249. Številka.
Ljubljana, v sredo 29. oktobra
XXIII. leto, 1890.
Ithaja vsak dan ive<«r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., z« pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za će*rt leta 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in npravnistvo je v Gospodskih alicah fit. 12. Uprav ni 8tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(V. seja, dne 28. oktobra leta  1 890.) (Dalje.)
Poslanec baron Schwegel pritrjuje predgo-vorniku Hribarju, pa omenja, da treba novega kredita, ker lani dovoljeni poteče skoraj. Naj se tedaj o novem kreditu posvetujejo predsedniki dotičnih odsekov.
Poslanec Lavrenčič omenja, da je o tem predmetu že izvrstno govoril g. Hribar, torej pristavlja le nekatere opombe. Pač škoda je, da se je zamudil zlati čas za taka dela. Zima je bila jako ugodna in pri letošnji suhi letini bi se bilo tako lahko delalo, kakor malokdaj. Zdaj pa se bode stvar zopet zavlekla.
Poslanec Detel a skuša dokazati, da je deželni odbor postopal strogo po sklepu deželnega zbora. V dokaz čita odlomek iz stenografičnega zapisnika. Treba je, da se dogovori z ministerstvom, če ne, bi dežela stroške morala sama trpeti. Deželni odbor niti pravice ni imel drugače postopati. Stroški so proračun jeni na 120.000 gld., pričakuje se, da bode vlada priskočila s podporo, dežela sama ne zmore teh stroškov. Deželni odbor se je oziral na bedo prebivalcev Vipavske doline, poslalo se je mnogo. Poslanec Hribar je napadel deželni odbor, le da bi mene dražil — pravi g. J Detela — ves deželni odbor je odgovoren. Spušča se potem v personalne napade na poslanca Hribarja, o katerem pravi, da govori o stvareh, o katerih niti pojma nema. (Konstatirati moramo tu, da je poslanec Deteta že vdrugič nastopil polje osebnih napadov prav po nepotrebnem in se nam zdi, da se temu gospodu take osebnosti morajo zelo dopadati. De gustibus itd. bi se reklo lahko, ker on citate tako ljubi — nam se zdi to nepotrebno vlačenje osebnosti v debato nedostojno in moramo z obžalovanjem konstatirati, da se tako prav po sili spravlja nepotrebna razburjenost v najbolj stvarne debate. — Opazka poročevalca.)
Poslanec Kavčič: Zgubil sem upanje, da bi ubogi Vipavci kdaj prišli do teh del. Da je reguliranje voda silna potreba, to vedo že vrabci na strehah. Nad 15 let vleče bq to uprašanje, že pokojni dekan Grabiijau se je potezal za to, a pre-
teklo bode, kakor se kaže, še mnogo let, da se kaj zgodi. Iskal se bode hidrotehnik, deželni odbor bode se pogajal z vlado itd. in stvar se bode zavlekla. Vladi ie pač lehko govoriti, a ubogim Vipavcem je težko čakati. Voda bode travnike popolnoma zasula in pokončala. Trtaa uš in peronospora škodujeta že tako hudo jedini pridelek. Če je rekel g. Detela, da 10.000 pač ni velika vsota, rečem da nič je pa še veliko manj. Obžalujem tako postopanje. Za novo orožje se potrosi toliko, a treba se je braniti ne samo vnanjemu sovražniku, nego tudi notranjemu, ki preti, in ta je siromaštvo. Vojnemu ministru so milijoni majhni, pol jedel jskemu pa tisočaki veliki, to so čulnu očala, skozi katera gledata. Naj se tedaj kaj stori za uboge Vipavce. 4
Poslanec Hribar: Opozarjam, da osebnosti nesem jaz začel. Poslanec Detela ima pač preveliko mnenje o sebi, on je premala osebnost, da bi re-prezentiral ves deželni odbor. Moje opazke veljale so stvarno deželnemu odboru, proti osebnim napadom torej protestujem. Braniti se moram sam, ker predsednik ni poklical g. De te I o k redu, ko me je osebno napadel. Prav dooro zavrne poBlanec Hribar neutemeljene osebnosti, posebno očitanje, da bi govoril o svareh, o katerih nema pojma, (čujejo se večkrat Dobro-klici izmej poslušalcev, kateri g. Deteli pač neso prijetno zveneli na uho in ga utegnili prepričati, da tudi mej občinstvom se ne odo-bruje njegova taktika, vedno osebnosti mešati v stvarne debate. Dalje govoriti o tem osebnem ren-kontru ne zdi se nam potrebno. — Opomba poročevalca.)
Poslanec Hribar nadaljuje stvarno, da tudi onih 3000 gld. se ni izdalo, katere je ininisterstvo samo pri poznalo. Naglašalo se je, da 7000 gld. se bode na vsak način izdalo, da se olajša beda, a vender se to ni zgodilo.
Poslanec Detela trdi na novo, da je dež. odbor postopal po sklepu deželnega zbora. Oporeka, da bi bil govoril neke g. Hribarja volitve se tikajoče besede, ter pristavlja, da ni imel namena žaliti g. Hribarja. Če je rekel, da govori o stvareh, o katerih nema pojma, je hotel s tem le reči da g. Hribar ni hidrotehnik ali poljedelec. (Smeh v zbornici in mej poslušalci.)
Poročevalec posl. Povše omenja, da dežela pač nema baš obilico tehnikov. O opombi barona Schwegla opazi, da se gospodarski odsek ni požuril staviti predlogov, oziroma stvar izročiti finančnemu odseku, vedoč, da se bode        »av'«,','»   Sicer ga
pa veseli, da se je, kako. ----_ debate,
toliko gosp. poslancev zanimalo za to stvar.
Pri glasovanji bil je potem gospodarskega odseka predlog (marg. Št. 14) vsprejet.
K marg. Št. 8. uravnava Save pri Gameljih oglasi se deželni predsednik baron  Winkler, ter poudarja, da vlada priznava nujnost teh del, da pa še nema potrebnih načrtov.
Poslanec Hribar: Vlada je obljubila, da bodo poslala tehnika, da bode stvar pregledal. Mini sterstvo ne bode moglo storiti ničesar dokler ne bode imelo načrta. Izreka tedaj željo, naj bi Čest. g. dež. predsednik proprio motu dal izdelati po dež. inže-nerji načrt, da ue stvar pospeši.
Deželni predsednik baron W in kler odgovarja, da bi tak načrt prizadel velike stroške, katerih ue more prevzeti brez dovoljenja minister-stva. Nadeja se, da bode ministertvo pospešilo to zadevo.
Poročevalec Povše: Ministerstvo naj bi se izreklo, od kod država smatra Savo kot državno vodo. Pod skupnim izlivom treh voda (Save, Bistrice in Ljubljanice) jo smatra, a tudi natihoma jo je priznala do Črnuškega mosta, pa se mora izreči o tem, potem Be bode stvar uredila. Celo pri letošnji nizki vodi odnesla je Sava mnogo oral zemlje gospodarjem v teh krajih. — Vzame se na znanje in odobri mnogo marginalnih številk o jraznih kulturnih delih brez ugovora.
Pri marg. štev. 22. podpora za napravo na-pajališča v Trnji in vodnjaka v Orehku omenja poročevalec Povše, da so tehnične moči preobložene, da se torej ni moglo izdelati dotičnega načrta in preudarka stroškov.
Poslanec Kavčič: Obžalovati je, da se ta zadeva ni rešila, ker se ne more skrbeti za živinorejo, 6e ni vode, Če se ne dd nobena podpora za napravo tacih napajališč. Ljudje začeli so se seliti v Ameriko, rekoč, saj se tako za nas ne skrbi, nihče nas ne podpira. Teško je ljudi odvračati od izseljevanja. Prošnjam za napravo vodnjakov treba
LISTEK.
0 domačem obrtu slovanskem.
Iz Hellwaldovo knjigo „Dio Welt dor Slaven" preložil A. F un tek.
(Dalje.)
Ta domači ali bolje rečeno vaški obrt, čegar posamične stroke že nekam segajo v umetalni obrt, starodaven je v Rusih. Pred dvema stoletjema že so izvažali izdelke njegove. Speše ga semtertja nedostatna občila, dolge zime ruske, zavirajoče ale-harno poljsko delo; po neplodnih severnih pokrajinah pa sosebno to, da ljudem ni moči živeti ob samem poljedelstvu. Zato je domači obrt ruski tesno spojen s poljedelstvom. Razvil se je tako, da izdeluje ta vas zgolj svoje blago, druga zopet svoje. V izredno obrtni guberniji vladimirski je na pr. od sile važno krznarstvo, kateremu je sedež vas pu-stoška, dasi tudi druge domače obrtne stroke dajo zaslužka tisočem in tisočem ljudem. Vender se posamični kmet nikakor žive svoje dni ne drži meha-niški samo jeduega dela, nego kaj  rad jih prebira
in jednakomerno spretno opiavlja prerazlična rokodelstva. Zvečino si celo zgolj sam izdeluje vse potrebščine svoje, ne da bi zahajal v mesto, tako da ga lehko imenuješ umetalnopridnega kmeta-rokodelca. Cesto je takšen mož ključar, kovač, zidar, tesar, strojar, tkalec, čevljar, barvar i. t. d., zajedno zvr-šujoč kaj umetalna dela.
Nekoliko drugačen je domači obrt v Galiciji. Kmetje obrtujejo ondu zato, da spolnujejo poljsko delo ; v važnejših bivališčih na kmetih pa obrtujejo kar cele družine, ne da bi kmetovale kdaj. Vender domaČi obrt nikoli ne izgublja bistva Bvojega, kajti produktivni delavnosti je sedež domača hiša; vsi členi družinski delajo; podjetju do malega ni urejeno po trgovski. Zato vsekakor smemo povabiti prijaznega bralca, da si nekoliko ogleda posamične in najvažnejše stroke domačega obrta slovanskega.
Ker so i v Rusiji i po južnih deželah slovanskih pokrajine jako gozdnate, umeje se lehko, da se je moral sam po sebi razviti obsežen lesni obrt. Vender ž njim Rusi daleko presegajo južne Slovane; lehko celo rečemo, da je njih lesni obrt doslej sploh še nedosežen. Južni Slovani izdelujejo kolikor toliko manjše stvari, seveda pogostoma jako
umetalno; napravljajo si vsakovrstne hišne in kuhinjske priprave, godbeno orodje, poljsko orodje, pohištvo, sode i. t. d. Vse to narejajo i Rusi, ali njih domači obrt se vzpenja više in zvršuje zlasti arhitektonska dela, lehko rečemo, uzornolepo. Vsak Rus je porojen tesar; v malo tednih si postavi hišo. Mužik se takorekoč že porodi s sekirico; samo s sekiro in žago ti ustvarja lesene stavbe, da se nikakor ne moreš načuditi njih lepoti. Do cela namreč ustrezajo sleharnemu u metalnemu ukusu; dovršeno, neprisiljeno, brez vsakeršnih zahtev ae strogo prilegajo obdelovani tvarini. Vsi ruski lesni arhitekturi, od letovišča bogatinovega, „dačeu blizu velikih mest, do priproste zakajene koče mužikove, svoj je poseben zlog, ruski zlog, kateremu je vešči Viollet le-Due posvetil posebno knjigo. Znane so nadalje lepe rezbe od lesa, katere izdelujejo v guberniji peterburški in drugod, četudi ne povsodi jednako dovršeno. Obrt lesne robe, jako razširjen v Rusih, obsega sode, letve, cveke, duge" (to je lesene loke nad konjem, ki na ruskih vozeh oprijema ojnico), Btojala za teljage, posode od brezovine in sploh prerazlične surovejše lesene stvari.
(Dalje prih.)
načrtov in proračnnov — a podporo se odrekajo. Ker ni prošenj, bo zmatra to, <Ja tudi ni potrebe, če bi se pa inženerja poslalo in bi ljudstvo videlo, da se hoče kaj storiti, bilo bi prosilcev obilo. Navaja slučaj v Dolnjem Logatci. Naj se kaj stori o tej zadevi.
Posli dr. Schaffer omenja, da je vprašanje izseljevanja važno, vlada se premalo ozira na to. Moči ne zadostujejo, da bi se ustreglo vsem željam.
Deželni predsednik baron W i n k 1 e r odgovarja, da je vprašanje izseljevanja važno za vso Avstrijo in tudi za Kranjsko. Vlada pač obrača svojo pozornost na to vprašanje, a žal, da ne more storiti druzega, nego dajati dobre nasvete. S šiloma ne more zadrževati ljudi. Vladu stori, kar je v njeni moči.
Posl. baron Schwegel omenja velike bede, ki je to poletje vladala na Krasu zaradi pomankanja vode, ter predlaga:
1. Visoka vlada naj se naprosi nujno, da za oskrbovanje z vodo na Krasu in v druzih vode po-trebujočih krajih v deželi na izdaten način skrbi iz|državnih denarjev.
2. Ob jeduein izreka deželni zbor svojo zahvalo južne Železnice družbi za podporo, katero je naklonila to poletje vode potrebujočim prebivalcem na Krasu.
Posl. Detela naznanja na opombo g. Kavčiča, da je deželni odbor poslal hidrotehnika, da izdela načrt za uapajališče v Trnji in za vodnjak v Orehku. Prej ni mogel, ker je imel izdelati drug projekt.
Poal. Kavčič razklada, koliko je pretrpelo ljudstvo. Po 6 do 8 ur daleč morali so hoditi po vodo. neizmerno so trpeli ljudje in živina, vsi mlini so stali, niti to malo pridelanega žita neso ljudje mogli dati zmleti — živeli so ob samem krompirji. Po 10 kr. plačevalo se je za liter vode. Neki voznik plačal je 8 gld. za žehtar vode, da je napojil onemogle konje, da mu neso poginoli. Pri nečem požaru župau niti umazane mlake — jedine vode v vasi — ni dovolil za gašenje ognja.
Poročevalec Povše stavi gospodarskega odseka nasvet: Naj se dela izvršujejo hitreje in najame hidrotehnike. K predlogu g. barona Schwegla omeni, naj se porabijo take prilike in pove svetu in miuisterstvu, koliko trpi ubogo ljudstvo na Kranjskem, kako potrebna je dežela podpore. Zahvali južne železnice družbi se pridruži.
Pri glasovanji potrdi se gospodarskega odseka predlog, kakor tudi barona Schvvegla oba predloga.
Deželni glavar dr. Poki u kar prosi, da bi pri debati gg- poslanci ne bili preobširni.
(Konec prib.)
Iz Poreča.
Dne 26. oktobra. [lav. dop.] Čitateljem „Slovenakega Naroda" je že znano, kako so Be vršile prve tri seje istrskega deželnega zbora.   Sedaj naj jim povem, kaj se je dogodilo v sinočnjej seji.
Prvi dve seji bili sta po dnevu, kakor sploh vselej, razven prav redkih slučajev. Ker so gospodje Talijani, na čelu njim predsednik dr. vite/. Carapi-telli, opazili posebno za lanskega zasedanja, da so v zbor zahajali ne samo njih pristaši in nemirneži, nego tudi mirni hrvatski seljaki, začeli so letos skli-cavati Beje zvečer, da bi se tako brez prisotnosti hrvatskih seljakov ob navzočnosti italijansko-poreške druhali moglo delati, kar se hoče.
Pri prvi taki za zvečer sklicani seji bila je na dnevnem redu verihkacija volitev Jenka in Man-dića. Bali so se že naprej navzočnosti hrvatskih kmetov, a naznauili so druhali svojej, da bode seja, in morda naročili jej, naj pride, ker galeriji bdi sta polni občinstva. Bilo je to v III. seji dne 21. t. m. Tudi zvečer ob 6. uri bila je sklicana IV. seja dne 25. t. m.
Ko se je seja otvorila, govoril je prvi vladni komisar vitez Elluscheg, rekoč, da hoče odgo varjati italijanski na lansko interpelacijo dr. Vola riča in drugov glede uniešavanj* nekaterih uradnikov pri deželnozborskih volitvah.
Posegel mu je v besedo dr. Volarić z besedami : „Interpelacija bila je stavljena hrvatski, naj se odgovarja hrvatski11. Vladni komisar hrvatskim jezikom: aIstina, interpelacija bila je hrvatska, ali iz istih uzrokov, zaradi katerih je odgovoril leta 1887. na hrvatsko interpelacija italijanski, hoče odgovoriti tudi na to interpelacijo italijanski".
Keksi to z nekako negotovim glasom in jezikom, ponavlja to opazko tudi italijanski, ter odgovarja italijanski meritoričnn na interpelacijo.
Predsednik izjavi na to, da so mu izročili hrvatsko interpelacijo gg. Mandič in drugovi glede pomanjkanja vode v okrajih lošinjskem in voloskem. Interpelacijo izroča Mandicu, naj jo prečita, ker njemu, nepoznajočemu jezik hrvatski, ni to mogoče. Mandić jo pročita, vrne predsedniku, a ta izroči jo vladnemu komisarju.
Jednako jo bilo tudi z interpelacijo dr. Volarić a in drugov, naperjeno na g. namestnika. V interpelaciji se vpraša na temelji deželno-zborskega pravilnika, kako se poroča Nj. Velečastvu cesarju in kralju o celokupnem delovanji deželnega zbora istrskega, ko se hrvatski predlogi in govori
— odnosno slovenski — ne beležijo v zapisnik?
Na to reče predsednik, da je od dr. Duki ca in drugov dobil neke predloge v hrvatskem jeziku, katerim predlogom pa da so privatno dodani tudi italijanski prevodi, ter da jih more sara čitati. Prečita jih. V jednem teh predlogov poziva se c. kr. vlada, naj uvede ravnopravnost v politične uradnije; v drugem pa, naj uvede ravnopravnost pri sodiščih, opozarjajoč jo, da bi bilo potrebno, da se ustanovi v Ljubljani višje sodišče za vse slovenske zemlje, kakor tudi za Istro s posebnim italijanskim senatom. Ti predlogi napravljeni so v soglasji z odloki Ljubljanskega shoda. Italijanski poslanci so jih pozorno poslušali, v časih kaj zagodr-iijuli, a dr. Gambini vskliknil je na konci: „Sodnij-ski svetovalci in odvetniki naj gredo potem v penzijo!" — Glasuje se za nujnost predlogov in da se izroči politiško-ekonomskemu odseku.
Predsednik čita dalje močijo dr. Ta m ara in drugov za ustanovitev italijanske gimnazije v Pazinu in italijanske paralelke v Pulji, ter ono dr. Fragiacomo in drugov za ustanovitev italijanskega vseučilišča ali vsaj pravne akademije v Trstu.
— Glasuje se za nujnost obeh mocij in da se izročita šolskemu odboru.
Dr. Constantini utemeljuje svojo močijo, Že prej zboru priobčebo, glede na to, da se z ozi-rom na postavo iz leta 1883. o jednakopravoosti hrvatskega jezika pri sodnijah v Istri izda naredba, po kateri bi saj za sedaj uradni jezik pri istrskih sodiščih bil samo italijanski. Svoj predlog utemeljuje s tem, da pri več jezikih nastaje konfuzija, da je italijanski jezik v Istri jedini kulturni in pismeni jezik, in da bi se s tem imelo zaprečiti težnje sla-viziranja dežele, katero se je pokazalo pri „nekih konferencah v Ljubljani" (»viste certe conferenze in Lubiana"). (Konec prih.)
Politični razgled.
V Ljubljani, 29. oktobra. Če&konemaka »prava.
Če tudi je že minolo tretjino časa, odločenega deželnim zborom za zborovanje, vender komisija še ni rešila predloge o deželnem kulturnem so vetu. V plenumu se bode posvetovanje vršilo isto tako po Časi, kakor v komisiji. Mladočehi bodo ponovili vse predloge, katere jim je odklonila komisija in vsa posvetovanja se bodo torej ponavljala Če bode šlo tako počasi z vsemi predlogami, mine gotovo poprej deset, let, prodno bi se vsa sprava mogla izvesti. V tem času se pa gotovo marsikaj premeni. ,,Bauemvereiti(t iti nemški konservativci.
Od neke strani se je jelo priporočati, da bi polagoma nemški konservativci skušali pridobiti upliv v „bauernvereinih". V teh društvih že sedaj veje protisemitBki duh, le treba Še kmetom pojasniti, da poprej Židje ne izgube svojega upliva, da se uvede verska šola. Sedaj se kmetska društva za versko šolo ne morejo ogreti, posebno ker je mej njihovimi člani tudi nekaj protestantov in s t uroka-tolikov, kateri o verBki šoli nečejo ničesar slišati. Nekateri konservativni možje delujejo na to, da bi „bauemvereini" tako premenili pravila, da morajo njih člani biti le katoliki. Posebno velike važnosti bi bila kmetska društva na Gorenjem Avstrijskem, kjer je konservativna večina v deželnem zboru jako negotova. Zavisna je od veleposestva. če pride na krmilo liberalna vlada, bode iz volilnega zapisnika, izbrisala farovže, pa bodo liberalci v skupim vele posestva imeli večino.
ViiaitJ** države.
Tripelali/Janca in papež. Nekateri italijanski listi so bili objavili vest, da je Vatikan naročil svojemu nunciju na Dunaji,
da naj skuša preprečiti, da Avstrija več na ponovi zveze z Italijo. Ofkijozno glasilo avstroogerskega ministerstva vnanjib zadev pa to vest oporeka, kajti papeski nuncij na Dunaji v tem or.iru še ni storil nobenih korakov. Po tem tukem imeli so oni prav, ki so trdili, da se je dotična vest bila razširila le v agitacijake namene, kajti v Italiji bodo v kratkem volitve za zbornico.
Črnogorci v Srbiji. Belgrajski dopisnik „ Praviteljstvenega Vest-nika" pi$e, da se Črnogorcem, ki so se lani v Srbijo izselili, jako slabo godi. Zemljišča, katera so i m odkazali, so popolnoma nerodovitna. Dosedaj jih je podpirala vlada in izdala 320.000 frankov, sedaj je pa podporo ustanovila.
Bolgarsko sebranje. Pri otvorjenji bolgarskega sobranja se je opazilo, da so se razmere mej višjo bolgarsko duhovščino in vlado zboljšale. Letos so bili prvikrat me-tropolitje pri otvorjenji sebranja, kar kaže, da bolgarska duhovščina ni več nasprotna vladarju, ki je katoličan. Najbrž je potegovanje za imenovanje bolgarskih škofov v Makedoniji pregnalo pomisleke, ki so jih imeli cerkveni dostojanstveniki proti vladi in knezu. Sebranje je izvolilo Slavkova predsednikom, Serijskega župana Petkova in Andonova pod-predsenikoma.
.Bolgarski prestolni govor. Pretekli ponedeljek je bolgarski knez otvoril narodno sebranje. V prestolnem govoru pozdravlja poslance ter v izidu volitev vidi, da narod odobrava njegovo vlado in zatorej hoče nadaljevati svojo dosedanjo politiko opirajoč se na ljubljeni narod. Nadalje omenja prestolni govor, da se je odprla železnica Jamboli-Burgas, izvela nova organizacija vojske, dovršile se prve studije glede železnice So-fija-Trnovo-Kispidzan in sklenile trgovske pogodbe z Nemčijo, Avstro Ogersko, Francijo in Švico. Omenja tudi, da sta Be izdala berata bolgarskima škofoma v Makedoniji in o tem se izpolnila želja Bolgarov, ki so še pod turško vlado. Red je bil povsod v deželi, vekšajo se simpatije inozemstva do bolgarskega naroda, ki hrabro in odločno postopa pri urejanji svoje avtonomije in svobode, čas ni več daleč, da zmaga bolgarska stvar. Vlada bode se-braoju predložila več zak <nskih načrtov, ki se tičejo dobre uprave dežele Prostolni govor končuje z besedami: Živela Bolgarska!
Grška.
Ker so volitve ugodno izpale za opozicijo, je pričakovati, da pride Dellvannis na krmilo. Za vna-njo politiko ni to posebnega pomena, ker se sedanji vodja opozicije ne odlikuje s posebno odločnostjo. Bil je ministerski jiredsednik po Plovdivakem prevratu. Sklical je bil vojsko, pretil Turčiji, nazadnje pa vender lepo miren ostal, dokler ni odstopil. Tako tudi sedaj prememba vlade na Grškem ne bode imela , osebnega upliva na balkansko politiko.
Angleški parla/ment, ki oe snide dne 25. prihodnjega meseca, bode se zopet v prvi vrsti bavil z irskim vprašanjem. Vlada bode z nova predložila predloge, katere so v lanskem zasedanji v komisiji nerešene ostale. Glad-stone je v svojih govorih na volilnih shodih pojasnjuje stališče svoje v irskem vprašanji, naglašujoč, da njega stranka ni za to, da bi irski poslanci ne prihajali več v angleški parlament, temveč hoče Ircem dovoliti, večjo samoupravo v lokalnih zadevah.
Dopisi.
Ib JL]ut»lJaue 26. oktobra. (Kmetijska družba in živinska bolnica v Ljubljani.) Ko se je osnovala 1. 1850 živinska bolnica (Thier spital) z namenom, da bodo ondu izskušeni živino-zdravniki bolno živino zdravili, sumno preiskavali, dajali živinorejcem dobre svete, kako s to ali ono bolno živino ravnati, itd., bil je gotovo nagib takratne kmetijske družbe, katere last je baš živinska bolnica, ko je osnovala z velikimi stroški, ta za takratne čase, ko še ni bilo v deželi uobenih živinozdravnikov, ko je še vse živinozdravilstvo bilo v rokah konjačev, kovačev in druzih tacih mazačev, gotovo prekoristni zavod, da se živinoreja povzdigne in živinorejci kolikor moči obvarujejo znatnih izgub, pouzročenih po kužnih ali druzih boleznih. Pa še več storila je takrat kmetijska družba. Ona osnovala je z dovoljenjem ministra za uk in bogočastvo jednoletno šolo za učence živinozdravstva, da bo imeli tako po deželi vsaj nekoliko pomoči, ako jim je obolela živina. Ta šola se je vsled ministerske naredbe pred kakimi 10—12 leti opustila, to pa zato ker je prišlo več živinozdravnikov v deželo in ker ni več zadostovala današnjemu času, ko živinozdrav-stvo vidno napreduje liki človeška medicina.
Kmetijska družba izročila je takrat živinsko bolnico možem strokovnjakom, ker vedela je, da le tako je mogoče, da bode zavod procvital in zado-bil splošno zaupanje pri ljudstvu.
In res bili so  na zavodu prof. dr. Strupi,
pozneje pa kot ravnatelj dr. J. Bleiweis, ki ni bil le dipl. živinozdravnik, ampak tudi profesor živino-zdravstva na Dunajskem živinozdravskem zavodu, stalno v bolnici bival je pa pokojni Skale, kateri je bil tudi izkušen živiuo/dravnik. Imeli smo torej v bolnici 2 izvrstna živinozdravoika in živinorejci obračali so se z vsem zaupanjem v ta zavod. Pa pogledimo danes čez 40 let, odkar obstoji bolnica, kake razmere so sedni tu. Žalostne jako žalostue! Ne le, da zavod v duhu današnjega časa ni napredoval, se ni razširil in preuatrojil, da ni jednakih korakov delal z napredkom medicine, on je zaostal iu je veliko slabši, nego je bil pred 40 leti!
Takrat bila sta kakor že rečeno nakrat 2 živinozdravoika na živinski bolnici, daneB pa ni nobenega, torej bolnica brez zdravnika, gotovo „uni-cum* v Avstriji! Danes ima kmetijska družba na bolnici, kjer je tudi podkovBka šola, nekega „kur-smida", -kateri uči učence v podkovstvu iu le-ta ozdravlja (!!) sedaj vso bolno živino, dohajajočo v bolnico.
Ni mi treba praviti, kakšno je to ozdravljanje, saj se ve, kaj more znati človek, kateri nima potrebnih študij, kateri opravlja posel, katerega ne sme opravljati, kakor je to odločno rečeno v naredbi c. kr. vojnega ministerstva z dne 28. sept. 1863, in pa državnega ministerstva iz leta 1873.
Ker se vse tako v nemar pušča, ni čuda, da je bolnica grozno zanemarjena in vsemu bolj podobna nego pa bolnici. Hlevi so zaduhli, nizki, temni, ventilacije ni ni kake, dvorišče nesnažno in umazano- Poprej bili so 4 „okoli", kjer se je lahko bolna živina pasla, sedaj tudi teh ni več Orodje za operacije je starikasto, zanemarjeno, od kacega antiseptičnega zdravljenja ni duha ne sluha i. t. d. Čudom se mora čuditi, kako to, da kmetijska družba, ki povsodi tako vrlo napreduje, ki ima v odboru same delavne moči, v tej zadevi prav nič ne ukrene.
Če se v poročilu trdi, da so se učenci pod-kovske šole tudi z a d os tn o izobrazili v zdravljenji druzih Živinskih boleznij, ko je bilo le 66 konj, jeden „cei" vol iu 29 psov v bolnici, se to pač čudno čita. Vsaki olikan človek zna, da se učenci od „kuršmida", ki je sam o živinozdravstvu slabo podkovau, ne morejo nič vrednega naučiti, da dandanes taki empirikarji ali mazači več škodujejo, nego koristijo živinorejcem.
Kmetijska družba morala se bode resno baviti s preosnovo živiuske bolnice, ker tako dalje ne more iu ne sme ostati.
Kar se je tu navelo, je gola resnica in častiti člani kmetijske družbe se bodo lahko na dan občnega zbora sami o tem prepričali, treba jim bode le, se malo potruditi in ogledati lepo urejeni družbeni vrt in pa lepo zanemarjeno bolnico.
Da se pa ne bode slabo umelo, moram izjaviti, da namen tem vrstam je le slavno kmetijsko družbo na ta nedostatek opozoriti, da gospodje centralnega odbora, ki so v vsem tako marljivi, tudi v tej zadevi kaj storijo in že pri prihodnjem občnem zboru predloge stavijo. Po mojem mnenji, bila bi le dva predloga umestna in utemeljena, in sicer ali se živinska bolnica popolnoma opusti, ali pa temeljito popravi in reorganizira, da bode ljudstvo imelo zopet tako zaupanje, kakor ga je imelo za pokojnega, za zavod unetega dr. J. Bleiweisa.
Domače stvari.
— (Deželna poslanca dr. vitez Ulei-\veis- Trste ni šk i in Anton K1 e i c ) poročala sta pri včerajšnji seji trgovinske in obrtniške zbornice o svojem delovanji v deželnem zboru kranjskem. O raznih predmetih njujinega poročila unela se je živahna debata, katere so se udeležili svetovalci Baumgartner, Kušar, Hren in predsednik dr. Poklukar. Na predlog svetovalca Perdana izrekla je zbornica poslancema soglasno zahvalo.
— (Zares čudno!) Pod tem naslovom piše zadnja „Edinost": V zadnji številki priobčili smo doslovno govor poslanca V o 1 a r i č a v isterskem deželnem zboru in pridodali malo opazko. Prepričani smo bili, da v pohlevni naši opazki ni ničesar, kar bi se moglo zadevati ob tiskovni zakon. Tega mnenja je bilo tudi Tržaško državuo pravdništvo, ker ni zaplenilo našega lista. Ljubljansko državno pravdništvo pa je bilo druzega mnenja. „Slovenecu je namreč v svoji številki od četrtka ponatisnil omenjeni govor in našo opazko in državno pravdništvo je list zaplenilo. (Kakor znano bila je zaplenjena tudi „S 1. Naroda Številka v petek zaradi iste notice.) Kdo je torej
imel prav, gospodje v Trstu, ali gospodje v Ljubljani? Vprašanje to je povsem naravno in je mora staviti vsak pameten misleč človek. In odgovor na to vprašanje? Za odgovor pa naj naši poslanci poprosijo gospoda justičnega ministra. Ali to je gotovo, da je naš tiskovni zakon povsem nedostaten in zmatramo za velikgreh državno-zborske večine, da neso rečenega zakona duhu easa primerno premenili. Ta zamuda se zna nad nami še britko maščevati. Ste li pozabili, kako se v opoziciji kruh jć?! Mi slutimo, da so se gospodje Poljaki upirali preosuovi tiskovnega zakona, ker ta zakon vrlo dobro ugaja njih odnošajem do Kusinov, ali gospodoželjnost Poljakov ne bi Brnela ovirati drugih poslancev, da ne bi delali na to, da vender jedenkrat dospemo do prave svobode!
— (Koncert Ondfičkov) določen je za gotovo na dan 4. novembra (prihodnji torek). Program priobčimo v prihodnji številki.
— (Gledališke predstave jio Slovenskem.)  To leto smo zapazili, da bo po vaem Slovenskem oživeli gledališke predstave in da so zlasti nekatere čitalnice jele pridno  prirejati predstave, kar beležimo z iskrenim zadovoljstvom. Diletantske predstave   pa je  tudi danes labko prirejati, kajti „Dramatično društvo izdaje „S1 o ven s k o T a 1 i j o", to je zbirko gledaliških iger, katere igre se dobivajo za neznaten denar pri rečenem društvu. Toda „Dramatično društvo"  ima tudi dokaj takih igro-kazov in iger, ki še neso tiskane, ki se torej nahajajo v rokopisu. Večkrat se zgodi, da čitalnice po Sloveuskem žele takih  rokopisov,  da   se jim pošlje rokopis iti da si dotično igro same prepišejo. »Dramatično društvo" je prejšnje čase resda posojalo take rokopise;  ker pa   je imelo neprijetne skušnje (več rokopisov se je poizgubilo) s posojanjem rokopisov, sklenilo je, ne posojati več rokopisov. Vender pa, da se ustreže   zlasti Čitalnicam, izreklo se je, da preskrbi samo „Dramatično društvo" prepis rokopisa na troske dotične čitalnice. To je pri vsakem društvu običaj in tega običaja mora se tudi držati „Dramatično  društvo". Pristavljamo, da so stroški za take prepise neznatni, ker „Dramatično društvo" ne zahteva za se nobene odškodnine, nego le skrbi za to, da prepisovalec dobi svoje trdo zasluženo plačilo. To priobčujemo, da se vedo čital niče po tem ravnati in še omenjamo, da je „Dramatično društvo"  pripravljeno,  vselej  po svoji moči pospeševati gledališke predstave po Slovenskem.
— (Močvirskega odbora) dolžnost je po deželnem zakonu skrbeti za neprestano in redno vzdržavanje glavnih odvudnikov ali grabnov na moč virji. Tekoče leto bilo je zelo ugodno. Vsled tega je pa močvirski odbor v tekočem letu pustil iztrebiti mnogo glavnih odvodnikov, kar se poprej ni zgodilo. Dolžina iztrebljenih glavnih odvodnikov zna šala je skupaj 44.500 m, troški pa 2200 gld. Kdaj pride na vrsto poglobočenje Ljubljanice? Čas bi bil že, da se to delo prične, kajti načrti so že gotovi, samo odrešenja čakajo še pri ministerstvu Torej ua noge, ki imate besedo v tej reči.
— (Za uravnavo Žile) predlagal je de želoi zbor koroški 268.000 gld.   Ministerstvo potr dilo je dotični sklep in se bodo polovica omenjene vsote pokrila iz melioracijskega fonda.
— (Žalo igra v Rožnem dolu pri Mali Nedelji.) O tem dogodku se nam piše: Kakor ste že poročali, prikazuje se baje v Rožnem dolu blizu Male Nedelje desetletni deklici Alojziji Vrabel podoba matere Božje. Ta vest razvnela je domače iu daleč na okoli tudi tuje preprosto kmetskn ljud stvo tako, da kar trumoma potuje tja ter prišedši na določeni kraj po več ur kleče pred nekim veli kim borom zdihuje, moli iu prosi za odpuščenje grehov. Ob drugi uri prihaja mej zbrano množico ljudstva zgoraj omenjena deklica, poklekne pred ograjen in s cvetlicami ozaljšan prostor pred borom, moli, potem se vzdigne in gre sama ali v družbi dveh sovrstnic tikoma k boru, kjer vidi prikazen in se ž njo pogovarja. „Ljudstvo naj moli in dela pokoro, drugače bo nesrečno", beseduje prikazen. V teku zadnjih 14 dnij pa tudi ni bilo dneva, da bi ne bilo po več tisoč ljudij prišlo tja. Vse to ni moglo ostati tajno političnemu oblastvu. Ljutomersko okrajno glavarstvo je poslalo že večkrat orož nike na lice mesta s prepovedjo, da deklica ne sme več mej zbrano množico. Dne 26. t. m. zbralo se ■je'bilo zopet mnogo ljudstvu — pravijo, da je bilo preko 3000 ljudij — v omenjenem gozdiči. Tudi dva orožnika od sv. Jurija na Ščavnici bila sta uradnim potom poslana v Rožni dol. Ker sta pove
dala, da sta prišla Alojziji  Vrabel branit sodelovanje,  da  deklica   ne   ho   smela   priti izvabljat „prevzvišene prikazni",  nastala  je  mej ljudstvom silna  razburjenost.   Beseda je  dala  besedo in v kratkem sta orožnika prijela nekega moža hoteč ga odvesti v zapor. Zdaj je bil ogenj v strehi. Vročekrvna mladina ni ae mogla več vzdrževati. Planila je za orožnikoma, ter je hotela sitoma osvoboditi ujetnika, kajti v marsikateri  pesti se  je   baje zasvetilo   „nekaj   ostrega".   Orožnika,   videvša svoj ozbiljni  položaj,  sta  umikaje  klicala  množici naj odjenja. Ta je pa neki le pritiskala iu zdaj Bta rabila orožje.   Vodja ustreli in dva napadovalca se zvrneta na zemljo.   Prvi po imenu Anton ZemljiČ okoli 24 let star, čevljar iz  Št. Jurjevske Župnije bil je takoj mrtev, kajti krogla mu je prodrla prsi ter še zadela zadaj stoječega okoli  40  let starega očeta treh otrok doma iz Logarovcev blizu sv. Križa. Zadnji je še živel do druzega jutra.   Danes zjutraj ob peti uri je pa tudi ta umrl vsled prizadete rane ; krogla mu je bila obtičala v prsih.   Dve žrtvi zahtevala je torej pretirana gorečnost — in kdo mi pove, če jih bode dovolj?   Danes se seveda pričakuje preiskovalna komisija, zraven tega pa Be raz-motriva vprašanje; kedo je vse to zakrivil? Čujejo se glasovi i zine j ljudstva, ki trdijo, da se je orožnik jirenagnil. drugi pa zopet pravijo, da so videli, kako je nekdo orožnika suval  in pehal   z nogo in so čuli bojni klic „hura" razposajene mladeži. Moj namen ni razmotrivanje zgorajšnega vprašanja, pač pa izražam željo, naj bi oblastvu skrbela za to, da bi se tako žalostni slučaji več ne ponavljali.
— (O slovenski „Knjigi Krojaštva") prejel je g. M. Kune od c. kr. dvornega zalaga-telja v Pragi g. W e n d e 1 i n a Mottla pismo, v katerem jako čestita slovenskim kolegam, da so dobili tako izvrstno knjigo. G. pisatelju pravi, da sme biti ponosen na svoje patrijotično  delo, ter  da bi bilo želeti, da bi se knjiga natisnila v večji izdaji, da bi bilo s tem mogoče jo razširiti tudi mej pomočniki in   pridnimi  vajenci  po nekoliko znižani ceni.   Nemška izdaja te knjige razpečava se prav povoljno, a tudi  naši krojači  na deželi se  za njo zanimajo. Jeden izmej najboljših krojačev na deželi g. JožeCankarna Vrhniki piše o nji naslednje: „V dolžnost  si štejem  Vam poročati,   da je Vaša knjiga izvrstna. Imel sem v rokah že mnogovrstne metode za prekrojevanje, a tako lehko razumljive, kakor je Vaša, še ne! Napravil sem si po Vaši metodi uzorce in jih porabil pri prikro-jevanji in reči morem, da sera bil popolnoma zadovoljen.   Z Vašo knjigo  ste nam   v istini veliko koristili, želim le, da bi Vam bil trud povrnen in Vaše delo po zaslugah priznano na višjem mestu, nego je naše." Tudi vodstvo obrtne nadaljevalne šole na tukajšnji veliki   realki kupilo je slovensko in nemško knjigo v ta namen, da bode krojaški vajenci rabili uzorce za predloge v risanji, kar je prav hvalevredno,  ker so se dosedaj  v ta namen rabili risalni predmeti, ki s stroko niso bili v nikaki zvezi. Zagrebški „Obrtnik"   piše o knjigi mej drugim: „Ova knjiga nije pisana samo v korist slovenskih krojača, š njom se mogo isto tako dobro služiti hrvatski krojači, pošto se slovenski jezik toli neznatno luči od hrvatskoga, da može sadržaj njen bez svakoga napora posvema dobro razumjeti i svaki Hrvat. Znamenito delo mogu naši krojači pregledati v uredu trg.-obrt. komore".
— (Iz Zagorja za Savo) poroča se „Slovencu", da se po tamošnjih hribib klati velik jelen. Odkod se je tjakaj zaletel, se ne ve*
— (Parobrodarstvo na Savi.) Vsled zadnjega deževja naraatla je Sava toliko, da seje na vsej progi mej SiBkom in Belim gradom in Zemunom zopet pričela dlje časa zaradi nizke vode ustavljena plovba. Vsprejemlje se tedaj vozno blago na vneli Savskih postajah.
— (Ruska jahta „Rosa ni") priplula je preteklo sredo v Tržaški zaliv ter se tam zakotvila.
— (Vabilo.) Ker „Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj" dne 14. avgusta t. 1. zaradi slabe udeležbe ni moglo zborovati, razpiše se nova skupščina na 3. dan novembra t. 1. ob 10. uri do-poludne v mestni dvorani v Kranji. Vspored razpravam: 1. Ogovor predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev računskih pregledovalcev. 5. Poročilo pevovodje. 6. O okrajnih učiteljskih društvih, poroča g. M. Kos. 7. Posamezni nasveti. 8. Volitev društvenih odbornikov. 9. Volitev delegatov k „Zaveži". K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 28. oktobra. Pri poroki hčere ruskega veleposlanika bili prisotni vsi veleposlaniki in velika množica občinstva, ki je sprevod vsprejela z živioklici na Rusijo, na veleposlanika in Francosko.
Atene 28. oktobra. Večina, ki jo je pridobila Delvanisova stranka, znašala bode do 50 glasov. Pričakuje se ostavka Triku-pisova.
Atene 28. oktobra. Trikupis dal ostavko. Delyanis dobil naročilo, da sestavi kabinet.
Dunaj 29. oktobra. Oficijozno javlja se iz Budimpešte: Minister Orcy iz zdravstvenih ozirov prosil za odpust. Kot njegov naslednik imenuje se splošno sekcijski načelnik Szogyenyi.
Sibinj 29. oktobra. Včerajšnja večerna konferenca rumunske narodne stranke sklenila osrednjemu odboru predlagati, da sestavi spomenico, obsezajočo pritožbe rumunskega naroda in jo o pravem času predloži. Poročevalec izjavil, Rumuni na Ogerskem ne težć izven dežele. Oni so zvesti pristaši Avstro-Ogerske in habsburške dinastije. Konferenca vsprejela to izjavo za svojo, izražajoč željo po iskrenem prijateljstvu mej Avstro-Ogersko in Rumunsko v političnem, trgovinskem in vojaškem oziru. Konferenca se je zaključila z živioklici na domovino, kralja in državo.
Razne vesti.
* (Srečna Bolgarska!) 127 milijonov leži v njenih davkarskih blagajnicah. Trikrat srečna dežela, ki ima toliko novcev na razpolagauje! A Bolgarski, oziroma njeni vladi, ni toliko do denarja, kajti za drag denar priobčuje po vseh mogočih časopisih inserate, da bi He na vse pretege rada zue-bila teh milijonov ter je zamenjala za kakoršen koli kovan denar bodisi te ali druge države. Rečeni milijoni neHo namreč naloženi niti v goldinarjih, niti v markah, frankih, da niti v belgarskih levih, ampak predstavljajo toliko kilogramov žita in drugih pridelkov, katere so Bolgari mesto gotovega cvenka odmerili in prinesli za davek. Jedna pokrajina plača davek b pšenico, druga s slanino, v jednem okraji dobi davčni eksekutor suhih sliv, drugej surovih kož. In vse to blago je natovorjeno in na prodaj pri bolgarskih davkarijah. Ubogi dav-karji in kontrolorji, ki imajo vse to nadzorovati in čuvati 1 Kdaj bode teh 12 7 milijonov zamenjenih v denar in koliko milijonov se bode pri tej kupčiji pogubilo?
* (O parobrodu „Jaroslav",) ki ga je ruski car podaril knezu črnogorskemu, širile so se neresnične vesti, da je ta parobrod vojna ladija, da bode imela ruske častnike in mornarje na krovu, da je vsled tega rušena Berolinska pogodba i. t. d. Vse te trditve bo popolnoma neosnovane. Kakor čitamo v „Glasu Crnogorca", drži parnik „Jaroslav" sicer 1200 ton, a ni nikakšna vojna, ampak navadna trgovinska ladija, uprav taka, kakeršni so parobrodi avstrijskega Ij< vda. „Jaroslav" služil bode samo za uvažanje in izvažanje blaga, torej jedino v trgovinske uamene.
* (V štirih dnehčezatlantski ocean. Osnovala se bode v Angliji družba, ki bode iz najskrajnejšega zapadnega kraja angleškega Milforda Hauena vozila v štirih dneh v Cave Charles, ki je
najvzhodnejši kraj v Ameriki. '-Družba že ima 40 milijonov goldinarjev prremoženja, da si zanje napravi ladij in se gradi 1900 pomorskih milj dolgo Železnico iz Cave Charles v Quebec.
Ljudsko sredstvo. Moll-ovo „ Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno Brodstvo pri proti nskih in revmatičnih boleznih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 90 kr. VBak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dnnaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (55—14)
*3»»UJ--gTjtfj
„LJUBLJANSKI IW
ntoji
zn VNe leto gltl. 4.GO ; zuv pol letu gld. 2.30; la Četrt leta gld. III.
r-^^----
KI
28. oktobra.
Pri Malici: Hirner, Oreschnik, Brodman, Seidner, Jilleh, Polaček, Lautner, Ilofinan z Dunaja. — Baron L»-zarini iz Gradca.
Pri .Slonu : Pl. Schildenleld iz Gradca. — EiBler iz Velike Kaniže — FMI/. Fnx iz Mostara. — Milde e Reke.
— Pollak i". Tržiča. — Gaulich iz Budimpešte. — Grofica Egger iz Gorice. — Lonćarifi iz Selc. — Dr. Hautachk, Buck, Herz, Habernek, dr. Sttkkelano, dr. Jelene, Maver z Dunaja.
Pri jasnem kolodvora:  Triller z .Gorenjskega.
— Buxbauui z Dunaja — Pl. Falkenstein iz Št. Jurija.
Meteorologično poročilo.
Dan	Ca* opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
28. okt.	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	734*3 um. 734*1 mm. 734*1 mm.	0 6° C 0 8° C 06ftC	brezv. si. zah. si. zah.	snež. snož. snež.	46*50mm. snega.
Srednja temperatura 0'7°, za 7'8U pod nor m a lom.
^)-CL33.ao©ls:a, borza
dne 29. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo včeraj
Papirna renta.....gld. 88*50
Srebrna renta.....,     88 50
Zlata renta......„   107 10
5°/o marčna renta .... „ 101 05 Akcije uarodne banke   .   .     „   981*—
Kreditne akcije.....„   305-—
London........„    11460
Srebro........„     —*—
Napol.......... 908«/i
C. kr. cekini .....     „       f> 46 Nemške marke .....     „ 5630 4°/0 državne srečke iz 1. 1854       250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „
8geraka zlata renta 4°/0....... gerBka papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zuinlj. obč. avstr. 4'/iu/0 Kltl,i zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfovo srečke..... 10 „
Akcije anglo-avatr. banke       , 120 Tramway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.   .   . .
- Kld.
daneM 88 85 88*90 106*80 101*10
y80 —
307 — U4-60
— .      9 08'/,
— ■ 6fl>
— . f>630 132 gld. — kr.
179 101
99 120 114 183
19 162 223
75 50 2i 50
25 50
Repa in žito.
Kdor kupi lOOO ki/ repe plofteate in S2O0 mernikov uiesauega žita, naj vpraSa upravni&tvo „Slo-veuukega Naroda" za naslov. (802—2)
Dečka
ki je dovršil prvi ali drugi razred srednje šole, je zdrav in čvrst ter poštenega obnašanja, vsprejnieoi tako) t prodajalnloo inannfakturnt>XH blaga.
Pran Ol2.ro~ba.tlx,
(794—3) trgovec v Krnu|i.
Zobozdravnik Sctaeiger
sta-viuje Iiolol ,^tadt vvien'
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vaakl dan od 9. do 12. are dopoladne, od 2. do 9. ure popoladne Ob nedeljah ln praznikih od 9. do '/,1. ar«.
Najnovejše  iznajdbe  v zobozdravništvn. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne.
Za vsa dela se jamči. (800_2)
C
i ♦•»■■♦« l
olje iz kitovih jeter!
najčistejše, najsvetejše in najapllvnejie Trate   medlclnalno  olje  la  kitovih Jeter.
Ntaro preverjeno aredstvo proti kailju, zlasti pri plućnih bolesnih, škrofelfalh Itd.
Mala steklenica SO kr., dvojna steklenica 90 kr.
Bergensko Dorseh-evo olje la kitovih jeter v trioglatih steklenicah 1 gld. (793—2)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v L i ul>l juni.  na  >Ion(h<mii trgu 11*
l>r. Friderika JLenglel-n
Brezov balzam.
m
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta lojeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejšo lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lo<ijo se ie dragi daa neznatne luHkfne od polti, ki postane valed tega elsto bela lu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažuosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. l.SO. (179—41)
Dr. Friderika Lengiel-a
BENZOE-MILO.
N»jinilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad BO kr. Dobiva se v LJubljani v (Jb. pl. Trnkov-ey-Ja lekarni in v vseb večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Ileiin, Dunaj, X.
SEESS
T-CLtr
žrebanje!
srečke a I goli
-_*".r*r.-?lJ.i»o-
1
goldinarjev
f f srečk AH goldinarjev.
2291 dobitkov.
(699—37)
ii srečk 1 gold. S® kr.
Srečke a 1 gold. dobivajo se v Ljubljani pri C. G. HIAYER-ji. "BG
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastniua in tisk „Narodne Tiskarne11.