Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'It leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za InO' zemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 80.
Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
v	m 'm m mm	m	m	m	m	„	_	_	poSt.	hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industruo, obrt m denarništvo .-Tei.25-52.
Ivhaia vsak torek, fe' laliaifl trte k in soboto
Ljubljana, sobota 18. iuliia 1936
posamezni 4>CA Veno številki Din *
Zapravljen
kapital
Ne ljubimo zvonjenja po toči in brezplodnega ugibanja, kaj bi vse moglo biti, če ne bi napravili te ali one napake, toda včasih je le potreben pogled nazaj, ker se samo na ta način jasno vidi, kaj je •treba storiti, da se storjene napake ne ponove več.
Zato je dobro, da včasih tudi pogledamo nazaj, kakšen je bil položaj nas Slovencev, ko smo vstopili v Jugoslavijo in kakšen je danes, ko smo tudi mi sodelovali pri izgradnji Jugoslavije. In če smo objektivni in če si nočemo olepšavati slike, potem moramo konstatirati predvsem to, da smo skoraj čisto zaigrali ugled in kredit, ki smo ga uživali v vsej Jugoslaviji. Velike stvari je takrat vsa Jugoslavija pričakovala od nas in vsi so bili prepričani, da bomo mi tisti, ki bodo z dejanji pokazali, na katero pot mora kreniti Jugoslavija, da postane moderna in v vsakem pogledu dobro upravljana država. Velik čas je bil takrat mogoč za nas Slovence, mi pa smo se žal pokazali le kot majhni ljudje, ki smo tudi v Jugoslavijo prinesli •vse svoje malenkostne spore. In zaradi teh sporov smo pozabili na svoje poslanstvo, na svoje naloge in tudi na svoje lastne interese. Od vsega početka in vse do današnjega dne so nam bili ti spori najvažnejši in zato je padal naš kredit, zato se je manjšala naša veljava iz leta v leto. Mesto da bi z enotnim nastopom ne le utrdili lastno pozicijo, temveč dali tudi drugim vzpodbuden primer za sporazumno in konstruktivno delo, smo se zagrizli v medsebojne spore in zaradi njih izgubili vse.
In ko so drugi še upali v nas, smo bili mi tisti, ki smo z medsebojnim obtoževanjem uničil: lepo sliko o Sloveniji in iskali pri drugih pomoči za svoje medsebojne prepire. Namesto da bi si priborili mesto arbitra v sporu glede bodoče ureditve Jugoslavije, smo prosili druge, da so razsodniki v naših, včasih že skrajno malenkostnih sporih. Posledica vsega tega ni bila le, da je padala naša politična moč, temveč tudi naša gospodarska sila, kar se je zlasti pokazalo v našem denarništvu. Kapitalno najmočnejši smo bili ob zedinjenju, danes pa ne vlada nikjer tako veliko mrtvilo ko na slovenskem denarnem trgu. Velikanske razvojne možnosti so nam bile odprte ob zedinjenju in prve dni je tudi že kazalo, da jih bomo znali izrabiti, toda le prekmalu se je izkazalo, da za to še nismo bili zreli in tako so ostale vse te razvojne možnosti neizkoriščene.
Nikakor pa ne kaže, kakor da bi nas vse te težke izkušnje tudi že izučile, temveč je nasprotno zelo velika nevarnost, da bomo tudi v bodoče videli svojo glavno nalogo le v reševanju svojih domačih nesoglasij. Menda se nas je v tem pogledu že popolnoma oprijela naravnost neozdravljiva trmoglavost. Še zadnje ostanke svojega nekdanjega kapitala pa bomo zapravili če se ne rešimo te trmoglavosti.
In ni pravega upanja, da bi se te trmoglavosti rešili, če ne bodo gospodarski stanovi v večji meri ko dosedaj vplivali na naše javno življenje. Kajti ni mogoče drugače preiti čez vse naše notranje spore, kakor da se stalno opozarja na vsa ona vprašanja, ki so življenjske
pripadajo tej ali oni politični skupini, temu ali onemu svetovnemu naziranju. Nikjer pa se ti skupni interesi ne pokažejo tako ko v gospodarskih vprašanjih.
Vsi Slovenci brez izjeme smo interesirani na tem, da priborimo našemu lesu zopet reden izvoz. Vsi Slovenci smo interesirani na tem, da pridemo do svoje železniške zveze z morjem, da bo Slovenija prepletena z modernimi avtomobilskimi cestami, da bo naše denarno zadružništvo zopet naš ponos, da bodo naši denarni zavodi zopet redno poslovali, da se bo z javnimi in drugimi deli poživila naša gradbena delavnost, da bo napredovala industrializacija
Slovenije in da bo postalo bolj plodonosno tudi l.aše kmetijstvo. Velik gospodarski program, vreden največjih naporov, nastaja tako pred nami in za ta program bi se morali vsi zediniti v složnem in vztrajnem delu, pa bi pod ugodnimi posledicami tega dela tudi videli vse naše sedanje medsebojne spore v pravi perspektivi. Videli bi, za kako malenkostne stvari srno se dostikrat borili in kako smo zaradi praznih reči zapravljali kapital in sile.
Novo zaupanje pa bi navdalo zopet vse naše ljudi, ko bi videli, da ima Slovenija svoj realni gospodarski program in da ta program tudi izvaja. Tudi če bi bil le del
tega programa uresničen, bi bil za vse nas materialni položaj znatno olajšan, s tem pa tudi že dvignjena naša moč, da bi laže izvedli tudi druge dele programa. V ljudstvu samem pa bi z oživljenjem zaupanja dobili tudi tako silno moralno podporo, da bi se mogle z lahkoto izvesti tudi stvari, ki se zde danes utopične.
Velika naloga gospodarskih stanov je, da postavijo ta naš skupni in veliki gospodarski program ter •da ustvarijo tudi bazo, ki je potrebna za izvajanje iega programa. In zopet bo začel rasti slovenski kredit in zopet si borno mogli pridobivati nazaj ugled, ki srno ga zapravili.
Socialno	zav
trgovcev /e neodložljivo
Mora biti obvezno in izvedeno desentraii$tično
Ena glavnih zahtev jugoslovan-se interesi naše domače trgovine
skega trgovstva, in zlasti slovenskega, je tudi uvedba obveznega socialnega zavarovanja. Na zadnjem vsedržavnem kongresu je bila ta zahteva zopet krepko na-glašena in v izvrstnem referatu predsednika Zveze trg. Združenj v Skoplju Vojiua Varoščiča tudi vsestransko utemeljena. Ni pa niti posebnih težav, da se to zavarovanje izvede, ker treba je dostaviti § 384. obrtnega zakona le nekaj besed in podlaga za obvezno izvedbo socialnega zavarovanja je podana. V drugi odstavek tega paragrafa, ki pravi, »da morejo združbe rokodelcev po razglasitvi uredbe o socialnem zavarovanju uvesti zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nezgode«, je treba dostaviti tudi besede »in trgovska združenja«, v naslednjem stavku pa določilo, da morajo tudi trgovci plačevati zavarovalni prispevek. S' tem bi že bila podana podlaga za izvedbo socialnega zavarovanja trgovcev. Čisto z lahkoto bi se torej moglo ustreči eni temeljnih-zahtev trgovstva.
A ne samo z lahkoto bi se moglo ustreči trgovcem, temveč tudi objektivni razlogi zahtevajo, da se tej zahtevi ustreže. Kajti današnje gospodarske razmere so tako težke, da je socialno zavarovanje edino sredstvo, da se vsaj do gotove mere zagotovi eksistenca trgovcev na stara leta. Vsi vidimo, kako propadajo danes tudi najbolj trdna trgovska podjetja in noben trgovec ni varen, da ne bi tudi njega mogla zadeti usoda. Zato je dolžnost slehernega trgovca, da svojo rodbino in sebe vsaj v skromni meri zavaruje za primer starosti in onemoglosti. Trgovstvo zato od te svoje temeljne zahteve ne more odstopiti, ker je ta njegova zahteva postala že njegovo eksistenčno vprašanje.
Samo akt pravičnosti pa je, če država tej zahtevi trgovstva ustreže. Za vse stanove se je država pobrigala, le za trgovskega ni storila nič. Nasprotno mora trgovstvo konstatirati, da je država podpirala druge stanove v očitno škodo trgovstva. Spominjamo tu le na privilegije nabavljalnih zadrug, omenjamo neenako obdačevanje industrijskih prodajaln, popolno neupoštevanje trgovskih interesov pri uvedbi kmečke zaščite, zaradi katere so zamrzle celo blagovne
le silno malo upoštevali, dopustitev veleblagovnic in podpiranje raznih tujih podjetij pa je treba označiti naravnost kot sovražen akt proti trgovstvu. Samo pravično bi zato bilo, če bi država vsaj enkrat nekaj storila za trgovstvo in mu vsaj v najbolj skromni obliki honorirala njegovo zvesto plačevanje davkov. Tem bolj očitna je
ba socialnega zavarovanja državo nič veljala, temveč bi si trgovstvo to zavarovanje plačevalo samo.
Vse, kar zahteva trgovstvo od države je samo to, da se z zakonom določi obveznost socialnega zavarovanja trgovstva in da trgovinski minister v soglasju s soc. ministrom že enkrat izda uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja trgovstva. Načrt te uredbe je trgovstvo že davno izdelalo in ga tudi predložilo trgovinskemu ministrstvu, da tudi s te strani ni
no, ker pravi že § 384 obrtnega zakona, da se izvede to socialno zavarovanje za območje ene ali več banovin. Zakonita podlaga za de-centralistično izvedbo socialnega zavarovanja trgovstva je torej dana.
Samo malo dobre volje je treba
in socialno zavarovanje trgovstva se more uresničiti. Ne moremo si misliti, da ne bi bilo v vladi ne-
ta dolž.U)st države, ker ne bi uved- ^ ^obre yolje iu da ne M
hotela vlada pomagati trgovskemu stanu, ki tako vzgledno skrbi, da ima državna blagajna svoje dohodke. Pa tudi brez ozira na davčno breme trgovstva je njegova vloga v našem nacionalnem življenju tako odlična, da bi pomeni'. že neumevanje nacionalnih nalog vlade, če bi se še nadalje puščalo trgovstvo brez socialnega zavarovanja
Za trdno zato pričakujemo, da bo vlada upoštevala zahtevo tr-
nobene težave. Prav tako pa ni govstva in storila potrebno, da se nobene težave, da se izvede so- še letos začne izvajati socialno za cialno zavarovanje decentralistič- varovanje trgovstva.
terjatve trgovstva, itd. Tudi pri važnosti za vse Slovence, pa naj uvajanju raznih zaščitnih carin so
Bodoči	trg
odnošaji z Italiio
Mnenje italijanskega časnikarja
Po odpravi sankcij zanima našel uvedla bolj varčno in bolj zmerno gospodarske kroge zlasti vpraša- življenje, nje, kako se bodo v bodoče razvi-
jali naši trgovinski odnošaji z ltali jo. Naglasili smo že, da ni pričakovati, da bi Italija bila pri obnovi trgovinskih odnošajev s sank-cionističnimi državami popustljiva, temveč bo skušala tudi po odpravi sankcij izvajati svojo gospodarsko politiko, kakor jo je uvedla kot odgovor na izvajanje sankcij. To mnenje tudi v popolnem obsegu potrjuje članek, ki ga je objavil ugledni italijanski časnikar Virginio Gayda v »Gior-nale d' Italia«.
V tem članku pravi Gayda v glavnem naslednje.
Sankcije so pomenile gospodarsko blokado Italije, ki jo je Italija premagala, s tem da je uvedla v svojem gospodarstvu čisto nov sistem. Glavne točke tega sistema so bile naslednje:
1. Italija je poznala škodljivost pretirane nabave raznih luksuznih predmetov v tujini. Za časa sankcij se je navadila na manjšo uporabo teh predmetov, ker je
2. Za časa sankcij pa so nastala tudi številna nova podjetja, v katerih so se začeli izdelovati predmeti, ki so se preje uvažali iz tujine. V ta podjetja so bili naloženi veliki kapitali in kmetijska ter industrijska delavnost Italije je danes mnogo večja, kakor pa je bila pred 18. novembrom 1935s
3. Vsiljena prekinitev trgovinskih odnošajev Italije z drugimi državami, ki je bila posledica sankcij, je italijansko trgovino napotila v nove smeri in na nove trge. Velik del teh smeri se ne bo več izpremenil.
4. Italijanska obramba proti gospodarski blokadi je imela tudi to dobro posledico, da se je primanj kljaj v italijanski trgovinski bi lanci znatno znižal in da se približuje Italija ravnovesju v trgovinski bilanci. Te pridobitve Italija nikakor noče žrtvovati in časi, ko je dosegla trgovinska pasiv nost Italije tudi 2 in pol milijarde lir so minuli za vedno. Baš v tem
zem, ki je mislil, da Italija tujega uvoza ne bo mogla pogrešati, kot najbolj napačen.
5. Zmaga italijanskega orožja in nacionalni odpor sta ustanovila tudi nov imperij. Kolonialno gospodarstvo s svojimi sredstvi in novimi možnostmi dviga narodno gospodarstvo Italije in ustvarja nov sistem, s katerim Italija tudi že računa.
6. Nahajamo se torej na meji novega gospodarskega napredka Italije in nove trgovinske dobe v Evropi. Hitro napredovanje italijanske avtarkije ni bajka, temveč solidna resničnost.
Zunanja trgovina Italije se zato ne sme kakor doslej razvijati kot avtonomna gospodarska aktivnost, temveč kot funkcija produktivne ekonomije ter splošnih nujnosti italijanskih nacionalnih zahtev.
Smer italijanske zunanje trgovine z drugimi državami more zato biti samo naslednja:
Kdor hoče prodajati v Italijo, ta
mora:
1. kupovati v Italiji in 2. ne sme trmoglavo vztrajati na tem, da dobavlja Italiji nepotrebno blago ali pa blago, ki ga že proizvaja italijansko kmetijstvo ali italijanska industrija.
Načelo popolnega ravnovesja v zamenjavi blaga vlada danes in določa trgovinsko politiko Italije. To načelo ni revolucionarno, temveč pravilno in potrebno. Ze pred Italijo so ga uporabljale druge države in sedaj ga mora po dobi skrajnega liberalizma, ki so ga zrušile sankcije 5Q držav, izvajati tudi Italija. To načelo mora obvladati bodočo trgovinsko politiko Italije in druge države bodo mogle zopet priti v dobre trgovinske odnošaje z Italijo le, če bodo pokazale svojo pripravljenost, da to načelo izvajajo.
K tem izvajanjem italijanskega novinarja pa je treba še dostaviti, da bo Italija še nadalje razlikovala med sankcionističnimi in nesankcionističnimi državami, v kolikor bo to seveda tudi mogla. Toda pri uvozu surovin in njej potrebnega materiala bo to načelo le težko vzdrževala in sklenjeni sporazum med Romunijo in Italijo glede plačila romunskih zamrzlih terjatev z italijanskimi dobavami orožja dokazuje, da je morala Italija že sedaj pretrgati s tem načelom. Pač pa bodo zaradi tega načela stari trgovinski odnošaji obnovljeni le počasi in samo za nekaj predmetov tudi v starem obsegu. Zato je računati s tem, da posledice sankcij še ne bodo pre-, nehale kmalu.
Izdelava vodikovega peroksida v Jugoslaviji
V Podnartu na Gorenjskem gradi tvrdka Dr. ing. M. & C., A. Pogačnik obrat za izdelavo vodikovega prekisa (Hydrogenium pe-roxyda* ' Obrat bo najmodernejše urejen, upoštevaje najnovejše : anstvene in tehnične izsledke n:, tem področju. Kapaciteta obrata bo krila celotne potrebe Jugoslavije. S tem podjetjem se bomo osamosvojili in nam ne bo več potreba uvažati tega izdelka iz inozemstva. Kakor smo obveščeni bo izdelek v vsakem oziru ustrezal svojemu namenu, ker se bo izdeloval prekis po istem si-
Ameri-
™ ........ ..........stemu, ki je preizkušen v
pogledu se'je izkazal sankcioni- \ki',' Angliji,, "Nt.učiji in Finski
Stran 2.
»i_________
Naroinikom tedenske vilke t * Trgovskega lista"
Nekateri naročniki tedenske izdaje »Trgovskega lista« so mnenja, da plača naročnino zanje že njih združenje. To mnenje je zmotno in mora vsak naročnik plačati sam naročnino, to je 50 din za vse leto.
Upamo, da ne bo tako nezavednih trgovcev, ki ne bi plačali tega skromnega prispevka za svoje stanovsko glasilo. En dinar na teden za svoje stanovsko glasilo je pač tako malenkostna žrtev, da ni mogoč prav noben izgovor. Pa še na nekaj bi opozorili vse trgovce. Samo zasluga »Trgovskega lista« je, da so bili izdani prvi ukrepi proti davčni prostosti nabavljalnih zadrug in da je v tem pogledu prebit led. Odkrito pa moremo tudi reči, da bi bil položaj slovenskega trgovca mnogo bolj obupen, če ne bi bilo »Trgovskega lista«, ki je vedno krepko branil interese slovenskega trgovca, a tudi interese slovenskega gospodarstva. »Trgovski list« je že utrdil ugled slovenskega trgovca in ga bo v še večji meri, Če bodo seveda tudi trgovci izpolnili v enaki meri svojo dolžnost do njega.
Ne samo za ugled svojega stanu, temveč tudi za zboljšanje svojega lastnega materialnega položajadela zato trgovec, ki je zvest naročnik »Trgovskega lista«. Ni treba še to posebej poudarjati, saj vsa tradicija slovenskega trgovstva priča o njegovi zavednosti in tudi požrtvovalnosti. Zato je dosegel tudi »Trgovski list« v letošnjem letu lep napredek in zato je tudi njegov vpliv narastek Da pa bo v še večji meri, je častna zadeva vseh zavednih slovenskih trgovcev.
#	it.*;. riilr firrr »U »-•
Uradno poročilo o letalski
nesreči
Včeraj so objavili listi uradno poročilo o vzrokih druge ljubljanske nesreče. Troje se konstatira v tem poročilu: 1. da so bile vremenske razmere, ko se je dogo dila nesreča, ugodnejše, kakor pa so bile v večini dni meseca junija in ijulija; 2. da sta bila letalo in motor popolnoma v redu, in 3. da je bil pilot Jarošenko eden najboljših pilotov, kar smo jih imeli.
Po teh ugotovitvah pa pravi poročilo, da je do nesreče prišlo po nesrečnem naključju, posebno zaradi vremenskih razmer.
Odkrito izjavljamo, da tega poročila ne razumemo. Ali so bile vremenske razmere ugodnejše ko v drugih dneh, ko ni bilo nesreče, ali pa je nastala nesreča po-isebno zaradi vremenskih razmer?
In kakšno nesrečno naključje bi še moglo biti, če so bile vremenske razmere ugodnejše, letalo v redu, motor v redu in pilot izvrsten!
Ponavljamo, da te uradne razlage nesreče ne razumemo.
Ureditev plačilnega prometa z Italijo
Finančno ministrstvo je izdalo pod št. 33291/VII z dne 14. julija 1930 naslednji odlok:
Na predlog Narodne banke kr. .Jugoslavije št. 145.058 in na podlagi čl. 9. pogodbe med državo in Narodno banko kr. Jugoslavije za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931 odločam:
1.	da Narodna banka na podlagi avizov o izvršenih vplačilih na zbiralni račun pri Nacionalnem zavodu za zamenjavo s tujino v Rimu za v Italijo po 15. juliju 1930 izvoženo blago izdaja jugoslovanskim izvoznikom klirinške čeke v italijanskih lirah.
Izvozniki blaga v Italijo bodo mogli na prejšnji način prejete čeke realizirati na borzi s proda-
jo domačim uvoznikom za 100% plačilo njihovih obveznosti za blago uvoženo iz Italije po 15. juliju 1936.
2. Da Narodna banka za vse zneske, ki bodo vplačani na zbiralni ■račun pri Nacionalnem zavodu za zamenjavo blaga s tujino v Rimu, ko tudi za zneske, ki so že plačani za izvoženo blago v Italijo do zaključno 18. novembra 1935, izda domačim uvoznikom na podla-
gi aviza o izvršenih’ vplačilih klirinške nakaznice na italijanske lire.
Klirinške nakaznice se morejo realizirati s prodajo domačim uvoznikom blaga iz Italije, in sicer samo za plačilo 50% fakturnega zneska za blago, uvoženo do 18. novembra 1935.
Domači uvozniki morejo poravnati svoje obveznosti za blago, uvoženo iz Italije do 18. novembra
1935 s 50%' nakupom klirinških nakaznic ali čekov na 'lire in s 50% vplačilom odgovarjajoče vrednosti v dinarjih na zbiralni račun pri Narodni banki.
3. Pooblašča se Narodna banka, da izda potrebna navodila za izvedbo teh transakcij v plačilnem prometu z Italijo.
Bančni in valutni oddelek naj izvrši ta odlok.
Rooseveltova vprašanja
o Jugoslav
AH gradimo avtomobilsko testo od za pada
na vzhod?
Ameriški predsednik Roosevelt ima navado, da ne daje novinarjem posebne interviewe, temveč da sprejme novinarje naenkrat ter jim odgovarja na njih vprašanja. Vsak novinar sme vprašati vse, kar hoče in ameriški novinarji se te pravice poslužujejo tudi v naj-večjii meri. Roosevelt z vso prosto-dušnostjo in le včasih dostavlja svojim pojasnilom, da ta niso za javnost. Novinarji nato o teh vprašanjih tudi strogo molče. Vsak sme poročati o teh pogovorih predsednika Roosevelta prosto, le eno ni dovoljeno, da bi namreč novinar dobesedno navajal besede Roosevelta. Tako je vedno mogoče, da more Roosevelt popraviti poročilo novinarja, če to ne bi ustrezalo.
Sedaj je poslala beograjska »Politika« svojega posebnega dopisnika v Ameriko, da poroča o tamo-šnjih razmerah. Temu dopisniku se je posrečilo, da se je tudi mogel udeležiti enega teh razgovorov predsednika Roosevelta z novinarji. Sedaj opisuje v »Politiki« ta pogovor in navaja, kaj so vse spraševali ameriški novinarji. Ne-
kaj teh vprašanj naj bo navedenih tudi tu, ker kažejo, kako prosto morejo govoriti ameriški novinarji s predsednikom države. Kako mislite zmanjšati državni primanjkljaj? Ali boste imenovali novega postnega ministra? Kaj nameravate storiti proti suši? Ali boste pomagali poplavljencem? Kaj boste storili, da se dvignejo cene živini? Kakšni so vaši volilni načrti? Kako se bodo razvijali odno--šaji z Italijo? Tako in podobno so se glasila vprašanja novinarjev' in na vse je odgovarjal Roosevelt z največjo odkritosrčnostjo.
Ko je bil ta pogovor z novinarji končan, pa je bil dovoljen dopisniku našega največjega lista še poseben interview. Naš dopisnik je začel pripovedovati Rooseveltu, kako se v Jugoslaviji silno zanimajo za njegove gospodarske načrte, a ga je Roosevelt kmalu prekinil in mu sam stavil številna vprašanja. Med drugim ga je vprašal:
»Kakšne so zdaj razmere v Jugoslaviji? Ali se zboljšujejo? Kakšne so gospodarske razmere v primeri z lanskim letom? Kako kaže žetev?«
Ko mu je dal dopisnik nekatere odgovore, ga je Roosevelt vprašal: »Kakšna je škoda od elementarnih nezgod? Ali in v koliko more vplivati na cene pri nas? V koliko ste že napredovali c gradnjo velike avtomobilske ceste od zapada na vzhod? Koliko se dela na zboljšanju manjših cest v državi?«
Ni bistveno, kaj je jugoslovanski novinar odgovoril na ta vprašanja, pač pa so značilna sama vprašanja Roosevelta:
»V koliko ste še napredovali z gradnjo velike avtomobilske ceste od zapada na vzhod?«
To je vprašanje, ki je nam v največje zadoščenje, ker smo že neštetokrat opozarjali,, kako nam je potrebna velika avtomobilska cesta, ki bi vezala glavna središča naše države. In da je takšna cesta tudi nujna državna potreba, dokazuje vprašanje Roosevelta kar najbolj jasno. Predsednik Amerike sc zanima, če delamo avtomobilske ceste, menda se bodo tudi naši odgovorni in odločujoči činite-Iji začeli zanimati v večji meri, da dobi tudi Jugoslavija moderne avtomobilske ceste!
Nižie trgovsko
Trgovsko šolstvo je razmeroma mlado. Razvilo se je kasno, v današnji obliki pred komaj sto leti. Z razvojem tehnike in poslovnega življenja pa se je naglo izgrajevalo ter se uspešno uveljavilo vzlic humanističnim predsodkom v konservativnih deželah.
Trgovsko šolstvo so oblikovale in še oblikujejo družbene okoliščine novega časa. Srednji in del novega veka je ob odločilnih vplivih plemstva in cerkve ustvaril svoj posebni humanistični tip srednje šole kot pripravnico za bogoslovje in vseučilišče. Trgovski naraščaj je ob tem togem enoobraznem šolstvu ostajal brez teoretske izobrazbe. Učila ga je skoraj izključno le praksa v velikih trgovskih poslovalnicah. Trgovska izobrazba, pridobljena v stoletni ostri tekmi, se je očuvala kot pomembna poslovna tajna in podedovala kot dragocena dediščina od rodu do rodu. Ta patrijarhalni način trgovskega izobraževanja se je na mah izpre-menii, ko je po uspešni francoski revolueiji prevzelo meščanstvo vodstvo in upravo države. V zvezi z gospodarskim liberalizmom angleškega kova in številnimi tehniškimi izumi nove dobe se je pričel zlati vok svobodnega trgovstva in z njim tudi silen razmah dotlej tolikanj preziranega trgovskega šolstva. Poleg humanistične gimnazije se pojavi sedaj realna srednja šola, na kateri dobe trgovski predmeti prvo začasno zatočišče. Takšen poskus je bil z uspehom storjen konec devetnajstega stoletja na drž. realni gimnaziji v Berlinu. Podoben poskus je med tem pospeševalo reformatorsko delo vzgojitelja Basedowa. Znano je, da je obsegal učni načrt Basedovvega Filantropina tudi trgovske predmete. Vzorna pa je po stala trgovska učilnica v Lipskem okoli leta 1831., ki je združevala
praktični pouk trgovskih učencev z višjo teoretsko izobrazbo. Tako se je trgovinsko šolstvo po predhodnem sožitju z realno srednjo šolo izoblikovalo v čisto strokovna učilišča.
V Nemčiji so se v teku razvoja ustalile 3 stopnje trgovskih šol: nižja trgovinska šola, namenjena praktičnemu pouku trg. pomočnikov (gretnialna šola), višja trgovinska (dve, tri ali štiriletna) srednja šola, in visoka trgovinska šola, ki jo je ustvarila najprej Amerika z znano Sehool of Finance and Economy v Pensilvaniji.
Podobno je urejeno trgovinsko šolstvo tudi v Franciji in pri nas. Vsak omenjenih treh tipov ima določen učni načrt in določeno področje. Osnovni tipi, pri nas tako-imenovane gremialne šole, vzgajajo skupno s pomočniško prakso dobre prodajalce na drobno. Trgovinska srednja šola združuje enciklopedično splošno izobrazbo s trdno teoretsko trgovinsko izobrazbo ter usposablja svoje absolvente za uspešno poslovno delovanje v večjih trgovskih podjetjih in bankah, industriji in v finančni državni upravi. Visoka šola trgovine pripravlja svoje slušatelje za vodilna mesta v velepodjetjih in državni finančni upravi.
Skorajda stoletna praksa je pokazala vse odlike pa tudi slabosti tako tipiziranega trgovinskega šolstva. Med slabosti šteje poslovni svet v prvi vrsti dolgotrajnost študija na trgovinski srednji in visoki šoli kakor tudi njegov preveliki teoretski značaj, ki hoče nuditi poleg strokovne tudi splošno izobrazbo. Dalje predpisujejo trgovinske srednje šole določeno starostno dobo, preko katere je vstop na nje izključen. Kar pa praktični poslovni človek pri absolventih trg srednjih šol najbolj pogreša, je brezhibno obvladanje poslovnih
spretnosti, kakor sta strojepis in stenografija.
Sledeč praktičnim potrebam naglega poslovnega življenja, se je ustvaril tekom razvoja nekak posredni tip trgovinske šole, tako-imenovane enoletne trgovske šole ali tečaji. Te enoletne trgovske šole v Franciji cours professionels, cours commerciales, v Nemčiji Handelskurse, Einjahrige Handels-schulen, so z osredotočenim trgovskim poukom skrajšale učno dobo na eno leto. Tu vzgajajo v prvi vrsti izvežbano in praktično naglo uporabljivo pisarniško osebje. Ta oblika trg. šolstva je od vseh najbolj gibčna in razen gremialnih šol najbolj praktično usmerjena. Kot čisto trgovska šola je brez predmetov splošne izobrazbe, iz poslovnega vidika takorekoč brez balasta. Tudi je strokovni pouk docela praktičen brez teorije: učenec naj se nauči predmete že v šoli, kjer se naj dela kar najbolj intezivno. Velika pozornost se posveča zlasti kontorskim spretnostim. Enoletna trgovska šola ne predpisuje niti starostne dobe niti prejšnje izobrazbe. Pouku slede učenci različne starosti in različne prejšnje izobrazbe, ker je pouk individualen in čisto praktično usmerjen.
Enoletne trgovske šole so pokazale v teku svojega delovanja lepe uspehe. Seveda mora taka enotna trgovska šola ustrezati trem zahtevam: biti mora pod ostro drž. kontrolo; zlasti se morajo vršiti zaključni izpiti pod nadzorstvom ministrskih odposlancev. Pouk mora biti poverjen strokovnim močem, profesorjem z visokošolsko strokovno izobrazbo. In kar je najpomembnejše: šolo mora vzdrževati kaka javna korporacija, ki ji ne gre za trgovski dobiček, marveč za solidno vzgojo trg. naraščaja.
Potrebo takih enoletnih trgovskih učilišč za strokovno izobrazbo našega pisarniškega osebja in za poglobitev strokovnega znanja podeželskih trgovcev rje spoznalo tudi Slovensko trgovsko društvo v Mariboru, ki je po proučitvi takih šol v tujini ustanovilo pred leti podobno učilišče tudi v svojem področju. Učni zavod Slovenskega trgovskega društva »Hermes« deluje v nesebičnem duhu in z velikim uspehom že sedmo leto. Ker društvu ne gre za dobiček, marveč samo za solidno strokovno izobrazbo gojencev zavoda, omogoča z izredno nizko šolnino strokovni pouk tudi revnejšim slojem. Slovensko trgovsko društvo si je s svojim zavodom pridobilo laskavo priznanje nadzorne šolske oblasti ter je poslalo v poslovno življenje že lepo število svojih absolventov v veliko zadovoljstvo njih predstojnikov in v korist našemu gospodarskemu življenju.
Finančni minister, ki je zadovoljen
Ob priliki presenetljivega uspeha češkoslovaškega obrambnega posojila, ki ga je bilo podpisano za tri in en četrt milijarde Kč, je imel finančni minister dr. Kalfus po radiu govor, v katerem je med drugim dejal:
»Sklep vlade, da razpišeobramb-no posojilo, je bila preizkušnja sile in volje. Ta poskus denarne mobilizacije je bil tem težavnejši, ker ta čas še ni bila končaua konverzija državnih dolgov. Ce morem sedaj konstatirati, da smo v ne celih 3 mesecih izvedli konverzijo vsega dolgoročnega državnega dolga v višini 21 milijard Kč in da je istočasno dal narod državi v obliki obrambnega posojila nadaljnje milijarde, potem mi je s tem bila dana izredna prilika, da morem tudi kot finančni minister — celo v času gospodarske stiske — javno izreči svojo zadovoljnost.«
Nadalje je omenil finančni minister, da je bilo 3%nega posojila (obrambno posojilo je namreč 3% in 4%%) podpisanega za 1150 milijonov in da je s tem država le na obrestih prihranila na leto 20 milijonov Kč. V 27 dneh je bilo podpisano vse posojilo, to se pravi vsak dan za približno 120 milijonov Kč. Da je bil dosežen ta izredni uspeh posojila celo pri tako nizki obrestni meri, je dokaz, da se Češkoslovaška glede kreditnih razmer bliža visoko razvitim za-padnim državam.
Končno je izjavil finančni minister, da bo vlada poskrbela, da se bo posojilo čim plodOnosneje uporabilo in da bo tudi v tem pogledu zaupanje podpisnikov posojila upravičeno.
Srečen finančni minister, ki more javno izraziti, da je zadovoljen. Srečna pa tudi dežela, ki ima takšnega Finančnega ministra! Kdaj bo tudi naša država v vrsti tako srečnih držav?
češkoslovaška predlaga uvedbo skupnih poštnih znamk za države Male antante
češkoslovaško poštno ministrstvo namerava predložiti na prihodnjem poštnem sestanku držav Male antante, ki bo jeseni v Bukarešti, predlog, da uvedejo vse države Male antante med svojimi poštnimi znamkami novo znamko, ki bo skupna za vse države Male antante. Ta znamka naj bi imela iste napise in isto obliko. Na jugoslovanskih znamkah bi bila slika Beograda, na romunskih slika Bukarešte, na češkoslovaških pa slika Prage. Grafična izdelava vseh treh znamk pa naj bi bila ista in tudi cene naj bi bile enako naznačene. Vse znamke naj bi imele francoski napis Male antante.
Širite »Trgovski list«!
PoMtične vesti
Romunski ministrski svet je pod predsedstvom kralja Karola sklenil, da dovoli Češkoslovaški zgraditi skozi Bukovino železniško progo, ki bo vezala sovjetsko Rusijo s Češkoslovaško.
Titulescu je objavil v »Univer-sulu« daljšo izjavo, v kateri je govoril tudi o odnosa j ih Romunije do drugih držav. Med drugim je dejal: Romunija je za Zvezo narodov in se bo borila za njeno reformo. Romunija je za mir in je prijateljska do vseh, ki ji jamčijo njene meje. Hoče živeti v prijateljstvu z Nemčijo in Italijo in Rusijo, toda v prvi vrsti z državami Male antante in Balkanskega sporazuma, Poljsko, Francijo in Vel. Britanijo.
Na dardanelski konferenci je bil končno dosežen sporazum ter je bilo sklenjeno, da smejo tudi vojne ladje vojujočih se držav skozi Dardanele, ki postopajo po nalogu Zveze narodov ali v smislu paktov, ki so sklenjeni v okviru Zveze narodov. Turčija pa sme zapreti ožine, če smatra, da je ogrožena njena varnost. Baje so angleški mornariški krogi s to rešitvijo nezadovoljni. Vsekakor pa je gotovo, da bo s tem dardanel-skim sporazumom položaj Italije v vzhodnem Sredozemskem morju znatno oslabljen. Najbrže je to tudi glavni vzrok, da je prišlo do spo-razurha.
Nemško časopisje je zelo nezadovoljno zaradi dardanelskega sporazuma. Predvsem zamer j a, da je vključena v sporazum Zveza narodov. še bolj pa je Nemčija razočarana, ker bo v bloku proti Nemčiji sodelovala tudi Turčija.
Avstrijski narodni socialisti so izdali proglas na svoje pristaše, ki jih opominjajo, da verujejo Hitlerju, ki jih gotovo ne bo izdal. Ker je avstrijsko vprašanje sedaj priznano le kot notranje vprašanje, bodo avstrijski narodni socialisti nadaljevali borbo, dokler popolnoma ne zmagajo, da bo docela dosežen njih cilj in postala Avstrija narodno-socialistična država.
Popolnoma pa so zmedeni zaradi avstrijsko-nemškega sporazuma hajmverovci. Kljub celodnevnim pogajanjem niso mogli priti do soglasja in je ena skupina predlagala sporazum z narodnimi socialisti, dočim so pristaši Habsburžanov bili za odločno borbo proti narodnim socialistom. Negotovo je še, katera skupina bo zmagala.
Hitler je s sporazumom glede Avstrije odgovoril na angleško vprašalno polo o nemškem mirovnem načrtu, piše hitlerjevcem prijazna »Tagespost« v Linzu. Obenem list naslavlja resen opomin na naslov Češkoslovaške, ki da je s svojim dogovorom s sovjetsko Rusijo odprla boljševikom srednjo Evropo. Sedaj enoten nemški narod pa je do skrajnosti odločen sovjetske načrte onemogočiti in tu se more opre tj nemški narod na Poljsko in na blok držav rimskega sporazuma. Blok od Vzhodnega morja do Sredozemskega morja je blizu in naj pazi Češkoslovaška, da ga ne moti! — Z obrambnim posojilom je češkoslovaška na to grožnjo že odgovorila.
Vojni minister Južno - afriške unije Pirow je izjavil, da je v razgovoru z angleškimi ministri dobil vtis, da bi bila Anglija pripravljena odstopiti Nemčiji neke afriške kolonije. Min. predsednik Baldwin je nato izjavil, da je Pirow izrekel le svoje osebno mnenje.
Gerilska vojna v Etiopiji postaja za Italijane po poročilih angleških listov vedno bolj nevarna. Tako poročajo ti listi, da je Adis Abeba od gerilskih čet obkoljena, da so tudi pri Hararju te čete zelo delavne. Da je položaj za Ita-l^ne J resnici težaven, se vidi iz
™um	mafšal	Graziani
pri veliki svečanosti koptske cerkve večji govor, v katerem je naglasil, da so brez podlage vse govorice, kakor da bi Italija bila sovražna koptski cerkvi. Prosil je duhovništvo naj vpliva na domačine, da bi sodelovali pri obnovi Etiopije.
Angleški listi še nadalje poročajo o težavnem položaju Italijanov v Adis Abebi, ki da je obkoljena od etiopskih čet. Po nekih vesteh so Etiopci baje celo prodrli v mesto ter je bil pri tem maršal Graziani ranjen ali celo ubit. Tudi živeža in drugih vojnih potrebščin da je začelo Italijanom primanjkovati, ker je Adis Abeba čisto brez zveze z morjem in je tudi ves avtomobilski promet ustavljen. Italijani pa vse te vesti odločno demantirajo.
V Italiji so bučno proslavili od pravo sankcij. Radi verujemo, da je prebivalstvo iskreno pozdravilo odpravo sankcij, ker je pomanjkanje v Italiji res že vedno bolj neznosno.
Srebrni iubiiei tvrdke
Pinter &
v Mariboru
Pred 25 leti sta položila v Gorici dva mlada in podjetna trgovska pomočnika gg. Ferdo Pinter in Rado Lcnard s skromnimi prihranki in s pomočjo prijateljev, ki so zaupali y marljivost in vztrajnost mladih početnikov, temelj današnji veletrgovini z železnino Pintar & Lenard v Mariboru. Nedvomno je bilo takrat zelo tvegano spustiti se v tekmo s takratno močno konkurenco v Gorici, a to mlado in s kraja seveda šibko podjetje se je zbog vztrajne marljivosti in solidnosti mladih početnikov vedno jače in jače uveljavljalo na goriškem tržišču ter je imelo že v letu 1914. utrjen sloves ne samo po bližnji, ampak tudi že po daljni okolici mesta Gorice. Njuna trgovina je stalno rasla ter zaposlovala ob pričetku vojne že precejšnje število nameščencev.
Vojna vihra seveda tudi mladima trgovcema ni prizanesla; oba sta morala pod orožje in vodstvo trgovine, je prevzel neki mlad sorodnik, ki: sicer ni bil trgovec po poklicu, je pa položaj kaj kmalu obvladal in dobro vpeljano podjetje je uspevalo dalje, dokler niso na Krasu in na Soči zapeli italijanski topovi svojo smrtonosno j pesem in začasno zaustavili delo te cvetoče tvrdke. — Ko so prišli potem kmalu po preobratu v naši svobodni domovini za trgovino časi konjunkture, sta današnja jubilanta kljub mnogoštevilnim nudečim se jima prilikam v drugih podjetjih prenesla to svojo predvojno trgovino v naš obmejni Maribor, kjer se je res kaj kmalu povzpela v veletvrdko, ki ima ■danes sloves in številne odjemalce po vsej naši domovini.
. Združenje . trgovcev za mesto
Maribor je poslalo jubilantoma pismene čestitke in pri zadnji seji je radi odsotnosti g. podpredsednika član uprave g. Hinko 8ax l:ot najstarejši odbornik naslovil na našega predsednika — jubilanta Ferda Pinterja prisrčne čestitke, slaveč njegovo trgovsko reelnost in solidnost, ki kljub ogromnemu delu v svojem podjetju ni pozabil stanovskega delovanja, saj je ravno on duša stanovskega pokreta v Mariboru kot predsednik Združenja. Uspešno in vidno pa se udejstvuje tudi v drugih stanovskih organizacijah, tako kot svetnik Zbornice za TOI, kot član predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani itd. — Po končani seji je bila potem v ožjem krogu naslovljena na jubilanta še marsikatera vprav tovariška beseda in prijateljska čestitka, za katere se je gospod Pinter tudi v imenu svojega družabnika prisrčno zahvalil.
Značilno za skromnost in socialno miselnost obeh gospodov jubilantov je še dejstvo, da sta proslavila ta lepi jubilej svoje tvrdke skoro neopaženo, samo v krogu vsega svojega nameščenstva, kateremu sla priredila v idilični vasici Pekre zelo prijeten popoldan. Ta plemenita gesla pač dodobra ilustrira prijetne odnošaje, ki vladajo pri tem velepodjetju med šefi in nameščenci, kar je tudi najstarejši nameščenec pri tej priliki z veseljem poudarjal.
Vsem izraženim čestitkam se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da to velepodjetje, ki lahko služi v vsakem oziru kot vzgled, uspeva še desetletja in desetletja z jubilantoma na čelu; njima v prospeh, domovini v oporo in trnovskemu stanu v čast in ponosi
St/ouia!,
Zvedeli smo, da se v nekaterih trgovinah prodaja pralni prašek neznane kvalitete, odprto, na vago, za SCH1CHT0V ..RADION"
Opozarjamo tenj. gospodinje, naj se ne dajo premotiti, ker se Schichtov ..Radian" prodaja tamo v originalnih rdečih zavitkih
in nikoli ne odprt, na vago
Proti vsakemu, ki bi prodajal kak pralni prašek odprto, na vasjo, za Schlchtov,, Radion‘‘,
bomo sodnijsko postopali
TOVARNA SCHICHT
kategorije bi mogla poslužiti za različno definitivno likvidiranje, a tudi za konverzijo dolgov.
Terjatve denarnih zavodov do kmeta bi se na primer mogle konvertirati z izplačilom v gotovini, dočim bi se mogli izplačati trgovci tudi na drug način (nekateri pred-
lagajo izdajo obligacij), dočim bi mogli biti izplačani drugi upniki še irugače.
Na vsak način pa ni pričakovati, tla bi se vprašanje kmečkih dolgov rešilo pred jesenjo in takrat bi se izv edla šele prva etapa reševanja tega vprašanja.
9. kongres
Medharo	dneg
ni® dafaitee
z živ
od 15 .do 19. avgusta v Hamburgu in Bremenu
Kmečki
msanadia
Rešitev v&rsšanta ho izvedena v 3 etapah
Pod tem naslovom piše »Jugo-siovenski Lloyd« naslednje;
Vsi upniki kmetov se nenavadno zanimajo za vse vesti o končni rešitvi vprašanja kmečkih dolgov. Čutijo pa, da se bodo delale razlike in da se more rešiti to vprašanje lc v etapah. To kaže tudi to, da je Narodna banka izvedla pri denarnih zavodih anketo o kmečkih dolgovih. Od nje se pričakuje, da bo na podlagi te ankete izdelala načrt s predlogi, kako bi se moglo rešiti to vprašanje in tudi kako bi se mogla dobiti za rešitev tega vprašanja potrebna sredstva.
V informiranih krogih se smatra, da se bo vprašanje kmečkih dolgov rešilo v treh etapah. Prva etapa bi imela v glavnem ta namen, da bi se obnovilo poslovanje denarnih zavodov in da bi se zopet odprla njih okenca. Bančniki so sicer skeptični, da bi mogle banke že s tem ukrepom plačati vloge. Zato so mnenja, da je treba najti in pripraviti tudi druga sredstva za alimentiranje bank, poleg tega pa bi se moralo strogo gledati na to, da se denar, ki bo denarnim zavodom izplačan za kmečke dolgove, naloži in uporabi le za sanacijo bank, ne pa tudi za investicije bank za njih lastne industrije in podjetja.
Druga etapa bi bila trgovska posojila, dana kmetovalcem, tretja pa bi veljala zasebnikom, ki so tudi kmetom posodili precej denarja.
V nekih bančnih krogih vlada prepričanje, da se more problem kmečkih dolgov rešiti samo v etapah. Če se bo najprej rešilo vprašanje denarnih zavodov, potem bo
pritisk drugih upnikov tudi pospešil obe drugi etapi.
Razdelitev na etape bo vsekakor olajšala rešitev tega kompliciranega vprašanja, ne bo pa popularna, zlasti ne pri upnikih iz druge in tretje skupine. Vendar pa je nedvomno, cia se bodo mnogo laže našla sredstva za ureditev kmečkih dolgov pri denarnih zavodih, ki ne znašajo več ko približno poldrugo milijardo din, dočim se cenijo vsi kmečki dolgovi na več ko štiri milijarde. Ni pa o tem natančnih podatkov, temveč bi se mogli ti dobiti le z novo anketo.
Oni, ki priporočajo novo anketo, poudarjajo, da bi se naprej morali ugotoviti hipotekarni kmečki dolgovi. Šele pozneje naj bi se ugotovili drugi kmečki dolgovi.
Cilj te ankete naj bi bil, da se zmanjša skupni znesek kmečkih dolgov in s tem tudi finančna sredstva, ki bi jih dala ev. Narodna banka na razpolago. Dela se namreč na to, da se terjatve denarnih zavodov do kmetov odpišejo za 20 do 30 odstotkov, terjatve trgovcev pa za 50% (vendar pa bi bili blagovni krediti in dolgovi, ki se cenijo na 200 do 300 milijonov, od tega izključeni) in prav tako bi se odpisal tudi del drugih terjatev in tudi intabuliranih.
Že ponovno so izjavili odločujoči činitelji, da se ne bodo delali s kmečko zaščito in razdolžitvijo kmetov nobeni eksperimenti. »Niti bankovce niti papirje« — to je odgovor odločujočih na razne predloge o rešitvi vprašanja kmečkih dolgov.
Razdelitev kmečkih upnikov na
»Gospodarsko združenje detajlne trgovine — skupina za prehrano in živila v Berlinu« ter »1£DE-Ka, zveza nemških trgovskih zadrug v Berlinu« sklicujeta deveti kongres Mednarodnega združenja detajlne trgovine za živila. Kongres bo od 15. do 19. avgusta v Hamburgu in Bremenu, in sicer prve tri dni v Hamburgu, zadnji dan pa v Bremenu.
Kongres je tudi v zvezi s prireditvami olimpijade in zato uživajo udeleženci kongresa brez ozira na .to, če so aktivni člani Mednarodnega združenja ali pa nacionalnih združenj, ki so včlanjena v Mednarodnem združenju, isle ugodnosti, ko obiskovalci olimpijade.
Program kongresa je naslednji:
15. avgusta: sprejem in razmestitev gostov. Seja članov uprave Mednarodnega združenja. Skupen zajutrek.
16. avgusta: Slavnostna otvoritev kongresa po predsedniku Švicarju Lauriju. Skupno kosilo in zabavna vožnja po Labi.
17. avgusta: Zasedanje kongresa, poročila Mednarodnega združenja, izvolitev uprave in določitev prihodnjega kongresa. Na kongresu bodo referirali:
Finec Nurmela o gospodarskih razmerah Finske,
Avstrijec Plass o novi ureditvi trgovine v Avstriji,
Nemec dr. Hej er o novih zakonitih določilih za Lgovino v Nemčiji,
Italijan de Roberto: Kako je s trgovino v Italiji pod fašizmom.
Na popoldanski seji pa bodo referirali o strokovnem pouku v posameznih državah, in sicer: Kiihn o strokovnem šolstvu Avstrije, Wirz-Burri o švicarskem, Pestouri o francoskem in Deutz-man o nemškem strokovnem šolstvu.
Nadalje so napovedani še naslednji referati:
dr. KSnig: Hranilne in poslovne zajednice mladih trgovcev.
Hemier: Konzumne zadruge v posameznih državah. O stanju konzumnih zadrug v Franciji in Nemčiji bodo podani posebni referati.
Predsednik belgijskih trgovskih nabavljalnih zadrug Chaudoir bo referiral o vrednosti indeksnih številk v detajlni trgovini.
Na programu je nadalje ogled Hamburga in obisk znamenitega zoologičnega vrta Hagenbecka.
18. avgusta: Nadaljevanje kongresa. Samopomoč v detajlni trgo-
vini ter o skupnem nabavljanju blaga kot sredstvu trgovske samopomoči. O tem važnem vprašanju bodo poročali švicarski, francoski, švedski, češkoslovaški, nemški in norveški delegati.
Skupno kosilo, ogled mesta in zaključna skupna večerja.
19.	avgusta: Odhod v Bremen, ogled mesta in zaključek kongresa.
Poleg ugodnosti, ki .jih imajo obiskovalci olimpijade, dobe udeleženci kongresa ugodnost pavšalnih kart, ki veljajo 55 do 60 Rm in z njimi plačajo udeleženci hotel, kosilo ter vstopnice za vse številne prireditve in izlete.
Za informacije se je treba obrniti do 22. julija na naslov kon-g.osnega urada: »Kongrcss-Aus-schuss bei der Fachgruppe Nali-rungs und Genussmittek, Berlin W 35, Gr. adm. Prinz Heinrich Str. 25.
Mednarodno združenje za nadrobno trgovino ima nad 1 milijon članov v skoraj vseh kulturnih državah sveta.
Trgovci obiščite ta kongres, da čujete, kako se vaši tovariši v drugih državah trudijo za napredek svojih trgovin!
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge: Stavb, zadruga »Komendski dom«, v Komendi, Kreditna zadruga uslužbencev železničarskih gospodarskih zadrug, Stavbna zadruga Dijaški počitniški dom v Ljubljani, Zadruga delavska kuhinja v Ljubljani in Zadruga drž. službe-nika za nabavku namirnica v Zabukovci.
Razdražila se je in prešla v likvidacijo Delavska hranilnica in posojilnica v Hrastniku. Likvidatorji so dosedanji člani načelstva.
Basel novo morsko pristanišče
Prvikrat v zgodovini je bilo rensko pristanišče Basel zvezano direktno z morjem. V Baslu se je namreč vsidral parnik, ki je prihajal direktno iz Londona. Za to vožnjo je potreboval približno 8 dni, a vozil je s seboj tovor 400 ton sladkorja. To je parnik 500 ton, z Diesel-motorjem, 57 m dolžine, 7‘5 m širine in 2'7 m gaza. Ta parnik je bil posebno konstruiran, da bi bil sposoben za morsko, kakor tudi za rečno plovbo, posebno na Reni. Parnik se imenuje »Bernina« in vozi od meseca februarja na Reni in ob obalah Severnega morja. Obiskal je Hamburg, Belfast in Švedsko.
Naš lesni izvoz
Kako ga bi bilo mogoče dvigniti
Denarstvo
Novi statuti Francoske banke
Levičarska vlada Bluma je izdelala nov zakonski načrt o organizaciji Francoske banke, da bo popolnoma izprenienjeno dosedanje stanje. Francoska banka je imela do sedaj 40.000 delničarjev, od teh pk je imelo samo 20 pravico udeleževati se in glasovati na letnih občnih zborih banke. Banko je upravljal svet regentov, guvernerja in podguvernerja banke pa je imenovala vlada iz vrst delničarjev, ki so imeli najmanj sto delnic. To pa je pomenilo premoženje več ko milijon frankov. — Kdor torej ni bil milijonar, sploh ni mogel postati guverner ali pod-guverner.
V bočLoče bodo imeli vsi delničarji Francoske banke na njenih občnih zborih iste pravice, brez ozira na to, koliko delnic imajo. Kdor ne bi mogel priti na skupščino, bo mogel pismeno povedali svoje mnenje. Nihče pa ne bo mogel svojo pravico, glasovanja odstopiti drugemu. Mesto s.veta regentov pa se bo ustanovil upravni svet Francoske banke, ki bo imel nekaj nad 20 članov. To bodo zastopniki države, nabavljalnih in kmetijskih zadrug, narodnih hranilnic, delavskih, trgovskih, industrijskih, obrtniških in kmetskih organizacij.
Za čas, dokler ne bo parlament sprejel novi zakonski načrt o Francoski banki, je noliranje njenih delnic na borzi ustavljeno, da se prepreči špekulacija.
Odlog plačil
je dovoljen Hranilnici in posojilnici na Jlaki za dobo 6 let za dolgove, nastale do 30. decembra 1935. — Obrestna mera za stare vloge 2%.
Izšla je 13. številka Vesnika Sa-veza štedionica kraljevine Jugoslavije z naslednjo vsebino: življenjske potrebe samoupravnih hranilnic (iz Hrvatskega dnevnika! — Predsednik češkoslovaške republike o hranilnicah — V. letna skupščina Saveza štedionica kraljevine Jugoslavije — Z mednarodnega hranilniškega zasedanja v Pragi — Za enotne poslovne predpise pri malih hranilnicah (Predpisi za postopanje s hranilnicami, predpisi za hranilne knjižice, predpisi za hranilne vloge v pokritem tekočem računu) — Vzorni poslovni predpisi pri češkoslovaških hranilnicah (Poslovni red za cenzurni odbor, poslovnik za revizijski odbor in za upravo) — Uradne vesti in uradna tolmačenja — Hranilniški pregled — Zaključni računi hranilnic Donavske banovine za 1. 1935. — Zaključni računi Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije za 1.	1935. — Indeks
okrožnic Zveze jugoslovanskih hranilnic v prvem polletju 1936.'
»Vestnik« izhaja tromesečno. Posamezna številka velja din 15, letna naročnina pa din 50. Uredništvo se nahaja v Savezu 'štedionica kr. Jugoslavije, Zagreb, Jelačičev trg 10 a.
Rezerva zlata in zlatih deviz Švicarske narodne banke je dosegla 30. junija 1.410 milijonov frankov. Celotna zahteva kredita v diskontnem in lombardnem poslu znaša 249-2 milijona frankov. Kritje obtoka bankovcev v višini 1.301 milijona frankov in ostalih obvez na pokaz v znesku 340 milijonov frankov v zlatu in zlatih devizah znaša 85-92%.
Ne samo kot zdravilna voda
tudi za mešanje z vinom in sadnimi soki je
Rogaška slatina
izvrstna. Tudi tako pomešana pospešuje prav prijetno delovanje prebavnih' In odvajalnih organov in spravi človeka v dobro razpoloženje 1
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista"
Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj v Ljubljani je dobil daljše jx>ročilo o stanju našega lesnega izvoza na Madjarsko, iz katerega posnemamo:
Naš izvoz lesa na Madjarsko je v zadnjih letih zelo nazadoval, kakor se vidi iz naslednjih številk.
Lesa in gozdnih proizvodov smo izvozili
	skupno	na Ma-	ali
	v milj. din	djarsko	v %
1.1928	567	183	32%
1.1929	540	183	32%
1.1930	487	115	24%
1.1931	317	70	22%
1.1932	125	11	9%
1.1933	118	17	14%
1.1934	'137	30	22%
1. 1.935	201	23	11%
Vrednost vsega		našega	izvoza
gozdnih proizvodov je torej nazadovala od 1.1928 za (53%, vrednost našega izvoza na Madjarsko pa za
88%.
Nadaljnji razvoj našega lesnega izvoza na Madjarsko je odvisen od naslednjih okoli»čin:
T. Če bi se zopet odprl italijanski lesni trg našemu lesu v prejšnjem obsegu, bj naravno tudi padlo zanimanje naših lesnih izvoznikov za madjarski trg. Na to pa ni računati in zato je treba delati na to, da si zagotovimo zopet v starem obsegu madjarski lesni trg.
2. Naši izvozniki tesanega lesa so večinoma mali ljudje, ki imajo le malo kapitala. Zato je treba gledati na to, da se naši plačilni pogoji z Madjarsko dobro urede, ker naši izvozniki ne morejo predolgo čakati na denar za dobavljeno blago.
Nadalje bi bilo potrebno, da se poleg rednega kontingenta 4800 ton tesanega lesa dobi še naknadni uvozni kontingent 0000 ton, saj znaša celotna letna potreba Ma-djarske na tesanem lesu okoli
60.000	ton.
Položaj je za naše lesne izvoznike otežkočen še s tem, ker dovoljuje Madjarska izplačilo razpoložljivih dinarjev predvsem za predmete, ki jih potrebuje njena predelovalna industrija, torej za kože, rude in sploh za cenene industrijske surovine. Tudi zaradi tega se izplačilo za naše lesne dobave zelo zavleče.
V Madjarski je uveden za vse naše proizvode valutni prim v višini 46,5 do 47,5%. Ta prim je za naše lesne izvoznike previsok, ker jim onemogoča konkurenco z romunskimi, češkoslovaškimi in avstrijskimi lesnimi izvozniki.
3. Na Madjarskein je nadalje uvedena centralna uravnava in kontrola celotnega trgovinskega in plačilnega prometa z našo državo, in sicer v glavnem z uvoznimi in deviznimi dovoljenji z umetnim oblikovanjem obračunskih tečaje/, striktno evidenco celotnega prometa in sličnimi ukrepi.
Pri iias nasprotno velja proti Madjarski popolna svoboda v trgovinskemu prometu, a tudi v deviznem prometu je prepuščena uravnava v plačilih Madjarski narodni banki in velikim peštanskim bankam, kar spravlja naše izvoznike v nad vse težaven položaj.
Da bi se odpravile ovire v naših gospodarskih odnošajih z Madjarsko in da bi se vsaj nekoliko zaščitili interesi našega gospodarstva, a posebno interesi lesnega gospodarstva, je treba, da se v trgovinskih dogovorih z Ogrsko stremi v največji možni meri, da se doseže naslednje:
1. jiospeševati treba uvoz iz Ma-djarske, če ni mogoče s kontrolo in uravnavo uvoza, tedaj pa z državnimi dobavami, nakupom priplod-ne živine, selekcijskega semena itd. Iz istih vzrokov ko uvoz iz Nemčije, je pospeševati tudi uvoz iz Madjarske.
2. Tudi pri nas je treba uvesti centralno kontrolo, ali vsaj obvezno
evidenco celotnega trgovinskega prometa z Madjarsko, da bi preprečili nepovoljno dejstvo enostranskih ukrepov, ki jih izdaja Madjarska v korist svojih gospodarskih interesov in na škodo naših.
3.	Predpisati treba, da se od vsakega dinarskega zneska, ki izvira iz plačila za uvoz madjarske-ga blaga, mora rezervirati 35% za plačilo terjatev naših izvoznikov, v prvi vrsti lesnih.
Za obračun 35% bi se moral določiti poseben tečaj, ki ne bi smel’obsegati večji prim od 39%, ker se le po tem primu more še izvajati naš les na madjarski trg. V kolikor bi se Ogri protivili, da se od vsakega zneska dinarja mora oddeliti teh 35% za označeno svrho, bi bilo treba vsaj doseči, da se od celotne vsote dinarske raz-podelitve, ki pride do izplačila v določeni časovni dobi, 35% mora rezervirati za izplačilo našim izvoznikom kontingent'!ranili predmetov.
Na podlagi čl. 1 dopolnilnega trgovinskega sporazuma od 11. septembra 1834 bi bilo treba zahtevali za uvoz naših rud in kovin v celoti, ali vsaj delno plačilo v devizah.
Socialni problem.
Narodno gospodarstvo je postavljeno na delovanje treh elementov: kapitala, delavske moči in prirod-nih sil (voda, elektrika itd.). Da se prirodne sile čim bolje izrabijo, to je v splošnem interesu; razmerje med kapitalizmom in delavstvom pa je treba tako urediti, da je na eni strani zagotovljeno procvitanje gospodarskih obratov, na drugi strani pa zavarovano zdravje in socialni položaj zaposlenega delavstva. Tej potrebi služi socialna (delavska) zakonodaja. Prvi zakoni so bili izdani v raznih državah že v zadnjih desetletjih pred vojno in potem potrebne izpopolnitve in novi zakoni po prevratu. Osnovni predmetni zakoni naše države so večinoma iz leta 1922. (zakon o zavarovanju delavcev, zakon o zaščiti delavcev, zakon o inšpekciji dela).
Naši socialni zakoni so dobri, toda razvoj je že prehitel tudi najboljše določbe. Tako je splošen klic po izvedbi invalidnega, starostnega in smrtnega zavarovanja delavcev, katero zavarovanje je v zakonu' še vedno samo predvideno; tudi zahteva po določitvi minimalnih delavskih mezd je čedalje večja; razmerje med podjetništvom in delavstvom z ozirom na sprejemanje, odpoved in odpuščanje je trdneje urediti. To je naloga kolektivnih pogodb.
Lani je bilo v dravski banovini več dolgotrajnih stavk, ki so povzročile veliko škodo delavstvu samemu, podjetnikom in spk i javnosti. Kdo jih je zakrivil, ali delodajalec, ki se je morda upiral upravičenim zahtevam delavstva, ali to, zahtevajoč preveč, ni končno bistveno. Obrati so stali po cele tedne in mesece in splošen položaj v dotičnem kraju je postajal napet, preden se je oblastvom in stanovskim zastopstvom posrečilo, doseči poravnavo in zopetno obratovanje.
Opisanim razmeram je treba napraviti konec z novimi socialnimi zakoni, ki paj zaščitijo na eni strani podjetnika in njegovo lastnino ter proizvodnjo, na drugi strani pa delavstvo. Med delodajalcem in delojemalcem ne sme biti večnega
Madjarska kaže naraščajoče zanimanje za uvoz naših rud in kovin in velik del dinarskih zneskov, nastalih iz prodaje madjarskih proizvodov, se uporablja za plačilo po nakupih teh predmetov.
Če bi se izvoz rud in kovin v Madjarsko določil z delnim plačilom v devizah, bi se dosegel trikratni uspeh:
a) osvobodili bi se nekateri dinarski odnošaji za plačilo drugih proizvodov, ki bolj zanimajo naše gospodarstvo,
b) prišli bi do prostih deviz,
c) omejil bi se vsaj nekoliko neposredni izvoz rud in kovin, a pospeševal izvoz drugih proizvodov, ki se na druge trge teže plasirajo.
Odstotek deviz, ki bi se zahteval pri izvozu naših rud in kovin v Ogrsko, se ne bi smel določiti globalno za vse vsote rud in kovin, temveč bi Še moral odstotek določiti individualno z ozirom na možnost oddaje in izvozne vrednosti določenega predmeta.
Če Ti se zgornji po.e ji izvedli, bi naši gospodarski odnošaji z Madjarsko krenili v piavec, ki bi bil bolj v skladu z našimi interesi.
Z vsemi temi ukrepi bi mogli našemu lesu znatno olajšati dostop na madjarski trg in zato je treba, da se tj ukrepi tudi izvrše.
trenja in nasprotovanja, marveč morata biti oba dela prežeta od prepričanja, da je prospevanje podjetja v interesu obeh in da je možno to le v složnem sodelovanju. Posebno je urediti vprašanje iz-prtja in stavke. Nobenega obrata ne sme podjetnik samovoljno ustaviti in delavstvo ne sme za početi stavke na svojo roko. V danem primeru se je marveč obrniti edino na poklicano oblastvo, ki naj odloči o sporu. Tako- postopanje je že urejeno v Nemčiji in v Češkoslovaški in ni razloga, zakaj bi ne bilo tudi pri nas. Pripravlja pa se že posebna uredba, ki naj uredi gori označena vprašanja glede minimalnih delavskih mezd itd.
Naznačene socialne reforme so potrebne tudi zlasti zato, da se z izboljšanjem položaja delavcev pobija opasnost raznega subverzivnega razpoloženja in delovanja med njimi. Rešiti je tudi problem brezposelnosti.
Brez smotrenega programa velikih javnih del ga ne bomo rešili. Res, v tem pogledu se je že nekaj izvršilo, dasi ne enako širom države, toda v stvari nedostaja velikopoteznosti in načrtnosti. Večina držav je že rešila problem velikih javnih del (Češkoslovaška, Poljska, Nemčija, Francija, Rusija itd.), ki so s tem poživile narodno in državno gospodarstvo. Gospodarska umetnost je pri tem samo ta, da je treba premagati težave prve nabave denarja. Nato se ta denar porabi za investicije po izdelanem načrtu, s pametno finančno politiko pa je poskrbeti, da se zopet vrača v določeni meri nazaj v državne in banovinske blagajne. Od tu naj gre zopet pretežno za nove investicije.
Da se zagotovi opisani krogotok investicijskega denarja, je trajno vzdrževati in dotirati že ustanovljeni državni in banovinski fond v potrebni višini. Od lani sklenjenega državnega posojila 1.150 milijonov smo n. pr. do zdaj emitirali le majhen del, javnih potreb (izboljšanje železniškega in cestnega omrežja, vodovodi, tujsko-prometne naprave) pa je vse polno in prebivalstvo željno pričakuje izvršitve takih del. Priznati pa je,
da bo izdaja državnih blagajniških zapisov v znesku 500 milijonov tudi nekaj doprinesla k poživljenju gospodarstva.
Pereče vprašanje je tudi efektivno fw>bijanje delomržnosti. Delo-mrzneže in brezposelne osebe, ki se nimajo s čim preživljati, je treba preskrbeti.
IV.
Razen gori obravnavanih glavnih vprašanj za nadaljnjo ureditev naše države imamo še več drugih vprašanj, katerih jvospeše-na rešitev ni nič manj važna: vzpostavitev likvidnega poslovanja denarnih zavodov in obtoka denarja; izravnava sorazmernosti cen poljedelskim in obrtno-industrij-skim proizvodom; zaščita po gospodarski krizi obubožanih slojev (kmetskega, obrtniškega, uradniškega prebivalstva); popolna depolitizacija in stabilizacija uprave itd. Nekatera teh vprašanj bodo rešena s tem, da se izboljša in uredi splošno politično in gospodarsko stanje v naši državi, druga pa bo treba samostojno obravnavati.
Da je rešitev vseh teh perečih problemov nujno potrebna, tega se zavedajo vladni krogi in vsa maša javnost. Da pa ta ne napreduje v zaželjeni smeri in naglici, tega so krive - velike ovire tehnične, duhovne in prestižne narave. Sicer pa bo ob zmagovanju teh ovir temeljita politična in gospodarska preureditev države možna, sado-nosna in učinkovita le, a ko se preobrazi tudi duševnost našega naroda širom države. Dokler ne bo manj egoizma in manj hlastanja posameznikov in skupin po dobičku in oblasti; dokler ne bo mod nami več bratstva, pravičnosti in morale ter več smisla za skupnost, kateri je podrediti lastne interese; dokler se ne stre ona sila znanih in neznanih imponderabilij, ki ovira v lastnem in tujem interesu po neizprosnem načrtu politično in gospodarsko konsolidacijo države, toliko časa sploh ne moremo doseči pravega ozdravljenja in tako dolgo ne bomo mogli ustvariti trajnih pogojev za zadovoljno, ve-liko in mogočno Jugoslavijo.
Zato na vzajemno, sporazumno delo za narod, državo in vladarja po načelu: Vsi za enega, vsak za vse! Salus rei publicae suprema lex estol*
* Blaginja države bodi najvišji zakon!
Občni zbori
»Avtomontaža«, delavnica, d. d. v Ljubljani ima redni občni zbor dne 3. avgusta ob 11. v sejni dvorani Jugoslavenske banke, Tyrše-va 7. Na dnevnem redu je tudi zvišanje delniške ■ glavnice od din
500.000	na 1,000.000 din.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. julija objavlja: Predpis o izpremembi v členu 8. pravilnika o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih denarnih zavodov — Navodila o voditvi državnega nadzora nad karteli — Dopolnitev v pravilniku za izvrševanje zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili — Razglase o razpisu občinskih volitev, v občinah Bučka, Studenec, Čatež, Cerklje, Sv. Križ, Mengeš, Mokronog, Raka, Škocjan in Sv. Lovrenc na Dravskem polju — Navodila za sestavo proračunov mestnih občin za proračunsko leto 1937./38. — Odločbe o raznih sejm-skjh pravicah — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
v	barva, plesira in
7p v 71 urah bem*D° 8n,,“
LG I Ul lili ob|eke klobuke itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. mongu In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljunski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8. Telelon št. 22-72.
O politiino-go$podar$ki uredbi držaue
(Konec.)
Praktični trgovski nasveti
če prihaja kupec v spremstvu
Če mora prodajalec že za kupce, ki prihajajo sami, pokazati veliko poznanje blaga in veliko ustrežljivost, je njegova naloga tem težja, kadar prihaja kupec v spremstvu. Spremljevalec naj kupcu olajša izbiro blaga. Dostikrat ti ljudje tudi v resnici poznajo blago, še večkrat pa se pripeti, da si samo domišlju-jejo, da se na blago spoznajo. S takšnimi ljudmi je navadno posel posebno težaven.
Običajno prihajajo moški v spremstvu, kadar kupujejo sukno ali obleke. Posebno rade spremljaj« ob takih prilikah svoje soproge žene. Tu nastaja težava, da mora prodajalec takoj uganiti, na katerega naj se najprej obrne in kateremu naj priznava večjo veljavo. Neoženjeni bi 6eveda svetovali, da se je treba obrniti na moža, oženjeni bi svetovali, da se obrne prodajalec na ženo, diplomati pa bi previdno dejali, da na oba. Izkušeni prodajalci pa so mnenja, da je le najbolj pametno obračati se, kadar prihaja mož z ženo, najprej na njo. Ona je »strokovnjak«, ona gleda na to, da je njen mož lepo in dobro oblečen, ona je najbrže tudi odločila, da si mora mož kupiti novo obleko. Zato je treba gledala na to, da se ustreže okusu soproge, da se ponudi blago barve, ki je soprogi po volji in da se ji čim bolj pogodi. Vedno tudi napravi dober vtis, Če se pohvali fini okus gospe soproge. Sploh hvala nikdar ne škoduje, ker so ljudje zanjo zelo dostopni.
Še eno drugo vprašanje je treba rešiti. Nekatere soproge so namreč tudi mnenja, da ni treba'za obleko ooproga žrtvovati preveč hi da je »najbolj enostavno«, blago za moža ravno najbolj primerno. — Druge žene pa zopet hočejo, da je njih mož zelo fino oblečen. Prodajalec mora uganiti, kateri skupini teh soprog pripada spremljevalka in temu primerno tudi ponuditi blago.
Tudi s potniki je treba biti prijazen
Dober trgovec ni samo ustrežljiv in prijazen proti kupcu, temveč tudi proti onemu, ki hoče njemu nekaj prodati. Nekateri trgovci pa imajo to slabo razvado, da trgovske potnike in zastopnike kar kratko malo odslovijo in včasih se tudi dogodi, da jih naravnost neprijazno odpravijo. To ni pravilno in le prepogosto se zgodi, da ima trgovec sam od tega škodo.
To se je dogodilo nekemu trgovcu, h kateremu je prišel potnik baš v trenutku, ko je nad vse prijazno stregel neki stranki. Ko je nied tem zvedel, da gre za potnika, je takoj spremenil svoj ton in potnika gladko odbil. Stranka, ki je doslej poznala trgovca kot mirnega in vedno prijaznega človeka, ga je^ sedaj spoznala tudi z druge strani in trgovec s tem ni pridobil v njenih očeh.
Nekemu drugemu trgovcu pa se je pripetila še bolj nerodna stvar ko je vpričo stranke neprijazno odbil potnika. Kakor hitro je potnik odšel iz trgovine, je namreč kupovalec dejal trgovcu:	»Zakaj
ste tega gospoda, ki se trudi, da zasluži svoj kruh na popolnoma korekten in pošten način, tako neprijazno odbili. Prav tako, kakor Vi želite, da meni nekaj prodaste, tako želi on Vam prodati. Išče Čisto tako kakor Vi, samo svoj zaslužek.« Nato je kupec odšel iz trgovine, ne da bi kaj kupil in tudi povedal trgovcu, zakaj ne kupi, ker je bil tudi sam potnik.
Pa še na nekaj je treba pomisliti. Potniki pridejo zelo med ljudi in samo človeško je, če povedo drugod, kako so bili od tega ali onega trgovca neprijazno sprejeti. Da to ne bo v korist slovesu dotič-nih trgovcev, je tudi jasno.
Zato je treba tudi z ljudmi, ki
t
Trgovec izpolni
dolžnost, fena-
roii prvit in po-
maga plasirati
Pelibmi terpentinovo milo za namakanje perila pa
jRadosf peric
ponujajo blago, biti prijazen. — Končno pa se tudi ne sme pozabiti, da imajo potniki za povečanje trgovine največ zaslug in da so potniki tudi redno tisti, ki opozarjajo trgovce na razne novosti, s katerimi si morejo povečati od-
jem. Dober trgovec je zato s potnikom vedno prijazen, pa čeprav v resnici nima potrebe, da bi naročil pri njem blago. Prijazna beseda vedno dobro mesto najde, pravi pregovor in po njem se je treba ravnati.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Konko Murije, trgovke v Martinjaku, sedaj Marof pri Cerknici. Konkurzni sodnik dr. Sfiligoj, upravnik mase dr. Ante Tavčar. Oglasitveni rok do 20. avg. 1936, ugotovitveni narok pri sodišču v Cerknici dne 24. avgusta. 1936.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Ivana Kvasa, klobučarja v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik, poravnalni upravitelj notar dr. Bartol. Narok za sklepanje poravnave dne 17. avgusta ob 9. Rok za oglasitev do 10. avgusta.
ttajrf pa Mo z izdatno rektano
Dolničar t Richter
LJUBLJANA
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; premet din 3,903.512*35.
Napram preteklemu tednu je zaključil tekoči teden s presežkom deviznega prometa nad dvesto tisoč dinarjev. Trgovano je bilo vsega le osem deviz, med njimi največ Londona, in sicer za skoro dva milijona dinarjev, kot je razvidno iz teh prometnih podatkov:
	din
Din. deviza	111.735'—'
Amsterdam	104.411'65
Berlin	423.901'39
Curih	237.061-12
Dunaj	675A9742
London	1,933.92552
New York	65.886'43
Pariz	300.593'82
Skoroda isto sliko kaže primer-	
java obavljenega deviznega prome ta v poedinih devizah tekom zadnjega tedna (vse v tisočih din).
	s	primo Narodne banke		
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
Amsterdam	13.	VII.	296530	2979-90
	17.	VII.	2963-15	2977'75
Berlin	13.	VII.	1753'48	176736
	17.	VII.	175205	1765 93
Bruselj	13.	VIL	736'60	74175
	17.	VII.	734-54	739 60
Curih	13.	VII.	1424'22	143129
	17.	VII.	1424-22	1431'29
London	13.	VII.	21869	220 75
	17.	VII.	21809	220 14
New York	13.	VII.	4322 52	435883
	17.	VII.	4311-81	4348 13
Pariz	13.	VII.	288'-	289'44
	17.	VIL	288-35	28979
Praga	13.	VIL	180'47	18158
	17.	VII	180'61	181'72
Efektno			tržišče	
Pretekli		Tekoči
Devize	teden	teden
Amsterdam	86	104
Berlin	470	423 priv. kliring
Curih	74	237
Din-deviza	205	112 avstr. pr. ki.
Dunaj	433	676 avstr. pr. ki.
London	2037	1934 pr. ki.
New York	285	56
Pariz	123	361
Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu, Amsterdamu in Parizu. Dajala je dnevno le do višine običajnega, dosedanjega deviznega kontingenta tako, da znašajo intervencijski zaključki skupno le din 125.000 —.
V privatnem kliringu se je kot doslej trgovalo redno le v markah in avstrijskih šilingih, dočim ie bilo veliko ponudb v privatnem blagu Londona.
Notiral je v privatnem kllringu:
avstrijski šiling
13. julija	din 8'70—8'80
14. julija	din 8'72—8*82
15. julija	din 8'73—8'83
1«. julija	din 8,72-8,82
17. julija	din 8-70~8'80
angleški funt
13. julija	din	288’----—
14. julija	din	23850	—	—
15. julija	din	238'25	—	—
denar	blago
16. julija	din	288’----- 238'50
17- julija	din	238’----- 238'50
nemška marka
13. julija din 13-63-13’83
14. julija din 18'68—13-88
15. julija din 13'72—13’92
16. julija din 13’70—1390
17. julija din 13'76—13'96
Od 13. do 17. t. m. so nazadovali tečaji malone vseh deviz, beleže-nih na naši borzi. — Razlika je znašala (vse izraženo v poenih) pri Amsterdamu — 215, Berlinu
— 1 '43, Bruslju — 215, Londonu
— 0'60, pri New Yorku — 1071, pri Parizu -f- 0’35 in pri Pragi -f 014. Edinole Curih je beležil stalno nespremenjeno in bil trgo van na bazi dosedanjih tečajev.
Drugih notic ni bilo.
Tendenca za državne papirje ne-izpremenjcno stalna
Tudi v tem tednu ni bilo nobenega prometa, niti v državnih, še manj pa v privatnih vrednostnih papirjih. V nasprotju s prejšnjimi borznimi tedni tokrat ni več no-tirala niti Trboveljska premogo-kopna družba, ki je še prejšnji teden beležila din 130 — v povpraševanju, brez blaga.
Notice državnih vrednosti so bile te:
205-— 210-
205’— 210-—
7% inv. pos. 8% Blair 1% Blair 7% Seligm. 4% agr. obv. 6% begluftke
13. VII. 17. VII. 13. VII. 17. VII 13. VII. 17. VII. 13. VII. 17. VII. 13. VII. 17. VII 13. VII. 17. VII. 2’5% voj. škoda 13. VII.
17. VII.
84’— 86-82-50 83 50 84 — 85-32-—	83'	—
75'— 76 — 73'- 74'-85‘50 86 50 86— 87-48*— ’ 50*— 48-— 49'— 68'— 09'— 68’— 69'— 3*55'— 367-— 362 — 363 —
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje mirna
V tekočem borznem tednu je bilo na tukajšnji borzi prodano 7 in pol vagona pšenice, in sicer 5 vagonov nove, 2 in pol vagona pa stare, ter par vagonov koruze. — Cene so nekoliko valovile pri stari pšenici in koruzi. Nova pšenica je beležila od din 111-— do 113'—, včeraj pa tudi nova rž od din 101 do 102-— za 100 kg. Mlevski izdelki so notirali na bazi tečajev koncem prejšnjega tedna. Na novo beležijo tudi drobni pšenični otrobi.
Včeraj so bile na borznem sestanku dosežene te cene:
žito:
Koruza: zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka in ban. postaja .	.	.	103'—	104'—
zdrava, suha, rešetana, foo. vagon prekmurska poetaja, plačljivo proti duplikatu	.	.	116'—	117'—
činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad, postaja............117-—	118'—
Pšenica
stara, bačka, 78 kg,
2%, promptna	dob.	121'—	122’—
6tara, banatska, 78 kg,
LJUBLJRNfl
MALINOVEC
sadni saki • marmelade
Din Din 2%, promptna dob. 121'— 122'— nova, banatska, 79 kg,
2% primesi, brez doplačila za višjo težo ...... 111'- 112-—
Oves:
suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 120'— 122'— Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 130‘— 135'— Rt:
nova, 72 kg, 2%, fran-ko vagon baranjeka poetaja.....................101'—	102'—
Mlevski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu .	.
pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proli duplikatu . . 185’— 190'— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu	.	.	165'—	170 —
Otrobi: pšenični, debeli, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka poetaja .	.	105’—	110’—
pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	85'—	88'—
Lesno tržišče
Tendenca še vedno neizpremenje-no mlačna
Z odlokom finančnega ministra se je s 15. t. m. ukinila naredba z dne 15. nov. 1935. Istočasno je bil razveljavljen tudi odlok od 23. oktobra 1935 o prepovedi finančnih in kreditnih operacij z Italijo. S tem so torej zloglasne sankcije napram Italiji definitivno odpravljene in plačilni promet iznova reguliran, s čimer je zopet dana možnost izvoza našega blaga v Italijo. Kakor pa je bilo pričakovati, težkoče in zapreke še davno ne bodo povsem, odstranjene. — I Italija se je kratkomalo postavila na stališče, da je tudi v trgovini upoštevati predvsem one države, ki niso izvajale sankcij, v drugi vrsti nevtralne države in šele nazadnje oue države, ki so se držale sankcij! Zbog tega je le malo upanja, da bi se naT trgovinski odno-šaji napram Italiji v kratkem izboljšali. Vse zavisi zopet od političnih momentov. Prosimo pa nujno vse naše merodajne faktorje, da zastavijo vse sile in takoj brez oklevanja skušajo doseči dobre zveze z Italijo. Zlasti naj se ne ozirajo na druge, ki so nas še vedno v resnih časih pustili na cedilu, ainpak naj gledajo v prvi vrsti na naše lastne gospodarske interese! Kajti jasno je, da smo ravno
mi največ utrpeli škode zbog strogo izvajanih sankcij, pa bi bilo tudi pravično, da bi od dobro urejenih odnošajev napram Italiji imela največ koristi brez dvoma najbolj izčrpana Slovenija.
Nova povpraševanja:
Javorjevi hlodi fiksne dolžine od 1'20 do 2'40 m, prima, cilindrični, ravni.
Lipov rezan les I/IIa, 50—100 m/m. ev. v debelejših dimenzijah.
I/IIa jesenovina. od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m.
I/IIa jesenovina (boules) 1—8 m.
Ia. hrast frize 27 m/m, 30—50 cm, 5, 6, 7 cm.
I/IIa hrast, frize 8—12 cm.
Večja količina bukovih hlodov Ia, 25—35 cm, 60—300 mm.
Hrastove frize, suhe, I/IIa od 30 em naprej, 8—12 cm.
Ia bukovi neparjeni stebriči (ševro-ni) v raznih merah.
Neparjeni, bukovi, paralelno, oetro-robo rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 do 1*90 m dolžine.
10 vagonov bukovih testonov.
Nove ponudbe:
Hrastovi pragovi 2'50 m, 14X24cm; hrastovi pragovi 2'50 m, 15X25 »m; kratki pragovi 1'70—1'80 m.
Neobrobljeni javorjevi ptohi I/II, od 30 do 100 mm od 2 m naprej.
Snirekove-jelkove derite 18/24/28 mm.
Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte.
Bukova drva.
Mednarodni borzni indeks
Gibanje tečajev na velikih mednarodnih borzah je bilo tudi v preteklem tednu neenotno, kakor je razvidno iz naslednje tabele (koncem 1927 = 100%):
Pariz
London'
Berlin
Praga
Milan
Dunaj
Amsterd
Bruselj
Stockholi
Curih
že preje nazadoval od 57T na 57*®, je v preteklem tednu ponovno nazadoval in padel na 56'8%.
Zunanja trflBviii
Med Italijo In Romunijo je sklenjen sporazum, da bo Italija dobavila Romuniji za 60 mil. lir tankov, topov in drugega vojnega materiala na račun v Italiji zamrzlih terjatev Romunije. Italija bo torej uboroževala državo Male antante!
Madjarska trgovinska bilanca je
bila v letošnjem prvem polletju pasivna za 3-5 milijona pengov, dočim Je bila lani aktivna za 19 milijonov pengov.
Belgija je prepovedala uvoz romunske pšenice, dokler ne bo sklenjena nova trgovinska pogodba med Romunijo in Belgijo.
Angleške tvornice orožja imajo toliko naročil, da je za leto dni zagotovljeno, da bodo mogle tvornice izkoristiti svojo polno kapaciteto. V mnogih tvornicah je že število delavstva podvojeno.
Bolgarska je naročila za 13 mil. levov kmetijskih strojev v češkoslovaški, Nemčili in /oljski.
Francoska tvornica letal Breguet bo v sporazumu s francosko .lado siln^ povečala svojo proi^v^dnio. V bližini Nantesa bo zgradila no-no veliko tvornico.
27,6.	4. 7.	11.7.
37'4	38-8	37-1
78’3	77'8	77*3
40-2	41'0	40'9
79‘6	79*8	79-9
106*4	104*9	104*6
45‘2	44'9	44*7
41*2	40*8	41-4
37*0	35*4	34*7
21*0	23*2	24*1
42*1	41*3	41*1
99*8	99*2	99*5
i borzni	indeks,	ki -je
Dobava
Direkcija drž. rudnika Breza
sprejema do dne 23. julija ponudbe za dobavo kompletnih stikal (Schaltkasten) in do dne 30. julija za dobavo razdelnih baterij.
Trgovinski register
Vpisala se je naslednja tvrdka:
Gerkman Ludovik, tekstilna tovarna »Lava«, Laško. — Obratni predmet: Izdelava tekstilnih izdelkov na tvorniški način. .Imetnik Ludovik Gerkman, posestnik in trgovec v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje. -Prokura se je podelila za vse podjetje Francu Gerkmanu, posestniku v Laškem.
Vpisale so se naslednje izprc-membe in dodatki:
Strojilna lesna in kemična industrija, d. d. v Polzeli. — V smislu sklepa občnega zbora se je glavnica družbe znižala od 1,250.000 din na 625.000 din in so se delnice prežigosale od 400 K na 50 dinarjev.
»Papirografija«, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim zapisom se je izpremenila družabna pogodba v točki »10.«, odpadla pa je točka »16«.
»Poscst«-Realitetna pisarna, dr. z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Martin Cesar, vpiše pa se nov poslovodja družabnik Ivan Jurca st., solastnik realitetne pisarne v Ljubljani.
Tovarna za ločenje dragih kovin, družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo tvrdke odslej: Kovinska družba, družba z o. z. Sedež firme odslej: Savlje pri Ježici.
Vinocct, tovarna vinskega in špiritovega kisa, družba z o. z. v Ljubljani. Izbrišejo se poslovodje Ivan Jelačin, Alojzij Lilleg in Andrej Šarabon.
Zvezna tiskarna, družba z o. z. v Ljubljani. Z notarskim zapisom sta se izpremenili točki »6.« in »7.« družbene pogodbe. Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih izvoli občni zbor družabnikov ali pa postavijo družabniki po § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo. Če je več poslovodij, zastopata družbo pa dva poslovodji kolektivno. — Izbriše se poslovodja Josip Štrukelj, vpišejo pa poslovodje: Vlahovič Vili, Strgar Ru-clolf, oba strojna stavca v Ljubljani in Karel Lavrenčič, strojnik v Ljubljani.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Mariboru. Izbriše se dosedanji zastopnik Ferdinand Berec,namestnik upravnika filiale Narodne banke v Mariboru.
Prekmurska banka, d. d. prej Muraszombati Takarčkpčnztar v Murski Soboti. Izbriše se dosedanji član upravnega sveta Vogler Viktor, vpiše pa novoizvoljeni član Josip Kolnianko, posestnik v Veče-slavcih.
Krajnik Lovrenc, Ptuj. Obratni predmet odslej: Trgovina z deželnimi pridelki na debelo in izvoz sadja.
Josip Šušteršič, trgovina z vinom, Seničica. Zbog smrti lastnika Josipa Šušteršiča je upravičen podpisovati za tvrdko do prisojila, ki se bo izdalo v' zapuščinski zadevi po lastniku firme, glavni dedič Peter Šušteršič iz Seničice.
Aug. Loschnigg, trgovina z lesom in deželnimi pridelki, Sv. i/ovrenc na Pohorju. Izbriše se vpis ženitne in obenem dedne pogodbe z dne 20. maja 1895 v korist Marije Lešnik (Loschnigg) rojene liušnik.
Jugoslavenska »Metro«, topilna družba z o. z., Tezno pri Mariboru. Izpremenila se je točka »7.« družbene pogodbe. Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih izvoli ali občni zbor ali pa imenujejo družabniki po § 34. zakona o družbah' z omejeno zavezo. Izbrišeta se poslovodji Otmar Pe-
hani, ki je odstopil in Slavko Jer-šati, vpiše pa se Franc Belič v Ljubljani, Rožna dolina.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Gerkman Ludovik, tekstilna tovarna »Lava« v Laškem. Obratni predmet: izdelava in prodaja tekstilnih izdelkov na tovarniški način — zaradi razdružitve.
Ivan Gajšek, nasl. Z. Tomšič, Ljubljana — zaradi opusta obrata.
Fr. Iglič, Ljubljana, Mestni trg, zaradi opusta obrata.
France Jakil, Ljubljana — zaradi opusta obrata.
J. Janc, Ljubljana, Wolfova ul., zaradi opusta obrata.
Ivan Čarman, Zgornja Šiška — zaradi opusla obrata.
Stadtapothekc Gustav Trantvet-ter v Ormožu — zaradi vpisa pri zbornici lekarnarjev v Beogradu.
Povprai@vanl@ po našem hiagna
v iuSSsia
793
Les in lesni izdelki
Berlin: zastopniška tvrd-
ka se zanima za rezan bukov les.
Deželni pridelki:
704 — Hamburg: živalska krma (ribja moka);
705 — Berlin-Friedenau: gorčično in makovo seme;
706 — Barcelona: grahorica, suha povrtnina (zlasti fižol);
707 — Hamburg:	oljnate po gače.
Proizvodi sadjarstva:
708 — Berlin - Friedenau: vino za proizvajanje kisa;
709 — Št. Gallen: orehi;
710 — Praga: zastopniška tvrdka se zanima za vino.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
711 — New York: puh za odeje in blazine;
712 — Bodenbach (Češkoslovaška): posušena ovčja čreva;
713 — Hamburg:	mezdrovina, kopita in parklji, živalska dlaka in druge podobne surovine;
714 — London:	konzervirane sardele v olju;
715 — Hamburg: perutnina;
716 — Budapešta: surove kože za rokavice;
717 — Gdansk: Predelana koža za obleke in surova svinjska koža.
Proizvodi rudarstva;
718 — Hrob na Češkoslovaškem: kroni'- ruda v kosih (10 tisoč do 15 tisoč kg);
719 — Tunis: baker;
720 — Dunaj: boksit in kavstič-ni žgani magnezit.
Razno:
721 — Le Caire: poniklani krožniki iz bele pločevine ter posoda .iz kamenine;
722 — Grenchen (Švica): glas-
Lastni izdelki! Prvovrstna izdelava!
Srajce za gospode
v veliki izbiri v vseh številkah n. pr.: modne poplin in cefir z dvema ali z enim šport ovratnikom, trpežne turing, bele šifon, panama, svilene, oksford, spalne srajce, spodnje hlače barvaste in bele, triko majce, delavne plašče, kakor tudi vse modne potrebščine priporoča po konkurenčnih cenah tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 29
Moško perilo se izdeluje tudi po naročilu
beni instrumenti (zlasti ročne harmonike, bandoneon, harmoniji);
723 — Le Caire: ponuja se zastopnik za tekstilno stroko: bombažno blago, umetno svilo, platnene tkanine, nogavice, trikotažo, kratko blago;
724 — Santa Cruz de Tenerife (Kanarski otoki): zastopniška tvrdka se zanima za čokolado, kandirano sadje, milo, sveče, rastlinska vlakna, alkohol, superfosfate, amoniak, pohištvo, surovo maslo, kondenzirano mleko, sir, konzerve, pismeni papir, ovojni papir, cigaretni papir, sladkor, fižol, pšenico, koruzo in moko;
725 — Tunis: modra galica in žganje z 12 do 70 odstotkov alkohola.
Opomba:
1. Grška tvrdka išče zastopnika v Jugoslaviji za prodajo njenih rožičev, mandeljnov in drugega grškega posušenega sadja.
2. Magdeburška tvrdka Išče zanesljivega zastopnika v Jugoslaviji za prodaio njene zemlje za beljenje (Bleicherde) za rafinerije ve-getabilnega in mineralnega olja.
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Kal pravilo naši gospodarski liudie*
Naročnik lista nam piše:
Potreben in umesten je bil Vaš 'članek, da je treba pri redukcijah uredništva najprej ugotoviti, v katerih uradih zastaja delo, ker je premalo uradništva, in v katerih nimajo uradniki in nameščenci prave zaposlitve, ker jih je v uradu preveč. Šele po tej ugotovitvi je mogoče govoriti o tem, kje so redukcije uradništva dopustne in
mogoče. Če pa se odredi od zgoraj kar linearno reduciranje uradništva, potem mora priti do najbolj nevšečnih in škodljivih posledic. To se zlasti vidi, če pogledamo na našo ljubljansko pošto.
V Ljubljani dobivamo pošto zelo pozno, kakor da bi živeli na deželi. Vzrok je v tem, ker je premalo poštnih raznašalcev, ker se ne nastavi dovolj ljudi. Kolikor je bilo v Ljubljani poštnih raznašalcev pred vojno, toliko jih je menda še danes, ko se je obseg Ljubljane silno povečal. Tudi še nismo nič slišali, da bi pošta povečala število poštnih raznašalcev sedaj, ko je bila ustanovljena Velika Ljubljana. Pač pa smo čitali, da na Viču že nekaj dni ne dobe pošte, ker je raznašalec zbolel!!
Torej ne reducirati osebja tam, kjer ga je že premalo, temveč v centrali, kjer je dostikrat toliko nameščencev, da so drug drugemu napoti!
* V tej rubriki bomo redno objavljali vse krajše želje in mnenja naših gospodarskih ljudi, da s tem povečamo zanimanje za javna gospodarska vprašanja. Objavljali bomo njih mnenja brez ozira na to, če se z njimi popolnoma strinjamo ali ne. Seveda pa imajo gospodarski ljudje, ki bi bili nasprotnega mnenja, vso možnost, da tudi odgovarjajo na ta izvajanja, če se ne bi z njimi strinjali.
Doma in po svetu
Vedno bolj privlačna dežela za filmska podjetja postaja Jugoslavija. Sedaj se pripravlja tudi francoska družba Ermoli, da bo posnela v okolici Mostarja film, kil se bo imenoval Tamara.
Družba »Zefir«, ki izdeluje zna- i ne peči v Novem Sadu, je povišala svojo delniško glavnico od 1 na poldrug milijon din.
Končala se je stavka delavcev pri družbi »Slaveks« v Slav. Brodu, ker je družba zvišala delavcem mezde za 21 odstotkov, kolikor so zahtevali delavci.
f‘avkati so začeli delavci v tvor-nici svile dr. Rističa v Novem Sadu, ker je tvornica znižala delavske mezde za akordno delo od 1-30 din na 1— din- na uro.
Na angleškega kralja Edvarda VIII. je bil po vojaški paradi po-skušen atentat, a so atentatorja razorožili in prijeli še predno je mogel začeti streljati. Atentator je izjavil, da ni hotel streljati, temveč samo opozoriti na sebe, ker ga minister Simon ni hotel sprejeti. Kakor pa pišejo »Times«, je prišla policija na sled senzacionalni okolnosti, ki kaže, da ni bil dogodek nikakor tako nedolžen, kakor ga skuša opisati atentator.
V narodno socialistični Henlei-novi sudetski nemški stranki na Češkoslovaškem je prišlo do razdora, ker so nekateri nastopili proti dr. Brandu, ki je bil zaupnik Henleina. častno razsodišče, ki je bilo imenovano, je razsodilo proti dr. Brandu, a Henlein te razsodbe ni hotel priznati. Cela vrsta najuglednejših ljudi je zato izstopila iz stranke.
Anglija se vznemirja zaradi nemške politike predvsem iz naslednjih vzrokov: 1. zaradi neprestanega nemškega oboroževanja; 2. zaradi nemškega molka o sklenitvi zračnega dogovora; 3. zaradi nemško - italijanskih dogovorov; 4. zaradi negotovosti, če je sklenjena med Nemčijo in Japonsko tajna vojaška zveza; 5. zaradi verjetnosti, da bi Nemčija v primeru dovolitve prostega prehoda za ruske bojne ladje skozi Dardanele zahtevala povišanje med Anglijo in Nemčijo dogovorjenega razmerja med številom podmornic angleških in nemških od 100:45 na
100 : 100 in 6. zaradi nemške gospodarske in politične ekspanzije na Balkan.
V Gdanskem so nasprotja med narodnimi socialisti in nemškimi opozicionalnimi strankami vedno ostrejša. Ker vodijo narodni socialisti zelo slabo gospodarsko politiko, je njih položaj tudi vedno slabejši in ni več izključeno, da bi pri prihodnjih volitvah mogli izgubiti večino. To je po trditvi nekaterih avstrijskih nemških listov baje tudi vzrok, da hočejo nar. socialisti izpremeniti sedanjo ustavo Gdanskega.
Posebno mesto kaznjencev namerava zgraditi Mussolini v bližini Rima. Mesto bo seveda najmoder-neje urejeno, da se bo mogel fašizem pred svetom pobahati, kako lepo skrbi celo za kaznjence-in za svoje politične nasprotnike, ker bo v mestu tudi poseben oddelek za internirance. Seveda pa bodo ostale še naprej v uporabi druge ječe, kjer pa se s kaznjenci postopa še čisto na srednjeveški način.
Člani romunske »Železne garde« so umorili svojega bivšega voditelja Stelesca, ker je zagrozil, da bo povedal, kdo je umoril predsednika vlade Duco.
Sef sovjetskega letalstva general Alksnis je v spremstvu 10 oficirjev priletel na velikem letalu na letališče v Gbeli na Češkoslovaškem, kjer je bil prisrčno sprejet.
Židje v Palestini so ustanovili lastno milico, v katero se je vpisalo baje že 50.000 mož.
Med sovjetsko Rusijo in Japonsko so se začela pogajanja za določitev mandžursko-ruske meje.
Trgovinska nogodba med sovjetsko Rusijo in U. S. A. je bila podaljšana za eno leto. Lani je trgovinski promet med obema državama presegel dogovorjeno vsoto 30 milijonov dolarjev za 7 milijonov.
O številnih aretacijah protifa-šistov v Italiji poroča socialistični »Populaire«. Samo v Milanu je bilo aretiranih nad 60 ljudi, v Rimu nad 10, med njimi tudi bivši poslanec Meroni. V Livornu pa je bilo aretiranih več ko 100 ljudi.
Silen potres je bil v državi Chi-le. V pristanišču Taltal se je podrla mestna hiša in okoli 100 drugih hiš. Mnogo ljudi je bilo ubi-tih..
Bolgarsko mestece Banska je do
tal pogorelo. Boje se, da je pod pogoriščem mnogo človeških žrtev.
V bližini Gdinje je padlo v morje poljsko vojaško letalo, v katerem so bili general Orlitz-Dreszer, polkovnik Lopsk in pilot Legevski. Vsi trije so bili takoj mrtvi. — V Rio de Janeiro pa sta trčili dve letali. Tudi tu je zahteva'a nesreča troje smrtnih žrtev.
Radio Ljubljana
VELETRGOVINA
A. ŠARABON
V LJ U B LJ A N I
priporoča špecerijsko blago, več vrst žganja, moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Telefon St. 2688 Ceniki na razpolago!
Nedelja, dne 19. julija: 8.00: Za dobro voljo in kratek čas (plošče)
— 8.45: čas, poročila — 9.00: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (p. dr. R. Tominec) — 10.00: Koncert tamburaškega orkestra — 11.15: Prenos promenadnega koncerta godbe »Sloga« — 12.20: čas, vreme, poročila — 12.20: Prenos promenadnega koncerta godbe »Sloga« — 13.00: Plošče po željah —• 17.00: Kmetijski nasveti (g. Ludvik Puš) — 17.20: Narodne pesmi, pojo bežigrajski fantje, vmes plošče — 18.30: Otroška ura (gdč. Manica Komanova) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: O splitskem gledališču — 19.50: Kmečke godbe (plošče) — 20.30: Večer Josipa Prochazke — 22.00: Čas, poročila, spored — 22.20: Pesmi za ples in zabavo, izvajata »Jožek in Ježek«.
Ponedeljek, dne 20. julija: 12.00: Operne predigre (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, spored — 13.15: Narodne in druge pesmi, poje kvartet sester Stritar
— 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Morje in sonce v naši poeziji
—	19.50:	Saksofon in ksilofon
(plošče) — 20.10:	Pravna ura:
Kmečka zaščita II. (g. Bidovec, sodnik) — 20.30: Vesela glasba — poje Drago žagar (pri klav. prof. M. Lipovšek), vmes igra na harmoniko g. Stanko Avgust in plošče
— 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Magistrov Šramel kvartet.
Torek, 21. julija: 12.00: Spomini na Johana Straussa (plošče) —■ 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Kri, zemlja in zgodovina — temelji narodnega čustvovanja (Fran Terseglav) — 19.50: Ruski cerkveni zbor iz Pariza — 20.00: Prenos z Dunaja: Anton Bruckner: VIII. sinfonija. Izvajajo: Dunajski filharmoniki — 21.30:	Harmonistl
pojo (plošče) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Kvartet pihal.
Izdajatelj »Keosercij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.