169. številka.
Ljubljana, sredo 28. julija.
VT1L leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD,
Jfftr/llr* ftn]?VMn?i 1^M.-i»6Kin dn°«r P<? Praan,lkih' *r velJ» P» P«*« prejeman, 2« avstro-ogersk« dežele za celo leto 16 gola., za pol leta 8 gold. <a četrt leta 4 gold. - Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 golfl., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr Zk DošSanie na ta M računa 0 kraje, za mesec, 30 kr za četrt lota. - Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gosSode DCiteVje na Sin Llah la za dijak, vetfa znižan, cena m s.cer: Za Uabljaao za četrt leta 2 gold 50 kr., po pošti prejemal za četrt le% 3 gld. t* Za' oznani i plačile od Vet rt •
, . ,  Bt0P50 potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. ću se dvakrat in 4 kr. če bo tri- ali večkrat tiska
rt _ _ _ n    a« izjoia frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljnbljani na celovški cesti v Tavčarjevi ligi .Hotel Evropa
Orravniatvo, na kauro naj se blagovolijo podati naročnino, lekiamacije, oznanila, u j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarn*1« v Tavčarjevi hiši
Vstanek v Hercegovini.
Od turško-hrvatske meje 25. jal. [Izv. dop.]
Hercegovci so se tedaj vzdignili „za krst rastni i sloboda zlata". Po hercegovskih gozdih i planinah sveti se kristijansko bojno orožje. Možje in mladeniči stoje na braniku žene in device pa molijo boga za blagoslov njihovema orožju. Pet sto let se aže bori Jngoslovanstvo proti azijskemu barbarstva, proti „aždaji sedmoglavi", kakor se turštvo v hercegovsko-srbskih narodnih pesmih alegorično imenuje. Upajmo, da se sedanja hercegovska vstaja razširi črez celo turško JugOBlovanatvo. Bitka na Kosovem polji se uže bije pet sto let, ter se bo bila, dokler je Se kaj SrbBtva pod turškim robstvom. V sosednje]' Bosni je vse po konci. Trnki se po gostem sestajejo, posvetovaje se, kako bi mogočo in celo verjetno vstajo boBniŠke raje takoj v začetka zadušili. Videti je, da so v velikem straha. Raja je tiha in mirna, samo da ne bi s čem suninjivost in okrotnost Torkov proti sebi ne še bolj obudila. Sicer bi se pa tudi ona takoj vzdignila, samo da bi jej mogli Hercegovci kolikor toliko roko podati.
Ali bode hercegovska vstaja kakšen vspeh imela? — Bode, samo če se vstaj ni-kom posreči, vstajo vsaj tja do zime vzdržati. Do tačas bi mogli tudi Črna-gora in Srbija v akcijo stopiti. To odvisi pa spet od inostranih velevlasti). Še celo Italija nij mogla sama sebe osvoboditi in zedi-niti, nego je trebala vnanje pomoči, in za to bi čudež bil, če bi se Hercegovina in Bosna sani Turštva otresti mogli. Sicer je pa v Bosni mej Turci kakor mej Rajo mnenje razširjeno, da za vstajo Avstro-Ogerska stoji. Veliki pogrešek bi pa bil, če bi Hercegovci na vnanjo pomoč nže sedaj računali, ter se na njo zanašali. Ugledajmo se mi Jugoslovane v Italijane. Kadar god je tu pa tam v Italiji, ko je še pod jarmom Burboncev, papežke vlade in Nemcev vzdihovala, kaka vstaja bila — in teh je bilo mnogo — prihiteli so taljanski mladeniči od vseh stranij nstajnikom na pomoč. Garibaldi je skrbel za vojsko, za „momčad," Mazini za fondove. Kako je pa pri nas Jugoslovanih V — Hercegovci bore se v prvej vrsti za sebe, v drugej pa za celo Jugoslovanstvo, bore se za hrvatskega kralja. Ne bi li bilo vredno in častno in dolžnostno, da jim četa hrvatskih m.ade ničev v pomoč pritikoči! Saj se vendar iz Zagreba skor v enem danu do bosniške meje pride, ki je celo odprta. Hrvatska narodna stranka bo se ve da rekla, da ogerska vlada take ekspedicije ne bi nikoli pripustila. Ali so pa taljanski „Garibaldini" kdaj
svoje vlade dozvole prosili ? Diverzija samo ene stotine oboroženih mož v Bosno, bi bila velika priporuoč Hercegovcem. Cela Bosna bi pe vzdignila. Po Hrvatskem se bodo, če je res, začeli denarni prineski za Hercegovce nabirati. Hercegovcem pa v tem hipu gotovo nij toliko denarja treba, kolikor Ijudij, „momčadi." Sicer je pa Se v živem spominu, kako se je barantalo s tistimi denarji, ki so se leta 1858. po Hrvatskem za Črnogorce nabirali. — V Hercegovini bore se pravoslavci in rimo-katoliki pod istimi zastavami. Kdor vć, kako se ta dva veroizpo-vedanja zlasti v Bosni in Hercegovini nir-zita in kako je turška vlada to mržnjo pod pihovala in v svoje koristi upotrebljevala, bode pripozual, da je ta denašnja sloga mej njima za denašnjo ustajo velike važnosti. Grdo je pa, da v očigled tega en del hrvatske žurnalistike še zmirom se v „Srbe" zaganja, in sicer brez dovoljnega povoda. Ne cepajmo se za boga Jugoslovani v očigled velikih dogodjajev, ki se na Turškem pripravljajo !
Politični razgled.
V LJubljani 26. julija.
Dunajski* uradna „Wiener Abend-post" javlja, da bodo v prihodojem skupnem državnem proračunu nekaj večje svote postavljene, ki se ne dajo odlagati. Za kanone iz jekla in bronce, za popravo vojaških šol, za ojezdčenje stotnikov, poboljšanja materi-jalnega stanja vojakov, poboljšanja vojnib bolnic, in popravljanje generalnega štaba.
Iz Carigrada je dunajska vlada dobila poročilo, da turška vlada nij mogla upora v Hercegovini z lepo pomiriti. Turčija pravi, da sicer ta upor nij politične, nego samo krajne naravi.
Iz M*ra*je se brzojavlja, da so pri višegradskib volitvab v občia«ki zbor voljeni svobodomiselni Čebt, klerikalci so propali.
V (malici j i bodo volitve za deželni zbor februvarja meseca prihodnjega leta.
Punt v Hercegovini se širi, pravijo jugoslovanske novine, vendar novih zanesljivih poročil ni), ki bi to veselo novost potrdili. Iz Mostara ae piše dalmatinskemu „Narodnemu listu", da vstajniki ne verujejo, da bi Črna gora in Srbija bili protivni, ker to bi bil pogin upornikom in sramota Srbom. Iz tega samega se pove, da so se vstajniki z upanjem vzdignili, da tudi Srbija in Crna gora pritisne za njimi. Od teh dveh držav je torej odvisen ves vspeh ali nevspeh. V Zadru so narodni Dalmatinci, v Zagrebu Hrvatje začeli nabirati denarne podpore za vstajnike.
Najnovejša poročila iz Hercegovine se javljajo iz Dubrovnika: 23. t. m. so napadli Turki pri Nevesinji Hercegovince. Vname se ljut boj ; na obeb straneh je bilo mnogo mrtvih in raujenih. 24. julija udarijo turški vojaki iz Stolca, ter se spopadejo z
Uercegovinci pri Dabri. Vstajniki zaskočijo Turkom, katerih je bilo 4 kompanije, njihove pozicije za hrbtom, ter jih zapode v beg pri Bilečinji. Boj je trajal celi dan. Izid natančen pa nij še znan. Isto tako je bil boj pri Gabeli. Turki so zapalili Gorico. — Laški list „Movimento" iz Genove poroča, da je bil pri starem Garibaldi ju nek črnogorski vojvoda, ki je slavnega revolucionarja prosil pomoči, ter mu ob enem ponudil vodstvo enega oddelka črnogorske armade.
Črnogorski vojvoda Plamenac je bil v nedeljo na Dunaji, gotovo v zadevah vstanka in udeleženja Crne gore.
(luski poslanik pri turškej vladi v Carigradu, general Ignatiev je okrajšal svoj odpust, ki ga je imel in šel iz toplic naglo skozi Dunaj v Carigrad. Politični zrak je sedaj v Carigradu jako z&dtihel zarad vstaje v Hercegovini.
(rtitnoskit narodna skupščina je dalje v drogem posvetovanji sprejela prve tri članke postave o volitvab v senat. Nasvet radikalca IVI a d i era, volitve senatorjev in poslancev za november in december nstanoviti je bil s 40O glasovi proti 84 glasovi zavržen.
Iz IfMimdrirfa javljajo: V ustavnej komisiji je bil paragraf o religijoznej toleranci ali verskej svobodi z 22 glasovi proti 2 sprejet.
.VrMin'ijđt, ki veduo išče uzroka ali izgovora za novo vojno s Francosko, namerava zopet Belgijo z noto napasti zaradi tega, ker se tam naseljujejo iz Nemškega piognani redovni duhovniki. Tako vsaj poroča „Germaniau.
Dopisi.
Iz Vi|»tivNl4f» ilolliie, 20. juh
[Izv. dop.] Ne bi bilo nezanimivo, pretresati, kdo je v resnici bolj liberalen — se ve, da Hi moramo misliti liberalizem v svojem pravem, blagom, svetem pomenu — mi kot na-zadnjaki, mračnjaki in fanatiki, psovani slovenski narodnjaki, ali pa ona nemčur-ska Hvojat, ki se kot hraniteljica napredka in svobode nosi. Rezultat tega pretresovanja bode pri vsacem logično mislečem človeku : Mi! Da, mi! to lahko trdimo s ponosom. Da dokažemo to trditev, nam nij treba dražega, nego da se ozremo nekoliko na politično gibanje v našej Vipavskej dolini od začetka ustavne dobe v Avstriji.
S politiko nkvarjajočemu se slovenskemu občinstvu je znauo, da nas je do lanskega leta v deželnem zbora zastopal naš dekan g. Grabrijan in da se je pri nas ves čas plesalo na slovensko piščalko, Če prav na Costovo. Zakaj ste, slavni vi neuičurji, to trpeli ? Zakaj nijste moža iz svoje vrste v deželni zbor spravili? Ko se vendar hvalite, kako velikanske Bimpatije da uživa neničur-ska vlada pri slovenskem ljudstva, kakor so na primer nemški listi sveta lagali, kaka občna zadovoljnost da vlada na celej Kranjske j   o zmagi pri slaboznanih (pred porot-
nike ie sedaj  ni j smo prišli zarad očitanja i jem Postojnskega Šolskega okraja.   Od kar vaše nemške sleparije) volitvah v trgo-1 so Simovci  v Ljubljani  zasejati seme raz vinsko zbornico.   Zakaj ne, vas vprašamo? I dvoja mej kranjsko nčiteljstvo,  pogreša le Zato ne,  ker ne uživate prav nobenih sini-Imej učitelji toliko potrebna sloga. Nekateri patij, ker vsak najmanji poskus, narodnej I učitelji so nekako zbegani, ter ne vedo ako-Btranki oponirati, vam je prinesel noro bla   raj, pri čem so.   Tako naj ne bode v pri-mažo, s kratka: Vi ste bili narodnej kleri-1 bodnje. Nasvet njem torej, da se učitelji po kalnej stranki nasproti popolnem onemogli. I stojnskega  Šolskega  okraja  pri  prihodnje j Približale so se leta 1873. direktne volitve I konferenci pomenimo o tem, ako bi ne bilo v državni zbor. Vi ste prej sveta lagali, da I potrebno in koristno, če si osnovamo samo nijste nasprotniki slovenske narodnosti,Istojno  svoje okrajno učiteljsko druStvo. ampak le sovražniki fanatičnega popovstva. j Bratje! složimo se, ter pokažimo „Simovcem Vendar pokazali ste nam svobodomiselnim j et comp. v Ljnbljani, da je po lepej Slove-narodnjakom, da vam je le na nemš- niji  še takoj značajnih,  poštenih  in vrlih kovalnem gospodstvu ležeče, da vam nij I narodnih učiteljev,  ki nemajo straha, da bi nobeno sredstvo preslabo, da vzdržite nem- jim zamorila „Zima" narodno zavest, poka štvo na površju in vse druge nenomlke na- žimo sveto,   da  nam je sloga in korist narode, naj bodo svobodomiselni ali klerikalni, I rodnega šolstva toplo pri srco. z vbo silo, pri njih narodovskem napredovanji J oponirate in tlačite.   Če bi bili vi nemško
Iz savinjske doline 23. julija
valni možje „liberalci"   v  pravem pomenu [Izv. dop.]   Od  več krajev slišali so se le besede,  podali bi bili svobodomiselnim na- I tos žalostni glasovi,   da je toča uničila ve rodnjakom z veseljem roko, njih zahteve vjčino letošnjih  pridelkov in mislili smo, da narodnem obzira kot opravičene priznali. I vsaj  v  našo lepo savinjsko dolino ne bode
Tega nij ste storili.
tega nemilega  gosta.   A temu vendar nij
Volitve v trgovinsko zbornico in Čudne I bilo tako. Dne 12. t. m. začela je padati reči, ki so se godile, so menda „unicnm" toča, po velikosti debelim orehom po v Avstriji. Da! te volitve bo našim posest-1 dobna, ter pokončala v kratkem lepe poljske nikom oči odprle, videli so, da so prevar-1 pridelke. Največ škode je storila od Gomil jeni in od tistega časa se je izvršil v poli- skega tja do Žavca, kjer je dobri dve tret tičnem smišljen ju prevrat. „ Rajši klerikalca,! jini poljskih pridelkov uničila. Ubogi kmetje kakor prokletega nemčurja," je obče geslo. Igo kar obupani, kajti z davki so preobloženi, Slavni nemčurji, vi ste si s svojo I pridelke pa jim vsako leto kaka elementarna nzmagoB pri volitvah v trgovinsko zbornico I nesreča pokonča: enkrat mraz, drugič toča več škodili, nego vse rogoviljenje klerikal-1 potem zopet voda itd. Slaboverno vseskozi nih fanatikov, ker ste prenepošteni in ker j klerikalno ljudstvo mnogo neumnega ugiblje, nemate niti iskrice čuta za pravico in pravo I kdo da je točo ,,napravil". Najbolj dolže blagost ljudstva. Vi s svojo pravo nemčur I v tem obziru čisto nedolžnega fajmoštra A. sko nesramnostjo pri razširjanji liberalnih j St. na Gomllskem, ker se je ravno tam za-načel največje opovire delate, ker jih dis- čela toča. Čudno, da ljudje ne vidijo, da kreditirate, to-le naj si zapomni listič iz|če bi jo žnpnik naredil, gotovo bi ne bil blatne nlice.
Končno pa hvala vipavskim, nrecteu I več uzroka tema nenmnema dolženja si je tržkim cx-narodnjakom, ki zaradi osobnega I napravil g. Žnpnik sam, ker se svojimi fa-prijateljstva so edini pripomogli, da se vzdr-1 rani v večnem prepiru živi in nevedno ljud žuje nemškovalni „Leseverein," pri nas je-lstvo misli, da „gospod tako svojo jezo izsi-dina prikazen nemškntarstva, teg« parasita pijejo." Kolikor je nam znano Kristus nij na našem slovenskem deblu. A zapomnite, I učil sovražiti se mej soboj! da maščevalna Nemesis je poštena in ostra I Po naših šolah se hvala boga vsaj mla-Bodnica  —   ona nobenemu renegata ne I dina podačuje o natoroznanstvu, da ne bo
kolikor so vse tri bal opozicije, ▼ vsem dragem je razlika mej njimi mnogo večja, nego a. pr. mej Makancem in narodno strauko. Sicer je morda rta, da so na konferenciji deželne opozicije, sklicane j po dr. Makancta, tadi Starčevičevci  in neki bivši Magjaroni udeležili se. Ali zedinili se nijso. — Volila« agitacija je še zmirom jako mrtva.  Pa kaj ne bi bila mrtva, vsaj še zmirom kandidati postavljeni nijso. V očigled dogodjajev, pred katerimi stoji sedaj Jngoslovanstvo, je ta apatija v idejah pri nas jako škodljiva. Koristna je samo za specifične koristi naSe narodne stranke, katera bo z lahkim naporom svoje kandidate v sabornico porinila. Na tisti „Obzorov" vščip, da bodeta zagrebška dopisnika „81 Nar." in pražke „Politike" prva kot dobrovoljca v Hercegovino zletela, in tam za jugoslovansko idejo se borila, na ta vščip odgovarjam, jaz za sebe, da bom precej v Hercegovino  od j uril,  kakor hitro bom čul, da je urednik „Obzora" v ogerskem sabora proti zatvoren j u  slovaških gimnazij in slovaške matice, proti smrvenju Srbstva in dragih nemagjarskih narodnosti) ne javno mo-Ževsko protestiral, kot Hrrat in Slovan, nego samo skrivaj pest v Žepa pokazal. Gospodine urednice  „Obzora": „hic Rhons, liic salta", ali po naše:  zmetajte najprej pred svojim pragom itd.
prizanese.
Svobo doljnb.
pozneje ljudstvo tako praznoverno; pri odra-stenih ljudeh  pa bi morala duhovščina
Iz \otninhkcpi, 22. julija. I vsaj nekaj storiti in ljudstvo podučiti. Žali [Izv. dop.] Ko so imeli učitelji dragih okra-1 bog, da se zadnje le malokje ali celo nič jev uže  skoraj povsod letošnje učiteljske I ne stori!
konference, nij o našej učitelj Bkej konferenci
Iz Zagreba, 23. julija. [Izv. dop.]
v Postojni za letos niti  daha,  niti sluha. I Ime dr. Makanca še zmirom na površji naše Bog ti ga vedi, kaj naš* okrajni šolski nad-1 politične situvacije plava.   Okolo njegovega zornik Demšar toliko časa odlaša z učitelj-1 imena  snujejo se vsakovrstne kombinacije, skim  shodom!   Misli  li  letošnji  učiteljski I K ljubu vsemu malenkostnemu polemiziranju shod določiti še le v šolskih počitnicah, ali I od strani narodne stranke je vendar Maka je mar na istega popolnem pozabil! Da bilnec denes političen faktor, s katerim se ra bila konferenca mej velikimi šolskimi počit-1čnnati mora.   „Obzor" je prinesel vest, da nicami, ne zdi se mi prilična,  kajti zmerno se je Makanec  zvezal s StarČeviČem  in % je,  da se učitelji oni   Čas po navadi raz- Magjaroni. Ta vest je celč neverjetna. Za-pršijo  na vse štiri vetrove sveta.   No,  saj kaj?   Zato,  ker je zveza  tako različnih imajo pa tudi prav,  da  porabijo  priložni življev ne mog o ča.   Makanec, priznavajoč čas v svoje dušno in telesno razvedrilo.        Srbstvo in Jugoslovanstvo, ne more nikakor Delavec,  ki se ves božji dan trodi in Le zvezati s StarČeviČevci, nekajočemi Srb-poti, hrepeni, da bi se oddahnil in odpočil. Utvo.   Makanec,  zahtevajoč zopetno revizijo In ravno velike šolske počitnice so vrlo do- revidirane nagodbe in samostalnost Hrvatske, bro zdravilo zoper šolski prah. Torej Se en- ter neodvisnost od Magjarov, ne more nika krat rečem: Nikakor se mi ne zdi prilično, kor v solidarnost stopiti z Magjaroni, kate da bi se s konferenco odlašalo do prihod- rim je nže revidirana nagodba trn v oku
njih velikih počitnic.
Makančeva, StarČevičevska in magjaronska
Pri tej priliki še eno besedo gg. uČitel-1 opozicija  so samo v toliko „solidarne," v
Domače stvari.
*p („Slovenski Narod") je bjl včeraj zopet zaplenjen ali teonfiscimn* Povod zaplenjcnja je bil slavnej policiji naš uvodni članek, v katerem smo odgovarjali nemškim listom na njih članke, ki izrezujejo upanje, da bode novi škof ljubljanski za njih namene delal. Pri ugovornej obravnavi bodemo čnli „razloge", sedaj se samo čudom čudimo, da mi Slovenci se svojega narodnega stališča ne smemo o stvari govoriti, kjer je nže vsak dunajski novinski jnd svojo sodbo silil.
— (G or i S k i nadškof g. Golmajer) pride sam v Ljubljano, kakor Čujemo iz zanesljivega vira, da posveti dr. Pogačarja za škofa ljubljanskega. Pri tej priliki goriški vladika, rojen Gorenjec, obišče svoj rojstni kraj in prirodne krasote gorenjske strani.
— (Velikanska najdba.) Na ljubljanskem močvirji je našel posestnik gos p. Peruci za znanost prezanimive sledove iz predhistoričnih časov stavljenja Človeških stanovanj na koleh in sredi voda, tako zvane „pfalbauten". Uže se dalje koplje. Več o tem prihodnjič.
— (Nedeljski izlet „Sokolov" na Dobravo) nij bil velik kar se tiče Števila izletnikov, ali v drugem ozira vesel. Mala četa „Sokolovcev" je odrinila ob p61a treh hc zastavo proti lepej Dobravi z mislijo ..malo nas je a smo ljudi". Dospel je „Sokol" tja o */a &• uri i° pozdravljal ga je pok možnarjev na dveh krajih. Najprej je pohodil „Sokol" tamošnje narodno bralno društvo v njegovej dvorani v — farovži. Načelnik „Sokola" je zbranim možakom umevno razložil namen njihovega druStva, na kar se mu je g. predsednik, sicer zelo enostranskega in časopisov revnega bralnega društva, zahvalil. Pevci so potem zapeli lepo pesem „lcpa naša domovina" in so se napotili vsi v Bosednjo „Švico", na vrt krčmarja Doli-narja, ki je bil primerno okinčan. Tu Be je
pričela prosta zabava s petjem, ki je trajala do pozdnega mraka. Odhajaje proti do-mn se je „Sokola" načelnik zbranim Dobrav-čanorn v navdušenem govorn zahvalil za odkritosrčen naroden sprejem.
— (Ljubljanska „požarna straža") je naredila v nedeljo izlet v Loko. Čujemo denes več govoriti, da so neki „feuervvehr "ci sami krivi pretepa, ki je nastal s domačimi fanti. Mi neČemo govoric tiskati, ako bi se pak krivo poroSalo o „atentatu", kakor se morda v kratkem poročilu „Laib. Ztg." uže dela, prosimo svoje loške prijatelje, ki so dobro podučeni, da nam po vsem resnično stvar poročajo. Uradni nemški list poroča, da so ,,feuer-wehrci" morali v Loko marširati ,,uuter Bedecknng" menda od najetih kmetskih fantov. Čemu je to treba? Ali nij baš to krivo „atentata"?  Ne znamo še.
— (Strastnemčurskih učiteljev.) V ljubljanskih učiteljskih krogih smo sledeče čuli: Trije ljubljanski slovenski učitelji so vsled želje ministerstva izdelali neko, baje jako potrebno slovensko berilo. Po Pirker-jevem naročila ga izročć v pregled stalnemu odboru dež. učiteljske konference, v katerem sede nemčurske velikosti Gariboldi, Linhart itd. Razumljivo je, da ti dela svojih nasprotnikov nijso odobrili, kaj še, vse so skoro zavrgli, nič nijso odobrili, še pisava jim nij po volji, in — čuj slovenski svet: Spodtikali so se nad besedo „po Slovenskem," rekoč, pod tem imenom nij dežele na Avstrijskem in jo tako popravili: „Po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Istri, in v Trstu z okolico."
— (V Cel j i) so bili, kakor se nemškim listom poroča, 24. t. m. zbrani od graškepa deželnega odbora pozvani nekateri zaupni možje, ki so se posvetovali o premembah •občinskih uravnav in postav in o notranji upravi sploh.
— (No v a kn j i ga za nar o dn e fi o le.) G. Lapajne, ljutomerski nadučitelj, je po znanem popularuem nemškem pisatelju, praškem profesorji dr. Netolički poslovenil „M ali p r i r o d o p i s s podobami za narodne šole," ki je v originalu uže od vlade potrjen. Ta knjiga, obsega na kratko vse tri dele prirodopiaa, je pisana v prav umevni slovenščini in ima na jako lepem papirji mnogo ličnih podobic. Dobra došla torej slovenskoj mladini in slovenskim učiteljem! Dobiva se po 60 kr. pri založniku Bušaku in Irrganga v Brnu.
— (Konfiskacija.) Tudi tržaški državni pravdnik se hoče navaditi slovanske liste konfiskovati. Zadnji broj gotovo ne ostre „Naše Sloge" je bi zaplenjen.
— (Vihar.) Strašna noč je bila pri nas — piše se nam iz Šturija 23. t. m. — od 10 do 12 ure. Bliskanje in grmenje in tu-lejne v oblacih, da je bilo groza. Poslopja to se tresla in ob 11 nri in pol u vstane tak strašen vihar ali kakor pravijo ruvin, da koder je zajel, je vse polomil in zril, drevje, turšico, to je vse ležalo« na robe in križem in več streh je poškodoval. Mej tem se pa v 1 i j e velik dež, da je voda močno narasla posebno pa Hubel je s svojih bregov šel. Pri nas je veliko moče, tako da nič dobrega ne pričakujemo, če nam bog naglo boljšega vremena ne pošlje. (Tudi drugod je tako. Ur.)
— (Prvo grozdje) iz Vipave smo v Ljubljano dobili včeraj 26. julija. Kislo je še, to se ve, a ipak mehko in za dober želodec prebavno.
— (Ujet morilec.) Pri sv. Ivanu bliza Zeline na Hrvatskem so 13. t. m. prijeli slugo, ki je svojega gospodarja Luko Nežiča, načelnika v dolenjem Varoša pri S t are j Gradiški, v noči od 12. do 13. febru-varja t. 1. umoril in oropal. Ropar se zove Janez Grebenec in je iz Vrheka na Kranjskem. Pripeljali so ga v Zagreb, da ga sodijo.
— (nD r. K1 a r.u) Uže večkrat smo tožili, s kako nevednostjo uredniki „Politike" o Slovencih in naših razmerah sodijo, ter ne znajo menda razen češkega nobenega slovanskega jezika, ampak iz ,.N. Fr. Pr," svoje nauke jemljo. Sedaj vidimo, da še to slabo. V listu od petka prinaša ,,Politik" iz Dunaja dolžji članek, ki menda velja o našem izdajalca Klunu, a „Politikovci" govore vedno le o ,,dr. Klaru", ki je baje bil naš državni poslanec itd. Da to nij tiskovna pomota, kaže slučaj, da „Klara" osemkrat za poredom beremo; da pa tudi nij samo korektorjeva nevednost, dokazuje zopet to, da nam slavisti „Politike" ačeno mej oklepi povedo, da se pravi po slovenski „klar" to, kar po nemški „ucbnabel".
Izpred porotnega sodišča.
Glavna obravnava 21. in 22. jnlija 1875 proti Anton Ravnikarju in 23 tovarišev zarad hudodelstva javne sile s poškodovanjem tuje lastnine po §. 85 k. p.
Predsednik je bil: c. kr. dež. sodu. svetovalec dr. Leitmaier; sodoi: svetovalec baron Rechbach, adjunkta dr. Kraus in Tomšič, zapisnikar avskultant Višnikar.
Toženi so: Anton Eavnikar, navadno imenovan Kočijaž iz Klanca; Janez Glavač, nav. Peterka iz Klanca -, Miha Plevel, uav. Plevelov iz Zaloga ; Tine Bntalič, nav. Buta-ličev iz Klanca; Matevž Korbar, nav. Hvale iz Komende; Jože Jerman, nav. Borštetov iz Komende; Matevž Jerman, nav. Borštetov iz Komende ; Janez Mohar, nav. Slanovec iz Komende; Janez Koritnik, nav. Urbank iz Klanca ; France Lah, nav. Kovač iz Zaloga; Janez Kosirink, nav. KoBirinkov iz Komende; Janez Ravnikar, nav. Kočijaž iz Klanca; .Janez Krče, nav. Borštć is Klanca; Janez Burger, nav. Kmetov, Lovrenc Borger, nav. Kmetov, Janez Zavrl, nav. Vahtarjev, Miha Kos, nav. Tonjev, Janez Kos, nav. Tonjev, Miha Kuč, nav. Primožev, Janez Vidmar, nav. Meran, Anton Gerkman, nav. Primožek, Andrej Gerkman, nav. Primožkov, Anton Zavrl, France Zavrl vsi ti iz Zaloga.
Ti so se v noči od 18. — 19. januvarja 1875 zbrali ob priliki necega Ženitovanja v vasi Križ, ter bo šli potem skupaj skozi vasi: Kapljavas, Moste, Suhadolec, in so tamo na hišah Janeza Grantova, Andreja Mejača, Franceta Zadrgala, Janeza Strcina, Janeza Kepica, Franca Jermana, Matije Zupana, Janeza Jermana, Mibe Rebolja, Urše Pleveli, Jože Peterlina, Janeza Sršena, Janeza Let nerja, Janeza Urbanca, Matevže Mandeljna in Polone Urbanec iz budobije pobili šipe, okvire in polkne na oknib, pokončali zagrade in, plota itd., napravili škode 63 gl. 97 kr., sč skupnim dejanjem drug drnzega podpirali, in k dovršenja poškodovanja pri-
pomogli ter se s tem zakrivili hudodelstva javne sile iz same buđobije.
Ker so bila ta poškodovanja iz hudobije doprinesena in ker znaša škoda nad 25 gl. ustanavlja to dejanje hndodelsto hudobnega poškodovanja tuje, lastnine po §. 85 k. p. Tega hudodelstva krive so vse tiste osobe, katere so se pridružile druhali, ki je razsajala in razbijala po omenjenih vaseh, — ker so vsi k dovršenju dejanja pripomogli.
I zm e j obtožencev je samo France Lah popolnem obstal svoje dejanje, drugi so pa večjidel tajili; a ker je po pričah in po lastnem izpoznanji nekaterih zatožencev dokazano, da so se udeležili omenjenega komplota, so se morali vsi hudodelstva hudobnega poškodovanja krive spoznati. Samo France Zavrl je zatožbe oproščen.
Obsojeni so: Jože Jerman, Janez Mohar, France Lah. Miha Kos, Miha Knć, Anton Gerkman in Janez Kosirnik vsak na tri mesece ječe.
Anton Ravnikar, Janez Glavač, Miha Plevel, Tine Bntalič, Matevž Korbar, Matevž Jerman, Janez Koritnik, Janez Ravnikar, Ercč, Janez Vidmar, Andrej Gerkman in Anton Zavrl vsak na štiri mesece teške vsacih 14 d nij z enim postom poostrene ječe.
Janez Burger, Lorenc Burger, Janez Zavrl, Janez Kos, vsak na pet mesecev teške, vsaki mesec s enim postom poostrene ječe. _
Razne vesti.
* (To se vsaj izplača.) Viljem in Aleksander Gollie sta ponarejala menjice v znesku 200 liber šterl., to je za 2 milijona gold., katere je potem akceptirala londonska banka in vestminsterska. Toda sknono iznašajo vse ponarejene menjice 1,500.000 liber, t. j. 10 in pol milijona gold. Oba ponare-jalca, ki sta bila visoko postavljena uradnika pri nekem denarnem zavodu v Londonu, sta v zaporu.
* (Cerkven tat ustreljen.) Cerkven tat Fernando Garcia, ki je meseca februvarja minolega leta ukradel v sevilskej cerkvi, dragoceno sliko Murillovo, ter jo hotel v Novem Jorku prodati, je bil v Madrida zasačen in ustreljen.
Uradno naznanilo.
28. juhja 1875. Javne dražbe : Andrej Papeževo iz Smuka, 245 gld.. 29. julija (II. Žužemberk). — Jurij Stru-čeljevo iz Jarneje vasi, — Jak. Springerjevo Iz SI. Bistrico. 2210 gld,. 29. julija (III. Črnomelj). — Fr. Kovačičevo od sv. Trojice, 580 gld., — Kezn Za-krajSkove iz Strmca, 482 gld., 29. julija (L Lož). — Join Zupančičevo iz Gnmnišča, 160 gld., 28. .julija (I. Zatičina). — ZapuSčina Frid. Potratova, 29. julija v Zatičini. — Tono Flajnikovo iz Hrasta, 400 gld., 30. julija (I. Črnomelj). — Peter PogoreIČovo iz Travnika. 200 gld.. 30. julija (III. Ribnica). — Jan. Pezdirčevo iz Gribelj, 308 gld., 30. julija (II. Črnomelj). — Matija Kubanfeevo iz BorSra, 1314 gld., (II. Metlika). — Janez Žoržovo iz Podrage, 850 gld., 30. julija (I. Vipava). — Miha Confirerjovo iz Gorice, 30. julija (I. Vipava). — Jarnoj Žolcovo iz Petolinj 153 gld , 30. julija (II. Postojna). — Janez Mavsar-jovo iz Uočuncc. 4620 gld., 30. julija (I. Veliko Lasico) — Mat. Juvancevo iz Srobotnika, 1434 gld. 30. julija (II. Veliko Lasico). — Martin Jarčevo iz Kumanijo. 1800 gld., 30. julija (II. Ljubljana), — J. Kristanovo i* Postojne. 300 tflđ., (II. Postojna). — A. Plcščove iz Vidosič, 1230 gld., (I. Metlika). — T. Grmovo iz Kompolja, 845 gld., 31. julija (II. Lašiče).
rmrll v l.JiioIJanl
od 24. do 26. julija: Ivan Vehovec, gostaS, 64 I,, na oslabenji. — Katarina Itemus, gostica, 58 1., na jotiki. — Alfons Sajevic, advokata sin. 9 ur. na slabosti. — Marija Dolenčeva, krojaška liči. 5'/t 1.. na vnotici grla. — Ognjoslav Detelja, uradnik, 74 1.. na krvnem mr-tvudu. — Adele Šunko, dete reatavranta, 4"4 1., na škrlatici. — Vikt or ValentinČič. deto bankovnoga uradnika, 6 dnij . na Čejustnej božjasti. — Jos. GorvaJB, dete c. k. poštnega ofirijala. 6 mesecev, na osepnicab. — Helena Turkova, delavka, 30 1., na splivauji.
Fc»Mlaiio.
Zagovor.
Sestavek: „ Premišljevanj o odliodnikovo" v Številki 1(54 BSluv. Naroda" jo tu užo troje prijateljev napačno prisodilo meni. Ker priznavam, da je navedenih v njem več okoliščin, ki 10 zapeljati utegnilo do enako prenagljene Bodbe i katerega prijateljev, razkropljenih po deželi, in ker ne želim s taciiii đomderkom biti v kvar pravemu pisavcu; izrekam tu javnu, da istemu »premišljevanji" vir nijsein niti jaz, niti sostanovnik nioj.
V Ljubljani, 27. julija 1875.
Lovro Rozman,
(257) abiturijent.
Vsem bolni m moč in zdravje brez leka in brei si roško v po izvrstni
Revalescičre du fiarry
«7 I/OJfdoMM.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraficenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i uu jetrab; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, Blabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujdanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo inje bolje, nego dojničiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. P, V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Ur. Angelsteina, Ur. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov.
Spričevalo zdravilnega svčtnika Ur. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri driati in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v o bi stih in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pru nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih dmžtev.
W i 11 c 11 c s t e r , Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevaleaciere jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka.
Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Ur. Angelsteina.
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalescičre du Barr> vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste i n, tajni sanit. svetovalec, M o n t o n a, Istra, Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Fer d. (Jlausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 7*921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bo!« hal 8 tednov za strus-uimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav.
Viljem B u r k a r t, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner KliniBche WochenBchriftu od aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara 0icau (RevaleBciere). Uete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijbila v stonu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
m. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DuHseldort. oa dolgoletnem bolehanji glave iu davljenji.
St. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespauji, treBlici na vseh udih, shujdunji in hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsauji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. OBkrb-nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščauji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, Bluia-telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro brezuadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo lOletnu hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane,
V pleha«tih pniioah po pol fonta 1 gold, 50 kr , i rnnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran o v 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— RevaloBoiere-Biieuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr ji 4 gold. 50 kr. — Revalesoiere-Cbocolatče v prahti n V ploščicah za 12 ta* 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta-10 gold., sa 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Dunaj 1, Wall^sflhgw»e it. b, v KJublJuui Ed tfahr, v Ctrudei bratje Obor anzmev r, v lna baroka Diechtl & Frank, v Celovol P. Birn-baoher, v Lonel Ludvig Mfiller, v Harlboru M. Morio, v Herman J. B. Stookhanien, v Eagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uovi«i»li pri N. Snirhu, v »neku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz meyr, v Temešvaru pri J oh. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M Jahnerju, lekarju, v Varai* Jinu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vaet
os ti h pri dobrih lesarjih in špecerijskih trgovoih. c odi razpošilja duaajska hiša na vse kraje po poštnih aakaznicah ulj povzetjih.
Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete
««11 1» r««* i i »■<<-<> I
lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
pru&ek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in UBtne bolezni, zoper gujilobo in niajanje zob, zoper dilteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedur ga enkrat poskusi, dal mu bude gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica UO kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje > pošiljano na ravnost iz mesta Bergen ua Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto keuiH-uik tvarin. 1 škatlja 8U kr., 1 tueat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznii, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 Bteklunica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. 1'ospešuje cirkulacijo in prebavijenje, ter različne organe in udo z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 flacon 80 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, bo jej daje prednost pred vsemi ii m i \ ii t n i mi  vodami, leputitjem iu lepotic nim sredstvom, katera so čeBto škodljiva. 1 stekle niča 1 gold.
Rajževi pulver.   izkijučijivo iz vegeta-
biličnih tvarin, poBebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkoBt in čvrstOBt, kar se na hiija lo pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih Bredstvih
iztlačon. Učinkuju znamenito krepilno in olaj fiajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki jo lčk užo poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 Bteklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti »oNtueiuu povzetju. (1^2—68)
I
a«
&
©<
w
o
o 3-
5"
0 o p t-aS m
St rt< >i   — 4
« 6» s   o a • o- >. <^ 3
1 ■' |F1
tj E
•-« B
p »p;
5 a &*
B
e
i
B 2 1 S
» če t
. <n
pr
o o«
■
I
9 9 -»
v
B
C
B * o
o
S 5 5 «2.5
U f3 F g
2 >—i B » u c
tc! c & e
H
g P
■i r=
2"?
O & 2-5    ž S
2.    o. pr
EPE"
3 2 C -i
w ...
Dunajika bor&a 27. julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih	.   70 gld. 90	kr
Enotni drž. dolg v srebru	■   74   „ -	n
1860 drž. posojiio ....	. 112   „ 60	ji
Akcije narodno banke   . .	986   . —	•
Kreditne akcije            . .	216   „ —	•
	111   n 55	
	»    n 90	•
	5    „ 24«/,	
Srebro                             . ,	101    . 70	
Loterij ne srećke.
Na D u naj i 24. julija: 40. 31. 86. 74. 2. V Gradcu 24. julija: 54. 34. 60. 50. 64.
l>r. Fr. I a* ngi I a J
Brezova mast ali balzam
Užo vegetabilični sok sam, ki kapljo iz breze, ako bo drevo navrta, je od pamtiveka znan, da je najznamenitejše lepotično sredstvo; ako se pak ta sok po znalčeveui predpisu pripravlja kemičnim potem v balzam, takrat so le dobi skoro čudotvorno moć. tie li namaže n. pr. zvečer obraz ali koža, olui»i Me uže lakoj drugo jutro kožu, ki |it)Ntttue VHletl lega belu iu nj«/na.
Ta balzam lika v obličji vse gube in ko-zave lise, ter mu podeli mladostno barvo. Koža postane bola, nježna in čvrsta; kmalu izginejo i pege, žoltine, ogerce, nosna rudo-čina, zakožui črvi in vse druge nesnage kožne. Cena 1 lončku b priloženim navodom 1 gold. t)0 kr., po pošti 10 kr. več. Da Duuuji pri g. i iii|»u KeiiKteJii-u, lekarji, na voglUi ..I '.:n.k« n und SpiegelgaBse" ; dalje ga prodaje še v Gradcu: II. Kielhauser, tiporgasse; v Zagrebu: 3. Hittelbach, droguist. (241—3)
Dl. Tolm TCa-te-Jo-vsi.
■ I loriIiu;t- ■
(centralna razposi-ljiiMia zaloga pri Albin I
MUller-jlI, keilljkarju V rastlinski ustni cvet,  jo najbolja« Hi-origtvo  za  oliruiijonje zob, 1'il'IlU . odstrani smradljivu snpo, ter j«J i>oileli prijetno Čvrstost, ozdravi
zopet krvuveče in oteklo zobno moso, zabruni gujilobo zob, jo utrdi in obrani iniliiniacijo v Krlu  in  goltiiiiL-n.  fi stokloničloa
00 kr.
Dr. Tolun. TTato-Jov
— Serail zobni prašek, mm
očisti tuko /utid, <ki su m- odpravi sumo vslud vsukdnnju rabe običajno in p i j i«-1 n i zobni kamen, nouo i zobna glazuru, bolina in čvrstost se h tem pospešuje, a škatlja 40 kr.
X)r. Tolvxi. "Z"o.to-3oTr
IHHH 1'roHipJo-O/M-i«. ■■■■
(kapljico za znbt'0, gurantirano sredstvo potolii/.iti br/.o in z vspe-liom vsaki zobo-brtl.    1 itui s pripruvljnio volno  Ki kr.
■■■1 VurNlic li i'oi> Iji<*<'.
1 n-. ii I. ■ ■ v il i ii- kroK'jici) /.u tiilsO'.inji-njn siiinllji vu sapo, ki izviru iz ust vslod pušenju tabakovc^a,  ali vsled /,uv7.itili špirituoznih nupojev itd., zelo potrebnu  pri obisku boljših in olikanih krogov, gledilčev, plesov, salonov itd. itd., a škatlja 40 kr.
St. E5orls.cL-«r©x-3ot
splošno zelišno zdravilo za želodjeo.
prubuvljenjo, iu i/, tega izvlrujoco netučnost k jedi,  peliiinjo in nupenaiijt«, nrrvi./ni glavn-bul, pekočimi,   želodeeiio prulilujeujJ iu trganje, bledičico, gliste, sploh pri vseli boleznih, ki izvirajo iz slabega pn-li.tvljenja, u stekluuicu 60 kr.
zelišne prsne krogljice, —
znamenitu olajšujoi iu
dstvo 7<i]iit kašelj, prso-bril, težko dihanje, suhi kašelj, brlpavost i-eLK-talne bolezni v prsih, a škatlja 30 kr.
ZF=:b-il©l5:©223.e, CM
(/cliHiiit-poni.ida), v svojih glavnih razdelili narejen iz rastlinskih oljev, ohrani lase iu bradi, v i/.virnej lepoli in moči, zabrani vsuko stvorenju luskin uu gluvi, tur pospešuje rast lasij znova tam, kjer jih jiroj nij bilo, ozdravi v kratkej dobi vsakovrstno iuHin. bolezen, naj so učeno zove kakor lioeo in nij treba zdravniško pomoči pri luseh in drugih uuukili uesiuiuluv. 1'činok to pomude ju čestukrat čudoviti. 1 eleganten stokluni-pdt t gold.
— Orijentalno fepotično itkleko. ■—
Mnogi imajo zahvaliti svoju lepo, cisto, belo m luladulicno kozo i-iliuo Iu „oiijontal-r.t-'i n-u.  mlolc-VA".   Vso na obrazu ali koži se nahajajoče napake,  kakor : po^o, lJ_otx3,    mozolji,    camoiodna   r-aflocica, zagoieloot ViMde, kczavoot itd. izginejo v nekolikih dneh in na mesto njih naltopl i.e /n.i, mladostna barva. Vcpeto. Jo talec gotov, da su garantira popolna neškodljivost, a steklenica 1 gold. 60 kr. (188—9) Gori omenjene specijalitetu bo pravu dobivajo:
v I mi kh j it 11 i, pri gosp. Petru Lassniku.
Izdajatelj 10 urednik Josip Jurčič.
Lia8kuin» m UHtt „Marouua imKaru«'