5'+
601'
E D N J A K 4 J 1 Ž. i'41 C A
PRI.*.wkSKI dnevnik
J®nina plačana v gotovini	OAA >.
bb' pitale i gruppo Cena oUO lir
Leto XXXV. Št. 191 (10.410)
TRST, torek, 21. avgusta 1979
^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* ^Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNkvNlK v zasužnjeni
USPEŠNA HUMANITARNA AKCIJA V JUZNOKITAJSKEM MORJU
Vojne ladje z vietnamskimi begunci prispele včeraj v beneško pristanišče
Prepeljali so 891 beguncev - Minister Ruf fini in podtajnik Zamberletli Poudarila, da bo treba sedaj poskrbeti za primerno namestitev in zaposlitev
(Od našega poročevalca) BENETKE — Končala se je akte italijanske vojne mornarice za fteioč vietnamskim beguncem. Vče-J dopoldne so križarki Vitterio neto in Andrea Doria ter pomož-j. - ladja Stromboli priplule v beri^0 pristanišče in se zasidrale teed Trgom sv. Marka. Na krovu “*Io 891 beguncev, ki so jih lavi? ,rešile s trhlih čolnov v južno-?lskem morju.
JH.	konec te akcije je bil ne-'ik° spektakularen; impozanten
j3°P» ladij v Benetke, orevoz ka-IBO časnikarjev na krov s he-~®pterjem. prihod obrambnega mi-z'tra Ruf fini ja in podtajnika pid "atije® ministrstvu Zamberlettija T*®ov, ko so bile ladje še na od-fnt mor.ju, pogovori z begunci, bi^pnfije, sprejem krajevnih o- , ^nsti z županom Mariom Rigom na
.Vendar pa je treba priznati, da jjj “da ta akcija italijanske vojne hiarice uspešna. Njen prvi u-iPen je bil v tem, da je bila hi-č' rekli bi bliskovita, upoštevali ^veda razdalje in hitrost ladij.
JI.	.dni po sklepu o humanitarni
v pomoč beguncem so ladje ^ odplule proti Singapuru. odkopi. so se odpravile na morje, na ^ T del morja, koder so se begun-j 12 Vietnama podajali naproti 'etnu življenju, žal pa v/mnogih toerih tudi naproti smrti, i^lijanska pobuda ni hotela biti j.,*1! bila politično obarvana. Na-jjj*3 je iz potrebe, da tudi Italija ^ svojih močeh pomaga vietnam-j. teguncem, da olajša tragedi-SDnri*' VL pobočnih ali iz go-d^darskih razlogov zapuščajo do-v Wno. Ta pobuda pa je imela — ►..Primerjavi z drugimi — veliko jSdnost, da je bila učinkovita, V tf ^eiji so se odločili za najem Jrlfskih lsTdaj: izAlali so zakon,
, oskrbeli finančna sredstva, na-ladje, imenovali posebni odbor, im.1? vodil akcijo. Vse je trajalo ^a.i mesecev. «Mi smo vodili bit-to* časom,» je dejal včeraj po-iart Zamberietti na krovu kri-lj ae Andrea Doria. «Treba je biti n??6®' takoj, kajti pomagati smo tistim ljudem, ki so bili na tl Id, v ne pa nameščati begunce, \0 So že dosegli kako drugo drža-Odtod taka naglica in kratke (Jdhevne priprave. Prav glede na p;° kratek čas pa velja poudariti Vgj^avljenost posadk mornarice, ki t„ia za «domačo floto», saj se le klfokdaj oddalji iz Sredozemlja in ko se to včasih zgodi, gre le jih Vrst° vljudnostnih obiskov v tu-' Pristaniščih.
ta Lkl'at ni bilo tako. Ni šlo sicer 2» P“jni pohod, vendar je poudaril Uberletti — je mornarica doka-Hj5’ da je lahko koristna tudi v p.11 in da je v trenutku potrebe dtgPvljena, da takoj dvigne si-oC Toliko kritizirane italijanske tja r°žene sile so tokrat dokazale, (jg s° kritike včasih presplošne in st* Premajhni meri upoštevajo bir?ne težave, ki se v italijanski (o “kračiji pojavljajo povsod in ze-yP°gosto.
jjn .Idžnokitejske.n morju lo itali-vojne ladje rešile 515 begun-Ijali i*01 so veliko dela oprav-l.jL, helikopterji, ki so preleteli raznih ladij in čolnov, veči-ko(!f ribiških. Po koncu ženevske 'ač Kence Pa 'z Vietnama ni bilo '■ , “oguncev. Poslanec Zamberlet-ie je hi ot
Irca
ObjjjjP' čolnički dosegli malezijsko
Čl BO ARGENTINA PRISTALA NA IZBOČIM
Ventura v Italiji šele čez tri leta?
Prej bo moral odsedeti kazen za prestopke, ki jih je zagrešil v Buenos Airesu
BUENOS AIRES — Včeraj opoldne je prispel v Buenos Aires diplomatski kurir italijanskega zunanjega ministrstva z zahtevo po izročitvi neofašista Giovannija Venture in z gradivom, s katerim je italijansko sodstvo utemeljilo zahtevo. Gradivo je kurir izročil italijanskemu veleposlaništvu v argentinskem glavnem mestu, ki bo poskrbelo za prevod in že v tem tednu izročilo dokumentacijo pristojnim argentinskim organom. Italijanske oblasti so v primeru Venture opravile vse potrebne formalnosti z nepričakovano naglico, kljub temu pa bo najbrž minilo precej časa, morda celo tri leta, preden bo Ventura lahko zopet okusil «gostoljubnost* domačih kaznilnic, seveda v primeru, da argentinski sodniki osvojijo izvajanje italijanskih kolegov.
Argentinski zakon namreč predpisuje, da mora morebitni zločinec prej odsedeti kazen za morebitne prekrške, ki jih je zagrešil v tej državi, preden ga lahko izročijo tuji pravici.
Ventura je imel ob aretaciji ponarejene osebne dokumente, nekoliko prirejen tastov potni list in argentinsko vozniško dovoljenje prav
tako na ime Maria Bajetta. Za to kaznivo dejanje argentinski zakoni), predpisuje od 3 do 8 let zaporne kazni, kar pomeni, da bo tre viški neofašist moral odsedeti najmanj 3 leta v primeru, da ga spoznajo za krivega. In ni dvoma, da je kaznivo dejanje Venture dokazano.
Edina možnost, da bi Venturo izročili italijanski pravici, seveda če bodo ocenili italijansko zahtevo za utemeljeno je, da ga predsednik republike pomilosti. Vendar, ali bo argentinski diktator Videla pristal na izročitev, ne da bi zahteval v zameno ostrejši pregon argentinskih domoljubov? Pritisk na italijansko vlado najbrž ne bo pregrob in očiten, pač pa pritajen, tako da mednarodna javnost ne bo seznanjena z njim. Prav zaradi tega le redko-kdo verjame argentinskim političnim krogom in tudi sodstvu, ko trdijo, da Argentini ni do takega bara-tanja. Formalno bo razsodba res neoporečna, za kulisami pa bo pesem drugačna, (vt)
Priprave na 6. konferenco neuvrščenih
PREDSEDNIK TITO BO VODIL DELEGACIJO SFRJ V HAVANI
Konferenca bo odprla novo etapo v raz-in krepitvi politike neuvrščenosti
MOSKVA — Včeraj je prispela iz Hanoia 14-članska delegacija predstavnikov spodnjega doma a-meriškega parlamenta.
VOJU
BRIONI — Pod predsedstvom predsednika republike Josipa Broza Tita je bila včeraj na Brionih tretja seja koordinacijske komisije za priprave SFRJ na 6. konferenco voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav.
Predsednik Tito je govoril o pomenu konference in o nalogah jugoslovanske delegacije. Poročilo o pripravah pa je podal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec.
V razpravi so podrobno obravnavali sklepno fazo priprav za vrhunsko konferenco neuvrščenih držav v Havani, dejavnost Jugoslavije in njen delež k splošnim pripravam konference.
Še posebej so poudarili pomen o-sebnega angažiranja predstavnika Tita. njegovih srečanj z državniki neuvrščenih držav ter javnih govorov o bistvenih in perečih problemih politike ter gibanja neuvrščenosti. Velikega pomena so bila tudi srečanja in pogovori članov predsedstva SFRJ z voditelji državniki neuvrščenih držav.
Na seji so odobrili politično diplomatsko dejavnost SFRJ, ki je potekala po določenih izhodiščih in
Križarki Andrea Doria in Vittorio Veneto zasidrani pred Trgom sv. Marka v Benetkah
PO ARETACIJI AVTONOMISTIČNEGA VODITELJA V PARIZU
V RIMSKIH SODNIH KROGIH DVOMIJO DR RODO FRANCOZI IZROČILI PIPERNA
Sporazum o eksiradiciji med Italijo in Francijo izrecno izključuje politične zločine
sfa ®. ie tako dogovoril z malezij-fe .? oblastmi, da italijanske lad-C*ajo še 392 beguncev, ki so s * čolnički dosegli malezijsko Sr, ,0, a so jih Malezijci zavrnili in b^lj ko že mesec dni spali na o-istp' udi njih bi verjetno doletela Ce ,'JS°da kot mnoge druge begun-fttajL. Je, da bi jih Malezijci na *b čolnih odpeljali na sredo V" m .prepustili usodi.
Stop aaanje, ki so ga postav"! be-'dilo Crtl’ Predno so jih vkrcali, je jo? ^dno isto: Ali želite v Itali-Wudg°Vor je bil pritrdilen; spremiš «i5a je ploskanje, kljub temu, Itolij 0raj nihče ni vedel, kje je H Niso si zastavljali vprašanj, Hi ■	0 delali, kam pojdejo. «Re-
Msef' 10 je bila edina njihova
V(wJa misel jih je prevevala še Hd? ' Po treh tednih plovbe od ht^Pura b0 Benetk Izraz je bil iovj] rben in nasmešek se je po-Hif na ustih otrok, deklet, mla-“V oblečenih v prevelike o-t>cj 2a svojo majhno postavo. Le šja st.are,iših'čas ni izbrisal trpljenj ^ dolgih dni in brezkončnih no-•horij fhorju, ko so bili prepuščeni W *n so jih va!o"i premetavali Hm) • tja. Marsikdo, ki si je
V	ArJ P° vkrcanju zaželel odhoda tr 'nefik°, se je v teh treh tednih
V	Wlif 'n se odločil, da ostane
kaj^da, med temi jih je tudi ne-Hlri e*aI° iz izrazito političnih kov ?°V; peščica častnike-’, voja-W a Policistov bivšega južnoviet-8ega režima, ki Wunaj prese-BO.TAN BRENTO * H
Eden najmlajših gostov na ladji A ndrea Doria. Od skupnih 891 beguncev jih 246 še ni dopolnilo 11. leta starosti
PARIZ — Preiskovalni urad pariškega sodišča, takoimenovana «chambre d’accusation» bo začela najbrž že ta teden s preučevanjem zadeve Pipemo, primera voditelja italijanske avtonomije, ki je bil a-retiran v soboto v francoskem glavnem mestu na osnovi mednarodnega zapornega naloga. Kot je znano je Pipemo obtožen ustanavljanja o-boroženih tolp in združevanja v prevratniške namene, ker naj bi po mnenju italijanskih sodnikov kot Ne-gri, Scalzone in drugi avtonomisti sodil med voditelje rdečih brigadi-stov. Pipemo je bil po aretaciji zaprt v pariško kaznilnico Sante.
Zaradi molčečnosti preiskovalcev doslej ni bilo mogoče zvedeti za točne okoliščine aretacije. Ve se le, da so žandarji prišli na sled voditelju italijanske avtonomije, ker ga je nekdo prepoznal, medtem ko je Pipemo mirno sedel v nekem baru v središču mesta in bral časopise. Po nepotrjenih glasovih- naj bi bil ta nekdo italijanski turist, ki je šel po naključju mimo in, komaj- je prepoznal Piperna, nemudoma obve-
stil agente bližnjega komisariata ...	.
s&g g,®* ffpa* k<"u-	šjdm
iiiHiiiinniifiiiiiiiiiiiiiiitHiiHiiiiiiiiiiiiiiHiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiimniiiiiimiiiiiiiiiii
V OLBII ČAKA NA PREVOZ PET TISOČ TURISTOV
Slavka trajektov ohromila povezave med celim in otoki
Dramatičen položaj na Lampedusi, kjer je začelo primanjkovati hrane
udaljeuanje na zadnji strani)
CAGLIARI — Stavka maloštevilnih pripadnikov avtonomnih sindikalnih organizacii pomorščakov, je povzročila dokajšnje težave pri povratku turistov z otokov na celino. Najbolj kritičen je položaj v Olbii, od koder plujejo trajekti s _ Sardinije ter na otokih Lampedusi, Pan-tellerii in Linosi.
Čeprav so zvečer trajekti plovne družbe Tirrenia redno odpluli iz Genove za Sardinijo, .je položaj ves dramatičen, predstavnik sindikalne organizacije CISAL, ki je pred dnevi oklicala stavko je dejal, da so jo preklicali, notem ko se je zanjo izrazilo le kakih 10 članov od skupno 450 vpisanih. V Olbii je bilo sinoči na pomolih kar pet tisoč turistov in približno 1000 avtov, ki so čakali na prevoz. Vsi so morali prespati kar v svojih vozilih, saj zaradi stavke trajekti «Deledda», «Verga», «Citta di Nuoro» in «Staf-fetta mediterraneas. niso pripluli iz Civitaveccnie. število potnikov, ki je čakalo na prevoz, je bilo še vi7 šje, približno 7.500, vendar je 2.500 turistom uspelo odpluti v teku večera z ladjo «Espresso Ravenna* za Genovo in 'Manzoni* za Civita-vecchio. Trajekt «Manzoni» bi moral odpluti iz Porto Torresa, naravnost v Civitavecchio spričo dramatičnega položaja pa so aa preusmerili v Olbio. sai je v Porto Torresu vkrcal le majhno število potnikov in vozil.
Do sklepa, da trajekt preusmerijo v Olbio, je prišlo, potem ko se
je delegacija turistov sestala na županstvu v Olbii s tamkajšnjim županom. Po izjavah funkcionarja Tirrene bi trajekti morali opraviti štiri izredne vožnje, kar je v sedanjem položaju nemogoče. Stvari se ne bodo izboljšale niti v prihodnjih urah; čeprav so stavko preklicali, saj so vsi prostori za prihodnje odhode že oddani, tako da bodo lahko vkrcali le še nekaj sto oseb.
Turisti, ki čakajo v Olbii, so razkačeni. saj trdijo, da si oblasti ne prizadevajo dovolj, da bi rešile dramatični položaj. Nobene politične pobude ni bilo niti na vsedržavni niti na deželni ravni, da bi stavko pomorščakov pravočasno preprečili. K temu je treba dodati še dejstvo, da mora večina turistov, ki l so ostali blokirani na Sardiniji v najkrajšem času doseči svoja delovna mesta.
V Cagliariju je bilo zjutraj srečanje med prefektom, županom, poveljnikom karabinjerjev in predstavniki luške kapitanije, da bi skušali olajšati težave potnikov. Niso si omislili nič boljšega, kot da jim v mestnem pristanišču določijo poseben pomol, kjer lahko še naprej mirno čakajo na odhod.
Na Siciliji je položaj nekoliko boljši, vsaj v Mesini, od koder plujejo trajekti v Reggio Calabrio. Tam je položaj skoraj popolnoma normalen, saj na zasebnih trajektih nihče ne stavka. Še več, da bi zadostili zahtevam potnikov, ki so se odre-
kli odhodu iz Palerma in drugih pristanišč in s<> se odločili za Mesino, so dali na razpolago še devet ladij, tako da je prevoz še hitrejši kot v normalnih okoliščinah.
Mnogo bolj dramatičen je položaj na Lampedusi, otoku sredi Sredozemskega morja, ki je bližji Tuniziji kot Siciliji. Na Lampedusi je 450 turistov, ki so morali ostati na otoku zaradi stavke pomorščakov pomorske družbe Siremar. Vsaj 300 oseb je zasedlo tamkajšnje letališče in zagrozilo, da bo preprečilo pristanek letala.
Župan, ki je bil te dni v Agri-gentu, se je takoj vrnil skupaj s prefektom Farino s helipkoterjem in prepričal turiste, da so so umaknili z letališča. Položaj je še zlasti težaven, ker je zaradi stavke začelo primanjkovati hrane ne samo za turiste, temveč tudi za domačine. Mnogi turisti, še zlasti študentje, so tudi ostali brez denarja. Proučujejo možnost, da bi na otok poslali vojaška letala C-130. Da bi olajšala položaj turistov, je občina sklenila izdati podpore za one, ki so ostali brez denarja, gostince pa so pozvali, naj bodo uvidevni če bi morda komu pošel denar.
Obstajajo težave tudi za poveza vo z drugimi manjšimi otoki, n.pr. na Linosi, ki ni daleč od Lampeduse, je ostalo baje blokiranih 1.500 oseb, vendar prihajajo od tam vesti le s težavo. Baje so razmeščeni delno po hotelih, delno pa po ribiških hišah in kampih, (if)
Po pričevanju francoske policije se, Piperno ni skušal upreti aretaciji. Mirno je izročil svoj potni list, ki je bil med drugim veljaven, in se ni upiral osebni preiskavi, ki. je dokazala, da ni imel orožja. Ogorče: no je protestiral le, ko so policisti odredili poskus s parafinom, da hi ugotovili, ali je streljal pred kratkim. Ta poskus je najbrž v zvezi z domnevo, da naj bi bil dan prej v Viareggiu, kjer naj bi po spopadu s policijo ušel roki pravice.
Vprašanje, ki bo odločilnega pomena za usodo avtonomističnega voditelja, je, koliko časa je Pipemo že v Parizu. Teoretično je sicer i-mel dovolj časa, da je po spopadu v Viareggiu zapustil Italijo in px-i-bežal v Francijo, toda, ali je mogoče, da se begunec lahko prebije kar tako skozi policijski obroč in nato nemoteno prestopi državno mejo? Pipemov zagovornik pa s svoje strani trdi, da številne priče lahko potrdijo, da je voditelj avtonomije vsaj deset dni v francoski prestolnici. Te priče se vsekakor še niso oglasile, vse, kar je bilo doslej mogoče izvedeti je le, da je Piperno prišel v Rue Tron-chet, nedaleč od kavarne, kjer je bil zvečer aretiran, okrog 13, ure. Tako je izjavil lastnik kioska, ki naj bi prodal voditelju avtonomije sveženj časopisov. V kavarni naj bi se Pipemo najprej srečal s svojim italijanskim zagovornikom, odv. Mancinijem, nato pa še s časnikarjem levičarskega dnevnika Liberation*.
Takoj po aretaciji avtonomističnega liderja so rimski sodniki začeli zbirati gradivo, s katerim bodo podkrepili svojo zahtevo po izročitvi. Glede uspešnosti italijanske zahteve so v Rimu pesimisti, saj je francosko sodstvo že nekajkrat zavrnilo podobne zahteve, ko je šlo za primere izrazito političnih zločinov. Tako se je zgodilo z voditeljem avtonomističnega gibanja v Bologni Francescom Bernardijem, tako z Antonim Bellavisto, odgovornim urednikom biltena «Controin-formazione*, ki naj bi ibilo poluradno glasilo RB, medtem ko je bil izročen italijanski pravici fašistični terorist Mario Tuti. Vendar toskanski kolovodja ni bil obtožen zgolj političnih kaznivih dejanj, pač pa tudi umora dveh policijskih podčastnikov.
Vprašanje je sedaj, ali bo francosko sodstvo osvojilo teze italijanskih kolegov, zlasti ker sporazum o eks-tradiciji, ki sta ga državi podpisali pred skoraj enim stoletjem, izrecno izključuje politične zločine. Poleg tega gre tudi poudariti, da francoski sodniki niso ravno najbolje razpoloženi do italijanskih, ker so slednji že nekajkrat zavrnili njihove zahteve po izročitvi navadnih zločincev, ki so bili v domovini obsojeni na smrt.
Zaradi vsega tega rimski sodniki s pomočjo pravnih izvedencev pravosodnega ministrstva zelo skrbno preučujejo zbrano gradivo, na katerem bodo osnovali zahtevo po i-zročitvi Piperna, glavno pravdni-štvo pa prav tako skrbno pripravlja spremno poročilo,
V okviru zadeve Pipemo gre končno omeniti še preiskav^ v Versilii:
policija je še vedno prepričana, da bo Raul Ferrer0 « Peruja. V svo-=- >-=*'•-—u:	«♦*•“ jem uvodu je generalni direktor od-
š*8Šr*SS človeške pravice pri v)ZN Van Bcven poudaril, da je treba
konkretnih smernicah. Ugotovili so,, da je Jugoslavija storila vse, kar je v njenih močeh, da bi bile priprave za bližnje srečanje kar najbolj uspešne,
Na seji so poudarili, da je šesta vrhunska konferenca zelo pomembna tako s stališča nadaljnje uveljavitve temeljnih načel in ciljev politike ter gibanja neuvrščenosti, krepitve enotnosti in akcijske sposobnosti neuvrščenih držav kot tudi glede izgradnje skupnih stališč ter dejavnosti v zvezi z aktualnimi svetovnimi dogajanji, predvsem na področju boja za novo mednarodno ekonomsko uveljavitev.
Komisija je izrazila prepričanje, da bo konferenca odprla novo e-tapo v razvoju in krepitvi politike neuvrščenosti, njenega konstruktivnega vpliva na svetovna dogajanja, predvsem pri razvijanju in bogatitvi medsebojnega sodelovanja neuvrščenih držav.
Na predlog predsednika reoubli-ke je predsedstvo SFRJ določilo jugoslovansko delegacijo za 6. konferenco voditeljev držav ali vlad neuvrščenih držav.
Delegacijo bo vodil predsednik Tito, v njej pa so Vidoie Žarkovič, Miloš Minič, Josip Vrhovec, dr. Anton Vratuša, Berislav Badurina in Budimir Lončar.
kler nam ne bodo neizpodbitno dokazali, da smo se zmotili.* In če ni bil avtonomistični voditelj — pripominjajo — je bil najbrž nek drug terorist, drugače ne bi pobegnil na tak načip. Vprašanje, pa je,- kdo je bil. Tridnevno prečesavanje Versi-lie zaenkrat ni obrodilo sadov, saj preiskovaici doslej niso izsledili niti avtomobila, s katerim je neznanec pobegnil, (vt).
Podkomisija OZN za pravice manjšin
ŽENEVA — Včeraj se je sestala podkomisija OZN za boj proti diskriminacijam in preganjanju manjšin. Podkomisija je začela svoje zasedanje z izvolitvijo predsednika, in sicer Bolgara Julia Bahnova, podpredsednika pa so predstavniki Sirije, Nigerije in Velike Britanije.
Poročevalec sedanjega zasedanja
nujno izboljšati položaj milijonov ljudi, ki so* brez osnovnih življenjskih pfaric,
Van Boven je prikazal položaj Kampuči.jcev za časa Pol Potove vlade,,Nikaragujcev pod Somozo, v Ekvatorialni Gvineji in v Južni A-friki.
Po Van Bovenovem mnenju je treba nujno ugotoviti vse kršitve človeških pravic in samo z odločnostjo in dobro voljo bo lahko vsa mednarodna skupnost preprečila na-daljne kršitve.
Podkomisija je sestavljena _ iz predstavnikov 26 držav: 12 afriških in azijskih, 6 zahodnih in 5 latin-sko-ameriških.
Podkomisija bo končala zasedanje 7. septembra.
BEOGRAD - Po oddihu v Jugoslaviji je včeraj odpotoval v Španijo generalni sekretar španske KP Santiago Carillo.
Luis Cabral na obisku v lipid
LIPICA — Predsednik administrativnega sveta Gvineje - Bisao Luis Cabral, ki se kot gost predsednika republike Josioa Broza Tita mudi na oddihu v Sloveniji, si ,ie včeraj ogledal kobilarno v Lipici. Za tc n ga je predsednik SO Sežana Boris Bernetič seznanil z razvojem in gospodarskim napredkom primorskega dela Slovenije.
Popoldne je visoki gost iz prija-tfjjske neuvrščene države obiskal Postojnsko jamo, na Bledu, pa se je pogovarjal s predstavniki Slovenijalesa o dosedanjem in prihodnjem sodelovanju te naše delovne organizacije z gospodarstveniki is Gvineje - Bisao.
Sedem mrtvih na cesti Zagreb - Beograd
BEOGRAD — Na jugoslovanskih cestah se število smrtnih nesreč veča. V zadnjih sedmih dneh je nad trideset oseb zgubilo življenje in več jih je bilo ranjenih. Najhujša nesreča se je pripetila na cesti Zagreb - Beograd. V bližini Popovca je avtobus, ki je vozil iz Zagreba, iz neznanih razlogov trčil v nasproti vozeče vozilo. Udarec je bil tako močan, da se je avtobus zaletel še v dva avtomobila, nato pa se je prevrnil v jarek. V nesreči je sedem ljudi izgubilo življenje, dvaintrideset pa je bilo ranjenih.
Homeini pripravlja dokončno «rešitev» kurdskega vprašanja
Kurdistanu je zavladalo moreče zatišje, ki ne napoveduje nič dobrega. Teheranski radio je sporočil, da je mirno tako v Pavehu kot v Sanan-dažu. V tem zadnjem mestu pa sploh ni bilo neredov, kar so potrdili sam guverner in kurdski krogi. Homeinijev poziv vojski, naj priskoči na pomoč sanandažki garniziji, «ki so jo napadli banditi Ljudske stranke Kurdistanas, je torej le provokacija in pretveza, da se dokončno reši kurdsko vprašanje.
Ajatuiarf Homeini je obenem pozval včeraj «drage kurdske brate*, naj obračunajo z voditelji satanske stranke. Iranski islamski voditelj je pri tem mislil na Ljudsko stranko Kurdistana, ki so jo predvče-
rajšnjim prepovedali. Obenem je Homeini «preklel» vse, ki «rušijo prijateljstvo med suniti in šiiti*. Homeinijevo prekletstvo in zagotovila o bratstvu pa ne bosta prepričala Kurdov, saj so si na jasnem, da se za njih pričenja boj za življenj.
Homeinijeve integraliste ne moti kurdska veroizpoved, moti jih njihovo svobodoljubje. Kurdski problem stopa torej v širše vprašanje «isla-mizadje* države. Včeraj je «islam-sko revolucionarno pravdništvo* u-kinilo najbolj razširjen mladinski tednik «Džavanan», ne da bi obrazložilo svojega ukrepa. Tednik je bil namreč nepolitičen in se je ukvarjal le z mladinskimi problemi, po revoluciji je celo zavzel nekoliko
proislamska stališča. Z včerajšnjim ukrepom je iranska islamska oblast ukinila že dvajset časopisov. Medtem {»staja iz dneva v dan bolj ostra cenzura, «revoluriorarji* pa grozijo, da bodo zaprli še druge časopise.
V tem napetem vzdušju se je včeraj prvič sestala skupščina izvedencev, ki bodo morali sestavili iransko islamsko ustavo. Predsedstvo so poverili ajatulahu Mohamedu Beheštiju, ker jo je ajatolah Mon-tazerin zavrnil. Skupščina bo sestavila ustavo, ki se bo zgledovala samo po islamu, (voc)
Na sliki (telefoto ANSA-UPI) 1-ranska vojska straži pomembno u-lico v Pavehu.
PO MUČNI ODISEJADI PO JUŽNOKITAJSKEM MORJU
Veseli obrazi vietnamskih beguncev ob prihodu v taborišče na Padričah
Prispelo jih je 146, ki so jih razmestili v dva stanovanjska bloka ■ Pričevanja o njihovi tragediji - Prvi kontakti z ostalimi begunci - Provokacija mladih fašistov pred vhodom v taborišče
Prišli so. Širok nasmeh in mahanje z rokami skozi okna štirih avtobusov sta bila prvi pozdrav njihovemu novemu, čeprav začasnemu bivališču in vsem, oblastem, organom javne varnosti, novinarjem in drugim radovednežem, ki so jih včeraj pričakali v begunskem taborišču na Padričah. Nato so počasi, disciplinirano izstopili, vzeli brez vsake gneče iz prtljažnikov svojo skromno prtljago, se tiho razvrstili v dolgo vrsto in počakali, dokler jih niso {»klicali.
Tak je bil prvi stik 146 vietnamskih beguncev z begunskim taboriščem na Padričah, kamor so prispeli včeraj ob 17.45 iz Benetk po dveh urah vožnje z avtobusi. Po nekajmesečni odisejadi po Južno-kitajskem morju na ladjah, ki so bile bolj podobne orehovim lupinam kot pravim ladjam in po dvaj-setdnevni plovbi na ladjah italijanske vojne mornarice, so včeraj končno lahko zaspali na suhem, v stanovanjskih blokih številka 4 in 5, ki so jih prav za to priložnost prenovili in popolnoma preuredili. Oblečeni so bili večinoma v plave kombinezone, ki so jih dobili na ladjah; med njimi je kar mrgolelo otrok, ki so pozdravljali »čiau, čiau», kot so jih naučili italijanski mornarji. Na vsakem avtobusu so imeli za spremljevalce po nekaj prostovoljcev Rdečega križa in tolmača, vietnamskega mladeniča, ki že dalj časa študira v Italiji.
Medtem ko jim je upravni vodja taborišča, dr. Mario Desiderato, začel s pomočjo tolmača in asistentke dodeljevati sobe. v katerih bodo vsaj za nekaj časa bivali, smo se pogovorili z nekaterimi od njih, ki so obvladovali ali angleščino ali pa francoščino.
Ngo Tuan Thanh, tako je ime mladeniču, s katerim smo prišli najprej v stik, je študiral na trgovskem zavodu v Saigonu, predno se je začela njegova tragična avantura. Povedal je, da je večina beguncev, ki so prišli na Padriče, iz Sai-gona ali iz okolice, in da so to bivši uradniki, bančni uslužbenci, trgovci. Kmetov je med njimi malo. Večinoma so to starejši ljudje. O tragični plovbi v Južnokitajskem morju ni hotel nič povedati; rekel je, da je zanj pretežko obnavljati tiste trenutke.
Pretresljivo je bilo pričevanje Nguyen Tan Buna, 26-letnega mladeniča prav tako iz Saigona.
«Odšli smo na morje skoraj brez hrane in vode,* je pripovedoval. ♦Pluli smo šest dni, dokler nismo prispeli do malezijske obale. Tu smo ostali lahko le nekaj ur, kajti spet so nas vrgli na morje. Bilo nas je približno 320 in pluli smo na štirih majhnih ladjah, ki so bile privezane druga z drugo. Bili smo tako natrpani na ladjah, kot je lahko riž stlačen v posodi. Imeli pa smo srečo, saj nas je že drugega dne zagledala italijanska ladja in nas vzela na krov.*
Izvedeli smo še, da je Nguyen gospodarski inženir, da je štiri leta delal v Saigonu in da je od njegovih živa še starejša sestra, o kateri pa že dalj časa nima nobenih vesti.
Dolga vrsta Vietnamcev se je medtem že skrčila. Pred dr. Desi-deratom in ob številnih novinarjih ter radovednih beguncih jih je stala še še peščica, ki ie še čakala na dodelitev sobe. Pred tem so poskrbeli za stanovanje že vsem 27 družinam. Najštevilnejšo, tisto z devetnajstimi člani, so razmestili v tri sobe s po šestimi posteljami in posteljico za najmlajšo članico. Ko so končno vsi dobiii bivališče, je minilo le slabe pol ure, odkar so Vietnamci prispeli na Padriče.
Stanovanjska bloka številka 4 in 5 sta tako zaživela. Medtem ko so si starejši ogledali prostore (spalnice, dnevne sobe in sanitarije), so
otroci kar brez prestanka tekali po hodnikih. Videti je bilo, da so o-boji veseli nad novim stanovanjem. Za večino od njih je seveda to stanovanje zgolj začasno, kajti že na ladjah so izrazili željo, da bi jih prepeljali v Ameriko. Nekaj jih je še neodločenih ali bodo odšli, ali pa bodo ostali. Od njihovega počutja v prihodnjih dneh bo verjetno odvisno, za kaj se bodo odločili.
Prihod Vietnamcev je seVeda vzbudil precej radovednosti med 382 begunci, ki so bili že prej gosti taborišča. Večina od njih jih je toplo sprejela, že takoj po prihodu je začela kontaktirati z njimi, jih spraševala o njihovem potovanju. Bili pa so tudi taki, ki so že pred dnevi odločno nasprotovali njihovemu prihodu. Bali so se, da bodo postali Vietnamci neke vrste
»superbegunci* (kot se je izrazil načelnik urada za tujce pri tržaški kvesturi dr. D’AAgostino), da bodo imeli privilegije za odhod iz taborišča v tujino. Nekateri pa so bili tudi nevoščljivi nanje, ker so jim dodelili dva popolnoma prenovljena bloka. Kljub tem nasprotovanjem pa ni prišlo včeraj v taborišču do znakov nestrpnosti.
Bolj naelektreno je bilo ozračje pred vhodom v taborišče, kjer se je po prihodu vietnamskih beguncev zbrala peščica pripadnikov fašističnega «Fror. : della gioventu* s transparenti v angleščini in letaki. Očitno so hoteli izkoristiti to priložnost, da opozorijo nase, vendar poskus jim je tudi tokrat klavrno propadel. Zanje se sploh nihče ni zmenil, tako da so jo po kakih desetih minutah kar sami mahnili tja, od koder so prišli.
Kot smo uvodoma omenili, je prisostvovalo prihodu Vietnamcev mnogo predstavnikov oblasti. Na izrecni ukaz ministra za šolstvo je prišel novi tržaški šolski skrbnik De Rosa, ki ima nalogo, da preveri, kakšne so možnosti za uvedbo pouka za približno 40 šoloobveznih o-trok. Mons. Bottizer, ravnatelj tržaške Charitas, je uradno predstavljal tržaškega škofa Bellomija, poleg tega je bilo prisotnih tudi več predstavnikov policije.
Po ogledu stanovanj in pr 'h kontaktih z novim okoljem je tolmač Ghuyunh Le Thanh, ki že šest let študira medicino na univerzi v Pavii, začel vabiti vietnamske begunce na njihovo prvo večerjo v menzi taborišča. Jedilni list je predvideval rižoto na grški način, mineštro, ocvrtega piščanca in sadje. Vietnamci — dober tek. (šč)
VPRAŠANJE BIVŠE STEKLARNE VETROBEL
Prihodnji teden sestanek enotnega odposlanstva v Rimu
Sinoči novo srečanje na prefekturi - Danes dopoldne se bodo delavci ponovno sestali na sindikalni skupščini
Kljub stalnemu prizadevanju delavcev, članov tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. tudi včerajšnji dan ni prinesel nič bistveno novega v zvezi z napovedano preosno-vo stare steklarne Vetrobel — danes SIRT. Prizadeto delavstvo se je dopoldne zbralo na sindikalni skupščini v menzi obrata, kjer je v imenu pokrajinskega vodstva sindikalne zveze nastopil sindikalist Di Turo, ki je delavce seznanil z najnovejšimi posegi na krajevni ravni in v Rimu za dokončno rešitev vprašanja finansiranja pre-osnove.
Z zadevo Vetrobel - SIRT se kakor znano poleg vodstva ICIPU — na tehnično-finančni ravni — ukvarja tudi predsedstvo vlade — na politični ravni —, po nalogu predsednika Cossige pa je skrb za temeljito preučitev celotnega problema prevzel načelnik kabineta predsedstva ministrskega sveta dr. Squillante. Zdaj gre za to, da predsednik Cossiga skliče dokončni sestanek z enotnim odposlanstvom iz Trsta, v katerem bodo parlamentarci z našega območja, predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniškega sveta ter deželni odbornik za industrijo (preosnovo bo delno finansirala deželna uprava) Ri-naldi. Datum sestanka ni bil še določen, po vsej verjetnosti pa bo do njega prišlo prihodnji teden.
Prisotni delavci so bili s temi u-gotovitvami nezadovoljni in so sindikalistom poverili nalogo, naj že popoldne ponovno nastopijo na prefekturi z zahtevo po dokončni določitvi datuma za omenjeni sestanek. Zanimivo je pri tem, da je prišla med skupščino do izraza tudi zamisel, da bi delavci sami, kolikor bi se vlada ne zavzela za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, ponovno pognali proizvodnjo ravnega stekla v samoupravnem režimu.
Popoldne ob 17.30 je bil sestanek na prefekturi, katerega sta se udeležila prefekt Marrosu in načelnik kabineta Mazzurco. Na ustrezen telefonski poziv je načelnik kabineta ministrskega sveta Squillante {»trdil, da bo sestanek z enotnim tržaškim odposlanstvom v tednu od 27. avgusta do 1. septembra, datuma pa ni mogel določiti zaradi tega, ker je bilo doslej nemogoče »zbrati* predsednika Cossige in ministrov, ki nej bi se udeležili sestanka, da bi bil ta dokončen in sklepčen glede na pristojnosti posameznih mi-
nistrstev za rešitev tega vprašanja. Dr. Squillante je hkrati zagotovil, da bodo delavci SIRT do petka prejeli zaostale prejemke iz dopolnilne blagajne za mesec julij.
Glavna zahteva sindikalistov, da bi zvedeli za dokončen datum sestanka, je ostala torej brez odgovora. Zaradi tega je pričakovati, da bedo delavci, ki se bodo danes dopoldne ponovno sestali na sindikalni skupščini, ponovno uprizorili protestno manifestacijo po mestnih u-licah.
Predavanje o Bretoncih
ZARADI MUHAVOSTI VREMENA
ZA EN DAN PODALJŠAN DOLINSKI PRAZNIK ZŽl
Danes zvečer, ob 20. uri bo na sedežu tržaškega esperantskega združenja, v Ul. Trento 1, predavanje o Bretaniji, ki ga bosta imela Francoza Christian in Monique Ber- knjige pisateljice Natalije Baran-
Praznikom Zveze žensk Italije vreme že od nekdaj ni bilo preveč naklonjeno. Temu svojemu neprijaznemu «običaju» se ni izneverilo niti letos, ko je s svojo muhavostjo celoten potek manifestacije krepko {»gojilo.
Tako so prirediteljice v soboto v Dolini festival lahko samo odprle: ves ostali program pa so morale prenesti zaradi dežja. Nedeljski program je bil že natrpan zato so morale festival podaljšati še za en dan, da bi lahko izvedle najavlteno okroglo mizo na temo «ženska in nasilje*, temo, ki je dejansko označevala letošnji pokrajinski festival Zžl.
V nedeljo so se članice Zžl rešile iz zagate tako, da so predvideni kulturni .spored s prireditvenega prostora v Dolini prenesle v gledališče »France Presežen* v 3o-ljuncu.
Tako je po krajšem pozdravu Ne-rine Švab in Ester Pahor najprej Savina Remec brala odlomke iz
tin, in sicer v mednarodnem jeziku esperanto.
skaje »Teden kot vsi drugi*, ki zelo učinkovito opisuje nadvse utrud-
NA POBUDO RAJONSKEGA SVETA ZA SV. VID
Na Trgu Cavana kljub prepovedi debata o centrih za umsko zdravje
Na Trgu Cavana se je včeraj kljub prepovedi občinskih oblasti, odvijala kulturna manifestacija, ki jo je organiziral rajonski svet za Sv. Vid in staro mesto, s sodelovanjem centra za umsko zdravje. Že zgodaj zjutraj so organizatorji postavili zanimivo fotografsko razstavo čmo-belih slik, ki sta jih posnela Luigi Zoto in Fabio Batelini. Razstavo si je v teku dneva ogledalo več tisoč ljudi. Razstavljene slike in z njimi povezano besedilo so dale jasen pogled kritičnega stanja tega mestnega rajona. Od 1828 stanovanj, kolikor jih premorejo v tem rajonu, je kar 785 takih, ki zaradi vlage, pomanjkanja higienskih naprav, luči in zračnosti niso use-ljiva. 50 odst. prebivalstva mestne četrti sestavljajo starejši občani, med temi je mnogo upokojencev in gospodinj. Kar 57 odst. družin prejema mesečni dohodek 100 tisoč lir. Tudi zdravniški pregledi otrok so pokazali, da se neurejenost življenjskega ambienta pozna tudi pri nji-hovnem zdravju.
Kulturni del manifestacije se je začel kot napovedano v večernih
Vietnamski begunci mirno čakajo pred taboriščem, da jim dodelijo sobe
....................................................................................................iiiiiiiiiiiniiiiiii|i«inmmi«jiiiiiiiiiMiiiiiiiii»iiiiiiiiiMiMmiMiiiriiMi!iiiiuMinniiiiitimiiiiMiiiMiiliiiiiii(!iitnninniiiiiiii,i,MtT.i,nii,*iii..
POLEJffl PREMOR SE . BLIŽA KONCU
■ ■ ■■    	i	> ih)11"—
V
Cez dober teden ponovno reden delovni utrip v mestu
Danes se vrne na delo 750 delavcev obrala Ba.xler - Se vedno zaprtih mnogo trgovin
Velikošmamski poletni premor se naglo bliža koncu. Še teden dni in tudi naše mesto bo ponovno zaživelo svoje običajno delovno življenje, ko se bodo dopustniki vrnili z morja ali iz hribov in ko bodo tudi krajevne ustanove začele ponovno redno delovati, kolikor se njihova aktivnost — vsaj v nekaterih primerih — lahko smatra za čredno*.
Iz drugih italijanskih mest poročajo te dni o masovnem povratku delavcev v tovarne. Ta pojav je razvit tudi v nekaterih središčih naše dežele (tako se je na primer vrnilo na delo okrog 4UU0 delavcev tržiške ladjedelnice Italcantie-ri, 4. septembra pa bo masoven povratek delavcev v razne obrate Zanussi v Pordenonu in bližnjih središčih), pri nas v Trstu pa je
Nasmejan obraz vietnamske mater*
manj opazen, ker v tukajšnjih industrijskih obratih velja na splošno pravilo razvrščanja delovnih počitnic čez vse leto. Za posamezne obrate pa le velja, da se v njih v času velikega šmarna proizvod nja enostavno ustavi. Tako je na primer v tem času stala tovarna Baxter, v katero se 750 zaposlenih delavcev vrne prav danes. Kot rečeno, pa ta pojav pri nas ni tako izrazit kakor drugod v deželi in v Italiji sploh.
Pač pa je pri nas v modi nerodna navada, da je zlasti v drugi polovici avgusta zaprta najmanj vsaka druga trgovina. Na tem po-di-očju opažamo vsako leto nesmotrno zaporo cele vrste trgovin iste kategorije, in to velja za obsežne mestne predele. V tem pogledu velja v mestu že nekaj let precejšnja anarhija, kar krepko občutijo gospodinje, še zlasti pa priletni občani, ki predstavljajo — tudi tega ne smemo pozabiti — dobro tretjino vsega tržaškega prebivalstva. Ti se bodo oddahnili šele v začetku septembra, kajti v:čina trgovin je — po napisih na spuščenih navojnicah sodeč — »planirala* počitnice do konca tega meseca.
• Dne 31. t.m., ob 19. uri se bo na
sedežu v Ul. Roncheto 77 sestal rajonski svet za Škedenj in Čarbolo.
Skupina Tržačanov Izzvala
pratep v Lignanu
V disco klubu »La Caravella* v Lignanu se je skupina sedmih mladih Tt-žačanov predsinočnjim spoprijela z osebjem lokala. Pretep je zahteval pet ranjenih, od katerih so dva sprejeli celo v bolnico v La-tisani. Do pretepa je prišlo, ker je sedmerica hotela po vsej sili v lokal, čeprav jim .je gospodar vljudno obrazložil, da .je že pozna ura in da je lokal prenatrpan. Vročekrvni mladeniči ga seveda niso poslušali, temveč vdrli v prostore disco kluba, kjer so se spoprijeli z natakarji. Šele po prihodu policije se je v lokal vrnil mir. Medtem ko so lastnika in nekega natakarja odpeljali v bolnico, so mlade Tržačane prijavili sodišču zaradi pretepa in namerne povzročitve telesnih poškodb. Ti so 21-letni Fabio Basile iz Ul. Pagano 3, 25-letni Roberto Alessi iz Ul. Quinto Bajeno 3, 24-letni Sergio Mazzullo iz Ul. Pasteur 11, 24-letni Sergio Cola-gnatti iz Istrske ulice 214, 23-letni Vladimiro Klemen iz Ul. Giuliani 31, 22-letni Bruno Pasutto iz Ul Grunhut 25 ter 23 letni Mauro Ser-viliani iz Ul. Del Farnetello 43.
(dgg>
PO ZAMISLI LEPOSLOVNE IN FILOZOFSKE FAKULTETE TRŽAŠKE UNIVERZE

V načrtu učbeniki za poglobitev kulturne umetniške in književne stvarnosti pri nas
Knjižna zbirka, ki izide tudi v slovenskem jeziku, naj bi zapolnila vrzeli v dosedanjem šolskem pouku - Pri pobudi sodeluje tudi pokrajinska uprava
vi natančne dokumentacije na primer dojame v vsej njihovi globini in razsežnosti nekatere pojme, ki jih danes označujejo presplošno. Vzemimo izraz «mitelevropska*. ki zadeva domnevno značilnost tržaške kulture, oziroma vlogo Trsta kot stičišča različnih omik in kultu!; izraz je še danes sporen, zato je pojem vredno natanko opredeliti v vseh njegovih smiselnih od-teokih.
Omenjena fakulteta bo torej s sodelovanjem pokrajinske uprave izdala zbirko učnih tekstov vzgojno-p;-oblemske narave, ki bodo obenem pomenili dokumentacijsko podla,"o za nadaljnje raziskovanje kulturnih
Leposlovna in filozofska fakulteta tržaške univerze je sprožila zamisel, da je treba študirajoči mladini na višjih srednjih šolah in profesorjem, kakor tudi delovnim močem, ki imajo vsako leto pravico do 150 ur prostega časa za izobraževanje, postreči z učinkovitejšimi učbeniki za globlje poznavanje krajevne kulture, umetniške in krajevne ustvarjalnosti. To pa zato, ker se na Tržaškem srečujejo raznolike narodnostne, verske in jezikovne skupine z lastnimi literarnimi in kulturnimi izročili ter značilnostmi, ne da bi se doslej ustvarilo med njimi koristno medsebojno spoznavanje.
Za izpeljavo pobude je fakulteta zaposlila za sodelovanje tržaške pokrajinske uprave, ki se je po odborniku za šolStvo in kulturne dejavnosti prof. Stcliu Spadam prošnji ugodno odzvala ter tudi sama iznesla vrsto predlogov. Hvalevredna zamisel sloni med drugim na potrebi, da sc učna mladina in šolniki pobližje seznanijo z ozemeljsko stvarnostjo, kjer študirajo, oziroma službujejo, še zlasti pa, da se šolskim zavodom pri-ski bijo ne zgolj poučna, temveč tudi takšna izobraževalno-vzgojna sredstva, ki naj v šoli sprožijo kar najbolj temeljito poglabljanje in raziskave na književnem, kultu! nem in umetniškem področju; ta sredstva pa morajo biti na voljo tudi širši javnosti, ki naj na osno-
Policija odkrila mladega roparja, tatu in pretepača
POZIV
LJUBITELJEM KRASA
Kraška ohcet je etnografska in folklorna manifestacija, ki jo prireja zadruga »Naš Kras* na amaterski osnovi in s prostovoljnim delom.
Zato vabimo vse člane zadruge in vse ljubitelje Krasa, da v dneh kraške ohcetl pomagajo organizatorjem bodisi z delom v osmicah bodisi kako drugače.
Vse, ki bi se odzvali našemu vabilu, prosimo, da sporočijo svoj naslov na telefonsko številko 794-672 (Primorski dnevnik) ali 60-261 (Kravs).
umetniških in književnih značilnosti modernega in sodobnega Trsta. Zbirki bi utegnili nadeti naslov «Kultura in družba v Trstu — Problemi in dokumenti*; sestavljale jo bodo publikacije z največ 100 stranmi (40 do 50 teksta in ravno toliko antološko-dokumentacijskega gradiva). Opremljene bodo z bibliografskimi vložki, zasnovane pa po predhodnem posvetovanju s šolniki in glede na želje in potrebe učeče se mladine in delavstva.
Prve knjige bi morale zajemati sledečo problematiko:	italijanska,
slovenska in nemška kultura v Trstu, nato še grška, židovska, srbska in druge kulture, zatem narečne in drage značilosti ter še življenje in družbeno-kulturni razvoj r.ar šega mesta ob zatonu habsburškega cesarstva. Gornjim publikacijam nekako uvodnega značaja, ki naj bi zapolnile dosedanje vrzeli v šolskem pouku, bodo sledile knjige o časnikarstvu v našem mestu, o knjižnicah, arhivih in muzejih, gledališkem in glasbenem udejstvovanju, urbanističnem razvoju, likovni umetnosti, znanstvenem delovanju, ljudskih običajih v mestnem okolju in nazadnje o političnem in kulturnem vplivu na nastajanje popevk.
Zbirka bo poleg italijanskim namenjena tudi slovenskim šolam, zato bodo posamezne publikacije izdane hkrati tako v slovenskem kakor v italijanskem jeziku.
(dg)
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 20-letnega Stefana Della Zotto iz Ul. di Vittorio 12, ki se je kljub svojim mladim letom izkazal za že izkušenega roparja, tatu in pretepača. Kot so ugotovili policisti in kot je mladenič pozneje tudi priznal, je Della Zotta od lanskega poletja do avgusta letos opravil dva ropa, šest tatvin, enkrat mu rop ni uspel, trikrat pa je pri svojih podlih podvigih tudi pretepel svoje žrtve.
Mladenič si je s svojimi zločinskimi dejanji na lahek način prislužil kakih 600.000 lir, motor suzuki, ciao in vespo. Agenti so mu prišli na sled, potem ko so poostrili nadzorstvo nad središčnimi ulicami. kjer je Della Zotta navadno ropal v večernih urah pešce. Trenut-
no se zlikovec zdravi v glavni bolnišnici, kamor so ga prepeljali 3. avgusta po prometni nesreči v Ul. Slataper, v kateri se je huje ranil.
nalezljive bolezni
Tržaški zdravstveni urad je zabeležil v mesecu juliju 91 primerov nalezljivih bolezni v tržaški občini, in sicer: dva primera skrlatinke, po en primer meningitisa in ošpic, 14 primerov jetike, 26 primerov noric, en primer oslovskega kašlja, 4 primere vnetja priušesne slinavke, 6 primerov rdečic, 9 srbečice, 12 primerov nalezljivega vnetja jeter, 12 primerov salmoneloze, 2 mononukleoze, en primer gastroen-teritisa in en primer vnetja lasišča. En primer rdečic so zabeležili tudi v dolinski občini.
Na openski postaji
zaplenili 18 kg hašiša
Predvčerajšnjim zvečer so agen-’ ti železniške policije in finančne straže zaplenili na openski postaji 18 kilogramov surovega hašiša. Mamilo je bilo skrito v železniškem vozu, ki je prihajal iz Istanbula in so ga v Beogradu priključili vlaku, namenjenemu v Pariz. Kakovost zaplenjenega hašiša .je zelo slaba, saj znaša njegova vrednost le ori-bližno 7 milijonov lir. Mamilo je bilo skrito v sivi torbi. Po krajšem poizvedovanju med osebjem vlaka, so agenti izvedeli, da se je v kupeju vozila peterica Turkov, ki je izginila brez sledu. Verjetno so to bili tihotapci, ki pa so zbežali, ko so videli, da policija pregleduje vlak.
Železniški voz je ostal na postaji na Opčinah, medtem ko je vlak nadaljeval svojo pot proti Parizu. Finančni stražniki so odnesli mamilo v svoje laboratorije za nadaljnje analize in poizvedovanja, (dgg;
urah. Med prisotnimi smo opazili tudi predsednika pokrajine Ghersi-ja. Srečanje je odprla predsednica rajonskega sveta Wolfova, ki je prebrala negativen odgovor tržaške občinske uprave za to manifestacijo. Poudarila je tudi, da to srečanje ni političnega značaja, kot so nekateri mislili.
Sledila sta še govora člana zdravstvene komisije svetovalca Černeta in zdravnika operaterja v centru za umsko zdravje dr. Pastoreja. Slednji je v skrčenih besedah orisal csemletno delovanje teh centrov in probleme, s katerimi se dnevno soočajo. Ti problemi, je poudaril Pa-store, pa so vsak dan manj zdravstvene vsebine, saj prihajajo v center ljudje, ki bi radi zaposlitve, stanovanje in vključitev v normalno življenje. Poudaril je zgodovinsko važnost zakona iz leta 1978, s katerim so ukinili norišnice ali lagerje, kot so jih nekateri imenovali. Pa-store je izrazil željo po večjem kontaktu z meščani, ki bi bili pripravljeni sodelovati s centrom.
Napovedana gledališka animacija dela z naslovom «Erminio, una sto-ria», je zaradi pomanjkanja odra in stolov, ki so- jih odnesli občinski uslužbenci, odpadla.
Po končani okrogli mizi je sledi-'a debata, v katero je posegel tudi pokrajinski odbornik za zdravstvo Pessato, ki je izrazil ogorčenje zaradi odsotnosti in zaradi neposluha občinskih upraviteljev do teh mestnih problemov.
Sledila je izredno zanimiva projekcija pretresljivega filma z naslovom »Svoboda je terapevtična*, ki ga je režiral Aljoša Žerjal.
Basaglia pripravljen sprejeti službo v Rimu
Prof. Franco Basaglia, direktor tržaške umobolnice od leta 1971, je v teh dneh izjavil, da je pripravljen odpotovati v Rim, od koder bi moral nadzorovati preureditev psihiatričnih bolnic pokrajine Lacij, kjer je več kot pet tisoč bolnikov. Odkar so odobrili zakon o zdravstveni reformi, ni nihče nič naredil za te umobolne. Basaglia je, v izjavi agencije Itaiia, posebej poudaril, da potrebuje soglasje političnih sil, ki so v parlamentu odobrile zakon.
»Vsekakor ni še mogoče reči, da sprejmem službo,* je rekel Basaglia, »v kolikor mi je še niso uradno ponudili.*
(dgg)
Ijiv vsakdan sodobne mlade rust ženske. Olga, tako je mladi znan; stveni raziskovalki ime, z veliki® napori, toda zelo odločno, skuš? uskladiti naporno službo z domu0' mi obveznostmi	.
Z daljšim sporedom je v dc® skem občinskem gledališču tasj nato nastopila folklorna skup®* »Vinko Korže* iz Cirkovec pri “u ju. Ansambel, v okviru katere? deluje tudi ženska pevska skup'1® predstavlja izključno domačo 10 ‘ klomo tradicijo.	'j.
V nedeljo zvečer se je vreme uneslo, tako da je v Dolini & val Zžl zaživel. O pomenu Prir“’ ditve, ki je končno le stekla, spregovorili Nadja Pahor in ® : Pacor. Slovenska govornica se. 'j še največ zaustavila ob rnanF’ izredno pomembni razstavi, ki jo za to priložnost pripravil® <* linske žene. Pobudnica dokutrf tarne razstave o nastanku slo« skega ženskega gibanja na škem je bila Nerina Švab, ki F njej tudi spregovorila, ko. bi ostala brez glasu.
Pokrajinska tajnica zveze
Ed«
Pacor pa je govorila predvsem splošnih tako imenovanih žens® vprašanjih, predvsem pa o nalog ■ ki v kratkem čakajo celotno * sko gibanje ter v prvi vrsti sev’
Vsa ta vprašanja sta sinoči bjj uvod v program povzeli še enkr^ Ester Pacor in Nerina Švabova-krogle mize na temo «ženska inJ® silje* zaradi premajhne udelrt občinstva ni bilo. Nastopila Pa j: tržaška skupina Trieste donna. , je v pesmi in besedi prikazala, *** šen je ženski vsakdan in kak* bi po njeni presoji lahko bil. l™'
NA GRADU SV. JUSTA
Danes začetek festivala poljskega filma
Danes zvečer ob 21. uri se
bo"1
gradu Sv. Justa začel festival V°* skega filma, izi ga organizira žaška letoviščarska in turistični stanova v sodelovanju dežeinegč' deža italijanske radiotelevizij■	$
stival bodo otvorili s filmom, Ka žel veliko uspeha tako pri P]1",:*, kot pri kritikih: «Marmornati ■ vek*. ki ga je režiral Andrzej ’’ u da, profesor na kmematogr0' „
akademiji v Lodzu. se ukvarfi 23 let s filmsko in gledališko r' jo. Njemu v čast bodo vrteli štiri filme, ki jih je dala na \ polago druga televizijska «*r (Rete 2)	_ ^
«Marmornati človek». kot je FJ. daril sam V,'ajda na tiskovni ferenci v Rimu, umora biti za zp mladini; namenjen je tistim dim, ki hočejo spoznati zgodoi svojih očetov. To je prav zQ.Lq na njihovih očetov, če vzgajati novo generacijo, ji F); ( mo povedati, kako smo se eea preteklosti-.*
Vstopnica stane 1.000 lir, za šest filmov pa 5.000 lir. "V meru slabega vremena bo Prta$ janje filma preneseno na druO tum.
f Čestitke
Danes praznuje svoj 19. dan KARMEN HRVATIČ. Ob d»»£ njem dnevu ji želi vse najbolj^ obenem ji čestita, čeprav P®1'^ za uspešno opravljeno maturo * jateljica Mariza.
Včeraj je praznoval 21. rojstni VALTER ROMANO. Iskreno m« ‘, stitata ter želita še na mnoga z®r in vesela leta Damjano in Tanj*'
Danes praznuje svoj 80. rojstni „) IVAN CUNJA iz Bezovice pri p kalu. Obilo zdravja, zadovoljsb^j še mnogo let življenja v sv®.\| mu želita žena Marija, sin Dart* družino in hči Marija Pasek * žino.
Našemu čebelarju BERNARD^ ^ stitamo in želimo, da bi še dolž° obiral roje — prijatelji.
Tečaji «150 ur» v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole
Tečaji «150 ur* so pridobitev enotnega sindikata CGIL - CISL* UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se k®4 osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo.
«. . . . Tečaji opravljajo, v skladu z ustavo, družbeno uslugi® v korist državljanov, ki iz raznih vzrokov niso mogli dokončat* obvezne šole.*
(Okrožnica ministrstva za javno šolstvo od 8. 1. 1975)
TRAJANJE IN UREDITEV TEČAJEV
, — T*eaj‘ so, dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1979 16 let starosti (*a tiste, . i niso še dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole)-— Tečaji so brezplačni.
- Trajajo eno leto, od 8. oktobra 1979 do 31. maja 1980, *a skupno vec kot 350 učnih ur.
,	— Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s P*-®'
fesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
,	— Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo Pr°"
fesorji, ki poučujejo na tečaju.
_	t/0. usPešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udele-
ženci diplomo nižje srednje šole.
Sindikat slovenske šole meni, da je nujno zagotoviti te te-Me/ slovenščini. Zato je naslovil na ministrstvo *a
Hit™ fnta.wi-uSfrezno Prošnj°' ki so jo podprli šolsko skrbništvo in sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. V prič®"
k?^®n'Pozitivnega odgovora vabi vse interesente, da izpolnij® nmtoa Rpnu°b'j?, 0(1 21 av«usta dalje na tajništvih obči« nfh fn ^b-u’ Zgonik' Devin ' Nabrežina, na sedežih P«®" Storil jP°rtn‘,h 0D5anizacij, v Tržaški knjigarni, na sedež«
SSn ?»keo 0e in ga izr°č‘.io v tajništvih omenjenih
?bi fiiiui sadežu Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi 8 * tel. 61193, vsak torek in petek med 16. in 18. uro.
,	b°.Prišlo dovoljenje iz Rima, bodo interesenti obveščeni-
septembra^ ^ potrebne dokumente. Rok za vpis zapade 25-
Slavje boljunskih 60-letnikov
...... * .
soboto zvečer je na boljunski lepo uspelo slavje 60-letni-,kov iz Boljunca. Žj mnogo prej so se domenili, da bi bilo naj-bolje, če bi vsi skupaj proslavi jubilej, in tako so tudi storili. ®rali so se na «Jami», kjer so Praznovali ob dobri zakuski in Veseli narodni godbi.
t -
Verjetno je marsikdo pomislil, ka-•*° velika sreča je, da so se pri
60. letih lahko spet sešli na domačih tleh. V preteklosti so namreč kot mnogi drugi veliko pretrpeli: revščino, vojno vihro, zatiranje, deležni niso bili niti ure slovenskega pouka, saj je bil i'avno takrat, ko so začeli obiskovati ,1. razred osnovne šole, odpravljen slovenski jezik v javnosti.
Naša vesela druščina ni tako pozabila niti na tiste, ki niso
12
fe. .....mm immm
umrlim sovrstnikom posvetila enominutni molk. Na spomenik padlim so pa položili 110 rdečih nageljnov, ki so jih prejeli od vaščanov.
Peli in plesali so pozno v noč, dokler jih ni zalotil dež, ki pa vesele «klape» ni prestrašil, saj so se zatekii v spodnje prostore bližnjega kulturnega doma «F. Pre-šeren» in tam rajali do jutranjih ur.
.mogli biti prisotni, saj je svojim
tUiiiiiiiiiiuinutnHninininniiniutiiiniiiimiTiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiifiitiitiiiiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiinitiiiiiitiiiiiimiiin
V VIKRČAH PRI LJUBLJANI NA POBUDO RK ZSMS
Kino
^rjston 21.30 «Amo non amo». J.
. Bisset, M. Shell, T. Stamp.
18.00 «Nel mirino del giagua-ro». Cristofer Lee, Barbara Bach.
18.00 «Alessia un vulcano sot-to la pelle». Karine Verlier. Pre-p Povedan mladini pod 18. letom, ^celsior 17.00 «Bianco, rosso e...*.
“■ Loren, Adriano Celentano. Barvani film.
"fattacielo 16.30-22.15 «Killer fish». M. Hemingway, M. Bereson, Lee Mayors, Karen Black. Barvni film. *6nice 17.00 «L’oro dei Mackenna».
Gregory Pečk. Barvni film za .vsakogar.
•“Spon 16.30 «Uno sparo nel buio*. Barvni film.
‘‘Opdrammatico 14.45 «Odissea ero-tica» in «Hard core: Disposta al Piacere*. Prepovedan mladini pod -18. letom.
'-fistallo 17.00 «Assassinio sul tre-. n°s>. Kriminalka Agate Christie, aiutlerno 17.00 «H paradiso puo at-tendere». Barvni film. nnrora 17.00 «L’insegnante balla C()n tutta la classe». Nadi?. Cassini. Renzo Montagnani. Prepove-dan mladini pod 14. letom.
Pspitol 17.00 «Orient express». .-kBarvni film.	t ft-pib 1
vittorio Veneto 16.30 «La minaccia». fves Montand. Barvni:!'ilm-, zauvsa-. k°gar.
Izleti
Planinska se. cija SK Devin pri-v nedeljo, 26. avgusta, avto-“Usni izlet na Jezersko z vzponom j"* Češke koče. Vpisovanje pri od-~°rnikih ter v večernih urah na **• št. (Mirko Škabar 200494 ah Semolič 209368). Odhod ob 6. iz Sesljar a.
, ^druženje UNION priredi celo-•Pevni izlet v nedeljo, 26. avgu-J?’ v Dovje Mojstrana (slap Pe-Informacije na sedežu zdru-,enia Union Ul. Valdirivo 30, te-f!°h vsak dan od 10.30 do 12. ure ^	17. ure do 19.30. V četrtkih
■jd 17. ure do 19.30 in v soboto od p!do 12- ure.
Rovte - Kolonkovec priredi v udaijo, 9. septembra, avtobusni izlet -KAMNIK ob dnevu Narodne noše. , vhod ob 7.30 s križišča Campanel-® " Motite Sernio — Ul. Brigata Ca-®le- Vpisovanje pri Avreliju Karišu, d 12. do 13. ure, tel. 811614.
Tudi mladinci iz zamejstva na poletni politični šoli
Intenziven program referatov, debat in pogo-Tečaj se zaključi prihodnjo soboto
voroy
Včeraj popoldne se je pričela v Vikrčah pri Ljubljani mladinska poletna politična šola, ki jo po dveletnem premoru ponovno prire-
NEURADNA OTVORITEV JE BILA V NEDELJO
Z novo kongresno palačo bodo v Gradežu lahko podaljšali turistično sezono
V njej imajo v teh dneh svoj strokovni kongres nemški in avstrijski zdravniki - Uradna otvoritev bo šele spomladi 1980 - V njej je 1.000 sedežev, poleg teh pa še cela vrsta prostorov za strokovne službe
POTOVALNI URAD AURORfl
prireja
naslednje izlete in potovanja:
Od 12. do 26. septembra 4 in 5-dnevni izleti na Mali Lošinj. Cena od 70.000 lir dalje, prevoz vključen.
Od 15. do 17. sept. z avtobusom na otok Rab. Cena 55.000 lir.
Od 30. sept. do 5. okt. z ladjo in avtobusi vzdolž dalmatinske obale. Cena 145.000 lir.
Od 7. do 12. okt. z letalom in '■> •"■■avtobusom Poljski (Varšava, Čestohova,.,Krakov)-. Cena bei^SS.OOOnliniscnjlo :... ...o.:!
Od 31. okt. do 4. nov. z letalom v Pariz (vključno Gradovi Loire). Cena 298.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri
potovalnem uradu «Aurora», Ul.
Cicerone, 4 — telefon 60-26L
Prosveta
L Primorec iz Trebč prireja fo-JJgrafski natečaj na .temo «Mačka*.
(belo-črne ali barvne, format m mum 20 za 25) sprejemamo Ir 20. 8 do vključno 23. 8. v ijud-!erri domu v Trebčah od 20.30 do S Ure. Fotografije bodo razstav-j Ctle na društvenem prazniku 25.
26. avgusta.
Razna obvestila
Sl
_0venska prosvetna zveza organizi-j*.	3. do 8. septembra 1979 v Di-
Ckem domu v Trstu seminar za laki :00 dejavnost. Interesenti se ltdko^prijavijo na sedežu SPZ v Tr-
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
Gradež je dobil svojo kongresno palačo. Toliko let so se zanjo prizadevali tamkajšnji upravitelji in končno so dobili od deželne uprave denar, da bi palačo zgradili in da bi skušali na ta način podaljšati s kongresnim turizmom sedanjo turistično sezono, ki traja komaj štiri mesece. Zgradba je zares moderno in okusno urejena, zgradili so jo v podaljšku Parco delle rose tik pred tako imenovanim novim Gradežem, ki ga precej neprimerno imenujejo «Citta giardino». - Načrt so zaupali znanim arhitektom in o tej stavbi in njeni zamisli smo lahko že brali laskava priznanja v velikem italijanskem specializiranem tisku. Pravijo, da je dežela dala za gradnjo te stavbe nad tri milijarde lir. Čeprav se na prvi pogled to zdi zelo veliko, je za nadaljnji turistični razvoj Gradeža to zelo dobra investicija.
Avditorij ima zelo velik- oder in tisoč sedežev. Zamislite si goriški avditorij v Ulici Roma in podvojite kapacitete, pa boste imeli sliko novega avditorija v Gradežu. Poleg te osrednje dvorane in razkošnih ter funkcionalnih vež in hodnikov sta v palači še dve manjši dvorani s sto sedeži vsaka, poleg teh pa še cela vrsta manjših sob za razne službe; od male tiskarne, od kopirnice, od sobe za teleks do vseh drugih služb,, ki se za sodobno kongresno palačo potrebne.
Čeprav ni bilo še uradne otvoritve te palače, je belo v njej steklo že v nedeljo popoldne, ko so z delom pričeli nemški in avstrij-j ski zdravniki, zbrani na svojem v ja Republiška konferenca Zveze | Gradežu že 'trinajstem kongresu socialistične- mladine Slovenije, Na j praktične medicine. Zdravniške kon-letošnji poletni politični šoli je pri- j grese v Gradežu prirejata zahodno solnih nad 4000 mladih iz vseh I nemška in avstrijska zdravniška slovenskih občin ter tudi nekateri zbornica dvakrat letno; prvič v
7873Q3
sv. Frančiška 20 do 30. avgusta.
"‘"""n..nun,,.......„i„„n,„n„,m,..............................
IZREDNA priložnost, prodam FORD Transit zelo primeren za kampiranje s plinsko napravo: lir 2 milijona 550.000, telefon 208455.
IŠČEM slovenski par za trisobno stanovanje v Devinu za 120.000 lir mesečno. Telefon 208281.
IŠČEM poldnevno zaposlitev kot tehnična risarka gradbene stroke. To^fon (0481) 882123.
PRODAM 4,5 m dolg čoln z motorjem evinrude 50 Hp, vozičt ’■ za prevoz čolna in druge pritikline, ki spadajo k čolnu. Telefonirati na tel. štev. 200297, v večernih urah pa na tel. štev. 229125.
PRODAM r zelo ugodni ceni nove rulotke znamke «Romer - Mar-loreen». Tel. 0481-45460.
PRODAM po zelo ugodni ceni VW kombi tuje registracije, Bazovica, Ul. Igo Gruden, 33.
PRODAM za polovično ceno popolnoma novo peč na olje. Telefonirati v večernih urah na št. 420654.
PRODAM dve otroški postelji v dobrem stanju. Telefon št. 200167.
PRODAM avto giulia 1300 TI, letnik 1970 v dobrem stanju. Telefon 228390.
IŠČEM hišo z vrtom ali brez, ali zemljišče za zidavo. Telefon štev. 228390.
ZAPOSLENO dekle ali mlada ženska dobi moderno opremljeno sobo z uporabo kopalnice samo 10 minut iz mesta, liano za nekadilke. Ponudbe pod šifro: «Foštena».
mladinci iz zamejstva, in sicer s Koroškega ter z Goriškega in Tržaškega.
Program letošnje PPŠ je tako pripravljen, da najprej ustreza posameznim mladinskim interesom, nato pa da omogoča mladim udeležencem šole kar najbolj aktivno sodelovanje ter jih tako pripravi za nadaljnje delovanje v posameznih organizacijah. Program je zatorej celodneven in pester. V dopoldanskih urah so mladi porazdeljeni v osem ločenih skupin (po interesnih dejavnostih); popoldne pa so na dnevnsjrj ,J[edu zasedanja v za., vse udeležence, na katerih bodo mladi poslušali poročila in se po~ govarjali o tematikah kot so: preobrazba srednjega šolstva in u-sfnerjeno izobraževanje, nujnost sprememb mednarodnih ekonomskih odnosov, problematika zamejskih Slovencev in podobno. V večernih urah pa so na sporedu javne tribune, na katerih bo tekla beseda o ekonomskem položaju v Jugoslaviji, o aktualnih trenutkih neuvrščenosti pred konferenco v Havani in o delegatskih razmerjih. Na vseh teh navedenih zasedanjih bodo spregovorili razni ugledni druž-beno-politični delavci.
Menimo, da bo letošnja mladinska politična šola v Vikrčah s tako vpeljanim načrtom dela omogočila udeležencem iz cele Slovenije in zamejstva poglobitev idejnopolitičnega znanja in seznanitev z aktualnimi dogajanji v Jugoslaviji, kakor tudi v tujini.
Mladinska poletna politična šola, ki se je pričela včeraj, se bo zaključila prihodnjo soboto.
DOS333MHHI
V spomin na ljubega Mariota darujeta Angela in Alojz Cijak 30.000 lir za Dijaško matico in ne 3.000 lir, kot je bilo pomotoma objavljeno 19. 8. 79.
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 21. avgusta c	IVANA
C** vzide ob 6.12 in zatone ob h a • — Dolžina dneva 13.52. — Lu-^ vzide ob 4.53 in zatone ob 19.21.
Jutri, SREDA, 22. avgusta TIMOTEJ vp
t, e'nc včeraj: na j višja temperatu-u . ^2,8 stopinje, najnižja 17, ob 18. iv! 23,2 stopinje, zračni tlak 1013 k narašča, vlaga 52-odstotna, ne-Zai *3o°Llačeno, veter 4 km na uro n‘k* morje skoraj mirno, tem-ratura morj; 22,2 stopinje.
- ROJSTVA IN SMRTI
f ?GDILI SO SE: Alessandra Gasi 'tl0, Luca Schrey, Marco Petros-V. Katia Ravbar, Roberto Doretto, |,®na Udovič in Anna Bandelli. c.uMRLI SO: 50-letni Oscarre Fram fv' ‘t-letni Bruno Maestro, 71-letni lii '!C(I Lantschner, 79-letni Giovan-pLerdol, 57-letni Umberto JTAda-(j: ’ 83-letni Pio Corazza, 78 letna U5ePpina Fortuna por. Debegnach,
75-letni Giuseppe Gradischar, 62-let-ni Salvatore Curcuruto in 73-letna Albina Kresevic vd. Guardiani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel 211 001 Prosek: tel 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 20(1 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in EN P AS od 22. do 7. ure: telet. štev. 732-627.
začetku sezone, in teh kongresov je bilo, v Gradežu več kot dvajset, drugič pa ob koncu sezone, in teh je bilo doslej trinajst. Zdravniki se bodo pomenili v posameznih skupinah o raznih aspektih svojega poklica celih petnajst dni. Iz katalogov, ki so jih delili udeležencem cb začetku kongresa je razvidno, da imata zdravniški zbornici več takih kongresov v raznih deželah; običajno v. letoviških krajih. Zdi se, da se zdravniku za udeležbo na takem kongresu stroški odbijejo na davkih. Poleg ndeležbe na kongresu‘pa 'TM1''še možnost letovati"
—N«—otvoritveni -svečanosti so. spregovorili tako predstavniki za-hodnonemške ter avstrijske zdravniške zbornice (slednji je bil y svojem posegu., kritičen do šolske politike svoje vlade, ker dopušča da pride z univerz preveč zdravnikov), kot župan Gt-adeža posl. Mardcco, zastopnik deželne uprave svet. dr. Brancati in predsednik gradeške turistične ustanove dr. Gregori.
Uradna in zelo svečana otvoritev; kongresne palače pa bo šele prihodnjo pomlad. Pravijo, da bodo tej otvoritvi dali širši mednarodni pomen, da bodo takrat privabili v
Gradež vse tiste, ki bi to novo napravo lahko uporabljali. In da bo na otvoritveni svečanosti prisoten orkester in zbor beneškega gledališča La Fenice.
Kako je
z otroškimi vrtci?
Omenili smo že, da je ministrstvo za šolstvo v Rimu izdalo sredi julija dekret, da odprejo v prihodnjem šolskem letu nekaj novih o-troških vrtcev v goriški pokrajini. Ti vrtci bodo v državni upravi. Med temi je tudi sekcija slovenskega vrtca v Ronkah. Kar se občine Gorice tiče, je bil izdan dekret o odprtju treh novih sekcij italijanskega vrtca v Ulici Garzarolli, v naselju Sv. Ane.
Očitno je vrtcev sedaj dovolj, kajti v Sv. Ani niso dobili dovolj o-trok, da bi napolnili vse tri nove sekcije. Šolsko skrbništvo je namreč včeraj izdalo obvestilo, da je v tem novem vrtcu na razpolago še,
trideset mest. V Gorici očitno je iz leta v leto premalo naraščaja. To je razvidno tudi iz podatkov o prebivalstvu, ki smo jih objavili v našem listu.
Medtem lahko poročamo, da poteka povoljno vpisovanje v slovenske občinske in državne Otroške vrtce. Tudi letos bosta dve sekciji slovenskega vrtca v Ulici Vittorio Veneto (še vedno pa je moč \ i-sati zamudnike), po ena sekcija bo v Ulici Torrifni in v Ulici Forte del Bosco. Pod neposredno državno šolsko upravo pa bodo v tem šolskem letu spadali slovenski vrtci v Pevmi, Podgori, Štandrežu, Sovod-njah, Rupi, Doberdobu in 'Ronkah.
MERJASCI V GR0JNI IN V K0STAB0NI
Zaskrbljenost kmetov zaradi škode na njivah
Lovci prežijo in obljubljajo za ubitega ščetmarja večerjo
Spet odprte javne knjižnice
Po poletnih počitnicah so včeraj pričeli poslovati z normalnim umikom tako državna biblioteka v Liliči Mameli kot pokrajinska knjižnica in arhiv v palači Attems.
Divji prašiči povzročajo kmetom v Koštaboni in Grojni precej skrbi, saj so v teh dneh pohrustali veliko koruze in poteptali več njiv. Ograde, ki jih kmetje postavljajo, malo pomagajo, saj se merjasci kaj malo zmenijo za bodečo žico in lesene pregrade. Pred nekaj dnevi so videli tri svinje v Grojni blizu gostilne pri Mirku, Člani družine, ki stanuje blizu njive, kjer so se gostili prašiči, so opozorili lastnike" njive Levpuščka, seveda pa živali niso počakale ljudi, ampak so zbežale v gozd. Podobni dogodki so zelo pogosti, kmetje se pritožujejo, saj prašiči ne rijejo samo po grojn-skih njivah, ampak se klatijo tudi v okolici Ločnika. Škoda, ki jo povzročajo, je precejšnja, kmetje pa odškodnine zlahka ne dobijo, potrebno je napisati veliko prošenj in zgodi se, da potem zmanjka denarja in škoda ostane neplačana.
Pevmski lovci -o sedaj postavili stojišče blizu gostilne v Grojni in čakajo na prašiče. Zapisati je treba, da je letos že nekaj prašičev padlo. Pred približno dvajsetimi dnevi je lovec ustrelil merjasca, ki je tehtal preko kvintal; govorili smo z lovcem, ki nam je pravil kako mu je v Grojni zbežal ščeti nec prav pred nosom.
............................................................luninimi
NA DOBERDOBSKEM KRASU
_______________,„.y • : v-,
.	.- :• . -• v.	, ' ••'■• '	'V. •n' '... • -. ./ . ' ^i-
Povečati zmogljivost vodovoda za odpravo pomanjkanja vode
Dežela je sprejela načrt, ki predvideva 230 milijonov lir za povečanje zmogljivosti vodovoda na Krasu
Zaradi suše smo letos večkrat pisali o pomanjkanju vode na Goriškem, predvsem pa v Brdih in na Doberdobskem Krasu. Pred dnevi pa smo tudi beležili, da bodo kmalu začeli graditi nov vodovodni hranilnik v Števerjanu, ki bo precej omilil pomanjkanje vode v števerj.mski občini. Goriški prefekt Barrasso je pred kratkim zagotovil tudi dober-dobskemu županu Andreju Jarcu, da je dežela sprejela načrt za povečanje zmogljivosti vodovoda, ki zagotavlja tfodo doberdobski občini ter Vrhu in Martinščini. Da bodo zadovoljili potrebo vode na tem področju; bodo” morali« zamenjati" vodovodno cev. z. debelejšo, ali pa do-diti še ert« ’tfe’V‘fz" hranilnika na De-beli GmirPo besedah strokovnjakom vodovodnega konzorcija je hranilnik. na Debeli Griži dovolj velik in tudi vodovodna črpalka zadovoljivo opravlja svoje delo. Težave s preskrbo nastajajo samo zaradi premajhne propustnosti cevi, ki zalaga doberdobski Kras. Zg odpravo teh težav je predvidena uporaba 230 milijonov lir, to vsoto naj bi nakazala dežela.
Letos je bil najhuje prizadet zaradi pomanjkanja vode Doberdob, predvsem višji del vasi; Doljanska, Rimska in Goriška ulica ter Trg sv. Martina. Skoraj dva meseca so
bili podnevi brez vode. Voda jč na tem področju . pritekla navadno šele pozno zvečer, ko se je zmanjšala poraba. Ko smo obiskali ta dčl Dce berdoba,- ,so nekateri ' iskali -vzroke pomanjkanja, vode v: neustjeznetn vodovodu in v nespoštovanju’ prepovedi zalivanja in pranja avtomobilov; Po njihovem, čeprav je kazen zelo visoka, se nihče ne zriiehi;zahjo, ker tudi nihče ne/ preganja p«F stopnikov. Ko.smo se peljali po tem področju, smo dejansko lahko občudovali. na. številnih vrtovih syežo zelenjavo, ki gotovo ni trpela suše.
Najhuje prizadeti zaradi pomanjka-	_______
nja vode so nan)»oal8n®iiAniesali»>dai .......................
POKLICNI FOTO STUDIO
BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERIAL HITRE USLUGE
Giuseppe Assirelli
GORICA
VIA SAN GIOVANNI 9
OB PRAZNOVANJU CISARJA FRANU JOŽEFA V MIHU
Valčki, pivo, vzdušje... a brez golaža
Bilo je m navadnem lesenem brearju in ne na bleščečem parketu dvoran v Schonbrunnovi palači. Igrala je v neke vrste avstrijskih vojaških uniform oblečena godba iz Skednja «Refolo», in ne v razkošne uniforme oblečena plesna godba gardnega regimenta pod vodstvom enega izmed znanih Straussov. In seveda tudi plesalci niso bili oblečeni v dolge večerne obleke dame in črne obleke gospodje, marveč so se na brear zapodili kar v vsakdanjih nedeljskih izletniških oblekah. Edino, kar je bilo enako plesu v Schonbrunnovi palači, so bile vedno prijetne in nepozabne melodije valčkov *lepe modre Do-nave» in drugih glasbenih umotvorov že omenjenih Straussov.
Tako je bilo s soboto in nedeljo zvečer v Jasihu pri Krminu, nedaleč od Idrijce, blizu nekdanje avstrijsko - italijanske meje. Zakaj Jaših? Zakaj se tu zbirajo leto za letom, ob cesarskem prazniku, ki zapade 18. avgusta, mladi in stari častilci Franca Jožefa in tega, kar je ta cesar pomenil za takratno Avstrijo bolj kot za narode, ki so živeli, več ali manj vklenjeni, v monarhiji, ki ji je Franc Jožef vladal preveč desetletij? Hudomušneži in tradicija pravijo, da so Franca Jožefa častili v Jasihu naskrivaj tudi v času fašizma. Da so se ta dan domačini
zbirali za skrbno zaprtimi oknicami v hiši domačega mesarja, da bi v sobi, v kateri je bila razpeta črnorumena cesarska zastava in prisoten lik njegovega veličanstva, ob petju starih pesmi irc pitju dobrega mladega domačega tokajca, počastili njegov spomin in ne samo tega, marveč tudi tiste lepe čase, ko je tod tekla meja, in ko so čez njo tihotapili v eno ali drugo smer vse, kar se je dalo tihotapiti. Tn seveda zaslužiti lepe denarce. Zato torej praznik «zvestobe» v Jasihu, saj niso prebivalci tega naselja v Krminu in drugih bližnjih furlanskih krajev ob nekdanji meji v tem čaščenju osamljeni.
Dež je pokvaril letošnje praznovanje, še zlasti v nedeljo zvečer. Zaradi tega je na letošnje praznovanje prišlo bolj malo ljudi, za razliko od lanskega leta, in ti so ob začetku proslave stoje poslušali cesarsko himno v izvedbi že omenjene škedenjske godbe. Pozdravi so bili tako v italijanščini kot slovenščini, furlanščini in nemščini (videli smo sicer le en avto z bocen-sko oznako); prav tako so- okrog plesišča vihrale tržaška in goriška zastava iz avstrijskih časov ter takratne avstrijska, slovenska in italijanska zastava; črnorumenih cesarskih zastav je bilo seveda več.
Ob vhodu na piireditven prostor si dobil vstopnico vred tudi nalep-
ko s cesarskim orlom, na prodaj so bile spominske kolajne m takratne čase (za borih 500 ali 3.000 lir). Neki prodajalec je na avtomobilu z milansko oznako (spominjal se je najbrž na Radetzkega in Lombardsko - beneško kraljestvo) prodajal razglednice s sliko Franca Jožefa in besedilo avstrijske himne v dvanajstih jezikih ...
V mali sobi neke bližnje hiše pa je bila razstava razglednic in časopisov iz avstrijske dobe; iz teh izhaja,, da je bilo takrat v naših krajih življenje lepo. Le škoda, da je bil urednik te razstave preveč mrkega značaja, saj je razstavne stene preveč napolnil s črno obrobljenimi časopisi in fotografijami cesarjevega pogreba.
Za zaključek še nekaj. Mittelev-ropejci se ponašajo s tem, da o-hranjajo dobre in stare navade naših krajev. V bifejih ni bilo tako. Pili smo beljaško pivo in domačega tokajca. Do tu vse v redu. Jedli smo pečene piščance, domače klobase, vse zelo okusno pripravljeno, po starem. Tudi tu je vse v redu. Potem pa so iz zvočnika najavljali paštašuto. Ali je ta mittelevropska? Kje pa so bili dobri domači vampi in golaž? Referent za gastronomijo pri mittelevropskem gibanju očitno pozablja na svoje družinske tradicije ... (m.w.)
nekateri ^zalivajo- tudi, yjnogr^.de. Gospa Lučana Oergolet,' -kf stanuje
teri smo povedali, da smo prišli v zvezi z vodo, nam je dejala: «če bi nekateri vedeli, kakšne težave imamo zaradi pomanjkanja, bi verjetno bolj pazili nanjo. Že teden dni nam vode ne manjka, vendar smo prej skoraj dva meseca morali skoraj vsak dan čakati na vodo do polnoči. Perilo sem lahko prala le po tej uri, zjutraj pa sem morala na delo. Večkrat se mi je zgodilo, da sem morala spodaj v vasi prati posodo, tudi umivali smo se v vasi. Pri nas si nismo mogli privoščiti zalog, v najboljšem primeru sem lahko napolnila le nekaj steklenic in kakšen manjši vrč. Nimamo namreč kleti, v dnevni sobi pa res ne morem imeti vode».
Ob našem obisku v Doberdobu smo slišali več podobnih pritožb. Nekateri so nam pripovedovali, kako so šli protestirat na sedež vodovodnega konzorcija, tu so jim odgovarjali, da mora občina poskrbeti za povečanje zmogljivosti vodovoda. Nekdo je celo pristavil, da v tem primeru niso mogli obtožiti župana, saj je bila tudi njegova domačija brez vode.
Pomanjkanje pitne vode bodo na doberdobskem Krasu opravili šele, ko bodo povečali zmogljivost današnjega vodovoda, vse dotlej bodo vsako leto, vsaj za nekaj časa o-stali s suhimi vodovodnimi pipami.
(k. d.)
Adriano De Paoli, star 21 let in bi vajoč v Ulici 24. maja v Tržiču, tako je ime napadalcu, je potem, ko je udaril financarja, tekel za «prijateljem», 36-letnim Corradom Dornijem iz Ronk in ga udaril z železom po roki in po obrazu.
Financarji so ostreje posegli vmes in aretirali De Paolija. Sodniku pa so pripravili še enega Iz te čudne druščine, 20-letnega Giorgia Mar-chesana iz Tržiča, ki je hotel skriti železno orodje, s katerim je De Paoli udaril tako financarja . kot Dornija.
No, pri nas so se divji prašiči pojavili pred nekaj leti grojnska in briška goščava jim dobro de, tako so sedaj tu stalni gostje. Družine ščetinarjev prihajajo k nam iz jugoslovanskih Brd in s Sabotina, tuje pač teren za te živali zelo primeren.
Govorili smo o lovcih in o njihovem prežanju. Povedati je treba, da merjasca ni lahko ustreliti, saj se pase v zgodnjih jutranjih urah, sliši vsak šum in se zna v goščavi pošteno skriti. Prav zato so pevmski lovci obljubili, da bodo za vsakega merjasca, ki pade, priredili zase in za kmete večerjo...
Pismo uredništvu
Še o neki zadevi na Vrhu...
S prošnjo za objavo smo dobili naslednje pismo:
«V rubriki .Pisma uredništvu’ je Primorski dnevnik z dne 31. 7. 1979 objavil pismo prof. Leopolda Devetaka, v katerem se pisec zaustavlja ob problemu spomenika padlim na Vrhu in ob odnosu do Slovenske skupnosti.
«Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti s tem v zvezi meni, da je 'razglabljanje’ zgoraj omenjenega profesorja skrajno pristransko in obenem krivično do zadržanja slovenske politične stranke in njenih krajevnih predstavnikov. To še posebej, kolikor je prav SSk vedno odločno poudarjala neprecenljivo vlogo, ki so jo naši zavedni slovenski ljudje odigrali v borbi za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma, za kar ne potrebujemo ni-kakih fratelančnih pokroviteljstev! Zato nikakor ne potrebujemo naukov iz svetopisemskih prilik. Zgodba o zgubljenem sinu naj bi veljala predvsem za vse tiste, ki so se že zdavnaj izneverili temu, kar bi kot pripadniki narodne manjšine morali uveljaviti na vseh področjih javnega življenja, torej tudi na političnem!
«Pokrajinsko tajništvo se končno sprašuje, ali je izpad prof. L. Devetaka le odraz zadržania neodgovornega posameznika? O tem bi se tu ne razpisovali. Mnenja smo namreč, da je vsaka nadaljnja polemik ka brezplodna!*
«Pokrajinsko tajništvo SSk v Gorich
-PToroetni np&rečL zaradi mokrega cestišča
Dež in mokro cestišče sta v nedeljo botrovala dvema prometnima nesrečama na Goriškem. Pri Zdrav-ščini je Gino Contigiani iz kraja Monte San Giorgio pri Ascoli Pice-nu izgubil nadzorstvo nad svojim fiatom 126 ter zavozil na levo stran cestišča, kjer je čelno trčil v nasproti vozeči fiat 500. Pri trčenju sta se laže poškodovala šofer fiata 500, 18-letni Edvard Pavletič iz Rupe, Ul. G. Neri 13, in njegov sopotnik, 20-letni Enco Pavletič, prav tako iz Rupe. Prvi se bo zaradi poškodb na levem kolenu zdravil 3 dni, drugi pa bo zaradi pretresa možganov in ran na čelu in desnem kolenu okreval v 5 dneh.
Okoli 14. ure se je na državni cesti blizu Gabrij ponesrečil 21-letni orožnik Fabio Scabari iz Ronk, Ul. Rubbia 40. Mladenič je policiji izjavil, da je izgubil nadzorstvo nad svojim fiatom 1100, potem ko mu je srnjak presekal pot, in zavozil s ceste. V bolnišnici so mu ugotovili rane in udarce po obeh rokah in levi nogi, zaradi česar se bo zdravil 10 dni.
V Gorici manjkajo šolske stavbe
Včeraj so se na pokrajini sestali, na pobudo predsednika Pagure, goriški šolski skrbnik Condorelli, nekateri občinski in pokrajinski svetovalci ter predstavniki treh šol, ki so trenutno nameščene v stavbi v Ul. Virgilio. Gre za poklicno šolo za industrijo in obrt, tehnični za vod za dekleta in nižjo srednjo šo lo. Zaradi razširitve ženskega tehničnega zavoda bodo letos pet razredov poklicne šole premestili v šolsko poslopje v Ul. Favetti. Gre seveda za začasno rešitev, ki so jo morali sprejeti zaradi pomanjkanja drugih ustreznih prostorov v mestu.
Na sestanku so tudi govorili o problemih, ki so nastali z ustano vitvijo zavoda za geometre, ki je prej deloval v sklopu tehničnega zavoda Fermi. Devet razredov nove šole bodo namestili v stari stavbi v Ul. Morelli, 7 razredov, tajništvo in ravnateljstvo pa bodo v Ul. Rismondo.
Nočni pretep v Marina Julia
Precej divje je bilo okrog nedeljske opolnoči v naselju Marina Julia v Tržiču. Patrulja finančnih stražnikov je bila na dežurnem obhodu, ko so agenti zagledali večjo skupino mladincev, ki so se pretepali. Financar je takoj skočil iz avtomobila in skušal ločiti dva prenapeta mladeniča, pa jo je skupil s tem, da ga je eden izmed m'a deničev udaril z železom po prstih.
• Zavod INAM razpisuje javni natečaj za 54 mest poklicnega bolničarja in 5 mest radiološkega tehni ka. Omenjena mesta so na razpolago v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
© V počastite/ spomina očeta Eli-gia Piriha je Nives Schiavo darovala 50 tisoč lir za goriško sekcijo krvodajalcev.
Kino
(Dorica
VERDI 18.00—22.00 «Squadra spe-ciale antirapina*. J. Saxon in F. Rabal. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Dove vai in va-canza». U. Tognazzi, S.Sandrelli. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Dove vai in vacanza*.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Scandalo in famiglia».
J\ova d (tri ca in okolica
SVOBODA 18.00—20.00 «Pirati v metroju*. Ameriški film.
SOČA 18.00—20.t. «Operacija pred zoro*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Okno v svet*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelLOspe-dale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
V 27. letu starosti je po kratki bolezni preminila v videmski bolnišnici
MARISA ČIBEJ por. FRANCO
Pogreb bo jutri, 22. avgusta, ob 11 30 iz župnijske cerkve sv. Vita in Modesta (Placuta) v Gorici.
Žalostno vest sporočajo: mož, sinček Fabrizio, starši, sestre nona in vsi sorodniki
Namesto cvetja darujte na Marisino željo molitev. Videm, Gorica, 21. avgusta 1979
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
KARLA JARCA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna hvala gospodu župniku Lazarju, pevskima zboroma prosvetnih društev «Jezero» iz Doberdoba in «Kras* iz Dola Poljan, pevovodkinji Komelovi, cerkvenemu zboru «Hrast», sekciji krvodajalcev, sekciji KPI Doberdob, sekciji VZPI, vsem darovalcem cvetja, prijateljem, znancem in vaščanom.
Družina JARC
Doberdob, 21. avgusta 1979
POSLEDICE PETROLEJSKE KRIZE
Ameriška družba Chrysler zahteva državno podporo
Nastop avtomobilske družbe, ki ji preti zlom, je izzval preplah v deželi svobodne konkurence
Včasih so bili v ZDA trije avtomobilski velikani: General Motors, Ford in Chrysler. Sedaj sta le še rita ih pol. Potem ko je družba Ghrysler zahtevala od Carterjeve administracije pomoč v znesku 1 milijarde dolarjev, se v Detroitu, fevdu ameriških avtomobilskih p oizviijalccv, širijo zlobne govorice in šale. Nikoli se še ni zgcdilo v: ZDA, v kraljestvu popolne svobodne' konkurence, ''da bi neka družba zahtevale od države tolikšno podporo.
Sitnosti družbe Ch vsler, ki je deseto ameriško podjdlje (13,6 milijarde dolarjev prometa v lanskem lgtu) so se začele leta 1970. Po tem letu je njena udeležba na ameriškem trgu začela stalno padati. Od 16 do 9 odstotkov letos. Kriza v letu 1973 je povzročila padec števila prodanih avtomobilov v ZDA: Chrysler je izgubila velike vsote v dveh naslednjih letih in tudi svojega predsednika Lynna Totvnseda. Stanje se je nekoliko izboljšalo, toda že v zadnjem trimesečju 1973 je družba zabeležila ponovne izgube. Chrysler je likvidirala velik del svojih operacij v tujini. Med drugim v Evropi, kjer je Peugeot -Citroen prevzela določen del. V b'agajne je deteklo nekoliko svežega denarja. Toda vse to ni bilo d-volj. Chrysler je tedaj začela širokopotezno akcijo skupaj z Le-ejerri A. Iacocco, ki je bil ravnatelj pri Fordu, šlo je za naloge, ki pri-tičejo strokovnjakom velikega «marketinga».
Osem mesecev pozneje je prišlo do poloma. V drugem trimesečju letošnjega leta je Chrysler izgubila 207 milijonov dolarjev, več kot v vsem lanskem letu. Njeni kratkoročni dolgovi znašajo 1,7 milijarde dolarjev. Prodaja avtomobilov pada. Stranke obračajo hrbet «!epim amerikankam* in Chrysler ne proizvaja dovolj majhnih modelov. Tovarno Vo!kswagen so zaprosili za dobavo 300 motorjev na leto za obrate v Plymouthu, Horizcnu in Omrtiju, toda nemška tvrdka ni imela takih zmogljivosti. Tuji proizvajalci, posebno Japonci povečujejo prodajo svojih malih modelov. Frrd in General Motors še nekako vzdržita, Chrys'er pa je propadla. Zrdnji petrolejski udarec ji je bil usoden.
,John Riccardo, predsednik družbe Chrysler zahteva od Washingto-na odpis davkov v znesku 1 milijarde dolarjev do leta 1980, se pravi za razdebje, ki bi družbi omogočilo izdelavo modelov, ki ne bi po-
žirali preveč bencina. Za Riccar-da je to vprašanje pravičnosti. Meni namreč, da je federalna vlada odgovorna za finančno katastrofo. Ker je vsilila ameriškim proizvajalcem norme glede onesnaženja, varnosti, porabe goriva (28,51 na IGO km od danes do leta 1985), je federalna vlada zadušila podjetje Chrysler, ker ne more finansirati velike preusmeritve v proizvodnji. John Riccardo zahteva zato dve leti odduška, da bi uskladil proizvodnjo z normami. Lani je tovarna Chrys!er izdelala 1 milijon 120 tisoč avtomobilov, kar je spoštljivo število, toda precej manj kot General Motors (5.390.000) in Ford (2.600.000).
Ta dva konkurenta, ki sodelujeta pri tekmi za majhne modele, imata odločilno prednost: prihranke zaradi razsežnosti proizvodnje. Tako bodo norme, ki jih je sprejela zvezna administracija, stale tovarno Chrysler čez 620 dolarjev za vsak avto, General Motors pa 340 dolarjev. Zato bi po Riccardovem mnenju država morala podpreti tovarno Chrysler.
Riccardove zahteve, ki bi bile nekaj vsakdanjega v Evropi, pa so v ZDA povzročile pravcati škandal. Za Američane, ki so zaljubljeni v svobodno konkurenco, kot edino sredstvo, ki lahko zagotovi blagostanje, razvoj itd., je nepojmljivo, da bi morala država podpirati neko industrijo. Očitno gre za strah pred socializmom. Thomas Murphy, ki je veliki gospodar General Motorsa, je dejal, da bi se s takim ukrepom spravilo v nevarnost vso ameridko filozofijo glede delovanja gospodarskega mehanizma. Dnevnik newyorških poslovnih krogov «Wall Street jour-nal* ne smatra operacije za reševanje tovarne Chrysler za upravičen'', ker bi bila taka operacija izvedena na škodo davkoplačevalcev.
Vodstvo tovarne Chrysler pa se ne zmeni za ta nasprotna mnenja ter skuša pridobiti za svojo stvar vplivne člane kongresa, saj bi bila samo njihova pomoč pomembna za njo, da bi izplavala iz sedanjih težav. Obrnili so se naravnost na sindikate ter zahtevali cd njih dveletno mezdno premirje. Predsednik mogočnega sindikata United auto workers Douglas A. Fraser pa je cdvrnil: «Mi se ne moremo sprijazniti z izgubo 25 odstotkov kupne meči v dveh letih*. Fraser pa je obljubil, da se bo zavzemal za re-. šitev podjetja Chrysler z javnimi skladi.
V tem trenutku je na prepihu
500.000	delovnih mest. Ta delovna mesta pa imajo svojo težo v tem trenutku, ko ZDA stopajo v recesijo. V bližnji prihodnosti pa so odvisna od sklepov v Beli hiši. Kaka napaka predsednika Carterja bi nepreklicno obsodila na neuspeh reševalno akcijo.
Družba Chrysler je prava žrtev velikega tekmovanja za proizvodnost, ki so jo načeli proizvajalci v Detroitu. «Male amerikanke* «osemdesetih» let bodo še utegnile povzročiti nadaljnje bankrote. Toda to pot ne samo v ZDA.
(Po «l’Expressu»)
Poletje gre k zatonu toda nabrežinska obala je še vedno lepa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIii,iIIiii,(iiiiiiiii,mimii,,!,,,!,,,umu, lltlllim||||mi||||M,|l|llll|||||1)|||||l|lil,l,,illl||IMI|in|||||||mi||||||||||||||||a
PRIČEVANJE GORIŠKE SLOVENKE 0 GROZOTAH V TABORIŠČU BERGEN -BELSEN
Nečloveško trpljenje ni vzelo mlademu dekletu zavesti in volje do boja za pravično stvar
Vključitev v narodnoosvobodilni boj, aretacija in pot do uničevalnega taborišča Nečloveške razmere sredi dimnikov, ki so prekrivali okolico s človeškim pepelom
Pod pritiskom javnega mnenja je pred nedavnim zahodnonem-ški parlament odobril zakonski predlog, ki preprečuje zastaranje zločinov, ki so jih med drugo svetovno vojno zakrivili nacistični krvniki. Po poljskih virih živi v Zvezni republiki Nemčiji 82.667 vojnih zločincev, od katerih je bilo samo 6.425 obsojenih. Če bi niihovi zločini zastarali, bi se morilci dokončno izognili roki pravice. Prišli bi iz svoiih skrivališč, iz ilegalnega delovanja in bi se lahko nemoteno sprehajali po nemških ulicah.
Rane, ki so jih zadali še niso zaceljene. Tega Se zavedamo v pogovoru z ljudmi, ki so na lastni koži občutili gorje njihovih grozodejstev.
Vilma Brajnik je imela šestnajst let, ko se je morala spoprijeti z resničnostjo. Kot veliko drugih mladih, se je tudi ona odločila za boj, čeprav je vedela, koliko s tem tvega. Tudi njej ni bilo lahko obujati spominov na tiste čase: preveč je bilo bole-’ čin in trpljenja, da bi lahko se-
daj ravnodušno pripovedovala,
11111111111111111118
Kulturni dogodki v slikah
Predsednik prosvetnega društva in folklorne skupine »Vinko Korže* Tone Brlez pozdravlja v imenu društva
predstavnico (JDI-ZŽ1 Nerino Švab
wm i
Folklorm skupina »Vinko Korže* iz Cirkovca je nastopila v občinskem gledališču »F. Prešeren* v Boijuncu ob festivalu, ki ga je oiganizirala »Zveza žensk Italije* v Dolini od sobote do ponedeljka
čeprav je minilo že več kot trideset let.
«Pred poletjem 1943 sem obiskovala srednjo šolo v Gorici. V razredu so bili tudi mladi iz Renč, Bilj, Solkana. Bili so Slovenci, toda pogovarjati smo se morali v italijanščini. Spraševali sme se. Zakaj govorimo, da smo Italijani, naši starši pa italijanščine niti ne znajo. Tako se je začela prebujati v nas narodna zavest in smo spoznali, da se bomo morali boriti, če bomo hoteli ostati Slovenci.
Ob razpadu fašizma in še prej, v juliju in avgustu 1943, smo nekateri mladi ustanovili v Štan-drežu partijo, če se dobro spominjam, nas je bilo osem. Bili smo vsi izredno mladi. V partiji nas je bilo malo, toda številnejši smo, bili v SKOJ, tako da smo po 8. septembru začeli z akcijami. Sama sem bila kurirka, nabirala sem zdravila zg partizane, organizirala akcije z mladimi pionirji, sodelovala pa sem še v obveščevalni službi.
Toda nekdo nas je izdal. Aretirali so me ia, me dva meseca obdržali juaaouru. Kea- mri* mistf.. modi ničesar dokazati, so me končno izpustili. Prijateljico Sta-no Logar, pri kateri so našli žig z zvezdo in mojega strica pa so odpeljali v Nemčijo. Stana je bila leto mlajša' od mene, imela je petnajst let. Domov se ni vrnila in čeprav je dočakala osvoboditev, je bila že tako izčrpana, da zanjo ni bilo več pomoči.
Vedela sem, da me nadzorujejo, zato sem bila nekaj časa o-prezna. Toda tovariši so mi rekli, da vseeno nisem varna in so mi svetovali, naj grem v partizane. Nekoliko sem oklevala, končno pa odločila, da bom šla, toda božične praznike in novo leto sem hotela preživeti s svojci.
Tako pa je naneslo, da sem nekega dne šla po zdravila v Gorico. Ko sem se vračala in sem na končni postaji stopila s tramvaja, sem pred sabo zagledala skupino «Decima MAS*. Pretvarjala sem se, da jih ne vidim in stopala naprej. Toda zagledala sem še drugo skupino in med njimi človeka, ki sem ga poznala. Približali so se mi in me vprašali, če sem Vilma Brajnik. Pritrdila sem. Takrat so me obkrožili in me odvedli v zapor.
Tožili so me, da delam za partizane in da so zdravila, ki sem jih imela pri sebi, njim namenjena. Spoznala sem, da so me zopet izdali, toda trdila sem, da so zdravila za bolno staro mater. Seveda jih nisem prepričala1. Vrgli so me v samico, kjer sem o-stala tri dni brez hrane in vode. Celica je bila v kleti in je imela eno samo okence, ki je gledalo na dvorišče. Ko sem bila drugi dan v njej, je nekdo potrkal na okence in me poklical po imenu. Skozi lino mi je dal nekaj koščkov sladkorja in mi povedal, kako naj uničim papir, v katerega je bil sladkor zavit. Če bi stražarji odkrili, da sem nekaj dobila, bi preprečili, da bi tisti, ki bi bili za mano v njej zaprti, dobili kako pomoč, šele pozneje sem izvedela, da so bili takrat na dvorišču obsojeni na smrt.
Tretjega dne so me peljali na zasliševanje. Ko sem čakala v predsobi, sem srečala nekaj žensk iz Ajdovščine. Med njimi sta bdi tudi mati in hči, ki sta imeli s sabo nekaj kruha. Namočili sta ga v vodo, potem pa mi z njim vlažili popolnoma presušena in razpokana usta.
Na zasliševanju so name rjoveli, »lajali*, dokler niso spoznali, da ne morem niti več govoriti in zopet so me vrgli v ječo. Nikogar nisem izdala, toda kmalu bi me bilo konec, ko sem zagledala v zaporu nekaj deklet in žena iz Štandreža. Težko je molčati, ko krvnik muči, zato bi nihče ne verjel, da nisem izdajalka. Toda vest, da so jih priprli zaradi u-boja nekega Nemca, me je pomirila.
V zaporu je bilo grozno, toda nihče ni izgubil vere. Kadar so proti večeru prihajali na dvorišče na smrt obsojeni, so najprej
možje, ki so bili v spodnjih nadstropjih, nato še mi 'žene . začeli ped partizanske pesmi, da bi jim vlili poguma. S pesmijo smo se tudi sami ohrabrili in spet smo upali, da bomo kmalu svobodni.
Toda moja usoda je bila zapečatena.
V	vagonih, v katerih smo potovali, so bile razmere nečloveške. Hrane je bilo malo, potrebe smo morali opravljati kar v njih in samo parkrat med potjo so nas daleč od naseljenih krajev pustili na zrak, da smo si lahko priskrbeli nekaj vode. Med nami je bila tudi tovarišica iz Renč. Bila je noseča in je veliko prestala. Toda mislim, da je kljub trpljenju na vladu in grozotam v taborišču rodila in da sta mati in otrok preživela.
Prišli smo v Ravensbruck. Hodili smo peš od železniške postaje do taborišča. Na vhodu so nas opozorili, naj se ne dotikamo o-koli taborišča speljane žice: električni tok bi nas takoi ubil,‘Ob pogledu na ljudi, ki so tam »Živeli*, smo se prišleciszprozili. Ali nas tlači mora, in^gB^p muda, privide ali pa so to-jes lju^pi-
V	Ravensbrucku smo ostali eno samo' noč, ker je bila naša končna postaja Bergen - Belsen. Takoj ko smo prišli v taborišče, so nam esesovci in njihovi kapoji odvzeli obleko in vse, kar smo imeli s sabo. Nato so nas peljali na tuširanje, potem pa vsakemu tetovirali na levo roko številko. Končno so nam dali obleke. Nemcem je očitno zmanjkalo progastih, tako da so nekaterim dali civilne. Politični jetniki smo imeli prišit rdeč trikotnik ali navaden rdeč kos blaga. Poznalo se je, da se vojna bliža h koncu, saj Nemci niso bili več tako natančni. Toda vseeno smo morali nekaj mesecev preživeti v peklu, iz katerega se sami nismo mogli rešiti.
Spali smo v barakah na golih tleh. Nemci so sklepali, da nam odeje niso potrebne: drug poleg drugega smo se tiščali, ker ni bilo dovolj prostora. Pod glavo smo si dah čevlje: paziti smo morali nanje. Če bi nam jih kdo ukradel, bi morah potem bosi naokrog.
Najhuje je bilo prve dni. Vstajati smo morali že pred sončnim vzhodom. Ko smo zaslišali vpitje, smo morali skočiti na noge. Vsak dan pa je kdo mrtev obležal. Tega je moral prijatelj, znanec ali samo sosed, to ni bilo važno, zvezati za noge in povleči pred barako, da so ga pozneje spravili na voz in peljali v krematorij. Ko smo hodili na a-pel, smo stopali po pepelu. Najprej nismo vedeli za kaj gre, potem pa smo zagledali dimnike, iz katerih se je valil dim dan in noč in tako smo sprevideli strašno resnico.
Na apelu so esesovci nekatere zbrali, jih odpeljali in ti se niso več vrnili. Krožile so govorice o tem, kam jih vodijo, bile so grozljive in nobena nas ni mogla pomiriti.
V	našem bloku je bila kapo neka Poljakinja. Okrog sebe je zbrala Poljakinje in jim je nekoliko olajševala razmere. Vsaka narodnostna skupina je skupaj držala in se postavljala proti ostalim, saj si je vsakdo želel preživeti.
Takrat nisem mislila, če bo kdaj vsega tega konec. Živeli smo dan za dnem, preblizu smrti. Včasih smo prepevali partizanske pesmi, da bi si vlili poguma, toda bolj kot je čas mineval, težje je postajalo.
Nekje sredi aprila smo vsi, ki smo lahko hodili, začeli nositi blago, ki je bilo v skladišču, iz taborišča na železniško postajo. Kolona ljudi se je vila tja in nazaj. Kdor je od onemoglosti padel, je obležal. Zvečer so mrliče pobrali, vrgli na vozove in odpeljali do krematorijskih peči. Fronta se je bližala in prve dni maja so Nemci izginili. Nihče ni več »lajal* na nas, bili smo v miru. Potem so prišli v taborišče Angleži, nato rešilci z oznako rdečega križa, zdravniki in bolničarke in vsi so imeli gumijaste obleke, saj smo vsi zboleli
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Mednarodni baletni maraton: Baletna skupina Bolšoj iz Moskve — Grbavi konjiček
13.30	DNEVNIK
18.15	Vsakdanja pravljica Ljubezen sester Hrček
18.20	Leteči zmaj — risanka
18.45	Vse v tišini, program z Albertom Lupom in Valerio Fabrizi
19.20	Rin Tin Tinove prigode:
Rin Tin Tin in Indijanci
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Nit in labirint Ssxi jsč
2L30 Ljudsko gledališče, 4. del
22.35	Violina in šest novcev Irska glasba in ljudje Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Morska biologija: Mikroplankton Program za mladino
18.15	V živalskem svetu: živali in igre
18.40	Barbarino spričevalo,
TV film
18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT
19.10	Srečanje s. . .
Tarzanom in Supermanom Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	DNEVNIK 2 - DOSSIER Grandangolo .
21.30	Spettacolo di varieta, film Režija: Vincente Minnelli
Igrajo: Fred Astaire, Cy? Charisse, Oscar Levant, Na-nette Fabray. . .
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.00	Poročila 19.05 Niko Skvičalo,
oddaja narodne glasbe
19.35	OBZORNIK
19.45	Po sledeh napredka
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Titova velika pobuda PROTI HLADNI VOJNI
21.55 H. de Balzac:
Cesar Birotteau, TV nadalj-
22.45	Baletne miniature
23.15	TV DNEVNIK
Koper
20.25 ODPRTA MEJA 20.25 Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV DNEVNIK
21.30	Izbrani strelec detektivski serij, film
22.20	Aktualna tema 22.50 Narodna glasba:
ROMUNSKA FOLKLORA
Zagreb
19.15	Pisani svet
19.45	Narodna glasba
21.00	Aktualnosti
22.00	Celovečerni film
ŠVICA
19.15	Pika nogavička, TV film
19.40	Prigode Sindaba mornarja Leteča preproga
20.40	Svet v katerem živimo
21.45	La fu Edwina Black
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00,
15.30,	17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno .... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevanjih; 11,35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah;
14.10	Za prijetno popoldne; 14.15 Naši nepozabni znanci; 16.30 Rezervirano za . ..; 17.05 Operna sezona: Orfej in Evridika.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9 30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.15	Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas;
14.45	Kirn parade; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 16.00 Glasovi našega časa; 16.55 Koledarček;
17.15	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.32 Poje skupina II Giar-
Vi in jaz; 14.30 Knjiga in glasba; 15.03 Rally; 15.35 Popoldan; ska srečanja; 16.40 Protagonisti resne glasbe; 17.00 Pravljice s* mlade in odrasle; 17.30 Califomia dreamin’; 17.55 Angleške popev ke pod mikroskospom; 18.05 Inšpektor rock; 19.30 Chiamata Žf' nerale; 20.00 Kino, gledališče in družba; 20.30 Gospa iz Monze, radijska priredba; 21.30 Radio 1 ' jazz; 21.30 Grdo dekle; 21.55 Glas beno naključje; 23.00 Preden za-spiš, draga.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30.
15.30,	16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu
9.32	Fra' Diavolo, radijska pri' redba; 10.12 Luna v vodnjaku;
11.32	Pravljice in sanje; 12.45 Al-to gradimento; 13.40 Belle epoque;
15.00	Radio 2 - poletje; 16.00 Thril-ling; 16.50 VIP; 17.50 Long Piavi ng Hit; 18.40 Program z Oreste-jem Lionellom; 20.00 Škotske ljudske pravljice; 20.30 Spazio X ' Formula 2; 22.05 Zbori vsega sve-
i uje selilo VJiai- ,	c ,
dino dei semphci; 18.45 Operna ,ta’	bolt mušic.
za tifusom.' Z velikimi škarjami so ham razrezali obleko s telesa: -bili smo polni uši. Takih nisem nikdar prej ne potem videla: bile so bele, črne, rdeče in so nam pile kri, ki nam- je še ostala. , ' ,	,
Sama nisem mogla hoditi, tako da me je prijateljica Elvira povlekla do šotora, kjer so me zdravili. Ko sem lahko vstala, sem stopila iz šotora in zagledala nekaj, kar je bilo podobno kosom lesa. Toda Elvira je rekla, da ni les in da bi me prepričala, me je do tja pospremila in res... bila so trupla, ki jih Nemci niso utegnili sežgati. Ljudje so govorih, da jih je bilo trinajst do štirinajst tisoč.
Nato so me odpeljali v vojaško bolnišnico v Bergen. Ko je tja prišla jugoslovanska delegacija, sem slišala prvo vest o naših krajih : partizani so prvega maja osvobodili Trst.
V treh mesecih, ki sem jih preživela v taborišču, sem se popolnoma spremenila. Bila me je sama kost in koža. tifus in vročica pa sta me dokončno zdelali, i tako da se niše# -spoznala, ko sem ae v . bolnišnici pogledala v neko šipo.
Na poti domov sem bila srečna : vračala sem se k svojcem v svobodo. Toda svobode, ki sem si je tako želela, nisem1 našla.
Iz naše družine smo vsi bili živi, a Gorica je ostala pod Italijo. Manifestacije niso nič pomagale in živeti sem morala tam, kjer so še malo prej pljuvali vame. če sem hodila po Korzu. Raje sem hodila po stranskih poteh, toda političnih idej nisem spremenila. Tako sem se vključila v družbo in ostala še naprej politično aktivna.
Če me zdaj vprašuješ, česa se najbolj spominjam iz dni, ko sem bila v taborišču, je čudno, vendar se spominjam sonca, ki je vzhajalo tako rdeče in veliko, kot ga potem nisem nikoli videla.
DUNJA NANUT
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiitiimiiiiiittiiitiiihiiiiiiiiMmmiHiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiitiiiitiiiiitiiiiiHii111"1*
USODNA NAPAKA VINJENEGA URADNIKA
MEJA JE PREREZALA NA DVOJE DERBY LINE - ROCK ISLAND
Dnevna soba v ZDA, kuhinja v Kanadi
glasba; 19.15 Poj«»Barry MgtfO-lovv; 19.32 MusieaošloveniMKlgžiioO Glasba.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema;
17.35	Iz zborovskega arhiva; 18.00 Prenos RL.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Jutranje prebujenje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dvohte mi, da se zabavam; 11.30 Glasbeno srečanje z Omello Vanoni; 12.03 in 13.15
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00 10.00, 1LM.
12.00,	13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . ■
13.10	Danes smo izbrali; 13-30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Danes ob 14. uri; 14.30 Priporočajo vam . . ..; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18. uri; 19.00 Sonata za klavir in violino; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
21.45	Tipke in godala; 23.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 24.05 Lirični utrinki.
Na robu severnega Vermonta gre meja med dvema velikima državama ZDA in Kanado sredi majhnega in tihega, toda gosto naseljenega mesta. Na ameriški strani ga imenujejo Derby Line * i spada k Vermontu, medtem, ko je na kanadski strani mesto znano pod imenom Rock Island, ki pripada Que-becu. Krajevni zgodovinarji menijo, da je za tako nenavadno mejo kriv britanski uradnik John Collins, ki je v 18. stoletju zarisal mejo ter imel očitno rad dobro kapljico.
Meja se vije po sveže obarvanih zgradbah iz časov kraljice Viktorije, preko senčnih dvorišč, med gredicami fižola in solate ter celo med policami mestne knjižnice, preko majhne reke, po prašnih in bučnih hodnikih mestne tovarne in celo čez stanovanje družine Bolduc. V tem stanovanju je dnevna soba na področju ZDA, kuhinja pa v Kanadi.
Večina Amerikancev meni, da je meja med ZDA in Kanado samo dogovorjena porazdelitev med dvema zelo podobnima prijateljskima državama. Za družino Bolduc in za njene someščane pa je to v resnici porazdelitev, ki se jih hudo tiče. Oblasti v Derby Lineu menijo, da so ZDA in Kanada dve državi z različnima upravama, ki pa sta različni v podrobnostih, ko gre za valuto, za davke itd.
Irene Bolduc je kanadska državljanka tako kot njen sin Michael. Ko je Michael še živel s starši je imel svojo posteljo vedno
bo pa se je potem naselila njegova petnajstletna sestra Arlette, ki se je rodila v vermontski bolnišnici v Newportu in je tako postala Amerikanka. Ona pazi vedno, da je postelja na ameriški strani meje ter je zato zelo sitna, ker se boji,, da bi ji kdo osporaval ameriško državljanstvo.
Ko sta Irene in njen mož Lionel kupila novo napravo za centralno gretje, so ameriške dele inštalirali na ameriški strani, kanadske pa na kanadski. Če bi tega ne storili, bi jih cariniki utegnili obtožiti zaradi tihotapstva.
Do takšnih življenjskih problemov utegne pripeljati življenje na meji je pripovedoval Terrence Walsh, ki dela kot carinski inšpektor na ameriški strani, nekoč pa je delal v tovarni industrijskega o-rodju, ki zaposluje največ ljudi v mestu. Tovarna je zgrajena preko ozke rečice Tommyfobbie ter jo seka meja. Lastnici sta dve tvrdki: ameriška predeluje ameriško surovino ter prodaja dokončne izdelke ameriškim kupcem, kanadska dela ravno tako, toda proizvode prodaja Kanadčanom. Obe pa imata enotno ime: Union - Butterfield Division. Preko meje, ki je naznačena v sredini tovarne s črno barvo ne smejo noben stroj, nobena surovina ali izdelek, če jih ni prej pregledala carina.
Walsha so torej napotili z delovnega mesta na ameriški strani na drogo na kanadski ter so mu v u-pravi dejali, da bodo uredili vse
na kanadski strani sobe. V to so- I formalnosti. Ker se pa to ni
dilo takoj, so ga nekega dne usta' vili kanadski cariniki ter mu dej8' li, da ni vpisan v njihove knjig® kot nov delavec na kanadski stran? in da krši kanadski zakon. Zaš® je v hude težave. Ponoči celo a* spal, ker ga je skrbelo delovno iJie' sto in je obstajala možnost, da h11* ne bodo dovolili vstopa v Kanad®'
Najbolj dramatična okoliščina s® je zgodila na meji v Derby Line® pred tremi leti. Nekega dne so s® na vratih mestne knjižnice (edin® javna zgradba, ki je na ozenalJ® ZDA in Kanade) pojavili ljudje * puškami. Knjižnico so brez po jasi'1' la zaprli za tri dni, v njeni notraj njosti pa so zasliševali pričo v zvezi z nekim mednarodnim pro®®* som zaradi mamil. Tri Kanadčan® so izročili ZDA, ker so jim sodih v Milvvaukeeju. V Kanado se nis® mogli vrniti, ker bi bil s tem P*T klican ukrep o izročitvi, glavna P®1' ča obtožnice pa je bil prav tak® Kanadčan, ki je bil v zaporu " Kanadi, ni pa smel v ZDA, ker s® ga tudi tam oblasti iskale. ko so vse tri Kanadčane prepel}®11 v Vermont ter stopili v knjižni®0 skozi glavna vrata, ki sc na a m®" riški strani, medtem ko je glavn® priča prišla v knjižnico s kanadsk strani. Zasliševanje je potek®10 preko debele črne črte, ki je zacr' tana na podu.
Mejo so zarisali leta 1774 in cer po 45. vzporedniku. Zgodovina^ ji pravijo, da je ob tisti pril®*' nosti bila slovesnost in da je ru>n tekel v potokih. Zato je bila bal® meja začrtala tam zgrešeno in **' cer za četrt milje bolj sevamo-
košarka
NA SP ZA MLADINCE
Tudi Jugoslavija in Italija v finalu
Italija je včeraj premagala Avstralijo, Jugoslavija pa Brazilijo
SAO PAULO — Mladinsko sve-,vn° Prvenstvo v košarki, ki je te tj v Polnem teku v Braziliji, je J lnes|o Italijanom prijetno preseden je: v zadnjih dveh kolih so varovanci trenerja Giancar-Prima zmagali in se tako uvr-jjr. v finale tega prvenstva. Za I-je to izjemen uspeh, če po-®sumo, da je v predzadnjem kolu Cer s težavo odpravila Jugoslova-1 ki so bili vsaj na papirju med S?vnjmi favoriti. Tekma sama je Dim ’zre^no napeta: le 51 sekund a,™ koncem so namreč »plavi* z radovičem na čelu vodili, «az-l™11* pa so s prostimi streli ob ncu srečanja prehiteli «plave» in ?®8ali s tesnim rezultatom 64:63.
je psihično razbremenila I-i .Jane, ki so se znebili, kot poro-1° italijanski športni listi, «jugo-, vanskega kompleksa*, in so to-l ,z lahkoto premagali v zadnjem ‘01u Šibko Avstralijo s 76:71.
Do finala pa se je kljub porazu Italiji prebila tudi Jugoslavi-bj Ki je v zadnjem kolu premagala “razilij0 z 72;65.
Prizorišče finalnega dela svetovij®® prvenstva za mladince v ko-JJ®. bo sedaj Salvador, kjer bo-,' finalni skupini tako sestavljeni:
V*tupina: Brazilija, Italija in Ju-sosiavija,
D skupina: Argentina, ZDA, SZ.
*°lESARSTVO
TRI VAREŠKE DOLINE
Saronni zmagal že štirinajstič
DADrezzaTE — • Giuseppe Sa-. je osvojil letošnjo 59. medna-tJ?9 kolesarsko dirko po treh Va-. dolinah. To je bila njegova ‘doja že 14. zmaga. jJ^ji del dirke je kazalo, da bo Norvežan Knudsen, ki je vodil na 30 km dolgem odse-Proge. Dva km pred ciljem pa
0	ie ujela skupina najboljših in odsvojitvi prvega mesta je tako ie u-?l skupinski nalet, v katerem
“*1 najhitrejši Saronni.
, lestvica
' Saronni, ki je prevozil 211 km “®lgo progo v 4.55’25” s p.h. “•854 km na uro. V njegovem • času so prispeli še:
?' Cavazzi
1	Martinem
»■ Moser	' M*-«
n' Mantovani s' Baleari !• Algeri
izvrstnih možnostih je padel zmagoviti gol šele v 88. minuti: po strelu Polanska se je žoga odbila od nekega nasprotnikovega branilca pred noge Hobla, ki je z ostrim strelom s kakih osmih metrov drugič premagal nasprotnikovega vratarja.
SAK se nahaja trenutno na lestvici na 5. mestu (med 15 klubi), ima pa ravno toliko točk kot prvouvršče-ni ASK iz Celovca, namreč 3, samo da je razlika v zadetkih slabša.
Za SAK so igrali: Dodič, Wo-schitz, Jakopič, Sommeregger, Pan-del, Fera, Goleč, Zablatnik, Velik (89 Perč), Hobel, Polanšek.
V naslednjem kolu Slovenski atletski klub počiva. Sekcijski vodja Blaž Kordeš je namreč na zadnji seji komisije za koroško podligo zaprosil za ta datum, ker se nekateri igralci nahajajo v tem času na maturitetnem potovanju po Jugoslaviji.
BEZBOL
NA 16. EVROPSKEM PRVENSTVU
PLATONSKA ZMAGA NIZOZEMCEV NAD ITALIJANSKO REPREZENTANCO
«Azzurri» so si namreč že predčasno zagotovili naslov evropskih prvakov
Evropsko bezbolsko prvenstvo se je izteklo ob splošnem nezanimanju velikega državnega in mednarodnega športnega tiska. Razlog za to, je v prvi vrsti uvedba poznih nočnih tekem, ki so onemogočale tisku (in tudi našemu dnevniku), da bi sproti in dosledno sledil in poročal o posameznih tekmah. Obstajajo pa še drugi, globlji razlogi. Bezbol doživlja v Italiji (kljub blestečim zmagam reprezentance) in nasploh po Evropi hudo krizo rasti. Prenagla profesionalizacija športa in po drugi strani nezadostne strukture in pomanjkanje dobre odnove, so ohromile igro, ki se je že itak težko uveljavljala med širšo množico športnih privržencev, zaradi nerazumljivosti* pravil in ostre konkurence popularnejših in predvsem dojemljivejših športov.
Tudi zato so se 16. evropskega prvenstva udeležile bore štiri države,
kar je vsekakor negativen rekord za I ske ekipe, ampak bi moral pred-
tovrstno manifestacijo, katere namen ni le določitev najboljše evrop-
ZLATA KNJIGA EP
1954	Italija
1955	Španija
1956	Nizozemska
1957	Nizozemska
1958	Nizozemska 1960 Nizozemska 1962 Nizozemska
1964	Nizozemska
1965	Nizozemska 1967 Belgija 1969 Nizozemska 1971 Nizozemska 1973 Nizozemska 1975 Italija 1977 Italija 1979 Italija
£ ..................

r\n iV» a
10 ^adio
ji‘ gkzzatini W Baronchelli 13 &k> (Sp.)
S cS&
l5' Vandi
^OGOMET
v KOROŠKI PODLIGI
Prva zmaga SAK
ti
jm,. svoji drugi tekmi v koroški je Slovenski atletski klub v ib,,„ Premagal moštvo iz Moo-p 8a (Blatograda) z 2:1.
<Ha£et? Približno 400 gledalci so do-••- ni povedli že v 8. minuti po
umimmmhmmhmmmmmmmmmm
Jugoslovansko nogometno prvenstvo 1. zvezne lige je prineslo tudi v 7. kolu več presenečenj. Prvo in največje je vsekakor poraz ljubljanske Olimpije v Nišu s presenetljivim izidom 4:0 (2 : 0). Domači Radnički je na tej tekmi pokazal svojo najboljšo igro na tem prvenstvu. Ljubljančani so sicer kar dobro začeli, toda v 14. minuti so izgubili idealno priložnost, da bi prišli v vodstvo: Lalovič, ki se je znašel sam pred vratarjem Rad-r.ičkega, je nerodno zgrešil in streljal mimo vrat. Domačemu moštvu pa je uspelo kar ni Ljubljančanom: Radosavljevič je s siiovitim udarcem, ki ga Delanoyič ni mogel
............................................................................................................................««»""'«"...umnim«.....
V Brnu je bilo v nedeljo mednarodno motociklistično tekmovanje za V N ČSSR. Na sliki vidimo najuspešnejše tekmovalce kategorije 250 ccm Rossija (levo), ki je bil drugi, zmagovalca Balingtona (na sredi) in tretjcuvrščenega Pilerija	(Telefoto ANSA - UPI)
stavi jati nekak paradni moment celotne evropske bezbolske dejavnosti. Dejstvo, da mednarodna zveza in italijanski organizatorji niso niti utegnili prikriti tega kriznega stanja za fasado impozantnosti ali slikovitosti, ki navadno spremlja tovrstne prireditve, je že dovolj zgovorno. Vsega tega na Proseku in v Ronkah ni bilo. Prvenstvo se je odvijalo mimo, brez kričeče propagande (nobenega lepaka, malo »public relations*), prav tako skromno pa se je končalo.
V nedeljo so odigrali še zadnje srečanje med Italijo in Nizozemsko, ki pa ni več vplivalo na končni vrstni red tega evropskega prvenstva.
Nizozemska — Italija 8:5
Nizozemska 020000024 = 8 Italija	200000003 = 5
NIZOZEMSKA: Weiman, Jenken, Šmit P. (Blacquire), Urbanus, Ri-chardson, Angela (Hage), Horeman, Hickinson, Lemmink. Metalci: Vene-ma, Angela, Hage, Volkerijk.
ITALIJA: Del Sardo, Cortese, Di Marco, Mondalto, Perrone, Brassea (Špica), Varriale (Russo), Guzman (Landucci), Ciccone. Metalci: Biagi-ni, Borghino, Avallone, Brassea.
Srečanje je precej oviralo deževno in hladno vreme, vendar se je kljub temu na tribunah zbralo zadovoljivo število občinstva.
Sinoči se je na Proseku začel letošnji nogometni memorial «žarka Ra četa*. V otvoritveni tekmi sta se pomerili enajsterici Primorja in Zarje. Zmagali so Prosečani z 2:0 (0:0). Turnir se bo nadaljeval drevi, ko bo ob 20.30 na sporedu srečanje S. Marco - Kras. Na sliki: začetni tekmi tega turnirja so prisostvovali tudi svojci pokojnega Žarka Raceta, ki so pred srečanjem pozdravili igralce obeh ekip
ummmmmmmmi....................................................................................
nogomet
V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI
Rezultati letošnjega E	EP
KVALIFIKACIJE	
Italija - Švedska	6:0
Nizozemska - Belgija	14:0
Nizozemska - Švedska	9:0
Italija - Belgija	21:5
FINALE ZA 1. MESTO	
Italija - Nizozemska	3:2
Italija - Nizozemska	14:1
Italija - Nizozemska	5:0
Italija - Nizozemska	8:4
Nizozemska - Italija	8:5
FINALE ZA 3. MESTO	
Belgija - Švedska	5:4
Belgija - Švedska	13:11
Švedska - Belgija	7:5
KONČNA LESTVICA 1.	Italija 2.	Nizozemska 3.	Belgija 4.	Švedska	
Ljubljančani nepričakovano visoko premagani v Nišu
Mostarski Velež ujel na lestvici doslej vodeči kruševski Napredak
JADRANJE
V razredu optimist
pr
__
<¥]
• rr>rlrf frfo:
>•: ci,'
Hi|?a'0 Obrambe SAK. V nadaljeva-me ie 'me* SAK dosti mož-»-■?• da bi pred polčasom ize-
Cev •’ toda nezmogljivost napadal-m izvrstne akcije nasprotniko-lisj^ Vratarja so preprečile viden
minuti pa se je SAK konč-G0t Osrečilo izenačiti:	po podaji
Pos, ca je srednji napadalec Hobel $(, al žogo prek vratarja, nakar li. . odbila od prečke nazaj v po-
• Ul *>«_____i-- •_ Ul_____i. TJ~W~1
Barkovljani uspešni na regati v Kopru
Sirenina člana sta se uvrstila med prvo dvajseterico - Zmagal je Koprčan Kosmina
Na mednarodni jadralni ragati v razredu optimist so 18. in 19. t.m. v Kopru tudi tokrat sodelovali zamejski jadralci. Precej močna bur-ja in slabo vreme sta regati motila, tako da je zadnja regata odpadla. Poleg tega pa je bilo tudi precej odstopov. Izkazala sta se jadralca Jadra in Burje Kosmina in Komljanec, ki sta osvojila prvo, oziroma drugo mesto pred Rečanom Nikoličem.
Kljub močni mednarodni konkurenci sta se zadovoljivo uvrstila tudi Aleksander Starc in Lorenzo Bogateč, posebno slednji, ki je jadral bolje kot v vseh dosedanjih regatah.
Rezultati so sledeči:
1. Kosmina	3
2. Komljanec	3
3. Nikolič	13,7
4. Bradaschia	18,7
5. Fras	21,7
6.	Luci	24
7.	Milan	25
8.	Mulec	29
9.	Leghissa	30,7
10.	Juriše vič	37
16.	Starc	68
17.	Bogateč	72
—	Hmeljak	100
		Šik	100
—	Starc D.	100 m n
NOGOMET
ZA STOURNO TEKMO
>;A	ur-	.-^aT	. , •' >•
V Šempetru še vse nared
«Nogometni maraton» se bo začel ob 16. uri
PLAVANJE
MOSKVA - Na prijateljskem plavalnem srečanju Sovjetska zveza -Kanada je Vladimir Salnikov povsem nepričakovano postavil nov svetovni rekord na 400 m prosto s časom 3’51”40 in tako izboljšal stari rekord za stotinko sekunde. Drugi je bil Kanadčan Schmidt, ki pa je s časom 3’56”31 dosegel nov kanadski državni rekord.
iti' .II1 na mestu je bil spet Hobel Pfavil žogo preko črte vrat. Po
..........UMI,UMU...............IIIMIIIIIIUIIIMIMMM....MMMMMIMMMMMMIMMMMM.................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMMMIHMMI
*ajak
Jug
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
oslovan Janič zmagal ha 10.000 m dolgi progi
%$ov rojak Ljubek je bil šele peti - Italijani brez medalj - Premoč Sovjetske zveze
ko^^BURG — V nedeljo se je
«tv0^° petnajsto svetovno prven-kajaku in kanuju. Sovjetska ki je .bila na SP leta 1978 pj Ja- je letos najprej dosegla, nato trosila Nemško demokratično Slov ko in si tako prisvojila na-ttej, avetovnega prvaka. Kot na OS11 Prvenstvih so tudi tokrat ve, ‘adovajg vzhodnoevropske drža-b^s.Sai sta se na drugo in tretje bo ‘J? uvrstili Nemška demokratič-“Publika, oziroma Romunija.
tih so si priborili sedem zla basL°la.in, šest srebrnih in tri bro-.drugouvrščena reprezentanca d°Se i demokratične republike je v?a pet zlatih, dve srebrni in ki, Hvr°nasto, Romunija pa dve zla-VaSeL srebrni in P61 bronastih. Raz-!'vo presenečenje toga prven-zUlaga Jugoslovana Janiča v ?abiz -01 maratonu na 10.000 m.
tak° ohranil naslov sve-hl ^ ®a Prvaka, ki si ga je pribo-jb bo SP v Beogradu, Tekmovanje koje°.()dločeno 250 m pred cipcm •bovj^Ugoslovan prehitel ostale tek
j6°L odločeno 250 m pred cd:em,
>vaj uRoslovan prehitel ostale tek- .
*Ce- uspešno odbil vse njihove I sloma znaša 67,7 km, kar bi
napade in končno prišel prvi skozi cilj v času 46’06”84.
V finalih kanuistov na 10.000 pa se je drugi Jugoslovan Ljubek u-vrstil šele na peto mesto.
Italijanska reprezentanca je tokrat razočarala. Oresteju Perriju ni uspelo priti do medalje niti na tekmovanju na 10.000 m. Dosegel je samo četrto mesto, ki je pa vsekakor boljše od osmega na 1000 m. Italija je teko ostala brez medalj.
LESTVICA
1. Sovjetska zveza, 2. NDR, 3. Romunija, 6. Jugoslavija,
ZARADI VALOVITEGA MORJA
Rogošič spčt prenesel svoj maratonski podvig
Jugoslovanski prvak in nekdanji svetovni rekorder v maratonsKem plavanju Veljko Rogošič je tudi včeraj odložil zaradi slabega vremena plavalni maraton iz Caorl v Umag. Razdalja med obema me-
P°-
menilo tudi nov svetovni rekord v maratonskem plavanju. Rogošič bo ob dobrih vremenskih pogojih starta! predvidoma danes.
BALINANJE
V Tolminu so imeli te četrto srečanje v balinanju med tekmovalci iz Beneške Slovenije in Tolmina. Gostje so nastopili pod imenom Čedada. Oba kraja sta imela na igrišču po štiri ekipe. Najbolj so se izkazali gostje, ki so gladko odpravili vse nasprotnike in tudi najboljšo domačo postavo. Končni vrstni red je bil tak:
1. Čedad I., 2. Tolmin I., 3. Čedad n., 4. Tolmin II. itd.
OBVKSmO
ŠD Breg
obvešča, da bo prvi trening vseh mladinskih nogometnih ekip jutri, 21. avgusta, ob 11. uri na dolinskem igrišču.
Pred prvim treningom bo za vse nogometaše na društvenem sedežu krajši sestanek.
Na šempetrskem rokometnem i-grišču je že vse nared za nogometno tekmo, ki bo veljala za novi svetovni rekord. Jutri popoldne ob 16. uri bodo namreč ekipe stopile na igrišče in ob žvižgu sodnika bodo pričele maratonsko, 100-umo tekmo v nogometu.
Kot smo o tem že poročali, je pobuda zrušitve dosedanjega rekorda prišla iz Nove Gorice, kjer so se za to ogreli in pričeli s pripravami na maratonsko tekmo. Za sodelovanje pa so vprašali Združenje slovenskih športnih iger v Italiji, ki bo sodelovalo s svojo ekipo, sestavljeno iz nogometašev z Goriškega, Tržaškega ter iz Benečije, Priprave, čeprav je šlo samo za nogometno tekmo, so potekale dolgo in s precejšnjimi težavami. Poskrbeti je bilo namreč treba za vse obrobne malenkosti, brez katerih pa bi športna prireditev zelo slabo izpadla. Druge težave so se potem pokazale pri sestavi ekip in to še posebno zamejske. Težko je bilo namreč dobiti 32 mladincev, ki bi bili pripravljeni nastopiti 4 dni in 4 ure.
Vse pa je že mimo. Jutri popoldne bo šempetrsko igrišče oživelo. S tem v zvezi naj vse nastopajoče opozorimo na nekaj nujnih navodil. Vsi, ki bodo sodelovali na tekmi, naj bodo na igrišču ob 16 uri. I-gralci in vsi tisti, ki bodo stalno na igrišču, naj prinesejo s seboj blazino ali spalno vrečo, primerna oblačila glede na vreme, rezervni dres, primerno obutev in osebni pribor. Za vse informacije naj se i-gralci obrnejo neposredno na vodje ekip.
Za konec naj povemo, da bodo vsi igralci dobili spominsko plake to ter seveda dres, s katerimi bodo nastopili na maratonski nogometni tekmi.	(pr)
SABLJANJE
NA SVtiOywcjM UUviMUSiViJ
Romankov zmagal v floretu
MELBOURNE — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu je Sovjet A-leksander Romankov osvojil naslov najboljšega floretista na svetu. Romankov, ki je bil že v letih 1974 in 1977 svetovni prvak, je v finalu osvojil pet srečanj. Na drugo mesto se je uvrstil Francoz Jolyot, na tretje pa Italijan Dal Zotto.
Med posameznicami si je Come-lia Hanisch, predstavnica Zvezne republike Nemčije, priborila prvo mesto in teko naslov svetovne prvakinje v floretu. Za njo ste se uvrstili Sovjetinja Valentina Sidorova in Madžarka Schvvarzenberger. Italijanka Dorina Vaccaroni pa je bila šesta.
Dsnes so na sporedu še zadnja kvalifikacijska srečanja, nato pa finale tekmovanja s sabljo. Tekmova-
lo bo pet Sovjetov, med katerimi je tudi svetovni prvak in olimpijec Viktor Kravopustov, štirje Madžari, dva Italijana, Maffei in Montano, dva Romuna, dva Kubanca in en Poljak. Prav tako so danes na sporedu še kvalifikacije v moškem floretu za ekipe.
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU V BENETKAH
Izvrsten čas Mennee
BENETKE — Na mednarodnem atletskem mitingu v Benetkah so nekateri tekmovalci kljub slabemu vremenu dosegli zadovoljive rezultate. Na razdalji 200 metrov je z~ia-gal Pietro Mennea s časom 20”20. Na 110 metrov ovire je osvojil prvo mesto Buttari s časom 13”60, ki se približuje italijanskemu državnemu rekordu (13”46) in ki je last Italijana Ottoza. Tek na 800 metrov je osvojil Jugoslovan Savič v času 1’51”51. Na razdalji 3.000 metrov pa je dosegel najboljši rezultat (8’10”22)
Tanzanijec Bayi.
Med ženskami je na razdalji 800 metrov csvojiia prvo mesto Ga-briella Dorio z rezultatom 2’02”72.
Smučanje na vodi v
VELIKA GORICA - Končalo se je evropsko mladinsko prvenstvo v smučanju na vodi- Prvo mesto je osvojila sovjetska reprezentantka Galina Anobejeva z 8.620 točkami. Druga je bila Italijanka Renzini, tretja pa Nizozemka Mayer.
Med fanti je osvojil prvo mesto Francoz Benet s 13.180 točkami. Sledita mu Francoz Carmin in Šved Hansson. Na osmo. mesto se je u-vrstil Jugoslovan Štritof s 5.900 točkami.	.
LIZBONA — Italijanski par Di Salle - Vassallo ie osvojil naslov svetovnega prvaka v jadranju v razredu 420, sai je med 59 tekmovalci zmagal tudi v zadnji regati. Drugi je bil na končni lestvici par Moller - Molier iz ZRN. tretja pa dvojica Dickson - Willcox iz Nove Zelandije.
zaustaviti, poslal žogo v mrežo. Tako je Radnički prišel v 22. minuti v vodstvo. Kazalo je, da ne br. enajsterica Olimpije popustila, toda kmalu zatem je tudi Savovič zapravil odlično priložnost za izenačenje. Potem L>a so dokončno prevzeli pobudo domačini in tako je Mitcševič s sijajnim strelom z glavo še povečal prednost Radnič-kega. Tudi v drugem polčasu si nogometaši Olimpije niso opomogli. Domače ifioštvo je spet pokazalo dcm selno igro, ki se mu je obrestovala še z dvema zadetkama Djord-jeviča, oziroma Miloševiča. Radnički je v tej tekmi izkoristil vsako priložnost, ki mu jo je nemočna nasprotnikova obramba dopuščala.
Kruševski Napredak, ki je v 7. kolu igral proti Slobodi iz Tuzle, se je moral tokrat zadovoljiti z izidom 1:1 in z eno samo točko. Tako ga je sedaj ujel na lestvici mostarski Velež. Domačini so v 22.. minuti pavedli. .Staboda pa je v 71. minuti izenačila in rezultat je ostal nespremenjen, čeprav bi enajsterica Slobode lahko celo zmagala.
V anticipirani tekmi v Sarajevu je moštvo Sarajeva igralo neodločeno 2:2 z beograjskim Partizanom. Predvsem v prvem polčasu je Partizan pokazal zanesljiveišo ifro; teko da so Beograjčani odšli v slačilnice pri vodstvu 1 : 0. potem ko je v prvem polčasu dosegel Prekali prvi gol tekme. V dnJgern polčasu je Merdanovič izenačil za Sarajevo, potem pa -so domačini celo prevzeli vodstvo z golom Vidoviča. Partizan je kmalu zatem -izenačil: Prekazi je s prostim strelom ..iz razdalje skoraj 25 metrov dosegel svoj-, na tej tekmi dragi izredno lep gol. Naj omenimo še, da je v 76. minuti sodnik izključil nogo-
metaša Partizana Vukotiča, ker je baje udaril igralca Sarajeva, ko ta ni imel žoge.
Crvena zvezda je v tem kolu igrala na domačem igrišču proti Budučnosti in je le s težavo odpravila svojega nasprotnika z 1 : 0. Edini zadetek srečanja je dosegel Savič.
Prav teko je na domačih tleh igral zagrebški Dinamo, ki je premagal Vojvodino z izidom 4 :1.
V	Skopju pa je Velež pobral obe točki, s tem da je premagal domačo ekipo Vardarja, ki je sicer vložila vse sile, da bi spremenila izid 1 :0.
V	napetem in ves čas zanimivem srečanju pa sta Hajduk in Žcljezničar igrala neodločeno 2 . 2.
IZIDI 7. KOLA
C. zvezda - Budučnost-	1:0
Hajduk - Željezničar	2:2
Dinamo - Vojvodina	4:1
Radnički - Olimpija	4:0
Varil«- - Velež	0:1
Čelik - Borac	1:0
Napredak - Sloboda	1:1
Rijeka - Osijek	0:0-
Sarajevo - Partizan LESTVICA	2:2
Velež in Napredak 11> Radnički 1(.: Hajduk in C. zvezda 9; IDiria-n-.o, Sarajevo in Olimpija 8; Vardar, Sloboda, Borac,' criik, Žgljež-ničar in Bijeka 6; Osijek in Partizan 5; Budučnost in Vojvodina 3.
PRIHODNJE KOLO Budučnost - Partizan; Osijek r Sarajevo: Sloboda - Rijeka; Borac -Napredak; Velež - Čelik; Olimpija -Vardar: Željezničar - Dinamo; C zvezda - Hajduk; Vojvodina • Radnički.
V zakonski stan sta vstopila
KLAVDIJ VELJAK in
MARIJA KRISTINA BOGATEČ
Svojemu odbojkarju in njegovi izvoljenki izreka vse najboljše želje za skupno življenje in srečo	■	- .
ŠZ BOR
n.
V nedeljo je balinarsko društvo Opčine priredilo mednarodni balinarski turnir, ki je uspel zelo dobro. Na zgornji sliki so udeleženci tega tekmovanja, na spodnji pa prizor s tekmovanja v gostilni »Pri
Mlrelli* na Opčinah
SKLEP DEŽELNE ZVEZE
Itala in Domio
V VIŠJI ligi
Deželni odbor nogometne zveze je na svoji zadnji seji sklepal tudi o dveh »prostih* mestih v i. in 2. amaterski ligi. Kot smo predvidevali je deželni odbor proste mesta dodelil v 1. AL enajsterici Itali S. Marco, ki je končala lansko prvenstvo 2. AL (skupina E) na vrhu lestvice, skupno z Romano; s katero pa je zgubila direktni, odločilni dvoboj. V 2. AL pa je prosto, mesto dodelil enajsterici Domia,, ki je končala lansko prvenstvo 3. AL, (skupina O) na ..rugem mestti in. nato zgubila odločilni dvoboj z e-' najsterico Čampi Elisi. iii se' je prav teko uvrstila na drugo mesto, sicer v skupini N.
S tem, čeprav koledarji niso še-sestavljeni, imamo že jasno sliko,, kako bo sestavljena tržaška skupina 2. amaterske lige,. to je skupina F.	, i y-y : - -
V sezoni 1979-80 bodo v tej. sku-: pini torej igrale sledeče enajsterice: Baxter, Breg, Campanelle, Cam|ii Elisi, Costalunga, Domio, Giarizzo-le, Libertas, Pri norec. Primorje, Rosandra, S. Marco, Sovrani, Vesna, Zarja in Zaule.
Novost lige torej predstavljajo Vesna in Baxter, ki sla,zmagala,v lanskem prvenstvu v:3.,AL in Cajin-pi Elisi in Domio, ki sta se uvrstila na drugo mesto. Lz lige so izpadle v 3. AL Aurisina, GMT in Gaja, Opieina pa .je napredovala v L AL.
-	'B./R i
2. -
3.	-
4.	-
5.	—
6.	-
L Buuzar 2. Okayama
1.	Fcrgia
2.	Micritade
1.	Calcefiro
2.	Dolfin
1.	Hello Bov
2.	Mastergln
1.	Fisima
2.	Bark
1.	Candidissima
2.	Dardo
Ž
1
2
X
1
is
1
l
I
X
x;
i
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
fRST. Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 Ur — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN»
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4.00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS - 61000 Ljubljana
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «AD!T»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 rnjn 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, soz“' 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir b0® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanijo - Ju|il _ kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
21. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
.	član Italijanske
IZTT	zveze časopisnih
ITrst založnikov FIK*
OB NAVZOČNOSTI 4000 DELEGATOV IZ 130 DRŽAV
Na Dunaju otvorili konferenco OZN
o razvoju znanosti in tehnologije
Poseg generalnega tajnika svetovne organizacije VValdheima
DUNAJ — Predsednik avstrijske republike Kirchschlaeger je včeraj zjutraj slovesno odprl mednarodno konferenco o znanosti in tehnologiji. Konference se udeležuje kar 4000 delegatov iz 130 držav, trajala pa bo do 31. avgusta. Gre za največjo konferenco^ ki so jo kdajkoli organizirali v Avstriji, sovpada pa z odprtjem velikega kompleksa ob Donavi, ki so ga že poimenovali «ONU city» in ki ga bodo uradno izročili mednarodni organizaciji v četrtek.
Konferenca je pod pokroviteljstvom OZN, zanjo pa je raziskovalna organizacija «Worldwatch institute* pripravila študijo, iz katere izhaja, da se na svetu potroši približno 150 milijonov dolarjev na
leto za raziskavo in da je pri tem angažiranih približno 3 milijone znanstvenikov. Na države v razvoju kjer živi približno 80 od sto vsega svetovnega prebivalstva, odpade približno 5 odstotkov sredstev za raziskovanje in razvoj, dejavnost, ki je ključ za zagotovitev dolgoročne blaginje narodov. Dve tretjini sredstev za razvoj in raziskavo pa odpade na ZDA, zahodnoevropske države, Kanado in Japonsko, približno 30 od sto pa na Sovjetsko zvezo in druge države vzhodne Evrope.
V isti študiji poudarjajo tudi, da bodo države v razvoju odvisne od uvožene in pogosto neustrezajoče tehnologije, dokler bodo svetovne zmogljivosti za raziskovanje in raz-
aiiiiiiMiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiimfiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiii
Predsednik Pertini na oddihu
Sandro Pertini je tudi letos, kot že celo vrsto let na oddihu v Groe-denthalu, le da je, od kar je bil izvoljen za predsednika republike, proti : voji volji, gost tamkajšnje karabinjerske šole. Sicer pa mu to ne preprečuje krajših in daljših izletov po prelepi okolici. (ANSA)
voj koncentrirane v industrijsko razvitih državah. «Worldwatch institute* zato predlaga na razvite dežele razširijo svojo raziskovalno bazo tudi na države v razvoju, npr. z okrepitvijo sodelovanja. S tem v zvezi navajajo primer Peruja, Bolivije in nekaterih drugih latinskoameriških držav, ki skupaj gradijo poskusno tovarno za koncentracijo bakrene rude.
Konferenca, ki so jo pravkar odprli na Dunaju ima tri cilje: predvsem omogočiti državam v razvoju, da izkoristijo novo tehnologijo. Razvite države ne bi smele več izročati že zgrajene industrijske obrate, če države v razvoju nimajo u-streznih infrastruktur, ki lahko o-mogočijo pravilno koriščenje teh tovarn. Drugi cilj je seznaniti tehnike in znanstvenike držav v razvoju s tehnologijo razvitih držav, se pravi, dati jim tako imenovan «know how», in končno, tretji cilj te konference je določiti vlogo, ki jo naj ima svetovna organizacija pri procesu širjenja raziskave.
Na otvoritveni slovesnosti je bil prisoten tudi generalni tajnik Organizacije združenih narodov Kurt Wgldheim, ki je podčrtal pomembnost teh ciljev in dejal, da svet pravzaprav ni razdeljen na sever in jug ali na vzhod in zahod, temveč na države, ki si prizadevajo, da bi vse ostalo tako, kot je sedaj in na one, ki bi pa hotele, da pride do bolj dinamičnega razvoja.
Za predsednika konference je bila soglasno izvoljena avstrijska ministrica za znanstveno raziskavo Hertha Fimberg, za tajnika pa Brazilec Joao Da Costa, (if)
Vesoljca spet na domačih tleh
VESTI S KOPRSKEGA
Turistični delavci
Sovjetska vesoljca Valerij Riumin in Vladimir Ljahov, ki sta se predvčerajšnjim srečno vrnila na Zemljo, sta v šestih mesecih bivanja v vesoljski postaji saljut 6 potolkla vse dosedanje rekorde (Ansa - Tass)
rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiniiiiiiiiiiiviiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiumiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEUSPEH STRAUSSOVE MISIJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Izrael zavrača ameriški načrt o priznanju pravic Palestincem
Roberto Vecchioni izpuščen na prostost
MARŠALA — Znani italijanski popevkar Roberto Vecchioni, ki je bil prejšnji petek aretiran pod obtožbo razpečevanja mamil, je bil izpuščen na prostost zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj je bil Vecchioni v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr, Antonia Spine soočen z Diegom Di Dio, ki ga je obtožil, da mu ,je pred. .dvema , letoma ponudil cigareto z marihuano na nekem fe slivalu »Unita*. Potem ko je fant preklical obtožbo, je bil Vecchioni izpuščen. Italijanski popevkar je izjavil, da se čuti užaljenega, ker se je v svojih pesmih vedno bojeval proti razpečevanju mamil, aretiran pa je bil pod absurdno obtožbo.
TURIN — Tudi v tem šolskem letu namerava turinska občina organizirati nadzorno službo, ki bi jo opravljali starejši ljudje pred šolami. Ta služba, ki so jo poskusno uvedli že lansko leto, bo zaposlovala 250 ljudi, moških in žensk, ki bodo do začetka šolskega leta (18. septembra) stari od 55 do 70 let.
Namen nadzorstva je predvsem zmanjšati razpečevanje mamil, ki se žal širi že v osnovnih šolah.

V Indiji nova vladna kriza
NEW DELHI - Indijska vlada premiera Charana Singha je včeraj odstopila pred parlamentarno razpravo o zaupnici. Singhov sklep se je porodil, potem ko mu je odrekla podporo tudi kongresna stranka Indire Gandi. Prav zato je odhajajoči mandatar svetoval indijskemu predsedniku Sandjivi Red-dvju. naj razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.
Zaenkrat ni še povsem jasno, kako se bo sedanja politična kriza v Indiji končala. Večina poslancev spodnjega doma namreč nasprotuje predčasnim volitvam. Takoj po odstopu je lider najmočnejše indijske stranke (opozicijske) «Janata* predlagal, naj se mu poveri nove mandat, kar pa ni uresničljivo brez podpore Indire Gandi. Indija se torej nahaja v slepi ulici. Mandat sedanjemu parlamentu poteče leta 1982, a razDust bo neizbežen, če v prihodnjih dneh ne rešijo vladne krize Medtem pa se vedno bolj širijo govorice, da bi le Indira Gandi lahko rešila sedanji položaj Bivša 'predsednica vlade, ki je bila na volitvah 1977 poražena, pa se nahaja v težkem položaju, ker teku sodni postopki proti sinu.
so še njej
Izredna letina paradižnikov povzroča težave
N F \PELJ — Izredni pridelek paradižnikov v Kampaniji in v dobršnem delu južne Itaiije povzroča vedno tujše polemike. Količine so takšne, ’ a so že pričeli uničevati pridelek. Tega so vsaj deležni tisti srečni pridelovalci, ki so jim paradižnike odkupili, drugim pa pridelek gnjije, ne da bi za to dobili kakršnekoli odškodnine. Pri vsem tem je treba pristaviti, da je prehrambena industrija skoraj povsem nepripravljena dočakala letošnjo i-zredno letino. Kmetje zato ostro protestirajo: v nekem kraju blizu Lec-ceja so zasedli občinsko poslopje v znak protesta, ker niso industrijci odkupili več ton paradižnikov.
NA SEMINARJU RADIKALNE STRANKE
«Sho w» Marta Pa n ne Ile o lakoti in o mamilih
Varnostni svet OZN naj bi glasoval o novi resoluciji o bližnjevzhodni krizi
WASHINGTON — Medtem ko I Jimmy Carter nadaljuje svoje «de-
lovne počitnice* po Mississipiju, tem da kljubuje nalivom, da lahko stisne nekaj sto rok bodočih volivcev, se z Bližnjega vzhoda vrača praznih rok njegov posebni odpo slanec Robert Strauss.
Carterjeva administracija je to krat ponovno zabeležila enega od tolikih neuspehov v svoji zunanji politiki. Straussu ni uspelo prepričati ne Izraelcev in ne Egipčanov, naj glasujejo v OZN za novo reso lucijo, ki naj bi končno govorila tudi o pravici Palestincev do obstoja. Tel Ari v je ocenil ta «sramež Ijiri* ameriški poskus, kot tiho priznanje palestinske osvobodilne organizacije, v Kairu ga so Straussove predloge žavrrulf, ker ne bi mogli opravičevati nadaljnjih egiptov-sko-izraelskih mirovnih pogovorov, če bi Tel Ariv zavrnil resolucijo o Palestincih.
RIM — Marco Pannella je v svojem običajnem slogu «showmana» zaključil tridnevni seminar radikalne stranke. Govoril je pred polno kongresno palačo, kar je, glede na toplo avgustovsko nedeljo, prava redkost. Govoril je dolgo in obravnaval vsa vprašanja, razen tistih, o katerih bi morali radikalci, kot stranka, ki ima v parlamentu 20 zastopnikov, resno razpravljati. Pannella tako ni obravnaval »malenkostnih vprašanj*, kot je na primer gospodarska kriza, pač pa je govoril o lakoti v svetu in napovedal gladovno stavko. Gladovati bo začel 11. septembra, njegovi prijatelji pa bodo ustanovili »odbor v podporo Pannellovi gladovni stavki*. S to akcijo naj bi opozorili javnost na lakoto v svetu in Panr.ella, ki dobro ve, kako se temu streže, je poudaril, da bodo radikalci zahtevali takojšnjo razpravo svoje resolucije v parlamentu, sicer bodo začeli z oviranjem dela parlamenta, to je z obstrukcionizmom.
Drugo vprašanje, o katerem je govoril Pannella, so mamila. Dejal je, da se bo dal aretirati zaradi posesti mamil, seveda potem ko bo odstopil z mesta poslanca. Med njegovim govorom so nekateri radikalci pripravili cigareto s hašišem in začeli kaditi kar v dvorani; kajenja se je udeležil tudi tajnik Jean Fabre, Pannella pa je medtem rohnel, da gre za kazniva dejanja, s katerimi tvegajo kadilci 14 let zapora.
Pannella je nato "obravnaval* i-talijansko politiko. Kot že rečeno, ni govoril o »malenkostih* ter je le dejal, da bodo radikalci sestavili svojo vlado, ki bo pač razpravljala o vsem. O terorizmu pa ni govoril veliko. Besedo je zapustil neposredno zainteresiranim, to je Negriju, Seal zone ju in Dalmarivi, ki so na radikalno zasedanje naslovili pismeno poslanico iz zapora. Pannel-la je le dodal, da oblasti tako vne-
to govorijo o terorizmu kot alternativi, zato da bi ne prišla do izraza radikalna stranka, ki je edina resnična politična alternativa v državi.
Kaj pa komunisti? Pannella jih je povabil, naj se pridružijo radikalcem v boju proti lakoti v svetu. Izgledalo bi, da se Italija vrti o-krog radikalne stranke, ki je, po Pannellorih besedah sodeč, edina demokratična in napredna stranka v Italiji, ki bi lahko rešila državo iz vsestranske krize, za katero so krivi demokristjani in z njimi vsi ostali. Kako bi do tega prišlo, pa radikalni voditelj ni povedal. V njegovem programu je bilo tudi tokrat mnogo besed, stvarnih predlogov pa popolnoma nič. (bbr)
Izrael torej ponovno pogojuje bli-žnejevzhodno krizo s svojim trmastim vztrajanjem, da so vsi palestinski begunci le teroristi, PLO pa leglo kriminalcev. ZDA so hotele vsaj delno omiliti teptanje pravic Palestincev, a trčile so v histerično nasprotovanje telavivske vlade in ameriških sionističnih krogov. S tega zornega kota postaja «primer» Young vedno bolj podoben izrael skemu vmešavanju v notranje ea deve ZDA, kot pa rezultat »spodrsljaja* ameriškega veleposlanika pri OZN. «Andy» bo namreč pred sednik varnostnega sveta na prihodnjem zasedanju, ko bo govor predvsem o palestinskem vpraša nju. Temnopolti ameriški veleposlanik je skušal po nalogu svojega nadrejenega črtati palestinsko vprašanje z dnevnega reda, saj, kot kaže, bodo prozahodne arabske dr žave predložile svojo resolucijo o Palestincih, ki bi jo morale ZDA kljub zmernosti zavrniti. Odložitev tega pa je bila nemogoča brez privoljenja PLO, zato se je Young sestal s svojim palestinskim »kolegom*. Pri tem pa je treba tudi dodati, da «Andy» zagovarja priznanje PLO in uresničitev pravic palestinskega ljudstva. Če k temu dodamo pobude Francije in Nemčije ter protislovne Carterjeve izjave o «pravici Palestincev do samoodločbe*, je jasno, da «Andy» ni tokrat ustrelil enega izmed tolikih nediplomatskih kozlov. Ameriški predsednik pa ga je kljub temu žrtvoval na oltarju ameriško-izraelske sprave. Kot kaže pa Izraelci ne kažejo nobene spravljivosti. Protesti židovskih organizacij se niso polegli. Tel Aviv s pridom izrablja \vashington_-sko zadrego, da bi iztisnil čimveč in s še večjo ihto nadaljuje z letalskim in topovskim bombardiranjem taborišč palestinskih beguncev v južnem Libanonu.
Samo po sebi se pri tem vsiljuje vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi PLO končno priznala Izraelu pravico do obstoja v mejah, ki so jih določili Združeni narodi leta 1948. Taka njihova poteza bi spravila v zadrego tako Carterjevo administracijo, kot marsikatero «bratsko» arabsko državo, ki jih je vsa ta dolga leta izrabljala le za svoje koristi. Nedvomno pa bi v navečje težave zašel prav Izrael, ki še vedno trdi, da se bori za svoj obstanek. Prav zato nadaljuje z agresijo proti Libanonu in palestinskim beguncem, še več, z vso vnemo skuša poglobiti prepad med svojimi arabskimi in židovskimi državljani. Nekdaj spravljivo in miroljubno arabsko prebivalstvo Cisjordanije in Gaze, ki je ostalo v svojih.domovih in ni šlo v begunstvo, je danes skoraj v celoti na strani PLO. saj vidi, da njegovaj lojalnost ne pomeni izraelskim sionistom nič. (voc)
Presaditev srca v Veliki Britaniji
LONDON — 52 letnemu Keithu Ca-stleu je ekipa dr. Terenca Englisha v cambridski bolnici Papwoith presadila srce. To je že šesti ppskus presaditve tega organa v Veliki Britaniji. Castle živi že dva dni s srcem 21-letnega igralca golfa Dun-cana Prestta, ki je umrl prejšnji petek v hudi prometni nesreči. Mati mladega igralca je izjavila, da je podarila srce svojega sina z
namenom, da lahko reši življenje nekomu drugemu.
Dr. Terence English je že januarja meseca poskusil z isto operacijo, vendar je bolnk po sedemnajstih dneh umrl ne da bi se zavedel. Tokrat pa se je pacient zbudil že po štirih urah in pol. Operacija sama je trajala pet ur in pol. Za sedaj je Castlovo stanje še kar dobro, komplikacije pa se utegnejo pojaviti v prvem tednu.
Mnenja o presaditvi srca so med britanskimi zdravniki deljena. Nekateri zdravniki — pravi bivši funkcionar zdravstvene uprave — nasprotujejo takim poskusom, ki zahtevajo izdatne stroške, od katerih pa ima korist le manjši del bolnikov
Točnih podatkov o finančnih stroških te operacije ni; Baje je izdatek dvakrat in pol večji od stroška za presaditev ledvic, ki znaša 25 tisoč funtov šterlingov (45 milijonov lir).
V Veliki Britaniji se že 5 zdravniških ekip ukvarja z vprašanjem resaditve srca.
SOLEDAD (Kalifornija - ZDA) — V kalifornijski jetnišnici Soledad je prišlo predvčerajšnjim do rasističnih izgredov. Po uradnih vesteh je bilo ranjenih 20 zapornikov in dva jetniška paznika.
zatekli v Italijo, ne zahtevajo ^ izrednega: hočejo le delati, d® bodo lahko preživljali in itaHJ ^ ska družba mora dokazati, da J to lahko zagotovi.
«aiili>»Bt>i*aiM>iailii«lti«*tiitMiiiiii«MiMliMiciliiili*i«iiiiliiaailiiii,iiT,iltiiiA«iiiiai,iittia,>,iTi,ii"iltia,iiiii,Miifiii,n,iiiiiiii„,<lit«,,«i,,i,,i,,«,iitti(t,it«,lllf,«il*«ttkatltln«M««ll>M«illMllltil«l|llilill«M«lltl|lllllllllfltlll„>*'l>>>>,<
BOČEN — Bocenska alpinistična skupina »Grole* je zaključila ekspedicijo v tako imenovani «četrti tečaj*, v verigi Lipez v bolivijskih Aridah.
zadovoljni s sezono £
Tudi za september je dokajšnji del zmogljivosti odi®
Turistični delavci na obali so zadovoljni z obiskom. Predvidevanja, da bo zadnja turistična konica sredi avgusta uspešna, so se uresničila. Hoteli, zasebne sobe in počitniški domovi so dobro zasedeni, seveda pa je še zmeraj nekaj prostora, vključno tudi v avtokampih. Menijo, da bo tak položaj trajal do 25. avgusta, nato pa pričakujejo manjši padec. V jesenskih mesecih pa bo najbrž spet treba poseči po rezervacijah, saj je napovedanih v Portorožu kopica raznih kongresov, simpozijev ipd.
Glede prometa prihaja še zmeraj do zastojev na mejnih prehodih, položaj pa je precej boljši v Kopru, kjer so sredi tedna izročili prometu urejeno križišče pri Slavčku. V gradnji pa je še nekaj manjših objektov, tako da bo slovesna otvoritev celotnega križišča čez nekaj tednov.
Turistični organizatorji so tudi izčrpali program večjih prireditev, na terasah pa še zmeraj igrajo orkestri, prav tako se lahko mladina zabava v disco klubih, odprti pa so tudi številni športni objekti. Škoda. da so v letošnji sezoni predvsem pozabili na izvirne domače prireditve. Še naprej pa je živahno v razstavni dejavnosti. V piranski mestni galeriji razstavlja akademski slikar Tomaž Gorjup, v koprski Loži fotograf Tone Stojko, v koprski Meduzi slikarka Biljana Un-kovska, v sežanski galeriji pa Av gust Černigoj.
ščino zgradili lovsko kočo, b f bodo slovesno odprli 26. av8u ' Gre za prvo tovrstno lovsko P°. janko na južnem Primorskem . ni lovske družine Slavnik so se ločili za montažno brunarico, ima okrog 70 kvadratnih metrc(_ koristne površine. Stroške so v
loti pokrili s samoprispevkom >
prostovoljnim delom.	g
Vietnamski
begunci
(Nadaljevanje s L
strani)
gajo poldrugi odstotek vseh begj® ki so prispeli v Italijo. I®
cev.
MLADINA USPEŠNO GRADI VIŠINSKI VODOVOD
Na mladinski delovni akciji I-stra 79 uspešno dela zdaj že tretja izmena. Mladi gradijo višinski vodovod v Šmarjah pri Kopru in povprečno presegajo normo za okrog 70 odstotkov. Zelo aktivni so tudi v kulturnih in drugih dejavnostih, navezali pa so tudi tesne stike z domačini, z rasilskj enoto iz Kopra in z vojaki postojnske garnizije. Te dni so v svoji sredi pozdravili tudi predsednika republiške konference SZDL Mitja Ribičiča in nekatere druge ugledne slovenske politične delavce,
K nil/ll
OBALI IN KRASU SE OBETA DOBRA VINSKA LETINA
Čez mesec dni se bo začela na obali trgatev, na Krasu pa 14 dni pozneje. Obeti so dokaj ugodni, razen seveda če bo ponagajalo vreme. Na Krasu sodijo, da bodo pridelali okrog 320 vagonov grozdja, kar je okrog 30 odst. nad povprečno letino. Na obali na naj bi bila letina za 10 do 15 odst. boljša kot lani.
PLANINSKA POSTOJANKA NA SKADANŠČINI
Člani lovske družine Materija so a vzpetini Glavčica nad Skadan-
temi je tudi mladenič, ki trd', . je sin Kao Kyja, l. noče odpotnv v ZDA, da bi se pridružil * šem*. Prav zaradi te peščice IP, so ponekod že zagnali pravo fL žarsko vojno, ne da bi se zavc . pomena pobude, ki je zgolj hui*7 nitarna, kot so to poudarili Pr stavniki vseh demokratičnih str8^ v italijanskem parlamentu, 1° to akcijo podprle.
Akcija je torej končana. To j* dejal minister Ruffini in to s® j. trciili mornariški častniki. le gre za trditev, ki je resnična do neke mere. Devetsto beganj je prespalo svojo prvo noč v BaDj'' v štirih zbirnih središčih. Ko so. vkrcali — je včeraj dejal RU1L, — jim nismo obljubili lahkega L ljenja. Dejali smo jim, da ®7e. lahko živeli in delali tako, lamo mi.
To je tisti del akcije, ki jo j®Jfjjj ba uresničiti. «Tokrat bomo j1®. birokracijo,* je dejal Zamberie• »Delati moramo hitro, da jih do mo razočarali.*
Da, Italija je razočarala že1®^.
sikoga, ki jo je izbral za cilj- j poslitev, stanovanje, vključitev družbo, državljanstvo, to so Pr°Lj mi, s katerimi se morajo beg®11^ soočati v naši državi bolj kot katerikoli drugi.	«
Ko smo včeraj z ladjo z*!1 mimo valoloma pred Trg sv. 4®, ka so begunci z nasmeškom na ® Picah, fejph roke v pozdrav B* canom, ki so jih množično P*'.,., kali. »Venice, Venice...» so VZ*® nili nekateri, tisti, ki so se v ?L kedrani angleščini ali francos®^ toliko sporazumeli s posadko in katere je včerajšnji prihod SP } menil Benetke iz zemljepis®» pojma v stvarnost, v obljublJe deželo.	• ,
Mornarica je opravila svoje. daj morajo drugi nadaljevati ® ’ da bodo obljube, izrečene ob vkr nju, postale stvarnost. Sicer bi
humanitarna akcija ostala le a
1	1	v	a »	T-4	• I •	C/1	^
dokončano delo. Begunci, ki s°
Posl
Abb
PRI
Trinajstleten deček ugrabljen v Umbrii

id»'
PERUGIA - V Umbriji se ®aL ljuje preiskava o ugrabitvi trmWjM letnega Guida Freddija. V ned«£ zvečer je policija končno našla a y
s katerim so ugrabitelji zbeža^
»peugeotu 504», ki je last 'A',~ m. mame, so našli le pero in pLji Policija domneva, da so ugrs®® u. menjali avto in da so se pote®1 smerili proti Arezzu.
Do ugrabitve, ki je prva v briji, je prišlo v noči med s®}- « in nedeljo. Družina Freddi, ** L sestavljena iz šestih članov, se sj ravnokar vračala domov, ^cohf,n-štirje oboroženi in zakrinkani diti ustavili avtomobil. Poten®
01®'
ibot®
so zvezali vse ostale člane druz1
jšegJ
so ugrabitelji odvedli najstarep^.
sina Guida. Preden so odšli, so
tevali dve milijardi lir odkup®1’’«
Som	i_ i j.. • i i Ati
Sam Guido je tedaj rekel, d® Tj# nima toliko denarja. Inženir Fjjjub

«■ČAROBNA MOČ> PREDSEDNIKA ITALIJANSKIH ČARODEJEV
Klical je dež, priklical pa vihar
BENEVENTO — Hvaležnost je na tem svetu vse bolj redko doma. še zlasti pa jo težko dobiš v sodnih palačah. Tako nekako je vzdihnil Antonio Battista, ki je bolj znan kot čarodej iz Arcelle, ko je zvedel, da je pretor Antonio Jannelli odredil sodno preiskavo o njegovem nedavnem tpodvigu». Battista je s sodelovanjem kolegov - čarodejev po treh mesecih suše priklical močo na Sannio, sedaj pa sta sodstvo in policija začela s preiskavo, da bi ugotovila, ali so vrači prestopili me je zakona in zahtevali za svoje u-sluge mastno plačilo.
Bilo je v začetku avgusta, ko so se kmetovalci Sannia obupani za-
radi večmesečne suše, ki je ogrožala ves pridelek, obrnili na Balti-sta, ki je med drugim predsednik italijanske zveze čarodejev, s prošnjo, naj jim pomaga. Ni jim bilo treba veliko napora, da so ga preprosili: Battista se je že isto noč napotil v neko osamljeno duplino, kjer je ob pomoči nekaterih čarodejev z gromkim glasom večkrat ponovil čudežno formulo: «V imenu vzhoda pozivamo vse nebesne in peklenske duhove z vseh štirih strani neba, Aliasa, Siliasa, Triliasa, Atanosa, naj ugodijo naši želji in dež naj se ulije v ro^u ^8 ur.»
V svoji človekoljubni vnemi pa so čarodeji verjetno preveč napeli svoje sile, vlekli so za vrv nebeških
in peklenskih vrat s tolikšno silo, da so se zrušila: 40 ur potem ko je Battista izrekel čarobne besede, se je nad Sanniom res vlilo, vendar namesto blagodejne moče se je nad vsem območjem razbesnel silen vihar, ki je marsikje povzročil več škode kot koristi. Kljub temu pa se je čarodej iz Arcelle, ki je bil, kot je priznal časnikarjem, tudi sam presenečen nad lastno močjo, zahvalil duhovgm za pomoč: izpod starega hrasta, kjer naj bi se, kot pravijo bajke, zbirale čarovnice ter plesale z vetrom in bliskom, so osvobodili sveti živali: krokarja in kozla. Marsikdo pravi, da so ju kot v starih časih zaklali, da bi se duhovi napojili z njihovo
krvjo, čarodeji pa naravnost ihtavo zavračajo obtožbo, češ «lo je bil barbarski običaj v poganskih časih, mi čarodeji 20. stoletja bi si nikoli ne omadeževali rok s krvjo ne dolžnih živali.*
Sila kola lomi
Očitno pa samozagovor Battista in njegovih pomagačev, pa tudi pro-tiobtožbe (Morda skuša špekulirati in trdi, da so mu preobilne padavine povzročile škodo) niso prepričale pretor ja, ki je ukazal policiji, naj ugotovi, ali je vrač zahteval nezasluženo plačilo in ali je prekršil člen 661 kazenskega zakonika, ki prepoveduje vsakomur, da tbi zlorabljal naivnost ljudi, zlasti še če to lahko moti javni red.» (vt)
BRINDISI — »Ne morem več!* je zakričal in skočil iz avta med ogledom zoološkega vrta v kraju Fasano pri Brindisi ju. Povedati moramo, da je ogled mogoč le z avtom, saj so živali proste, možakar pa je skočil iz avta prav pred skupino levov. Prihiteli so čuvaji, ki so mislili, da so priče nenavadnemu poskusu samomora in ga stlačili nazaj v vozilo ter ga zapodili iz zoološkega vrta.
Antonio Doria, tako se imenuje protagonist tega dogodka pa ni
imel v mislih nič tako tragičnega, čeprav bi se vsa zadeva zanj lahko nevarno končala. »Moral sem le zadostiti svoji fiziološki potrebi,* je dejal kasneje, »vendar so ml čuvaji to preprečili.*
PARIZ - Včeraj .je pri Strasbourgu strmoglavilo letalo mirage III francoskega letalstva. Pilot je pri nesreči bil ranjen, vzroki padca niso znani.
je to potrdil, ugrabitelji pa so temu odvedli dečka.	ja
Od tedaj starši pričakujej®' ,j. bi se kdo oglasil ali prinesel ®b(r ce o Guidu. Oče je izjavil, ®a iijti do skušali na vsak način zadov®-L ugrabitelje in zbrati čimveč denf-jjj Ugrabitve žal niso redkost. L,-v Modeni policija išče sedeto®ajte. letnega Nevia di Lorenza, z® Lb-rega domnevajo, da je bil daljen. Di Lorenza so starši zato«® kali v petek zvečer: baje so u 1 diti že telefonirali in zahteva® j« kupnino. Možno pa je tudi, “La, mladi Di Lorenzo zbežal z Na sliki: Inženir Freddi z *e®°
4 razpečevalci mamil ujeti na Garganu
FOGGLA — Agenti oddelka 7® jfg< roti narknmnniii s .
proti narkomaniji s i včeraj a^rar
li štiri kurirje organizacije z® Jal> pečevanje mamil, ki je oskrbuj. z drogo turiste na Gargam •. o(e-priim razpečevalcem co orgabj.Lv go;,a zaplenili za sedem nuW* lir mamila.	u|a
Tudi v Salernu je policija P ginu sled trem «malim riban . 'L]« t n ko so v Genovi aretirali ®1J p fanta, ki sta tudi osumljena pečevanja mamil,
S
i
dik-
E
%
»iti
sreč
stav
maj
ih
listi
tožb
Ji
kun, *li tor ai p Prič vid,
taij
Per
svoj
,Zs
sče,
Pik
Pisn
Poit
stra
tere
'lika
sled
saj
sa
Preč
tile
keo
'k.
ka
Poln
klij
Jkr
ftav
kok
veti
ko.
kk;
Po
•jh
Sku,
t>,
fcčc
%
,%i
V
‘d J
P)er
c
k
‘Ud
!? »ikc % S J? 1
di
ci
«o
% % ^ i
V
i!
i
C
Ske