Leto LX. Številko 21 D Liubiiani. o petek 4. februcrjo 1921 Ceno Din C Izhaja vsak dan popoldne, izvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 netit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taserati ;etit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420— Din beseda 2.— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5,1, nadstropje. — Telefon štev. 34. Vse ižnosli sanacije Demisija dveh ministrov Ministra Trifunović in Vujičić sta iđko\ po prisegi demisije ni-rala, ker nočeta biti «ministra za vse>. — Ostra obsodba škodljive prakse. Beograd, 3. februarja. Sinoči pozno ponoči je finančni odbor odobril celokupni proračun s finančnim zakonom ter tako dovršil svoje delo. Se.a je trajala do x/2 12 ter je bila silno burna. Predmet splošnih napadov so bili klerikalci, ki so dosedaj v finančnem odboru bili vedno najbolj glasni in velikobe-sedni, a so z vstopom v vlado pozabili na vse svoje dosedanje besede ter z naravnost mučno vnemo pokopali vse iz-bolj-Ševalne predloge, ki so stremeli za izboljšanjem gospodarskega stanja, zlasti tudi v Sloveniji. Posebno mučen vtis je izzvalo, da so v imenu vladne večine baš oni predlagali nekatere spreminje-valne predloge, ki značijo še poslabšanje sedanjega stanja- Tako je po njihovem predlogu bil reduciran državni prispevek za zavarovanje delavstva, ki znaša po zakonu t milijon Din na 250.000 Din in to v momentu, ko je SLS prevzela ministrstvo za socijalno politiko. Mirne duše so prešli klerikalci tudi preko treh kardinalnih zahtev našega gospodarstva in zlasti širokih kmečkih, obrtnih in delavskih slojev. Glasovali so proti vsem predlogom za omiljenje neznosnih davčnih bremen, posebej so še pokopali odpravo, odnosno znižanje poslovnega davka, glede katerega so še nedavno vse naše gospodarske organizacije dvigale naj-ostrejše proteste. Preprečili so tudi ukinjenje davka na ročno delo, proti kateremu so preje vodili v javnosti ljuto borbo. Samostojni demokrati so stavili za sanacijo gospodarskih in socijalnih razmer v državi okrog 40 predlogov, med njimi tudi take, ki so jih bili prele klerikalci sami predložili, a proti vsem so zastopniki SLS glasovati in jih pomagali upropastiti! Posebno brezobzirno sc se klerikalci ponašali tudi napram državnim nameščencem: glasovali so za zvišanje pen-zljskega roka na 15 let, izrekli so se proti izenačenju kronskih penzijonistov in so tudi odklonili predlog, da se ukine pod izgovorom poplave, od režima RR uvedena redukcija dodatkov državnih nameščencev. Niti eden predlog, pa naj je bil še tako upravičen in še tako potreben, da se omili gospodarska beda. zlasti na Slovenskem, ni bil od klerikalcev sprejet in s klerikalno pomočjo je vladna večina pokopala vsako možnost, da pridemo v doglednem času do boljših razmer. Postopanje zastopnika SLS je bilo iem bolj usodepolno, ker je bila včerajšnja seja finančnega odbora zadnja prilika, da se popravijo gorostasnosti novega državnega budžeta, zgoditi se je moglo to s primernimi določbami v finančnem zakonu, a tudi reasumira-njem posameznih določb v budžetih ministrstev. Sedaj je ta prilika definitivno upropaščena In sicer po kiivdl klerikalne stranke, ki se je včeraj obnašala, kakor da so jo zapustili vsi dobri duhovi. Klerikalci so na ogorčene proteste opozicne klavrno trolčali ali pa se izgovarjali, da so sedaj i pač na vladi in ne morejo delati kar so pre.ie govoril In obljubljali. Skušali so sc tudi braniti s tem, da predlogi SDS niso ^dovoli preštudirani* akoravno so samostojni demokrati nekatere teh predlogov stavili celo v doslovni formulaciji svo-ečasnih klerikalnih predlogov! \'a žalost se je SKS izrekla tudi proti vsem ukrepom za izenačenje da\kov ter je zlasti pokopala predlog, naj se pripravi razširjenje srbskega davčnega zakona na vso državo. Ta predlog je imel predvsem namen za->igurati, da se izenačenje davkov res v uajkrajšem času izvede. Demagogija SLS je bi!a sinoči do golega razkrinkana. Klerikalci so se pokazali v pravi luči. dokler so v opoziciji *vse za ljudstvo«, čim so stopili v vlado brezobzirno proti ljudstvu. Obračun ž njimi je bi1 oster, a vse stranke, ne izvzemši radikale, so jim ga iz srca privoščile. Odgovornost, ki jo ie prevzela pred narodom SLS s sinoč-niru nastopom, pa ni zavidanja vreden — Beograd, 3. februarja. Odnošaji v vlada postajajo čimdalje težji, čeprav delajo radikali in klerikalci z vso silo, da učvrstijo po'ožaj vlade. Podpora Nemcev vladi še ni sigurna, dr. Nikić pa slej ko prej kategorično odklanja vsako sodelovanje. Ra-zun tega so se med radikali samimi pojavila nova nesoglasja. Včeraj sta demisljonirala minister ver Miša Trlhniftvić in minister za pošte in brzojav Milorad Vujičić. Miša Trifunović je izjavil novinarjem po ostavki: vMIdva sve že včeraj, predno je vlada položila prisego, izjavila, da ne bova sprejela resorov, ki so nama bili dodeljeni. Ker pa Je danes izšel kraljev ukaz, s kateri .ti sem imenovan za ministra ver, moj prijate!.* Milorad Vujičič pa za ministra po- Šte in brzojava, sva poiskala predsednika vlade, da položiva prisego. Ko sva prisegla, sva takoj napisala ostavki in ju izročila Nikoli Uzunoviću. Milorad Vujičić jek temu še dodal: »Jaz sem mnenja, da je s pogostim premeščanjem ministrov iz resora v resor onemogočena vsaka kontinuiteta dela in zato tudi uspešno poslovanje v poedinih ministrstvih. Kot minister javnih del sem ravno pričel na temelju dolgoletnega izkustva izvajati gotove načrte. To je sedaj prekinjeno. Nato sem pričel delati na konkordatu, na kar sem bil zopet premeščen v novo ministrstvo pošte in brzojava. Podal sem ostavko, ker sem s takta delom in postopanjem nezado-voljen.s za Vlada sama priznava, da je v krizi Zaupna, a brezuspešna pogajanja z Davidovicem in dr. Spahom. Kandidati za izpraznjena ministrska mesta. Burna seja finančnega odbora Izredno mučna in poniževalna vloga SLS. — Nekdanji glavni klerikalni proticentralistični šlagerji so sedaj le «neresna dema gogija». — Proračun in Snančni zakon sprejeta. — Beograd. 3. februarja. Seja finančnega odbora, ki se je začela včeraj ob 5. uri popoldne, je bila tako od strani opozicije kakor od strani vlad. večine dobro obiskana. Ze po otvoritvi Reje je prišlo do prvega mučnega prepira. Posian. KSK Hadžioman je protestiral proti temu, da je bila sklicana seja finančnega odbora prej nego je bila Narodna skupščina obveščena o sestavi nove vlade. Predsednik finančnega odbora dr. Ra-donić odgovarja, da je fcklical sejo radi nuj-tiosti poslov, roslanec demokratke zajednico Timotijevie izjavlja, da je seja finančnega odbora protizakonito sklicana, ker poslancem še ni uradno znano, kaj se je dogodilo >d zadnje ostavke vlade. Kako je mogoče sklicati sejo finančnega odbora, na kateri se pretresa tako važen finančni zakon, dočim je znano, da sta tekom včerajšnjega dne dva nova ministra že zopei podala ostavki. PreJ-sednik Radcuie od ovu: ia, d;, ie preiel vest o zaprisegi nove vlade od merodajnib čiui-tecjev; izpraznjena ministrstva bo zastopal finanačni minister. Nato je zavzel mesto vladnega poročevalca poslanec SLS Fran Smodej. V tem trenutku je nastal v sobani velik smeh. Znano je namreč, da ie poslanec Smodej spadal med najbolj >ogorčenet predstavnike opozicije v finančnem odboru. Csoda }r hitela, da se je moral iz opozirijonalra pre-ko noči izpremeniti * zagovornika taistega finančnega zakona in proračuna, ki je tekom celega januarja neusmiljeno pobijal. >e enkrat je bila toli ra-krifana samohvala SLS o poštenosti in I ju bfzni do ljudstva postavljena na glavo. Med drugim je poslanec Smodej predlagal, da se z letom 1027—1028 ukinejo na pedagoških višjih šolah v Zagrebu in v Beogradu tretji in četrti tečaj. Nadalje je vladna veČina predlagala povišanje eksistenčnega mi nima iam 5600 na tiOOO Din. V posebno mučen položaj so zašli klerikalci, kc sta poslanci SDS Juraj Demetro-in dr. Žerjav formulirala 40 Dredlojrov *o*d ašnjesa dopoldneva je bil zaupen poizkus predstavnikov vlade, da stopijo v zvezo z demokra:sko zajednico v svr/o pogajanj za eventualno rekonstrukcijo vlade. V tem praven sta bila storjena dva poskusa. Na eni strani se je pojrajal Boža Maksimović z dr Kumanudijcm. na drugi dr. Korošec s predsednikom IMO dr. Spalio. Pogajanja so ostala brez uspeha. V predseJništvu vlade se je vršila ob 10. konferenca radika.nib ministrov, nakar je ob tričetrt na 12- predsednik vlade Nikola Uzunović odšel na dvor, kjer je bil sprejet v avdijenci. Po avdi-jenci je odgovoril novinarjem na vprašanje kaj je novega: >Popoldne bo seja vlade, pa bomo videli.« Minister za šume in rudnike dr. Krsta Miletič je izjavil, da danes še ne bodo zasedena izpraznjena mesta. Nemec postane trgovski minister? — Beograd, 3. februarja. Kakor se v parlamentu govori, žele Nemci dobiti v novi vladi kak resor, da bi na ta način po* stale obveze napram nemškemu klubu st varnejše. Nemci opozarja to na primer Češkoslovaške, kjer so nemški ministri za = sedli jelo važne resore. Ni izključeno, da bodo Nemci zahtevali in dobili ministrstvo troovine in industrije. Za to- mesto bi kan« didirali svojega voditelja posl. dr. Krafta. Važne spremembe v diplomaciji — Beograd, 3. februarja. Krali je podpisal ukaz o obsežnih dipiomatičnih premestitvah. Za poslanika v Berlinu je imenovan desedanii poslanik v Rimu 2ivojin Balug-džič. Na niegovo mesto v Rim pride dosedanji poslamk v Sofiji Milan Rakič. Za pomočnika zunanjega ministra je imenovan Jovan Marković. dosedanji poslanik v Budimpešti. Za direktorja administrativno-pravnega oddelka je postavljen dosedanjf generalni konzul v Bukarešti Ranko Mitro-vič, za direktorja konzularno - trgovskega oddelka dosedanji generalni konzul v Dus-seidorfu Aleksander Bodi. Za generalnega konzula v Budimpešti pri&e dosedanei konzul v Celovcu Vasilie Protič, za generalnega konzula v Gradcu tajnik ministrstva Milutin Marković, za generalnega konzula v DiisseldoTfu dosedanji direktor v ministrstvu Brana Marković, za generalnega konzula v Pragi svetnik poslanstva v Rimu K ^n s tatin Fotič, za generalnega konzula v Miinchnu direktor v ministrstvu Jovan Mi-lankovič, za generalnega konzu'a v Berlinu svetnik poslanstva Steva Pavlovič. za generalnega konzula v Bukarešti generalni konzul v Pragi Stevan Rašić. PRIPRAVE ZA OBLASTNO SKUPŠČINO V ZAGREBU — Zagreb, 3. februarja. Zagrebška oblastna skupščina bo zborovala v veliki saborni dvorani, kjer je zboroval nekdanji hrvatski sabor. Na prvem zasedanju bo veliki župan najprej preči tal ukaz 'Ni. Vel. kralja o Izrednem zasedanju oblastne skupščine, nakar bo podal obširen ekspoze o zagrebški oblasti. POŠTARJEVA HCI ~ Najlepši ruski filmski umotvor najnovejSe dobe. Krasni igralci in neprekosljivi v svoji umetni« ški igri. Predstave ob 4., ool 6n pol S. tn 9. uri« KINO MATICA Prva pogajanja z Rusijo? Budimpešta. 3. februarja. Diploma-tični krogi so doznali, da je minister zunanjih poslov Valkov prejel šifrirano brzojavko madžarskega poslanika v Berlinu, v kateri se mu poroča, da bo no\i .ugoslovenski poslanik v Berlinu BaluKdžič takoj do svojem prihodu obiskal ruskega poslanika v Berlinu. Madžarski diplomatični krogi trde, da je to treba tolmačiti kot prvi korak k rusko-jugoslovenskemu zbližanju. Minister zunanjih poslov Valkov je pozval madžarskega poslanika v Berlinu, da pride v Budimpešto in da mi: o tej stvari osebno poroča. EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA — Beograd, 3. februarja. Kakor se doznava iz okolice zunanjega ministra dr. Perica, bo ekspoze o zunanji politiki dr. Peric pedal v narodni skupščini okoli 20. t. m. ČETRTURNA STAVKA V AVSTRIJI — Dunaj, 3. februarji Vodstvo parlamentarnega kluba avstrijske socialnodemo-kratične stranke je odredilo četrt urno stavko v protest avstrijskega prebivalstva iu delavstva proti dogodkom na avstrijsko-madžar-ski meji, kjer je bil oddelek avstrijske repu-blinske garde obstreljevan od nasprotnikov republikanskega režima. ČJetrturna etavka je pričela točno ob 11. In je trajala 15 minut. PriČetek stavke so naznanile parne sirene v lvoraicah. V dvornem gledališču se je pravkar vršila generalna skušnja, ki je bila tudi za 15 minut prekinjena. Iz vseb krajev Avstrije poročajo, da je potekla stavka popolnoma mirno. POPLAVE V AMERIKI — NewTork, S. februarja, fz Arkanzasa prihajajo poročila o strahovitih poplavah. Reke 80 preplavile bregove ter upropastile veliko število bogatih naselbin. Valovi so odnašali hiše in druga poslopja. Dosedaj pogrešajo ^nad 100 oseb. Nad 20o0 beguncev se je rešilo v bjibe, kjer kampirajo na prostem. . . Kulminacija ljubljanskega predpusta Okrog 10.000 ljudi na plesih, zabavah in v gostilnah. — 300.000 dinarjev izdatkov. Nekaka sredina letošnjega dolgega predpusta. še bolj pa prvi dan v mesecu, sta povzročila, da so bile V torek večer vse predpustne prireditve v Ljubljani zelo dobro obiskane, čeprav jih je bila cela vrsta. Rekord je odnesel «Lovski ples», v smotreno in stilno dekoriranih prostorih Tabora, kjer Se je zbralo nad 2000 ljudi, med njimi izredno mnogo deželanov. Ples je vnovič utemeljil svojo popularnost in priljubljenost in se je razvil med svitanjem dveh godb v neprisiljeno. Žtvalfc no lovsko rajanje. V Narodnem domu so plesali socijalist ični železničarji, katerih se je tu--di zbralo prav iepo število in so se v rdeče dekorirani dvorani prav prijetno zabavali. — V Unionu so priredili svoj ples podoficir ji, katerim se je konku icnca drugih prireditev poznala k sreći mnogo manj, kakor se je bilo bat); vsekakor pa bi udeležba še bolj odgovarjala važnosti in upoštevanju pod-oficirskega zbora, ako bi se ples vršil na kak drug večer. — Invalidi so imeli pustno zabavo pri Jernejeku na Sv. Pe tra cesti, pri Miklicu v Kolodvorski ulici državni služitelji, v Kazini pa je priredila maškerado kolesarska Ilirija. Vsak deseti Ljubljančan je bil na eni izmed teh prireditev, približno to* liko je dajalo duška svojemu veselju nad aprvim» v gostilnah in vinskih kleteh, polne so bile kavarne, skoro razprodani kinematografi. Torek je dosegel v letošnji zimski sezoni rekord veseijačenja, ki mu bo enaka morda le še bilanca pustnega večera. Ljub* Ijančani so ta večer žrtvovali za svoje razvedrilo okrog 300.000 Din. Občni zbor »Kolesarskega društva Save" V gostilniških prostorih Frana Kavčiča na Privozu se je vršil včeraj dopoldne občiu zbor kolesarskega društva ^Savec. številna ■ udeležba je pričala o velikem zanimanju Zu kolesarski sport in društvo, ki je dane« Številčno skoro najmočnejši kolesarski klub v Sloveniji. Zborovanje je otvoril predsednik g. Fr«?.n Batjel, ki je pozdravil vse navzoče, uvodoma se je spominjal med letom preminulih članov, v nadaljnem svojem govoru pa se je zahvalil tvrdkam, ki so društvu darovale lepa darila in tako bistveno pripomogla k njega procvitu. Omenil je tudi ustanovitev Zveze slovenskih kolesarskih društev, ki ima do-o-daj včlanjenih že pet klubov. Iz tajniškega poročila je posneti, da ;e £telo društvo v preteklem letu 296 rednih, G podpornih iu 14 ustanovnih Članov ter članic. Preteklo leto je bilo tudi izredno b<~ gato na raznih športnih in družabnih priro ditvuh. Omeniti je kolesarske dirke v juniju na igrižču Ilirije, dalje izredno u?pelo dirki St Vid — Kranj in dirko sička — Kranj — Tržič v septembru. Društvo je priredilo tu«*? veo prisrčnih in dobro obiskanih izletov. Blagajniško poročilo je podal g. Dolenc. Predsednik je med slučajnostmi omenil, da je debii vabilo na izredno giavno skupščine Kolesarskega Saveza, ki bo februarji v Zagrebu. Sava" se udeleži skupščino, ker leH več stika z bratskimi društvi in ker M zaveda, da je edino v škrgi moč. — V odtK>r jr bil sa podpredsednika izvoljen g. Sirnik. Nato se Je razvila animirana zabava • sreSkanjem za klubski kroj in dres tez razna drnsra darila. Borzna poročila. Devize: Dunaj 901—£04, Berlin 13.485 — 13-515, Budimpešta 995-50—99S.50. Itaii;a 243.44—245.44. London 275.95—276.75, Nev.-york ček 56.75—56.94, Pariz 22X75—225-75, Piaga 168.25—169.05, C urin 10.94—10.97. ~-Valute- dolar 56.05—56.25. Efekti: 7^/0 fatvešt. pos. 1921 is3.50, 83—S3.50, 2%cJo drz. rente za ratnu Štetu 335, 3*4—335. Ljubljanska kreditna 140—: 150, Hrv eskomptna banka 105—107. Kreditna banka Zgb. 106—no, Hipotekama banka 63.50—64, Jugobar.ka 102—103. Pr:> štediona 940—945, Drava dd. Osijek 465— 500, Večerana Osijek 310—530, Tsis. 4°~<>j, Gutman 250—300. Slavcki ilfv-M's Slavonija 35—37, Trboveljska 385—390. L'nioi paromlin 310—0. Agraria 50—0. INOZEMSKE RORZE. Curih; Beograd 9.135, London 25215, lan 22-20, Nevvvork 519.50, Pariz 2045, Praga 15.40, Dunaj 73.30. Tist: Beograd 44.95. London 113^75, Curih 410.80. 379176 45 Stran 2, «SCOVENSKI NAROJ>» dne 4. februarja 1927. . ________ _....... 27 Razpis občinskih volitev v Ljubljani Izredno nujno in važno opozorilo za vse somišljenike Naprednega bloka v Ljubljani. Po izjavi ministra notranjih del v fi-3aiičnem odboru bodo v kratkem raz- Nsane občinske volitve v Ljubljani. Razpisu volitev sledi le kratka reklamacij ska dote, v kateri je sicer mogoče popraviti pomanjkljivosti v volilnih mieiiikih, vendar pa je v praksi navadno tako. da poteče reklamacijska doba prenaglo in prej, nego se vsi volilci zavejo svojih državljanskih pravic in dolžnosti, vsled česar ostanejo na dan volitev v rabi nepopolni volilni imeniki Pri zadnjih oblastnih volitvah ie radi nezanimanja ali prekasnega zanimanja za volilne imenike prišlo v Ljubljani več sto volil cev ob volilno pravico. Ko so se na dan volitev javili v volilnih lokalih »Naprednega bloka«, se jim je moglo le povedati, da jih v volilnih imenikih ni, a da je rekla maci j ska doba, ko se je pogreška še dala popraviti, že zdavnaj minula. Da ne bo pri bodočih občinskih volitvah, ki so izredne važnosti, noben napreden glas Izgublien. je absolutno potrebno, da se zanimajo za sestavo volilnih Imenikov vsi oni volilni upravičenci ki pri zadnjih oblastnih volitvah v L "ubijani niso volili. ali radi pomanjkljivosti v volilnih imenikih niso mogli ▼©UrL Kdor ni bil 23. L v volilnem imeniku in kdor se takrat ni javil bodisi na mestnem magistratu, bodisi v volilnih lokalih ^Naprednega bloka« radi vpisa ali poprave v volilnem imeniku, nai to stori brez odloga še danes aH in tri. ker poteče 5. t m. na mestnem magistratu termin uradne poprave volilnih Imenikov za občinske volitve. Na to opozarjamo zlasti one, ki so se priselili v Ljubljano šele lansko leto In zadnje Čase ter one, ki so tekom te dobe menjali stanovanje in se preselili iz enega volilnega okraja v drugega. Zadnjim se sicer lahko zgodi, da jih potom reklamacij brišejo iz volilnega okraja prejšnjega bivališča, a ne vpišejo v volilni imenik, v katerega spadajo po novem bivališču. Ni treba, da bi Še posebej opozarjali na velikansko važnost, da ne gre noben glas v izgubo, ker se je pri volitvah že velikokrat pokazalo, da lahko odločuje pri volitvah tudi samo par glasov ali celo en sam glas. Zato pa tem odločneje pozivamo vse pristaše »Naprednega bloka«, da danes In jntrl resno in Intenzivno mislijo na volilne imenike za občinske volitve v Ljubljani ter skrbe za to, da radi nezavednosti ali malomarnosti volilcev ter nepopolnosti volilnih imenikov ne bodo Številni nanredni glasovi že vnaprej izgubljeni. Za one. ki so pri oblastnih volitvah volili, bomo mi gledali, da ostanejo v volilnem imeniku tudi v bodoče, prosimo jih le, da oni danes m jutri svoje somišljenike, prliatelfe in znance vprašajo če so volili In če niso, da se brez odloga potrudi*© v Osrednji volilni odbor »Naprednega bloka« (Kazina II.). kjer se lahko prepričajo, če so v volilni imenik pravilno vpisani ali ne. Prav tako pozivamo odgovorne faktorje naših okrajnih političnih in volilnih organi zaci:. da najkasneje do danes zvečer izmče Centralnemu tatnl-štvu ves materin*! za vpis In Izbris volilcev ter za eventualno popravo njihovih bivališč Somišljeniki Naprednega bloka*, zavedajte se, da so popolni in nravilni volilni imeniki prva In najvažnejša podlaga za dosego pravega in dobrega volilnega uspeha! Osrednji volilni odbor »Naprednega blnka« Zanimivosti iz naših kraten "Cavalleria rusticana» v moderni izdaji* — Mnogostranski potnik. — Praznoverje na selu. — Žalostne zdravstvene razmere v Sarajevu, V bližini Sarajeva je bila pred par dnevi izvršena tako zvana otmica dekleta. Tak rop ie v Bosni še dandanes tradicionalen, samo s to razliko, da v 99 odstotkih ugrabljene devojke same pristanejo na to, da jih njihov ljubimec odvede. Ta slučaj pa predstavlja pravo otmico, kakor se je vršila nekdaj v starih časih, ki pa prihaja danes v oster konflikt s kazenskim zakonom. 18-letna Milojka Ljubičić v selu Ma-lesiču je bila na glasu kot krasotica. Imela je mnogo oboževalcev, vendar pa jih je zavračala in se ni mogla za nobenega odločiti Med drugimi se je zelo zanimal za njo neki Manojlovič Možakar ni več ravno mlad, poleg tega pa še ne na najboljšem glasu. Nobeno dekle ga ni maralo. To ga je silno dražilo in moral je prenašati pikre opazke svo-lih tovarišev. V zadnjem času se je zagleda! v Milojko in jo često nagovarjal naj mu postane žena. Dekle ga je seveda ogorčeno zavrnilo. Toda Manojlovič je hotel svojo namero za vsako ceno uresničiti. Pred par dnevi jo je z zvijačo zvabil iz domače hiše. Sosedov hlapec £> je prišel prosit, naj pride in zamesi leb kruha. Pri sosedovih namreč niso imeli nobene ženske m jim je zato ona večkrat pomagala iz zadrege, kadar je bilo treba opraviti kak izrazito ženski posel. Zato je nič hudega sluteč takoj odšla k sosedu. Lotila se je posla in ravno devala kruh v peč, ko je vstopil v sobo Manojlovič s tremi tovariši in jo ponovno pozval naj postane njegova žena. Ker se je temu protivila, se je po-služil starega običaja. S silo jo je s pomočjo tovarišev od vedel na svoj dom, se zaklenil ž njo v sobo ter jo prisilil, da se mu je udala. Naslednjega dne mu je pobegnila in prijavila zadevo obla- j stem, ki nimajo nobenega razumevanja 1 H. J. Magog: 27 Borba o Wm — Da jaz! se je zmagoslavno za-grohotala izdaialka. Johnsonovi pomagači so bili v tem s svojim plenom izginili. Tisti mah ie pod oknom zabrnel motor, začul se je šum koles, ki se ie polagoma izgubljal. Avto ie odbrnel... — ffa, lia! se je zasmejala kaline ne. Vidite. James, sreča se obrača! Ljubezen mis Perle vam donaša nesrečo. — A zakaj ste prestopili na stran Moža S krinko? To ie izdaja! ie zaje-čal nesrečni igralec. Se vedno se ni opomogel od udarca, ki mu ga ie zadala bivša zaveznica. — Izdaja, da. to je prava beseda! je odvrnila brez sramu. He. tega se niste nadejali, kai? — Vi. izdajalka!.. . Izročili ste jim Perlo! — Ha, ha! To vam je novo. kaj? S te strani me Še niste spoznali? Ha. ha! Imeli boste še priliko, videti vso zlobo moie črne duše! Calinette se je rezko zagrohotala. James je z grozo odkril, da je njen več za stare običaje. Zato se bo moral Manojlovič zagovarjati pred sodiščem. • V Novski je bil te dni aretiran neki 24 letni Ervin Herceg rodom iz Zagret ba. Možakar je bil po poklicu privatni uradnik, vendar ga je pa vladajoča brezposelnost prisilila, da si je drugod iskal kruha in zaslužka. Bil je dolgo časa brezposeln ter je zašel na stran* pota. Končno se mu je posrečilo, da je dobil mesto potnika ter je prodajal srečke državne loterije. Kljub temu pa, da bi bil lahko pri tem poslu prav čedno zaslužil, se je udejstvoval tudi na drugih poljih. Kot potnik je posečal privatne stranke ter tako imel priliko, da je opazoval ljudi in lokalne razine* re. Tatinska žilica mu ni dala miru. Varnostne oblasti so zaporedoma do* bivale ovadbe o raznih zagonetnih tat* vinah, zločinca pa nikakor niso mogle izslediti. Sele te dni se je dognalo, da ie vse te tatvine izvršil Herceg. V Novski je med drugimi posetil tudi ta* mošnjega urarja Zumbuloviča. Slučaj* no v tistem trenutku ni bilo nikogar v delavnici in Herceg je izrabil u god* t:o priliko ter pobasal več ur ter nekaj zlatnine. Na vratih ga je srečal okra* deni urar, ki je kmalu nato zapazil tat* vino. Sum je padel takoj na Hercega, ki ga je policija še istega dne izsledila. Pri preiskavi so ugotovili, da se je Her* ceg posluževal tudi neke stare legiti* macije ter se izdajal po vaseh za poli* cijskega komisarja in izvrševal hišne preiskave. Seveda mu je pri vsaki taki preiskavi kaka stvar obtičala med prsti, najraje pa je * rekvirirah* denar, češ da gre za tatvino. Na slične načine je ogoljufal celo vrsto ljudi. Vsestranske* cla potnika so izročili sodi££u. smeh na las sličen Krohotu Moža s krinko. Pahnila je zaprepalčegaga igralca od sebe. da je padel na tla. Skokoma ie planila k oknu in se za-vilitila na nlano. Bes je stisnil Jamesa za grlo- Vstal je in stekel k oknu, trdno odločen, da kačo zadavi, če mu pride v nest. A ona ga ni čakala. Zajahala je motorno kolo, ki je stalo pod oknom, ter sa. posnala. i>e se je obrnila, pokazala Jamesu jezik, nato pa je z blazno naglico odvihrala Jamesu iznred oči. VTV. poglavje. V aeroplan! — Evo me! je vzkliknil mister Gi ogle, ki se je bij med tem pojavil v sobi. — Kje ste bili? ga je vprašal James. Ste se skrili? — Ce hočem biti iskren, je ponižno odvrnil detektiv, bi dejal, da ste pogodili. — Torei priznavate? — He! He! Toda Jamesa ni bilo do smeha. Mister Gingle je videl da se utegne stvar obrniti njemu v Škodo. Zato je hitro opustil svoj omalovažujoči ton, — Okoliščine me opravičujejo! >e je kislo zasmejal . -~ Obsojajo vas, je mrzlo odgovoril V siromašnem ribiškem selu na otoku Sipina blizu Dubrovnika je vladalo te dni veliko razburjenje. Od kar pomnijo ljudje, ni bilo v tem selu še nobenega samomora Pred par dnevi pa se je pripetil ta neverjeten slučaj. Žena nekega ribiča je izvršila^' hipni blaznosti samomor ter skočila v vaški studenec. Kata Lešević je bila Žena siromašnega ribiča. V življenju se je mnogo trudila, da pomaga svojemu možu prt delu in preskrbi vsakdanjega kruha. Bila je večkrat lačna ko sita. Zaslužek je bil majhen, napori pa veliki Ni čuda, če je šibka žena pod težkimi bremeni končno opešala. Odpovedali so ji živci in zadnje čase po cele tedne ni spala. Tudi kritične noči je vso noč prečula. Hčerka, ki je spala poleg nje, je do ranega jutra bedela ob njeni strani, proti jutru pa je zadremala. Ko se je čez par ur zbudila, ni bilo matere nikjer. Se le čez par nr so jo našli mrtvo v vaškem studencu. V vasi je nastalo strahovito razburjenje. Orožniki, sodna komisija, zasliševanja itd. so bile povsem nenavadne stvari, ki se jih niso spominjali niti najstarejši ljudje. Pogreba se je udeležila vsa vas, toda v svojem praznoverju se izogibajo vsi prebivalci samomorilkine hiše. Kogar pa pripelje pot tam mimo. se previdno prekriža in napravi velik ovinek. Poleg alkohola in tuberkuloze so ve-nerične bolezni prava šiba božja za narod. Venerične bolezni razkrajajo in iz-podjedajo temelj celih rodbinskih pokol enj in generacij. Svetovna vojna je pospešila padanje morale, paralelno s tem pa je število venerično obolelih naravnost strahotno naraščalo. Med mesta, ki so v Jugoslaviji v pogledu vene-ričnih bolezni najbolj prizadeta, spada tudi Sarajevo. Sarajevski »Jugosloven-ski list« prinaša statistiko državne am-bulance za venerične bolezni. Statistika kaže obupno sliko. Lansko leto je državno ambulanco obiskovalo 33-564 oseb radi spolnih bolezni. Oseb. ki so prispele prvič v ambulanco in bolehale na raznih veneričnih boleznih je bilo 993 Od tega števila je bilo izlečenih 564. Najbolj žalostno je dejstvo, da so bili med okuženimi tudi otroci. Venerično okuženi roditelji so v 41 slučajih z bacili inficirali svojo nedolžno deco. V ambulanci se je lečilo 17 dečkov in 24 mladenk pod 15 leti. Kakor je razvidno iz statistike se spolno okuženi niso rekrurirali samo iz neože-njenlh, kar bi človek pričakoval, marveč tudi iz zakonskih ljudi. Nebroj obolelih žena je izjavilo, da so jih okužili lastni možje, Ambulanca je sicer delala s polno paro, odrejene so bile stroge mere in razni preventivni ukrepi na zdravstvenem in socijalnem polju. Kljub vsem tem zaščitnim meram pa se venerične bolezni v Sarajevu opasno širijo. Vzrok temu je iskati v dejstvu, da se mnogo ljudi iz nerazumljivega sramu ženira iskati zdravniške pomoči *% . Reorganizacija Slovenskega lovskega društva Razdelitev na ljubljansko in mariborsko sekcijo. Ljubljana, 3. febr. 1927. Na Svečnico se je vršil v kolodvorski restavraciji v Ljubljani 16. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva, ki pomeni po svojih dalekosežnih sklepih mejnik v zgodovini slovenskega lovstva, Zq več let sem so lovci iz mariborske oblasti stremeli za tem, da bi se poslovanje društva uredilo v skladu s politično razdelitvijo države na oblasti ter da bi tako mariborska podružnica dosegla v okvirju enotnega društva nekaj več avtonomije zlasti v zadevah, ki se tičejo izključno razmer v mariborski oblasti. Neokretnost preobširnega društvenega aparata, oddaljenost in po-* manjkanje stikov je v veliki meri oviralo razmah in razvol O tem vprašanju se je že obširno razpravljalo v društvenem glasilu, končno pa je stvar dozorela tako daleč, da je prišla v razpravo na občnem zboru, ki je po daljši debati sklenil, da tej zahtevi ugodi ter sc izvede primerna reorganzaetja SLD Občni zbor je bil razmeroma slabo James. To je bila edina prilika, ko ste mi mogli koristiti, in to priliko ste točno zamudili Mister Gingle je skomigni* z rameni. Mar se je na prvi udarec udal? Ali pa je hotel neprijetno diskusijo zavleči? — Pravzaprav, je okreuil vam nisem mogel pomagati. Igra je bila izgubljena že vnaprej. James se je ogrel. — Morali bi bili dvigniti alarm To bi me rešilo. — Ne bi vas rešilo, je ugovarjal Gingle, Id se mu je pomalem vračala hladnokrvnost. Da bi Jamesa pomiril, ran je iel pripovedovati in se ponašati. Češ da nenadni napad njega pravzaprav ni preseneti ker je dogodke, kakor so se izvrSili, predvideval. — Torej ste slutili, da nas bo Calinette Izdala? — Kakopak 1 je pritrdil detektiv s hlinjeno skromnostjo. — Zakaj me potem niste obvestili? Mister Gingle se je po sili nasmejal, da bi prikril zadrego. Spoznal je, da se je ujel v lastno past. Napenjal ie možgane, da bi se izmotal — Prepozno sem zvedel... Ko sem odkril njeno prevaro, ni bilo več mogoče kaj ukreniti. Toda maščevanje ne izostane! Zdaj vsaj poznava vse svoje obiskan Radi neugodnih železniških zvez pa je bila udeležba iz mariborske oblasti zelo pičla, V največjem številu so bili zastopani Ljubljančani Občni zbor je otvoril predsednik g. dr. Lovrenc i č, nakar so posamezni funkci-jonarji podali svoja poročila, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Po odobritvi proračuna se je sklenilo, da ostane članarina nespremenjena (50 odn. 25 Din), uvede pa se nanovo pristopnina za vse člane, ki 1. januarja Še niso bili člani. Pristopnina znaša 25 Din, Polovico te vsote je določene za kritje upravnih stroškov, polovica pa pripade Zelenemu križu. Nato se je razvila živahna debata o reorganizaciji društva. Odbor je stavil predlog, naj se osnujeta za ljubljansko in mariborsko oblast samostojni sekciji, ki si izvolita svoj odbor, kojega delokrog se razteza na teritorij dotične oblasti Vsaka sekcija pošlje v centralni odbor po tri delegate, predsednika centralnega odbora, ki ima svoj sedež v Ljubljani, pa voli vse članstvo. Sekcije imenujejo na sedežih srezkih glavarstev svoje srezke odbore in zaupnike »Lovec« ostane še vnaprej skupno glasilo. Od celotne članarine odpade 85 odstoL za »Lovcac, 10 odstotkov za sekcijo in 5 odstotkov za centralni odbor. Po daljši debati, v kateri so nekateri govorniki prav po nepotrebnem ubirali politične strune, je bil predlog soglasno sprejet in poverjena posebnemu šestčlanskemu odboru naloga, da v smislu teh sklepov izdela nova pravila in izposluje njih odobritev, nakar bodo takoj sklicani občni zbori sekcij, da se reorganizacija tudi praktično izvede. Uvidevnejši govorniki so naglašall da bo ta reorganizacija brez dvoma v veliki meri poglobila podrobnejše delo in pripomogla k uspešnemu razmahu društva. Med splošnim odobravanjem je bil nato izvoljen za načelnika centralnega odbora dosedanji dolgoletni predsednik g. dr. Lovrenčič, ki se je za izkazano zaupanje iskreno zahvaliL Tudi vsi izžrebani odborniki so bili ponovno izvoljeni Vprašanje lovskega Jfroja, ki je že dalječasa v diskusiji, bo rešil posebni odbor. Kroj naj bo prilagođen umetniškim in zgodovinskim zahtevam, Pri slučajnostih je poročal inž. gosp. J e n ć i č iz Kočevja o težkem položaju tamošnjih lovišč, ki jih ogrožajo volkovi Letošnjo zimo so se priklatila iz krajiške pokrajine cela krdela volkov, ki so nekatera lovišča popolnoma uničila. Ker lovcem primanjkuje sredstev, občine pa nočejo dati na razpolago gonja-čev, je zatiranje teh Škodljivcev otežko-čeno. Društvo naj intervenira na mero-dajnih mestih in izposluje primerno podporo Po rešitvi nekaterih manjših internih zadev je predsednik ob 14. zaključil lepo uspeli občni zbor z željo, da bi pravkar storjeni sklepi rodili pričakovane sadove in dvignili slovensko lovstvo na ono stopnjo, ki mu po pra-vici gre, Prosveta iz gtedali&ke pisarne. Opozarjamo na delavsko predstavo v drami ki se vrši v soboto dne 5. t, m. ob 20. url V pri zori se Aazengruberjeva narodna igra «Slaba vest». Cene za to predstavo so izredno nizke, ta* ko, da se omogoči tudi najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva dostop k dram* skun predstavam. Abonenti reda D imajo za svoj abonma v soboto operno predstavo «Cannen». Predstava spada v razdeljeni red predstav, iu sicer sta dobila iz tega reda abonmaja C in E «Rigoletto», *Povra* tek» in Gianni Schicchi«, B in D pa opero aCarmerj«. — V nedeljo dne 6. t. m. se viSi v ljubljanski drami premijera Hasen* cleverjeve ekspresijonisticne drame «Goh* sek», v kateri nastopijo pod režijo prof. Šesta v glavnih vlogah ga. Nablocka ter gg. Kralj in Skrbinšek, Ta drama, ki pomeni za naše razmere nekaj povsem novega, se posebno v Nemčiji zelo pogostokrat izva* ja. njena premijera pa je bila v Pragi Spored koncerta vijolinskega virtuoza Vaše Pfihode. ki se vrši danes zvečer ob 30. v Un ionski dvorani obsega te-le točke: iMczurt, vijolinski koncert v d»duru, Bach: Giaconna s klavirskim spremijevanjem Ro* berta Schumanna, Ernst: Vijolinski koncert v fis^mohi, Mendelssohn*Achron: Na krilih petja. MendelasohnsCrne: Uspavanka. Cho-pin*Prihoda: Noeturno. Paganrai: I palpitl — Prodaja vstopnic v Matični knjigami in od 7. ure dalje pri koncertni blagajni v UtiicTLsJci dvorani. sovražnike. Calmetti nakana ne bo uspela! In ko je videl da te njegove besede niso ostavile nikakega sledu na mrkem Jamesovem obrazu, je dodal: — Kolnem se vam, da bova resila mis Perlo! James ni odvrnil ničesar. Bil je razočaran Cndne misli so mu jele rojiti po glavi. Kdo ie bil pravzaprav ta možak, ki se je izdajal za mistra Gingla? Klepetav bahač, pustolovec, ki mu je bilo zgolj do avantur? Milijarder se je domislil skrivnostnih okoliščin svojega srečanja ž njim. nenavadnega detektivovega ponašanja In njegovih čudnih gest. A že je zavrgel svoja sumnlčenja. * — Odidiva odtod, je povzel. Hotel bi znati, kje se nahajava, in želel bi napraviti vojni načrt. Počemu bi plesnila v brezdelju? Mister Gingle se je lokavo nasmehnil. Bil je pomirjen. Zunaj je ležala pustinja. Miša, je stala zapuščena v samoti. Z enim pogledom sta premerila okolico: prerija, kakor daleč je seglo oka Le nekaj dreves je krasilo ouščo. Ne cest. ne potov, ne stez. Mladi igralec se je skeptično zagro-hotal šBeiežnica KOLEDAR D~ tet: Četrtek, X februari* 1927; k-^ t občani: Blaž; pravoilavni: 21. januarja. Makiim. Jutri: Petek, 4 februarja 1927; katoličani: Andrej; pravoslavni: 21. januarja, Ti« m ote i . DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: zaprto. — Opera: zaprto. Kino: MrnUcm «Po*taxjeva hči*. Dvor. "Pozor HarrvU — Ideah * V de banka P« t & Patachon*. Koncert Vaše Ftihode ob 20. v Unionu DEŽURNE LEKARNE* Danes; Trakozcv, Mestni trg; Kurajt, Gosposvetska oesta. Solnce zaide danes ob 17.10, vri d« jutri ob 7.17 in zaide ob 7.11. ZA NASE NAROČNIKE Danes do 18.30 in jutri od 9.—12. ter 16-—1830 dobe letne izkaznice naročniki z začetnimi črkami M in N. Pene protestira... Pepe. tisti, o katerem smo zadnfič porcr ćau. da trna gripo, se je danes zglasil v uredništvu in pravi, da ima za&iran pre* uranieneea nekrologa nekatere tehtne pc*. misleke, ki naj bi jih namesto popravka \ smislu čf. 26 zakona o tisku zabeležili. Pot prevek, je dejal, bi bil jako umesten, i od.* je z njim križ, ker ne ve, komu naj ga posije. Pepe nosi namreč odgovornost za v.u grehe zoper tiskovni zakon, kar jih pri-obči nai Ust, in zato je moral prevzeti tudi odgovornost za svoj nekrolog Zdaj pa m ve, koga bi klicaj pred tiskovni senat, in pravi, da imajo besedo juristi, ki naj wa» devo razčistijo. Pepe je odločno mnenja, da ne kale javno obdolžiti človeka, da ima gripo. GrU pa da je sploh neroden izraz, ker bi jo utegnila javnost zamenjati s konjsko boleznijo v smrčku. Tudi «španska» rti prikladru-ime, osobito ker smo jo pisali z veliko z*3> četnico. Kaj pa Če bi tiskarski {krat Upu. stil s in bi natisnil, da ima Pepe Španko? S'aŠ Pepe je oženjen in bi bilo njegovega zakonskega miru mahoma konec. Špank-so pri nas na slabem glasu, ker imajo vročr, kri in so osobito zakonskim možem zelo nevarne. Pepe meni, da bi se moral naslon njegovega nekrologa pravilno glasiti; *Epi; demija Espagnola ima Pepela*. To bi od. govarjalo tudi dejanskemu stanu, ker je bil Pepe vse tri dni pasiven in je torej ona imela njega, ne pa on nje. Končno je Pepe dejal, da smo zakrivili v svoji kolegijalnosti kleveto aH uvredo ah sploh nekaj, kar škoduje njegovemu dru-lahnemu ugledu. Ko je Sel danes zjutraj v uredništvo, je zrečal več znancev in jim hotel seči v roke, pa so se po vrsti iziru kali in govorili nekaj o Hzolu in gripi. Če pojde tudi jutri in pojutrišnjem tako, je dejal Pepe, nam prinese se en popravek Sport — JZSS. (Službeno.) Za sobotno in ne« deljsko tekmo nujen sestanek danes, v če* t rek ob 6. v kavarni «Emanb>. — Stanje nogometnega prvenstva oa Dunaju. Stanje prvenstva na Dunaju sledeče: BAC. ki je dosedaj neprestan^ vodil se je umaknil Admirl ki je v \Z tekmah dosegla 19 točk. Sledi BAC z 12 tekmami in 18 točkami Simrnering 12. 16, Rapid 12, 15, Hakoah 14. 15. Vienna 12, 14, P. A C. 12, 13, Austria (Amateure) 12, 13. Wacker 13. 12. Slovan 12, 9. W. A C 12, 7. Sportkhib 12. 6, RudoUsnuse! 12, 4. — Suzana Lenglen so poroči Iz Anier:-ke poročajo, da se >e odločila slovita teniška Igralka opustiti svojo športno karijero in se zateči v bolj varen in soliden pristan zakona. Zaročila se je z ameriškim m^njonarjem Bald\vtnom; poroka bo baje še pomladi Lenglenova bo nato nastopali v tenisu le se tu in tam, za svetovno prvenstvo pa se ne bo več potegovala. Kdor plača 25.000 Din dobi za Štiri leta lepo soinčno stanovanje v L nadstropju, ob« stoječe iz dveh aob. Kuhinje, verande in pritikJin. Vselitev takoj. — Alojzij Ceh, mestni del Rožne doline 4 pri Ljub« bani. 270 — Lahko je govoriti o zasledovanju-ali povejte poprej, kako hočeva priti odtod? Kje se nahajava? Mister Gingle se je skrivnostno nasmehnil. — Pojdite z menoj! je predlagaj Napotila sta se proti gozdu. Dospev- Ši na piano, sta zagledala hangar, ki ca je Gingle odprl — He. kaj pravite k temu? je vprašaj. Jamesu so se zaiskrile oči in presenečeno je vzkliknil: — Aeroplan! Kako ie dospel sera — Kaj vam mari? je malomarno odgovoril mister Gingle. Glavno je, da ie tn... Menda je pač odveč vprašanje, č* znate... — Leteti? je dopolnil James. Vase vprašanje je v resnici nepotrebno. Vedeti bi morali da imam kot filmski igra lec v žepu pilotsko izpričevalo. — Ce je tako, gospod, bi vas prosil, da si ogledate, če je letalo uporabno. To je bilo brzo storjeno. Aeroplan je bil še skoraj nov. »Naključje!« bi dejaln Calinette. — Preden se podava na pot, bi bilo dobro, da se nekoliko okrepčava, je menil Gingle odpiraje butiljko starega vina. Nato je segel v žep in privlekel na dan zapeljivo veliko pašteto divjačine. -tev. 27 ♦SLOVENSKI NAROD* dne 4. februarja 192?, Stran 3. Dnevne vesti K Ljubljanu dne 3. februarja 1927. — Odlikovanje. S srebrno medaljo za vestno službovanje ;e odlikovan inženjerski podporočnik Matija P. No* osel. — Odlikovanje naših arhitektov. Aiasa-rykova akademija dela v Pragi je imenovala za člana svoja inženjerske sekcije profesorja zagrebške tehni&Ke fakultete g. inž. Martina Pilar.a in inž. Pavla Jbšiča. — Bolezen prometnega ministra. Kakor poročajo beogradski Osti, je prometni minister general Milosavljevič obolel na lahki tefraenci — Priprave za otvoritev oblastnih skup- ičtn. Notranje ministrstvo je po poročilih beogradskih listov znova naročilo vsem ve-Lklm županom, da ukrenejo vse potrebno za sestanek oblastnih skupščin. Na prvih sejah se oblastne skupščine samo konstituirajo in izvolijo štabu" oblastni odbori. — Iz državne službe. Za tajnika pri okrožnem agrarnem urad o v Mariboru je imenovan dosedanji pisar Jan Osojni k; v višjo skupino je pomaknjena pri istem uradu Marija Pfeferer. — Iz našega državljanstva so izstopili: Rudolf šel iz Voseka, Armand BUin iz LJubljane, Jovan Cepin iz §t Petra pod Sv. goro, Vinko Kerovc iz št. Jurja v Trnju in Martin Kartaš iz Blance. Vsi so spreJeH avstrijsko državljanstvo — Direktni telefonski promet Sarajevo —Dunaj. Postno ministrstvo Je odredilo, da se s 5. februarjem otvori direktni telefonski promet med Dunajem in Sarajevom. S tem so dobili bosarrski kraji direktno zvezo z inozemstvom, ki so jo doslej zlasti trgovski krogi in pa tamošnji listi zelo pogre-Sali. — Slovenski klub v Sarajevu, ki zbira številne sarajevske Slovence, priredi v soboto 3. t .m. večerno zabavo, na kateri nastopi klubov pevski zbor pod vodstvom g Gebaoerja. — »Mis* JugoslaTjac v Budimpešti. Gospodična VTdakovič. ki je bila med jugoslovanskimi krasoticami na konkurenci Fa-nameta izbrana za miss Jugoslavije, je včeraj odpotovala v Budimpešto, kjer se sestane s »koleginjami« iz Madžarske. Rumuni te in Bolgarije. V Budimpešti se bodo skupno predstavile madžarski publiki, nakar odpotujejo na Dunaj h končni konkurenci vseh evropskih lepotic Pri odhodu \z Zagreba so navdušeni časnici priredili Vklakovićev: na kolodvoru velike ovacije in seveda so bili na delu tudi filmski operaterji, >-vič. Otvoritve se je udeležil tudi podžupan mesta G raz g. dr. Pertnsek, ki je v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku pozdravil razstavo v imenu republike Avstrijo ter želel, da bi bila razstava uvod boljšim trgovskim odnosa je m med republiko Avstrijo in našo državo. Uspehi vinske razstave so bili res razveseljivi. Mnoga \ina so bila prodana domačim in tujim trgovcem in zanimanje za naša vina je zelo porastlo. Avstrijski trgovci so izjavili, da je za nje najprimernejše štajersko vino in da ga bodo mnogo pokupili, zlasti potem, ko se zboljšajo trgovske in carinske prilike. Avstrijci hočejo ostati naši stalni vinski odjemalci. Oblastna vinska razstava se je vršila v okusno opremljeni dvorani Društvenega doma. Prireditev je bila v rimskem slogu na brajdah. Razstavljenih" je bilo 500 različnih vrst vina v 2200 buteljkah, ki so bila last 220 razstavljalcev. Vina so bila iz vinskih okolišev mariborske oblasti, in sicer: Haloze, Ljutomer, Ormož, Slovenske gorice, Pohorje, Radgona, Maribor in Šmarje—Rogatce. Vsi obiskovalci razstave so se lahko uverili o odličnosti naših vin, uvideli pa so tudi, da nimamo nobene potrebe za import vina, bodisi namiznega ali desertnega, pač pa da je potrebno, da se naša vina izvažajo, ker se po kvaliteti lahko meriio s iVimcoskim in italijanskim vinom. Razstavni odbor je izdal okusno in zelo pregledno izdelane vinske kataloge po km. ret g. Znpancu, ki bodo služili v vinski trgovini za kažipot tudi v bodoče. Ti katalogi se dobivajo pri razstavnem odboru v Ptuju za 10 Din komad. Razstavni odbor je delal tiho in vztrajno na pripravah za razstavo, če tudi je imel protivnike, ki ie sedaj po razstavi niso utihnili, ker so jim partizanski interesi večji kakor splošne na rodno-gospodarske koristi Razstava je bila neprecenljive vrednosti ne samo za vinogradnike in vinske trgovce v mariborski oblasti, temveč sa vse vinogradnike v celi drŽavi. Zdaj je dolžnost merodaj-nih Činitelje v, da v povzdlgo vinogradništva in vinske trgovine, zlasti izvorna našega vinskega pridelka, store vse potrebne korake in tako pripomorejo našemu vinu do tiste visoke stopnje, ki mu pripada po kvaliteti, našemu vinogradniku pa iz sedanjega mizerne-ga v dobro gospodarsko stanje. Ocenjevalna komisija je delovala tri dni v treh oddelkih, da je za m ogla vsa vina preskusiti in oceniti Po sedaj znanih rezultatih je doseglo vino iz Haloz prvo mesto, drugo iz ljutomersko-ormoškega in radgonskega okoliša, tretje pa pikerčan iz pohorskega okoliša. Za raastavljalce je izdal veliki župan g. dr. Pirkmeier častne diplome, ki bodo v kratkem Času razdeljene. Država je dala na razpolago znesek po 5000 Din, iz katerega se bo nabavilo razno v tu ograda o m kletarsko orodje, ki bo služilo za naprrado vinograd-nikom-razsta vi jalcem. Gmotni uspeh razstave u j velik, ker je imel razstavni odbor velike izdatke, zato >e pa moralni uspeh tem ve^jl Ker je Ptuj vinski centruni ki mariborska oblast ceutrum srednjeevropskega vtnskeaa okoliša, je pričakovati, in to si žolijo vinogradniki in vinski trgovci, da se v Ptuju vsnko ]eio priredi oblastna vinska razstava, združena z vin-skim sejmom. —g Uradni tečaj dinarja v februarju. Finančno ministrstvo je določilo za februar sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleon-dor = 218.80, 1 turška lira — 247.80- 1 angleški funt ~ 276.10, 1 dolar = 56.70. 1 kanadski dolar = 55-30, 1 zlata nemška marka « 13^0, 1 poljski zlot — 6.50, 1 avserilski šiling =s 8, 1 belgijski belge m 7.90, 1 madžarski pengč = 9.95. 100 francoskih frankov ~ 226.50, 100 Švicarskih frankov = 1.095 100 italianskih lir — 245. 100 hoJandskih goldinarjev = 2267. 100 rurmniskih le je v =» 30, 100 bolgarskih levov — 41, 100 danskih kron = 1510. 10r< švedskih kron = 1613, 100 norveških kron = 144.3, 100 pezetov ~ 915, 100 drahem = 73, 100 Kč — 160.50. Ti tečaji veljajo od 1. do 28. februarja. Po njih se računajo tudi pristaniške takse. —g Carinski dohodki od 10. do 20. Jam so znašali 47.053.414 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 10,161 &4(,. v Zagrebu 13.339.S65. v Novem Sadu 7,643 tisoč 362, v Ljubljani 7,890.936, v Dubrovniku 3,388.987. v Skoplju 2.685.499 in v Splita 1,942.919 Dein. Od 1. aprila 1926 do 21. januarja 1927 so znašali carinski dohodki 1^86,714^30 Din, v proračunu ie bilo določeno za to razdobje 1.329,306.938 dinarjev. —g Vidiranje irrurnih spričeval ra. Češkoslovaško ukinjeno. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da je prejelo od našega poslaništva v Pragi poročilo, da je češkoslovaška vlada ukinila vidiranje spričeval o izvoru. -_-g Novi rudokopi v Srbiji. V užički oblasti, zlasti v sreza Zlalibor. so odkrili bogata ležišča mangana in kroma. S pripravami za eksploatacijo teh rud bodo pričeli ie r>v mladi. Vodstvo Je v rokah francoskih inženjer je v. Po izjavi strokovnjakov vsebuje ruda 53 odstotkov čistega mangana in 43 od stoikov čistega kroma. —g Konferenc« srednjeevropskih borz. Na Dunaju se vrši 18. L m. 5iHJa kooferenr^ zastopnikov srednjeevropskih borz. Konferenca ima nalogo, da revidira borzne uzance v srednjeevropskih borznih centrih in jih izenači. Na konferenco odpošljeta svoje zastopnike tudi beogradska in zagrebška borza. Izpred sodišča Molčeča žena. Ljubljanski posestnik Boštjan in njegov^ žena sta se radi nekega stranskega skoka moža hudo sprla in že celo leto ne govorila. Lani enkrat je potrkal pri Boštjana ru bežnik. Gospodarja ni bilo doma, pač pe gospa, ki je pripovedovala izvršilnemu organu, da ima mož dovolj denarja, da bo že plačal. Rubežnik je pa vse eno zarubil nekaj lesa in kravico. Ko je prišel kasneje Boštjan domov, mu žena ni povedala, da so ga rubili, Boštjan pa je prav tiste dni našel dobrega kupca za kravo in jo prodal. Cez par tednov se je spet oglasil rubežnik, pa je videl, da je krava izginila. Ko je opozoril Boštjana, je le-ta rekel, da jo je prodal. Kazenski senat je danes Boštjana popolnoma oprostil; saj je dokazal da ni im^l o rubeži ne duha ne sluha. Boštjan je odšel zamišljen domov, saj mu ne gre v glavo, da je njegova žena taka častna izjema med klepeta vi m ženskim svetom. Za spomin je vsela obleko. Pri posestnikovi ženi Roži v Vodmatu y? služila mlada Banka Milka. Ker se je Kozi dozdevalo, da ima Milka precej dolge prste — saj ji je večkrat kake malenkosti zmanjkalo — je rekla dekli, da je pri nji odslužila in naj lepo pobere šila in kopita. Milka je odšla, pa se fe nepričakovano znašla pred sodnikom. Rekla je, da se je s krvavečim arcern poslovila od svoje dobre gospe, ker pa ni mogla ggosp same vzeti s seboj* je vzela za spomin lep predpasnik, šerpo in spodnje krilo. Milka je pa zdaj tudi dobila za spomin 2 dni zapora, pa še obleko je morala vrniti tej svoji gospe, ki je tako neusmiljena, 4 a ji niti »spomina* ne privošči Poslano «Slavenski banki», podružnica Ljubljana. Z ozirom na Vaš opomin z dne 27. ja« nuarja 1927, s katerim me opominjate, da naj poravnam neki saldo v /nesku 145^40 dinarjev, ki da Vam ga baje dolgu jem. naj« kasneje do 5. februarja, izjavljam, da ni« sem nikdar in nikoli iskala v Vašem zave« du kakega kredita, zato tudi ne more obsto* jati tak dolg. Imam v Vašem zavodu pač tekoči račun, ki pa izkazuje neki znesek v mojo korist. Ta opomin mi sedaj pojasnjuje razšir* jene govorice o mojem dolgu pri Vas m o stanju moje tvrdke. Te govorice !>o ugledu tvrdke dokaj škodovale. Radi moje tri« dnevne odsotnosti sem prejela opomin iele v soboto dne 29. p. m. v roke. V četrtek dne 3. t. m. sem hotela osebno urediti in pojasniti to zadevo v Vašem zavodu ter dokazati da ne dolgu jem ničesar, pač pa mi dolguje zavod na mojem tekočem raču* nu neki znesek. Od službujoče uradnice sem bila na prav nekulanten način že na stopnicah sprejeta. Zahtevala je v eni sapi plačila, a potem po dobljenih informacijah zopet, da ml ne bo treba nič plačati Za* htevam tem potom od ravnateljstva, da zadevo preišče in da v časopisju izjavi da ne dolguiem zavodu ničesar, da se tako ohrani soliden ugled moje tvrdke. IVANKA SMALC. Ljubljana, Marijin trg 1. 99 n Darujte za „Društvo slepih" Stran i. .SLOVENSKI NAROD, dne 4. februarja 1927. Štev /7 M. Zamik: 18 Narodni mučenik Pepe Škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Brna je žival selivka. Odkod pri* haja k nam, ni znano. Prikaže se pa samo v Ljubljani in samo na pustni torek popoldne. Se pred pepelnico na* vadno pogine ob kaki i\rčmi, ker menda ne prenese vinskega duha, ali so pa naši kraji ji premrzli. Takrat tudi od sebe da požrtega moža, katerega potem prijatelji z vinom, klobasami, krofi in drugimi dobrimi rečmi krepčajo.* Cunjarjev France je bil mesarske žlahte, pri kateri je tudi hlapce val. Dolge srage nepočesanih las so mu bile položene v čelo in že osivele. Sinje lice je izpričavalo velikega sovražnika vode. Višnjevkasti nos, kumara, mu je visel čez usta, debela spodnja ustna pa se mu je tudi povešala in mahala iz profila, kakor bi čakala, da vjame nos, če pade doli. Pod polžastimi, solznimi očmi je imel debele vreče Sicer pa trden^plečat in nevisok človek. Njegova glava, obraz sta spominala nekaj na starorimskega vojskovodjo in politika Marija. On je bil dolga leta eden glavnih nosilcev brne za kako mesarsko skupino ■mask s »forštata«. t. j. s šentpeterske ceste. Nekoč se je pa že na pustno nedeljo tako naklesal, da še v torek ni mogel na nogah obstati. Tedaj je nekdo porinil Pepeta na to odlično mesto, kakor te-legrafirajo v operi po kateregakoli dosegljivega gosta, čc tenor nenadno ohrtpne, kajti trgal se ni nihče za mesto nosilca brne. Žival je bila precej težka in pod kocem ali kožuhom sopsti in se potiti ni bilo zabavno. Pepe je izvrstno debitirah Brna se je z odprtini žrelom zaletavala proti hišnim vratom, da so otroci in dekleta cvileč bežali v veže, je plesala in se vrtela ter tulila. Maškara, ki je imela na glavi star cilinder, čez obleko pa primerno nabasan ošpetelj najdebelejše gospe mesarice, njen »junteriat« (spodnjo kiklo) iz rdečega, križastega por-benta, na nogah pa škornje, je vodila brno za vrat na vrvi. Od časa do časa je brna dobila v spodbudo par udarcev z brezovo metlo čez hrbet. Druge maškare so rjoveč rogovilile okolo te glav* ne figure. Tako je Pepe robotal, krepčan s po-žirki žganja, vse zimsko popoldne. Celo okrog Zvezde je smel korakati s svojo skupino, toda le trikrat Več ni dovolil tedanji mogočni komandant policajev, ki je nosil silno visoke pete in hodil v svoji uniformi okolo kakor petelin. S svojo črno špansko brado in kratkim kljukastim nosom, ki je z divjimi očmi vred živo spominjal na sovo uharico, je bil podoben brazilijanskemu generala, dasi je med narodom vžival neodlično ime Koritarjevega Janeza. V Zvezdi je bil namreč na pustni torek velik »korso«, ljudje boljši stanov so promenirali in se obmetavali s skeie-čim konfetijem iz pobarvanih žitnih zrn; igrala je vojaška godba in s kazinskega balkona je nemško meščanstvo metalo pomaranče doM med vrvečo in za rumene sadove tepočo se mladino, ki je po starem običaju imela šole prosto popoldne. Celo uradi so bili od poldneva dalje zaprt; Kurentu naljubo! Konec koncev Pepetovega brnova-nja je bil velik pretep v Selenburgovi ulici. Pozno zvečer se je privalila dotična družba maškar iz Čitalniške veže nasproti Kazini. Hoteli so Še k »Šnddeij-birtu*. To je bilo tam, kjer je danes dvonadstropna hiša poleg Kazine. Ob cesti je bila meter visoka ograja iz lat z vratci. skozi katera se je čez prazen svet šlo v ozadje, kjer je bila mala. a radi finih stvari slavna gostilna. Včasih si je pri »Šnodeljbirtu« napravila kava-lirska družba zajutrek ali večerjo, pri kateri ni manjkalo jastogov in šampanjca. Na kazinskem vogalu je stala živahna nemška družba, ki se je tudi preveč navžila pustnih dobrot. Ko so zagledali iz Čitalnice jadrajoče maškare, je eden zaklical: »A da schauts,' da kommen ja alle die windischen Pervaken daher!« To je bilo toliko, kakor vojska. Maškare so skočile tja, nekaj Nemcev je zbešalo v kazinsko kavarno, nekaj pa je bik) odrezanih in so morali v Šelen-burgovo ulico. Ker je bil pa del maškar že tudi tam, so bežeči v svojem strahu začeli skakati in lezti čez remeljne na Šnodeljbirtovo dvorišče. Slovani za njimi z odtrganimi remeljni. In je bila borba, krik in vik, dokler ni prihitelo nekaj stražnikov, ki so par maškar še dosegli in jih odvedli v rotovške špehkamre Stvar je imela dve vlažni posledici. Pepe je, odet v brno, s svojim gonja, čem bil že na Šnodeljbirtovem dvorišču, ko so buknile sovražnosti. Bil je najbolj pijan in že čisto apatičen. Zato ga je gonjač kratkomalo z brno vred prislonil ob zid in stekel tovaršem na pomoč. Pepe je upod brne zdrknil na tla in zaspal. Ko so šli zadnji gosije od Sno-deljbirta, so ga našli poleg prevrnjene pošasti. Brno je gostilna spravila, češ bo že kdo ponjo prišel. Toda kaj s Pe-petom, da na dvorišču ne zmrzne? Zbuditi ga ni bilo moč. Veseli gostje so ga prenesli v prazno kamro in pri dobro jim poznanem lastniku tedanjega pogrebnega podjetja so mu naročili vse drugo. Al s« že vpisan v vol In > 'men k? To in ono Usodna cesta Iz Chuchia v Zbraslavo na Češkem vodi gladka ravna cesta, ki spada med najlepše ceste v ČSR. Ta cesta je av* tomobil istom in motociklistom zelo nevarna. Lani je zahtevala več člove* ških žrtev in letos sc je pripetila na nji že druga smrtna nesreča. Pred 14 dnevi se je ubil mladi tovarnar Vydra, ki je vozil po cesti z motociklom tako naglo, da pri mostu ni mogel zaviti pravočasno v stran. Zaletel se je z vso silo v most ter si razbil glavo. V nedeljo zvečer se je peljala v Zbraslavo večja družba. Cesto je po* krivala tenka plast snega, kar bi mo< ralo opozoriti šoferja, naj vozi previd* no. Toda šofer se za sneg ni zmenil. Pognal je avto z največjo brzino. Blizu vasi Lanovičke je avtomobil spodrsnil in se zaletel v bližnjo hišo. Udarec je bil tako močan, da je obležala soproga uradnika čalka na mestu mrtva. Inže* njer Wurm si je zlomil levo nogo, nadporočnik Pulkrabek in ga. Soukupo* va sta zadobila težke notranje poškod* be. Ga. Čalkova je bila znana kot veli* ka ljubiteljica jahalnega sporta. Lani se je udeležila vseh dirk in dosegla le* pe uspehe. Pri nekaterih dirkah je od* nesla prvo, odnosno drugo nagrado. Njena tragična smrt je vzbudila med športniki splošno sočutje. Nazadovanje porodov v severni Evropi Splošno je znano, da je število po* rodov v zadnjih 20 letih v Franciji ta* ko padlo, da presega povprečno samo za 60—80.000 število smrti. Mnogi ne vedo. da so nekatere države severne Evrope v tem pogledu Še na slabšem. V Franciji je znašalo število porodov 1. 1901 — 910.000. L 1913 — 790.000 in L 1925 — 768.000, tako da je odpadlo na 100 prebivalcev povprečno L 1901 22.3 %% 1 1913 18.9 % in 1. 1925 18.7 % porodov. V Nemčiji je znašalo to raz* merje 35.7, 27.5 in 20.5 v Belgiji 29.4, 22.4 in 19.6, na Danskem 29.7, 25.6 in 21.1 %, v Angliji 29.0. 25.0 in 18.6 %: ha'Norveškem 29.6 25.2 in 19.8 odstotka, na Švedskem 27.0, 23.1 in 17.5 %, v Švici 29.1, 23.1 in 19.3 %. Iz teh podatkov je razvidno, da je število porodov v Angliji in na Svod« skem še bolj padlo kot v Franciji. Tu* di v Nemčiji so porodi rapidno naza« dovali. Zanimivo je. da število poro* dov v Franciji 1. 1913—1925 ni tako pad'o kakor v drugih državah, dasi je izgubila Francija v svetovni vojni naj* več mladih mož. Vzrok ie ta, da je Francija zadnja leta nudila mnogim rodbinam izdatno denarno podporo. Narodna skupščina je sprejela več za* konov o podpiranju siromašnih rodbin in mnogi francoski veleindustrijalci dajejo svojim delavcem poleg plače še posebne rodbinske doklade. Poleg te* ga dobi mati številnih otrok državno odlikovanje in uživa splošen ugled, do* čim je bila njena plodnost pred vojno predmet zasmehovanja. Ti ukrepi so nazadovanje porodov v Franciji sko^ raj popolnoma ustavili. V nekaterih okrajih je število porodov zadnja leta celo poskočilo. Sledovi davnih umorov V avgustu 1. 1918. se je vračal neke temne noči B. Prochazka iz Obedko* vic na Moravskem od svojega brata. Naenkrat je zaslišal ob cesti stokanje. Ko je stopil v cestni jarek in posvetil z vžigalico, je zagledal onesveščenega mladeniča, malo dalje pa drugega ne* znanca, ki je še kazal znake življenja. Prochazka se je vrnil hitro v Obedko* vice, kjer je poklical svojega brata in fupana ter prepeljal z njuno pomočjo ranjena mladeniča v bližnjo vas k svo* jim roditeljem. Tu so spoznali, da sta ranjenca domačina Rihošek in Foltv* nek. Oba sta še isto noč v naročju svojih roditeljev umrla. Orožniki so Prochazko za samaritanski čin arett* rali in ga obdolžili dvojnega umora. Sele po temeljiti preiskavi je bilo ka* žensko postopanje proti njemu ustav* ljeno. Letos po novem letu je začel širiti delavec Olcjšek po vasi vest. da ve, kdo je L 1918. oba mladeniča umoril. V dokaz svoje trditve je kazal tudi nož, s katerim se neznani morilci svoji žrtvi zaklali. Vest se je nat^o širila in orožništvo ie OlejŠka zaslišalo. Izka* zalo se je, da sta potrkala usodne noči na vrata njegovega stanovanja doma* ča fanta Fuks in Kubinck Oba sta bila zelo razburjena. Hlače sta imela okrvavljene. Olejšek ju je vprašal, od kod kri na njunih hlačah, toda odgo* vora ni dobil. Prenočila sta pri njem in zjutraj sta pri zajtrku priznala dvojni umor. Na podlagi Olejškove izpovedi so orožniki oba fanta aretirali. Morilca sicer priznavata svoj zločin, izgovarja* ta se pa, da nista imela namena urno« riti Rihoška in Foltineka. marveč sta Čakala ob cesti na dva druga mladeni* ča, s katerima sta imela stare rečune radi nekega dekleta. V temi sta se zmotila in napadla nedolžni žrtvi. Če cigan kupuje konje Med cigani tvorijo konjski tnešetar-zi posebno skupino Vživajo dvomljiv sloves, da ti prodajo najstarejšega in najslabšega konja kot najboljše blago. Znano je, da znajo opiliti konjem zobe, ostric grivo, naravnati kopita, će potrebno celo spremeniti barvo konja. So pa med njimi seveda tudi poštenjaki, ki kot ljubitelji konj prodajajo res le najboljše blago. Toda ti so v tako neznatnem številu, da ne morejo zabrisati slabega glasu ciganskih konjskih mešetar-je*/. Dasi je konjskim kupčevalcem vse to dobro znano in so pri kupčijah s cigan; skrajno previdni, vendar le tnintam kateri nasede. Tako se je zgodilo tudi posestniku Marku Čaji v Sikirevcih. ki je prodal nekemu ciganu dva konja za 12.000 Din. Cigan mu je mesto denarja zastavil 20 velikih in 10 malih dukatov. Dogovorila sta se. da mu prinese v 14 dneh denar, v nasprotnem slučaju pa lahko Čaja vnovči zastavljene dukate. Ker cigana v dogovorjenem ćašu ni bilo več nazaj in je zaman čakal na svoj denar, se je Caja te dni napotil v Zagreb, da proda zastavljene dukate. Nič hudesa sluteč .ie stopil v prvo banko ter prosil naj mu dukate po trenutnem kur^u zamenjajo. Banka pa je zamenjavo odklonila, ker se je takoj ugotovilo, da je kmetic ciganu prav pošteno nasedel. Dukati namreč niso bili pravi, marveč pristnega ciganskega izvora. Cigan jih je napravil iz navadne pločevine ter samo na zunaj nalahno pozlatil. Ogoljufani kmet je cigana sicer ovadil, toda malo verjetno je. da bo kedaj prišel do svojega denarja._ MAKULATURNI PAPIR a Din 5.— prodaja uorava «Slov, Naroda*. Preobrat v izdelavi terminskih koledarjev! Neznaten trošek za dolga letal Praktično! Pregledno! Zanes* Ijivol Jaz ne pozabim nič! Hva» la »ORGANIZATORJU«! — Beležni in terminski koledar ^Organizator* je tako neob« hodno potreben, enostaven in praktičen, da bi ne smel manj* kati niti v najmanjšem niti t največjem obratu ali uradu! —-Prinaša automatično vsako po* trebno beležko o pravem Času. Enkratni trošek &c vam tisoč* krat izplača. — Zahtevajte no* seben prospekt. Cena komplek-ne garniture Din 90.— franko. — EcPni proizvajalec: »ORGANIZATOR«, družba z o. z., tvornica pripomočkov za orga* nizatorično tehniko in umno gospodarstvo. CELJE.LAVA 9. 33 L , 5 ... V globoki žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja nadvse ljubljena hčorka, gospa Marfa Klavora roj Gorju o poštna uradnica dane^ ponoči po kratki in mučni bolezni v 28 letu svoje starosti, Drevidena 6 tolažili sv. vere. v bolnici Križni šiv egtra reda v Ormožu mirno v Bogu zaspala. Pogreb blasre pokojnice se je vršil 3. februarja ob 15. uri izpred hiše žalosti na župno pokopališče pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Sv. mase zadušnice se bodo brale 4. februarja v župnih cerkvah pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in v Ormožu. V Ormožu, dne 1. februarja 1027. Žalujoča mati Marija Dimnik ZAHVALA. Povodom smrti našega preljubega, nepozabnega očeta, tasta, starega očeta, vladnega svetnika, ravnatelja Franca U/ies haleria smo sprejeli od vseh strani toliko izrazov odkritega sočutja in sožalja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Radi tega izrekamo tem potom vsem svojo prisrčno in globoko zahvalo, zlasti pa prevzvišenemu vladiki g. dr. A. Jegliču, ki je spremljal živ-Ijensko delo pokojnega z velikodušno požrtvovalnostjo, mestni občini ljubljanski in njenemu zastopniku g. dr. A. Mecingerju za vso ljubezen in naklonjenost, prosvetnemu inšpektorju g. dr. Drag. Lončarju, za ganljive poslovilne besede, zastopnikom ljubljanskega vseučilišča, slav. prof. zboru II. drž. gimnazije., pevskemu zboru Glasbene Matice za pretresljivo petje, stanovskim tovarišem, zastopnikom uradov in vsem drugim, ki so spremili nepozabnega pokojnika na. zadnji poti in počastili njegov spomin, ter okrasili njegovo krsto s prelepim cvetjem* Liubljana-Dunaj, 2. febr. 1927. Žalujoči ostali. a darila so: • šivam stroj . ORITZNEft in p etilni strofi - OlltliCČ - * - - tiainiiie cooe. — Tud* na obroka. — Večletn? garancifa. — Natnove se opremo. LJUBLJANA. Sv Petra nasip t Poln rttivcnig' >«eniKi a mu iC-ielOli rtič Ne zamudite ogledati si najlepši film te sezije, prekrasni, originalni v sovjetski Rusiji izdelani vele film Poštari eva hči ki je dosegel pri popolnoma rasprodanih predstavah kolosalni uspeh. II o c 00 1 m* I en 6> vqji umetniški igri slavni ruski sgraici Ivan Mo* skvin. Vera Malinovskaja. ii. Tamarin, Tihomirov in drugi. — Prekrasna igra. Izvrstna režija. — Originalni naravni posnetki iz daloe Rusije. — Krasna godba prvovrstnega umetniškega orkestra pri vseh predstavah. Elitni Kino Malica, nainglednei§i kino v -Linhliani Tel 124 30.000 Din brezobrestnega posojili in Še nekaj plačam za stanovanje dveh ali ene večje sobe s kuhinjo t'onudbe na upravo list;» pod »Brezobrestno tv soj ilo 248«. Šofer-mehanik, trezen, dober vozač z dobrimi spričevali, išče mesta za tovorni ali lu» iv>uzni avto; gre tudi h kaki aprovizaeiji Ceni ronudbe pod aSotei 25b* ;-.a upravo «slov Na.> Več spalnic iz hrastovega, orehovega tn mehkega lesa ter več kt.hintskih oprav — pro? dam. — JoLip Komiki Zcornia Šiške št 51 — l*elo *^>lidno — Ceni .rlzkc • 4j Prometni zavod za premog d. d Ljubljana odaja po najugodnejših cenah in samo na debelo: domaći m »nozemski za domačo kurjave m industrijske svibe Premog Kovaški premog -hvrs, K O iS S varniSki. ptavžaiski in plinski Brikete Prometni zavod ?a nremog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 15/1 OCARINDENJE —- •rseu uvuzmu. zvozmb tn tranzitnih pošiljk oskrbi unu . skrbno >n po naimžji