v CfLJU Prebivalci Reviriev in Savinjske doline! Delovni kolektivi, mladinaI Vsi borci in aktivisti, ki ste se borili v Revirjih! Odelelimo se VELIKEGA PARTIZANSKEGA SLAVJA na Vrheh nad Trbovljami, v nedeljo, dne 27. avgusta 'ZaSGjJfhL -Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP -Gorenjski tisk« v Kranju miniK LETO XIV. ŠT. 35 TRBOVLJE, 24. AVGUSTA 1961_ CENA 20 DIN u^, .. Spomini« ki ne zbledijo Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tovariš Franc Leskošek-Luka o spominih na radarske zasavske revirje Zasavski rudarski revirji — Hrastnik, Trbovlje in Zagorje — imajo bogato revolucionarno zgodovino. Prebivalci teh krajev se danes z veseljem in veliko zahvalo spominjajo vseh tistih, ki so v letih pred m> drugo svetovno vojno vodili prole-tariat in mu dalali novih pobud na g| poti k dokončni zmagi nad izkoriščevalci delavskega razreda in za začetek revolucije. Med tiste, ki so dajali v letih pred drugo svetovno vojno Revirjem veliko moralno pomoč In ki so vodili to revolucionarno delo, sod’ zraven predsednika ljudske skupščine LRS, tovariša Miha Marinka tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tovariš Franc Leskošek LU,Svariš Franc Leskošek-Luka jc v razgovoru z našim novinarjem Marijanom Lipovškom obudil nekaj SDomlnov na Revirje pred pomenih-nim praznikom - otvoritvijo Doma Kanc revirskih in savinjskih borcev NOV kuka na Vrheh nad Trbovljami. Tovariš podpredsednik Franc Leskošek-Luka je ves veder In s polno mero smisla za humor pripovedoval 0 svojih doživetjih. »Področje okrog Vrhov In Čebin je Izredno pomembno za razvoj revolucionarnega gibanja ne samo v rudarskih zasavskih revirjih, pač pa za vso Slovenilo. Na Čebinah je bil 1937. leta ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, na Vrheh J« bila v avgustu 1938 oartljska konferenca, katere se je udeležil tudi tovariš Josip Broz-Tlto. Na Vrheh je bilo ob štrajku 1938. leta strokovno vodstvo stavke. Naola-notl nad Domom revirskih In savinjskih borcev NOV na Vrheh so bili pred drugo svetovno vojno ilegalni sestanki komunistov Iz Revirjev in Savinjske doline. Pa tudi med narodnoosvobodilno vojno je pomenilo to področje izredno pomembno točko In shajališče partizanov ter križišče kurirskih poti. Se posebej pa je treba poudariti, da »O bile Vrhe zbirališče komunistov iz zasavskih revirjev in Sarinj-sk<* doline, tovarišev nredsednlka Ljudske skupščine LRS Miha Marinka, Alojza Hohkrauta, Franca Farč-nika. Aloiza Rešeta, Jožeta Umcka, Vilija Vreska, Slavka Šlandra in drugih, ki so se pred žandarji umaknili na to področje.« Sicer na vežejo tovariša podpredsednika Franca 1 csknška-Lnko na zasavske revirje lepi spomini. »V revirjih sem bil mnogokrat pred drugo svetovno volno. Tja sem orišel tud! 1937. leta na ustanovni kongres Komunistične nartlje Slovenije na Čebine skiinal z Ed”ardom Kardeljem in Pepco Kardelj. Na Čebine nas jc vodil rranc Farčnlk. Na poti na Čebine jc Farčnlk zgrešil not In bi bili skoro padli v prepad, ker je b*la oox Izredno temna In smo videli le ped poti nred seb-d. v Trbovliah sem bil tudi 1938. leta, ko so stavkali rudaril V TrbovHe sem prišel iz Ljubljane in sem JvUel bodriti rudarje, da vztrajalo pri svojih zahtevah do km-a. Hotel sem, da bi Sel v jr.mo a me niso pustili. Zato sem potem telefoniral od rudniških gasilcev v jamo, na! vztrajajo v svofjem boju. fg,r pilv» nikjer dobila prostora za prenočitev, sva z Go* 1-"'icri-m In Krambergerjem lz Zagorja, M naju j« vo^il no Trbovliah, šla v rudniško restavracijo. Pri eni o l m1’ so scde'1 rudarski glavar, »rezki ohratovodja r>manle"a obrata In še nekaj rudniških Povabili so raju. naj prisedeva. In pri-sedla -va. Nekemu rudniškem« uslužbrnm nabilo „„ kov sem nosil rdečo kravato, In Je ves ca, izzival- *eš da so štrajk organizirali kcmunist^Ko s^ rudarski "1avor In srczkl načelnik odšla lz ruan_ ! In se- le tudi obratovodja zunanjega obrata ra ?cml?» čas odstranil Iz sobe, sva rudp^l8 l.,l„,k«nca. ki je vseskozi Izzival, sprovla z Goftna-W1em nred vrata restavracije. Potem se Je vrnil obra-tovora In ko le videl, kal sc je zgodilo, dejal, da bo oTade^l obvestn ravnatelja, “er je obratovodU, že nrct vs č-s ooomlnjal tistega uslužbenca, na n kar ne Izziva. Sam pa sem rekel obratovodjl, naj n« zadeve ne prijavi ravnatelju, ker ni vredno, saj jih je že dovolj dobil. Drugo jutro me je zbudilo trkanje na vrata sobe, kjer sva spala. Mislil sem, da so žandarji ali pa agenti policije. Ko sem pregledal vse možnosti za pobeg, sem se oglasil, človek, ki je trkal na vrata, ml je rekel, da me čaka v posebni sobi nekaj moških, ki me prosijo, naj pridem k njim. Opravil sem se in se napotil v sobo. Sila pa sem bil presenečen, ko sem v njej zagledal precej tistih iz druščine prejšnjega večera. Obratovodja jih je namreč zbral skupaj z uslužbencem, ki je izzival, da so se opravičili. Ko je bil v Trbovljah zlet delavstva, sem prišel tja kot tainlk kovinarjev In predsednik strokovne komisije lz LjubijaPe. Tedaj se je v Trbovljah zbralo veliko delavcev iz zasavskih revirjev, Savinjske doline In drugod. Sodelovali pa so tudi pevci in godba iz Slovenske Bistrice. Na trboveljskem pokopališču smo se poklonili spominu Franca Fakina In drugih naprednih delavcev, ki so darovali svoje življenje. Godbi iz Slovenske Bistrice pa sem naročil, naj zaigra na pokopališču. Zlet je uspel. Delavstvo je bilo navdušeno. Oblast pa ne, saj le godbi iz Slovenske Bistrice zaradi Igranja na trboveljskem pokooališču ob Fakinoveni grobu prepovedala nadaljnje delo. Na Vrheh pa sem se mudil tudi med narodnoosvobodilno borbo, ko sem šel z Dolenjske v Savinjsko dolino. Tako kakor drugi partizani, smo tudi ml tedaj počivali pri hlevu, kjer zdal stoji nov Dom. Med počitkom sem nejjaj časa tudi govoril partizanom, ki so me tedaj spremljali, o pomenu tega mesta.« Tovariša Franca Leskoška-Luko pa vežejo še številni spomini na Revirje in njegovo revolucionarno delo v njih. Tovariš podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, Franc Leskošek-Luka, je v razgovoru še poudaril, da je vesel, ko vidi, da je trboveljska organizacija Zveze borcev NOV uresničila zamisel, da se na Vriieh nad Trbovljami zgradi Dom revirskih In savinjskih borcev NOV v spomin vsem tistim, ki so pred vojno vodili revolucionarno gibanje v zasavskih revirjih in v spomin vsem borcem iz Revirjev in Savinjske doline. — Tako bo Dom revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh dostojen pomnik naši mladini In poznejšim ----racijam. Vrle - 27. avgusta 1961 J _ Trbovlje, 23. avgusta = Dom revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh || I nad Trbovljami čaka pripravljen na veliko partizan- * J sko slavje. • Že v soboto, 26. avgusta, bo na Trgu revolucije H v Trbovljah zbor partizanske patrulje in odhod pa-1 trulje po partizanskih poteh. Tega dne se bodo zbrale s tudi partizanske patrulje iz Žalca, Hrastnika in Za-1 gorja in odšle na pot. • Kakor smo že poročali, bodo v dneh velikega _ 3 partizanskega slavja obiskali Trbovlje bivši borci iz J Slovenske Koroške. Borci iz Trbovelj jih bodo spre- = jeli pred Spomenikom revolucije. • V nedeljo, 27. avgusta, se bodo pričele ob 9. uri dopoldne taktične vaje pripadnikov predvojaške vzgoje in članov ZROP iz Žalca in Trbovelj. • Veliko partizansko slavje na Vrheh se bo začelo, ob 10. uri. Prvemu komandantu NOV in partizanskih odredov Slovenije, podpredsedniku Zvezne ljudske skupščine, tovarišu Francu Leskošku-Luki bo komandant partizanskih patrulj iz Žalca, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, Dolfe Hohkraut predal raport. Govoril pa bo predsednik občinskega odbora Zveze borcev NOV Trbovlje, Gojko Gornik. • Ob otvoritvi Doma revirskih in savinjskih borcev NOV na Vrheh bodo odkrili na Domu tudi dve spominski plošči. Eno v spomin na partijsko konferenco v avgustu 1938, ki je bila v bližini Doma in se je je udeležil tudi tovariš Josip Broz-TITO, drugo pa v spomin vsem revirskim in savinjskim borcem ob 20-letnici revolucije. • Kulturni program velikega partizanskega slavja na Vrheh bodo izvajali pevski zbori in godbe na pihala delavsko prosvetnih društev »Svoboda« iz Žalca, Zabukovce, Hrastnika, Zagorja in Trbovelj. • Po slavnostnem delu bo na Vrheh partizansko rajanje. =5 O Komisija za promet pri odboru za organizacijo 1 velikega partizanskega slavja na Vrheh je izdala za §j ureditev prometa naslednje navodilo: — parkirni prostori bodo: na travniku pri koritu §j nad Čebinami za osebne avtomobile, terenska vozila g in motoma dvokolesa, — na Podmeji pri Lovski koči g pa za tovornjake in za avtobuse. Od odcepa ceste gj na Klek v Trbovljah (pri stanovanjskem bloku K-4) g do Čebin bo promet enosmeren in ga bodo urejevali J prometni miličniki; g — na vseh parkirnih prostorih bodo urejevali g parkiranje organi LM, ki bodo dajali tudi vse po- g trebne informacije. • Na Vrheh nad Trbovljami pričakujemo v ne- I deljo, 27. avgusta, rekordno udeležbo. Iz Savinjske s doline so nam sporočili, da pride na to veliko parti- gj zansko slavje okrog 2000 ljudi. Tudi iz Zasavja pri- g hajajo v teh dneh obvestila društev, organizacij in g delovnih kolektivov o prijavah za udeležbo. Verjetno g pa je, da se bo do sobote priglasilo še precej Več jg bivših borcev, mladine in članov delovnih Ifclektivov, g ki bodo v nedeljo zjutraj odšli na Vrhe. • Pridite v nedeljo, 27. avgusta, na Vrhe no veliko j| partizansko slavje, na osrednjo proslavo 20-letnice g revolucije v Zasavju, združeno z odprtjem Doma g revirskih in savinjskih borcev NOV. (ma) ■'''MiiiiaiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniKiiHHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiu Slavje na Gorah preloženo Zaradi slabega vremena je bilo napove Žano slavje na Gorah pri Hrastniku o:l 20. avgusta preloženo na 3. september tega leta. Obiskali so graditelje Zasavske ceste V petek so obiskali graditelje Zasavske ceste predsednik občinskega odbora SZDL Zago-rje Anton Lavtar, podpredsednik občinskega ljudskega odbora Franc Klun in drugi. Oglodali so si celotno traso novega gradbišča in se zanimali za življenje pripadnikov JLA — graditeljev nove Za- savske ceste. (ma) Dom revirskih k> savinjskih borcev NOV na Vrheh nad Trbovljami, čaka pripravljen na nedeljsko partizansko slavje - Foto: Milan CEKINS1SK ISKRENE ČESTITKE REVIRSKIM IN SAVINJSKIM BORCEM NOV Uredništvo in .uprava »Zasavskega tednika« ¥ re oni po sueiu PRED BEOGRAJSKO KONFERENCO - Konferenca šefov in predsednikov vlad neblokovekih držav je vzbudila nenavadno veliko zanimanje med jugoslovanskim prebivalstvom. Po vseh republikah prirejajo predavanja o pomenu konference neblokovskih držav. VOJNA V RODEZIJI — Po poročilih iz severne Rodezije dobivajo spopadi kolonialnih čet in policije z domačim prebivalstvom obliko nenapovedane vojne. V Severno Rodezijo prihajajo novi kontingenti čet in vojaškega materiala, po poslednjih vesteh pa so kolonialne 6ile okrepili z bombniki. Aretirali so že nad 600 ljudi. Po uradnih podatkih je do sedaj padlo 16 Afrikancev. OKREPITEV AMERIŠKE GARNIZIJE - V Zahodni Berlin je prispelo 1500 ameriških vojakov, da bi okrepili tamkajšnjo ameriško garnizijo. Odločitev predsednika Kennedyja, da okrepi ameriško garnizijo v Berlinu, je posledica »nedavnega razvoja in premikov vzhodno nemških čet v Berlinu«, kot so uradno objavili. Ameriške vojake je sprejelo 800.000 Berlinčanov. Ameriškim okrepitvam bodo kmalu sledile tudi britanske in francoske. Obveščeni krogi v brit. prestolnici trdijo, da vlade zahodnih sii resno tehtajo možnosti za začetek razgovorov s Sovjetsko zvezo o berlinskem problemu. TUNIZIJA SE BO UDELEŽILA BEOGRAJSKE KONFERENCE — Predsedništvo tunizijske republike je objavilo sporočilo, da je predsednik Burgiba sprejel povabilo, naj njegova vlada sodeluje na konforendci v Beogradu. GENERALNA SKUPŠČINA ZAČELA OBRAVNAVATI TUNIZIJSKO PRITOŽBO — Na prvi seji je tunizijski predstavnik izrazil obžalovanje, zaradi odsotnosti Francije. Francoski predstavniki se namreč ne udeležuje zasedanja. »Tunizija«, je rekel tunizijski predstavnik, »želi, da bi Francija navedla argumente, na katerih temelje njena stališča.« V svojem govoru je navedel zgodovinski potek tunizijsko-francoskega spora.. Po besedah tunizijskega delegata se boj samo zaradi tega ne nadaljuje, ker ljudstvo in armada Tunizije spoštujeta odločitve Varnostnega sveta. Govoril je dalje o provokacijah francoskih letal in ladij, ki kršijo suverenost tunizijskega ozemlja. PO JOHNSOVEM OBISKU V BERLINU - Podpredsednik ZDA Johnson je pred odhodom iz Berlina, kjer se je mudil na obisku v zvezi z berlinsko krizo, izjavil, da »zahodne sile nikoli niso imele boljših in pogumnejšth zaveznikov« od prebivalcev Zahodnega Berlina. Ameriški podpredsednik je napovedal, da so pogajanja o Berlinu neizbežna. Ameriški zunanji minister Dean Rusk pa je po televiziji izjavil, da ZDA »ne bodo dovolile, da jih vržejo iz zahodnega Berlina. Nadalje je Rusk dejal, da v sedanjem svetu vojna ne more biti boljša rešitev, prav tako tudi ne »kapitulacija Zahoda«. Zato si bomo prizadevali, da bi našli možnost za ohranitev današnjih interesov z miroljubnimi sredstvi.« iRinmaRnniimminimnumnnn TrminuiniHnnitwimn*ntiiBiflMB® Ljudje in dogodki Brandenburška vrata g Med redkimi znamenitostmi se škem glavnem mesta. Ta pojav vlade v nasprotju z mednarodnimi predpisi In ruši status Berlina. Zahodne države obtožujejo vlado Vzhodne Nemčije, ki pa za njih ne obstaja. Zato so vsi njihovi protesti namenjeni So- Brandcnburška vrata prestala vojno pustošenje j, manjšimi praskami in sledovi zrn, da bi po vojni postala glavno znamenje za razdeljeno nemško glavno mesto in Nemčijo. Ves povojni čas so bil^t ta vrata bolj ali manj priprla, tako da je prepih sam po sebi ne bi bil nenavaden, če pri tem ne bi odkrival nevarne resnice, da je berlinski spor največji kamen spotike med Vzhodom In Zahodom. Najbrž pa zaostritev v Berlinu ni zadnja, srjetski zvezi, ki je dolžna, da kajti težko je verjeti, da Je Berlin edini razlog za spore med ve- med Vzhodom in Zahodom, pri- lesllami. Ni ta problem, ki so hajal skozi njih, dokler jih niso Vzhodni Nemci 13. avgusta zaprli in zavarovali z bodečo ži-eo. Razen 25 milj dolgega zidu, ki loči Nemce na obeh straneh reke Elbe, in katerega so krstili z novim »kitajskim zidom«, so Brandenburška vrata do nedavnega pomenila edino povezavo, kjer so prihajali v stik Nemci iz Vzhoda in Zahoda, Poostreni predpisi za prehod čez. mejo v Berlinu pa so napravili takšen stik med Nemci vsaj za prvi čas skoraj nemogoč. Berlin Je bil že večkrat po vojni «prizorišče napetih nasprotij in dramatičnih ga Spravili pod skupni imenovalec »berlinske krize«, samo berlinski ali nemški, kajti že dolgo je znano splošno stališče, da z berlinskim sporom ni ogrožen samo Berlin ali Nemčija. Ogrožena je s tem vsa Evropa ln posredno tudi vse človečan-stvo, ki upravičeno zahteva, da v berlinskem sporu najdejo velesile razunmiški jezik. Kakor vsak pojav, ki odloča o odnosih med Vzhodom in Zahodom, ima tudi berlinski problem dve različni razlagi. V Inči teh razlag ga tolmačijo različno na Vzhodu in Zahodu, in to daje te- zaosfritev, ki so kot pojav hlad- mu problemu obeležje blokovne vojne prihajali do polnega sklh nasprotij. Zah. države trdl-lzraza prav ▼ nekdanjem nem- jo, da je odločba vzhodnonemške skrbi za izvajanje okupacijskih določb na področju Vzhodne Nemčije. Oblasti Vzhodne Nemčije pa so poostrile promet na meji in s tem prekršile mednarodni sporazum. Dolžnost Sovjetske zveze je, po njihovem mnenju, da to prepreči. Na Vzhodu dobivajo razjogi za trenutno berlinsko krizo povsem drugačno razlago. Sovjetska zve-«skus, za je priznala Nemško demokra- bitko tično republiko za suvereno državo. Pripravljena je, da nanjo prenese pristojnosti In , pravice, ki jih je po vojni dobila zase. Vojna se je že dolgo tega končala, razmere so se spremenile, in dejstvo je, da obstajata dve nemški državi. Sovjetska zveza je priznala obe nemški državi. Nihče pa ji ne more preprečiti, berlinski opor rešili z če pravice prostovoljno prenese n*mi sredstvi. aa vzhodnonemško vlado. V takšnem konglomeratu razlag in medsebojnih obtožb, kdo krši mednarodne sporazume >n določila, poteka zadnje dni berlinska kriza v znamenju treznejšega preudarjanja izjav in bolj umirjenih besed. Prevladujejo dobri znaki, da se bodo pogajanj o berlinskem problema morali lotiti iz nujnosti, čeprav se razgovorov na Zahodu precej Izogibajo. Johnsonov obisk v 'Berlin in pošiljanje ameriških vojaških okrepitev v Zahodni Berlin, so prišli bolj kot moralna podpora, in ne kot izivalm poda bt z orožjem odločili v Berlina. Ameriški podpredsednik je dobrien del časa posvetu za nagovarjanje kanclerjeve odprave, da sprejemajo g treznejša stališča. Psihološki 3 moment Johnsonovega potova» % nja je doprinesel, da vojno ra®- S položenje v Adenauerjevem ta- s boru popusti in počasi splahni, g To pa so dobri obeti, da bodo I miroijnb- 8 Izdelava pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah Pripravljene so teze, toda... Tudi v Zasavju ugotavljamo, da potekajo priprave za izdelavo novih pravilnikov o delitvi čistega Zasav|e pred konferenco nevezanih držav V Trbovljah in sosednjem Zagorju pripravljajo delavske univerze v sodelovanju z občinskimi odbori SZDL in drugimi družbe- Novl statuti ljudskih odborov V vseh ljudskih odborih zdaj, itavliaio nove statute. Doseda-', sestavljajo nove statute, nji statuti so bili izdelani leta. v zadnjih letih pa so 19”,i nh \ ljudski odbori delno spreminjalij in prilagajali ustreznim zakon-\ ski-n predpisom. Dosedanji statuti so btli precej | šablonsko delo. Ljudski odbori so^ jih sicer prilagajali in vsklajevali^ z novirrfl. predpisi, a kltub temu^ niso kazali preveč resnične podd-^ br t:* morajo biti ustava v malem. i Sicer pa je treba omeniti, dal1 ljudski odbori ne smejo biti prt iz-l1 delavi statutov osamljeni, pač pa' morajo sodelovati prav vsi, sajl' morajo novi statuti še posebej ob-l ravnavati vprašanja javnosti /n1 dela vseh organov v komuni, Ir1 posebej pa vprašanje vpliva tistih' ^ institucij, v katerih so državljani1 včlanjeni. Pri tem je treba paziti,' ^ da statuti komune ne bodo taki,' da bi omejevali pravice samo-' upravnih organov, prav tako pa ] morajo odnose med stanovanjski-' mi in krajevnimi skupnostmi re-'. sevati tako, kakor narekuje vsako-* ^ dnevno življenje, in ne šablonsko ' | Sicer bomo o novih statutih* f ljudskih odborov, bolje rečeno* statutih komun, še govorili. 2c', zdaj pa je kazno, da bodo novi' , statuti, če bodo njihovi sestavliav-*^ ci dosledno upoštevali vse nove odnose v naši družbi, jasen odsev našega komunalnega sistema, hkrati pa bodo v precejšnji meri pomagali krepiti tudi samouprav-nc organe v komuni. (ma) ninri organizacijami za dneve pred pričetkom Beograjske konference voditeljev nevezanih držav številna predavanja in razgovore po krajevnih organizacijah SZDL. aktivih Ljudske mladine, po gospodarskih organizacijah in drugod. V Trbovljah pa pripravljajo zraven tega tudi osrednje predavanje. Sicer pa vlada po vsem Zasavju. od Litije do Radeč, precejšnje zanimanje za bližnjo Beograjsko konferenco. Že sedaj mislijo na to, da bi čimvečjemu številu državljanov omogočili spremljati potek dela konference. Tako bodo dali na voljo vse televizijske sprejemnike, da h« mogoče slediti radijskemu in televizijskemu prenosu konference v vseh Javnih lokalih ln drugod. (ma) • V občini Hrastnik bodo v času govorimo o onih v gostiščih, kolektivih in podobno. Po konferenci bodo obravnavali snov konference najprej s političnim aktivom, ki bo nato obiskal s predavanji vse kraje v občini. Pojasnjevanje dogajanja na konferenci naj bi bilo predvidoma v obliki razgovorov. or Prva samopostrežna trgovina v Litiii Ob praznovanju 10-letnlcc obstaja bo delovni kolektiv trgovskega podjetja -rrefkrba«i’v Liliji v nedelje, 27. avgusta, izročil svojemu namenu strežno trgovino v konference neangažiranih držav v j v preurejenih prostorih kmetijske Beogradu organizirali javne televizijske prenese v vseh lokalih, klubih in na drugih mestih, kjer je mogoče skupinsko gledati televizijski program. Ugotavljajo, da zr druge na Valvazorjevem trgu-I iti iške gospodinje so si že dali časa želele v kraju samopostrežno trgovino. Sprva so mislili, da bo uredila to samopostrež- j« za la namen dovolj televizor-| no irgnvlno veletrgovina »Prehra- Jev tudi v manjših krajih, kot so Vrhe, Jagnjenica in drugi. Tokrat bodo uporabili razen društven'h televizorjev tudi šolske, da ne ne« iz I lubllane, potem so p* ndločMi. da je uredilo t« trgovino domače trgovsko skrha«. dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov vse prepočasi. V eni izmed zadnjih številk, ko smo pisali o izdelavi teh dveh pravilnikov na področju trboveljske občine, smo ugotoviti, da poieka-jp priprave vse prepočasi in to zaradi dejstva, da so v gospodarskih organizacijah čakali na uveljavljanje nekaterih novih gospodarskih predpisov, ki jih ni. zato da ne bi bilo treba morda pozneje popravljali ieh pravilnikov. Pri tem so pa vsekakor opazili, da po vsej verjetnosti zdaj n« bodo mogli sestaviti takih univerzalnih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, da ne bi doživeta morda že v najbližji prihodnosti korektur. Prejšnji teden so v odboru za delovne odnose Zbornice zg Industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promei LRS razpravljali o tezah, ki so jih pripravili organi zbornice o problematiki notranje delitve v gospodarskih organizacijah. Teze obravnavajo predvsem vprašanje delitve na sklade in osebne dohodke ln naj bi bile pripomoček gospodarskim organizacijam pri razpravah in samem sestavljanju pravilnikov o notranja delitvi. Gospodarskim organizacijam, posebno tistim, ki nimajo sposobnih kadrov za delo za sestavljanje obeh pravilnik««-, naj bi teze pomagale ugotoviti, katere analize so Jim potrebne za ugotavl.ianie gospodarskega položaja podjetja podjetje »Pre- ' in njegove nadaljnje perspektive. (ma) ln katere elemente morajo upo- prvo samopo-Lltiji, In sicer Prisrčna slovesnost v LIP Zagorje Nedelja, 20. avgust, bo oetala članom delovnega kolektiva Lesno industrijskega podjetja v Zagorju in številnim gostom, ki so prišli v Zagorje, še dolgo v spominu. Sindikalna podružnica Lesno industrijskega podjetja v Zagorju ob Savi je namreč v stekleni dvorani Delavskega doma razvila svo- so bili tudi predsednik sindikata lesnih delavcev Jugoslavije Or-landič, predsednik sindikata lesnih delavcev Slovenije Urh, zastopniki Lesno predelovalne Industrije Podpeč, ki je bila pokrovitelj razvitja. Gozdnega gospodarstva Ljubljana, Lesne industrije Tatija, trgovskega podjetja •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik. Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Gorenjski lisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje. Trg revblucije 11 (telefon 66-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 606-79-1-1«. -Letna naročnina 660 din, mesečna M din. -deški. jo sindikalna zastavo. Med gosti Suma Zagreb in drugi. STROJNA TOVARNA TRBOVLJE NA SEJMU TEHNIKE V BEOGRADU, Včeraj je hila v Beogradu otvoritev sejma tehnike, na katerem so razstavljeni najnovejši dosežki domače in tuje industrije. Na tem sejmu sodeluje tudi Strojna tovarna iz Trbovelj, ki razstavlja transporterje, Jamsko podporje ter udarne drobilce. Velik poudarek je dan posebno jamskemu podporju, zlasti s prikazom domačih jamskih stojk tipa »Valant«, ki jih STT že izvaža v nekatere druge države ter ravno od tega sejma pričakujejo nadaljnja naročila, predvsem lz držav Daljnjega in Bližnjega vzhoda ln držav Afrike. _____________ Seja Sveta za blajrovnl promet v Trbovljah Svet za blagovni promet ln gostinstvo v Trbovljah je zasedal prejšnji teden. Na sejo sveta so bili povabljeni tudi predstavniki podjetja »Vitamlnka«. Obravnavali so polletno realizacijo plana ter pravočasno zagotovitev potrebnih ozimnic v Trbovljah. — Predstavnik »Vitamlnke« je ob tej priliki povedal, da so že sklenjene pogodbe za preskrbo'oalmnlc. Svet Je priporočil podjetju »Vitamlnka-, da formira lastne sklade, hkrati so pa na seji obravnavali tudi probleme in težave podjetja, ki oskrbuje kraj s sadjem, zelenjavo ln drugimi kmetijskimi pri- Domačo jamsko podporje se je že obneslo v Jordaniji in v Egiptu. Pričakuje se izbor serijske proizvodnje transporterjev, vitlov ter drugih tipskih izdelkov, kakor tudi strojev za gradbeno industrijo. Ker bo v dneh sejma v Beogradu hkrati konferenca nevezanih držav, bo v Um času prispelo v Beograd veliko število poslovnih ljudi. Zato bo imelo tedaj podjetje »RUDIS« iz Trbovelj na sejmu avoj poslovni dan za razgovore o obnovi oziroma izgradnji kompletnih objektov za rudarstvo in gradbeništvo. «r PRIREDITEV ZA IZSELJENCE V ZAGORJU Pododbor Slovenske Izseljence matice lz Zagorja ob Savi je pripravil v sredo, 16, avgusta, v prostorih hotela »Kum« v Zagorju sprejem za izseljence. Številne Izseljence, ki so v tem času na obisku v Zagorju, so pozdravili predsednik pododbora SIM Zagorje Franc Golob, podpredsednik občin«* ega ljudskega odbora Zagorje Frane Klun ln predsednik TD Zagorje Boris Taufer. Izseljenci so se v hotelu »Kum« dobro zabavali, za kar sta poskrbela pevski sršostet in zabavni ansambel zagonske »Svobode«. t««* Predsednik sindikalne podružnice Lesno industrijskega podjetja v Zagorju, Jože Spolenak, jev govoru poudaril znaten razvoj podjetja, ki se Je razvilo iz majhne obrtne delavnice. Lesno industrijsko podjetje Za^vjo je zaposle-valo 1953. leta 21 delavcev in ustvarilo 6,3 railtjon« dinarjev dohodka: letos pa zaposlujejo 85 ljudi in bodo predvidoma po načrtu ustvarili 250 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta. Po perspektivnem načrtu razvoja pa bo LflP Zagorje do 1965. leta zgradilo nove prostore in s 122 zaposlenimi ustvarilo okrog 450 milijonov dinarjev družbenega bruto dohodka. Zlasti Je pa poudaril. da ima podjetje vso letošnjo proizvodnjo končnih izdelkov ln žaganega lesa prodano, prodana pa }* tudi te polovica proizvodnje za prihodnje leto. Predsednik sindikata lesnih delavcev Jugoslavije, tovarii Orlsn-dlč je pa v Imenu sindikata lesnih delavcev Jugoslavije pozdravil člane delovnega kolektiva in goste ln Lesno Industrijskemu podjetju v Zagorju zaželel, da bi v prihodnjih letih Izpolnili vse zadane sl naloge ln tako pokazali, kake uspehe Ima delavsko samoupravljanje v naši državi. Prisrčno slovesnost so poživili z nastopom vokalni sekstet In instrumentalni kvartet zagorskega DPD »Svoboda« ter recitatorja. — Pred pričetkom slovesnosti eo si pa gostje ogledali Izvozni jašek -Vine- rudnika rjavega premoga Zagorje, števati pri izbiri najpovolnejšega načina delitve, nadalje, kakšni naj be postopek pri izdelavi pravilnikov itd. Pri tem so organi Zbornice za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo ln promet LRS proučili vrsto najrazličnejših napotkov za sestavljanje pravilnikov, ki so jih izdelali posamezni organi, zraven lega pa so pregledali tudi vrsto pravilnikov, ki jih že imajo nekatere gospodarske organizacije. Zategadelj so lahko izdelali tene — priporočilo gospodarskim organizacijam. kako naj se lotijo dela sestavljanja teh pravilnikov. Poudariti je treba, da teze v splošnem zajemajo celotno problematiko notranje delitve v gospodarskih organizacijah — manj pozornosti pa posvečajo teze izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov — kakor poudarjajo — pač zato. ker so v večini gospodarskih organizacij v zadnjem obdobju že uveljavili naprednejša in stlmulativnejša merila za nagrajevanja. Teze bodo dobile rac gospodarske organizacije. Zraven tega pa ho zbornica v želji, da nudi gospodarskim organizacijam vso pomoč pri izdelavi obeh pravilnikov, organizirala področna poevetava-nja. Nehote se nam pa ob vsem lem vsiljuje vprašanje: mar ne bodo pravilniki o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov — kot vse doslej razni pravilniki in drugo — podobni drug druge- gemu? Ze dosedanje izkušnje žejo, da so v nekaterih gospodah sklh organizacijah le preveč gledali v pravilnike, ki so jim JH* dala na vpogled druga podjetja-V želji, da M bili pravilniki »*' delani do predvidenega časa. * nekaterih gospodarskih organi**" eijah hitijo z izdelavo pravilnike*’ Ker sproti ugotavljajo, da ha predvidenega čaea ne bodo m«" izdelati vseh potrebnih analiz i* ugotoviti vse pokazatelje, se P®" služujejo pravilnikov drugih spod a rs ki h organizacij. S tem P® prav gotovo ne bo dosežen name* novih pravilnikov o delitvi čisd*' ga dohodka ln osebnih dohodke*-Se Je čas, da posamezne gosp*" darske organizacije ob prizade**' nju ln sodelovanja vseh član** kolektiva proučijo prav vse P®" goje fn se potem z vsemi anali' zamrl hi pokazatelji lotijo izdela** Pravtlntkov. Kaz.no je namreč, 4* je treba najti sedaj, ko so znal*' vsi novi pogoji okrog uveljavltj* novih predpisov o gonpodarjen takšen način notranje delitve, ho vplival na kar najboljše spodarsko stanje podjetja in vzp redno s tem zagotavljal, da boi* osebni dohodki odvisni res san**' od gospodarjenja ln prizadevali’ Vsako pretirano hitenje pri iz«1*' lavi pravilnikov ln šablonsko I*' delovanje pravilnikov je Ml’1’ škodljivo. S tem sl lahko v spodarskth organizacijah povz*°' ttjo samo težave, ki bodo pole**1 težko odpravljive. ("**' Na kratko po domovini m M n bi od K avgusta do 3. sept. Okrog 24. avgusta In 3. septembra padavine. V ostalem ho lepo vreme, Or. V. M. MONTA2NA BETONSKA GARA2A V TREH URAH Na bližnjem mednarodnem sejmu gradbeništva na GR v Ljubljani bo podjetje »Gradis* razstavilo med drugim tudi prototip montažne betonske garaže. Posebnost te garaže je v tem, da jo lahko montiraš v treh urah. Po vsej verjetnosti bo taka garaža stala okrog 700.000 din. Sicer pa si jo bo lahko vsakdo ogledal na sejmu gradbeništva, kjer bo dobil tudi vse potrebne tehnične podatke, 1 2 VLAK BRATSTVA TN ENOTNOSTI Za nekdanje interniranec, ki so bili iz runih krajev pregnani t> Srbijo, se organizira izlet s posebnim vlakom iz Maribora, ki bo imel postanek tudi v 2>-danem mostu. Odhod iz Maribora bo točno 14. septembra, povratek iz Srbije pa 18. septembra. Previt v obe smeri bo stal 1100 din za vsakega priglašenca. Udeleženci izven Maribora naj vplačajo voznino na naslov Uprave >Večtrar, Maribor, Gosposka 73, po denarni nakaznici in ne po položnici. Titti, ki bodo 7,te' sek poslali po pošti, naj imena udeležencev in krab kamor želijo potovati, napišejo na hrbtni strani denarne nakaznice (tam. kjer ie prostor za obvesti 0 name nakaznice Naslovljenca). AVTOMOBIL BRE7. KOLES Na letošnjem jesenskem velesejmu v Zagrebu bodo prikazali posebno zanimivost; avtomobil brez koles, ki ga bodo razstavile ZDA. Na sejmu bo 1600 razstavljavcev. V Evropi bo ta avtomobil prg'ič razstavljen v Zagrebu. — Na jesenskem velesejmu v Zagrebu bo razstavila svoje izdelke tudi Strojna tovarna iz Trbovelj, 3 4 I.F.TOS NOVIH 138 km AVTOMOBILSKE CESTE . J Del avtomobilske cePrvi maj so bataljoni Kamrnsko-savrnjskeg* ških kamionov, 36 Egonov, 2 vagona električnih odreda proslavili na znotraj s proslavami, na im- žarnic, 2 vagona radijfkrn spfvjčmhttkov irt oddajna} z akcijami sabotažnega m propagandnega nih fparatov.Jtežkib), 1 vagon akumulatorjev, 1 7 # vagon električnih ftedilrttkov, J vagon Sanitetnega Tako se glasi uvod vojnega poročila, ki ga je mMriala, ki ga mitno f e gniti 'pregledati, Loko-poslal štab Kamniško-savmjskega odreda štabu IV. motiva je bila mmiidna hi ’UhičCna. ' ■ operativne cone o prvomajskih akcijah 1943. leta. . Transport so Nemci tako konspirativno orga-1z poročila je razbrati, da je bilo na večer pred mzirah, da tudi železničarji na postaji niso vedeli, 1. majem in na sam praznik izvedeno več sabotaž- kakšen transport bo prišel. Na postaji je bilo za-nih akcij na področju, ki so ga kontrolirali bataljoni Kamnisko-savinjskcga odreda. Med temi akcijami je tudi požig železniške postaje Sava, ki jo je izvršil Zasavski bataljon. ' .... Štab Zasavskega bataljona, ki ga jc vodil komandant Poglajen-Franc-Kranjc, je izdelal podroben načrt. Bataljon je razdelil na vec manjših skupin ki so šle na večer pred praznikom v razne kraje Zasavja. Prvi četi, kateri je bil dodeljen še en vod druge čete, je bila poverjena naloga na Savi. S to ic odšel tudi komandant bataljona. Ko je legla noč na dolino Save, smo se pre-vidno drug za drugim spustili po strmi poti proti železniški postaji. Da nas sovražnik ne bi pri akciji presenetil, je komandant poslal dve patfoli: prvo v vas proti žandarmeriji, ki si je uredila svojo postojanko v šoli, drugo k mostu cez Savo, ki ga je stražila policija V bunkerjih. Pripadal sem tej drugi skupim, ki jo je vodil Drago. Poiskali smo primeren položaj, kjer smo imeli pregled od železniške postaje do mostu. Od mostu se jc slišala nemška govorica. Nasi zasedi se je približevala skupina — kolikor smo mogli v temi razločiti — uniformiranih Nemcev s konji. Počakali smo, da so se nam približali. Bill so že dovoli blizu. .Streljaj!, je poveljeval Drago. .Was ist los?!. iv,.,. Padli so streli. Nemci so se razbežali. Iz bunkerja se je oglasil mitraljez. Naš je odgovarjal. Pri mostu je streljanje kmalu utihnilo. * Na postaji pa je bilo še vse živo. Nasi so razbijali železniške naprave, nosili na kup lesene predmete in slamo. Poslopje so zajeli plameni in dim. .. Akcija je bila končana. Patrole so se vrnile k goreči postaji. Tedaj glej! Iz Litije je prihajal vlak. Tega se nismo nadejali. .Ce je ze pripeljal, moramo pregledati njihovo vsebino, smo menili. Bogat/ransport nam je prišel v roke. hamenjen kompletna ambulanta >e bil „a Madžarsko. Sedaj je b,l ti, na Savi. ustavi,m za 4 dni. Razen električnega m sanitetnega materiala so bili pištola. Promet ustavljen .za 4 Mu. Ostanki vlaka vojnega materiala, Id so ca uničili naši borci na Savi in ena komisar in komandant veseiv nvjm ______________- - 4’ ‘Kdo ina šofirati? En sam kamion zadostuje Cirilin Alojz Kolman-Marok. ma vagonih še kam;oni. .. .Fantje, kamioni!■ je nekdo veselo zavpil. _ 1 me, • % T. . L . ^ M ‘rali signalno postavTalnico. Nato smo pnča- Zasavski bataljon je s prvomajskimi akcijami sivnairut plinu 1 ' — v r---- r . e vojaški transport, ter ga do tal poigali in začel nervo ofenzivo, t "»‘čili. Zažganih je bilo: 25 novih težkih voja- Tone Koprivnikar Na Menini planini ga je pa zadela nemška dumdumka v trebuh. Čeprav so mu vidno pojemale moči, je dajal vseskozi zgled mladinca — partizana. Borci so ga nekaj časa nosili, pa je — čeprav so mu bile odmerjene samo še zadnje minute življenja — govoril o tovarištvu. Tovariš Miha je sodeloval 1942. leta tudi pri mobilizacijski akciji na Zagorje. Tedaj — bilo je rta pomlad — je prišlo v partizane okrog 40 mož iz Zagorja. Te borce so potem vključili v Savinjski bataljon. Pri tej akciji so sodelovali Vili Vresik, Jože' Umek, Bor, Lojze. Sila«; Slavko Pintar-Robin in Miha. 1942. leta je padlo precej najboljših borcev iz Zasavja, na Partizanskem vrhu in pri Vrharju pod Mrzlico. Tako je štela Revirska četa, ko je šla napadat Šoštanj, 24 borcev. Tedaj je bil komandant skupne akcije španski borec Žnidaršič-Stefan iz Ptuja. Po akciji na Zabukovioo so ne potem zbrali revirski in savrnjski partizani na Dobrovljah ter tam ostali približno teden dni. Od tam je odšel Lojze Hohkraut na teren. Revirske in savinjske partizane pa je tam obiskal tudi Franc Rceman-Stane. Na Dobrovljah. Je bila izvedena reorganizacija čet — revirske čete, savinjske čete in pohorske čete. Iz vseh treh čet je bil sestavljen nov bataljon. Po Brežiškem pohodu tso »e nato revirski in savinjski borci ločili. Tovariš Miha je poudaril, da so ee prav vsi partizani, ki so hodili skozi Vrhe, počutili pri Krvavič-nikih (Kudrovih) kot doma. Kraj pa je bil kot nalašč pripravljen za varen prihod k hiši in odhod od nje. Ko so se revirski in savinjski partizani premaknili iz Pleš pod Zasavsko goro na Vrhe — je pripovedoval tovariš Miha — sta bila med njimi tudi izdajalca Jelen in Gračner, za katere pa tedaj še niso vedeli, da sta prišla v partizane zato, da bosta izdajala naj hrabre jše sinove domovine. Partizani so na nekaj mestih med pohodom opazili vejice, vendar pa niso mogli ugotoviti, kdo jih meče. Čudno pa 6e Jim je zdelo, da so bili Nemci ved rib za njimi. Ko so pri TV Staniči 26 spet opazili vejice, so partizani preusmerili vejice in potem opazili, kako so Nemci začeli hajko na področju, kamor so usmerili vejice. Zadnje dni, ko sta bila še med partizani, sta se izdajalca Jelen in Gračner zadrževala pri partizanih vedno med zadnjimi. Ko so ju partizani začeli sumiti zaradi metanja vejic, sta pobegnila od partizanov in se šla še prodat okupatorju. Franc Kralj - Cink Ko Je tovariš Franc Kralj-Clnk pripovedoval o praznovanjih prvega maja med narodnoosvobodilno borbo, Je med drugim tudi povedal: nmnntmitmmiiiiiiuHiiiiHummnmiiiHimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimuiiiiuiiiiunj ' 20 LET REVOIUCIIEI Frane Tomažič Spomini na ustanovitev I. revirske čete (Nadaljevanje) Drugi dan, to je 8. avgusta smo se spet zbrali na partijskem sestanku Jn na njem sklenili, da bomo izvedli prvo akcijo. Napadli bomo nemško žandarmerijo v Zagorju. Za ta napad smo izdelali načrt skupaj z desetarji in komandantom 1. revirske čete. Domenili smo se, da bo prišlo v poštev za napad iz vsakega voda po šest prostovoljcev. Skupna naj bi torej štela skupina, ki bo izvedla napad, 24 borcev. Ker v 1. revirski čet! še nismo imeli strojnic, so se borci oborožili z mavzerkami. zraven tega pa še s štirimi ročnimi bombami. Napad na nemško žandarmerijo in sedež tverkschutza v Zagorju naj bi se po načrtu izvršil 9. avgusta ob poi enih. Na predvečer smo se zbrali. Tedaj so vsi borci hoteli, da bi sodelovali v napadu. Ker nismo imeli — kakor sem že omenil — dovolj orožja za vse, smo se domenili, da bo 24 borcev napadlo žandamierije in sedež werkschutza, 16 borcev pa naj bo v zaščiti, tri trojke pa naj bi izvedle specialne naloge. , In sicer naj bi prva trojka, ki jo je vodil Jože Umek, minirala cesto Trbovlje — Zagorje (akcija jc uspela); druga trojka, ki jo je vodil Franc Košenina, naj bi minirala most v »Zelencu« na cesti Zagorje—Izlake; tretja skupina, -katere vodja je pa bil Robert Anžlovar, naj bi priključila telefonsko omrežje na visoko napetost 3000 V. Zal pa se zadnji dve nalogi nista izvršili. Zagorje smo napadli 9. avgusta, točno ob pol enih. Borili smo se uro in pol. Sicer akcija v celoti nd uspela, kljub temu pa smo čutili popolno moralno zmago nad okupatorjem. Po napadu na Zagorje smo se odpravili proti Partizanskemu vrhu in naprej na Vrhe. Tam smo se utaborili na dveh senikih, IU so bili last Krežetovih iz Znojil. Nekateri so čistili orožje, drugi poslušali predavanja na političnih urah, ki Jih je vodila Tončka Čečeva, radioamaterji pa so zbirali žepne baterije m drugi dan je že delal naš radio — seveda tak na slušalke. 10. avgusta smo dobili obisk iz Trbovelj. V četo je prišlo nekaj novih borcev, mi pa smo dobili hrano. Tako se je četa povečala na 60 borcev. Žal smo imeli le malo orožja In hrane. Imeli smo namreč samo 35 pušk (od tega 16 »mavzeric«, 8 avstrijskih »mandiiherc«, 9 francoskih »mušket« in dve lovski puški) ter 6 samokresov starejšega tipa. Povrhu vsega smo imeli še malo municijc. Zato smo sklenili, da bomo municljo hranili samo za večje akcije in obrambo. Kakor sem že omenil, tudi hrane nismo imeli dovolj, saj je bilo treba prehraniti 60 borcev. Zalo smo s hrano varčevali kar se je dalo in smo kar kolektivno jedli Iz ene večje sklede »kranjski mečnik«. Z nami pa je jedel — kot vedno — tudi naš komandant Sergej Kraigher. 10. avgust je bil — nedelja. Borci, so imeli zato popoldan prosto. Odšli so v bližnje naselje, eni k sorodnikom, drugi k znancem. Vendar pa smo se domeftili, da se po dveh urah obiskov vrnejo v naše taborišče. Da bi se prepričali, če niso morda kje v bližini sovražniki, sino poslali patruljo štirih borcev, ki jih je vodil komunist Ivan Keše, na ogled terena. Nestrpno smo čakali, kdaj se bodo borci vrnili, a zaman. Ker se tovariši iz patrulje niso vrnili, je bila odrejena stroga pripravljenost. Noč je bila mirna. Ob pol treh smo že zaslišali posamezne strele iz Savinjske doline, iz smeri Griže — Zabukovca. Vsi smo bili takoj v pripravljenem stanju in čakali nadaljnjih dogodkov. Vendar pa je streljanje kmalu minilo. Toda že ob petih je bila napadena naša straža na Lenartu. Ker nas je.začel sovražnik napadati iz štirih smeri (Iz Marija Reke, Trbovelj, Zagorja in Cemšenika), smo sklenili, da se bomo umaknili. Umik se nam je posrečil, prt tem pa je bil ranjen v roko tovariš Vili Vresk, ki se je bil izgubil. Ker smo Izgubili vezo z našo zaščitnico, so se borci razšli po gozdovih Cemšeniške planine. Sam sem zgubil vezo in sem se vrnil v naše staro taborišče po kruh, ki smo ga pustili Mm ob našem umiku. Kruh sem odnesel še zadnji čas, ker so Nemci že z V9eh strani obkoljevali mesto, kjer smo imeli taborišče, mMeč, da smo še v taborišču. Posrečilo se mi je, da sem prišel skozi nemške zasede in odnesel s seboj tudi nekaj takih stvari, ki hi bile usodne za kmete, če bi jfh dobili v roke sovražni vojaki. Med umikom sem se srečal z našim komandantom Sergejem Kraigherjem in Tončko Čečevo. Povprašala sta me, kako je z našo zaščitnico, pa sem jima povedal, da se je morala ta zaradi premoči Nemcev umakniti. Nekaj časa smo potem hodili skupaj. Pozneje pa sum zaostal, ker sem nesel 30 kilogramov težak nahrbtnik. Ze preje pa smo se MU domenili, da se dobimo na Tinetovi koči na vrhu Cemšeniške ' planine. Ko sem šel tako proti koči, sem nekako na sredi poti zaslišal nemške glasove na svoji levi strani. Bil sem sam slabo oborožen, zato mi ni kazalo drugega, ko da sem se še pravi čas skril pod nek posekan smrekov vrh. Tako sem dobro skrit opazoval nemško patruljo, ki Je šla z na-perjenOni brzostrelkami kakih dvajset metrov vstran od mojega skrivališča. Ker nisem videl, v katero smer je odšla patrulja, som še nekaj časa ostal skril pod smrekovim vrhom. Cez dalj časa sta prišU mimo mojega skrivališča dve srni. Vedel sem, da so sovražniki že mimo in nadaljeval sem pot. Prišel sem do Tinetove koče na vrhu Cemšeniške planine, vendar ni bilo tam nikogar več. (Nadaljevanje prihodnjič) iiuiunuimiiiiuiiiiimiiHiiiiiuiitiuiiHiiuimiiiiiiiiitiiiiuiHiuitiiuimiimiiimmiiiiimiimiimmimiiiimuu c%c%j VW«^VWW%^WWW^WW« Beograjski september 1961 Irak neodvisna. Od 1. januarja 1960 je le za hrano in stanovanje in da bivše italijanske in britanske ta dežela začela uresničevati sta bili dve tretjini prebivalcev Somalije, a francoska Somalija 11. julija 1958. leta je bila usta- petletni načrt gospodarskega zaposleni na sladkornih planta- je ostala še kolonija. Gospod ar- novljera iraška republika. Preko noči je bil zrušen despotski režim kralja Fejsala II. in Nuri Saida ter organizirana republikanska vlada z brigadnim generalom Kasemom na čelu. Najtežji udarec fevdalizmu so za- razvoja. Kambodža je sprejela načela miroljubne koeksistence s prepričanjem, da le tako lahko ohrani popolno neodvisnost. Posebno pomirjevalno aktivna je bila letos Kambodža v zvezi z laoš-ko krizo. Kambodža in dali z agrarne reformo. 1959. leta Jugoslavija imata skupna le- so sprejeli štiriletni načrt gospodarskega razvoja, ki določa velike investicije za hidroeen-trale, ceste, šole, lahko industrijo, rudarstvo itd. Premier Ka-sem je v zvezi s tem odločno postavil na dnevni red vprašanje enakopravnosti z iraško pe- meljna stališča o važnih mednarodnih problemih. Leta 1935 sta obe državi podpisali sporazum o trgovinskem, gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Bili so tudi medsebojni obiski. Kambodža meri 181 kvadratnih kilometrov in ima 5 railijo- žah, kjer so delali pod najslab- sko je dežela zelo šibka, večina Šimi pogoji,« je očitno, da so pri- kmetijstva obsega živinoreja (86 zadevanja nove vlade nadvse odstotkov). Največji problem je pomembna za prihodnost Ku- voda, nadalje kadri. Politika je: bancev, pozitivni ncvtralizem. Prebival- cih dejstvu, da je letos Kuba stva je 2.5 milijona na 660.100 doživela invazijo emigrantov, ki kv. kilometrih. Stiki z Jugosla-so se za napad pripravili na vijo so pristni. tleh ZDA, je jasno, da nevarnost za to deželo še ni končana, čeprav je ljudstvo trdno na strani dr. Fidela Castra. Sudan Mali Štiri nekdanje francoske kolo- izkoriščanju nov prebivalcev, je ustavna nije v zahodni Afriki — Daho- Kuba trolejsko družbo v nafte. Irak je zemljepisno na zelo občutljivem področju na že itak občutljivem Srednjem vzhodu. Irak je prelomil z dotedanjo blokovsko povezanostjo in izstopil iz Bagdadskega pakta, vojaško politične koalicije Za- osvobodila hoda na Srednjem vzhodu, likvidiral je tuja oporišča na svojem ozemlju, prcklamiral ne- parlamentarna monarhija, časno brez monarha. Sudan pomeni »deželo črnih«. Prva sudanska vlada je bila sestavljena leta 1951. Leta 1956 so proglasili neodvisnost. Dežela Je bila gospodarsko tako urejena, da predstavlja sirovinsko bazo za angleške predilnice (bombaž). Otoška Kuba, republika na Antilih, se je pred pol stoletja španske nadvlade, mej, Gornja Volta, Senegal in francoski Sudan — so se spora- Nasprotja so bila velika tudi v zumele, da bodo stopile v Fe- neodvisnosti. Leta 1958 je prišlo deracijo Mali. Zaradi vpliva do državnega udara. Politične francoskih spletk sta se lani stranke so razpustili In se od-združili v Federacijo le Senegal ločno lotili gospodarskih vpra-in francoski Sudan. Tri mesece šanj. V industrializaciji dežele pozneje je Sudan izstopil. Na so sodelovala tudi jugoslovanska katero je zamenjala oblast raz- ozemlju bivšega francoskega Su- podjetja. Naše ladjedelnice granita diktatorjev, dokler ni zrna- dana so nato proglasili svobod- dijo prve plovne objekte bodo-gal upor Fidela Castra, ki je no in neodvisno republiko Mali. čega trgovskega ladjevja Suda-odvisno zunanjo politiko v duhu zrušil diktatorski režim na pre- Leta 1950 je postala republika na. Zelo mnogo so storili tudi načel miroljubne koeksistence, hodu leta 1958—1959. Po zmagi Mali 98. članica OZN. Mali je v prosveti, kjer je važen poda- so uporniki nacionalizirali veli- opredeljena za politiko pozitivne tek o nepismenosti do nedavne-ke tuje družbe, izvedli agrarno nevtralnosti. Republika Mali je ga (86 odstotkov). Politično so reformo, začeli razvijati zadraž- sklenila meddržavno unijo z usmerjeni v pozitivno nevral-no gibanje, veliko so storili za Gvinejo in Gano. Predsednik re- nosi. Na tej osnovi je prišlo do razvoj prosvete in vpeljali na- publ'ke je Modibo Kelta. Država sodelovanja med Jugoslavijo in S tem je Trak dobil ugled izv en-blokovske države. Sodelovanje med Irakom in Jugoslavijo je vidno zlasti na gospodarskem področju. Prebi- valcev Iraka je 6,590.000, povr- črtno gospodarstvo. Spričo dej- meri 1,200.000 kv. kilometrov In sina dežele pa znaša 435.000 kv. kilometrov'. Kambodža stva, da polovica otrok v Kubi šteje 3,708.000 prebivalcev, ni obiskovala šole, da je bilo 700.000 Kubancev od 6,166.000 Somalija V začetku leta 1960 je nastala Sudanom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Sudan je republika, id jo vodi Vrhovni vojaški svet. Predsednik tega Sveta je general Ibrahim Abud. Površina: 2 miii- prebivalcev sploh brez zemlje, da je bilo 360.000 domačinov Kambodža se je otresla kolo- brezposelnih. 150.000 deloma, in republika Somalija na scvcro- jona 505.825 kv. kilometrov. Prc-ntalizma 1953. leta, ko je postala da je 150.000 prebivalcev delalo vzhodnem delu afriške celine iz bivalcev: deset milijonov ljudi. v. v ;":- M1 Jap V',v Gledališčniki delavsko prosvetnega društva »Svoboda — Center« Trbovlje, ki nastopajo v Matkoviče« drami »Na konca poti« Priznanje slovenski dramski amaterski dejavnosti nagrada za Irbovlie Kliub težavam zadovoljiva realizacija POLLETNO IZVRŠITEV PLANA JE SGP »ZASAVJE« V TRBOVLJAH DOSEGLO Z 90 % Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« v Trbovljah je v prvem polletju 1961 realiziralo svoj letni plan samo s 45 % ali z 270 milijoni din. V novem gospodarskem položaju so »e ustavile nekatere investicije. Toda kljub temu, da podjetje ni imelo zadosti del, m odpustilo nekaj delavcev, to pa zaradi tega, ker Jih bo potrebovalo sedaj, ko bo začelo izvajati dela na nekaterih novih gradbiščih. Tudi to je vplivalo na realizacijo plana, ker so ugotovili, da se je povečala storilnost tam, kjer je bilo zaposleno manj delovne sile, tudi za 30 - 40%. Polletna bilanca ni zadovoljiva, ker je podjetje 6 svojimi sredstvi komaj shajalo. Tako je za sklade O6talo zelo malo sredstev, ln ta se bodo porabila za anuitete 'n za štipendije - prepotrebne nove gradbene opreme, e katero bi se lahko mehaniziralo delo na gradbiščih ter 6 tem povečala storilnost in hitrost gradnje, pa ne bo mogoče kupitj. Razveseljivo pa je, da imajo investitorji razumevanje za težave podjetja, in delajo avanse za gradnje. Velik problem, s katerim se mora ubadati podjetje »Zasavje«, je, da mu primanjkuje del, da manjka gradbenega materiala za tista gradbišča, ki so odprta. za betoniranje in zidanje, ker na J »Tapetništvo« v Trbovljah. Ena-gradbiščih včasih čakajo na pesek [ ko so predvidena dela na razši-tudi po več dni, čeprav sta v kra- __ Ta- ko so 'letos velike težave 'v Trbov- I Pripravlja se zaradi gramoza, agregatov ! skladišču in Ijah ju dva kamnoloma. Tu so veliki zastoji. Trboveljska opekama ni imela opeke in jo je bilo treba dovažati iz Radgone, Celja in Žalca po precej višji ceni kot je bilo planirano, kar zopet povzroča precejšnje stroške. Prav tako je tudi slabo vreme večkrat zadrževalo marsikje dela. Težave naslajajo tudi 6 tem. da delovnih l»z ni mogoče razdelili, da ne bi nastali nezaželeni 6unk! v porabi materiala, ker se rado zgodi, da potrebujejo naenkrat vsi pesek, ki ga ni. Do tega pride zaradi nepravilne razdelitve čel od investitorja. Pereče vprašanje, s katerim se mora podjetje nenehno boriti, je mehanizacija oziroma pomanjkanje strojev. Tako je moralo podjetje sedaj, da bi lahko v določenem terminu skončalo zemeljska dela na gradbišču nove bolnišnice v Trbovljah, izposoditi bager. Navzlic sedanji suhi sezoni pa podjetje »Zasavje« upa, da bo kmalu začelo z deli na hiši, ki jo investira podtetje »Zlatarstvo« in Zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah. Podpisana je že pogodba 6 Stanovanjskim skladom, ki nasto-,pa kot posrednik z Investicijami. tudi na delo na delavnici podjetja ritvi ceste od Sušnika do Cementarne v Trbovljah ter ureditev železniške rampe in nadaljnja regulacija trboveljskega potoka. jao Otvoritev kluba v Zidanem mostu Letošnje leto je na vseh področjih kulturne ustvarjalnosti zelo plodno za Slovence. Filmski festival v Pulju je Slovencem navrgel kar deset nagrad — izmed 16 amaterskih igralskih družin iz Jugoslavije, ki so sodelovale na zveznem festivalu amaterskih dru-| žin v državi na Hvaru, sta bili po j kar dve amaterski družini iz Slovenije nagrajeni za svoje izvajanje ter dramska družina iz Sarajeva. Festival na Hvaru je bil zaključen '15. avgusta tega leta z dramo Oskarja Daviča »Pesem«, ki jo je podalo dramsko gledališče iz Paračina. Ocenjevalna ko-nvsija je po tej predstavi razglasila najboljše izvajalce. Nagrado Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v znesku 100 tisoč din za najboljšo iz- vedbo dela iz tematike narodno-V soboto zvečer je bila v Zida- . osvobodilne vojne, je komisija po-nem mostu slovesna otvoritev delila Svobodi — Center iz Trbo-kluba. Ob tej. priložnosti so v no- I velj za uprizoritev Matkovičeve vootvorjenem klubu Svobode pri- drame »Na kancu poti«. Ta na- redili zabavni program. Kot pokrovitelj slovesnosti se je udeležil otvoritve podpredsednik ČbLO Hrastnik, tovariš Ferči Miler, kot predstavnik okrajne zveze Svobod in prosvetnih društev se je udeležil slovesnosti tudi predsednik okrajne komisije- za klubsko življenje tov. Boris Kuhar. or grada in priznanje sta uspeh za dramske amaterje iz Trbovelj in za režiserja tega dela. Karla Malovrha. zlasti pa za igralsko skupino, ki je sodelovala v tej igri, to so: Anica Pajk. Mica Bizjak, Franci Jarc, Karlo Malovrh, Franci Stojs, inž. Ivo Pinterič,, Jelo Potočan, Drago Cvikl, Tine Soper in Gvido Janc. Člani ocenjevalne komisije so poudarili, da je festival na Hvaru uspel in da so se izkazale vse nagrajene skupine, predvsem ansambel iz Trbovelj, ki je pokazal najboljšo predstavo od vseh in stoji iznad nivoja amaterdcih družin. Nasploh so bile predstave kvalitetne in pravo presenečenje. Razen Trboveljčanov so prejeli nagrado me6ta Hvar, bronasti kip s hvarskim zmajem, za najbolje izvedeno delo iz naše kulturne dediščine dramska sekcija DPD Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora s komedijo »Tripče de Utolče« od Marina Driiča. Nagrado Kultumoprosvetneg* 6veta Jugoslavije v znesku 100.000 din za najboljšo predstavo s sodobno tematiko pa je dobilo sarajevsko gledališče »Hasan Kikič«, ki je uprizorilo »Ciste roke« Jv vana Hrističa. Pohvaljeni so bili še »Mala scena« iz Splita, ki je uprizorila »Ogenj in pepel« od Mire Mihelčičeve. nadalje amatersko gledališče iz Vinkoveev z* »Pravičnika« od Mira Božiča, prav tako zagrebška pantomimska skupina. K uspehu slovenskih amaterskih družin, še posebej pa k uspehu amaterske skupine Svobode—Center iz Trbovelj, izrekajo čestitke vsi revirčani 'ter jim kličejo: " Se tako naprej do novih zmag! Stane Šuštar ) Doslej je težišče na šolah, seminarjih in tečajih Pitano delo Delavtke univerze v Hrattniku V minuli sezoni svojega delovanja je delavska univerza v Hrastniku organizirala svoje delovanje v glavnem v stalnih oblikah, kot so šole, tečaji in seminarji. V štirih večernih šolah je delovalo osem oddelkov, v 10 seminarjih 14 oddelkov, v enem tečaju pa 4 oddelki. V vseh teh oblikah izobraževanja je zavodu uspelo zajeti 3738 stalnih obiskovalcev delavske univerze. Ti so poslušali skupno 117 predavanj, v kar pa niso všteta predavanja v ESS in VNS. Dva ciklusa poljud-no-znanstvenih predavanj sta bila organizirana v petih centrih občine in 12 vaseh. Ta predavanja je poslušalo 1342 ljudi. Vsa predavanja je poslušalo 13.794 odraslih poslušalcev, kar je 82 odstotkov prebivalstva. Kino predstavam, ki so bile v petih, pozne- TRIBUNA BRALCEV Vse priznanje zagorski samopostrežbi Tovariš urednik! 15. avgusta sem kupovala nekatere stvari v zagorski Samopostrežbi. Račun sem plačala s pet- Otvoritev nove šole v Hrastniku Z začetkom novega šolskega leta bo v Hrastniku otvoritev osn. šole heroja Rajka. Ob tej priložnosti bo tudi odkritje doprsnega kipa heroja Rajka v avli šole. -Pod kipom bo spominska plošča. Gradnja je trenutno pred zaključkom. Mogoče ne bo še dokončana telovadnica, vendar bodo vsi ostali prostori za pouk že opremljeni In primerni za nemoteno delovanje šole. , or tisočakom in odšla. Ko sem prišla Itrebujem spet zdravila, originalne domov, som ugotovila, da mi v tablete Astnrmphjlin, proizvod to-denamici manjka pettisočak. Ml-»vame LEK iz Ljubljane. — Pred sli la sem že, da sem denar izgubila, ko sem se spomnila, da sem morda v Samopostrežbi plačala račun z dvema pettisočakoma, ki sta bila oprijeta. Napotila sem se v Samopostrežbo. Tam so takoj pregledali blagajno in ugotovili, da imajo res pet tisoč dinarjev viška. Vrnili so mi Jih. Tako ravnanje zasluži vso pohvalo! Pavla Zorko, Cesta zmage 17, Zagorje Zakaj nisem v Zagorju dobil zdravil? Tovariš urednik! ?.e dlje časa sem bolan. Zdravnik mi predpiše vselej, kadar po- MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZVOZA IZDELKOV STT Strojna tovarna Trbovlje Je v tvoji zunanjetrgovinski bilanci že lansko leto dosegla precejšen razvoj, zlasti z dobavami svojih izdelkov - udarnih drobilcev v Grčijo, jamskih stojk v Poljsko, Turčijo in Jordanijo. Sedaj so v teku priprave za izvoz jamskih stojk v Turčijo, Egipt in Madžarsko. Prav tako eo v teku razgovori za dobavo strojne opreme u separacije v Indiji in še druge dežele. Nadalje so razgovori za dobavo 6trojev za gradbeništvo v Turčiji. Strojna tovarna v Trbovljah bo v bodoče nastopila na zunantth tržiščih skupno s podjetjem »RvJ-niS« zn dobavo strojne opremo za izgradnjo kompletnih rudarddh objektov, in to v Egiptu in drugih državah. dnevi sem bil ponovno pri zdravniku. Ta mi je predpisal že omenjena zdravila. Z receptom sem šel v Lekarno v Zagorju. Tam so mi ponujali tablete v vrečki, češ, da so enakovredne onim originalnim ljubljanske tovarne LEK. | Ker jih pn nisem hotel vzeti (ker i ml ne koristijo) in sem vzel recept. rekoč, da jih bom šel iskat drugam, so ml povedali, da jih ne bom dobil ne v Ljubljani ln no v Zagrebu. Toda čudo. Tablete sem dobil že v sosednjih Trbovljah. Zakaj tako? Pavle M., Cankarjev trg, Zagorje jo šestih okoliških vaseh, je prisostvovalo 8680 gledalcev. Predvajanih je bilo 188 kinopredstav z 52 celovečernimi filmi. Delavska univerza je v zadnji sezoni vsekakor napredovala. Večerna politična šola je delovala s posebnim oddelkom v Radečah, večerna politična šola za prosvetne delavce prav takoj večerna ekonomska šola in večerna nadaljevalna Sola (tečaj za 5. in 6. ter 7. in 8. razred osnovne šole) pa v Hrastniku in na J»gntenlci. Sola za starše Je Imela štiri oddelke, šola za življenje pa le en oddelek v Hrastniku. Formiran J« bil tudi študijski aktiv za uslužbence v upravi in javnih službah v Hrastniku ter aktiv zn trgovske in gostinske delavce, tudi v Hrastniku. V okviru delavske univerze je bil nšz seminarjev, pomembnih za razvijanje družbenega samoupravljanja. Poslej bo tudi delavska Univerza poslovala na osnovi samostojnega ustvarjanja dohodkov. Ker bo na ta načip odpadlo vsako doti ran je delavske univerze, predvidevajo povišanje cen uslugam. To se bo zlasti poznalo prt predvajanju filmov v kratlh, kjer ne more bttl velikega obiska, če ne bo najden drug Izhod. Analize delavske univerze nakazujejo potrebo po širšem izobraževanju, ki presega zgolj strokovno usposabljanje kadrov, potrebno podjetjem. Delavska univerza si zategadelj prizadeva prilagoditi program izobraževanja tem potrebam. Večjo pozornost kot doslej pa kažejo potrebe po izobraževanju na vasi, kjer je treba izobraževanje prilagoditi krajevnim razmeram. Šibkosti so se doslej izrazile v pretogem programu, pri nezadost' no izkoriščenih ponazorllih i” v uvajanju sodobnejših metod ter premalo učinkovitem obveščanji' To pomeni, da je potrebno še več' je sodelovanje tako predavateljč’ kot podjetij in tudi družbenih čl' nitcljev, predvsem pa Socialist'®' he zveze. Vsekakor pa je treh* poskrbeti za učinkovito propagaf' do, predvsem kadar gre za izb" braževanjc na osnovi predavaj’ najširši javnost«' ki so namenjena Sklepi o izobraževanju Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku je razpravljalo te dni o vprašanjih izobraževanja delavcev. Sklenili so, da bodo organizirali za člane sindikata seminarje na temo družbene ekonomske vzgoje. Tl seminarji bodo za večja podjetja enkrat tedensko, za delavce v manjših podjetjih pa v sezoni enkrat tri do štiri dni. Razen tega so bili mnenja, da ne more nihče opraviti iapita za visoko kvalifikacijo, če nima znanja iz splošnih predmetov. potrebnih za nujno osnovno izobrazbo. Upoštevali naj bi pet splošnih predmetov. govorili tudi Razen tega so o plenarni seji, ki -naj bi h ' v začetku septembra, o sorianK delovnih kolektivov', ki so dolžni sindikati sklicevati vprašanje gospodarjenja, in o Yz dobnih tekočih vprašanjih. or jih na SEJA SVETA ZA SOLSTVO Danes bo seja sveta za šolst^ prosveto in kulturo. Na njej do razpravljali o pripravah , rodni pouk na novi Srednji ton škl šoli in o vskladltvi učnih ' Črtov na Industrijski kovina® | šoli ter Industrijski rudarski v Trbovljah. Sektorske konference članov ZK v Hrastniku V občini Hrastnik so bile minule dni sektorske konference, na katere so bili vabljeni tudi nekateri člani SZDL. Na konferencah, ki eo bile na Dolu, v Radečah in n« dveh krajih v Hrastniku, je govoril o mednarodnem položaju v svetu sekretar ObK ZK Hrastnik, tov. Janez Zahrastnik. Konferenc sc Je udeležilo blizu tovarišev. OBRAZI in POJIIUI mMNmiiuminmiimnmiitiinniiiimimmiiimmiimmiimiiniiitiiHiiiiiitiiRrmnmnintnnitDninnt * . , LtieJo predvsem predstavniki or- komiteja, da bi ustanovili P° ,ganhacii in društev, je bilo It 'stvih, kjer je vetje 'število ak‘l,a'i ’ ' teden dni pred napovedanim po- ne mladine — aktive IMS. * ( g • svetovanjem poslanih osemnai- dobro bi bilo vedeti tudi stali o ;ri stim predstavnikom organizacij stanovanjske skupnosti do m' V .; | in društev s predvidevanjem, da -• ' ,r 'r mn-oče srt , jj|a se vsi posvetovanja ne bodo mo-| gli udeležiti. V vabilu , je bilo ne, s katero se je v stanovanjskem naselju in katerimi je nekaj take m,--- , ....................... te v'1 mrd take mladir.tt na katere je bila iz. Litije i* 1 c'^ krat naslovljena javna kritika- ■ strani sindikatov hi bilo pontesn^ _______..... ......... s povoženo nadalje to, da se bo Posvetovanje, ki oa ni bilo v četrtek tveler ob 6. uri so posvetovanja udeležil tudi novi- bene orientacije razen predstavniki mladinske organiza- nar .Zasavskega tednika«, s te- vzgoje, pa tudi n vlogi m ^ nje iz obline litiia zaman pri- mer je bil poudarjen namen, da ! javljanju mladine v druzo čakovali predstavnike ostalih or- bi o vprašanjih dela mladine in- upravljanju. ganizacij in društev v litijski formirali tudi javnost. Kljub te- j precej takšnih odprtih vtr.. oblini. Občinski komite'LMS v mu j, 'šanj bi Jahko našteli, vendar J, no zvedeti, kaj sodijo o - < mladini, ki t> sološnem nima ‘ ® strokov”! in trvf mire Lina v mu sr /e »arirr.,, i t.L„ Litiji je sklical to posvetovanje predstavnik občinskega komi te ta S ;, j i: 7J raz”‘ prav z. namenom, da se dogovori Zv,ge komunistov, ki bi lahko z,- ' navedenih dovolj " s predstavniki ostalih organizacij stopal še tri o stale organizacije, Uanje.To /e dovolj za «8 . tib udi”; tev, da je sodelovanje z. m in društev, v katerih je tžlanie- nikakor pa ne vseh. no veliko mladine, o n>eni aktiv- V krajšem neuradnem ra z novo- ,ko organizacijo potrcom’. ■ . nosti in skupnem usmerjanju mla- ru so mladinski funkcionarji na- ^n potrebni nasveti in pred 0 .j,^. dine v občini Litija. To je raz- vrgli več vprašanj, o katerih bi uveljavljanje mladine v di* i 800 vidno iz edine točke dnevnega re- bilo vredno in tudi potrebno „fm w javntm Uvljenju. . fc&l’*^j?srU in javnem življenja*. Vabil na prav vedeti mnenje ostalih or,ta- udeh/.ila vsaj polov* ^ to posvetovanje, kjer naj bi imeli nizacij • namenu mladinskega Ijenibi aHmuniaimiiiiiiiiimiiinmmiiiiiuiitumuimuiiiun1 Nekateri problemi telesne vzgoje v Zagorju ob Savi Kje dobiti sredstva? V zadnjih letih so bili doseženi tudi v zagor- urejeno betonsko igrišče za košarko in igrišče ski občini določeni uspehi na področju telesne 7a odbojko. Zdaj bo treba tam urediti še nogo-kulture, zlasti še potem, ko je bila ustanovljen* metno igrišče, ker bo rudnik sedanje nogometno Občinska zveza za telesno vzgojo. Tako posta- UfriSče. uporabil za svoje potrebe. Za ureditev jajo vse bolj stvarna prizadevanja za razširitev n<>vega nogometnega igrišča bo treba precej de-množične osnovne telesne kulture in za zaroto- narja. Veliko volje za delo kažejo tudi smučarji vitev družbenih, materialnih in kadrovskih po- v Kisove«, ki so začeli s preurejanjem skakal- gojev za še večji napredek. Kljub temu pa doseženi uspehi na lem področju niso zadostni in celo zaostajajo za možnostmi, predvsem pa za potrebami, ki se porajajo. Poudariti je treba, da postaja telesna kultura niče. Zagorski planinci so na Cemšemiški planini brez pomoči drugih uredili že eno planinsko kočo. Taborniki rodu »Ornih bratov« imajo zbranega že nekaj materiala za svojo kočo, ki jo mislijo graditi na Zeleni travi (taborniki prostore i v vseh svojih pojavih in oblikah vedno bolj živ- nujno potrebujejo, ker jih zdaj nimajo in 1 „ „i__l SXS_' i_______ ..1 : 1mora IA t'TWVt 1-* Vt»n vMraii nn ■rAdiiln ah kli ran Ijcnska potreba najširšega kroga državljanov — predvsem mladine — in nepogrešljiva postavka v svetu zanimanja in stremljenja del življenjske rasni. V Zagorju smo slišali že mnogo ugotovitev in stališča o tem, kako naj se v prihodnje razvija telesna kultura, zlasti še glede na dejstvo, da se materialni pogoji za množično telesno kulturo le počasi izboljšujejo, čeprav bi se z večjo mero razumevanja razvijali vsekakor mnogo hitreje. Pa tudi sicer sedanje neurejene razmere na področju telesne kulture, ne samo v Zagorju, v katerem je dotekanje finančnih sredstev odvisno od posameznikov, ne morejo na noben način zagotoviti rednega in sistematičnega dela. In prav zavoljo teh razmer telesnovzgojne organizacije nimajo osnove, da W lahko v začetku, leta na občnih zborih sprejele načrte dela in jih potem tudi uresničile. Tako pomeni v takih pogojih ustanavljanje vsakega novega dmštva, kluba ali sekcije nove finančne obremenitve. Finančni problem je pa neločljivo povezan z gradnjo telesnovzgojnih objektov. Ob vsem tem je seveda treba imeti perspektivni načrt gradenj objektov, za katere obstajajo splošni interesi na področju občine. Sicer je pa. najbolje, če vas seznanimo s prizadevanji Občinske zveze za telesno vzgojo v Zagorju, ki sl prizadeva, da bi sedanji in prihodnjim generacijam ustvarili možnosti za neovirano množično telesno kulturo. Kakor smo že poudarili, zastopa v sedanjem času zlasti vprašanje pomanjkanja denarja za redno delo telesnovzgojnih organizacij in društev ter same občinske zveze za telesno vzgojo. Sredstva, s katerimi sedaj razpolagajo društva, ne zadoščajo niti za redna tekmovanja. Občinska Zveza za telesno vzgojo tudi nima. na voljo sredstev, zato društva životarijo s sredstvi, ki jih dobijo na račun članarine in vstopnine na prireditvah. Kljub temu pa nastopa v tekmovanjih na primer pet moštev košarkarskega kluba Proletarec, prav toliko moštev nogometašev Proletarca, da ne omenjamo pri tem TVD Partizana Zagorje, SD Svobodo Kisovee. planince, tabornike, smučarje in druge. Telesnovzgojni objekti »o nedograjeni oziroma že dograjeni ne ustrezajo povsem svojim namenom. Telesnovzgojni delavci kažejo precej volje za to, da se uredi nove objekte oziroma že urejene dokončno uredi. ▼ Kisovcu nad Zagorjem že nastaja zametek športnega stadiona. Lani je bilo tam morajo enostavno zbirati po gostilnah ali pa na proriem na Plešah). Za ureditev samega doma in objektov kažejo precej volje tudi pri zagorskem Partizanu (treba je urediti igrišče, obnoviti tribuno, ki že razpada, odstraniti oder in povečati dvorano), vendar ni sredstep, da bi lahko ta prizadevanja tudi uresničili. Mladinci z Industrijske rudarske šole so začeli lani urejevati zimsko športni dttm pod Cemšeniško planino. Objekt Je že pod streho, vendar ga še ni mogoče uporabljati (treba ga je dokončno dograditi in opremiti). Okrog turisti čno-gostinskega centra Medijske toplice bi bilo treba zgraditi vrsto igrišč. Za zdaj je ostalo vse le pri pobudi, ker ni sredstev, ki bi »e pa bogato obrestovala (z ozirom na možnost, da bi se nekatere najboljše ekipe pripravljale na tekmoyanja na Izlakah). V samem Zagorju pa prihaja vse bolj v ospredje potreba po ureditvi Osrednjega športnega parka. Začetki so. Vendar pa bi bili dani z ureditvijo tega objekta vsi pogoji za večji razmah športa in za ustanavljanje novih sekcij, treba je Je dokončno urediti Igrišča. Tako bo potrebno premaknili nogometno. Igrišče glede na ureditev atletske steze, asfaltirati igrišče za košarko (ker je sedanja betonska plošča prepolz-ka), urediti ostala igrišča in naprave, zgraditi tribuno (da ne bo treba gledalcem ob slabem vremenu stati v blatu In vodi), urediti ograjo okrog športnega parka itd. Občinska zveza za telesno vzgojo v Zagorju sproti zasleduje vso problematiko telesne vzgoje v občini. Tako je letos n* osnovi analiz strokovnih komisij izdelala načrt, kako rešiti pereča vprašanja telesne vzgoje v občini. Vendar vrija poudariti, da sama Občinska zveza za telesno vzgojo, posamezna • društva in klubi ne bodo mogli rečtti vseh problemov, čeprav je vsepovsod opaziti volja in prizadevanje članov in simpatizerjev društev In klubov, da. s prostovoljnim delom pomagajo pri graditvi novih športnih objektov oziroma pri dokončni ureditvi že zgrajenih naprav. Kazno je, da bodo zato morali zadnjo besedo o tem izreči odborniki občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi, ko bodo na eni prihodnjih sej razpravljali a problematiki telesne vago-Je v občini. Dejstvo je, da postajajo tudi telesno-vzgojni objekti del standarda In bi bilo zato res škoda, če bi že dograjeni objekti propadali hi ne služili svojemu namenu, ali pa, da ne M zgradili prepotrebnih novih objektov. Marijan LIPOVŠEK \ —-' -"i GRADBIŠČE NOVE BOLNIŠNICE - 31. julija »o delavci gradbenega podjetja »Zasavja« začeli z ddl na gradnji nove bolnišnice v Trbovljah. Sedaj delajo izkope za tdmrijo projektiranega otroškega oddelka, Delavci, ki opravljajo ta dela, so po 12 ur dnevno na gradbišču, fti delu jih močno ovira sestava zemlje, namreč siva lapor jeva glina, v kateri je izkopavanje težko. Kljub temu računajo v podjetju »Zasavje«, da bodo do konca avgusta opravili vsa zemeljska dela in ob ugodnem vremenu do 15. septembra zabetonirali tudi temelje za nov otroški oddelek trboveljske bolnišnice. — V gradbenem podjetju »Zasavje« nadalje tipajo, da bodo do konca leta dogradili ta objekt do strehe. Foto: Marijem Lipovšek Zbor proizvajalcev o polletnem gospodarjenju v zagorskih podletiih Poročali smo že, da so odborniki zbora proizvajalcev občinskega odbora Zagorje ob Savi skupaj s predstavniki zagorskih gospodarskih organizacij razpravljali o izvršitvi proizvodnih planov in finančne realizacije gospodarskih organizacij za prvo polletje letošnjega leta. Ugotovljeno je bilo. da uvelja- Trener nogometašev trboveljskega Sadarja, Zasede vitev novih ukrepov v gospodarstvu ni bistveno vplivala na gospodarski položaj zagonskih podjetij. Težave so nastale le zaradi neplačanih računov, saj znaša razlika v dolgovih nad 300 milijonov dinarjev v korist zagonskih gospodarskih organizacij. Tako so in še zagonska podjetja kreditirajo druge gospodarske organizacije. Sicer pa je bilo v ostalem še nekaj težav okrog formiranja skladov (rudnik rjavega premoga Zagorje na primer v prvem polletju letos nj mogel formirati dkladov, ker ni imel za to na voljo sredstev). Zbor proizvajalcev je na seji razpravljal tudi o kadrovanju in sklenil, da je treta v prihodnje v vseh gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah voditi načrtno kadrovanje. Pri tem pa je bilo tudi omenjeno, da eo gospodarske organizacije letos namenile le malo sredstev v sklad za kadre, verjetno zato, ker so letos ta sklad ne formira več obvezno, ampak le določeno, da lahko gospodarske organizacije vplačajo v sklad sredstva do* višine 1 odstotka ustvarjenega dohodka. Sicer bo pa občinska ljudski odbor Zagorje ob Savi ugotovitve in poročila s te seje zbora proizva- i Seja Sveta za kmetijstvo' v Trbovljah Svet za kmetijstvo pri ObLO Trbovlje je na svoji nedavni seji obravnaval plan kmetijske Proizvodnje za leto 1962. investicijski program KZ Trbovlje, formiranje gozdnega sklada ter kategorizacijo gozdov v občini. Povečati je treba kmetijsko proizvodnjo v občini ter kooperacijo z zasebnimi kmetovalci, predvsem pa za krm-ske rastline ter še za razne druge kmetijske pridelke. Kmetijska zadruga in zadružni svet naj organizirata široko akcijo, da bi' kmetijski proizvajalci začeli v večji meri uporabljati agrotehnična •redstva. Razpravljali so ob tej priliki tudi o tem, da bi KZ Trbovlje v Zg. Trbovljah ustanovila tržnico za prodajo kmetijskih viškov, tako da kmetijcem ne bi bilo treba Prodajati svojih pridelkov po naseljih. Se letos sc bo ustanovil gozdni *klad. Za kategorizacijo gozdov jc Postavljena komisija, ki bo sodelovala s krajevnimi ljudskimi odbori. ek Posvetovanje o gospodarjenju v Litiji Te dni je bilo prvo posvetovanje sekretarjev osnovnih organi-zacij ZK, katerim bodo sledila bidi posvetovanja sindikalnih po-1 ^ružnic in vodstev krajevnih or-Banizacij Socialistične zvezo. Vsa Posvetovanja so namenjena razpravam o gospodarjenju po no-v‘h predpisih. Nujna eo bila zategadelj, ker so odgovorni čini-lelji v občini ugotovili, da je bilo y preteklosti tem vprašanjem kljub veliki osrednji pozornosti Posvečeno v osnovnih organizaci-)ah le premalo zanimanja. Zlasti *® sindikate menijo, da se teih vPražanj niso resno lotevali. IM« nošRHZ60U0R Stil it: Dnin i vil U Tako živo in razgibano, ko* je bro pripravljeno za tekmovanje, zdaj v taboru nogometašev trbo- Vseskozi sem spremljal igro veljskega Rudarja,, »e ni biloln uspehe ostalih članov SCL. nobeno leto pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja. Navijači so se razdelili v dve Škapini; na eno, ii upa na vse najbolje, in drugo, ki je bolj zmerna in zadržana pri dajanju izjav. Na treningih Rudarjevih nogometašev je zadnje čase toliko posamezniki ljudi, kakor jih je bilo le malokdaj na prvenstvenih tekmah. Obiskali smo novega trenerja Rudarjevih nogometašev, tovariša Zanetiča, ki nam je povedal: »Moštvo Rudarja letos do- bil naklonjen, tako da igramo doma šest tekem, zunaj pa pet. Upamo, da bomo doma osvojili vse točke, na tujih igriščih pa se bomo borili za vsako, točko. Sicer je pa želja nas vseh, da v letošnjem tekmovanju v'SCL uspemo in se Uvrstimo v višje tekmovanje. Pravkar smo sc vrnili s turneje po Avstriji. Naši so pokazali dobro igro. Povem naj, da mo »e, da predstavljajo vsa mo- so bili na turneji laže poškodo-štva za nas enakovredne na-vani igralci Halilagič, Knaus in eprotnike. Breznikar, ki predstavljajo jedro Glede na znanje in na kvali- moštva, zraven njih pa še nalete igraloev bermo — vsaj tako darjeni Pajer. ki pa bo moral upam — v prvem delu prvenstvabili malo bolj skromen, v zgornjem, domu. Žreb nam je Pravzaprav je problem napa- Glede na to, da razpolagamo z dvajsetim; igralci, upam. da bomo lahko tekmovali. Izbira bo! Zvečali smo število treningov tako, da vadimo tri krat tedensko, nekateri igralci pa trenirajo tudi dopoldan. Trenirajo in moštvo. Za veda- daina vrsta. Do šestnajetmetr-skega prostor* napadalci še pridejo .potem se pa ne znajdejo, ko bi marali streljati na vrata. Sicer pa v igri še vse premalo uporabljajo krila. V ostalem je pa obramba bolj vigran del moštva kakor napad. Trbeveljricl ljubitelji nogometa pričakujejo od nogometašev Rudarja precej. Tudi mi precej pričakujemo od bližnjega tekmovanja. In seveda si želimo, da bi se nam pričakovanja izpolnila. Sicer pa lahko rečem, da prijateljev nogometa ne samo v Trbovljah, ampak v Zasavju, ne bomo razočarali.« J. S. iuiiiiinmuiiunHuiiimiiiiHnimitmnnuiniuHnnuiuuuiMinnutiiiiinuuiiuiimumiiiniiiiiiniiiniHiimmmi imiiiiiiiiiiiiminiimniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiHiiminniimimmiimntHnaBmmuiuuHiuiiiitiiiiiimiiiBMHHmiBMnomutmiiiimmiimH tovornjak JO JE POVOZIL Na glavni hrasiniški cesti pri Steklarni se je pripetila smrtna nesreča. Škropilni avtomobil, ki ga je vozil .Eržen, je povozil osst-no snažilko Faniko Fajdiga. Škropilni ' avtomobil se je umaknil kolesarju in pri tem do smrti povozil Fajdigovo, 'ki je čistila cesto. ek Na Reko prispela pošiljka opreme za trboveljsko Cementarno Prejšnji trden je prispel* ▼ raško pristan tiče predzadnja pošiljka opreme, ki jo potrebujejo v trboveljski Cementarni z* rekonstrukcijo obratov. Računajo, da bo do konca racscoa avgusta prišla na Reko »e zadnja pošiljka opreme z* C etn en la mo in d* bodo tako že v septembru lahko začeli z zaključnimi rekonstrukcijskimi deli. (m») jalrev dostavil vsem zagorskim gospodarskim organizacijam. M Analiza dela mladinskih aktivov v občini Hrastnik Te dpi bodo v občinskem komiteju LMS v Hrastniku zbrali poročila mladinskih aktivov, ki so jih v obliki ankete izpolnili sekretariati teh aktivov. Na ta način bodo dobili natančen pregled nad gibanjem članstva v organizaciji, nad uvajanjem novih metod dela, aktivnostjo mladine ob važnejših mladinskih proslavah, o društvenem življenju mladine, o udeležbi v družbenem upravljanju in. pripravljanju mladine za sprejem v Zvezo komunistov. — Razen na ta vprašanja bodo odgovorili tudi na nekatera druga. Na tej osnovi bo občinski komite pripravil podrobno analizo stanja mladindke organizacije pred konferencami mladinskih aktivov, ki bodo v septembru. O analizi dela mladine bodo govorili na seji občinskega komiteja, ki bo v začetku septembra. or HUDA NESREČA V TRBOVLJAH V torek, 15, avgusta, se je smrtno ponesrečila 6-letna Darinka Resnik, naselbina Kešetovo 10. — Dekletce se je igralo na balkonu večnadstropne hiše in se med igranjem povzpelo na ograjo balkona. s katere je otrok omahnil na pločnik pod hišo. Med prenosom deklice v bolnišnico je le-ta umrla za hudimi telesnimi poškodbami. — Nesreča je napravila med prebivalstvom revirskega kraja najgloblji vtis. TRBOVELJČANI! Turistično društvo priredi v no tičijo, 3. septembra, avtobusni Izlet v TAMAR, združen z ogledom Begunj, Drage, Vrbe In Bleda. Prijave sp/ejema Turistična pisarna (v Rudniški restavraciji) do 1. septembra. Tam pa dobite tudi vse potrebne informacije o potovanju. V# v# VOHUN NA LETALIŠČU V TRBOVELJSKIH PODJETJIH PRIPRAVLJAJO ANALIZE SAMOUPRAVLJANJA Komisija ObSS Trbovlje za dc-®vsko samoupravljanje priprav-obširno analizo o razvoju sa-Toupravijallja v gospodarskih ?r8anizacijah občine. Namen an-je ugotoviti, koliko je bilo v E^Jetjih storjeno zn uveljavlja-načela, da Je kolektiv nosilec Jh°upravljanjn. » ’ zadevi so bili vsem gospo-*ar*kim organizacijam razposlani k*ir«*ulnlki o delovanju organov J^oupravljanja, o vlogi kalekti-1*1 upravljanju, o komisijah, o kompetencah kolektiva, zborov proizvajalcev ipd. Anketa se pripravlja rikupmo z istoimensko komisijo zbora proizvajalcev ObIX) v Okviru priporočil zadnjo eeje zbora proizvajalcev. O rezultatih ankete bosta podrobneje razpravljala ObSS in zbor proizvajalcev občine ter nato dala ustrezna priporočila pod* jeljain in družbenim organizacijam za nadaljnje poglabljanje *»-moupravljanj*. Obveščevalec- i Tedenski športni pregled Mali oglasi Prodam 65-Iitrski hladilnik »Hi-mo«. — Dr. Kržišnik, Zagorje, Cesta zmage 25. PREKLIC Preklicujem neresnične govorice, izrečene proti Jožetu Blatniku, Hrastnik 235. - Angela Javornik ,Hrastnik 235. ZAHVALA Ob prerani tragični smrti nase zlate hčerkice in vnukinje DARINKICE RESNIK se iskreno zahvaljujemo sosedom za prvo pomoč, pevcem, godbi, vsem, ki so poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala govornici in deklicam, ki so jo nosile ter vsem, ki so jo spremili na njen zadnji domek. Trbovlje, 17. avgusta 1961 Žalujoča mamica, atek, stari ata in obe stari mami ter ostalo 'sorodstvo ZAHVALA Ob prerani smrti drage žene, mame, stare mame, sestre in svakinje FANI EBERLINC se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Krasnikov!, strežnemu osebju, pacientkam bolniške sobe 35, godbi, SZDL 1. maja ter vsem ostalim, ki so darovali toliko vencev in cvetja. Trbovlje, 21. avgusta 1961 Rodbina Eberlinc, Traun-šek in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljenega moža, dobrega očeta, dedka, sina, brata, strica in svaka KARLA SOTLARJA se zahvaljujemo dr. Olgi Sfcrbčevi-Kerštajnovi, dr. Pešcu, dr. Krasnikov!, dr. Južničevi, dr. Drnovškovi, ki so mu lajšali trpljenje, kakor tudi strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice Trbovlje. Zahvaljujemo se tudi vsem poznanim in nepoznanim krvodajalcem. Nadalje se zahvaljujemo tovarišu Princu, direktorju IK5, tov. Jegliču za poslovilne besede ob odprtem groba, godbi in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in z nami sočustvovali. Prav vsem prisrčna hvala. Trbovlje, 14. avgusta 19G1 Žalujoči Sotlerjevi l HIS10 m ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža in očeta KARLA DIVJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnikom, strežnemu osebju bolnišnice, upokojencem, sostanovalcem, godbi in vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. , Trbovlje, 5. avgusta 1961 Žalujoča žena, sin in ostalo sorodstvo »Delavski dom« v Trbovljah: 24. avgusta češki film VIŠJI PRINCIP; od 25. do 28. avgusta slovenski film NA SVOJI ZEMLJI; od 29. do 31..avgusta ameriški barvni film JAGUAR GOSPODAR D2UNGLE, »Svoboda — Trbovlje II: od 25. do 28. avgusta ameriški barvni film PONOSNI UPORNIK; 29. in 30. avgusta ameriški barvni film VRTOGLAVICA. »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 25. do 28. avgusta italijanski film LEPE ALI SIROMAŠNE; od 2. do 4. septembra francoski film MOJ STRIC. »Svoboda II« v Hrastniku: dne 24. avgusta poljski glasbeni film LOČITEV; od 26. do 28. avgusta italijanski film SLADKO ŽIVLJENJE; 29. avgusta amer. barvni kavboj, film PONOSNI BUN-TANIK; od 30. do 31. avgusta italijansko-3pan.sk i film PREISKOVALNI SODNIK. emmm pm&mmsrm TRBOVLJE Rojstva: Ana - Marija Brečko, Izlake — sina; Ljudmil^ Tmolšek, Hrastnik — sina;. Zofija Skrt, Zagorje — sina; Štefanija Simonič, Trbovlje — hčerko; Marija Judež, Zagorje — sina;- Marija Zubak, Zagorje — sina; Berta Zadobov-šok, Trbovlje — hčerko. Poroke: Martin Brence-Ocvirk, rudar, Trbovlje in Marija Podlogar, učiteljica, Trbovlje; Stefan Kerač, tesar, Vidonci 102 in Frida Golob, delavka, Trbovlje; Oto Blažič, kontrolor, Trbovlje in Amalija Sešek, delavka, Trbovlje; Zdravko Bedenk, kopač, Trbovlje in Emilijana Turšič, bolničarka, Trbovlje; Peter Jan, predmetni učitelj, Trbovlje in Milena Vrabič, učiteljica, Grobelno. Smrti: Jožefa Karat, roj. Markov, upokojenka, Trbovlje — stara 75 let; Johan Kosec, upokojenec, Trbovlje — star 73 let; Darinka Resnik, otrok, Trbovlje — stara 5 let; Ferdinand Jaminšek, upokojenec, Hrastnik — star 59 let. XVI. republiško prvenstvo v plavanju v Trbovljah Kje so meje zmožnosti Julke Podlesnik? V petek. 18. avgusta, se je začelo v olimpijskem bazenu v Trbovljah XVI. republiško plavalno prvenstvo za posameznike in moštva. Letošnje prvenstvo se je razlikovalo od dosedanjih po tem, da so bili plavalci razdeljeni v plavalne skupine po najboljših rezultatih, ki so jih dosegli v letošnji plavalni sezoni, tako da so 'bili tekmovalci v posameznih skupinah izenačeni. Tekmovalo je sedem klubov: Ljubljana, Celuloza, Neptun. Ru^ * dar, Prešern, Ilirija in Fužinar. HRASTNIK ( Med plavalkami je veekakor Rojstev (na domu) ni bilo. v razred zase Podlesnikova. V vsaki Poroke: Franc Cokan, delavec, disciplini v kateri je nastopala, Hrastnik 41 in Alojzija Kunkek,!1 je postavila nov rekord; tako na delavka, Hrastnik 41; Ivan Mik- 200 m hrbtno (2:57.7), na 400 m lič, delavec, Podkraj 70 in Rado-^prosto (5:43,9), 100 m hrbtno (1:22,1) slava-Terezika Hauptman, delav-^in -na 100 m prosto (1:13,0). Raz- ka, Hrastnik 71; Ilija Kekič, delavec, Hrastnik 327 in Angela Predovnik, delavka, Hrastnik 327. Smrti ni bilo. BREŽICE Rojstva: Božica Hrgar, Laduč — hčerko; Josipina Štritof, Vučilče-vo 30 — hčerko; Vesna Ravnikar, Brežice — Cernelčeva 4 — hčerko;^ Jelena Hotko, Savski Marof 1 —' hčerko; Ljudmila Regali, Brežina 111 — sina; Terezija Dvoršak, Čatež 54 — sina; Ana Milat, Sela 54 — sina; Marija Kozmus, Lončarjev dol 11, Sevnica — hčerko. Poroke: Zivadin Kuzmič, usluž-i benec JLA, Brežice, C. pr. borcev 21 in Slavka Markovič, uslužbenka, Brežice, C. pr. borcev 21. očarala pa je Souvanova (L), za katero se je mislilo, da bo rasno ogrožala Pcdlesnikovo, prav tako Tratnikova (L). Med plavalkami je treba pohvaliti še mlado in nadarjeno plavalko Rudarja Lučko Vodišek, ki je na 400 m crawl premagala znane plavalke iz Ljubljane. Med plavalci je bil najboljši Orel (N). Veliko slabši pa je bil Dani Vrbovšek, od katerega se je pričakovalo veliko več. Na 100 m hrbtno je le s silovitim fini-šem premagal Goršiča (L), tretje, častno mesto pa je zasedel nadarjeni plavalec Celuloze Jesen*-šek. ki je s časom 1:14,7 postavil nov slovenski pionirski rekord. Smrti: Frančiška Špan, gospodi-'Med Rudarjevimi plavalci pa je bil rga, Zabukovje, Podgorje 11 — sta-• vsekakor najboljši Burja, ra 62 let. » Končni vnstni red pesamezni- Trbovcijčanka Juška Podlesnik, nova 4-kratna slovenska rekorderka ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ »MEHANIKA« - TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek ] i (v 000 din) 11 A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev ~!• Osnovna sredstva 107,314 Sklad osnovnih sredstev . . . 1 113,541 Denarna sredstva osn. sredstev . 20,785 Drugi viri osnovnih sredstev . . 16,938 |! B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev skupne porabe Sredstva skupne porabe .... 33,982 Sklad skupne porabe 32.086 Denarna sredstva skupne porabe 20,360 Drugi viri sredstev skupne porabe 24,230 1 C. Obratna sredstva C. Viri obratnih sredstev c 55,635 34,870 Skupna obratna sredstva . 128,020 Sklad obratnih sredstev .... Drugi viri obratnih sredstev . . D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in drugi skladi r -i Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi 5,Ul da in drugih skladov .... 3,629 Viri nerazporejenih sredstev . . 8,074 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 15,070 E. Viri sredstev v obračuna in druga pasiva 1» ]l E. Sredstva v obračunu in dru- Kratkoročni krediti za obratna i' ga aktiva sredstva 1 Kupci in druge terjatve .... 67,158 Dobavitelji in druge obveznosti . 103,365 i Druga aktiva 7,911 Druga pasiva 10,379 | Skupaj . . . 404,229 Skupaj . . . 404.229 | Družbeni plan je podjetje izpolnilo v celoti, in sicer: celotni dohodek s 102,91 odstotka, dohodek s 100,5 odstotka in čisti dohodek s 100,98 odstotka. Porastla je tudi produktivnost za 7,79 %. Vodja računovodstva: Majda Pide 1. r. Predsednik UO: Damjan Goričan 1. r. V prvi pokalni tekmi se je v i nedeljo srečal Rudar z moštvom [»Tabor« iz Sežane. Nad 1000 gledalcev je navdušeno pozdravilo (l nogometaše Rudarja, ki so z visoškim rezultatom odpravili goste. 2e prve minute igre 80 pokaza-, da bodo imeli gledalci priložnost uživati v lepi in smiselno ][nad vso dobri igri Rudarja. Rudar (ije začel silovito napadati, obram-(iba gostov je v začetku nekajkrat ^odstranila nevarnost pred vrati, , itoda kmalu je prišla do izraza ! [tehnična in kondicijska premoč (l Rudarja. Mokro igrišče jc vplivalo na ,1 potek tekme, sicer pa so se na- I padalci Rudarja vseeno izkazali. (i2e v 6. minuti je Halilagič premagal vratarja gostov, zatem pa (lje sledilo dobesedno obleganje na-iisprotnih vrat. Lepe kombinacije (imed Knausom in Halilagičem so ,|bile učinkovite. V 18. minuti je (i Knaus močno streljal, vratar je i [odbil žogo le do Halilagiča, ki jo II je z lahkoto potisnil v vrata. Naj-J lepši gol pa je dosegel v 56. mi-(inuti Halilagič, ko je iz petnajst SGP »ZASAVJE« - TRBOVLJE Postavka Znesek (v 000 din) Postavka Znesek 1 (v 000 din) A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva . . , 1 1 1 1 48,035 Sklad osnovnih sredstev . . 1 1 48,630 Denarna sredstva osn. sredstev . 18,553 Drugi viri osnovnih sredstev . . 18,416 | B. Sredstva skupne porabe B. Viri sredstev- skupne porabe 3,716 1 1,883 Sredstva skupine porabe . . : I Denarna sredstva skupne porabe 4,215 1,365 Sklad skupne porabe Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva : J 5 J 81,980 Sklad obratnih sredstev ..." 1 Drugi viri obratnih sredstev , . 12,924 2,428 D. Izločena sredstva D. Rez. sklad in dragi skladi Denarna sredstva rezervnega skla- Rezervni sklad in drugi skladi 6,032 1 da in drugih skladov .... 5,405 Viri nerazporejenih sredstev . . 31,190 Denarna sredstva nerazporejenih E. Viri sredstev ▼ obračuna in sredstev druga pasiva F_ Sredstva v obračana In dru- Kratkoročni krediti za obratna , 32,006 j ga aktiva sredstva Kupci in druge terjatve l I I 66,411 Dobavitelji in druge obveznosti . 57,021 J Druga aktiva . ... J ! J J 458 Druga pasiva ........ 12 ,202 Skupaj ; ; . 226,422 Skupaj . . . 226,422 1 Podatki is letnega potočila: Podjetje je bilo ustanovljeno 30. januarja 1947. Predmet poslovanj* je Izvrševanje vseh del gradbene stroke. Celotni dohodek jo znašal 533,941.000 din. Storilnost se je zvišala za 20 odstotkov napram letu 1959. Sl^pno je balo zaposlenih (največ) 426 delavcev. Vodja računovodstva: Martin Rojšek i. r. Predsednik HO: Ato jz Hariotj L g. Direktor: Dular It. Rudar (T) : 8 : 0 (5 : 0) Tabor Direktor: ____ Slavko Ra«potnik 1. r. ^metrov streljal z glavo v desni ([zgornji kot. V 53. in 58. minuti Po teh golih je postal napad Rudarja ležeren. Velikokrat je prav trmasto in po nepotrebnem preigraval Pišek. Strelci za Rudar: v 6., 18., 44., 56. minuti Halilagič, v 23. in 43. Knaus ter v 53. in 58. minuti Pa-radizo (avtogola). Sodnik Krkač iz Kopra je zado- Prolefarec : Bralstvo (H) 4:0 (2:0) V nedeljo sta se pred pričetkom tekmovanja v ljubljanski nogometni podzvezi eešle na igrišču v Zagorju enajsterici Bratstva iz Hrastnika in domačega Iholetar-ca. Tekma ni bila ravno na višini, kljub temu pa so bili domačini boljši in borbenejši ln so zasluženo zmagali. Za Zagorjane sta bila uspešna Prašnikar (3) in Blažič (1). Tekmo je z manjšimi j [napakami vodil Lebeničnik iz [Zagorja. V predtekmi so mladinci Brnt- 1'stva premagali mladince Proletar-|cu s 3:2 (2:1). F. C. kov (prvoplasirani republiški prvaki: tekmovalci so MOŠKI: 1300 m crawl (4 skupine): 1. Orel (N) 20:42,2 ; 4. Švab (C) 21:20,3; 6. Burja (R) 21:27,3. 100 m prosto (5 skupiij: 1. Pelc (L) 1:20,2; 2. Kravos (C) 1:21,1; 3. Iskra 1:22,7. 480 m crawl (6 skupin): 1. Orel (N) 5:01,8; 3. Švab (C) 5:12,0; 4. Burja (R) 5:12,4. 100 m metuljček: (5 skupin): 1, Poljanšek (L) 1:12.0; 5. Lileg (C) 1:19,8. 100 m hrbtno (5 skupin); 1. Vr-hovšek (N) 1:11,8; 2. Jesenšek (C) 1:14,7. 4 X 100 m mešano: (2 skupini): 1. Ljubljana I 5:55,6; 2. Rudar I 6:00,1; 3. Celuloza I 6:05,5. 200 m hrbtno (4 skupine): 1. Gorčic (L) 2:39,6; 2. Jesenšek (C) 2:42,2. 200 m prosto (4 skupine): 1. Pelc fL) 2:57,1; 2. Kravos (O 2:59,5; 3. Sulc (C) 3:01,7. 100 m crawl (7 skupin): 1. Dermastja (L) 1:03,2; 3. Burja (R) 1:04.2; 4. Humer (C) 1:04,8; 6. Irt (R) 1:05,3. 200 m metuljček (4 rilcu pinc): 1. Poljanšek (L) 2:53,6; 3. Lileg (C) 3:01,9. 4X200 m crawl (2 skupine): 1. Ljubljana I 9:48,4; 2. Cluloza I 9:57,5; 7. Rudar I 10:23,4. ZENSKE: 200 m hrbtno (4 skupine): 1. Podlesnik (R) 2:57,7 (nov slovenski članski in mladinski rekord); 3. Sribar (R) 3:15,8; 7. Gregorčič (C) 3:28,8. 100 m prsno (4 skupine): 1. Breskvar (C) 1:30,9; 3. I. Kočar (R) 1:33,4; 6. Petrič (R) 1:36,8. 100 m erawl (4 skupine): 1. Podlesnik (R) 5:43,9 (nov slovenski mladinski rekord); 3. Vodišek (R) 6:17,2. _______ Radar (T) : Rudar (H) 2:4 V petek eo se na pomožnem igrišču Rudarja v prijateljski nogometni tekmi srečali mladinci Rudarja iz Trbovelj in mladinci Rudarja iz Hrastnika. V prvem delu igre so bili Trboveljčani enakovreden nasprotnik, ▼ drugem delu so pa popustili. Rudar (T) : Proletarec 11:1 (3:0) V četrtek, 17. avgusta, sta se v prijateljski nogometni tekmi pomerila Rudar iz Trbovelj in Proletarec. Kljub precej ležerni igri je Rudar z visokim rezultatom premagal goste. Za Rudar so bili uspešni Halilagič 4, Pišek 2, Knaus 4 in Herman 1. Častni gol za Proletarca je dosegel Ogrinc. Strelci iz Šmartna na republiškem tekmovanju usnjarjev Strelci iz strelske družine »Usnjar« se bodo v septembru pomerili s strelci usnjarskih kolektivov vse Slovenije. Srečanje bo v Šmartnem. Tekmovali bodo z malokalibrsko puško. Z zračno puško so tekmovali usnjarji iz okraja že v Kamniku, kjer so strelci iz Šmartnega dosegli prvo mepto. Po tem uspehu so tekmovali na Slemenu pri Šoštanju v konkurenci iz vse Slovenije in dosegli e prvo ekipo I. mesto, z drugo ekipo pa III. mesto, Tudi pet prvih mest iz tekmovanja posameznikov je pripadlo strelcem iz Šmartnega. or Boksarji iz Zasavja na republiškem prvenstvu Boksarska zveza Slovenije organizira 2. in 3. sept ambra člansko prvenstvo za leto 1961. Na tem tekmovanju bodo zra» ven drugih boksarjev nastopili tudi boksarji trboveljskega Partizana: Tomše, Urbanija, Bobek in Zupančič ter Brglez, član Proletarca. Vsak zmagovalec tekmuje dalje v polfinalu državnega prvenstva proti zmagovalcu iz BiH. ek Se devet športnih igrišč za mladino hrastniške občine Po mladinskih aktivih v hr?«t-niški občini so pokazali zanimanje zn gradnjo športnih igrišč v devetih krajih. V sedmih krajih bodo začeli že jeseni. Predvsem gre za odbojkarsko in rokometno igrišče. Taka igrišča bodo gradili pretežno s prostovoljnim delom. Kranjski plavalci na Izlakah Plavalci Triglava so te dni dopotovali na trening na Izlake, ker je voda v. kranjskem bazenu še prehladna. Na Izlakah se bodo Kranjčani pripravljali za pokalni finale in nastop na državnem prvenstvu posameznikov. ek 100 m metuljček (4 skupine): Breskvar (C) 1:26,6; 2. I. Kočar (R) 1:34,5. 100 m hrbtno (4 skupine): 1. Podlesnik (R) 1:22,1 (nov slovenski 4 X 100 m mešano (2 skupine): 1. rkord); 4. M. Kočar (R) 1:33,9. Ljubljana I 5:55,6; 2. Rudar I 6:0*0,1 in 3. Celuloza I 6:05,5. 100 m crav.-l (5 skupina): 1. Podlesnik (R) 1:13,0 (nov slovenski člahski in mladinski rekord); 4. Gregorčič (C) 1:21,5. 200 m prsno (5 skupin): 1. Breskvar (C) 3:14,3; 2. I. Kočar (R) 3:18,0. 4 X 100 m crawl (2 skupini): 1. Ljubljana I 5:24,3; 2. Rudar I 5:25,2; 3. Celuloza I 5:45,5. Končno stanje točk: 1. Ljubljana 43.273 točk — ekipni republiški prvak, 2. Rudar 37.498 točk, 3. Celuloza 37.296, 4. Prešeren 28.504, 5. Neptun 28.116, 6. Ilirija 23.702, 7. Fužinar 5161. Strelci iz občine Litija na republiškem prvenstvu Na okrajnem strelskem tekmovanju sta se plasirala v republiško strelsko tekmovanje tudi Sana strelske družine »Usnjar« iz Šmartnega pri Litiji, Viktor Pikovnik in Danijel Jug. Strelska družina »Usnjar« se je prav v veliki meri po njuni zaslugi uvrstila na II. mesto v zasavski ligi. Do takih rezultatov je’ mogoče priti strelcem iz litijski dbčine_zate-gadelj, ker je strelstvo v tej občini močno razširjeno. V štirih strelrikih družinah, ki imajo še 10 sekcij, je 400 članov. Za potrebe strelcev imajo Strelišče v Litiji, Šmartnem in Kresnicah, pa tudi v več manjših krajih. — Skupna vrednost trii je čez 3 milijone dinarjev. Okrog 1 milijona vrednosti imajo v orožju, precej pa v ostalem inventarju. Razen tekmovanj, ki so predvidena po koledarja Strelske zveze Slovenije, imajo še okrog 30 prijatrijrikfh srečanj s strelci iz vse Slovenije, tako da tekmujejo skoraj vsako nedeljo. Jesenice : Proletarec 68 : 67 ( 28 : 29) Košarkarji Proletarca so v sch boto gostovali na Jesenicah. Z lepo in smiselno igro bi kmalu premagali Jeseničane. Medtem, ko se je prvi del igre končal s košem razlike v korist Proletarca, se je tekma končala s košem' razlike v korist Jesenic. Sele v zadnjih treh minutah eo uspeli domačini zmanjšati razliko in tako premagati Proletarca. ek Ljubljana : Rudar — neodigrano V soboto popoldne bi se morala odigrati prvenstvena košarkarska tekma med košarkaricami Rudarja in Ljubljane. Gostje v Trbovlje niso prišle, prav tako tudi ne sodniki. ek R A D 1 O SOBOTA, 26. avgusta 1961 8.30 Pionirski tednik; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivanka Merhar: Kako naj bi pocenili pitanje mlade živine; 12.25 Narodne pesmi in plesi z bratskih republiki 12.45 Havajski zvoki; 14.00 Pol ure v vedrem tonu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.40 Moški zbor »Enakost« 'z Kranja pod vodstvom Viktorja Fabianija; 17.15 Pisan spored z8' bavnih zvokov; 18.20 Pozdrav z gora; 20.00 Domači vižarji se kosajo; 21.21 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 27. avgusta 1961 7.35 Majhni ansambli; 8.00 Mladinska- radijska igra — Claude Eveline: Baba Dien in košček sladkorja; 9.05 Z zabavno glas1’0 v novi teden; 10.00 Se pomnit®’ tovariši... a) Svetozar SubarevvL V osjem gnezdu — b) Stanko Brd" nik: Maroičeva domačija; 1®-®| Domače poskočnice; 10.50 Nedelj' eka matineja: 12.00 Naši poslušal® čestitajo in pozdrnvljnjo — I; Za našo vas; 13.50 Pol ure z jiklml zabavnimi orkestri; Naši poslušalci čestitajo in zdravljajo — II; 16.00 Igramo vas; 17.00 Športno popoldne; 20.0® Zabavni zvoki za vas; 21.00 Sp0®1 na poročila. PONEDELJEK, 28. avgusta 8.45 Četrt ure s kvintetom ,, ta Kamplča; 10.15 Zvočnn en; 12.00 Kvintet Niko Štritof ^ sprotnljavi »Štirih fantov«; ^ Kmetijski nasveti — dr. ^ Snoj: Kuga ali huda gnl'0**8 j* bolje zalege; 12.15 Melodij® -opoldne; 13.30 Narodne In urn g jj pesmi za petje in orkester: pfl. Pesmi in plesi jugoslovanrikin rodov; 1G 00 Naši popotniki jem — Ing. Viktor Kavč*®-prosvetni delavec v GvlneJ‘1 I i i ■!! !!■ i» i» t :i «i ■!» IM Ob partizanskem slaviu na Vrheh nad Trbovljami, ob 20-letnici ustanovitve i I. Revirske Čete in 20-letnici revolucije, združenem z otvoritvijo Doma revirskih in savinjskih borcev NOV čestitajo vsem borcem in delovnim ljudem Zasavja in Savinjske doline, želeč jim še nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma, člani delovnih kolektivov Dem revirskih i« savinjskih borcev NOV na Vrheh nad TrbooUaad Čestitkam se pridružujejo tudi občinski ljudski odbori TRBOVLJE HRASTNIK ŽALEC ZAGORJE ob Savi LITIJA I1 | |s “ ■ i I m m B = |i CINKARNA CELJE • ŽELEZARNA RAVNE LESNI KOMBINAT »SAVINJA«, CELJE »IMPOL«, SLOVENSKA BISTRICA ŽELEZARNA ŠTORE TOVARNA KOVANEGA ORODJA ŽRECE PREDILNICA LITIJA TOVARNA USNJA IN KRZNA ŠMARTNO PRI LITIJI OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ TEKSTILNA TOVARNA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI , STROJNA TOVARNA TRBOVLJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« TRBOVLJE ELEKTRARNA TRBOVLJE Z OBRATOM TOVARNA ZIDAKOV RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE HRASTNIK TRGOVSKCKPODJETJE »1. JUNIJ« TRBOVLJE CEMENTARNA TRBOVLJE Z OBRATOM ZIDANI MOST ji ! f * * )> v i: j: l utimmiiimiiimiuuiuiuiiumiiiuiiiiuiiiiitimimiinminv „0DPAD“ Trbovlje 1 čestita vsem revirskim in savinjskim borcem NOV ob velikem partizanskem slavju na Vehah 1 kar je-živega le ▼ območju 19.200 metrov cd mosta, kjer se razpoči. f v, v ' . . »-ft Rešilno mleko Ob, ta žeja! Eno najnenavadnejših rešitev v zgodovini letalstva so doživeli te dni v ZDA. Letala niso rešili niti mrzlični nasveti, ki mu jih je pošiljala radijska postaja z zemlje, niti ravnanje po pravilih letalskega prometa. Petdeset potnikov se mora zahvaliti za svoje življenje — konservam kondenziranega mleka. i Siirimotomo reaktivno potniško ‘ letalo »-Comvair 880- je prihajalo iz Chicaga v Los Angeles. Pilot je že stopil v radijsko zvezo z letališčem in pričel krožiti nad letališčem, da bi se spustil. Ko pa je kontrolni stolp izdal dovoljenje za pristanek, je nastal v letalu preplah, kolesa se niso hotela spustiti. Zataknila so se v svojih ležiščih. I Pilot je o nezgodi brž obvestil letališče, od koder so mu strokovnjaki pričeli dajati nasvete. — ■ Tudi na letališču je nastal pre-Foto: Franc Juvan I plah in je pridirjalo na desetine gasilskih in rešilnih avtomobilov. Vse je bilo v pričakovanju neizogibne katastrofe. Po mnogih poizkusih je uspelo osebju letala, da so potisnili kolesa iz njihovih ležišč, toda zdaj so obtičala sredi pota, Treba je vedeti, da tehta takšno letalo preko petdeset ton in da bi takoj padlo »na nos- im se vnelo, če hi se skušalo prisilno spustiti na zemljo. Med obupnimi poizkusi je pilot spoznal, da v hidravličnem sistemu ni tekočine. Rezervnega olja ni imel. Ker so se rezerve n- ,'a | manjšale, sc je slednjič odlo, .1 ; za nezaslišan poizkus s konser-vami kondenziranega mleka, ki | jih je letalo prevažalo. Naglo so odprli konserve, nji- hovo vsebino pa so izpraznili v posodo, v katero so dodali vode. Tako pripravljeno tekočino, ki nima z letalsko tehniko ničesar skupnega, so previdno vlili v rezervoar naprave za spuščanje koles, Pokrov so zaprli in tedaj je nastal trenutek, ki ga pilot ne bo nikoli pozabil. — Pritisnil je na ustrezni gumb — in mehanizem je deloval. Kolesa so se spustila in letalo je varno pristalo* O nezgodi »Convaira 880- je poročal tudi ameriški radio, tako da so milijoni Američanov ob svojih sprejemnikih nestrpno pričakovali vesti. Sele okoli polnoči so napovedovalci sporočili, da je letalo srečno pristalo. Kazalec, ki je kazal količino goriva v letalu, je kazal najnižjo raven. Cez nekaj minut bi letalo ostalo brez STARI RIMLJANI IN DALMATINSKI BARBUN Živega človeka so zakopali Čeprav neuk, je kmet Marko močno udarila elektrika in Marko Smardžič, iz vasi Svilaš v okraju se je zrušil na zemljo. »Ljudje, Osijek, pred dnevi skušal popra-1 pomagajte mi! Ubil me je tok!« vMS okvaro na električni napelja- . — je vpil nesrečni človek, vi v svojem hlevu. Pri tem ga je Namesto da bi mu pomagali z ¥ Savinjski dolini is živo Po pravkar končanem XI. mednarodnem kongresu Evropskega biroja za hmelj v Beogradu so si strokovnjaki iz Francije, Belgije, Velike Britanije ,Češke, Vzhodne Nemčije, Poljske in Madžarske ogledali Ljubljano in Savinjsko dolino. Tam so namreč ravno začeli z obiranjem znanega »savinjskega goldinga«. Računajo, da bo letos v Sloveniji nekoliko manjši pridelek, ker eo storžiči bolj drobni, da pa bodo plodovi zato dosti bol j kakovostni. V Savinjski dolini in drugih slovenskih področjih, zasajenimi s hmeljem, bodo po predračunih nabrali in posušili 4 tisoč ton te kulture, cenjene v Ameriki, Evropi in Aziji. Predsednik evropskega biroja za hmelj, gospod Lux, si skupaj z drugimi strokovnjaki ogleduje obiranje hmelja na savinjskih hmeljiščih - Foto: r. M. umetnim dihanjem, so kmetje še živega Marka brž zakopali v zemljo, ker bi lahko samo ona, po njihovem prepričanju, odstranila zad»hijene poškodbe. Fod bremenom zemlje in zaradi poškodb, ki jih je utrpel, je Smardžič brž umrl. Zdravnik sodne medicine, ki je opravil pregled, je izjavil, da poškodbe niso bile tako težke narave in da bi s hitro in pravilno intervencijo nesrečni Marko lahko ostal pri življenju. MOST — VRBOV NASAD Sukovski most pri Pirotu je s svojo konstrukcijo prava atrakcija. Pod njim sta železniška proga in reka, na mostu »o pa zrasle vrbe. Ze več kot desetletje rastejo te vrbe pod nenavadnimi okoli-š /naml - na asfaltu in kocki. Ta prirodna zagonetka je toliko bolj čudna, ker gre za vrbo, ki raste tako rekoč v vodi, ker je to njen prirodni ambient. Teh vrb je zraslo na mostu pre-m na tem mosta no-meta. Zgradili so ga prav pred vojno, preko njega pa naj M peljala mednarodna cesta. KRUTA MATI 30-letna mati je v Boransn. na Švedskem ubila svoje tri otrobe in hotela potem napraviti samomor. Trupla otrok sta našla v mestnem parku dva dečka. Ugotovili bo, da je mati ubila otrobe katmom. Ko jo je policija aretirala, je takoj priznala. Zdravniki eo odredili, naj jo za sedaj sprejmejo v umobolnico. PAGOJ ZA DEDIŠČINO Znatni angleški milijonar James Rankin, ki je pred kratkim umrl, ni nikoli v svojem življenju uporabil niti avta niti telefona. Vse svoje imetje je zapustil nekemu prijatelju pod pogojem, da ne bo nikoli uporabil niti avta nltt telefona. ZAVAROVANJE PROTI SATELITOM Nekatere ameriške zavarovalnice so uvedle zavarovanje proti padcu umetnih satelitov. Ameriški strokovnjak za zavarovanje Lioncl Webstcr je izjavil, da bo višina premije narasla s številom satelitov, ki krožijo okrog zemlje. Dalmatinska trilja ali barbun, rdeča riba z dvema brkoma, je zaradi svojega okusa zelo cenjena jed pri domačih in tujih turistih. Ze v starem veku so jo cenili kot veliko poslastico. Stari Rimljank na primer, so zelo cenili triije iz našega morja. Zapiski iz tistih časov pravijo, HIŠA IZ KAVE Brazilec Ploho Monteiro ima hišo iz stisnjene kave. V njej stanuje z ženo in petletnim sinom. Monteiro, ki je po poklicn arhitekt, je izjavil, da se v hiši zelo dobro počutijo. Pripomnil je, da da je neki A&inije 'Celer plačal samo za enega barbuna iz Uirin-ka 800 numij. Marcial Koliodora pa je plačal,za štiri barbune 1200 scstercijev. Nekateri stari Rimljani so plačevali za te ribe fantastične vsote. »BOMBA SODNEGA DNE« Bombo, o kgteri je govoril Hru-ščev pred kratkim, so krstili v tVsshingtonu za »bombo sodnega dne«. Pravijo pa, da jih to ni preveč pretreslo, češ da taka bomba Is 100 megatoni lahko uniči vse. goriva in se raztreščilo na letališču. če ne bi dobil pilot rešita« ideje, da ogromno potniško letalo reši z mlekom ... millllIi!il!mt!l!!il||fi!in!:||l|ji!!lil||t!tlKlilimKtlIlt{llflnimilg S NOV NAČIN I ZDRAVLJENJA RAKA g Britanski medicinski časopis j ff je priobčil članek o uspešni i gl metodi zdravljenja raka. 77 j g l*t stara bolnica je prišla mar- ■ g ca letos v bolnišnico. Zdrav- \ g niki so ugotovili, da zenica g boluje na bronhialnem raku. g Odločili so se, da bodo bol-3 nico zdravili z derivatom impe-H r,ta, ki so ji ga dajali v raz-3 redceni obliki v žilo na roki, g Zdravilo so bolnici dajali g Pet dni zapovrstjo. Zboljšanje g je kmalu nastopilo. Metastaza g na obrazu in vratu je izginila, = rak na pljučih pa se je zmanj-“ šal za polovico. Zena je kmalu g zapustila bolnišnico, nato pa g so jo zdravili z ostalimi zdra-3 vili proti raku. Že IS. maja je j nastopila popolna regresij, s raka. Bolnica danes živi po g polnoma zdrava. j Zdravnik, ki je zdravil to g bolnico, je izjavil, da je preši teklo že več kot deset let, od-s kar so imperit predlagali za g zdravilo proti raku. Imperit g ‘ma lastnost, da uničuje bela H krvna telesca. To metodo g zdravljenje raka sedaj proučtt-g je posebna kotrusija zdravm-g kov za znanstveno prottčeva-g nje raka v bolnici Cbcster umni Med največje prometne nesreče štejejo letos utoni lev 16 ameriških turistov, moških in žensk, ki so našli smrt 55 m globoko pod vodo Vienvaldsidttrrakega jezera v Švici. Avtobus z ameriškimi turisti, ki so prepotovali Evropo, je strmoglavil s eeste v jezero in obležal na dnu. Na sliki vidimo dviganje avtobusa z jezera Ina Ritter: 24 »Tega tudi nisem hotela,« je Slika mirno odgovorila. »Ne razumem, čemu sc razburjaš. Saj sl vendar sam rekel, da je najina poroka za Hulseme velikega pomena. Nc smeš sc čuditi, če so tudi tvoji sosedje spregledali tvojo namero.« Kot dva sovražnika sta sl oba stala nasproti. Rudiger je s težavo dihal. Najraje bi Jo bil (grabil za ramena in jo stresel. Zakaj ga je s tem, da ga je spomnila na tbto, kar Je nekoč nepremišljeno dejal, sedaj osramotila. Kaj ne more pozabiti, kakšen zadržek je bil med obema? Mož ni slutil, kako strašna jo boli prav ponižanje, da jo jemlje za ženo zaradi kupčije. Silka Je pozabila, da stoji Riidiger zraven rje. in stopila k cknu. Odrinila je zaveso In pogledala vrnkaj. Danijel je šel preko dvorišča. Obrnil je glavo proti hiši in opazil Silko ob oknu. Nasmehnil se je, ko-jo je spoznal. Zaupal ji je In bil ponosen nanjo, »fta vas bom storila to.« je rekla Silka sama pri sebi in si dala poguma za svoj korak. Ko se je obrnila in z gocti kramljala, Je hlla spet ponosna in samrrzav.’ Občutila, da Je lu ka, se }- pa 'oh' otresla, ko se ji je približa! neki mo?-ki, ki je imel na obrazu ostro zarezo s sabljo. Nasmehnil se jt je. »Povejte ml kaj o svojem očrtu, gospodična Tenkitten,« Jo je tiho prosit. »Seveda, če vam to ne bo pretežko. Jurij in jaz sva bila nekoč prijatelja.« Bil je človek, ki Je poženi njeno nekdanjo domovino, ki Je vedel, kdo je bil njen oče, katerega je cenil in spoštoval. Zdravnik je slutil, kako je dekletu pri srcu, kajti njegove ostre oči so že davno spregledale igro, ki so jo Hulseni igrali z njo. Mož ni kdovekako cenil oba barona, knJU zdelo se mu Je nečastno, da Je Riidiger pripravljen, poročiti se z dekletom zgolj zaradi tega, da dobi svojo zdmljo spet nazaj. »Kako se je Slika spremenila!« je Riidlgerju šinilo skozi možgane, ko je opazil, kako živ jr postal Silkin obraz, ko jo je ogovoril zdravnik, kako so ji rdela lica in sijale oči. Ne njemu — temu vaškemu zdravniku se je posrečilo to, kar sam ni nikdar zmogel! Rudiger je zamišljen gledal. Njegove oči so lille žalostne, da Je oče zmajal z giavo. Kaj le tare fanta? Polkovnik Je prav tako kot njegov' sin .obrnil oči v smer, kjer je stala mlada nevesta, ni pa kaj posebnega opazil. »Kaj pa. Če mu n> morda težko, da dekleta veže nase?« sl Je mislil In se ustraši. Prv!krnt mu Je š'nil» v glavo misel, da fant morebiti prinaša žrtev za damačo hišo. »Nikoli ne bo pVgov zakon takšen, kol je bil mrd menoj In Fellello,« je razglabljal dalje, »kajti midva sva se ljubila.« Slika Je pozabila, kje je. Našla je človeka, s katerim je lahko govorila n tem, kar ji je bilo najdražje na 9vetu. Toda svetloba na njenrm obrazu je ugn.vn;,», kot če kdo upihne sveče, ko j« nčdiger stopil k svoji nevesti In jo Je prilel pod roko. ,Nr ljubi ga,’ sl jr mislil zdravnik prcplafen. .Saj sc ga naravnost boji, če stoji zraven nje ... Moj bog... kaj bo Sz tega zakona?' Saj ne bom vzdržala,' je mislila Silka vsa obupana, Najraje bi jokala. ,Ce bi vsa,! imela človeka', ki bi mu lahko potožila svoje gorje, človeka, ki hi mr stisnil k srbi. me božal in tolažil! Vse laže I>1 mi bilo. Toda oče je umrl, mater so nekje na poti pokopali, Danijel pa ni bil človek, s katerim bi lahko govorila o svojih intimnih zadevah. On bi Jo vedno spomnil samo na njeno dolžnost... »Tvoj prvi nastop v družbi je bil uspešen,« je Rudiger ugotovil ponosno, ko so se gostje poslovili in sta obsedela sama ob kaminu v salonu. Sedaj poleti ni gorel v kaminu ogenj, Sliko je pa vendar zazeblo, ko je mislila: tri sto Jutrov zemlje nima srca, ki živi in sl želi toplote, tople besede in božajočih rok — tri sto jutrov sveta lahko kupiš, jih lahko priženiš ... Rudiger bo tako napravil, nt pa treba, da ji očitno laže, kako malo mu Jc zanjo. Njena zagrenjenost je rastla, kolikor da'je Je trajal njun molk. »Tujci si nimajo kaj povedati!« je ugotovila sama prt sebi. Samo glasno Je mksllla, ni se pa zavedala ,da Je svojo misel izgovorila. »Kaj si rekla?« Rudiger sr Je sklonil k njej, da bi v večernem mraku bolje videl n len obraz. »Nič,« je odkimala Slika žalostno. »Mislila s«;m le, da si nimava kaj povedati.« »Zakaj... zakaj si vendar taka?« je Rudiger vprašal zagrenjen, »Ali sem tl kaj hudega storil, ali sem te žalil ali se kako drugače s svojim vedenjem preti telil pregrešil?« Ce bo Se dalje tako govoril, bo bruhnila v Jok. Silka Je naglo vstala in odkimala z glavo. »Ne,« Je oJcovorilu. »saj st vzoren ženin, Pfidt^er!« Potem Je pa zbež-.To !z sobe. Sele zunaj na dvorišču jo je Riidlee« dohitel. Sta! jc zraven nje, dokler ni Danile! zaprege! veza. Seveda Jo bo spremil d<» ničnega doma. »!Vn’