UREDNUTVO 04 UPKAVl.: LJTJBLJ AJNA, PUOdNUKVA ZASTOPSTVO aa ofiMt Is Kraljevina Italije ti DNIONE PTTBBLJCTTA ITAUANA 8. L. MILAJfO OONCESSIONARIA ESCLUSTVA pcr la pobbhcrtA dl piurciiienza jtaHana ed aaterm: UNIONE PTTBBLJCITA ITAUANA ft. A, MILANO. Delavnost topništva in prednjih oddelkov Ker veta potopila sovražno pedtnornico — Letalsko bombardiranje nasprotnikovih oskrbovalnih središč Citavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. maja. naslednje št. 1074 vojno poročilo: Na severnem tuniškem področju so osne čete izprarnilr kraj Mateur; na ostalem bojišču so bil«- menjajoče topniške akcije in živahna delavnost prednjih oddelkov. Skupine na^eg-a letalstva so v nočnih napadih napadale oskrbovalna središča nasprotnika. >«afca korvetu pod poveljstvom korvetne-jra kapitana Albert« Cececaccija iz Ankone Je potopila sovražn.> podmomieo; pove'j-nik. .> oficirjev in 41 mož posadke so bili nje ti. Angleško spoznanje in priznanje Lizbona, 3. maja, s. Laddel Hart piše v* >Daily Mailu o položaju v Tunisu: Napadi na sovražno mostišče med Tunisom in Blzerto so se izkazali za izredno težavno podjetje. Izredno žilav odpor, na katerega sta naleteli angleška 8. in 1. armada pretekli teden, je potrdil pametna pričakovanja senerala Eisenho\vra in razpršil lahek optimizem. Sedaj je očitno, da nagel umik čet Osi nikakor ni bil poraz, temveč premišljen ukrep za pridobitev časa in utrditev r.ovih obrambnih postojank ob asalivu Hamameta, sevem« cd Enfida villa. Strani junaštva v zgodovini transportnega letalstva Rim, 4. maja s. Med specialnimi letali- ki so se najbolj izkazala med operacijami na afriškem bojišču, zavzemajo transportna prvo mesto. Sam sovražnik jc mudaril važnost trans-portneca letalstva, ko je odkrito priznal, da so «ja italijanske sile na tem področju prekosile. Zc uspehi med etiopsko \ojno in med operacijami za zavzetje Albanije so prikazali sodobnost močne uporabe transportnih 'etal ne samo Slede na vzpostavi j enia zvez temveč tudi gie* de na izvajanje samostojnih akcij, katere bi te/ko izvršilo dru^o orožje. NTa podlag teh bdaišenj od prlčetka sedanje vojne je Kr. le- talstvo ustanovio posebno poveljništvo za skladno udejstvovanje letalskih transportov, ceear naloga je biLa tudi organizacija civilnih letalskih zvez, ki so se v mirnem času in povsod na svetu močno uveljavile. Novi organizem, ki je b:l podrejen glavnemu stanu Kr. letalstva, je dobil ime »Povelj-nrštvo specialne letalske slu?be« (CSAS). Način, po katerem opravljajo svoje naloge, ki so mu bile poverjene jasno kaže dejstvo, da sc bile zveze z italijansko vzhodno Afriko za 2otovljene nad leto dni izključno po zračni poti Z letali se je prevažalo strelivo, zame-nialn; deli, zdravila, pc-šta. osebje in celotna lovska letala, kar je omogočilo junaškim letalcem imperija, da so se do zadnjega upirali sovražniku, ki je imel na razpolago vse. Istočasno so letala tega povelimštva vzdrževala zveze z italijansko prekomorsko posestjo ter so zredn0 pomembno prispevala k operacijam na balkanska fronti in na rusk- fronti- zlasti pa na fronti v severni Afriki Predvsem ie transportno letalstvo napisalo junaške stran: svoje z'joduvine po angleškc^ameriškem ;zkrcanju v Alžiru. Samo zaradi naglega nastopa transportnega le= talstva je bilo mogoče poslat na tunika leta lisca kontingente čet ki so s-: zagotovili oporišči Tunis in Bizerto. proti katerima je sovražnik prodiral ne da bi nalete1 na kak-nc oviro. Po zaslugi predanost fch 'iinn^kib posadk je bilo mogoče ojač:t m oskrbovati z letali pripeljane čete in jim omogočiti ofovla* dovanie sovražnika, dokler niso nastopila mornarska sredstva in zbolj^ala položaj. Nato so posadke transportnih letal, ne meneč se za hude izgube zaradi delovanja nasprotnega letalstva, ki je skušalo z vsemi sredstvi prekiniti niihovo udejstvovanje. vzdrževale zvezo med Italijo in tuniškimi oporišči 6 prevažanjem moštva :n potrebščin v kohčinah kakršne doslej nikoli niso bile dosežene na vojnih frontah. Večkrat so poročna glavnega ^tana Obo= roženih sil omenila dogodke. k;itcr?h junaki s<" bile posadke našega transportnega letalstva. Udejstvovanje tega letalstva, dokaz: predanosti in požrtvovalnosti, s katenm 'e opravljalo svojo nad vse težavno nalogo, postavlja posadke SCAS v pr\o črto med bojevniki Ob n zenih sfl Iz „Odredbenega Itsta?' Novi inšpektorji Stranke Rim, 4. maja, s. ->Odredheni list c PNF objavlja: Od Duceja so bili pozvani naslednji tovariši v službo Revolucije v svojstvu insr*eJctorjev Stranke: Aielli 1'mbeto, Ceratto Giuseppe, Orni AlessandLro, Bo-nanHci Sandro, imetnik zlate kolajne in vojni slepec Borsani Carlo. P*antorri Dino, Assabbo Leonardo, Fos-*a David. Giagolli Olao. Gatto Salvatore, Giuliani Sandro, Giunta Francesco. Ma-naresi Angelo, 3Iittica Domenico. Oeffettu Martino, Paladino Pasqtiale. Fignatelli Valerio, Kavasio Carlo, San-giorjrio-Giorg^io Maria, Tarchi Angelo in Taeehio Vincenzo. Inšpektorji ne pripadajo direktoriju in so V odvisnosti naravnost od tajnika Stranke. Posle opravljajoči tovariši, kate-lih ni v tem seznamu, prenehajo s funkcijo. Barbarski ameriški napad na italijansko bolniško ladjo Oporišče. 4. maja >. Nekaj dni po napada na GioobcCo je ameriško letalstvo dodalo nov zločin vrsti svojih zlodel. To pot je bila njegov cilj neka bolniška ladja z 900 ranjenci in bolnik:, ki so se vračali s tuniške fronte. Ladja je prišla v naše pristanišče z \ndnimi znaki nizkotnega sovražnega napada. Pni napad na ladjo so izvedli gangsteri; »raka 29. aprila. Ob 13.10. ko je plula ladja proti Tunisu, je skupina 12 ameriških bombnikov nizko priletela nad ladjo in odvrgla nanjo številne bombe, ki so padle kakih 50 metrov od ladje. Ladjo je zadelo več drobcev od bomb. Za ta dan ni bilo hujšega. Hujši napad, v katerem je bilo ranjenih r5 ljudi in ki je utisnil ladji svoje znake, se ie dogodil naslednji dan pred rtom Car-tagino ob 15.55, poldrugo uro po odhodu :z Tunisa Ladia je imela na krovu ranjence in bolnike. Nekateri rekonvalescent: so bili ob tej uri na prostem, da bi uživali sonce lepega popoldneva. Nenadoma se je začulo v oddaljenosti značilno brnenje letalskih motorjev Kmalu nato se je približala skupina 15 do 16 sovražnih letal, ki so letela zelo nizko. Nihče ni mislil, da gre za sovražno akcijo, kajti ladja je plula sama z vidnimi znak Rdečega križa, kateremu je ed-nemii zaupala svojo obrambo in obrambo neoboroženih. ki 50 bili njeni gostje. Toda vse to ni odvrnilo posadke sovražnih letal, da ne bi izdajalsko napadle. Skupina je odvrgla bombe, ne da b zadela ladjo, nato pa so se tri letala zelo nizko spustila in se zagnala proti nebranjeni ladji. Topiči in strojnice letal so stopil: v akcijo in bolniška ladja je bila obstreljevana od letečih :an gst erjev. Poveljnik je bil na mostu ob krmarju Antoninu Verbosu iz Messine. Projektil kalibra 25 mm ie preluknjal steno poveljniškega mostu in prodrl v prostore krmar ja, kjer je eksplodiral. Krmar je bil hudo ranjen z dvema drobcema na levi strani in v prsa, poveljnika pa je ostal na ču-dežen način nepoškodovan. Sovražn? letalci so s strojnicami streljali rca rekonvalescente na krovu in zadeli kakih 10 bolnikov Drugi 25 mm projektil je prestrelil kurrnjo za posadke in lahko ranil dva kuharja. V kirurg~Ičnem oddelku ki se nahaja v spodn-*em delu ladje, je ležal brodolomce Giuseppe Mussolino iz Reg-gia Calabrije, katerega je bolniška ladja pobrala ko je plula v Tunis. Projektil je predrl steno in zadel nesrečneža ter ga hudo poškodoval na lobanji. Na ladji smo videli povsod znake sovražnika zločinstva, katerega obsojajo vsi zavezniki. Skupina angleških in degolističnih ujetnikov, ki se :'e tudi nahajala na ladji, 7e ožigosala (divjaški napad, ki je ponoven dokaz načina vojskovanja Rooseveltovih vojakov. Mornarica in železnica sta na višku svojih nalog Rim. 4. maja. s. Senatu je bilo predloženo poročilo o proračunu za ;'avna dela. Poročevalec Cozza je omenil rnzne zakonodajne cćločbe, ki jih je odredil Duce posameznim ministrom, da bi se v sedanjem trenutku opustilo sleherno delo in preprečili stroški, ki niso v tesni zvezi s smotri vojne. Senator Cozza je poročal o raznih ukrepih v tem snvslu. nato pa p: udari.. d3 ministrstvo za javna dela uspešno sodeluje z vojaškimi ministrstvi glede vojaškega prometa in proizva-anja elektr čne energije, ki Je važna panoga vojne 'ndustrije. Opozoril je na nove težke nalege ministrstva za reparacijo vo*»ie škode na področjih, ki so pršle pod italijansko oblast kakor tudi na področijh Italije same, kjer je Sovražne barbarstvo na divjaški način po- vzročilo škodo civilnemu prebivalstvu v nezaščitenih krajih. Takojšnja učinkovita intervencija, se je vedno izkazala za uspešno in vredno najvišje pohvale. Poročevalec je nato prikazal udejstvovanje v raznih odsekih, ki se opravlja navzlic sedanjim težko-čam. Nadaljujejo se dela, katerih prekinitev bi povzročila hujšo Škodo, vzdržujejo se javne zgradbe, zlasti pa ceste, kar je velikega vojaškega pomena. Predloženo je bilo tudi poročilo o proračunu prometnega ministrstva po senatorjih Antoni j u Foschiniju in senatorju Corsi. Poročevalec Fosch.'ni je cčrtal stanje svetovne trgovske mornarice in govoril o vojn! proti prometu na morju in o sovražnem trgovskem brodovju, ki mu zadaja neprestana podmorniaks, vojna Osi hude Brezuspešni sovjetski napadi ob Kubanu Obstreljevanje Petrograda — Nad zapadnim zasedenim sestreljenih 14 sovražnih letal zapadu in nad Nemčijo me I terorif»Uenimi napndi na civilno prebivalstvo sestrelilo 482 sovražnikovih letal, po veČini večmotor-nih rjombnikov. Nad ozemljem Italije, v Severni Afriki in nad operativnim prizoriščem Sredozemlja, so iJtalijansko in nemško letalstvo, edinice mornarice Osn in itaJijar-.sko-nemške sile v Severni Afriki sestrelile 4S5 sovražnih letal. Anglosaški letalski poraz nad Nizozemsko Berlin, 4. maja. s. Včeraj popoldne med 17. in IS. uro je, kakor se doznava iz vojaškega vira, v dopolnilo današnjega vojnega poročila nemških oboroženih sil, 30 sovražnih bombnikov, zaščitenih z lovci, napadlo obalno področje Nizozemske. Nemški lovci so se takoj dvignili in nap.dli sovražne skupine bombnikov tipa ^Venura^, vBos.ton m ^Spitfire«, ki so se zadrževale v višini okrog 5.000 m. V ostrih letalskih dvobojih je bilo sestreljenih 9 bombnikov ^Venturac^ nadaljnji bombnik pa so zrušilo edinice nemške vojne mornarice. Nadalje je sovražnik izgubil 2 Spitfira in 2 bombnika tipa Boston zaradi posega obrambe in letalstva. Nasprotnik je torej izgubil več kot eno tretjino napadajočih sil, dočim se j samo dve nemški lovski letali nista vrniti i na svoje oporišče. Ob norveški obali sestreljena angleška letala Berlin, 5. maja s. Dve angleški izvidni-I ški letali, k; sta včeraj popoldne skušali Iprodreti nad norveško obalno področje, sta bili napadeni in sestrel i en i od nemških lovcev. Iz Hitlerjevega gi^vnejra stana, 4. maja. Vrhovna peveljn štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Sovražnik je nadaljeval svoje težke napade proti kubanskemu mostišču, vendar tudi včeraj n\ mogel doseči nobenih uspehov. Hudi t brnmbni boj; trajajo dalje. \a ostali vzhodni fronti je dan potekel mirno. Težko topništvo kopne vojske je z dobrim učinkom t n^trel jevalo za vojno važne naprave v Petrogradu. N"a timiški fronti ni bilo nobenega bistvenega bojnega delovanja. .Med načrtnimi pokreti so naše čete v severnem odseku, sprva neopaženo od sovražnikat zasedle ugodnejše postojanke. Pri tem je bilo mesto Mateur po uničenju za vojno važnih naprav brez boja prepuščeno nasprotniku Pri dnevnih napadih angleških letalskih i ddelkov na obalo zasedenega zapadnega ozemlja je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal, med njimi 12 bombnikov. V letalskih bojfh sta bili izgubljeni dve lastni lovski letati. Sovjeti so letos izgubili že nad 4000 letal Berlin, 4. maja. s. Kakor poročajo iz pooblaščenega vira, so Sovjeti od januarja do danes izg-ubili na vzhodni fionii 4076 letal Velike izgube ameriškega letalstva v aprilu Berlin, 4. maja. s. Ameriško letalstvo je v aprilu izgubilo, kakor se doznava iz pooblaščenega vira. 967 letal. V teh izgubah so upoštevane izgube v Evropi in v Severni Afriki. Protiletalska nemška obramba je nad Norveško, n-3d zasedenimi ozemlji na Bsji v raznih odsekih vzhodne fronte Učinkovita delavnost nemškega letalstva Berpn, 4. m^ja. s. V dopolnilo poročila p-vcljstva nemških obo'x>ženih sil ugotav-| lja DNB. cia na vsej fronti od Rostova do skrajnega sever? včeraj ni bilo pomembnih operacij. Sovjeti so osredotočili svoje napade na fronti kubanskega most šča. zla~ sti na ozki predel južno cd Krimske. Sovjetski napr.d. pred katerim je močno delovalo sovjetsko torništvo ob podpori močnih skupin lrtal in ka.kih 100 tankov, se je tudi to pot razbil ob žilavem odporu branilcev ki 90 zadalj Sovjetom hude izgube na ljudeh in potreb5čmah. Tudi med temi operacijami se j2 nemško letalstvo izredno aktivno udeleževalo bitke s tanki in pehoto. Med dnevom so Neme j sestrelili 36 sovjetskih letal, nadaljnjih 9 letal pa s? zrušili slovaški in hrvatski letalci. Samo eno nemško letalo se ni vrnilo na oporišče. Nadaljnji napadi nemških bombnikov so b li naperjeni pioti obrambnim napravam, vlakom in oskrbovalnim potem sovražnika, na skrajnem severu. Med operacijami krajevnega značaja na vsej ostali vzhodni fronti, je bilo izvedenih nekaj zmagoviUn sunkov nemških čet v odseku severno od Orla. Brez lastnih izgub so nem5 ki ockielki vrgli sovražnika, iz jar-krv in se nato vrnili v svoje črte z ujetniki. Na neki drugI tečki tega odseka, so Nemci pognali v zrak 118 kazamet in več sovražnih utrjenih postojank. Nemški bombniki so bombardirali v srednjem odseku fronte kolodvore in na tovor j ene vlake, ter so pognali v zrak neko skladišče streliva O borbah na kubanskem mostišču, se doznava, da je nemško poveljništvo po neprestanih napadih Sovjetov v štirih zaporednih dneh na nemške postojanke vzhodno od Krimska sklenilo umakniti lastne skupine na dobr; pripravljene in bolje utrjene postojanke zapadno od Krimske. Ko je v prvih jutranjih urah sovražnik zopet napadel ob močnem topniškem ognju pri Prikazal je razvoj italijanske mornaric? pred vojno izgube med vojno in govoril o brodovju, ki bo domnevno potrebno po vojni, o ladjedelnicah, o stanju v pristanišči v dobi pred vojno, o pristaniščih med vojno in o hrabrih italijanskih mornarjih, ki so v ostri borbi na Sredozemskem morju v veliki meri prispevali za dosego zmage. Usoda italijanskega naroda bo dozorela onega dne, ko bo zmaga napravila konec stoletni angleški hegemoniji na morju. Tega dne bo Italija s svojo še boljšo in številnejšo trgovsko mornarico, kakor je bila pred vojno, dosegla visoko stopnjo premoči in večji ugled na morju. Govoreč nato o avtonomnem podjetju za poete in brrvjav in o državnem podjetju za telefonsko službo, je izjavil, da slonita proračuna obeh podjetij na trdnih temeljih. Veiika pohvala gre sedaj službujočemu osebju ali vpoklicanemu osebju zaradi preziranja nevarnespti in njegove čuiovite požrtvovalnosti. Vlada to ceni in podpira nameščence, ld nadaljujejo svoje delo vztrajno in tiho v službi naroda. Senator Corsi, ki je poročal o proračunu železnic, je opozoril na izredno težke naloge italijanskih železnic * sedanjem času. Poudaril je, da je promet znatno narasel in da zahtevajo vojne potrebe nagle in nenadne premike. Kljub temu je b;lo mogoče s primernimi ukrepi ne samo zadostiti vojnim in civ'lnim potrebam, temveč so se Se zboljšale proge in naprave ter se je oja-čila elektrifikacija. Poročevalec je zatrdil, da nj ttflo mogoče storiti več in ni bik> mogoče pričakovati od vse uprave višjega duha diadglŽMe vb. pr« bombardiranju letalskih skup:nf je naletel v nemških postojanka.h samo na zaščitni-ce, ki so se umaknile v borbi na nove postojanke in tako prepustile sovražniku Krimsko, katero je glavnina čet že izpraznila in odpeljala vse vojne potrebščine vn oskrbo. Vojaške naprave so bile pred tem pognane v ziak. Pomen kubanskega mostišča Berlin, 4. maja. s. V pregledu vojaškega položaja pripominja veraški sodelavec nemške pol uradno agencije, da so bile lani v tej dobi nemške Čete v ofenzivi, s katero so zavzele Krm in branik Sevastopolj, ki je veljal za nezavzetega zdaj pa Sovjetom navzlic ponovnim pcizkurom ni uspelo doseči pomembnejših uspehov v odseku kubanskega mostišča. Zaradi obnavljanja boljševičkih poizkusov je postal ta odsek vedno bolj važen kot odskočna deska za bodoča gibanja nemških čet. Ker se doba cdjuge bliža koncu, je upravičena misel, da lahko vsa vzhodna fronta od Črnega do Ledenega morja postane važno operacijsko prizonšče. Glede tega se zopet ponavlja, da bo nemško vrhovno poveljništvo pričelo z inicijatvo ko bo prišel primeren trenutek, upoštevajoč mnoge činitelje, med temi tudi vreme> zlasti pa pripravljenost novih divzij katere je Nemčija nabirala od pretekle zime. Ob nmenskem jezeru zavzete sovjetske postojanke Berlin, 4. maja. s. Med izvi d niš ki m de lovanjem. ki trenutno prevladuje v operacijah na vzhodnem bojišču, je neka nemška napadalna skup:na, kakor se doznava iz pooblaščenega vira, dne 2 maja do srditih bojih vdrla v sovražne posto-ianke severno od Ilmenskega jezera. Nemški vojaki so se morali boriti za vsako ped ozemlja in premagati trdovratni odpor sovražn ka. preden so si odprl' pot med minskimi polji nasproti vojnim postojankam Po srditih bojih moža proti možu^ se je nemškim vojakom naposled posrečilo dospe t j do prvih sovražnih utrdb, k; so jih osvojili z ročnimi granatami in metalci plamenov. 11 utrdb je padlo v nemške roke obenem z bogatim plenom. Na bojišču je obležala nad 70 sovjetskih vojakov Francesco Messina, novi akademik Italije Rim, 4. maja. a Na predlog Duceja Je bil s Kr. dekretom sporazumno z nu .'-strstvom za narodno vzgojo imenovan Francesco Messina za akruPmika It;1' v razredu umetnosti, namovto umrli ■ i akademika Angela Za.no Hi j a. Francesco Messina je mod najbolj kanu zitinu zastopniki sodobnega It lil J kiparstva. Rojen je bil v Lin ;n (Catania) 15. decembra 1000. Naglo M je uveljavil in vzbudil že zelo mlad {MU zornost kritike m javnosti. Prevzel je po Adolfu Wildtu stolico za kiparstvo Kr. akademiji lepih umetnosti, natu jm rudi vodstvo tega važnega zavoda. Njegova najbolj znana in cenjena dola <*o rilec*, ki se nahaja v gatorljl moderna umetnosti v Turrnu, ^-Mladenka k nahaja v galeriji moderno ametnofitl v Genovi, kip otroka v n iem nu&MjU v Madridu, »Venera« v zbirki Volpija dl Misurate in lastni portret \ Mrk P©U Druga njegova dela kažejo, da j« M med največjimi sodobnimi unv tniki dela čast ttnHjnnnfcl umetnoti. katero si je' začrtala v zunanji politiki in notrajni politiki jjartJanJPP. Končno Ji predsednik ministrskega sneta poudaril, odgoditev parlamentarnoga dala M BI zastoja v delu vlade. Vlada K wveda\ prevzema v interesu državo MJ i *B odgovornejše naloge, in v* laltkc čuna na podporo vladno afcr nk«, ki pted* stavlja vcoino javnosti. Izjavo predaalnJ ministrskega sveta KaOegm BO Ml z živahnim odobravanjem. Budimpešta. 4. mala i, Na dana*] je predsednik poslanske zbornice preči' regentov odlok o odgoditvj parlamentarnega zasedanja. Desetletnica nemške delovne fronte Berlin, 3. maia s. Ob 10. obletnic, ustanovitve nemške delovno fronte je bila da> nes v Berlinu veKka manifes1 ro so po radiu oddajali v vseh n< rnških nicah. Udeležilo se je manifestacije s iVO-jimi delegacijami 19 držav, ki so po.-:, delavce v Nemčijo :n B tem krepko podprle napor nemške vojne industrije, tej priliki je šef nemške delovne fn> dr. Ley govoril in v svojem govoru očr-tal borbo sil Osi m Evrope proti boljševizmu in kapitalizmu. Dr. Ley je ob zaključku izrazil popolno vero v zrna o 1 sil Osi. Berlinski listi poveličujejo v ć< člankih obširno in mnogovrstno udejstvovanje nemških tvornic in uradov v 10 letih obstoja nemške delovne fronte in zlasti v letih vojne. Listi ODMOjajO cledo ' ga. kako poeebno važna je veliki c^srecini"1 organizacija nemške delovne sile. ki im, uvrščenih o kron 35 milijonov delavcev. Zmage finskega letalstva Helsinki, 4. maja s. Tiskovni vlade je anoči kasno objavil nash . izredno poroč i lo: Naše letalske sile so se borilo v pot'b silovitih bitkah s številčno moeno.is'e' sovražnimi skupinami. V vseh petih pn-merih je sovražnik posegel v bor >o * okrog 20 letali. Nad Finskim zal^voi bile letalske bitke, med katerimi jr <*o vražnik izgnbil 6 lovcev tipa I^ajr-.r' lovcev tipa 3 bojna letala up x>IL-2<", skupno 14 letal. Nadaljnje lovska letalo sovražnika! je bilo hudo poskotl" vano. Pri M ase Lake ji je prišlo istočas!. > do pete letalske borbe, v kateri so lovci sestreLili dve bojni letali tipa in poškodovali hudo en Hurrican. Naša protiletalska obramba je pošk vala nadaljnja štiri bojna letala :>IL-2lan.c ki so se že lani šibile pol težo zlatega 9£.dja. To se zgodi zelo redko, da bi jablane cvetele po vrsti v dvi '.i letih. Letos je cvetelo skoraj vse, kar koli je bilo vsaj podobno sadnemu drevju ... Cvetela so celo drevesa, ki pri njih jeseni in pozimi nismo opazili nastavka. Vreme je bilo po veČini lepo, ko je bilo drevje v najlepšem cvetju. Vse jablane pa vendisur niso odcvetele do maja. Tako zgodaj cveto jablane zelo redko pn n^s. Navadno začno cveteti šele v začetku maja, letos so pa bile ;io 14 dni prej v cvetju. Vse je cvetelo hkrati: od magnolij, breskev in hrušk do j blaji, kakor da se je za vse drevje začela pomlad istega dne ali celo isto uro. Ijarji bodo seveda spričo tako lepih obetov še tem bolj stregli s Jnemu drevju. Maja imajo zlasti mnogo dela z uničeva- njem Škodljivcev, ki so se let<"s pojavili tudi zgo laj zaradi lepega vremena. Veliko škodo dels-jo uši, posebno krvava uš, če jih ne začnemo dovolj zgodaj uničevati. Toda tudi drugih škodljivcev je mnogo. Najbolj se razpasejo listne uši, zato jih je treba začeti uničevati tem bolj zgod?j. Nekaterim škodljivcem pa sadjar sam sploh ne more do živega; najboljše pomočnice so ptice, ki bodo zdaj z visokimi obrestmi poplačale vse, kar smo jim nudili pozimi. Nokaterih školljivcev ne moremo uničevati, ko se že razpasejo; v boju pn»ti njim moramo nastopiti, preden se pojavijo, da jih prepre- , , « rr . «i. f,. , i • v. jstelje sporta v Ljubljani vedno več novih cimo. To velja za skrlup, k ise razpase ob \ i , . 1 ^ ,_- ,,i ^ vč i j i - ■ 1 tekem in novih privlačnosti. Sport dobiva v vlažmh dneh po toplem pomladnem dežju. . , -i, , . L_I " , . Naši sadjarji se zdaj dovolj dobro zavedajo. TTL kolo; fit. Strojnik—Tršinar 2 0, Bradeško—Keržič 2:1, Košak—šubert 2:1, A. Strojnik—Gabrovšek 2:0, R. Strojnik —Jankovič 2:0. IV. kolo: St. Strojnik—Recek 2:0, Po-ženel—R. Merala 2:1, Bradeško—Košak 2:1 in R. Strojnik—Strojnik A. 2:0. Finale: Poženel—BradeSKo 2:1 (21:15. 19:21. 21:18). Roman Strojnik—Poženel 2:1 (22:20. 19:21. 18:21). Bradeško—Roman Strojnik 2:1 (22:24, 21:19. 21:14). Poženel—št. Strojnik 2:0 (21:12. 21:19). R. Strojnik—št. Strojnik 2:0 (21:3. 21:3!). Bradeško—Št. Strojnik 2:0 (21:15. 21:3). Po odločitvi vodstva je postal prvak Ljubljane za leto 1913. Bradeško, ki si je ta ponosni našlo v priboril že v lanskem turnirju. Prvenstvo dvojic: III. kolo: Merala I.-D. : Štefan Stroj_ nik—Dular 2:0, R. Strojnik—Keržič : Recek—Tršinar 2:0. Finale; ll. Strojnik—Keržič : Merala I —II. 2:1 (14:21, 21:16. 22:20). Prvenstvo dvojic je pripadlo torej Romanu Strojniku in Keržiču. Tolažilni turnir: četrtfinale: Meden—Bogatai 2:0. Dular —Šircelj 2:0. Mlakar—Okretič 2:0 in Podobnik—Kastelic 2:0. Polfinale: Meden—Dular 2:1 in Mlakar —Podobnik 2:1. Finale: Meden Mlakar 1:2 (24:22, 10 21 21:23 ). Prijave za L umetnostno razstave, posvečeno sportu Na vsen športnih področjih se je začelo novo življenje. V nogometu, lahki atletiki, tenisu in kmalu bo tudi v plavanju za pri- kako pomembno je zatiranje škodljivcev teine zamude nikdar škropljenja. — Zdaj ne bo treba več zalivati salnemu drevju kakor je bilo prejšnje tedne marsikje. Nekateri zalivajo drevju z gnojnico. Pri tem naj bedo previdni; ko že začne nastopati vorčina in zemlja ni dobro namočena, to gnojenje lahko celo več škoduje kakor koristi. Na zelenjadnih vrtovah zdaj ni več toliko težkega dela. Tudi novinci so opravili v glavnem vse delo. Mnogi meščani so z nekaterimi deli celo preveč hiteli; posadili so n. pr. fižol tako zgodaj, da je tu in tam že zunaj, če ne bo slane bodo sicer lahko zadovoljni, a navadno se ne obnese, če sadimo fižol pred 5. majem. Izkušeni zelenjadarji svetujejo novincem, da začno Si eliti fižol šele zdaj. Tudi za sajenje kumar in buč je šele zdaj čas. Sejemo, o'.nosno sadimo letno zelenjavo, solato, redkve, nadzemske kole-raibe, pozni ohrovt, zelje, pozne cvetače in zdaj bo čas za sajenje graha, ki bo začel dajati sladko stročje, ko bo zgodnjega graha že malo. Na vrtu bo zdaj seveda vedno dovolj dela, posebno po dežju, ko ve.Ino kaj posajamo in prisojamo. Zdaj bo najprimernejši čas tudi za sajenje paradižnikov, če ne bo drugega dela, se bomo pi lahko vsak dan znova otepali plevela k ki se še posebno naglo bohoti po deževnih'dneh. Tudi škodljivce bomo morali začeti zatirati, da n?.m ne bodo delali takšne škode zl~^ti na fižolu kakor prejšnja leta, n. pr. polže. Sleherni obdelovaJec vrtov bi se moral debro zavedati, da ni dovolj le obdelovanje zemlje, temveč tudi zatiivnje škodljivcev in plevela, če naj bo trud primemo nagrajen z uspehi. Piičakujemo, da se bo vreme kmalu ustalilo ter da ne bo oviral.« dela na vrtovih in njivah, če bo poslej zopet toplo vreme, bo vse raslo zelo hitro in pričakovali bomo lahko zgodnjo letino. SPORI* Lstsšsip tableteniški prvaki Ljubljane 1 so: ctied moštvi Korotan I (Bradeško-Gabrovšek), med poeđinci Bradeško (Korotan) in dvojicami R. Strojnik in Keržič (Mladika) Ljubljana, 5. maja. V soboto in nedeljo so na Rakovniku izvedli seniorsko tableteniško prvenstvo Ljubljane za letošnje leto. Tekmovala so moštva, poedinci in dvojice. Sodelovali so najboljši igralci vseh treh ljubljanskih klubov. V soboto je bilo na sporedu tekmovanje inofitev, ki je mnogo izgubilo na privlačnosti, ker ni bilo najboljše zasedeno. Hermežani so poslali na turnir samo eno moštvo slabše kakovosti. Lepa in zanl-miva jo bila finalna tekma med Korota-nom in Mladiko, ki jo je prvi zasuženo odločil v svojo korist. V turnirju poedincev so vse igre, zlasti pa igre pivih treh finalistov kakovostno dosegle visoko stopnjo. Igralci so se splošno potrudili za čim častnejši plasma. Žal je v finalu prišlo do resnega spora. OdLčitev vodstva Korotana oslonjena na mnenje sodniškega zbora, sestoječega se iz i .. itov vseh treh klubov, sicer ni zadovoljila Mladike, je pa bila umestna, ker je preprečila nesportno prepuščanje igre. Prijavilo se je 3S tekmovalcev. 2e v drugem kolu je prišlo do velikega presenečenja, ker je Tršinar s precejšnjo lahkoto premagal favorita l5"gataja. Slednji sicer ni igral slabo, je pa svojega nasprotnika podcenjeval. V tretjem kolu je bila najlepša igra med fotočnikom in Meralo, ki jo je Merala po odličnem odporu Pet:črnka odločil v svojo korist. V finalu sta se najprei srečala Poženel ln Bradeško in po enakopravni igri je zmagal piisebnejši Poženel. Ni pa imel Poženel sreče v borbi z Romanom Strojnikom, kateremu je podlegel. OdSočilna za končno zmago je bila igra med Brade-škom in Romanom Strojnikom. Zmagal je po izvrstni igri Bradeško. Do spora je prišlo, ko ie četrti finalist Štefan Strojnik piepustil svojemu bratu Fiomanu igro s 3:21. 3:21. Vodstvo je namreč izjavilo, da bo v primeru enakega končnika seiov odloča: količnik napak. Proti Bradešku in Poženelu pa je Štefan Strojnik nudil resne š: odpor in tako pripomogel svojemu bratu do prvega mesta. Proti temu načinu favoriziranja sta vležila protest Poženel in Bradeško, na kar je vodstvo odredilo, da naj finalisti sporazumno igrajo še enkrat. Mladika je ta predlog odklonila, na kar je bilo odločeno, da pripada prvo mesto Bradešku, drugo Poženelu. tretje oz. četrto pa Romanu in Štefanu Strojniku. Za tekmovanje dvojic se je prijavilo 16 parov. V drugem kolu je presenetil poraz favoritov Bradeška in Gabrovška proti bratoma Merala. V finalu sta po živalmi igri zasluženo zmagala Strojnik in Keržič od Mladike. Ker se za igranje ženskega prvenstva ni prijavilo dovolj tekmovalk in mešanih parov, je vodstvo odločilo, da se izvede tolažilni turnir, v katerem so smeli nastopiti tisti igralci, ki so v turnirju poedincev izpadli v predkolu in prvem kelu. V finale sta prišla Mladikarja Meden in Mlakar. Zmagal je po lepi igri Mlakar, ki je pokazal viden napredek in se počasi uvršča med naše najboljše igralce. Z izjemo neprijetnega incidenta, ki je j tudi gledalce opozoril, da odnosi naših ' tabletenistov niso v najlepšm redu, so obiskovalci odhajali zadovoljni, saj so j prisostvovali nekaterim igram, ki jih j lahko prištevamo med najboljše te sezo- j ne. Vodstvo m organizacija sta bila na ' mestu. Med vse zmagovalce so bile razdeljene krasne knjižne nagrade in lične diplome in je bil tudi v tem pogledu ' turnir lepo zaključen. Tehnični rezultati: Prvenstvo moštev: I. kolo: Hermes I..—Mladika III. 3:2. Korotan VTU.—Korotan IV. 0:3, Mladika I.—Korotan X. 0:3. Korotan II.—Mladika V. 3:1, Mladika II.—Korotan VI. 3:0. Korotan III.—Korotan VII. 3:0, Mladika jun.—Korotan V. 3:2 in Korotan L—Korotan IX. 3:0. II. kolo: Korotan IV.—Hermes I. 3:0. Mladika I.—Korotan n. 31. Mladika II. -Korotan III. 3:0. Korotan I. — Mladika jun. 3:0. 0 III. kolo; Mladika I.—Korotan IV. 3.0 Korotan I.—Mladika II. 3:1. Finale: Korotan I.—Mladika 1. 3:1 (Keržič—Gabrovšek 21:14, 19:21, 21:18. Stroi-nik—Bradeško 17:21, 21:19, 17:21. ^-ržic —Bradeško 21:23, 17:21. v igri dvoj'ic pa sta zmagala Korotanca 21:19. 21:17. MO-štveui prvak Ljubljane za leta 1943. je postal tako Korotan I. v postavi Bradeško—Gabrovšek. Prvenstvo poedincev: II. kolo: Tršinar—Bogataj 2:1. št. Strojnik—Lendero 2:1, Novak—Bajt 2:0. Sircelj—Recek 0:2, Potočnik—Mlakar 2 0. Merala R.—Dular 2:1, Merala M.— Meden 2:0, Okretič—Poženel 0:2. Bradeško—Bogataj II. 2:0. Keržič—Padovan 2:0. Košak —Lendero II. 2:0. Subert—Podobnik 2:1. Gabrovšek—Zupančič 2:0 za Grabrovška. A. Strojnik—Božič 2:0, Jankovič—Farč-nik 2:0, R. Strojnik—Klun 2:0. takem svoje pristaše tudi v umetnosti, kjer bodo slikarji, kiparji in risarji imeli možnosti novega udejstvovanja in novih obzorij za uveljavljanje. Dinamično in plastično življenje v sportu je v vseh časih nulilo umetnikom najboljše vzore in od stare Grčije do najmodernejših tekmovanj na oiimpijadah je bil sport trajen prijatelj umetnosti. Oni dan so bili umetniki iz naše pokrajine povabljeni, naj dokažejo svoje sposobnosti in svojo umetniško privrženost, in sicer v zvezi s prvo umetnostno razstavo, posvečeno sportu, ki bo dne 12. junija otvor-jena v Jakopičevem paviljonu. Mi smo trdno prepričani, da bodo vabilo z navdušenjem sprejeli številni in tudi najboljši naši umetniki, ki jih hočemo obenem opozoriti, da se bodo prijave za to zanimivo razstavo zaključile v poneieljek, 10. t. m. Prijave je treba na posebnih tiskovinah predložiti pri-j rediteljskemu odboru v Beethovnovi ulici štev. 2 pri Zvezi umetnikov in svobodnih I poklicev. ! OPOZORILO OBISKOVALCEM ŠPORTNIH PRIREDITEV N'a nekaterih športnih, zlasti nogometnih prireditvah se je v zadnjem času zgo-di7o. da so gledalci prekoračili s svojim nav\'an,;rm meje dostojnosti in športnega obnašanja, ki sa mora pokazati tako tisti, ki nastona na igrišču, kakor tudi tisti, ki se navdušuje in epazuje nje&ovo igro. — Tudi občinstvo mera imet; do drugega moštva kcrckfrn ednes, kakor se to zahteva cd igralcev. Zaapnik CONIja nas je v tej zvezi naprosil, da opoz rimo vse obiskovalce v iz-cg'b ostrejšim oblastvenim ukrepom na potrebno discioliniranje. Z*asti velja to I za mladino. Občinstvo naj se vede na > športnih prireditvah dostojno. Brezpogojno naj se izogiblje vsakega vmešavanja v potek tekmovanj in naj nc ponižuje njihovega moralnega in športnega pomena z žalitvami sodnikov in nastopajočih tekmovalcev ozirema z drugačnimi nesportnimi izpadi. Športne prireditve morajo vedno nuditi sliko plemenite in viteške borbe, ki ji prisostvuje prav tako debro vzgojeno občinstvo. :— SK žabjak. V četrtek, 6. t. m. oh 18. bo na običajnem mestu obvezen trening I. moštva in rezerve. V petek. 7. t. m., ob 19. v klubski sobi obvezen sestanek moštva in i rezerve. Vsi sigurno! — Iz Zbora nogometnih sodnikov: Ob-: vezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za tiste, ki-imajo bole ženski dopust) bo v sredo 5 maja ob 13.30 ' v prostorih restavracije Slamič. Vsi in točno! — Predsednik. Hermes (nogometni odsek). Pozivajo se vsi igralci I. in rezervnega moštva na trening, ki bo danes, 5. t. m., ob 18. na stadionu v Šiški. Aljančič I. ln Eržen sigurno: — Trener. — Švicarsko nogometno prvenstvo se je prejšnjo nedeljo samo v enem primeru končalo s porazom kluba, ki je igral na svojem igrišču. Bil je to Luzem, ki ga je Ser-vette porazil 1:3. Presenetljiva je visoka zmaga Nordstema nad vodečbn Giasshop-persom. Nordstcrnci so nasuli Garsshop-psovcem kar 8 zgoclitkov, njihova mreža pa se je potresla samo dvakrat. Druge tekme so se končale takole: Csntonal-Young Boys 3:2, Grenchen-Sankt Gallen 4:2, Lau-sanne.Curih 3:1, Lugano-Bienne 7:0 in Vnumg Fell-TS-Basel 3:1. Opozorijo hišnim lastnBcoin V včerajšnjih pojasnilih, kako je treba izpolniti vprašalne pole mestnega poglavarstva za sestavo hišnih map. se je vrinila napaka, ki bistveno spreminja smisel. Odstavek, ki govori o tem, katere najemnike morajo hišni lastniki vpisati, se mora pravilno glasiti: »V rubriko najemnikov je treba zapisati vse tiste družinske poglavarje, ki so najemniki lastnih stanovanj. Izvzeti so torej le podnajemniki in najemniki poslovnih prostorov.« Dodatne živilske nakaznice za delavce Za mesec maj je mestni preskrbovalni urad začel deliti dodatne živilske nakaznice za težake po številkah pctrdil tako, da pridejo na vrsto v četrtek 6. maj:\ številke 1 do 100. v petek 7. maja številke 101 do 200, v soboto 8. maja števiike 201 do 300. v ponedeljek 10. maja številke 301 do 400, v torek 11. maja številke 401 do 500, v sredo 12. t. m. številke 50i do 600. v četrtek 13. t. m. številke 601 do 700, v petek 14. t. m. številke 701 do 800, v soboto 15. maja številke 801 do 900. v ponedeljek 17. t. m. številke 901 do 1000. v terek 18. maja številke luOl do 1100 in v sredo 19. maja številke 1101 do 1200. Upravičenci bodo dobili dodatne živilske nakaznice samo s potrdilom in le do 25. maja. ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še Isti mesec vrniti potrjene sezname št. III. Urad posluje v ta namen vsak dan od S. do 12. in od 15. do 18. ure v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod sporoča: Od četrtka 6. t. m. si lahko nabavijo vsii potrošniki mesta Ljubljane po 6 (šest) kg krompirja na marčeve odrezke krompirjevih nakaznic Dri naslednjih tvrdkah: 1. Kmetijska družba. Novi trg 3. 2. Jelačin Ivan. Napoleonov trg 1, 3. Gregorc & Co, Blei-weasova cesta 15. 4. Niklsbaeher, Prala-kova cesta, 5. Sarabon A., Zaloška 1, 6. Na« bavlja'.na zadruga uslužbencev drž. železnic, 7. Nabavljalna zadruga drž uslužbencev, Vodnikov trg, 8. Smrkolj. Vošnjako-va 3. 9. Konzumno društvo, 10. Tvrdka Sever. Spodnja štajerska — Proslava 1. maja. Spodnještajerska je letos že tretjič proslavila 1. moja kot praznik nemškega naroda. Na sedežih vseh krajevnih skupin štajerskega Hemiatbunda so bile prirejene lepe proslave. — Jubilej dela. V tovarni dušika v Rušah so meli 3. t. m. lep praznk. Na delavskem zborovanju so počastili 31 delavcev in 2 delavki, ki delajo v tovarni že nad 25 let. Nekateri jubilanti so prišli v tovarno že leta 1917. Jubilante je pozdravil v lepem nagovoru obratovodja dipl. ing. Robert Mader in j m izročil darila. — Športni dan v Ptuju. V Ptuju so imeli 2. t. m. lepo športno prireditev, na kateri je mladina pečatila spomin nedavno umrlega vodje nemškega športa von Tschammer und Ostena. Sodelovalo je 550 članov raznih športnih klubov, gledalcev je bilo na nad 2.000. — Novi grobovi. V Mariboru so umrli posestnik Franc Maršič iz Svečine, star 58 let, trgovec z usnjem Vencel Wosch negg, star 66 let, vpokejeni stro;evodja Karel Vračko. star 66 let in železničarjeva hčerka Emilija Polak iz Zidanega mosta. V Pobrežju pri Mariboru je umrl železniški vpokojenec Jakob Augustiner, star 66 let. V Hočah pri Mariboru je umrla Ana Vav-pot roj. Hauer, stara 49 let. V Rogaški Slatini so umrli Martin Kovačič iz Nimnega in Ana Vrtovšck. stara 69 let. V Trat ni je umrl JosirJ Dekleva, star 41 let. V Lazah Neža Skcberne roj. Zdolšek, stara 39 let. V Dobrni so umrli Frančiška Pesjak iz Gorice, stara 59 let. Albert Pire. star 91 let in Martin Viher, star 55 let, oba iz Lipja. V Ložah je umrla Helena Skofic. stara 60 let. V Zobrežju pri Rimskih toplicah pa Vincenc Ivšek. star 52 let. V Rogatcu je umrl gozdarski svetnik Josip Hollmann, star 77 let. — 40 let gostilničarka. Rozaliia Zelser. lastnica znane mariborske gostilne »Pri Kroni« je praznovala 3. t, m. 40-letntieo, odkar je postala samostojna gostilni čarka. Bila je dvakrat poročena, toda oba moza sta j; umrla. Po prvem možu se je pisala Holzknecht. — Nov samari ianski te »"-a j v Mariboru. Nemški Rdeči križ v Mariboru priredi v maju nov tečaj za samari j ane in samar i-janke. Tečaj se prične 10. maja in vodil ga bo v:š. med. svetnik dr. Hans Tollich. — Porok«* v Mariboru in Laškem. V Mariboru so se poročili podčastnik IgAlC Leitinger s kmetieo Zoro Dvofak, v:.*-, stražmojster Stanislav Orehovec z lah v-rantko Marijo Lipnik, šofer Franc Roje s šteparico Ano ZidariČ, Gradbenik Janez Grašič z Antonijo Gor:šek, vojak Vilj'>::i Rozman z natakarico Matildo Dobovičnik, poštni uslužbenec Maksimiljan VVrtss s frizerko Hildegardo Velikonja. hlapec Alrr:-sej Kcprivnik z deklo Marijo Grozd, tekstilni delavec Maks Medveštek s pletllko Silvo Dokel. rentgenizer Alojz gisernik s hišno pomočnico Marijo Lipnik, ki ški pomočnik Daniel Gomol s plelilko Frančiško Mrak. Študent FVanc Drn: ar z Ljudmilo Antlej in uslužbenec F: ir Rate j in Marija Vavpotič iz Laike m. Franc Jest iz Lahkega z Elizabeto Oirra-jenšek in Adolf Medved iz Kapfenbetga /. Marijo Hojas roj. Kaiser iz Laškega. K O L F. D A R Danes: Sreda, 5. maji: Pij V. Irena. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Fonočna srečanja in Dunajska kri. Kino Sloga: M< ž po volji. Kina Inion: Mal | goapodtfOJL Spominska razstava umetnin Ivana Vav-potJča v Jakopičevem paviljonu. D F. t l K N E LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo tar. Vič. Trž ška cesta. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 5. maja. ob 1S.30: Veliki mo*. Red Sreda. Četrtek, 6. maja. ob 17: V času obiska-nja. Izven. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek. 7. maja. ob 17: V 軫n ohfolCAn.Ul. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobcta, 8.* maja, ob 15: V ?u*n oWsii»~ nja. Zaključena predstava za šo'.:- BO mladino. OPERA Sreda, 5. maja, ob iS: HadSM Rutt« rfiv. Red A. Četrtek, 6. maja, ob 18: Janko in M*'tka» Red Četrtek. Petek, 7. maja: zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob iS; Prodana nevesta. Prvič V sezoni. Red Premier&ki. Nedelja, o. maja, oh 17: Evg«n4j On.jojrtn. Izven. Cene od 28 Ur navzdol. G. Puecini: »Madamc Biitterflv«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Butterfljr — Hey-balova, Suzuki — Golob va. Kate — Sti1-tarjeva, Pinkerton — Lipušček, Shar-pless — Popov, Goro — Rus, Jamadori — Dolničar, bonec — Lup.ša, komisar Gregorin. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevee, zborovodja: R. Simoniti, scenograf: A. Foriga. Prva !<*to*nja uprl70ritev Smetanov* komične opere »Prodana novestaa ne? Zakai bi pa mi ne šli enkrat mesečno brezplačno v gledališče. Plačati morate šest-to je brezp'.ačna II. zvečer je deja^ gospa Okros redmih Bernatova: — Ker je gledališče precej daleč, naja-meva izjemoma taksi. Vstopnine nama itak ne bo treba plačati, torej si lahko privoščiva ta skromni luksuz. — Toda. dušica .. III. Ko ie Drišel Bernat k blagajni z nakaznico za ložo, mu je dejala blagajničarka prijazno: — Šestnajst lir! najst lir. — Toda . . . pardon . vstopnica . . . — Vem ... presim . .. saj ne plačate vstopnine, temveč razne procente .. . — Kakšne procente? — To je zelo zamotana zadeva. Zdaj nimam časa pojasniti vam, kakšni pro-cenai so to. Pridite jutri dopoldne... IV. Po tretjem dejanju je dejal Bernat navdušeno: — O. kako ogromno košaro rož je dobila primadona! — In veš od koga? — ga je vprašala žena. — Od kod naj vem? — Od nas vendar! Seveda, morala sem se ji nekako oddolžiti. Naj vidi. da ima opravka z gospodo, ki ji ni prav nič do pškave gledališke vstopnice... V. Po predstavi se je Bernat jezil: — O. prokleto poznanstvo, kako prideva zda i domov? — Bodi brez skrbi, sem že vse uredila. Zadržala sem taksi in čaka naju pred gledališčem. — Toda .. . čui ... tisto ... — Vstopnice nama itak ni bilo treba plačati, pa bi še hodila peš domov! — Pripomnila bi pa še, — je dejala žena, ko sta že sedela v avtu. — da doma n imava večerje. Pojdiva torej kam, kjer se dobi kaj dobrega. VI. Drugi dan je dejala žena Bernatu pred odhodom z doma: — Bernat, pr d j točno opoldne domov. — Zakai pa? — Privabila sem na obed našo slavno primadono. Moram se ji nekako oddolžiti za brezplačno vstopnico. Naročila sem tudi šampanjca. Kar naj vidi... VII. Bernat ie izračunal: Taksi..........32 lir Procenti v dobrode'ne svrhe . 16 „ Košara rož........100 „ Večerja.........90 „ Obed........• • 150 „ Skupaj . . . p.hh lir Dve navadni gledališki vstopnici 60 lir. Doplačal za brezplačno vstopnico 328 lir. Ko je legel k počitku, je Bernat zamr-mral: — Se sreča, da žena ni kupila klobuka! ... VIII. Zjutraj ga je žena prebudila: — Bernat, daj mi 250 lir. — Za kaj pa? 1 — Našo primadono je tako agnila kožara rož, da se ie odrekla svojemu klobuku in ga prepust.la meni. Modistka mi ga Je; prav kar prinesla ... Stev. 101 "S L O V F. N S K T V A R O D«. »reda, ». -msja 19«3-XXT Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Zaradi dveh vlomov je bil zidar Josip Skok obsojen na 1 teto in 8 mesecev strogega zapora — Ni se mu posrečilo premctiti sodnike resničnest navedb obeh oškodovancev g\ed:? količin ukradenega blaga. Iste taktike se je držal tudi v zagrvoru pred sodnik-. Za prvi vlom v Kersnikovi ulici je povedal, da ga je napravil poneči. Odtrgal je mrežo na oknu in pobral kar z okna vse djooro-te. Naložil j h je v kovčeg in cdnes^l k svojim znancem. Dasi je razprodajal ukradeno mesnin: in mast po oderuško visokih cenah, ;'e kmalu spravil vse v denar. Podobno je z lahkoto prodal jestvine, k: jih je ukradel pri gostilničarju A. V T . ee je dal zapreti v šupo. nato pa je ponoči vlomil skozi kuhinjsko okno. Pcleg drugega je pobral tudi 270 lir denaija. ki je bil delno last natakarice, delno pa gost ln. 5 r-ja. Glede tega vkma ;e trdil. 6a ga j? k njemu nagovoril nek znanec, ki ga je pozneje Ovadil. Preiskava je našla sledove po katerih je fcilo m;goče sklepati, da Skck ni sam vlomil. Zelo verjetno je. da je imel komplica, ki ga pa ni hotel iz lati. Nagla preiskava policije in izsledrt^v vseh. ki so od Skcka kupili ukradene st.viri, je pripomogla, da sta oškodovanca dobila nekaj ukra- van že na'manj 16krat. zaradi vloma enkrat celo na 1 leto strogega zapora, v zvez-i 3 neko c'-vug'o kazni to ra je sodišče izrrklo tudj oddr:jo .- prisilno delavnice. Skok ni op reknl t Sncstj seznama, pač pa je menil, da je bln knrn /r.rr>i vl^ma krivična, ker je bilo vse r,]n-to. Sc Iniki se seveda v presvij-nje toga niso spuščali temveč so se ponovno vrnil j v posvetovalno dvorano, .-d koder se je predsednik vrnil že po nekaj mJn*tt?.h in razglasil sedbo. Ta za Skoka n: bila posrbno ugodna. Kriv jc bil obtrženec sam, ker je s svo~"o lažjo gleda svojih predkazni pripravil .->:»-n'k.o do tega, da mu niso verjeli niti nje-g vega zagovcrri. Skok ie nr.mr:^ konec fe- uarja in v zadetku mnrca zogrešil đva drzna vloma in se obilno zaležil 9 sv;nj-ki mesem in most jo. P. i zasebniku F. H. v Kersnikovi ulici je o Unesel mesa. planine, salam in klobas v vrednosti okoli 4000 lir. pri gostiiničarfu A. V. na Sv. Petra aesti pa mesa, masti, bev rkov, prpra, čebule. hruSovca in špirita za približno 5540 lir. Aretirali so ga že dva dni po drugem vlomu. V p■ "■: kavi vlomov m ta'il. SkuŠaH pa je vplivati na kazen tako, da je izpodbijal KINO MATICA Telefon 22-41 Carla Del Poggio, Leonardo Cortese in Paolo Stoppa v moderni duhoviti komediji Poncčna srečanja Predstave ob 17. in 19.15 uri MATINEJA Na splošno željo predvajamo ponovno nepozabljen film Dunajska kri Predstave samo ob 15. uri KINO SLOGA Odlična komedija, polna vedrosti in smeha Mož po moji volji V glavnih vlogah: Heinz Riihmann, Leni Marenbach, Flans Sohnker, Heli F'ink^nzeiJer Predstave od 14. ure dalje — Konec ob 21.15 N h; — Italijansko rr;7n?p.ie hrvatskemu f-lmu. Kr. italijanski opolnomočenj mini-ster v Zagrebu eksc. Castertano je izročil dr. Mariianu Mi kacu. slovnomu ravnatelju hrvatskega filma, kolajno za hrvatski film »Straža ob Drini*, ki mu je bila priznana ob pr liki mednarodne filmske umetnostne revije v Benetkah. Izročitev kolajne ie bila v okviru svečanega sprejema zastopstva italijanskih novinariev. ki se ie mudilo te dni v Zaprebu Italijansk' opol-nomoceni minister ie izrekel tep^e be?ede priznanja visoki kvaliteti hrvatskeea f 1-ma. Prisrčno se ie zahvalil za izknzano priznanje hrvatski filmski ra\aop.teli dr M kac. Slovesnemu sprejemu so prisostvoval tudi propagandni ravnatelj Kovače ter štcvi'ni predstavniki italijanskega tiska in rtalijanskega kulturnega zavodo — |ta!'.'au>iki novinn^.ij v Z^-r^hu Pn glavnik je sprejel zastopstvo tal:jnnck:b novinarjev ter Španskega novinarja Ho raisa Cro~ra ki so nrispeli v Zaffreb t- ^o vesni otvoritvi] krožka rnozemskeca t*ska ter izrazil toplo Driznnnie za njihovo po-žrtvovalno Doroče val sko delovanje. — Mtn'ster PrlverelU f« no«f>*ii lisknvni dem v Rimu. Minister za Mudsko kulr»iro eksc. Polvere'li s: je ogledal v spremstvu kabinetnega šefa ter ^enei-nlne«-} it^inan-skega t: =kovnrt?a šefa prostor tiskovne dvorane in t:raiinckega novinarskega pčne^ks'i Ijčr* ^":mi tiskovni zaupnik dr Tuzz/. Minister Pol-verellj si je z zrmimaniern c^dnl sodobna ur^^ene prostore ter se o njih izrazil zev pohvalno — Zaključek napeSevesra fubilefne«^ leta Svečan zaključek oapezeve^ iubilp^ega leta ne bo 13 maja v baziliki sv. ppfra ampak ie nreložen na n«a-'ednio nedeljo 16. maja in bo v papeževi kotedrali sv Janeza Lateranskeaa. Prisostvovali mu bodo kardn^li ? člnn: cT-p+«f-» l-nleg:^a in papeževega dvorca. Pane? Pij XTT. se rnre-pip»io cerkvene slov^c-j-joct; ne h-% udele-X: še eolnvo. če bo ime1 r*apež ob tei prilik: kakšen nagovor po radiu — Rimska Ouadriennala bo otvor.iena 1k. maja. iz Rima poročajo: Predsedstvo avtonomnega zavoda za nacionalno umet-no~tno razstavo Qnadrrennale v Dimu ob-jpvlja. da je bila določena slovesna otvoritev četrte Quadriennale za 16 maj. Za pcmembn? rimski kailrurni dogodek se vršijo poslednje velike priprave — Znamen!! ianonski sklaef^te'j v Rimn. Te dn: bo prispel v Rim odlični iapon-ki skladatelj lor dirigent japonskega orkestra Ekitai Ahu. ki uživa velik ugled v krogu jan^n-kih pUasbewh tvorcev Povabljen ie bil v R;m. da d:r'gir.a pomemben simfonični koncert, ki bo v Kraljevem opernem gledališču. Konceh bo pod pokroviteljev? m mandžukujskega poslaništva v rtimu Sodelovali bedo grdben k? EIAR-ja. — Na polju slave je padel višji kr^oral šoferskega oddelka Atili Renzi iz kraja Cavatigozzi Dri Cremoni Pokojnik se ie bojeval na raznih boj:šč:h dokler ni sedaj junaško umrl na vzhodnem bojišču. Pripadal je faš'ju v Cavatigozziju. VESTI — Preeci močne potresne sunke r^- beležile potrcsomeiaae naprave geodir. čne opazovalnice v Budimp°?ti dne 2 maja Prvi sunki so bili ob 3.09. trajali so 15 sekund. Drugič ob 19.31. ep cea ter v oddaljenosti 10.400 km. Potre«omeme naprave so bile v funkciji okoli sedem ur. — O'ri^enl Ferrara se je med konrrrtom onesvestil. V rimskem Adrianu : fonični koncert, ki ga je dirigiral maestro Franco Ferrara. Po 'izvedbi Weberjeve simfonične skladbe »Gospodovalec duhov* je pričel simfonični orkester izvajati Brahnv sovo prvo simfonijo Tedaj pa je številno občinstvo opaž lo. kako se Je Ferrara tekal in oprijemal za i:r'7cr:'p;.it Zgrudil se ie na tla. Izvoiale- so ran takoj priskočili na pom^č Navzočni so bil. tudi nekateri zdravniki, ki so ga obudili k zavesti, ki so mu ca odsvetovali, da bt dirigiral dalje. Zaradi tepa je b?l koncert prekinjen ter odložen dokler =c Ferrarovo zdravstveno stanje ne popravi — Italijanski zdravniki švenr^kega državljanstva. Zvezni svet je odobril pravilnik, ki se nanaša na švicarske državljane italijanske narodno-ti. ]<■ nameraval izvrševati svoj zdravniški poklic na področju Švice. V smislu omenjenega prajvilnjka se nriznava zdra\m ška doktor.slca diploma vsem onim švicarskim zdravnikom itall-;anske narodnosti, ki so dovršili svoie me-i:c'nske šfudije na univerzah v BolognU Padovi. Pa^•iji. Rimu in Turinn Za pripustitev k ctroko\aoemu izpitu zdravnikov veter narjev ie potrebna dol:to?-?ka diploma medicinskih veterinarjih fakultet na vseučiliščih v Bologni Milanu. Pi? n T urin u — IV. dan tehnike v Dalmaziji. Posebni dopolnilni vesetnik za Da^azijo. ki ga izdaja ageneija »Agit«. poroča: Proslava T V dneva fehn;ke ie bila letos pr" " lena zmernosti. Id ustreza cedaniemu času S ftrani vseh prizadetih or- kim pritličjem in enim nadstropjem. Ki. kor vidimo, rasejo nove hkše tudi na desni strani velike Ciiila in Metoda ceste, ne pa kakor deslej samo na levi, in no.'c ulice in ceste se vijo med njimi. Za velikim in sodobnim poslopjem bežigrajsko gimnazije pa je nastala nova stanovanjska četrt z novimi ulicami. Ncve stavbe pa segajo že daleč, tja proti Sv. Križu in kaj kmalu bo tudi ta. sedaj še nezazidan; prostor, zazidan in spremenjen v nov del Ljubljane. —Ij Cnopin°v večer bi lahko imenovali koncert slavnega pianista Carla Vidussa, to pa zato, ker bo igral n»a tem svojem koncertu 24 Chopinovih Etude. t. j. op. 10 in op. 25. S tem je gotovo ustregel ogromni večini naše koncertne publike, ki se živo zanima za Chopinova dela ter se jih oklepa z veliko ljubeznijo in spoštovanjem. Vidusso je znamenit interpret skladb nesmrtnega poljskega skladatelja in je dobil na nekem tekmovanju v Varšavi ravno z izve.iba Cho. pinovlh del prvo nnjvišjo n~gr~do. Poleg Chopinovih Etude bo igral Vidusso na svojem koncertu v Ljubljani še Beethovnovo Sonato op. 10 in šest Etude. ki jih je napisal ita'ijan-ki sklalrtelj Fercrri Trecate. Vlduasov klavirski konceit se bo vršil v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer v veliki fi.harmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glj.sbene M-tiče. — i Rdeči križ poroča: Med uradnimi urami od 8.30 do 12. naj se javijo na Italijanskem Rdečem križu, avtonomni lekciji v Ljubljani. Via Ariella Rea 2 II (Go-sposvetska), naslednji: Hlede Štefan, Lo-žar Radoslav, Sečnik Frančiška, Stamen-kovič Ema, učiteljica, Varšek Terezija, SokliC Ivan. C:k Ivanka. Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej. Volk in osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič, Zalar, Matic, Staruša Ivan, Cop Franjo. —Ij Koncerti na dveh klavirjih, ki jih izvajata pianistka Marta Bizjak-VaJjalo in Silva Hrašovec, imajo vedno več privlačne sile in krog stalnih obiskovalcev teh koncertov je tudi vedno večji. To je dokaz velikoga zanimanja, me 1 našo koncertno pu-bliko tudi za to panogo glasbenega udej-stvovanja. Obe pianistki se za vsak svoj koncertni nastop pripravijatta z vso ljubeznijo in navdušenostjo in sestavljata tudi zelo srečne in pestre koncertne sporede. Tudi v petek nam bosta zaigrali iz te zakladnice skladbe, ki so po večini pri nas prvič n?. sporedu. Zastopani so s svojimi deli skladatelji; Clementi. Tarenghi, Piccioli. Chopin in Pfeifer. Poncert bo v petek, dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer v mali filharmoničnj dvorani. — Prelprcdaja v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno zlasti v sredini mesta nujno potrebuje več čedno opremljenih sob ?a nastanitev oficirjev ln uradnikov. Kdor koli ima kako primerno sobo. naj jo takoj naznani mestnemu odpravništvu v sobi št. 23 v III. nadstropju magistratnega poslopja za Rohbovim vodnjakem. —Ij Ako hočete dobiti službo, je nujno aotrebno da se nauč te knjigovodstva. To ni težko, ako si nabavite knjigo za samouke S>'č: Knjigovodstvo Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge. Šelenburgova ul. 3. — Ij Pletilske mojstre in mojstrce — obrtnike vabimo, da se v soboto, dne fc. maja t. 1. cb 15 udeležijo sestanka, ki bo pri Odseku za obrtnštvo v Čopovi ulici 1 (II. vhod) v zadevi odobritve cen. Poimenska vabila se ne bodo pošiljala. Udeleženci naj prinesejo s seboj svoje kalkulacije. Iz pokrajine Trieste — Ljudsko gibanje. Dne 1. maja je bilo v Triestu deset rojstev in šest smrtnih primerov. — »Danijel med levi« v Verdijevem gledališču. Gielališka skupina Eliseo iz Rima uprizarja te dni na odru triestinskega Verdijevega gledališča vese'oigro Guida Can-tiaija "Danijel med levi«. — Triestfnski župan pri Škofu Santinu. Triestinski župnn dr. Karol Perusino je posetil v škofijski palači triestinskega. škofa mons. A. Santina ter mu izrazil prisrčna voščila prebivalstva ob srebrnem mašniškem jubileju. Ob tej priliki je poklonil župan mons. Santinu umetnostno izdelan odtis velikega zvona sv. Justa, delo zlatarja Janesica. Škof Santin se je županu P eru sinu zahvalil za voščilo in darilo, ki predstavlja zgolovinski zvon sv. Justa, kt je bil priča vseh dogodkov Trlesta. Ob 10. uri je bila v katedrali sv. Justa pontifikal-na mčša, pri kateri je bila pod vodstvom Alojzija Toffola izvajana Rheibergerjeva maša, razen tega Bottazzov > Ecce Sacer-dosspa Amalija Musn. -. ki je bila me 1 najstarejšimi Triestinkaiu. ij je doživeta častitljivo starost 06 h t Ob prej-šnji svetovni vojni so jo avstrijska obl iti preganjala. Bila je meJ prvimi ChUlJOlPU' ženskega faši^d v Triestu od BlegOV? USta-novitve 1920. Živahno se w u u\stvova!a tudi na področju doured tnosti De«iogrv.f>Uo stanje. 1 r. 29 aprili je bilo v Triestu 10 rojstev. S smrtnih p: .u rov ter 1 poroka. — 12,>0 otrok dekžn h \elik"noćnpgu ol>e- da. V Triestu ie bi'o na pobudo šestih kra-jevn'h skupin fišistn'ne stranke p goičenih 12,"0 otrok s tečnim, dobrini velikonočnim kes/om. — Zanimanje 7a film. Te ilni je pre rineci o filmslii umet] I ts lovni Id« nemalog', afsk: proiavoInii Predavanju so prisostvovali .številni poshiA lei, l;i s |^ • \-eč:ni vpis n: v kinematografske I — Nezgode. 84letna Ana Arstc iz c»ai-mule 6 v Triestu si j,1 pii palcu pa it p-nicah z'omila demo itOglliCO. Po desr.t llOfl se je popekla z vrelo voia S7ietns «. i s t Ika Bruna Roec. Po levic; se je r- i «*z ];i I 1 e -klom tiiletn.^ Ivanka Jerman. 191etnI dijak Velij Vannini iz drevoreda XX 04 .ci je poikodovaj pri pTlca ? tramv. ja desno okc. železni drobec ie ranil levo oko 21- letnemu Brunu Ce.^chiniiu, Ui ;o 1 > 11 z-po-slen v neki mehanični .lelavnici. Pin ctvigu vreče, napolnjene s peskom, so i*> pror ^y.v.\\ 46Ietni de*avoc Artur Peha Vrl p ne. arečenci se zdravijo v trlOfUnikl b Inci kraljice Helene. Radio Ljubljana ČETRTEK, 6 MAJA 1043 XX! 7.a0: Pc^mi -n nnpev B.00: S7spoved (asa; poročila v itthjtničmi I2J0: Ploict 1230: Poročila v sloven:č.m 1 J.4^• Pisana . iha 13.UO: Nap« .\cd ča^n: p« r« ^ 'j \ ita« 13.10: Porodilo Vrhovnega povcljniStva Oboro-/eirh sil v ilovenJćtnt 13.23: Prenci /.i Kem čijo 14.(10: Poročili \ il ' in^ Ini 14.10 \ cert radijskega Grkcstra \i d du gent O, N\ ^ janec Lahkj glasbe 1500: Porodila \ -e-čini. 17.0U: Napo\tii ća^a; poročila italiJAn-ščini 17 15: C) j l !: i a staaba 1733 k i rt sepranistke Štefanije Vuki ic, Ig KJ Poročila v slovenščini. 19.45: Polil čni komentar i tlo- venščini. 20.00. Napoved £&i i; poro« . - ita lijansčini 20.30: Operctnu i^la^bo \« .1 dirigent Gallino. 20.50; Simfonični lcon«cerl v< d d r geni Morelli. 22.00: Predavanje t ricvenSčiri 22 10: Orkester »Arinonia« \odi dirigent Stgurini 22.45: Poročila v ita! jar.^C ni. Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev 9, U: velja pO naredbi Visokega komisarja za Ljublj pokrajino od 10 aprila t i. naprej •■ i za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobn«» iz vflteto trošarino): 1. Kruh iz enotno moke v ko.sih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do L.OO0 g 2 20 dre; testenine iz eno'n^ moke '■> f*0 lire zri kg; enotna pšenifna moka 2.70 Ure; enotna koruzna nx»ka 2 20 lire; ril navadni 2 70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje < olivno) 14 70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir zi kg. 3. Kis, 4% vinski 6.3ft lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 88o p 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire sa lozo. 5. Sladkor: sladkorna Sipa 8 Ure z i kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžapana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 Mre za stot; mehki roblanci (tarnanje), približno l m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir ES stot; trda ra/žagana clrvn 4 0 !ir z.i enotno mil°, ki vsebuje 23_27r; kiskne. 4.10 lire za kg. Zlogovnica št. 1$ a — a.i — ca — čo — da — dov — o — e — gcin — ho — i v — je — Je —jer — ko — le — lij — lu — nta — men — mo — na — naj — ne — nej — nj — ni — nu — o — pi — p!u — po — p o m — re] — rib — to — ros — sc — smo — stič — šči — ško — tep — ti — ti — to — u —- vid — zav — zir — zla — žot Iz teh zlogov sestavi 18 besed, ki pomenijo: 1. alpsko deželo: 2. Izraelski kralj; 3. velika ptica; 4. slovenski tr^; 5 bajna žival: 6. prometno križišče v Ljubljani; 7. rimski kralj; 8. zimski prirodni po^v-- 9. jadranski ribič (:z Chioc^io; 10. Samo;in-ski otok (Apia); 11. apostol, naslovna o eba Cankarjeve povesti; 12. prislovni gtevnik; 13. Prešernov prijate!;; 14. oseba i/, starega zakona; 15. Italijanski a ikar kraji-nar; 16. ime ?tir;h er;iptov.=k h kraljev; 17. trg v Savinjski dolini; 18. zvezde pre-mičnice. Prve in nato zadnje črko (v 18. be.-edi zadnji dve), brane navzdol, povedo citat iz Koseškega. * REŠITEV ZLOGOVNICE 5T, 14 1. Odrin, 2. vzhod. 3. Viccnz* 4 S cn t 5. Neretva. 6. o^zcla 7. Dobrepolje, 8. Smole, 9. e^če. 10. Nepal, 11. CialikI, 1j-. icreh^;«. II Leoncavallo. 14. emlivja.. 15. k' itanjevica. 16. rakova pot. »()d i /\ilenega do gmeJnegi ic It cn korak.« PRI VEROUKU — M'hec. a'i veij kdo jc t;^ti. k' vst ridl n sli.^i. kar delamo, in ki ve tudi, kaj rnis«mno? — To jc moja teta. Ona vedno vse vc. MALI OGLASI PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 TelefoD 20-5» ALI KES SE NS VKSTIL. 1b vam o£ia> v »Slovenskom Narodu«! odvzame vse Vas«? «5Krni t Ce išćete službe \U stanovanje, če želite Karkoli Kupiti se mrnite na oglasni od-ieleK »Siovenskpjra \arodr.« ki Vam r»o b *enenim og;ln.sorn 1». motili zeljo INSEFIRAJ v ,Slov Naroda4 Stran 4 »SLOVENSKI NARODt, ran Štev. HH Zna stvenik je dvignil kulturni zaklad Akademija znanosti voju ln razkroju 1 Ribljima, 4 maja. Znanstven j-k je opravil eno tistih nalog, k: i ,0 še večino mnogo na. polju raziskava:* a n-'Se ljudske kulture, njenih prvin ter osnov — vts "e. nar-dne kulture in njenih najlep3;Vt VTednot. Pred nami je delo ki je znanstveno v pravem pomenu besede po svoj": temel-itosti ter dognanosti, ker ae pušča već nobenih dvomov in nudi dragocene dgcvore na številna nerešena vprašanja. Izila je obsežna knjiga, pod naslovom: >Lepa Vida — študija o izvoru razvoju in / razkroju balade o Lepi Vidi*:. Napisal jo je Ivan Grafenauer. izdala jo je pa Akad«e- ; rnija znan.st- in umetnosti v Ljubljani (fl-lozofsk -filološko-histoTični razred); obsega 399 strani, razdeljenih na 14 poglavij in z zvlc-čkom v italijanščini (Ria.c»sunto> ter s seznamom narodnih pesmi in avtorjev, će hoče nestrokovnjak spoznati pomen tega dela, mor* vsa; vedeti, da je bife balada .»Lepa Vida* predmet obdelave in raziskovanj, že nest tA nadih znanstvenikov in pesnikov; mnogi pa vsaj vedo, da je Prešeren ustvaril po besedilu narodne pesnrr krasno umetnino Lepa Vida«. Znana je pa tudi Cankarjeva »Lepa Vidac. Jurčič je tn-di upcrnhil motiv Lepe Vider. Cela vrsta umetnosti je izdala »Lepo Vide44, te balade o Lepi Vidi44, o najbolj — o izvoru, raz* naši in najlepši baladi tov zapis pesmi kakor UkTi neznance v ki sta oba služila Prešernu za predlogo pri ustvaritvi njegove >Lepe Videč — iz enega m istega izvirnega zapisa.. Jožefa Rudeža. r'bniškega grisčaka. ter da je bila pesem zapisana na Dolenjskem. To je pomembn za datiranje zp.pisa Lepe Vide: dognano je da Rudeževa zbirka narodnih pe^rm izhajta iz dobe pred V^dnikov>> smrtio. pred letom 1819. Dosedanje razlage Lepe Vide V 4. peglavju je pisec kritično obdelal dosedanje razlage Lepe Vide — pesnikov in znanstvenikov. Med 6rugim omenja, kaj je zap sal o Lepi Vidi Zigon: »čudovita ba- I lada zelo stara balada naša, s spomin-; še I o zamorcih Ms.vrih z odmevi iz erienta!^ i O izvoru Lepe Vid? je med znanstveniki prvi ug ba1 univ. prof. dr. J. Kelem^nina (1 Bajke in pnpovedke slovenskega Ijud- : • stva*). Grafenauer je razčleni! ter pre<=>odii ; i njegova dognanja. Dalje obravnava pi«*ec ; Fr. Marolt-vo rnzpravo o L^pi Vidi v Ko 1 Ovskem zborniku ter pripisuje ver k po-I men o Mar^Povi ugotovitvi o napevu Lepe Vide. dognanju, ki ie šele omogčilo raz- t„ ^ t „'i Tr^j; V* ' ume vanje s+arinske J . , . 1 • - . gon. KVlemina. Marolt in drugi, najbolj se je pa poglavlinl v raziskovanje te krasne naše balad.- Ivan Grafenauer. ki je zdaj združil svoje velik-. delo v obsežno knjigo, to knjigo je pa treba uvrstiti med najpomembnejše priči našega samoniklega kulturnega ž • kdaj katera knjiga, je ta nodvomn-) zaslužila, da je izšla pod okriljem Akademije znanosti in umetnosti. Naloge ocenjevalca Ocenjevalec Graf-maueijevega dela bo laiiiko primeru opravil svojo nalogo, če bo znal presoditi ne le koliko truda je zahte- \ \"aio raziskovanje, zbiranje, proučevanje ter ; primerjanje gradiva, temveč če bo tudi razumel globlj pomen cbsežne razprave, i S previd eti bo pi mor.šl tudi. da za ustva- i : itev takšnega dola nista dovlj sama mar- j Ijivost in učenost; pronicljivost — intuici- 1 ja je potrebna tudi znanstveniku, ne le 1 umetniku in ko se posveti svojemu delu, j mera v njem goret; sveti ogenj. Le redko kater zn tnstven: knjigo čita nestrokov- ! njak s taksnim užitkom kakor to delo — od strani do strani, od poglavja do poglav-ja z rastočim zan manjpm in razumeva- i njem. Razgrinja se nam podoba o usodi — [ razvoju in razkroju naše najlepše in tudi na-bol j na<še narodne balade. Hkrati rase spedtovanje do pisca, zlasti spričo številnih i povsem novih ter preseneti j-vih izsledkov. 1 Pesmi o lepi Vidi V prvem p glavju nas" pisec uvede v pes-mi Lepi Vidi ter nam pokaže, da ie »z imenom Lepe Vide pri Slovencih združenih j več narodn h pesmi . . . iz vi rajočih rz istega pripovednega ali p( semskega obrazca . j Pove nam. da je Lepa Vda »Slovencem . . vedno mlada žena-mati.....kakršno je naš veliki Prešeren po Smoletovem zapisu ali prepisu vso prelil v tisto čudovito pesem 1 neutesnega., brezupnega hrepenenja po ns- i ,gnOljčnem domu, detetu, možu očetu . .« 1 Zvprašanje q izročilu Smoletovega inačic -nega tipa« ter dokazuje, da izvira Srnole- drnatega baladnega sloga. Pri nadaljnjem razčlenjevanju raziskav o Lepi Vidi se pi- I sec ustavi tudi pri svojih prejšnjih raziskavah ter naglasa, da je že 1. 1921 na kratko I opozoril v »Slovenski čitanki Le na kultur-no zgrdminsko ozadje balade, češ. zamorec | v nji ni črnec, ampak arabski Maver, španska kraljica pa spominja na arabsko mavr- . sko državo na španskem. Petem pisec prehaja na razne razprave v zvezd z Lepo Vi- . do, objavljene pri nas, in na pomembna od-krtja ter naglasa, da je končno nastopil čas. »ko se vprašanja o izvoru, razvoju in razkroju lahko lotimo na široki in dovolj trdni p cikladi.« Naša najstarejša oesemska oblika V 5. poglavju je pisec zbral mnogo gradiva, da je trdno podprl pomembno ugotovitev: Lepa Vida jc v vseh svojih inačicah bolje ali slabše ohranila najstarejšo nam še dosegljivo pesemsko obliko naše narodne poezije — pripovedno (baladno) dolgo vrstico; tako je pre= =el k samemu b;stvu balade. Pripovedna (ba-ladna) dolga vrstica je dvodelna z dvema posebnima poudarkoma v vsaki polovici in z odmorom v sredini in na koncu. Njena posebnost je značaj njenih ritmičnih poudarkov. Raziskovalec je dognak da dvodelna baladna vrstica ni lc znak staro**errnanske narodne poezije, starih slovenskih balad in zagovorov, stare ruske narndne poezije, ampak je bila razširjena tudi med drugimi indoevTopskimi narodi. Ne le to: naglasa, da dvodelna dolga vrstica naj* starejših slovenskih narodnih pesmi ni ;zposojen n. ampak domačega izvora iz davnine — kar sprevidimo iz temeljitega dokazovanja, da ima pripovedna vrstica praslovanski značaj. Zdi »e mi. da je dosegla razprava tu svoj vrhunec, ko jo krona ugotovitev, da je slovenska pripovedna vrstica edina doslej ugotovljena pe-semska oblika najstarejše naše narodne poezije, da ie bila v rabi že pred Brižinskimi spomeniki 'n da je živela do konca 12. stoletja. Kriterij za raziskavanje inačic Lepe Vide Tako iz tega spoznanja ter dognanja izha? jajo številna druga pomembna o Lepi VidL predvsem o razvoju balade, kajti raziskovalcu je pripovedna dolga vrstica kriterij za raziskave inačic Lepe Vide — za zasledova- nje razvoja m razkroja balade. Po tem kriteriji je med slovenskimi inačicami Lepe Vide na; bolje ohranjena ihanska (po Breznikovem za nisu), po ritmično slogovnem značaju ze'< stara ter izhaja izpred 12. stoletja. Venda: samu ritmično slogovna razčlenitev ne more pokazati dovolj jasno ali je to najstarejši tip pesmi Lepe Vide. Po isti razčlenitvi spadu Rudeževo-Smoletova inačica v čas pred 13. sto letje. Ritmično slogovne analize same pa raz iskovalec ne more uporabit' za razvojne plasti, ki so starejše od 13. stoletja, a omogoča, da ie iz slovenskega izročila o Lepi Vidi izločil i razvojne plasti, mlajše od 12. stoletja. Po tem kriterija je tudi dognal, da je gorenjski mačiće; i tip. posebno hraška inačica z Vido prešustnico. j ki se vrne domov, med slovenskimi mačičnimi tipi Lepe Vide najmlajši — mlajši cd 12. sto letja: zato je seveda tudi mlajši od nje izha- , iajoči kočevski tip »Lepe Mare«. Kaj je raziskovalec spoznal iz motivov balade V naslednjih poglavjih raziskovalec obravnava motive balade ter pokaže tudi. kako so tuji. odnosno novejši motivi zašli v balado, da se je kontno razkrojila. Hkrati tudi razčlenjuje tuje pesmi enakih motivov ter dokazuje-da so se vse albanske, kalabrijske in sncilske balade o ugrabljeni ženi-materi — kakor tudi sicilska pripovedka — končale s skokom ugrabljene matere \ morje ter z njeno smrtjo. Za Borba preti partizanom na Balkanu: ogenj iz ita!lja.nHkesrn antonmtafcefta orožja proti uporniškim oddelkom seveda še bolj omejilo c »brat ovan je tekstilne industrije. Nedavno se je že govorilo o večjih redukcijah v takih podjetjih, ki nimajo na razpolago nobenih sirovin. Navzlic temu je pa položaj v pogledu zapcslitve še vel no ključck je bil torej povsod enak kakor pri na^i ! ugoden. Letos ob koncu januarja je imela prvotni baladi. — Pisec jc spoznal, da mora | Švica nezarvoslenih delavcev samo 17.153 imeti motiv skoka v morje v kakšni legendi dokazal pa jc tudi. da ta motiv izvira iz zgodovinskih poročil o antiohijskih mučenkah Dio-klecianove dobe. — Vsi motivi so podrobno obravnavani — V 10. poglavju sta razčlenjena še Rusova sicilska pripovedka in ar. v. n. nove-veliatični ep »Rother« — ki sta zelo sorodna z Lepo Vido. — Vil. poglavju raziskovalec išče izvor motiva zvabitve na ladjo in tu presenetljivo soglaša slovenska narodna balada o »Me-Ijavšici« (Glonar. »Stare žalostne^). — V 12. poglavju spoznamo, kako so se slovenske inačice Lepe Vide razkrojile pod tujimi vplivi — Strnitev izsledkov V 13. poglavju je raziskovalec strnil izledke ki jih ni malo. Tu naj še posebej opozorimo na dognanje, da je baladni tip »zvijačne ugrabitve mlade žene*matere po neverniku in pomorskem trgovcu-plenilcu« nastal, »ko so arabski plenitveni pohodi v velikem nekoliko ponehali in so začeli Arabci prihajati na trgovskih ladjah s toliko zaželenim vzhodnim bla* £om — svilo«, in sicer v deželah vzhodno in zahodno od Adriatika m Jonskega morja, najbolj verjetno v 10. stoletju. Balada, prestav-liena v preprosto ljudsko okolje iz okolja višjih družabnih plasti, pa se je razvila med slovanskim DTebrvalsivam. ko se je že dobro pokri-stjanilo — ▼ 11. stoletju. — Novi, s pogovc* rom s Solncem razširjeni obrazec je nastal v 12. stok: približno ob prelomu 12.'13. stol. se je začel razkroj tragičnega obrazca s pogovorom s Solncem. Končno pisec ugotavlja, da se razkrojne stopnje albansko-kalabrijsko-sicil-skih inačic Časovno ne dado natančneje dole** čiri: zanesljivo je ie. da so se še pred pogla-vitnmi kontaminacijami z drugimi pTilagodile zgodovinskim razmeram ob tuiških napadih — torej približno po 15716. stoletju. — V zadnjem poglavju znanstvenik obnavlja »Lepo Vido« »tekstno kritično«, tako da ima razprava veliko vrednost že zaradi tega svojega zaključka, ki je prav za prav sarnostojno delo. Tako je oživela prelepa balada s avoiim bogatim kulturnim izročilom. Gospodarski položaj Švice V nekaterih panogah, tako v tujskem prometu, je nastal zastoj V zadnjih tednih objavljena poslovna pomočila švicarskih mdustrijskih podjetij za basnsko poslovno leto kažejo v splošnem manj zadovoljive uspehe, kakor predlanskim. Najbolj se čutijo posledice vojne v Švicarski tekstilni industriji in tujskem prometu. Nazadovanje konjunkture se pa kaže tudi v drugih ponog-afti narodnega gospodarstva. Zastoj je bil sicer v poedinih večjih pojje-tjih zaenkrat se preprečen, kakor i-ec imo pri Družbi za kemično industrijo v Baslu. vendar je bil pa tudi tu čisti dobiček lani manjši kakor predladskim, dasi je še vedno zadostoval za 17% dividendo. Druge delniške družbe so povezale zvišanje delniške glavnice z izpromembo na lastnika glasečih se delnic v vinkiilirane poimenske. Tako je biUa. preprečena denacionalizacija nekaterih podjetij, ki se je težnja po nji pokazala na curiski borzi, kjer sv> se delali z možemskim kapitalom poskusi, da bi pre- dla švicarska maustrijeka podjetja ▼ tuje roke. Statistika kretanja delniških družb kaže tudi konjornkturni premam, kajti že v četrtem četrtletju lanskega, leta. je stalo 75 milijonov frankov znižanje delniške glavnice nasproti samo 66 milijonov povečanja kapitala. Vzroki v pretežni večini manjših čistih dobičkov v lanskem letu so zelo različni. Deloma so podjetja čiste dobičke prikril as spretno izkoriščanimi vrzelmi v delniškem pravu, deloma so pa v večjem obsegu na novo inveatirala kapital in sicer s sajT.ofinjF.nsiranjem. tako da jim ni bilo treba seči po bančnih kreditih, Najostrejse se pa kaže v Švici pomanjkanje sirovin zlasti pri tistih podjetjih, ki so bila navezana v tem pogledu na inozemstvo. Zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga, za tekoče leto v Švici ne bodo mogli Tako malo jih ob tem letnem času še nikoli ni imela. V januarju 1939 jih je imela 76.000. Nazadovanje čistega dobička v svircar-skih mdustrijskih podjetjih ima pa tudi svoje državno posredovalne vzroke. Di-žava je namreč opetovano posegla v poslovno življenje z makauiiiranjem cen in oiaigimi v vojnem času rx>trebrumi ukrepi. Njeno prizadevanje je šlo za. tem, da bi se cene prilagodile plačanim mez.lam. Z nekoliko večjimi presežki kaker predlanskim je delalo lani samo še nekaj delniških družb v za-v aro vadili stroki. Negotovost v pogledu bližnje bodočnosti švicarskega gospodarstva se jasno lcaže tudi v borznih tečajih, ki kažejo pri delnicah občutno oslabitev, pri obveznicah in posojilih pa naraščajoče povmrašovanje. Neugodno vpliva na gospodarski položaj Švice še vedno trajajoče brvzpoj; o i beno stanje z Nemčije kot njeno na j v. žnejšo gospodarsko partnerico. Potem ko se jo mudila švicarska trgovska delegacija 9 mesecev v Londonu in se vrnila brez trgovinske pogodbe z Anglijo, je postala ohranitev blr^ govneg-a prometa z Nemčijo za Švico še važnejša kakor je bila prej. Švica je ta Čfcia obnovila odnosno zboljšala 9W je trgovinske pogodbe s švedsko, Bolgarijo in Hrvatska že več mesecev prej je pa obnovila trgovinsko pogodbo z Italijo. Nedavno so se vršila, med italijansko in švicarsko vLa i o pog*aj;inja o gradnji naftovoda iz Genove v Švico. S tem bi dobilo pristanišče v Genui, ki ga Švica med vojno mnogn uporablja, trajen pomen za njo. Strah pred koncem vojne kunjnnkture je dal tudi povod za nekatere takojšnje ukro-pe. Zvezne oblasti so pripravile zaposlitve in načrt brez upoštevanja železne in premogovne industrije. Velika nezaposlenost, ki bi bila neizogibno nastopila, če bi izpadlo železo in premog kot važni sirovini, naj bi se tako preprečila ali vsaj omilila. Zaradi tega v teh dveh industrijah oproščene delovne moči bodo zaposlene pri gradnji cest in nasipov ter pri melioracijskih delih. Poleg tega pa upa Švica, da bo lahko BBfto-slila v svojem poljedelstvu še 100.000 delovnih moči. Potrebni bodo pa znatni posegi v sedanje navede. Zlasti se ne bo mogoče več ozirati na predvojne dohodke v kmetijstvu. Razmotri vali so se tuli že načrti o večjem pridelovanju mdustrijskih rastlin. Z zasebne strani so se že dekali poskusi s pridelovanjem koks-sagie. Posrečilo se je dobiti iz inozemstva seme te nove industrijske rastline in zdaj delajo poskuse z njo v gorskih krajih. Industrijski naraščaj bivše Poljske Pred izpitno konusi jo gospodarske zbornice v Kn>.kovu so se vršili nedavno prvs izpiti industrijskih vajencev. Sl<» Je za nemške vajence, ki so dosegli zelo zadovoljive uspehe. Izpit so napravili vsi in tudi pismene naloge so bile dobre Tisti vajenci, ki so prišli iz poljskih šol so že dobro podkovani v nemščini, čeprav je tr.iial i učna d'W ba samo dve leti in pol. Bivši Poljska Je imela .samo obrtniške vajence. Industrijska podjetja so se zadovoljevala z mkuioietnimi delavci, ki so se učili med s imun delom, strokovne mofl je pa dobivala industrija iz. obiti. Med vojn-« se pa postavljajo v< ir,r» težje naioge tudi pred poljsko inlustrijo. Na drugri strani je šlo mnogo poljskih strokovnih moča delat v Nemčijo. T iko je postala potreba po .«trakovno usposobi je nem industrijskem naraščaju. Cim so se nemške okupacijske oV: lotile tega vpratanjn se je pokadilo, da primanjkuje učnih moči. Zato jo bil prirejen poseben tečaj za obrtne ueitelji-, ločeno od šolanja nemških moči pr* lan je rx>ljskih industrijskih vajencev. 1'čni jezik Je v šolah poljski. P„ .čunajo. di t>o v prihodnjem letniku 800 nemških absolventov sprejetih v industrijske nad al jeva T ne šoli- Veliki gradbeni načrti Istanbula Mestni okraj Istambula ob Zlatem rogu Je bil že opetovano hudo prizadet po požarih. Zato bodo odstranili vsa lesena poslopja, šole, hotele in penzijone. pa tudi grde na pogoriščih na hitro roko postavljene barake. Mestna uprava je pripravila načrte za lepo široko cesto ob Bosporu, ob kateri bodo zglajena reprezentativna poslopja. V bližini sedanje trgx>v- Magnetrjrfon namesto gramofonske p? oš če Dipl. ing. Dominik,, ravnatelj iMliillilif državnega radia je nedavno poročal o ttSpc— hih, doseženih z magnetofonskim p. st»p-kioni za zry>l;šanje g1risu pri izdelovanju gramofonskih, plešo. Magnetofon Je začel izpodrivati gramofonsko ploščo. PrevelJSta občutljivost grariicfonsko plošče in njen » razmeroma kratko življenje, je. napotil > moderno tehniko, da je začela iskati n i*ra pota. Nemški inženjerji in n-mišk i industrija so odkril nov po-topok v prest rov:; m m zvoka, pri Icaterean se ne upoi iH njo več premikalni deli za beleženje oblik. Pii magnetofonskem rvost pku se magn / ra BO-silec tona v ritmu zvoka, ki gn boČGfjo prestreči na ploščo, pre čemer se uporablja fimski trak. pokrit s železnim pr;iškom. Nemški državni radio jo uvedel te majhne magnetične naprave za prestrež inft 'v ' ki vsebuje j v dveh kovčeglh po 15 kg ves potrebni priber, kakor baterije, ojačrv i!< mikrofone itd. doma in na boiiščn. kjer zelo dobro »lužijo poi-očevastvu pri -: n »-nih čet. ske visoke šole bo zgrajena razstavna dovoliti novih obJsačilnih nakaznic, kar bo j palača za 500letnico osvojitve Istambula. POVRŠNIK — Tvoj površnik je že zelo otjuhen. l^lik»» b' ga dal obrniti. — Kai misliš da ima tn strani. PRVI Po povratku iz Amerike pripoveduje ,laneni no dveh Ittih zopet povrnil dar gmora. — Da. od včeraj lahko BOpet govori. — In kako st zdaj počuti? — Hvala. Eno leto je ie nadomestila. C GEORGEU OHNET 71 @ PRODAJALEC Z STRUPOV ROIV1AN — To vraije vino je vsega krivo . . . Omehčalo mi je noge. toda moji možgani so sveži. Na vaše zdravje, gospod grof... In kakor pravite. Nider-stein s svojimi krasnimi tovarnami pepelike je blizu vašega posestva... to je zelo ugodno. Toda Kristijan ni več poslušal učenega predavanja svojega inženjerja. Odšel je na terafiO, Ha SVeŽ zrak. Stopal je naprej ob pročelju gradu in ko je prispel do vogala, je naenkrat zaslišal, da ga nekdo kliče. Ozrl se je. Bila je Etiennetta, naslonjena na železno ograjo stopnišča. Ustavil se je ob vznožju Šestih Stopnic, Id so ga ločile od nje in mlada žena ie ta čas trgala duhteče grozde gUcinije. Na sebi ie imela čipkast župan preko prozornega negližeja, ki se je od njega krasno odražala njena nežna polt, a Lz roVavov. nabranih nad lakti, so molele njene b.le rc1:- in kaker med svežim zelenjem so se za-iskriti demanti njenih prstanov. Njena drobna, kodrasta glavica se je povešala kakor v utrujenosti in njene nasmejane ustne, to pot brez rdečila, so bile zapeljivo mikavne. — Posvetovanje je torej končano, — je dejala. — Da, končano je, zdaj pijeta... in tega sem bil že sit. — Ah, v pijančevanju je grof nevaren nasprotnik. — No, tako strašno to menda ne bo... pije vino in pivo, to je vse. Rad bi ga postavil iz oči v oči Clamironu, potem bi pa videli... — Ah, kaj Clamiron! Ta je prekosil celo takega pijanca, kakor je Jim Williams. — Jaz sem pa prekosil samega CHarnirana, — se ni mogel Kristijan ubraniti odgovora, toda takoj je pripomnil: — Ne da bi se s tem hvaKL, nasprotno, zdaj to zelo obžalujem. Etiennetta je stopila od ograje, počasi je odšla doli na teraso, stopila je h Kristijanu in ga spremljala. Iz njene obleke, telesa in sleherne kretnje se je širil prijeten vonj. Kristijan je tudi proti svoji volji podlegal vplivu te krasne ženske, ki so ga njen glas, kretnje in vonj spominjali, kako je bilo takrat, ko sta se še ljubila. Imel je občutek, da se mora ločiti od nje in da bi bilo bolje, če bi se vrnil v knjižnico popivat z grofom in inženjerjftm. Toda ostal je. Molče in povešene glave je stopal ob njeni strani do ljubke hišice, zgrajene v podeželskem slogu, toda opremljene z dragocenim pohištvom. Vstopila sta. V hišici je bilo že mračno. Etiennetta je vzdihnila in sedla na divan. Kristijan je ostal pri vratih, kakor da se ne more odločiti, ali bi šel naprej ali ne. Srce mn je divje utripalo in njegovo grlo je bilo bolestno stisnjeno. Zrl je na Etiennetto, ki je bila prej njegova, kadar koli in kjer koli je hotel in ki mu zdaj ni več pripadala. Spomnil se je tistega dne. ko je na posestvu Sv. Jurija, v tistem gozdičku, klečala pred njim na kolenih^ in bridko plakala, ker jo je podil od sebe ... in ves iz sebe od hrepenenja je nehote pomislil, da jo ljnbi zdaj morda še bolj kakor prej. Stopil je k nji razprostrtih rok in s tistim poželjivim pogledom, ki ga je dobro poznala v očeh vseh moških, kar jih je kdaj omamila. Iztegnila je roko kakor v krepostnem strahu in vzkliknila: -— Kristijan___Kaj ti pa pride na misel! Mar si pozabil na najine obljube? Ah, Kristijan, ali slišiš... Ni ji odgovoril, pri vil jo je k sebi in vse njene nadaljnje besede so že zam~le na ustnah, ki jih je Strastno poljubljal. Iz daljave, v tej tesnobni tišini, ae je začul glas grofa Steingela: — Se eno steklenico, gospod Tharde — vi ste preklicano slab pivec . .. V gostem grmovju okrog hišice je porogljivo zapel kos. Ko sta Kristijan in Tharde okrog petih popoldne sedla v avto, da bi se vrnila v Saint-Remy, je bil inženjer Že tako pijan, da bi ne bil razločil pepelike od apna. Kristijan je bil pa trezen in hladen. Pomagal mu je v avto in se poslovil od gradu Dam-marie. Razvneti grof Steingel je trdno stal na nogah in njegova zgovornost je bila zelo velika. Nasmejana Etiennetta se je hvaležno ozrla na Kristijana in ko se je vljudno in ceremonijalno poslovil, so se njene ustne našobile kakor k poljubu. Kristijan jo že molče prijel za volan in avto je zdirjal po cesti tako naglo, da je prestrašeni grof vzkliknil: — Eh! Saj boste zlomili vrat temu ubogemu Thardu! Pazite vendar! Eh! Eh! Brnenje motorja je pa kmalu zaglušilo njegove besede. Avto je drvel z divjo brzino in ustavil se je šele pred tovarno likerjev. Tharde se je bil nekoliko iztreznil na svežem zraku in previdno je izstopil. Ravnatelj tovarne je prihitel pozdravit gospodarjevega sina. — Gospod Kristijan, — mu je hitel poročat, — vse steklenice so že napolnjene z našim novim likerjem in pravkar sem telefoniral to gospodu Vemie-ru... Zdaj je to vprašanje toplote . . . toploto moramo ohraniti pod devetnajst stopinjami, da tekočina ne postane kalna. Pozneje, ko bodo napolnjene steklenice dva dni počivale v hladilnicah, ne bo nobene nevarnosti vec. da bi se poedini sestavni deli razkrojili. Naročil ?em odnesti nekaj vzorcev v vas kabinet... — 2e grem tja. — je oisovoril Kristijan mrko. — Ali greste z menoj. Tharde? — Prav rad. Pustila sta ravnatelja na dvorišču in odšla ▼ Kristijanov kabinet, veliko nritlično sobo. okrašeno z angleškimi bakrorezi, predstavijajočimi prizore Z lova in konjskih dirk. Xa veliki mizi kraj pisalne mize je stala vrsta steklenic nove oblike, okrašenih z ličnimi etiketami, pri niih pa nekaj kovinastih čašic, pripravljenih za poku sanje novega likerja. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Trmn Jena — & Inseratrb de? Usta: Ltfubomir Volčič — Vsi v Ljubljani