala darilo 1500 frankov za najboljši popis afire
* Blagajnik umorjen. Nedavno so p oročali listi o blagajniku ruske banke v Teheranu, da je pobegnil ter odnesel seboj 3C0 0C0 rubljev. Te dni pa so našli truplo pobeglega blagajnika v Teheranu v neki hiši, kamor zahajajo uradniki omenjene banke, ter tudi skoro Še ves denar. Tudi morilca so že dobili.
* Skrivnosten umor. V Bruselju so našli nedavno v palači barona Osy de Zeg-waerta njegovega slugo mrtvega, vsega v krvi, z veliko rano na glavi v baronovi jedilnici na mizi, v rjuhe zavitega. Baron Osy de Zeg\vaert je že več dni prej odpotoval ter pustil slugo kakor varuha v palači. Mož je kmalo na to izginil; ljudem, ki so hoteli v palačo, se je to čudno zdelo, in sumilo so, di se je zgodila kaka nesreča. Redarstvo je brzojavilo baronu, in ko se je vrnil, se jo začela takoj preiskava. V jedilnici je bila cela mlaka krvi, tudi so se videli prav do ceste krvavi sledovi. V palači jo sicer vse v redu, niti najmanjše stvarice ne manjka. Redarstvo je v Forastu zaprlo nekoga, o katerem nekoliko sumi, da je i/.vel zločin.
* Samomor turškega princa. Iz Frankobroda na M. poročajo, da se je ustrelil prino Djemal Edyss Bej, sorodnik sodnika, ki je vodil okoli 20 let pravdo proti francoski vladi zaradi večjega posestva v Tunisu. Vzrok samomoru je neznan.
* General Luna umorjen. Višji poveljnik Filipincev, general Luna, je prišel 8. t. m. s svojim adjutantom v glavno taborišče Aguinalda, da se udeleži posvetovanj. Menda radi nekega nesporazumljenja se je začel med generalom in med stražo p repir. Luna je potegnil revolver, a stražniki so zabodli njega in adjutanta z bajoneti.
* Konj Boulsngerja. „Tunis", slavni k onj generala Boulsngerja, je neslavno po-
ginil v mesnici, kjer so napravili iz njegovega mesa ki obasice. „Tunis" je bil najprej cirkuški konj, potem Boulangerjev ljubljenec, potem je imel več let počitnice, končno je postal hjakarski konj in sedaj ga jedo Parižani v obliki „safalad".
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 15. junija. Notarski kandidat Anton Gallo v Ljubljani jo imenovan notarjem v Logatcu, notarski kandidat v Ljubljani dr. Andrej Kuhar pa notarjem v Žužemberku.
Dunaj 15. junija. Vpokojeni namestniki svetnik, dalmatinski državni poslanec V u k o v i ć vitez Vučedolski je dobil naslov dvornega svetnika.
Dunaj 15. junija Ministrski svet je v svoji včerajšnii seji sklenil, aktivirati zakon o zvišanju plač državnim slugam, redarjem in finančnim paznikom z dnem 1. avgusta. Isti dan stopi v veljavo tudi regulacija plač državnih železniških uradnikov.
Dunaj 16. junija, časopisje se bavi Izključno z nagodbo. Opozicijonalni listi seveda ne najdejo dovolj besedi, da obsodijo kompromis, dočim ga vladni listi zopet ne morejo prehvaliti. Kompromis ima jako slabe strani, ima pa tudi dobrih. Važno je. da se s 1. julijem 1900. odpravi mlinski obrat. Tudi carina na petrolej se tedaj uveljavi, 1. avgusta pa novi davek na sladkor.
Dunaj 1 5. junija. Liberalna stranka je včeraj priredila dva velika shoda, na katerih je prbtestovala proti občinski volilni reformi, katero nameravajo izvršiti krščanski socialisti, da si ohranijo oblast. Po shodih je prišlo do večjih demonstracij. Policija je morala z orožjem narediti red. Več oseb je bilo ranjenih.
Praga 16. junija. Vsi češki drž. in deželni poslanci so sklicani na soboto na zborovanje, pri katerem se bode sklepalo o nasvetu, naj češki zastopniki iz „ spravnega odseka" moravskoga deželnega zbora izstopijo, da se tako na kar najslovesnejši način protestira proti nesramnim nemškim narodnopolitičnim postulatom. (Opomba ured.: Čehom se zdi tak protest potreben, izdajalskim kranjskim klerikalcem pa se je zdel brezpomemben in so ga preprečili!)
Lvov 15. junija. Tukajšnje glasilo maloruskih poslancev, „Euslan" naznanja, da se hočejo maloruski po-slanci v i z vrše valnom odboru desnice pridružiti stališču slovenskih poslancev glede jezikovnega vprašanja in zahtevati, da vlada ne sme rešiti tega vprašanja jednostransko, namreč samo za Češko, nego da se mora ob jed ne m rešiti za vse dežele. Dipl o matic no postopanje Bilinskega in Javor-skega v izvrševal nem odboru desnice, njiju nasprotovanje slovenski zahtevi glede uredbe jezikovnega vprašanja mora provzročiti razpad desnice. Ta razpad bi se bil zgodil že dne G. t. m. (ko je bila seja izvrševal nega odbora desnice), da ni tega preprečil grof Thun, kateri se ni izrekel niti za slovonsko zahtevo niti za stališče Bilinskega in Javorskega.
Trst 15. junija. Pastorju tukajšnje občine motodistov, Dardiju jo vlada zabranila propovedovanje.
Budimpešta 15. junija. Župan v Novem Sadu in mestni knjigovodja sta obdolžena, da sta poneverila 200.000 goldinarjev mestnega denarja. Ministrstvo jo odredilo preiskavo.
Pariz 15. junija. Danes so je začela kazenska obravnava proti grofu Dionu in ostalim udeležnikom napada na prezidenta republiko v Auteuilu.
Fatalist
(Ruski BpiBal Ivan Turgenjev.) (Dalje.) III.
Dva dogodka, ki sta se pripetila prav v začetku njegovega castnifttva, sta raz-širila njegov glas kot fatalist Istega dne namreč, ko je bil imenovan častnikom —
aredi meseca sušca — šetal je 4 čisto paradni obleki v družbi nekaterih dragih, ob jednem častniki imenovanih tovarišev, ob bregu Neve.
Tisto leto seje pomlad nekako zgodaj oglasila, in Neva je že izgubila ledeno odejo; velike škrlf ledu so se sicer že raz-gubile, vendar je bila še površina prevlečena s tanko, z vodo napojeno ledeno plastjo. Mlad svet je kramljal in smejal se. Naenkrat obstoji jeden izmej njih: opazil je kakih dvajset korakov od brega malega pesička na gugajoči se površini vode. Uboga živalica je cvilila in tresla se po vsem životu.
„Pes je izgubljen," mrmra fa-stnik mej zobmi.
Počasi jo ledena plošča prinesla pesička v bližino ograje, ki se na bregu razteza doli do povrSine reke.
Naenkrat steče Teglev, ne izpregovo-rivši besedice, doli po bregu, skoči na tanek led ter dospe udiraje in zopet po magaje si dalje do pesička, prime ga za vrat ter se zopet srečno vrne na breg, kjer ga postavi na tla.
Nevarnost, v kateri je Teglev visel, je bila tolika, njegov korak tako nepričakovan, da so njegovi tovariši doslovno kakor okaraeneli in zopet izpregovorili šele tedaj, ko je poklical bližnjega voznika, da ga pelje domov.
Obleka je bila popolnoma rnokra, in kot odgovor na občudujoče vsklike njegovih tovarišev pripomni Teglev ravnodušno, da človek ne more ubežati temu, kar mu je namenjeno pri rojstvu — in pri tern ukaže vozniku, naj ga pripravi naglo domov.
rA vzemi si vsaj pesička seboj za spomin," zakliče mu jeden častnikov
Teglev pa samo odmaje z roko in tovariši se molče čudeč spogledajo.
Drugi dogodek je bil nekoliko dni pozneje nekega večera, ko se je pri poveljniku baterije igralo. Teglev je sedel v kotu, ne da bi se udeležil igre.
„0, ko bi tudi meni hotela kakor v Puškinovi „Pikdami" kaka starka povedati, katera karta mora dobiti," vskliknil je neki častnik, ki je zaigral tretji tisočak.
Teglev stopi molče k mizi, vzame zavoj kart. jih privzdigne, napove rkaro šest" in obrne karte:
In res, bila je „karo šest".
„Tref as" nadaljuje in privzdigne: bil je „tref as".
„Karo kralj" mrmra mej zobmi vidno razburjen — zadel je tudi tretjič. . . Kar ga oblije rudečica. Menda niti sam ni pričakoval kaj tacega.
„Izvrstno! Pokažite nam še enkrat," pripomni poveljnik baterije.
„S kazanjem čarovne umetnosti se ne bavim," odgovori Teglev suhoparno in odide v drugo sobo.
Za njim je mnogo navzočih igralcev skušalo posnemati ga, pa ni jednemu se ni posečilo : jedno karto je še kdo uganil, dveh ni zadel nobeden. In Teglev je uganil celo tri! Ta dogodek je še bolj utrdil glas, da je skrivnosten fatalist.
Pozneje sem večkrat razmišljal, kako bi se bila stvar zasukala, da se mu pri kartah ni posrečilo: a to je vse jedno, ta nepričakovani vspeh je bil odločilen za ves njegov dober glas.
(Daljo r>rih)
Vabilo na naročbo.
Namenjen sem izdajati list za slovenske skladbe z naslovom »Glasbena Zora", kateri bo izhajal 16 dne vsakega meseca in prinašal v obsegu 8 do 12 strani različne slovenske skladbe, ponajveč moške in mešane zbore, čveterospeve, samospeve in dvospeve s klavirskim spremljevanjem, klavirske točke itd. Naročnina listu za pol leta znaša 1 gl. 50 kr , katera naj so pošilja pod naslovom spodaj naznanjenemu. Prvi broj bo izšel že meseca julija, ako se dovolj naročnikov priglasi, da se tiskovni stroški poravnajo.
Zatoraj uljudno vabim vse ljubitelje domače glasbe in pevska društva, da me blagovolijo pri tem podjetju podpirati in da se z naročbo podvizajo, da mi bode mogoče vse za t isk pravočasno urediti in določiti Število izti sov. Z odličnim spoštovanjem.
V Ljubljani, 16. junija 1899.
Fran Oerblo,
vodja lole „Glaabene Matice", Turjaški trg, Itev. 1.
Iz uradnega lista:
livriiln« ali eksekutivn* dražb*:
Posestvo vlož. atev. 64, kat. oM Šmartno pod Šmarno poro, cenjeno 397 gld. 40 kr., dne 19. junija v Ljubljani.
Posestvo vlwž Štev 107, kat ob?. Sv. Agata, cenjeno 1U3« gld., dne 20. junija ▼ Ljubljani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne V2 junija: Noža Prevo, branjevka, BO let. Pred skotijo St. 18, vodenica. — Pavla PavSner, črevljarjeva hči. 17 mes, Opekarska cesta St. 47, ospk-e — Marija Vertel. delavčeva hči, 3' , leta. Hraileckega vas st. 12, jetika. — TerezijaMerčun, kroj .i 't v . IMNL 42 let. Dolenjska cesta st. 4, jetika.
Pne 13. junija: Terezija Kolman, učenka, II let. Opekarska cesta st. 6»i, Brightova bolezen na ledji — Frnnia Zemljan, delavčeva hči, 21 mes , V'Himat &t. t>>, pljučnica po ogpicah.
Pne 14 iunija:   Ivan Stružnik, krčmarjev sin. 1 mes., KonjuSne uh.-e St 9, vnetje sopil. V hiralnici:
Pne 11. junija: Marija Knific, gostija, 85 let. ostareloet.
Pne 12. junija: Marija Železnikar, dekla, 25 let, jetika.
V deželni bolnici:
Pne 11. junija: Anton Kranjc, Želez^livec, 30 let. jetika.
PM 12 junija: Leopoldina Konč ar, krojačeva žena, 5*3 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
V » •;» -, . : morjem * •• i m. SnJnjl ir,». n: Vlak 7J<f 0 mm
lice se izurjene
	Čas opa-	Stanje	2 V			
c		baro-		Vetrovi	Nebo	
"-s	zovanja	metra v mm.	a * t* =			is
14. 9. zvečer  729 2     13"0 sr. vzhod del. jasno a
15. 7. sjutraj 7:30 8 a    2. popol.   731 0
1T7    si. jug   del oblač.
3
18 2    sr. jug   del. oblač. 5
Srednja včerajšnja temperatura   13 2", nor-male : 17 6".
Dumajslsa. "borza
Jr.o 15. junija 1899.
Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" 0 . . Ogerska zlata renta 4" „. . . . Ogerska krunska renta -4 1 , . . Av8tro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London vista . ......
NemSki drž. bankovci za 100 mark
10 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
100	gld. 50 kr.	
100	n	20 „
119	%	45 „
100	.	40 „
119		40 „
96	*	90 ,
918		•
358	.	80 .
120	n	47»/i „
58	f	92 /i n
11	n	78 „
9	n	65 „
44	n	57' , „
5		67 n
Vse vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Sel«nburgove ulice 3. Srećke na mesečne obrok« po 2, 3, 5—10 gld.
Zahvala.
0 priliki prebritke izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strijca, gospoda
Karola Mulačeka
magistratnega re^istratorja
doSli so nam od blizu in daleč izrazi globokega in pravoprijateljskega sočutja. Ni moč vsem častitim prijateljem, vsem l>laurim znancem za izkazano zadnjo čast ranjcemu in vsem darovateljem prekrasnih vencev, zlasti mestnemu magistratu ljubljanskemu, in gospodom kolegom, osebno zahvaliti se, zato izrekamo tem potom, vsem svojo najglobokej Vj zahvali.
Sosebno se zahvaljujemo visokorod-nemu gospodu županu Iv. Hribarju, ter gospodom mestnim uradnikom za izkazano sočutje mej bolezni i o in za spremstvo k večnemu počitku, gospodu Štabnemu zdravniku dr. Ant. Staretu za požrtvovalen trud mej dolgo boleznijo, gospodu župniku Martinu Malen.šeku, kateri ga je opetovano z tolažili sv. vere pokrepčal. blagor-»dnemu gospodu gimnazij, ravnatelju And. Senekoviču, gospodom magi.stratnim slugom za prijazno svetenje
Vsakemu in vsem skupaj, kateri so kateri koli način izkazali svoje sočutje in sožalje ob bolezni in smrti blagega ranjcega bodi najsrčnejša zahvala!
V Ljubljani, dne 15. junija 1899.
(U13; Žalujoči ostali.
ilj
Vstopi lahko takoj.
Ve«  se  izve  na Sv.  Petra nasipu
itev. 33._ (1108)
Cts. hr. mtntthi jfe iržam žeteaiee.
Izvod iz voznega reda
velja*«« «d da« 1. jaaUa 1SSS. let*. Odkod Is Liabljaae jat. kol. Fre«;« «em Trbli. Ob 12. ari ."» m  |>o nofli osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Frain-"nsf«»ste, Ljubno ; fez Selzthal v Aasse, III, Solnogral, tez Klein-Reirlin< v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteu        Ob 7. ari .">   m. zjutraj osobni vlak v Ti-bz. Pontabel, Beljak, Celovec, Frau-zensleste Ljubn ». Dnin ; (»a Selsthal v Solaograd, će* Klein Reitting v Line. Bmlejevice, Plzen. Marij,ne vare, Beb,  Kr.itiftiv vare, Karlove  v tre.   Prago, Lipsko; če/. Anisretten na Dana). — Ob ll. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, L;nbno, Sel/.tlial, Dunaj. — Ob 4 ari 2 m. popoladne osobni vl.»k v Trbiž, 1» i ik, Celovec,   Ljubno; Cei Selzthal v Soluograd, L-nd-G istei... Zeli ob  jezera, Inomost, Bregenc, Curih,  Genevo,   Pariz, čez Klein-ReiHmg v Steyr, Line,  Budeievice. Pl/.enj, Marijine vare, Heb, Franeove vare,  Karlove vare,   Prago,  Lipsko, Dunaj via Amstt-ten. Ob 7. uri l> min. zvečer osibni vlak v Lesce-Bled.   Poleg   v.m vsako  nedeljo   in praznik ob  b  uri  41  n umi   popoludne   v  1'odnart - Kropo. —   Froga tr Hovo   meeto   la v Koe«vJe. Osobni vlaki : Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri ■'■> m. popoludne, ob  ti.   uri  "'">   m. zvečer.    — Prihod ▼  LJubljano   j.   k.   Proga   ll   Trbli«. Ob 5. ari 46 m. zjutraj osobuu vlak z Dunaja via Am-stetten,   Solnograda   Line a,  Stejra,    UU, Auaaeea, Ljubna, Celovca,  Beljaka,  Franzensfeate    Ob 7. ari 55 mm. zjutraj  osobni  vlak iz  Lesec Bleda.   — Ob 11. ari  17   min. dopoludne osobni   vlak z Dunaja via   Amater, n.    Karlovih    varov,    Heha, Mariji'iib varov, Pi*.iija, Budejevic, Soluograda,   Linca, Stevra, Pariza,  Oetieve.  Curiba,   Bregenca,   Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua,   Ljubna, Celovca, Lienca, Pont.abla.  —   Oo  4.   uri   bi   va    popoludne oaobni vlak z Dunaja,  Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France^isfesta, Pontabla.   —   Ob 9 uri 6  m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varov, Plmja, Budejevic,  Linca,   Ljubaa,   Beljaka,  Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 9 ari M mm. zvečer iz Podcarta-Krope. — Prog« 1« Nov/ega mesta la Ko« devja. Osobni vlaki: Ob i. ari 11 na. zjutraj, ob 'J. ari J-  m. popoludne in ob 8. uri 48. m   zvečer. — Odhod Is Ljebljan« d. k. v Kamnik. Ob 7. uri -m. m. zjutraj, ob -i. uri 5  m. popoludue,  ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri •.'"> m   zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih  — Prihod v/ LJubljano d. k. la Kamnik«.  Ob 6. ari 56 m. zjutmj, ob 11. uri 8 m. dopoladue, ob 6.  uri ll) m. in  ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob   nedeljah in prazuikih, (1)
Hamburg-Newyork.
Prevažanje oseb
z brslml parniki na dva vijaka
in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka,
dalje prevažanje oseb
v vse kraje Zjedinjenih držav Severne Amerike Canado, Brazilijo, Argentinijo, Afriko itd.
Natančnejša pojasnila daje brezplačno
F. W. Graupenstein, Lipsko
glavni zastopnik (446—9)
aci»a
citre kitare
(934—5)
SOHN 7
GBAZ. J*
" t
priporočata
Adolf Stowasser in sin
v Crrad.cu.
Najboljša kakovost. — Nizke cene.
Nov cenik prosto in brezplačno.
trgovski poslovodja
lice primam« sluabe, Ce tudi ne v prodajalni. — Kdo? pove iz prijaznosti uprav-nifttvo „Slov. Naroda'1. (1096—1)
Hiša na prodaj.
V veliki fari na slovenskem Štajerskem,
kjer je petrazredna sola in zdravnik,
je jednonadstropna hiša z dvema drugima poslopjema In ledenico
na prodaj po prav ugodnih pogojih. V tej hiSi se že več let prav izvrstno izvršuje trgovina z mešanim blagom. (1U87—2) Več pove lastnik Tona Maloprou v Celjl.
Leuclra naslovne bOi
vseh dežel
za industrijo, obrt in trgovino
razpošilja
G. Leuchs & Go. t Norimberku.
Ceniki na aaht«vanje brezplačno.
Ravnokar je izSel v novi izdaji zvezek 18.
Naslovna knjiga
za
Ogrsko kraljevino
(s pridruženo Hrvatsko in Slavonijo).
Obsega na IL'00 straneh vel. osmine naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tovarnarjev in rokodelcev, dalje grajSčakov, odvetnikov itd. v mestih, velikih in malih občinah.
Podatki o oblastvih in drugih javnih organih, statistična poročila vsake vrste so pregledno razvrščena, bogata in zanesljiva za vse popisane kraje. (1107—1)
Cena vezanemu izvoda 12 g-ld. a. t.
Prodaja ledenice.
Naznanja se a tem, da se bode
dne 22. junija 1899
ob 11. uri dopoludne pri c. kr. okrajnem sodišči v Ilirski Bistrici prisilno predala tik kolodvora postaje Trnovo-Bistrica
ležeča, v dobrem stavbinakem stanu se nahajajoča ledenica v cenilni vrednosti 2000 gld. Ta ledenica, katere nabavna cena znaša mnogo nad 10.000 gld., bi bila posebno za pivovarne ali za večje hotele dragocena pridobitev.
Natančneja razjasnila daje g. Fra no Bulz na Reki ali g. dr. A. Znidaric (Zni-dario), c. kr. notar v Ilirski Bistrioi.
(1092-4) Frn.no Bulz.
■o revmatliem, protln, nervoiDoat, manjkanje ■panja ln tek«, hrlp«, navralgJJa ln bledloa, ohromelosti bolesti hrb-tenoa, krč ln v tri panje aroa, tok krvi v glavo, astma, mrzle roka 1« noge, močenje postelje, kotne bolesni, slabodlteo« aapa, ko« lika, sobobol, ženske bolesni Itd., ako se nosi Felth-ov pristni patent, olektro-gralv. volta-krli a gld. 1 20. Zahtevajte prospekta s zahvalnimi pismi od 945-3
K FEITH, Dunaj, II., Taborstrasse 11/B,
I
StyTia-kolo
skoro novo, se proda po nizki ceni.
Gospodske ulice St 3,1. nadstr. i108
Mlad mož
izveiban in preskusen ftktirjatr, želi svojo sedanjo službo premeniti. Prosijo se tedaj tovarne, mizarji i. t. d., ki delujejo a parno silo, in ako žele" imeti dobrega kurjača, da se obrnejo na upravništvo „Slov. Naroda" pod „kurjao". (un,)
SoTdo
separirano, nemeblovano (eventualno s kabinetom ali pa s kuhinjo vred), išče samski gospod.
Ponudbe pod šifro: MKja?" poste re-stante Ljubljana. (1109—1>
galico
(bakreni vitrijol) (21-135)
za &2sropl]exa.3e tzt
oddajata še izpod dnevne cene
i Ljubljani, i Protocnatih iriloafc. ^ V najem
odda se od 1. avgusta 1899. Ista nsprsj
velika prodajalnica
* kakor tudi
hlev in skladišče
na Dunajski cesti. (1079-2;
Pojasnila daje dr. A. Mosche.
Razglasilo.
Vsled privolitve konkurznega komi-sarja, g. Alojzija Jenčića, deželnosodnega svetnika v Zatičini, razprodalo se bo popolnoma prostovoljno vse v konkurzno skupino Antona Kunsteka v št. Vidu pri Za-tičini spadajoče
štacunsko blago: kakor manufakturno, tako špecerijsko in železnina
slehrne vrste po jako ugodnih cenah, po-čenSi od 15. t. m. naprej v štacunskih prostorih v Št. Vidu. (1105—1)
Dr. Rupert Bežek sv. r.
c. kr. notar kot konkurzni upravitelj
Vabilo.
Ker občni zbor podpisane posojilnice, sklican na dan 11. junija t. 1 , ni bil sklepčen, sklicuje se s tem
nov občni zbor
na dan 25. junya 1899
ob 3. uri popoludne
v prostorih hotela „Narodni dom" v Radečah
z istim dnevnim redom.
Radeče pri Zidanem mostu, dne 11. junija 1889. (1111)
Okrajna posojilnica v Radečah
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
ki je v izdelovanji parketov in v lesni manipulaciji dobro izurjen, se vsprejme za rnanjo žago B parketnim mizarstvom.
Ponudbe pod naslovom: „Igman" Sarajevo, poste restante. (1066-4)
Prev^etje ol>r*ti.
Usojam m najuljudnejc naznaniti, da aem prevzel
Rudolf Schmidtmayer-jevo vrvarijo
na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani
ter se bodem potrudil, postreči čast. gg. starim in novim odjemalcem, vselej z najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmemejSih cenah. Se najudanejo priporočujoč
(1056—4)
z velespoStovanjem
J. H. Adamič
vrv ar a ki mojster.
Vsled sklepa e. kr. deželne sodnije v Ljubljani z dno" 19. maja 1899, opr. št. Nc. III. 348/99/4, se hode
„zavodu meščansko vojašnice v Ljubljani"
lastno zemljišče vlož. st. 17 kat. obč. Trnovo pri prostovoljni in
na dan 17. junija 1899
od 11* clia 19. are dopoludne v pisarni podplnniiej?it Modnega kumtaitrja določeni zadnji Javni dražbi za ceno
£0.500 £ld. izklicalo in onemu, ki bode največ ponudil, v last oddalo.'
Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega sodnega komisarja v občni pregled.
JDr. Frena. "Trolc:
(1112-1) °* kr. notar kot sodni komisar.
Izdajatelj ta odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastaina in tisk a Narodne Tiskarna1
59
84
67