Morda je le izjema
V krajevni skupnosti Poljane se na malem prostoru pod ljubljanskim gra-dom drenja kar pet Sol, med katerimi ima le osnovna šola Toneta Tomšiča kolikor toliko ugodne pogoje za tele-sno vzgojo, saj ostale štiri šole - gostin-ska, trgovska, vzgojiteljska srednja šo-la in šola za vzgojo pisarniških kadrov nimajo telovadnice, ob lepem vreme-nu pa se drenjajo nai dveh asfaltnih igriščih.
Ob osnovni šoli pravkar dokončuje-jo mini telovadnico v izmeri 9 krat 14 metrov, ki bo le v posmeh stotinam dijakov iz vseh omenjenih itirih šol, ugotovimo pa lahko, da krajevna skupnost in drugi družbenopolitični dejavniki niso bili toliko prožni, da bi sprožili akcijo za večjo, več kot prepo-trebno športno dvorano, čeprav morda tudi ta ne bi rešila celotnega problema. Pouk telesne vzgoje je v omenjenih štirih šolah okrnjen, saj telovadijo kar na hodnikih, ob lepem vremenu na asfaltnih igriščih, še največkrat pa gre-
do na sprehod na Grad. Posebej je po-trebno omeniti, da so še najbolj pri-krajšane dijakinje šole za vzgojo pisar-niških kadrov, ki se pripravljajo na se-deč poklic in že sedaj, med šolanjem, nimajo priložnosti, da bi se vsaj dva-krat tedensko sprostile in se ukvarjale tudi s telesno kulturo, za katero ugo-tavljamo, da je ena od najpomembnej-ših družbenih dejavnosti.
Vsekakor je problem preširok le za krajevno skupnost, ki nima sredstev za gradnjo Sportne dvorane. Verjetno je problem preširok tudi za samo obči-no, čeprav bi lahko občinska telesno-kulturna skupnost vsaj sprožila pro-blem v okviru mestne telesnokulturne skupnosti. In ne nazadnje, morda bi lahko o problemu razpravljali tudi v okviru priprav na drugi ljubljanski sa-moprispevek. Upajmo, da vse "še ni za-mujeno in se bodo odgovorni zavedli, skušali kaj ukreniti ter omogočili sto-tinam dijakov normalno telesno vzgo-jo v okviru rednega pouka.           M. V.