192. številka.
Ljubljana, v četrtek 2L avgusta
XVII. leto, 1884.
Uhaja vsak dan »vefler, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avutrij ako-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje me od četiristopne petit-vrste po o kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". II p r ii v ii i rt t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne atvari.
Dr. Russ pa jezikovno vprašanje.
To se mora priznati, daje dr. Rubb jeden naj-gibčnejših  članov   „zjedinjene levice".   V pravem spoznanji,  da stranka, ki hoče biti liberalna ne sme ostati zmirom na jednem in istem mestu, je državni poslanec dr. Russ že večkrat udri jo naprej in nekoliko nove zemlje odprl svojim liberalnim kolegom. Nesreča je le to, da bo občinstvo Že iz dalje zboji dr. Hussovih novih idej.   Nesrečo je imel poslanec za Karlove Vare s  svojimi  letošnjimi predlogi v državnem zboru, s svojimi  principi za volilno reformo, o katerih izpregovorili smo nedavno in nesrečo ima s svojo novo knjižico,   katera govori o »uravnavi jezikovnega vprašanja". Njegova „uravnava" je mrtvorojeno dete.   Neso z njo zadovoljni Nemci, ne moremo jo odobravati Slovani. Predlog vseh predlogov dr. RusBOvih jo ta: „ Kdor hoče definitivno biti postavljen v državno službo, dokazati mora popolno znanje nemškega jezika s pismenimi izdelki pri zmožnih izpitih.   Tedaj bi državni jezik bil: jezik državnih oblastev za notranjo službo in za njih  vzajemno  občevanje s samoupravnimi obla8tvi in strankami, službeni jezik državnega zbora in  najvišjih  sodišč,   slednjič jezik  za avtentične besede   državnih   zakonov   in   naredeb osrednjih vlad".   Na  tej temeljni   premisi  je vsako pogajanje   za   avstrijske    Slovane   nemogoče; stvar nemškega   kot   državnega jezika   je itak Že dognana.   Zato  morejo   le po nepotrebnem vzburiti duhove predlogi, kakeršne dr. Russ objavlja zlasti za češko deželo glede jezika v upravi, v sodstvu m v samoupravi.   „Narodni Listi"  poprijemajo jako krepko nemško liberalnega poslanca zavoljo načel in nasvetov, ki jih podaje v rečeni svoji knjigi. Pravijo, da so taki predlogi gola provokacija in da je infamen, kdor misli, da se bode češki narod strinjal z dr. Russovimi  monstroznimi predlogi, kakeršnih bi Bi komaj Angleži predrznili  ponuditi Culukafrom v Afriki ali Botokudom v Indiji. Mladočeski glasnik nadalje dokaže, da bi bila brez potrebe dva oddelka pri nainestništvu in pri višjem sodišči, če ima i a oba biti nemščina notranji občevalni jezik, in nadaljuje tako-le: „Dasiravno so stvari dandaneB tako, da ima nemški jezik mnogo sredstev n* škodo če-ščini, vender bi Čehi s predlogi dr. Russovimi bili mnogotero na slabšem.   Njih nasledek bi bil, da bi Češki jezik pahnen bil iz tretjine češke dežele in da bi sittbotna jednakopravnost po tem bila omejena v
drugi dve tretjini. Z njimi bi bil prvi korak storjen za delitev dežele po narodnosti v dve ozemlji, kateri bi zvezani bih le s personalno unijo namestnika in načelnika višjemu deželnemu sodišču. Slednjič dovedli bi člen XIX. osnovnega državnega zakona „ad absurdum", ker on govori o pravicah posamičnih državljanov, a ne o pravicah občin in okrajev. Po dr. Ruasovih predlogih bi velik del Čehov prišel ob pravico, / vsemi oblastvi v Češki občevati s češkim jezikom. S češkega stališča se o dr. Russovih predlogih kratko malo govoriti ne da. Sicer Ceh', opirajoči se na žive jezikovne zakone, od zjedinjene levice in njenih članov ne zahtevajo nobenega skrivnega leka za svoje narodne bolečine, jedino, kar od te stranke zahtevajo, je to, da Čehe v miru pušča; dokler pa zjedinjeno levico trese nemško-narodna mrzlica, tako dolgo se z njo govoriti ne more." — Že ta odgovor k dr. Russovim propozicijam kaže, da avstrijski Slovani pri najboljši volji ne moremo podpirati takih jezikovnih rešil.
Dijaška veselica v Sevnici.
Mladina — naš npl Težko je pri srci bojevniku, ko nastopa v boji za narodne pravice, videč se popolnem osamljenega; krepka beseda gre mu nerada iz ust. A kako gorko mu je srce, kako naudušeno -kipi mu iz Hat beseda za pravice narodne, ko zre za saboj uebrojno za stopuikov, ko ima zavest, da bodo vsi ti hodili po njegovem potu, da je s tem osigurana naroda bodočnost. Da se našemu narodu ni treba bati propasti, kaže pač tudi veselica, katero so priredili z mladeniškim ognjem slovenski dijaci v Sevnici, kajti ljubezen do domovine prosvitala je v Sevniški veselici skozi vsako dejanje.
Nekaj dijakov prišlo je v Sevnico že v Četrtek, kjer so jim gostoljubni SevniČani dali ! rez plačnu stanovanje. Tudi v petek 15. t. m. na dan veselice prišlo jih je nekaj dopoludne. Glavni vlak, s katerim se je imela pripeljati večina gostov, prišel je ob 1 */■ popoludne. Diiaci, kar jih že bilo v Sev mci, podali bo se torej ob 1. na kolodvor. Ko so gostje izstopili, pozdravil jih je Sevniški župan gosp. Ver Še c z nudo, da se bodo čutili v Sevnici svojimi mej svojimi in jim zaklical: „dobro došli" v imenu Sevniškega trga. Glasni živio-klici spremljali so pozdrav g, župana. Pevci zapeli 80 na to „Naprej zastava Slave" in „Slovenec sem", na kar so bb podali mej glasnimi živio-klici deloma peš v trg.
Pred ubodom v trg stal je veličasten slavolok z napisom: „Pozdravlja vas Sevnica." Tu zbirali so se zopet dijaci in gostje, ustopili so v vrsto po trije in trije. Pevci zapeli so „U boj" in mej petjem korakali so prišleci v prijazni trg. Raz oken pa so nežne ročice ljubeznivih Sevniških gospic obsipale dijake b šopki. Prišedši do prostorov, kjer se je imela vršiti veselica, razšli ao se dijaki v trg, na katerega je ljubeznivi Jupiter Pluvius lil neprestano golte*.
Ob 8. uri na večer pričela se je veselica. Nad uhodom v dvorano, do katere so bile stopnice okrašene z balončki, zelenjem in narodnimi trobo.i-nicami, bliščal je transparent:
Ptica brez penit je mertva stvar, Kaj meni svet brez petja mar.
Dvorana sama bil.v je okinčaua s cesarskimi zastavami in narodnimi trobojuicami. Nad odrom pa je zopet visel transparent:
Vnklik naj se razlega mirno: Bog živi vse Slovanstvo širno.
Ko je odbila 8. ura, bila je dvorana do zadnjega kotička polna. Mej odličnimi gosti opazili smo g. A- Bezenška iz Sofije, g. poslanca Naber-goja in predsednika akad. društva »Triglava" v Gradci g. Fona itd.
Po ptimernem, z glasnim ododravanjem vzpre-jetem nagovoru g. župans, Veršeca Btopil je na oder dijaški zbor ter /apel „Dijaško" z izbornim uspehom
Druga točka bil je ^Slavnostni govor", ker je odmenjeni g. govornik nenadoma zbolel, njegov namestnik pa izostal, govoril je „ex abrupto" Ljubljanski a bi t u rije nt g. F. G—n. Naglase val je, da le ljubezen do domovine porodila je to veselico, da le ljubezen do domovine je privodila toliko gostov od raznih krajev širne Slovenije. Na tej veselici naj v jedinosti vzplameni ogenj mladeniških src, ter naj plamti tudi potem, ko bo korakal vsak sam skozi živenje. Jasno naj plamti ta ogenj domovinske ljubezni ter vodi naše ljudstvo do sreče, njegov žar naj otemni škodoželjne oči slovenskih sovražnikov. Nesreča teži razkosani slov. narod, v jedinosti, z združenimi močmi mogoče bo jo odvrniti, ter domovini mili dati jasnejših dnij.
Izborno sestavljen govor, sonoren glas gosp. govornika in goreča ljubezen do domovine ki je dihala iz vsake njegove besede vzbudili so glasne živio-klice in burno ploskanje. Na to sledilo je petje, ki se je izvršilo v popolno zadovoljnost poslušalcev.
LISTEK.
Tri dni ob gorenjej Savinji.
(Spisal Josip Levlčnik.) XIII. (Datfe.)
Samo dve priložnosti zamorati pouzročiti, da tudi tem drugače tako mirnim ljudem kri zavre, ob ženitoini in ob „lepi nedelji." Še tako resen in pameten možak bode na gostiji tako zidane volje, ka-keršne skoro ni pričakovati od njegove mrzle krvi. Ob »lepi nedelji" (cerkveno žegoanje) pa, tedaj se še celo suče po plesišči in „raja", da se z vsemi vogli trese koliba. Ko bi tudi celo leto poprej ne dal za vino, ta dan si ga privošči, kolikor ga tudi nositi zamore.
Takov je toraj Solčavan, prototip savinjskega gorjanca, okoren in počasen, ali miren, redkobeseden, pošten in pobožen. Skoro neverjetno, ali istina, da je ta miroljubni rod bil že obdolžen ustaje, da jo
po Solčavi vojaški boben pel, da je ta tiha planinska vas okusila težave vojaške invazije.
V prejšuih časih namreč v Solčavi ni bilo tako tibo in mirno, kakor sedaj. Ta skriti in od narave tako dobro zavarovani kot bil je v prošlih časih nekakov „asilu begunom, koje so zaradi vojaščine lovili in solčavski kmetje so tu pa tam take ljudi tudi v službo jemali, ker so, mislili, da tako ravnanje ni nobena krivica. Bilo je v časih teh beguuov toliko v Solčavi, da si tudi močne trope lovcev in Imii'rv noso upale sem, kujti beguni so jih zapodili takoj nazaj.
Ne da se tajiti, da je mej temi beguni bilo morda nekaj malovrednih elementov, koji neso delali časti solčavskej gostoljubnosti.
Taki ljudje so tudi bili isti, ki so — menda 1. 1853. dva žandarja iz „Železne kaplje", ki sta bila na potu v Solčavo, otepli, tako da je baje jeden umrl. Hitro pa se je ta gogodek razglasil kot „punt", vojakov je došlo v Solčavo, da se je vse trlo, in kako da so se ti tukaj obnašali, od tega so še do
sedaj obranili sledovi v »stanovanji tukajšnjega gostoljubnega župnika J. Janča. Mnogo mnogo nedolžnih gnali so vklenjenih v Gornjigrad, kjer so imeli neki ječe s temi nesrečniki že prenapolnjene. Seveda so vojaki, ko se je razvidela ničevost prejšnjega vpitja, kmalu zopet odšli ali nesrečni dogodek se je predobro v spominu prebivalcev ohranil, Se celo v pesni, koja tudi tukaj priobčim, kakor nam jo je stari Solčavan v krčmi pripovedoval, le žal, da sam ni znal cele.
Žolcpaharji, kaj ste storili,
Gor na planini žandarje ste ubili,
Oe zviža so to, Gorje ga vam bo!
Patrole so so skupaj £e zbrale
V Žolcpah so šle, vse luinpc pobrale
So jih polovile
Trdo vklenilo
finale jih v Gornji grad
Hod star ali mlad !
Potem nastopil je Ljubljanski gimnazijec g. R. H—d. ter deklaraoval Gregorčičevo: ,V pepelnični noči". Lep glas in deklamatorski njegov talent spoznalo je občinstvo in ga pozdravilo z živio-klici in ploskanjem.
Po dovršeni deklamaciji stopil je na oder Ljubljanski učiteljski pripravnik gosp. F. P—k. S srebrnim svojim glasom in z vidnim občutkom pel je tako dovršeno samospev: „Oblak", da se nesmo mogli načuditi. Žel je pa za svoja izborno petje tudi zasluzeno odobravanje.
Za tem vrstilo se je zopet petje, ki se je izvršilo vse z izvrstnim uspehom. Posebno dopadul je zbor: „Hrvatieamu, v katerem se je odliko vil Tržaški abiturijent g. De F—i
Po dovršenem programu začel se je ples, pri krtorem je svirala godba gasilcev iz Zagreba večinoma slovanske komade.
Trajal je do štirih v jutro. Plesalo bi se bilo še dalje, ker ljubeznive gospodične Sevuiske, ki so pohodile veselico nepričakovano mnogobrojno, kakor tudi dijaki vidno neso bili n'kakor utrujeui. A godba morala je odriniti domov in ples moral se je končati na žalost mludeinu svetu.
Obnašauje dijakov bilo je po vsem dostojno da je neki celo glasoviti Au-serer se izrazil povoljno o veselici in o solidnem obnašanji mladeži slovenske.
Tako se je izvršila 13. duu t. m. veselica v Sevnici z dobrim uspehom. Važen je ta dan v zgodovini slovenskega dijaštva, važen posebno za go-Bpode abiturijente letošnjega leta, ki so aranžirali to občeslovensko dijaško veselico. Slava jim! Važen pa bodi ta dan tudi za dijake in abiturijente prihodnjih let, da bo seme, ki se je zasejalo letos kalilo in pognalo cvet vsako leto, da bomo imeli vsako leto občeslovensko dijuško veselico v prid narodu našemu!
Došli so naslednji telegrami:
Celje. — Trikratui živio in slava narodnim dijakom kličejo Celjske Slovenke.
Postoj i na. — V Postojiui zbrani Slovenci kličemo sloveuskej mladini, nadobudnemu naraščaju, gromovit živio! Kjer srce naše je mladine, tam bodočnost domovine!
Dr. Zamik, dr. Pitamic, dr. Roje, Iv. Hribar, Železnikar, Trstenjak, Žnidaršič, Kavčič, bratje Lav renči č.
Iloloubkun. — Ker mi ni mogoče, se udeležiti Vaše vesel ce, želim Vam tem potom najboljšega uspeha, zlasti pa, da bi mati bila vsakoletnim veselicam v prid sloveuski narodnosti! Lego.
Ljubljana. — Zbranim slovenskim dijakom slava! Naj vsak od vas celo življenje ostane, kar danes navdušeno prisega: Zvest sin slovenskega naroda! Dr. Vošnjak.
Ljubljana. — Slovanska mladež, up naše bodočnosti, pozdravljena bodi tisočkrat! Ostani vedno zvesta svojemu narodu i u nikdar ne kreni uiti za las s pota, katerega hodiš Danes prisezi zvestobo svojemu narodu na veke in trdno se ga okleni in brani pri vsakej priliki ponosno njega svetinje. Iz Bokolskih naših neomabljivih prs doni naj ti k de našnjemu sestanku slava ! Bog blagoslovi tvoja pota in pospeši idejo skupnega Slovaustva, živela slovanska vzajemnost! Na zdravje!
Lj ubljanski „Sokol".
Žolcpahar glej dost1 mai soldatov. In imaS Čičev in tudi Hrvatov Če pride žandar — Glavo ni var', On' ma več pravic Ko Žolcpahar petič.
Žolcpaharji zares ste bogati, Zdaj bodo Sli tolarji ino tud zlati, Papir tud velja, Kdor ga kaj 'ma Soldat ga za drobno Dnarce ven da!
Videti je že iz pesni, da ni navstala v Solčavi in tudi je ista izvan Solčave bolj znana kakor pa tukaj. — — —
Okolici primerno, je Solčava prava pravcata planinska vas. Nekaj hiš je lesenih, vse pa so krite s skodljami, ko drugače krite strehe bi veter kmalu razrušil, vsakako pa je Solčava za vsacega, kdor ima Čut za planinske lepote, po svojej legi in po svojih prebivalcih zelo zanimiv kraj.
(I ijilje prib.)
Ljubljana. — Širiti narodno zavest, delati složno povsod za napredek in povzdigo Slovenstva, mora biti nage ^aslo Živela slovenska mladež !
Dr. B1 e i w e i s, prvosednik Čitalnice Ljubljanske. Maribor. — Nadepolni slovenski učeči se mladini, zbrani v Sevnici: Srčen pozdrav in živela! Ostanimo zvesti domovini in uzorom v sretnih pa tudi v bridkih urah. Bodočnost je naša! Stanovitni bodo zmagali in zmage slavo uživali. Ne udajmo sel
ča gran.
Sv. Pavi v Savinjski dolini. — Zbranim narodnim dijakom: srčen pozdrav!
Šentpavelski Slovenci. Ajdovščina. — Če Bog da, ne več upijo-čim v puščavi, ampak zdravo seme sejočim mej cel narod, kličemo: slava!  V duhu z Vami!
Ajdovski dijaki.
Celje. —
Domovina mili kraj, Bod' vesela ti sedaj, Ker razvija se mladost, Pod načelstvom vrlih mož!
Pevci Celjske Čitalnice.
Brežice. — Slava našej vseslovenske j vzajemnosti napredujočej mladini, kličejo odsotni
Slovenci Bre žiški. Slatina. —Častitka nadejnemu dijaHvu, da se razvija na čast znanosti in korist domovini Sloveniji, da se iste zjedinjeuje naskorem zvrši.
Raič, Urbauec. Šmarje pri Jelšanah. — Vsem zbranim dijakom in navzočnim rodoljubom zakliče trikratni živio! Šmarijski dijaški klub.
Mengeš. — Na potu h Gregorčiču zbranim gostom in dijakom trikratni živio!
Blaž, Konečnik, Mozirska dijaka. Ž a v e c. — Živela složnost  mej slovenskimi dijaki, diki naše bodočnosti, prihodnjim neustrašlji-vim boriteljem za narodno pravo in prosveto ! Gromoviti na zdar ! Narodni Žavčani.
Borovnica. — Nadobudni na$i mladeži, da nam ostane vsikdar značajna, kličemo srčen: Na zdar! Danilo in Ivan Maj ar on,
Franjo P a p 1 e r. Radovljica. —Bratski Vam pozdravi Živel naš narod iu njega zvesti sinovi 1
Krin-.ii-, Cvirn, Olifčič.
Trst. — Miloj slovenskoj mladeži, zalogu naše skupne bolje budučnosti, kliče srdačan živila !
Mandič.
Mozirje. —
Koder razlega se petje, Sreča obseva ves kraj, Radosti klije tam cvetje, Zemlja prevstvori so v raj!
Sigi.
Trst. — Pesmom za dom, pesmom budimo mili narod. Pesma naj bude orožje proti našim sovražnikom, pesmom v boj in smrt za narodne pravice! Pevci delavskega društva
v Trstu.
Zagreb. — Ostanite zvesti politiki srca svojega! Živeli slovenski dijaki 1 kličejo
Zagrebški Slove nci.
Trst. — Slovenci z Adrije pozdravljajo svojo milo mladino, katerej naj ostane denašnji dan v večnem spominu! Tržaški Slovenci.
Dunaj. — Živela sloga mej slovenskimi dijaki! Združeni kakor danes, delujte v bodočnosti za narod, krepko, odločno, navdušeno. Perent mlačnOBt in prožnost! „Slovenija" na Dunaj i.
Mozirje. — Zadržaui se veselice udeležiti, kličemo: Živela Slovenija, živeli zbrani dijaki, živeli bratje Slovenci ! Za Mozirske dijake:
Ivan Lipold.
Trst. — Ženski oddelek delavskega podpornega društva v Trstu pozdravlja slovensko mladino in kliče jej gromoviti: živela!
Trst. — Sokolite in krepite se vzajemno, mili bratje, da bodete zmiraj pripravljeni skočiti v boj za svete naše pravice. Živela slovenska mladina! kliče
odbor delavskega podpornega društva v Trstu.
Dunaj. — Prodiraj, dijak slovenski, zginulo bo nemčurstvo! Layos et Kranjski.
Slovenji Gradec. — Vseslovenski dijaški veselici kličemo: Živio!
SI. Graški sloveuski dijaki in domoljubi. Atteueder, Barle, Verdnik, Kristan.
Tr-t. — Tesno objemite znanost, dragi dijaci, ogibajte se zdaj še politike, mnogo uspeba in zabave vam želi Ž v a b.
Trst. — V duhu 2 Vami, mladi sokolovi, kli-čeva vam in našemu prvaku Nabergoju navdušeno: živeli: Žitko, Tosti.
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 21. avgusta.
911 »Istri pridejo te dni s svojega dopusta na Dunaj in potem se začno posvetovanja o bud getu, ki se ima predložiti državnemu zboru.
Pri deželno/.borsk>h volitvah na Štajerskem
je izvoljenih v kmetskih on mah 11 nemških konservativcev, 8 Slovencev, 2 liberalca iu dva kandidata bauTnvereinovcev katera se tudi morata prištevati liberalcem. Nemški konservativci so izgubili dva sedeža, pa tudi liberalci ne morejo biti zmage prav veseli, kajti pridobili so res dva mandata, pa ne pod liberalnim programom, ampak pod krinko km* t k h prijateljev. To dovolj jasno kaže, da liberalne idej« nič več ne zadovoliujejo nemških kmetov. Ko bode pa ljudstvo spo«ualo, da baue/nver-einerji tieso ni.- druzega, kakor liberalci, samo da nosijo drugo ime, zgubili bodo vse zaupanje. Da so tudi na Koroškem in Štajerskem Slovenci pov-Bod kolikor toliko pridob li, v poslednjej deželi se je namreč število glasov, katere so dobili naši poslanci, povekšalo, nemški konservativci pa v obeh deželi'h nekaj zgubili, da si je vlada njim bolj naklonjena, nego nam, to kaže, da je narodnostna ideja silnejša od konservatizma. Zato se bode zrni« rom treba na njo ozirati, ako se bo hotelo našemu parlamentarnemu življenju dati kaj živahnosti in veljave.
Tabori, na katerih se bode posvetovalo, kako se ubraniti ponemčevanju nemškega sebulvereina, se ne zbirajo samo na Češkem, temveč tudi na JIo-ravikem. V nedeljo bode tak tabor v Konigs-feldu pri Bruu. Program temu taboru bode: 1. Kaj je stor»ti, da se naši otroci obvarujeio preteke germanizacije? 2 Kaj je nv.men nemškega schulverema? 3. Kvičale zakou. Na tabor pride tudi državni poslanec dr. Gregr. Zdaj, ko so se začeli naši severni bratje tako gibati proti nemškemu schulvereinu, treba je tudi, da mi ne držimo rok križem, temveč tudi vso storimo, da se otresemo te škodljive kuge. Zato je v prvi vrsti poklican kranjski deželui zbor. Nekateri člani sedanje večine kranjskega deželnega zbora so pred nekaterimi leti stavili zaradi pouem-čevanja po šolah interpelacijo na deželnega pred3ed-nika. Tembolj je treba, da sedaj, ko so v večini, store vse potrebne korake, da se temu ponemčevanju konec stori. To tem ložje store, ker je vlada njim prijazna. Ako pa tega ne store, utegnil bi kdo misliti, da jim nikdar ni nič bilo za stvar, temveč samo za večino v deželnem zboru in za vladino milost. Zato, zastopniki slovenskega naroda, pokažite sedaj, da ste res narodnjaki.
llrvtitslil ban, grof Khu* 11 Hedervarv podal se je v Pc?io. Najbrž se bode z ogersko vlado dogovarjal zaradi bodočih volitev v deželni zbor, in morda poročal o svojem potovanji po Krajini.
VnaiUe države.
Rimski dopisnik francoskega časopisa „Journal de Debats", M ontf-rrier je nedavno potoval po Balkanu. Mudil se je tudi v Belemgradu in imel tudi pogovor s srbshim kraljem. Kralj je rekel, da se je pred Beroinskim mirom vedno ravnal po volji zbornice, ker še Srbija ni bila popolnem nezavisna. Berolinski dogovor je sankcijoniral našo nezavisnost, zuto pa mora on gledati, da se ohrani. Srbija mora razviti naravna bogastva, in kraljeva naloga je skrbeti, da se širi po deželi civilizacija. Nemčija in Avstrija vedno gledati na to, da se obdrži Berolinski dogovor, zato pa mora Srbija s tema dvema državama ostati v prijateljstvu
Novejša poročila javljajo, da so kitajski po oblaščeuci res ostavili Shanghai in pretrgali direktne obravnave s Francijo. Ker bo se v v Bvojem poročilu na cesarico izrekli proti francoskim zahtevam, je pričakovati, da se vojna začne. Nekaj časa se bode najbrž še vleklo brez boja, a ne dolgo. Kitajska vlada Bedaj še čika, da bodo vlasti odgovorile na okrožnico, ki se jim je dopo-slala, v katerej se pritožuje proti francoskemu postopanju.
Mej konservativci v Nemčiji nastal je nek razpor, ki utegne tej stranki precej škodovati pri bodočih volitvah v državni zbor. Dosedanji vodja konservativcev M:nnigerode neki noče zaradi tega vBprejeti nikakega mandata za državni zbor. Za njegovega naslednika se imenuje pl. Koller. A ta je pruski uradnik, in zato mnogi konservativci ne marajo za njegovo, vodstvo kajti preveč bode zavisen od vlade. Vodja vsakej stranki bodi popolnem ne-zaviaeu mož. To je posebno potreba v onih državah, kjer vlada rada krati pravice narodnih zastopov.
Na Španjskem so več provincij kobilice kar pokrile in napravile so več milijonov škode, kajti vse so požrle. Škoda znaša neki 50 milijonov frankov.
Turško poštno vodstvo se dogovarja z vod-1 stvora orijentalnih železnic, da se osnuje vsakodnevna
poštna zveza čez Tatar-Bazardčik po poštnih tata-rih do Niša. Postno vodstvo misli, da bode pošta po tem potu prišla isti čas kakor če* Varno. Pri tem Beveda prezira velike težave po zimi.
Dopisi.
Izpud   Snežnika   na Notranjskem
19. avgusta. [Izv. dop.] (Ilustracija k notranj-Bkej  „Izjavi"). „Sapo zaprli —!«
Stritar.
Kdo? komu V Ko, podpisi Notranjcev v zadnji izjavi „ubogim mu ■/./inom pojemajočega radikalizma". To je veselje v rodu Benjaminovem! Roma locuta est — „mirno pričakujemo volilaega dne (pardon, 0volilni dan") in razsodbe njegove"- — Počasi, le počasi! Ni vse zlato, kar se sveti — v tem slučaji še svinec ni.
Izjava je prišla iz Cerkniške fabrike gospoda Obreze. Čemu ravno od njega, ne treba ti biti tolikanj „brihtne glave", da bi to razumil. Saj se ve, „kam pes taco moli", da se poslužujem narodne prislovice. Ja, lep grojzdek bi bil, mikavo in vabljivo ti skomine dela, ali — malo kisle so še jagode in previsoko je vzrastel na trti, — iu pa ta zlodjeva nekdaj dana beseda — ne kandidovati. Po tihem toraj f Če se posreči pridobiti dovolj imen — ondaj stopim v javnost.
Pa naj bo že ta izjava izrodek katerega koli veleuma, kar sem prav za prav povedati hotel, je — genesis podpisov v odstavku: Lož, Staritrg in okolica. Najprvo naj povem, da je izmej onih 2 9 podpisanih imen samo 5, reci pet tacib, katerih nositelji imajo volilno pravico v skupini kmečkih občin mesta Loža. Volilcev pa je vseh vkupe nad 300! Kako se smejo toraj iz podpisov tako samosvestni sklepi delati za bodočo volitev? Zlikaj se gonp. Obreain pobočnik ni trudil dobiti več imeu volileev, ki so jedino odločujoči? Da, treba je peska v oči! — In dalje: pri ostt.lih 24 imenih zabeležiti je treba 4 c. kr. uradnike okrajne sodnije in davkarije Ložke; zato pa je bila „Izjava" — ordre de bataille. Vsi drugi so L ozki posestniki. Ali ne, neso vei posestniki; čujte, mej te bo uvršteni tudi „narejeui posestniki" in — mladoleten realen učenec (se ve, tudi kot „posestnik"). In sedaj se trobi v svet o impozantne] manifestaciji toliko in toliko uajodličnejših notranjskih veljakov. Bežite, bežite, no delajte se bolj smešnih, kakor ste. —
Pa to še ni vsp. Krivico bi delali podpisanim posestnikom, ko bi njim zaradi podpisa predbacivali le najmanjšo krivdo. Pomen in važnost podpisov spoznali boste" v pravi luči še le, ako Vam povem, kako so se ti podpisi dobivali. Stvar je le treba videti od blizu. V Loži je hodil občinski sluga okrog rekoč: tukaj je nekaj za podpirati. Ubogemu posestniku, na katerega je naletel, se še sanjalo ni, kaj da podpiše, misleč, da je to kuka navadna občinska zadeva. Da, navadno se je celo samo obratno stran „Izjave" ponujala v podpis, tako da „glave" podpisovalci Še čitali neso. Sluga pa je razkladal, češ, zaupnico hočemo dati h podpisi gosp. deželnemu predsedniku, ker je nekdo jako čez njega pisal. In nek volilen mož naš, ki je imel „Izjavo" v rokah, a Bamo ob sebi umljivo je ni podpisal, trdi celo, da zgornjega odstavka v originalu — ni bilo, ali da je bila vsaj stilizacija drugačna.
In mari mislite, da je kdo t" it al oni članek „Slovanov"? Ako hočem biti popolnoma vesten in natančen, rečem, da so k večjemu trije ga čitali in tudi samo trije — na pol vedeli, za kaj se gre; vsem drugim je vsa reč popolnoma španska vas. Da, mnogo je mej njimi taci h, ki bi v brezmejni naivnosti svoji podp;sali celo svojo smrtno obsodbo, ko bi jim jo občinski sluga prinesel v podpis, pa še izmej onih treh moram izvzeti Starotrš-kega župana. Kajti neverjetno je, da bi bil kdo tako malo dosleden, da bi zdaj govoril: „ako bom šel jaz volit, volil bom samo dr. Zamika", zdaj pa s prepričanjem podpisal ovo „Izjavo." Jaz naravnost trdim, da tudi on ni vedel, kaj je podpisal in ta uevednost ga opravičuje. Le spomni naj se Starotrški apo&tel Šuklje-jevega evangelija, kako mu je odličen narodnjak, posestnik in trgovec v obraz povedal: „g. kaplan, jaz ne vem, kaj sem podpisal, dobil sem polo v roko na nedeljo, ko sem imel največ dela v svoji štacuui." Njega sto premotili, Vi kovarji, in sedaj mislite, da bo on kot volilen mož volil v smislu Vaše jedrnozveličavne narodnosti. A le mirno spite, on ni privrženec kimajočega Vašega
klečeplazstva. Jednako se je izrazil, da ni vedel, kaj se mu je dalo v podpis, nek drug narodnjak, a molčim o njem, zaradi odvisnosti njegove, ker utegnil bi ga kompromitovati. Jednako je rekel g. K. trgovec v L., enako njegov sin. — In ako ste pre-hvatiti znali zavedue može uporabljajoči nečuvene zanjke in zvijače, ali naj govorim še kaj o — suhem lesu ? Saj vi'ste sami, kako malo se briga kmet sploh za politiko. Kako lahko je to njegovo ne-brižnost zlorabiti!
Pa vprašam še prav pohlevno: kaj pa, mari bi tudi tako zmagonosno bobnali na to „impozantno manifestacijo", ko bi se bili zabeleželi tudi vsi tisti možje — in ni jih malo — ki niso hoteli podpisati „Izjave" dobro vedoči, za kaj se gre? Da gospod Janez: „tuke neumnosti ne podpišem", tako si moral slišati od nekega druzega naših volilnih mož. Se ve, to pa neso „najboljši rodoljubi" po Benjaminovem mnenji. „Najboljši rodoljub" Vam je le tisti, ki brezpogojno trobi v rog »gorenjih deset -tisoč."
Ali vendar boste dobili še podpisov tudi iz našega kraja. Naš g. kaplan je kakor pridna buče-lica od hiše do hiše Vam hodi, prosi, prigovarja, sili in — pesek meče v oči. To se razume, da je njemu jako lahka naloga pri prostem kmetu, saj ga priporoča nimbus kolarjev in zakriva imuniteta dopetnega talarja. Bog me, to so vam sredstva par excellence! Ali na volilne može naše je njegov uplji\ reducirau na jako nizek minimum. Kar bo podpisov ulovil še, — desetkrat menj ne bodo piškavega oreha vredni.
Zahrbtna prekinjenost toraj, tihotapsko zasledovanje pripravnega trenotka pri naših posestnikih in pa — stol«, to vam je pripomoglo do famozne „Izjave", do triumfa; a le-ta je le navidezen i ginljiv kakor pene, če mu le količkaj obisti pretiplješ. Naj volitev izpade že, kakor hoče, mi smo si v svesti, J da smo se vsaj s poštenim orožjem borili za svoje prepričanje. Fakta govore!
Iz Loža 20. avgusta.   [Uv. dop.]  (V po-i jasnilo  notranjske izjave.)   Mej  podpisi v i odstavku  Lož,  Stari  trg in okolica čita se ■ tudi moje ime in ime mojega očeta.   Podpisala sva t se res oba, a podpisa sta neveljavna, ker podpisala j sva vse kaj druzega.   Da se rafinirani   način zvijačnega lovenja podpisov spozna, naj povem, da niti moj  oče niti jaz — iu z nama še marsikdo — ni I videl in ne čitul besed one izjave.   Občinski sluga pripovedoval nam je le,  da bomo s svojimi podpisi i dali zaupanje g. dež. predsedniku — in to sva pripravljena vedno storiti.   A protestovati ,pa morava proti   zvijačnemu   prikrivanju zadnjega stavka   „izjave"   tikajočega   se bodočih volitev.  Tega ne bi bila nikdar podpisala. Protestovati pa morava  tudi  proti  temu,   da so se samovoljno upisovaii mej posestuike taki,  ki neso posestniki iu to sta Viktor Kovač in Ant. Tomšič.
Da se nas je vprašalo zu mnenje o bodoči vo-litvi,  podpisala bi bila midva iu tudi še marsikdo drugi — vse kaj druzega. To v pojasnilo ! ViktorKovač. FranKovač,
posestnik in trgovec.
E/. Postujlue 19. avgusta. [Izv. dop.] Čudne, prav čudne reči se godijo sedaj pri nas v Postojini. V nedeljo pri shodu volilnih mož oavstal je tak škandal, kakor ga zamore le častiti gospod dr. J. Sterbeuec s svojo oduruostjo provocirati. — Vele-spoštovaui gospod A. Obreza pa se je doma v posteljo zaril in skrival, ker se je bal, da bi moral pri od njega sklicauem shodu svoj program, — katerega mu je, mimogrede rečeno, nek drugi gospod skomponiral, ali pa vsaj iz nemščine prestavil, — v slovenskem jeziku (o joj!) sam predavati. —
Pa o tem shodu poročati Vam nesem bil namenjen ; vsaj sem preverjen, da imate že obširnih poročil. — Drugi, še malo interesantueji škandal (a la Šuklje) je povod k temu dopisu; — in videli bodete, gospod urednik, kake razpore že in kje gospod čezvseučeui profesor Šukljo dela. —
Naša Čitalnica obstoji že od leta 1868 iu ima tudi Še od tega leta za društvo veljavna društvena pravila. — V §. 15. teh društvenih pravil nahaja bo mej drugim tudi stavek: „„llazun tega se ima na nadpolovično zabtevauje odbornikov ali 10 društve-nikov naj dalje v 14 dneh po izročeni pismeni želji sklicati občni zbor."" — Sedaj smo pri škandalu. — Ne 10, ampak 21 društvenikov je podpisalo željo, da bi se sklical izvanredni občni zbor. — Gospod dr. M. Ilazpet, društveni predsednik, —
ki je čitalnični ustanovnik, ki je torej sam pomagal kovati društveua pravila, — pa se brani sklicati zahtevani izredni občni zbor, in se roti in pri-mojduša, da, dokler je predsednik, tega izrednega občnega zbora ne bode sklical. — In zakaj ga neče sklicati? — Ta gospod predsednik je c. kr. okrajni zdravnik, in kot ckr.-mu je najbrže od kake strani prišel migljaj, da nema sklicati zahtevanega občnega zbora; — 21 podpisanih društvenikov je namreč zahtevalo, naj se vsprejme v dnevn ired občnega zbora, ki se ima sklicati, točka zaradi izključenja nekega društvenikom zelo nepriljubljenega Ljubljanskega lista. — A ker se gospod predsednik, — katerega podpira morebiti */„ društvenikov, — višjim osobam neče zameriti, neče tudi zahtevanega občnega zbora sklicati, k čemer je po društvenih pravilih zavezan. — Da je tedaj v našem društvu Že razpor, je jasno, in da tako postopanje društvenega predsednika dru-štvenike še bolj razjari, je pa že čee vse jasno. — Gospod predsednik ! kot previden mož, boste pač iznašli, kaj Vam je storiti, če se po društvenih pravilih nečete ravnati! —
Morala te cele historije pa je: »Najnovejšemu dnevniku je nevarno se zameriti, kajti nekateri čuvajo ga, kakor zenico v očesu. Še celo v privatuem društvu čuti se roka, ki ga ščiti, kakor angelj varuh." —
Iz Črnomlja 16. avgusta. [Izv. dop.] Čim je bilo moje zadnje pisanje v „Narodu", ugibalo se je že po celem mestu, kdo gc je sestavil, čul sem, da se je delala krivica več gospodom, kakor da bi navaden človek ue mogel na papir spraviti, kar misli. Čast gospodom, a jaz sem videl i toliko sveta, ko kateri iz njih; mislim, da i morem kako pametno ziniti.
Zadnjič povedal sem, da se je naš trg nekaj olepšal, no mnogo bi bilo še storiti, čas bi bil, da bi se že posulo po njem, da bi se gnoiišča malo bolj v snagi imela, ker nam baš nesrečna kolera |)retj — a upajmo da bode vse to modro starešinstvo dobro napravilo, danes naj omenim jeduo bolj hudo bolest cele Belokrajine. Naš kraj je ubožen; skušen sem, da je po tacih deželah vedno dosti pijavic in lihvarov. Po deset od sto na leto težko še dobiš novcev, da, plačuje se nekaterim po forintu na teden od sto! Nekdaj bila je postava zoper take krvopije, čul sem, da seje zopet upeljala, ue znam, zakaj se ne uporablja. Pa kako, da revež vzame na lastno voljo s takimi interesi ; a v sili mora, solza mu na oko pada, ko vidi, da ide v propast s svojo rodbino. Bral sem v Čitalnici po naših novinab, kuko si drugodi, največ po Štajerskem ustanovljajo posojilnice in hranilnice, ki potrebnim za malo korist pomorijo v njihovi bedi. V sosednem Kočevskem mestu imajo tudi že par let tako hranilnico, ki je posodila že mnogo v naš kraj. Jaz mislim, da ni dobro, da hodimo k Nemcem po novce, s tem rinejo še bolj in bolj v našo sredo; najpotrebneji denar dobil 8e bi i mej nami, samo treba moža, ki bi vzel vse to v roko. Večkrat sem bral kolikim takim hranilnicam je kumoval gospod poslauec dr. Vošnjak; ne bi se li tudi dolenjski poslanci spomnili na to našo potrebo? Pomagati si moramo sami, kajti gospodska obeča samo bodisi šole bodisi ceste; a ko nas je parkrat pogledal inženir, pa spet mirna Belokrajina za nekaj let! Cesarski čiuovniki mesto da bi nas učili k dobremu, kalijo le mir mej nami, hodeči ustanovljat mej čiste Belokranjce nemške šole. Tako so baš, ukrepali zadnjo nedeljo z nekojimi radopivci na Maverlu, kako bi se bolj širila nemščiua po naših krajih. Ne /.nam, kako je stvar izpala, jaz ue hodim k takim nepotrebnim shodom. M lin, da bi bilo bolje, da se take združbe prepovejo pa da se naša gospoda, osobito i neko naše Časopisje, mesto, da grdi naš rod, spominja bolj naše revščine ter nam pomore. I s tem za daaes z Bogom!
Iz Toplic na Dolenjskem 18. avgusta. I Izv. dop. j Cesarja rojstni god praznoval bo je pri nas kaj slovesno. Predvečer bile so nekatere hiše razsvetljene, sosebno lepo iu okusno pa vojaška bolnišnica. Drugi dan bila je ob 9. uri slovesna sv. maša, katere udeležili so se vojaki brambovci in Šolska mladež. Ob peti uri popoludne bila je tombola na trgu, katere so se razun vojakov in bram-bovcev udeležili tudi častiti „gosp. gosti." Godba in Topliški pevci, kateri kaj izvrstno pojo, razveseljevali so nas v pozno noč. Vršilo se je vse v uaj lepšem redu. Omeniti je samo to, da bi g. Kula vic, kot aranžer tacih prijetnih veselic, ne jemal človeka, kateri sicer njemu godi za soaraužerja, da bi na delal pri tacih veselicah uikakoršnih izjem, kakor ga
je pripetilo že pred dvema letoma pri brambovskem plesu. Takrat nekaterim damam ni dal nobenih ko-ti.ijonov, včeraj zopet pa nobenih kart za tombolo nekaterim udeležencem veselic. Opaža se tudi, da omenjeni mož rad slabo govori o druzih ljudeh, ki neso samo za to na svetu, da dobro jedo.
Kopelji so letos zelo dobro obiskovane. Vse hiSe so napolnjene s tujci in marsikateri krajcar ostal bode tu, saj se pa naSe Toplice tudi izredno zdravilne in kdor je bil le jedenkrat tu, jih ne more prebvaliti.
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam poroča: O zgodovinarji Šukljeji in njegovem uredovanji najnovejšega dnevnika izrazil se je nedavno naučni minister zelo nepovoljno, ter ga nekomu stavil v svarilen vzgled.
— (Več Slovencev na Dunaj i) brzoja-vilo je čitavSi brzojave v .Slov. Nar.u z dne 18. t. m. iz Postojine g. Alojziju Lavrenčiču: „Gromoviti živio Vam in vsem neustrašenim bonlcem za odločno narodno idejo in dra. Zarnika. Pereat Beznačajnost!"
— (Državnega pravilniku namestnika g. Pajka), ki zastopa v pravdi proti anarhistom državno pravdništvo, napali so včeraj popoludne ob 3. uri, idočega v pisarno v novem porotnem poslopji, m znani lopovi in ImVli nanj kameuje in koBe opek. Prvi kamen zadel je g. Pajka na zgornje ustnice in to s tako Bilo, da je ustnico prebil. Drugi in tretji lučaj ga ni zadel, pač pa četrti in skoro pol strešne opeke priletelo mu je na klobuk, k sreči brez škode. Gospod Pajk ni videl, kdo je lučal, tudi ne, je-1 i padalo kamenje a kake strehe. A ker je bil krovec le na strehi takozvanoga , Transport han sa," gosp. Pajk pa že oddaljen od te hiše in že preko stopnji«: poslopja na Žabjaku, je mogoče, da je kak prijatelj zaprtih anarhistov hotel znositi se nad zaprtim anarhistom gotovo nepriljubljeno osobo go spoda državnega pravdnika namestnika Pajka. Policija izstraživa slučaj jako natančno in strogo.
— (Zblaznel) je včeraj bivši hišni posestnik v Gradišči št. 40 in nekdaj posestnik mlina v
Ihanu g. Karol Z..... Odpeljali so ga v blaznico
na Studenci.
— ( V T o 1 m i n s k e m šolskem okraji) se jo ustanovilo »Tolminsko učiteljsko društvo" s sedežem v Tolminu. — Pravila je veleslavno Tržaško na mestni-t vo potrdilo z odlokom dne 14. t. m. st. 11.844. Prvi občni zbor bode v Kobaridu dno 25. t m. — Program še pride. Pričakovati je obilne udeležbe od strani učiteljstva.
— (V Toplice) na Dolenjskem došlo je do 15. avgusta t I. 911 gostov. Ta številka jasno kaže, da ta izvrstna kopelj napreduje in da ima še lepo bodočnost.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Mozirje 21. avgusta. Žolgar soglasno izvoljen.
Celje 21. avgusta. Žolgar propal, ker so vladni uradniki zoper njega glasovali. Žolgar 291, Neckermann 410 glasov.
Ptuj 21. avgusta. Vsled najhujše agitacije propal nas kandidat Kunstek z 265, proti Aussererju, ki je dobil 338 glasov. Tudi tu je bodočnost naša.
Dena'njej Številki „Slovenskega Naroda" je priložen cenik slavnoznan^ firme za cerkveno kiparstvo J. B. Purger v Grodnu na Tirolskem, oa katerega posebno opozorujpmo naše častite bralce.
dne 'JO. avgusta. Pri Mlonn : Radio z Dunaja. — Weisskopf iz Tanca.
— Kraigher iz Postoj ine.
Pn M»]i«i : VVeinlich z Dunaja. — Putzer iz Gradca.
— Heide iz Prage. — Komouz iz Budimpešte. — Gottl iz Brna.
Pri avstrijskem cesarji: Pitzhauzek iz Pulja.
Meteorologično poročilo.
I d- :	Čas opazovanja	Stanje barometra V llllli.	Tem-poratura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
> m	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734 40 n n 733 52 mm. 734 52 mm	+ 13 6" C + 21 4" C + 17-4"C	8l.  H V/.. sl. zah. brezv.	obl. obl. dež.	010 mm. dežja.
Srednja temperatura + 17*5°, za 1*1° pod normalom
ID-u-i^aJslca, borza
dne" 21 avgusta t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.)
Papirna ren a.........
Srebrna renta .... ....
Zlata ren........ ,
5°/0 marčna renta........
London   ........ ,
Srebro ............
Napol.. ...........
G. kr. cekini........ , .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/fl......
4 O I
n n »        - .» ....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 Vi0/« zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke......100 gld.
Rudolfove srećke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
80 gld. 85			kr
81		75	
103	■	55	
95	t	85	
857		—	_
309	•	75	n
121	a	60	n
9	n S	657.	•
5	n	75	•
59	n	50	n
124	9	75	n
169		75	m
103	■	65	■
122	II	10	
92		30	
89		15	
105		—	
115	■	75	
121		50	
108		20	n
105	|	50	n
179		70	«.
19		—	ff
108	n	50	n
214	o	50	
Tour- in retour-listi.
S I. dnem avgusta t. I. se bodo izdavali naslednji tour- in retuur listi.
Mej Trstom in
I* o m t, a, j e	! dni veljavni 1	Jadernl in brzovlaki I. | IL | IU.			Postni 1 (oiaboi) vlaki i. i n. i in.	
		razred.				
1 Nabrožino .   .   ... j	2	1.78	1.32	0 88	1.60	1,9210.80
Tržićem......j	2	3.40	2,50	1.70	3 15	2.35,1.60
	2	3.44	2.56	1.7-2	3.24	2.4411.62
' Zagradom.....	2	3.90	2 88	1.96	3.70	2.65)1.80
GradiSko-Zdravščino   . |	2	—	—	—	3 96	•2.90 1.96l
Kubbio-Savonjo .   .  . j	2	—	—	—	4.20	3.15'2.1(»
Gorico......j	a	4.94	3.70	2.fS()	4.20	3.15|2.10
	2	6.02	4.48	3.0 i	4.70	3.50;3.35
	2	3.78	2.82	1.90	3.18	2.38|l.60
	2	4.86	362	2.46	4.04	3.042.02
Po st<>j ino.....	3	8. 0	6.30	4.20	5.95	4.50 3.—
Rakekom .....	3	9.22	6.84	4.64	7.70	5.78 3.86:
	3	10.28	7.64	5.16	8.58	6.46 4.30;
Borovnico.....	8	11.68	8.68	5.86	9.78	7.36)4.90
	3	13.80	'10.28	6.92	11.54	8.68 5.78
Matulje-Opatijo Reko ....
sestavljeni*
3 110-281 7.76J5.18 3 11.16  8.34 5.60
9.16 6.944.60 10.06 7.5« 5.02
*) Na progi St. I»eter-Reka in uazaj sinejo so uporabljati samo oaobui vlaki.
Priporočam popolnem sveže
Pražke svinjske gnjati
(Schinken) (520—1>
(.Olllll* SI ASI M ,
prodajaleo delikate«, Šelonburgove ulloe h. it. 6.
Gostilna za tujce,
obstoječa iz jcdnonadstropne hiše, hlevov, mesnice, ledenice in gospodarskega poslopja, s 5 orali zemlje, prod« se po ceni. Posebno je pripravna za kakega gospoda penzijonista. — Vpraša se pri St. 35v£a.lo"bro"v-"va., posestniku v trgu Vojnika pri Cel jI. (513—2)
Iz Trsta v loTi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni pumi ki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniko po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parni k „Teutonla",   3400 ton, v 1. dan septembra, „     „Ghermaiiia", 4200    „    — — — — — —
Rajata za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 k<>1<1.
Potniki naj se obrnejo na
T. TERKUILE,
generalnega pasažnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Flscher *V Compvrs, generalna agenta, v Reki. (48* >—15)
Priporočilo.
J. B. PURGER,
Groeden, Tirole, Avstrija,
priporoča so precastiti duhovščini in čč. gg. cerkvenim predstojnikom v izdelovanje
cerkvenih m flomaćih oltarjev
kakor tudi
tabernakljev
vaakterega zloga ter ima naročnikom na ogled in izbero veliko število fotografij v velikej obliki. Izdeluje tudi
križeva pota
v reliefa * okvirom (vsakršnega zloga) in pa
velike jaslice
po vsakej meri in načrtu; posebno priporoča čČ. duhovščini
večje cerkvene jaslice,
katere so postavljajo na altarje in so prevlečene z najfinejšim prahom suknenih odstrižkov. — Proračune objavlja brezplačno, vender pa si izprosi načrte in temeljne obrise nazaj* ako se naročba ne more izvesti ali potrditi.
Jamčevaje za pristno* slogu primerno izvršitev priporoča se najtopleje v prijazno naročevanje z odličnim spoštovanjem udani
(519)
J. B. Purger.
Spričevalo.
Volečastiti gospod Purger! Iz Vašega slavnoznanega ateliera dobil sem te dni za mojo župnijsko cerkev Kristusov grob, ki s svojo dovraenoMtjo in finim deloui popolnem zadovoljuje. Jaz storim samo prijetno dolžnost, da Vašim religijoznim kiparskim delom izrekam brezpogojno priznanje ter jih p. n. tovarišem najtoplejšo priporočam.
V Bovci na Primorskem, 81. januvarja 1884.
Tanez C-o.mar, dekan in knezoškofijskt pravi konsi-storijalui Nvelnik in tatini kanonik.
Zaradi opustitve prodajalnice
POPOLNA RAZPRODAJA
po jako znižanih cenah -w
W DUNAJSKEM BAZARJI Ti/1
PriporoČevanja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari
in več rečij za različne potrebe. (504-3)
000000000000001
Dr. Schmidt-ovi uspešni
prilepla za tnirja očesa
uporabljajo ae že mnogo desetletij kot broz bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake
operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dlctcem za izdiranje  kurjih očes 2ft kr. a. v.
3Dr. Belir-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekar.ikih zelišč ter se žo dolgo vrsto let obnaia kot Izvrstno srodstvo proti živčn:m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiudi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpucnju, < slabljenju in polucijam. Na dalje so dr. Behr-ov ži\ čni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: pun 1 u u in trganju, otipnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.Bohr-ov živčni ekstrakt so uporablja le zvunanje. Cena Btcklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NH. Pri nakupu teb prepaiatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo one za prave priznuti, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners'a Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobue izdelke kot nevredne zavrniti. (461—2)
Glavna razpošiljalna zaloga: diloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Blttuer-ja.
Dr. SchmiuU-ove »rilepke za kurja ocean in dr. llelir-ov živčni ekNtrnkt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Nvoboda iu J. pl. Trnkoczy.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastniua in tisk „Narotine Tiskarne".
R^3U