i^eto lin štev. 254 __mnniiniii—mm ■um—— iniiminiiii ' n" V Llubljnrti, eetrtek dne 27. oktobra Posa>rje*nsi štev 50 ja»W 2 K t-ttt-mi—mil— ii.....mmm m i wwimi> i iiw ■ iin«irir-r " " "".....————» |«ha|a • sjutraj« c.,ne celoletno , 740 R r,-> nuino ...... 20 . f a ttneč. ozemlje 860 » se ino*«tt»«tvo . . «00 „ Opisni n *»ak mm riilne stolpe* (6s mm) . 3 K oglasi do 80 mm »tolpo« mm> . I , Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. IRVto« : \n Ur«dnl*tvot >-IL'iiil t2 ^m m. n Oprmvnlštvoi fifcjo mm st« poM-MitM* ItorlUtt UMmaium Male anfanfe VELIKA ANTANTA ODOBRAVA NAŠE POSTOPANJE PROTI MADŽARSKI. - SKUPŠČIN A SKLICANA ZA SOBOTO. Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Da-ncs je bil v Budimpešti izročen madžarski vladi ultimatum Male antante. Ultimatum vsebuje sledeče za- feteve: zakonita odstavitev habsburške dinastije; razorožitev pod kontrolo Male antante; Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Angleški poslanik In francoski eharge d' af-faires sta se oglasila v zunanjem ministrstvu ter v imenn svojih vlad opozorila, da smatra velika antanta za potrebno, da se vse postopanje male antaate napram Madžarski vrši v medsebojnem sporazumu. Dobila sta odgovor, da se tnala antanta ne more zadovoljiti z odstranitvijo Habsburga. Treba je marveč, da povračilo stroškov za vojaške se za bodoče onemogočijo vsi poskusi l6. oktobra. (Izv.) Danes •-.e je dopoldne in popoldne vršila se-ia ministrskega sveta. Zjutraj je minister Trifkovič konferiral s češkim -oslamkom Kalino, ki je tekom noči dobil instrukcije glede ultimata. Tek st ultimata je bil v vladi soglasno odobren. Popoldne je prisostvoval ministr- Beograd. 20. oktobra. (Izv.) Med sejo ministrskega sveta Je zastopnik rainistrskega predsednika Trifkovič (,'obil obvestilo o:l romunskega poslanika, da jc velika antanta pripravljena pjpirati malo antanto v vseh ukrepih proti Madžarski in da se popolno-:->i strinja z njenim stališčem, poseb- Izjava sprejeta na znanje. Proti so gla-20 glede razorožitve Madžarske pod : sovall Nemci In komunisti. Nemci so po nadzorstvom male antante in točne I glasovanju vzklikali: »Doli z vojno!* So-irvedbe trianonske mirovne pogodbe: cijalni demokrati pa so Jim odgovarjali: v sporazumu z Italijo. Istotako bo I »VI bi se gotovo ne upali Iti v bol za podpirala zahteve male antante glede j Habsburgovcel*. kar le Izzvalo živahne odškodnine za stroške, poyzročene po i prizore. Karlovem pevratku na Madžarsko. ! Beograd, o. oktobra. (Izv.) Neka an-tantna misija je dobila o stanju Karla poročilo, ki pravi: Karel Habsburg In njegova žena sta duševno popolnoma potrta. Bivša kraljica je ponovno dobila histerične napade ter je prvi dan neprestano jokala. Med soprogom je prišlo do burnih prizorov. Karel Habsburg se je neposredno po aretaciji kazal divje obupanega ln sl hotel vzeti ilvljenje. Morali so ga strogo stražitl. V strastnih Izbruhih je obtoževal dr-iavuega upravnika Horthyja veljlz-dajstva, češ, da stremi po prestolu za sebe al) pa za svojega, zeta bivšega nadvojvodo Albrehta, dolžll je svoje prijatelje madžarske magnate, da so ga zapeljali, hudoval se na sebe, da je bU tako lahkoveren ln sprva ni hotel videti niti svoje žene, češ, ona Je kriva katastrofe. Ko se je nekoliko pomiril, je dolge ure prejokal. Polkovnika SIgesfalyja, k| mu je hotel izročiti sporočila Korthyja, Karel sprva ni hotel sprejeti, češ da nima ničesar opraviti z veleizdajnikl. Sedaj Je popolnoma apatičen in prepušča stike z zunanjim svetom. Žita Je mnogo energičnejša In je živahno protestirala, ko je čula, da bo rodbina deportirana. Značilno za Karlov značaj je dejstvo, da je ekscesar v trenotku, ko so ga že vsi zapustili ln so bile njegove čete že razpršene v vse vetrove, bil šc vedno prepričan, da gre le za komedijo ln da ga bodo Horthyjeve čete pozdravile kot kralja. Iz apatije ga spravlja le skrb ra otroke. Oba sta bila danes sltrajno razburjena, ko Je dospeja iz 6vice vest, da eo Vse. osebe iz neposredne njune okolice Izgnane. Žita sc je obrnila na angleškega poslanika s prošnjo, naj se omogoči, da bodejo otroci istočasno s starši mogli oditi v pregnanstvo. Karel in Žita se nabajafa še vedno v gradu kneza Esterhazyja v Totlsu. Jutri prepeljejo Karla in Zlto v benediktinski samostan Tihaay ob Blatnem Jezeru. Malti. Prepeljan bo tja preko naše države. — Beograd, 26. oktobra, (Izv.) Današnji •Novosti, poročajo, da je italijanski zu-nan.fi minister dolla Torretta sprejel našega podanika Antonijevica ter mu it-javil. da italijanska vlada v nobenem slučaju no bo dovolila Karlu Uabsbnrgu stalno bivališče v Italiji ter da so vs« take vesti avstrijskih listov izmišljene. ODLOČITEV VELEPOSLA-NISKE KONFERENCE ODOO-DENA. Pariz, 26. oktobral (Izv.) Veleposlani-ška konferenca le svoio, za danes napovedano se|o preložila na Jutri, ker se >e predsednik Mlllerand mudil na lovn v Rambolller, ki se ia ie udeležil tudi di-plomatlčnl zbor. KARL ŽRTEV HABSBURŠKE INTRIGE? Beograd, 26. oktobra. Preibiro poroča Iz Pariza: «Da|]y MalU Javila Iz Budimpešte. da |e došel tjakaj nadvojvode Albrecht, ki le otenlen s Horthyjcvo hčerko in ki le pretendent na madžarski prestol. Mnogi trdila, da so pristati nad vojvoda Alhrechta dobro manevrirali, ker so pregovoriti Karla, naj sedal polt kar i restavracijo, da bi se čimbolj diskvalificiral za vedno in tako zagotovil atpeh nadvojvode Alhrechta. USODA KARLOVIH POMOČNIKOV. Budimpešta, 26. oktobra (Izv.) Karlova vojskovodja polkovnik Lehar in major Osztenburg sta v civilnih oblekah pobegnila. Osztenburga so pozneje našli v neki kleti grada Totisa tor ga aretirali. Poslan .-a Benitzkj- in Szmreczanj ta katerima je bila izdana tiralica sta se javila oblasti ter sta bila aretirana. Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Grof Andras -sy, Rakovskv In dr. Oratz se nahajalo v posameznih zaporih. Vsi trije pridejo zaradi velelzdaje pred sodišče. Major Osz-tcnburg je v zaporu hotel Izvršiti samomor, kar pa so preprečili. Andrassy|ev» rodbina le prosila ameriškega in angleškega poslanika v Budimpešti za posredovanje, da se s starim grofom ne H postopalo slabo. Na včeralšnji seji kr- KAM Ž NJIM? Dunaj, 26. oktobra. (Izv.) Z veliko - - „ , napetostjo se pričakuje v tukajšnjih ščansko-socijalnc stranke le Izjavil grof političnih krogih odločitev veleposla- j Pallavicinl. da grof Andrass? n bil čisto niške konference, kje naj sc internira n c imormtran o povratku kralja Karla. Beograd. 25. oktobra- (Izv.) Kakor | ?H £{Iet, ,a8topnik ministrske- P°lkov"'k„a t^llhn^nt' Kar» »absburg. V antan. krogih pre- Mudil se Je .slučalno. v gradu svoje** iosnava Vaš dopisnik iz diplomatska;£a%redsednika M. Trifkovič sejo ielov j teL vLra7,o Z'. • v!a nnroča> da priporočajo Angleži so se včeraj ob šestnajstih madžarske : Kanarske otoke ali pa otok Ascen- ee potom običnega ukaza, za soboto do- ; tolpe pojavilo pri Kiralvhidi (Brucka ob i ,.jon na Atlantskem oceanu. Izklju-poldne. j Litvi) in obstreljevale avstrijsko ozemlje, j oa n|_ ga "deportirajo v kako Zagreb, 26. oktobra. Devize: Berlin j JUGOSLOVANSKI I7VOZ V PRVEM ČETRTLETJU 1921. APP0NYI JE OBUPAL. _______....__________________________ Budimpešta, 26. oktobra. (Izv.) Grof Dunajsko Novo mesto, 26. oktobra Da- i lng]e§ko kolonijo, kjer bi bil pod i Apponyi je poslal ministru Ballfju p« i nes ob šestnajstih je prišla skupina 150 ! mož, obstoječa iz madžarskih tolp ta ire-; gularnega vojaštva, v parndorf in na- strogim nadzorevon. Mala antanta; mo v katerem obsoja karlistični puč, pa se strinja Z angleškim nazorom, da I tudi oborožen nastop proti Karlu označA ..................,- je treba Habsburga vsekakor spravi-I za nedopusten. Vslal tega ofllaga svoj j 79.50 — 182. Italija Izplačilo 1165 —j Beograd, 26. oktobra- Po uradnih po-1 padla avstrijsko patrulo dveh častnikov jz Evrope. Amerika ali pa \ mandat in izstopa iz političnega Slvlje- 1175 ček 0 — 1160, London Izplačilo j roiilih Je vrednost jugoslovanskega iz- ta 11 mož. Tolpa je razpršila patrulo. Po- otok na oceanu bi bila najprimernej-1 nja.— i 160' - 1175, New York ček 0 — 292,; voza v prvih treh mesecih leta' 1921. j veljnika in štiri vojske pogrešajo. . . ..................... ———i i — 304, Švica izplačilo 5375 — 5400, Du-1 228 milijonov v istem času preteklega 1 naj 7.00 — 7.75, Bukarešta 211 — 214. leta. Ta vsota se deli: 220.1 milijona na; Budimpešta 39 — 39.50. Valute: dolarji i žito, koruzo in moko, 170.6 milijonov na j 2f)7.25 — 288, avstrijske krone 10 — 11,1 meso in jajca, 13.1 milijona na cement, KONFERENCA V PORTOROSE. Rim, 26. oktobra Konferenca v porto rose jo sestane dne 29. oktobra. fi POLOŽAJ NA PORTUGALSKEM. Pariz, 26. oktobra. (Brezžično). Franeo- ostalo pa na razne druge predmete. Les in lesni izdelki, ki so v prvih treh mesecih leta 1920. znašali 32 odstotkov vsega izvoza, so sedaj padli na 7 odstotkov. Zato Je procentualno večji izvoz moke, ki se je povečal od 9.5 odstotkov na 30 odstotkov ter živine 9 na 30 odstotkov. S — 3065. Newyork 4488 — 4492, Pa- Po posameznih državah sc razdeli izvoz :32080' — 38021). Praga 4547 — 4553, 1 na Avstrijo 41.98 odstotkov, na Nemčijo V'!ija 2745 — 2705, Varšava 88 — 90, i 18.79 odstotkov, na Italijo 17.31 odstot-»irich 81.075 — 82.025, valute: dolar- i kov, Švico 6.26 odstotkov, Grško 4.66 ii 4448 4452, levi 2405 — 2505. mar- ; odstotka, Češkoslovaško 3.57 odstotka, 2707 - 2713, franki 32880 — 32920, ' Francijo 1.70 odstotka. Madžarsko 1.4.9 „ . nlctnhra Na večinskega ^sn.315-.17^5, dtaani 5584 - ^ ! odstotka, medtem ko se ostanek razdeli ' J.-A rnovto OS Vr, — 07.9K. ftO^R " -1 i:r rlritITP . . K............... . cesarski rublji 12 — 17, Irancoskl franki 2140, nemške marke 182 — 190, ru-• unski leji 205 — 208, Italijanske lire !150 - 1160. Dunaj, devize: Zagreb 1898 — 1402, V..-ograd 5590 — 5610, Berlin 2697—2708, 'idimpešta 598.50 — 601.50, Bukarešta ši kraj. S francoske str—' se je po-! rc mT v, nr tirpx javil predlog, da se ga internira nai KARU .IC. bil aakl U.ini. Španskem. Temu se protivi pred-; Budimpešta, 26. oktobra. (Izv.) Vladna vsem Španija sarr.a, ki noče biti za- čete so se v početku branile streljati na pletena v event. nove karlistične in-j uporne madžarske četo, ki so marširale trige. ; proti Budimpešti Ko se jc pa zvedelo. Danes popoldne je prispela vest, Ida povelja jejo Karlovim četam nemški da so angleški monitorii. ki se nahi-jta avstrijski oficirji, »o se pokorili po-jajo v Novem Sadu, 7np'.istiU prista- :velju. Doznava se, da jo bilo že par ted-, , .- , T _ , . , , , nišče ter odpuli proti Budimpešti.. nov kakih 400 avstrijskih in bavarskih ska knžarka Jeanne D. Are, je PJ^ j Kakor javljajo i/ Lo«*-- nrevza- oficirjev zbranih v gopronju, ki so čaka-r Tajo. Lizbona je nurna. Po mestu ko-|mejo Karla Habsburr ^j-leži terjli na Karla. - Takozvana ,hitka> pre,-I rak a jo to se vozijo na avtomobilih vojaški oddelki s strojnicami. Pogreb umorjenega ministra za mornarico jo potekel brez izgredov. S!a odpeljejo po Donavi v Črno mor-i Budimpešto je bila lo komedija, ker upor-,ie. Tam bo Kari vkrcan antantno, i niki iz Sopronja so imeli le tri mrtvo in najbrže angleško verino ladjo ter od-132 ranjenih, po tej borbi so so razpršile peljan na kraj svoje deoortacije. ! k-arlist.ično čote proti Komornn. Horthv-Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Vlada je j jeve čete eo jim sledile, a. jih niso nikjer dobila poročilo, da bo Kari interniran na-' našle. itjske marke 95.25 — 97.25, jej 3035 : s» razne druge države. "045, Bvic. franki 81.575 — 81.625, čo- ! -e krone 4507 — 4513. ogrske krone • wi8.50 — 611.50. Siirlch, devize: Berlin 8.75, Netvyorb ■ 30, London 21.72, Pariz 4050, Milan -1.70, Praga 5.65, Budimpešta 0.77, Za-•reb 1.85, Bukarešta 4.00, Varšava 0.18, !>«haj 0.28, avstrijske žig. krone 0.18. Rim, 26. oktobra. (Brezžično.) V r'Stl Inki v Benetkah jo izbruhnil ve-požar. Škodo ceniio n* 10 milijo-lir. ; zločinec ustrelil dvakrat lz revolverja, ko j NAS1 DOBROVOLJC1 V PRAGI. Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Ekonom- ' Je poslanec šel iz hiše strokovne organi-; Praga, 20. oktobra- Danes je dospela sko-financijski komite je na svoji današ- |-zaclje. Strela nista zadela. Auer Je po- j v Prago deputacija jugoslovenskih legio-nji seji sklonil dovoliti izvoz 300.000 i slednje dni dobil grozilna pisma, v ka- j narjov pod vodstvom dr. Pivkota. Na ovac iz naše zemlje. terlh se mu Je pretilo i isto usodo, ki le i kolodvoru so jih sprejeli zastopniki ?«- doletela Kurta Elsncr.ia. BELGIJSKI PARLAMENT RAZPUŠCEN škoslovaikih legionar.jev, poveljnik vo- BruselJ, 25. oktobra. S kraljevim nka-zom ee r.nr.piiščajo zbornica ta pokrajinski sveti. Volitve za, zbornico so razpisane za 2i). novembra, za pokraliosk« .vet., pa vs. 27. novembra- Solnograd, 26. oktobra. Včerai so ca-; Jaške posadko, zastopniki finančnega mi- rta?,ki uradniki zopet preiskali ekspresni vlak BukareSta-Parlz in zaplenili 130 kilogramov kovanega srebrnega In' zlatega denarja. Aretirali so več oseb, ki so službovale v vlaktt, in ki so frtmcnskl železničar]). nistrstva, ministrstva za. narodno hram bo ter zunanjega ministrstva, nadalje zastopniki mestno občine in drugih korpo-rac-ij. Pri prihodu vlaka, jo godba svira-la jugoslovensko ta češkoslovaško him- i celine. Govortubi so pri poidram naglašali i prijateljstvo obeh držav ter njuno trdni* voljo vzdržati red ta mir v Srednji ropi. — URADNIŠKE UREDBE. Beograd, 26. oktobra. (Izv.) Prvi odsek zakonodajnega, odbora jo združil vse uredbe o uradniških plačah ln draginjskih dokladah v en zakon to po.predlogih uradniških. owni- Interkonfeslfonalni zakon T ministrstvu vere se izdeluje nafti; verskega zakona, o katorem poročajo beograjsltf listi plodeča glavna načela: No*« vere se priznavajo »ara o, ako njih obredi ne nasprotujejo postoječim zakonom ali javni morali. V mešanih zakonih imajo dečki slediti veri očeta, deklice pa oni matere, če so starši niso drugače sporazumeli. Nezakonski otroci slode veri matere. Ako pripada eden zakoncev nepriznani, drugI pa priznani veri, slode otroci priznani veri. Pripadata pa oba zakonca nepriznani veri, eledo otroci oni priznani veri, ki jo določijo starši. Ako se Btarši ne morejo sporazumeti, določi očo vero za dečke, mati pa za deklice. Ako starši nočejo določiti vora otrokom, pride zadeva pred sodnika, ki po zaslišanju sorodnikov določi vero. To končanem 18. letu sme vsakdo Izstopiti iz vere. Ako odkloni duhovnik izjavo izstopitve, jo sprejme civilna oblast. Otroci pod sedmim letom slede pri spremembi konfesije staršem, oni nad 7 let pa samo i dovoljenjem skrbstveno oblasti. Cerkvena sklenitev zakona se obdrži. Tu osebo, ki ne pripadajo nobeni ali pa od države nepriznani konfesiji, velja madžarsko zakonsko pravo iz lota 1804. Osebo, ki |>ripada priznani konfesiji, more t osebo, ki na pripada nobeni priznani konfesiji poročiti le duhovnik priznane vero. Veljavnost zakona se sodi po onem pravu, po katerem je bila sklonjena. Za tuje državljane velja pravo njihove domovine. Mešani zakon, ki je po zakonskem pravu vsaj eneira dela veljaven, se pripozna za veljavnega. sicer pa ostanejo za vse vere predpisi njih cerkvenega prava v veljavi. Reči moramo, da je ta osnutek vrč nego konservativen. Nekatera načela, ki jih usvja, so nesprejemljiva za moderno demokratsko državo, tipamo, da padejo že pri prvi interni razpravi, ki se te dni pričenja v ministrstvu ver. Neobhodno potrebno je. da se že v tem Stadiju zadeve zaslišijo mnenja znanstvenih strokovnjakov in političnih ljudi. Intcrkonfe-sijonalni zakon je politicum prvegr reda. vodstvo hrvatske svijačke republikanske stranke na.jreenejšo opozorimo vse naše pristaše in pristašinjo, da ne verujejo nobeni vesti, da hočemo ali da vodimo kako drugačno politiko kakor ono, ki je bila določena dne 8. decembra 1920 v Zagrebu in poznejo ponovno Izrečena in raztolmačena v številnih sklepih in spomenicah. Mi nočemo nasilja, ker se vsako prelivanje krvi protivl našemu programu in delu. Kdor torej pripoveduje narodu, naj se naša neustrašna, toda miroljubna soljačka politika zamenja s tajno, lokavo, starinsko ln krvoločno gosposko zaroto, da je ali tuji plačanec ali pa tak dušovni slabič, ki ne zna voditi niti sebe, kaj šele drugega. Na Madžarskem so se ravno to dni združili generali, grofi ln duhovniki proti madžarskim kmetom. Zedinili so se v tem, da je celini zakonski madžarski kralj Kari Habsburg. Naj imajo Madžari Flabsburga. To je njihova stvar! Toda mi Hrvati smo pred vsem svetom jasno in glasno izjavili svojo voljo dne 28. novembra 1920. In mi Hrvati ostanemo pri tem 6klepu in kdor so temu protivi ali pusti kakega Madžara proti tej volji na hrvatska tla, ta je izdajica hrvatskega naroda in hrvatske domovine in bomo ž njim obračunali kot z izdajico. Nad Hrvatsko je samo- Bog na nebu! V Hrvatski samo: slobodna volja hrvatskega seljačkega naroda! Proglas so podpisali Stjepan Radii, predsednik HRSS., Josip Predavee in dr. Vladko Mačok, podpredsednika. upravnik Iiortiiy le kurllstom že davno sumljiv, da — sam stremi po svetošte-lanski kroni. Karlisti Kulturen škandal v Leobnu Izključitev Jugoslovanov lz mon-tanlstične visoke šole. Jugoslovanski montanisti Iz Leobna nam poročajo dne 25. oktobra: Na montanlstlčnl visoki šoli v Leobnu so včera! Izključili poleg Poljakov in Rumunov tudi vse Jugnslovane, z motivacijo, da so Inozemski dijaki pobrali Nemcem vsa stanovanja. Namen te Izključitve ie popolnoma drug: nacljonalno sovraštvo In pa špekulacija, da bodo v nencmšklh državah mogli Nemci še nadalje ostati v posesti najboljših služb, ako bo primanjkovalo domačih strokovnjakov. 2e način vpisovanja ie bil unl-kum, kl se |e mogel zgoditi le v Avstriji.' Paktlčno nI sklepal profesorski kolegi), kdo Izmed Inozemcev nai bo sprejet, temveč gospodje «buršf». Med temi buršl se naha)a prccelšnle številu ljubljanskih in mariburskilt nemškularjev, katerih očetje (katerih imena naknadno navedemo) so v Jugoslaviji celo v državnih službah! Nai se tudi te nažene, češ, za Inozemce pri nas nI stanovanj! Poljska |e tako) storila primerne protiukrepe; s prihodnjim tednom bodo na Poljskem zaprte vse nemške srednje šole In s poljskih visokih šol odstranicnl vsi Nemci, kot se Je to zgodilo že lansko leto, z Izbornlm uspehom. Enako stori tudi Rumunija. Pričakujemo od naše vlado, b kateri se je že podala deputactja leobensklh Jugoslovanskih montanlstov, da tako I zapre vse nemške srednje šole za tako dolgo, dokler ne bodo naši di-laki, kl so ondotno montanlstično šolo že po eno ali dve leti posedali, spreleti nazal. Ako ne bomo zbijali klin s klinom, nam že Jutri lahko pomečejo vse naše vlsokošolce tudi z Dunaja in Oradca. AH bomo mirno gledali, kako tako gnila državica. kakor Je Avstrija, pljuva na nas, razni bivši «buršl» pa za plačilo dobivajo najboljše službe v Jugoslavili? pobitega socllilno demokratskega glb». uja. Povratck razkralja na Madžarsko Je napoved vojne demokraciji vse Evrope, -f Amerika se ne briga za Karlov pu(. Kakor poroča ameriški list »Chicago Tribune* iz Washingtona je Izjavila vh. da, da ni zainteresirana na dogodkih na Madžarskem. + Gorica In Istra se ločita od Trsta? Večerna izdaja tržaške »Ere Nuovoi od pondeljka poroča iz Rima, da se j« italijanski ministrski svet resno havi] z administrativno ureditvijo Julijske Benečije. Baje so se ministri zediuili 1,3, to, da se za goriško in poreško okrožje ustanovita posebni prefekturi, s čemur bi bili Goriška in Istra popolnoma j0. čsni od Trsta. -f Bolgarska mobilizacija? Iz Beograda javljajo, da poročajo potniki ir. Bolgarske, ki so dospeli v Caribrod, o mobilizaciji dveh bolgarskih divizij, Ker ima bolgarska dosedaj mobilizirano že eno popolno žandarmerijsko di. vizijo razpolagala bi sodaj s tremi mobiliziranimi divizijami. Kak pomen in namen naj bi imela bolgarska mobilizacija, se ne ve. Značilna izisva St. Radlia Organ Radiieve stranke »Slobodui 'Dom* je priobčil v pondeijek izjavo predsedništ va HRSS, v kateri jo med drugim rečeno: V zariti jih dveh mesecih na« izpra-Snjejo ljudje najrazličnejših strank, ali je res, da ima hrvatska republikanska seljačka stranka pri Karlu Habsburgu dva svoja pooblaščena Od poslanca- Ko smo prvič to Culi, smo takoj povedali, da je bedasto govoriti sploh o kakem stiku hrvatsko seljačke Stranke s Karlom Habsburgom. Kljub temu nam je nedavno neki avstrijski Nemec in pozneje neki Švicar izjavil, da ste pri Karlu Habsburgu v resnici dve osebi, kl se Izdajate kot naša so-pomočnika pri njem. Ne bi spravljali to stvari v javnost, !iko ne hi dno 10. oktohra 1021 popolnoma zanesljivo izvedeli, da so v budimpeštanskih vladnih In dunajskih poslanskih krogih Javno "overi, da le fcee.£rajska vlada konečno Radiča kupila, da se je odrekel programu ln ciljem hrvatske republikanske seljačke stranke in da jo samo zato toliko ca--a odklanjal beograjske ponudbe, da bi od Beograda čim več iztisnil. Aks dobro premotrimo te popolnoma zanesljive vesti, potom vidimo, da se vsak trenotek lahko dogodi, ds kak odbor hrvatskih emigrantov ali kak drugi v inozemstvu in posebno v sosedni Madžarski pozove v našem imenn hrvatski narod na oboroženo vstajo. Zato smatramo za svojo dolžnost in svojo pravico, da kot Ko le Kari Habsburg dospel na Madžarsko In se |e postavil na čelo šopronl-ske garnlzlje, se ie zbrala okoli njega in njegovega spremstva grupa Habsburža-nom vernih pristašev. Da bo njegovo krallevstvo še bolj neoporečno, pa Je Karel imenoval tudi svojo vlado. Na čelo JI Je postavil Rakovskega. Vredno Je, da sl Karlove najzvestejše pristaše In sotrudnlke pri sedanjem puču ogledamo nekoliko od bližje. Rakovsky ie predsednik madžarskega parlamenta. Mož Je seveda Izrazit klerikalec In pripada krščanski nacionalistični stranki. Pred kratkim le bil nanj izvršen atentat Iz avditorija skupščine v Budimpešti. Atentator Je izjavil, da te hotel Rakovskega pripraviti ob življenje zaradi tega, ker Je Rakovsky neprestano delal za povratek Habsburgovcev. Eden nalzvestelših Karlovih služabnikov le dalje grol Appony. V stari monarhiji Je bil madžarski ministrski predsednik In zloglasen naučnl minister. V prevratu in po nJem se nI naučil ničesar. Bi! jc in jc še danes prepričan Habsbur-govec. Prvi čas po prevratu se Je v madžarskem parlamentu obnašal pasivno, di, govorilo se Je, da Je Appony zaradi svojih obširnih posestev na Slovaškem prosil cclo za češkoslovaško državljanstvo. Pozneje pa Je mož pokazal pravo barvo. Ustanovil Je svojo patrlotlčno stranko. Sele pred kratkim Je izjavil v nekem madžarskem listu, da smatra Karla Habsburga za madžarskega kralja tako dolgo, dokier živi. Kari Habsburg se mu ie zahvalil s podelitvijo »zlatega ruma* ... Grol JulIJ Andrassl spada nedvomno med najboljše madžarske državnike. An-drassy Je bil minister že večkrat pod starim režimom. Leta 1920. Je Andrassy Izdal brošuro, v kateri Je dokazoval, da tnore Karel Habsburg ostati brezpogojno kralj Madžarske. Vsled svojih spletk Je Andrassy pri madžarskem narodu nepriljubljen. Ima na vesti tudi več «vcle-Izdajniških* procesov, katere le potrebovala stara Avstrlia za dviganje ugleda v svetu. Tudi Stelan Frldrih le vnet In prepričan Karllst. Prldrlch |e znan Izza Tyszo-vega proccsa In Izza zapadno-ogrskega ustanka. Po polomu Bele Kuna Je organiziral sedanji »krščansko - madžarski« režim belega terorja. Za temi kolovodji gre vsa madžarska aristokracija, velik del zlasti židovskega meščanstva In mnogo oficirjev. Državni Po svetu, — Burni prizori v avstrijskem parlamentu, Pri razpravi o karlističnem puču je prišio v dunajskem parlamentu do burnih prizorov, ker je znani voditelj krščanskih socijalcev in karllst Seipel socijalnim demokratom očital, da so iz avstrijske vojske napravili soc.-demokratično gardo. Klerikalci ln socijalisti so se skoraj stopil. Zbornica 60 jo šele pomirila, ko jc soc. dem. poslanec Deutsch sporočil ravno došlo vest, da so madžarske tolpe pri Brucku ob Laitl napadle avstrijske Btraže tor 4 vojake ubile. Konečno je bila sprejeta resolucija, ki smo jo že včeraj objavili. — Atentat na bolgarskega vojnega ministra. Kakor poročajo iz Sofijo, je bil bolgarski vojni minister Aleksander Dimitrov minolo soboto ubit na potu iz Sofijo v Kistendil, ki se nahaja no daleč od srbske mojo. Ubit jo tudi njegov šofer in dve osebi, ki sta ga spremljali. Dimitrov jo bil poleg Stam-bulijskega najupllvnejši bolgarski minister. Domneva 86, da je atentat političnega značaja. Umor bolgarskega volnega ministra Dmllrova. V zadnjih dnoh, polnih vznemirjajočlh vesti, sc je iz Sofije nakratko poročalo o umoru bolgarskega vojnega ministra. Dml trova, ki je postal žrtev atentata na povratku lz Custenvila v Sofijo. Umorjeni minister Dmitrov Je bil eden najagilnejših pa tudi najenergičnejših članov sedanje kmetske vlade na Bolgarskem. Ker pa Jc, Izvajajoč program vlade, dosledno zasledoval ma codonske četaše. so sumi v političnih krogih, da so bili morile! Dmitrova komitašl. Atentatorji so po umoru izginili brez sledu. — Avstrija ukine državne prispevke na ccneno hrano. Kakor znano so bila dosedaj v Avstriji živila v gotovih kvantitetah in za gotove sloje cenejše, ker je država plačevala ogromne diferenco med nabavno in prodamo ceno. S tem je država obremenila svoje finance z neštetimi milijardami. Novi finančni minister Gtlrtler sedai razglaša, da tako ne gre več naprej in njegov pomočnik dr. Rosenberg je izjavil, da bo država ukinila dodatke k živilom, češ da je to živliensko vprašanje. Seveda se bodo morale potem dvigniti plače in mezde v bajeslovno višino, kajti v prostem prometu stane n. r>r. danes v Avstriji 1 kg masti čez 1000 K! -— Ceško-poljska pogajanja. Gospodarska pogajanja med češkoslovaške m poljsko republiko so v nekaterih točkah že dovršena, zlasti je doseženo popolno soclasje gled3 finančnik zadev. Varšavska in praška vlada se sedaj bavita z zaključno redakcijo pogodbenega besedila. 7a fieškoslovašk-bo pogodba važna posebno vsled od delka, kl ureja transitni promet z Rtt sijo. Politične beležke + Iz zakonodajnega odbora. Na torkovi seji zakonodajnega odbora je bila sprejeta naredba, ki se tiče staJ-ne bolniške komisije, ki bo Imela 8 članov, katore imenuje zdravstveno ministrstvo. Sprejeta je bila tudi naredba o ustroju in o delokrogu okrožnih sanitetnih uprav, nadalje naredba pokrajinske uprave za Dalmacijo glede zaplenltve Imovine onih, ki so za-toženl veleizdaje. Ta naredba se razširi tudi na Slovenijo. -f- Jugoslovanski legitlmisti v Inns-brucku. V začetku prošlega tedna be jo vršil v Innsbrucku sestanek jugoslovanskih legitimistov, na katerem Je poročal bivši madžarski minister Be-nitzky o predprpravah za vrnit,iv Karla Habsburga. Izjavil jc, da jc uspeh zagotovljen ln pozval prijatelje, la naj gredo na svoja mesta in v odločilnem momentu začno s svojo akcijo. Na tom sestanku so bili sledeči jugoslovanski legitlmisti: za hrvatske legitimiste Gagliardi in Josip Bondin z Dunaja, za radičevce kapetan Petri-čevič, za črnogorski komite v Rimu in zastopnika d' Anunzija dr. Nikola Petrovič, a v imenu macedonskega komiteta Nikola Popov. Ti predstavniki jugoslovanskih legitimistov so sklenili,"da se takoj po restavraciji Habsburgovcev vrnejo v svojo domovino in da tu izzovejo nemire v naši kraljevini in v Hrvatski, Črni gori in Južni Srbiji, istočasno bi pa izvršili napad Albanci in bolgarske komitske organizacije. — Kaj bodo počeli ti lo-gitimisti sedaj po Karlovi katastrofi, je neznano. -f- Izgnan Karlovi služabniki. Švicarski zvezni svet je skleni! izgnati te - le osebe spremstva bivšega kralja Karla: nadvojvodo Maksa, škofa lr. Seidla, vrhovnega komornika grofa Ledochovskega, krilnega pobočni-ka von Schonto, stotnika Bergmannn in soprogo, generalnega ravnatelja von Steinerja in soprogo, gospo von Borowiczenyjevo roj. grofico SchOn-bornovo, barona Hveja in legacijske-ga svetnika von Giatza. -f Ceškl narodni socialisti ln socialni demokrati za oboroženo Intervencijo. V nedeljo, 23. oktobra se je vršil v Pragi na Staromčstskcm namčstl velikanski ljudski zbor proti karllstlčnl restavraciji. Med drugimi govorniki le povdarjal senator Klolač, da bi povratek Habsburža nov na prestol pomenil povratek v srednji vek. Evropa potrebuje miru; zato se mora obračunati s Habsburgom In z vse ml, kl držijo z nJim. Govornik misli, da Je Jugoslovanska vojska že prekoračila meje (klici: Slava! In: To moramo tudi ml storiti). Ako zato ne bi Imeli poguma — pravi govornik — bi morali to pozneje poplačati z življenjem tisočerih. Soc. dem. poslanec Bechyne je Izvajal: Habsburg, to le vojna! Politika trenutka se glasi: Tvegati se moramo! Habsburški inonarhlzem more korakati samo preko Prosveta repertoar narodnega gledališča v ljubljani. DRAMA: Četrtek, 27. okt.: »Llubezen*. Izven. OPERA: Četrtek 27. okt.: »Rigoletto*. C. * Stota predstava «Prodane neveste» v Zagrebu. Na dan tretje obletnice osvo-bojenja češko - slovaškega naroda se vprlzorl v zagrebškem narodnem gledališču Smetanova opera »Prodana neve-sta*, ki bo na ta dan doživela svojo stoto rcprlzo na zagrebškem odru. Nove hrvatske drame. Upravi narodnega gledališča v Zagrebu Je Izročil Jo-sip Kosor svoio novo dramo »Cafč du Dome*, pisatelj Jerko Božič pa trode-Janko »Svadba*. — Zanimivo le, da Je Jerko Božič, kl živi v Itallll, do sedaj pisal italijanski. Izdal le nedavno knjigo italijanskih pesnil, a napisal nekaj dramskih del, kl se Igrajo z uspehom po ita-IJansklh gledališčih. Spori S. K. Sparta poživlja svoie člane, dal se zanesljivo udeleže sestanka pri »No vem svetu* v petek ob 7. url zvečer. | Prvenstvena tekma «Sparta» : »Pri-morje*. 1:1 (1:0). Po dolgem pričakovanju športne publike sta se v nedeljo oba kluba borila za II. mesto ljubljanskega 1. razreda. Obedve moštvi sta nastopili z nekolikimi rezervami, zlasti se Jc takoj v začetku poznalo Spartl, da ic mesto centerhalfa, duše vsakega moštva, Izpopolnjeno z rezervo. Igrati se le takoj pričelo v zelo ostrem tempu, kar pa ie kmalu Izpremeni! back »Prlmorle* Raj-gel) — v popolnoma brezobzirno Igro. V hitro se menjajočlh obojestiansklh napadih, v katerih pa le bilo opaziti boljšo tehniko in igro, kakor tudi lahko premoč Sparte, se nI nobenemu moštvu posrečilo doseči kakega pravega rezultata zase. Vsled skrajne brezobzirnosti Imenovanega backa diktira sodnik g. Vodlšek proti Prlmoriu 11 metrovko, katero spremeni Učak v goal. Prvi halftlme )c končal brez spremembe. Takoj v začetku drugega halftlma izvrši Birsa napad na Spartina vrata ter doseže vsled tehnične pogreške levega branilca Sparte izravnaiočl goal. Sparta se zopet poprime z vso vnemo igre, oblega neprestano skozi nadaljnlh 20 minut vrata nasprotnika, a brez uspeha, ker pošilja vedno žogo ali mimo go-ala v aut ali pa v goalne drogove. Druge llmctrovke proti Primoriu Sparta — kakor ie sklepati Iz strela — nI hotela Izrabiti v svoio korist. Zadnlih 20 minut se ie igralo v popoln! temi. Sparta zahteva zato ponovitev tekme, da se končno pride do kakega odločilnega rezultata. So-dll Je popolnoma nepristransko g. Vodlšek. CLAUDE FARR6RE: 15 Morski ropar (Le Flibustier des Mers.) Roman. Beseda da besedo, iz prepira nastane spor in morda se pripravlja še kaj hujšega. Tomaž Trublet in Louls (iuenolč pa se nahajata ta čas še na krovu zaplenjene ladje, pregledujeta plen in pospravljata ujetnike. Naenkrat in čisto nepričakovano r.oči na «Lepi podlasici* strel iz pištole. Louls Gucnolč je baš poslal vse španske ujetnike v najglobje dno lad-ic in je sedaj pregledoval zapah, če i o dobro držal. Ko čuje strel, napne l osluh. Tomaž Trublet je pa bolj na-š;el. Iz zdoinjega ladijskega trebuha, *jer je baš preračunaval vrednost plena, skoči po raznih stopnicah na sprednji ladijski kastel, da objame z enim samim pogledom, kaj se dogaja na njegovi fregati. In vidi: Moštvo se Je razdelilo v dva tabora, da se vsak hip spopadeta. Mož s pištolo, ki je svojega tovariša *a las zarešil. stoji sredi krova, pišto- la leži na tleh in se še kadi. Zavrgel jo je, da more tem brže potegniti svojo sabljo. / <*Hola!» zavpije Tomaž Trublet. Z enim samim skokom je od kaste-la pri kljunu, s kljuna na kljunovem jadru, kjer pobere vršičkovo ročko, med borbo odstreljeno. 2 njo se obesi na takelažo in se zavihti kakor na gugalniei čez vrzel med ladjama, sredi v množico. Ko moštvo tako nepričakovano zagleda svojega kapitana v svoji sredi, ostrmi in postane. Mož s pištolo, ki je baš kričal za pet drugih, umolkne, povesi svojo sabljo ln obstoji odprtih ust. »Kaj se dogaja?* vpraša Tomaž. Pobledel je hladnega besa. Vendar se je še zadrževal. Vse te tri mesece, odkar so odrinili iz domače »Dobre luke* in pa do konca te prve bitke, ki jo je prestala «Lepa podlasica*, ni bilo na njegovem krovu slučaja upora. Dečki so pač po;:nali svojega Tomaža in sl mislili, da jc pravi mož za ta posel, ki zna, če treba, tudi primerno kaznovati, vendar do danes še niso imeli prilike, da okusijo njegovo strogost. Bili so pripravljeni na naj- hujše in zato so sedaj prav veselo presenečeni, ko je Tomaž na videz tako tniren, da niti glasu ne povzdigne bolj ko navadno. «Kaj imate?* vpraša še enkrat Tomaž z istim mirnim glasom. Pri toliko hladnokrvnosti in mirnosti se vrne prepiračem pogum. Izmed njih pristopi glavni govornik in \ razlaga dejanjski stan. Bil je one stranke, ki jc hotela plen deliti. Mož | s pištolo je spadal v nasprotni tabor. Ko začuje ra^lr.ganjc prvega govornika, se približa tudi on, ne da bi vtaknil golo sabljo v nožnico, in jame govoriti v nasprotnem zmislu. Tomaž posluša na obe ušesi, in slika kaže, kakor da mu zadeva skoraj ugaja. Vendar ne odgovori niti besedice ne enemu ne drugemu mornarju. Vznemirjena vsled tega molka, pričneta oba govornika jecljati in se zapletati ter končno oba utihneta. Tomaž Trublet vpraša: »lil to je vse?» Oba prikimata, vedno bolj vznemirjena, ln ne brez vzroka. Ne brez v Tomaž se namreč ni ganil za korak ne nazal ne na- prej, le obe roki je položil na ročaje svojih pištol za pasom. Sedaj jih iztrga z eno samo bliskovito kretnjo, ju nameri na obe str....! in sproži, da se zasliši en sr.m pok, pa tako sigurno, da obležita oba govornika z raz-strcljcnima glavama. Nato se umakne Tomaž s prekrl-žaniml rokami za korak, se nasloni na ograjo in pogleda svojemu zbranemu, nemo strmci..iu moštvu v obraze. In zarjovc: »Dečki! Dva sem postreljal! Postreljam jih še dvajset, ali štirideset! To pa si zapomnite! Dokler sem jaz na ladji, ne ostane živ noben upornik! Kdor se pregreši proti meni, tega moja pištola ne mine! Na svoja mesta sedaj, vi vsi! Kar se pa plena tiče in delitve, sem jaz edini gospodar in delil bom, kakor bo mene volja!* Mrliča ležita v svoji krvi, Tomaž pokaže nanju s prstom: »Ta dva obesite ta hip na konce rajn. Vsak naj ve, kaj čaka nepokor-neže! Vstran!* Mornarji se podvizajo ln posluh-nejo. , Tomaž Trublet dvigne oči ln sl sam ogleda, kar je baš Imenoval svojo sodbo. V tem stanju ga najde Louis Gučnolč, ki se kmalu na to vrne z zaplenjene ladje, kjer je vse uredil. Tomažev bes je sllčen onim počasnim rekam, ki se le polagoma napolnijo, potem pa prestopijo bregove ir uničijo in poplavijo vse pred seboj Tudi Tomažev srd je še vedno raste ln prihajal vse večji, čeprav Je izginila že zadnja senca uporništva Louis Oudnolč se približa in pritrd svojemu kapitanu: »Tako Je prav da!* »Molči!* zarjuje Tomaž. Poročnik obstane pred kapltanoir in ne zine nobene več. Scle dolgo potem potlači Tomai svoj bes ln se toliko premaga, &'< jasno izjavi: »Kako misliš pa ti? Al bi ne bilo bolje, da sem dal obesit cel tucat?» «tlm,» odgovori Louis, »vsega sku paj jih imamo jedva stotino. Sicer s< se pa dečki danes dobro držali, zab ni treba, da si prestrog. Pomisli le da se njih samovoljnost n! naperili 1 proti tebl.» (Dalje prihodnjič. DomaČe vesti • Poljedelski atašeji Ministrstvo ta poljedelstvo in vode Je ministrskemu svetu predlagalo, da >e pri na&lh poslaništvih ustanove službena mosta poljedelskih atašejev e ipeciatnimi strokovnimi nalogami • Imenovanje. Na mesto odpuščene nciiteljice Fanl Novak je bil imenovan za šolskega voditelja v 6v. Duhu pri Selnici dosedanji učitelj v Kaplji, g. Fran E r n s t. " Izpremembe v državni službi. Ministrski svet je gozdarskega komisarja inž. Gustava Uržiča imonoval za višjega gozdarskega komisarja. Policijski svetnik dr. Ivan Senekovič je razrešen vodstva policijskega komisarijata v Mariboru ter premeščen v službovanje k policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani; višji policijski svetnik V. Kerševan, do sedaj dodeljen policijski direkciji v Ljubljani, pa je poverjen z vodstvom tega komisariata. Fran P r e i n f a 1 k, kapetan t. p., poizkusni uradnik pri zboru varnostne straže v Ljubljani, je imenovan ia definltivnega revirnega nadzornika varnostne straže v XI. činovnem razredu, s pravno raočjo izza dne 18. avgusta 1912., na dosedanjem službenem mestu. Bronislav F. Lov reči 6, podporoS-iiik-dobrovoljec, do sedaj pomožni pisar pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani, je Imenovan za policijskega kaneli-eta pri policijskem komisariatu v Mariboru. Premeščeni so: vladni tajnik dr. Adolf Golia od predsedstva pokrajinske uprave za Slovenijo k oddelku za notranje zadeve; provizorni vladni kon-rlpist dr. Vladimir F o n iz Celja in kon-rcptni praktikant. dr. Ludovik L o b e od oddelka za notranje zadeve k okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Alojzij K ti c h -lor, okrajni komisar v staložu političnih koncoptnih uradnikov za Slovenijo, io Izstopil iz državne službo. Absolviranl pravnik Ernest- R a b i č je sprejet za konceptnega praktikanta v pripravljalno služber pri oddelku za socialno skrbstvo pokrajinske upravo za Slovenijo. Abiturienta Adnlbert F i n ž g a r in Bogdan Zupan sla sprejeta za praktikanta v računsko službo pokrajinske uprave za S-lovenijo. Karel F e * j a n, oficial pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. je imenovan za pisarniškoga pristava IX. činovnega razreda na dosedanjem službenem mestu. Miroslav Logar, računski oficial pri knjigovodstvu pokrajinske uprave za Slovenijo, je na lastno prošnjo odpuščen \z državne službe. 4 Československa obec v Ljubljani •/ve krajanv ku krajanskč schuzce na verandč »Tlnion* dne 28. rfjna 1921 slavnostnim koncertč v opernim di-vadl». Jugoslovanšti host6 vitani. Proslava 28. oktobra. Kakor lani, tako priredi tudi letos konzulat če-fko-Iovaške republike na dan 28. oktobra v Narodnem gledališču slavnostni koncert, čigar ves kosmat dobiček je namenjen naši prepotrebni ijugosiovenski Matici«. LetoSnia predstava češkoslovaškega 28. oktobra pa ima še poseben pomen. Ker mi no praznujemo ta dan samo praznik osvobojenja bratskega. slovenskega naroda, temveč veliki dan našega naj-bolišopra zaveznika. In danes, ko sta naša in češka armada pripravljeni, da z orožjem v roki dokumentirata, zavezništvo, danes je naša dolžnost, da tudi mi manifestiramo za češkoslovaško in jugoslovansko vzajemnost Veličastna in impozantna mora biti ta manifestacij, veren izraz, naše trd ne in neomahliive voli". Zato proslavite veliki 28. oktober, zato se udeležit) v rietek slavnostnega koncerta v gledališču. * Iz češkefa ko-«z"lata. Na narodni Tiraz.nik dne 28. oktobra 1921 konzulat češkoslovaško republike, v Ljubljani ne uradu je. * Amerika časti vojvodo Mlšlča. V pondepek 24. okt. sta v Beogradu tamkajšnji ameriški vojni ataše in konzul v navzočnosti zastopnika dvora, vojnega ministrstva in generalnee:a štaba izročila vdovi pokojnega vojvode Mišiča ameriško medaljo z nanisom: «Za izredne zasluge« vojvodi Mišiču. 1 Brzovlak Dunaj J. k. — oziroma Mo-nakovo — Trst preko Jesenic. R 1. novembrom pričneta voziti med Dunajem, oziroma Monakovem in Trstom preko Jesenic redna dnevna brzovlaka. Odhod t Dunaia ob 8.45, oziroma Solnograda ob 13. uri. prihod na Jesenice ob 19.56. odhod 20.11, prihod v Trst. ob 0.55; odhod iz Trsta ob 5.00. prihod na Jesenice ob 9.55, odhod ob 10.10, prihod na Du-nai ob 21.25, oziroma v Solnograd ob 17.25. Brzovlaka imata vozove I., TI. in HI. razreda. * Dobrovoljcl Iz leta 1876 do 1878. Poročajo nam lz Beograda: Ministrstvo za socialno politiko je glavnemu odboru zveze dobrovolioev sporočilo rvo< sklep, da vsi vstaši iz bniev v letih 1876 do 1878 dobo dobrovoljska «uvcrenja», s čimer bi se tndi zanle unorabila uredba o dobravo! icih. Vstaši dobe .uverenje. samo v slučaju, ako so vsaj po dvoh pričah dokaže, da so posamozniki v resnici sodelovali v bojih omenjene dobo. * Dospelost davkov. Začasni zakon o proračunskih dvanajstlnah določa nasled-tijo Izpremembo dosedanjih predpisov prle-de dospelosti davkov, zamudnih obresti itd. Neposredni davki, državni pribitki in avtonomne doklade dospevajo v plačilo 'Ino 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta In 1. novembra vsakega lota. vsakokrat za teko!« koledarsko četrtletje. Dospeli davki se prisilno iztlrajo, ako se u» nlv čajo tekom 14 dni po dospelosti, te rent-nlna ln dohodarina, ki se pobirata t odbitkom pri plačilu rentnine ali dohodnini zavezanih projemkov dospevata v plačilo ob dosedanjih rokih, ki jih določata §§ 184. in 235. zakona o osebnih davkih. Zamudne obresti se računajo • 50 vinarji od vsakih 100 kron zaostalega davka z državnimi pribitki ln avtonomnimi dokladaml za vsak mesec (8 odstotkov na leto). Drobci v denarju pod 100 kron in drobiž v mesecih se pri računanju ne upoštevajo. * Reorganizacija naše policije, Ce z nekaj dni pridejo v Beograd izvedenci za proučovanje projekta zakona za reorganizacijo naše policije, ki ga je iz-dolal dr. lteis. Eden izvedencev pride lz Francije, drugi iz Anglije. * Kapitulacija dr. Andreja Gosarja. Za časa volilnega boja je naš list omenil tudi delovanje klerikalnega kandidata, sedaj poslanca dr. Andreja Gosarja v Rusiji, kjer je s svojim defo-tističkim delom provzročil razstroj-stvo jugoslovanskega polka Nanos in izročil ves polkovni materijal v vrednosti nekaj milijonov, Ukrajincem. Proti tem vestem je na dolgo in obširno polemiziral sam dr. Gosar in nazadnje podal izjavo, da vloži tožbo proti našemu listu radi obrekovanja in žaljenja časti. Tožbo jo dr. Go 100 p. mark od 15. februarla 1919 in po 1000 p. mark od 19. maia 1919. To nov-čanice so morejo izmenjati do dne 15. j-i-nuarja 1922. Po tom roku izgubo vrr nost. — Vremensko poročilo LJubltana 306 m nad mnriem. Dan 26. okt. I 7. 14. 21. 5 B ? It jI So ® -a H 745 1 O! 744 ? (i-3 714'!) 2-3 Vetrovi st. sever Nebo meg'.r i jasno Srednja rčenjšoja temperatura 2'8, norme Ina 8 6. Vreinonska naporni: lepSs, mrzlo vreme. Kreditni zavod sa trgovin® in industrijo* Ljubljana, Prešernova ulica 50, v lastnem poslopiu. Mi° Telefon št, 4-P In 4S7 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Obrestovanje vlog. nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, Predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In Inozemstvo, safe-deposlts Itd. Itd. Proda se dobro idoče trgovsko podjetje s Koncesijo. *Sr p ..Podjetje" na Anon<"'ni »vod ..Herm« s" h. Vajttnger, Zf. ŠHka 89. 1781 Dva slolarska nomocnika aamottalna na poktlčtvo, prima, odmah, d. d. R. Kubička i dr., Karlovac. Mesto stalno. 1773 ERJAVEC & TU RK 1771 „prl Zlati lopati" trgovina l ieleznino (prej HammerachmSdt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 naspro.i :«69. Pouudbe pod „takoJ" ua upravuittvo «Jutra». 1769 ■ -i i r L. Mikaš Ljubljana Dve ali eno mesečno sobo išče proti dobrcmn plačilu driavnl uradnik, nžcnjen, brez otrok. Dopini pod »Soba aa stalno1 na Aloma Companjr, d. s o. s., Ljubljana, Kongreaui trg 8. Mestni trg 15 tesletovstelj dežnikov Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 1327 Popravila točno ln anlidno I Ivan Magdi* krojač 1668 so priporoča za jesensko sezono. Ljubljana, Gledališka ulica 7. Dvojno čišieno posteljno perje C. I. brez pohištva 1776 I s scpariranim vbodom se iSče n privatno i pisarno. Cena stranska «tvar. Ponudbe pod ; ..Pisarna" na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. nam sprejme takoj vaienca s primerno šolsko izobrazbo. _______ !! Kupujte nove knjige !! Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik za tronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Uroš 36 K, po pošti 2 80 li več. A. Novnčnn, Veleja. Drama. Rroš 28 K, vez 36 K, po pošti K 2 — ve? Sliukespeare - Zupuučič, Jflacoeth. Broš 32 K, voz. 40 K, po pošt: K 2 80 več lika \Vaschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami Vez 40 K. po pošti K 2 — več. Fr Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4 /.vezek Cena 72 K, po pošti 3 40 K več. Kn;lgB s naroSaSo i>rl Tiskovni zadrugi i Lju'il!aii!, Plešemo« ull.a, nasproti glasne pošte' Prost©¥0 V soboto 29. t. m. ob eni popoldne vrši se prostovoljna dražba posestva vi. št. 270 k. o. Ribnica. Proda se na licu mesta hiša št. 107 na Mlaki pri Ribnici. pi\d par leti zidana, s hlevom in skednjem. Pri hiši j3 vrt. njiva in gozd. Posestvo jo pripravno za obrtnika. Izklicna csna je 73 530 K. Draž-beni pogoj so na vpcgled pri sodišču v Ribnici ter v pisarni odvetnika dr. Josipa KJ.epca, Janez Trdinova ulica 8. i78o Naroiite se na „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.-II zrezek: A. Melik. Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. al K, 11. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po poŠti K 5 40 več. III.-IV zvezek: Dr. Fr. \Veber, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K več. V. zvezek: A. Melik. Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ta Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 li, poŠta 8 K ved. Broi. navadni papir 42 K, po poiti 2 K več Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Preternova nlloa. nasproti glavne pošte. i Jutro,,! Mestni trg 8. Drago Schwab, trgovec Jelka Razinger-Schwab hčerka mestnega učitelja A. Razlngerja poročena 1781 Ljubljana 27. oktobra 1921 Št. Pavel pri Preboldu Cvetličarna Viktor Bajt Ljubljana, Selenburgova ulica 6 Največja izbira suhih umetnih in svežih 1783 nagrobnih vencev. Sveže cvetje vedno v zalogi. Pozor! Hljniiflrjiiniiovoci! Po nizki eeni se proda reč vrst želeja, in sicer: ploSn&to, Stlrlo^lato, kotno, betonsko železo. klante, žične vrvi, bodoča žtoa. ln drugo železo. Frano Tomažifi & b.o. trgovina z ieleznlno na debelo. Prešernova ulloa 43. iitiiUnfuM " ** * * " v. % v. . % » t. •>. T, Vfc t. Vi, t, v v 2 \ * m m .. ji-i-l-^niM,!,,. ...|,n, ,1111,, nn I.. H.I.I I > iii i i r r am.....i m.......i r"t---1—mrinivn-iiH 1 * --lo r a V* W « ».t t* n i\ t\ t* M ^ V» S S « S U l) 4\ It « « rt !! 1 prodaja iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iačehoslo vaški ia amgleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog m črni premog. Naslov: 1864 Prometni zauod za premog, tf. i v Ljubljani, Nunslta nllcs 10. Vabilo na subskripcijo delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala z vzkladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko trauzitno skladišče (smetište) in na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih in carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, vpoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za nstauovitev .UC mednarodne, trgovsko-spedioijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru z delniško glavnico Din. 1,000.000-—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921., VI. št. 3905, konc listina z dne 3. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis delniško glavnice, ki je razdeljena na 10.000 delnic v nominalni vrednosti po Din. 100 — za komad, glasečih se na prinosca. Kazni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev na vsako delnico. Nominalni znesek po Din. 100 — in pa stroški po Din. 15-— se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921. do 6. novembra 1921. Odbor si pridržujo pravico svobodno dodelitve delnic do 15. novembra 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921. vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnico se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjale za delnice družbo rOrient". Kot subfikripcijska mesta fungira jo: Centralna banka v Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska krcditmi banka in njene podružnice; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njene podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njene podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadrugo. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko spedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu in Konstantinoplu. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše „0&IENT", mednarodne, trgovako-spedioljske in skladi&čne delniSke družbe t Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. Bratje Tavčar, industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Iioražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v Ljuhljani. Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Maribora. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernhard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A.. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., import in eksport v Mariboru. Alojz Žniderič. trgovec v Mariboru. Eksportao društvo Matheis, Suppanz in drug v Mariboru. Jos. Šerec, trgovec v Mariboru. Anton Jurca, industrijalec v Ptuju. .Drava0, lesna industrijska d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, veletrgovec v Ljubljani. Ivan Lininger, veletrgovec v Ljubljani Franjo Čuček, industrijalec v Ptuju. Alois Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru Franc Starčič, trgovcc v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Haber, trgovec v Mariboru. Prva Mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Maribora. Kobi Drago, industrijalec, v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču Kari Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Torabah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Šepec, trgovec v Maribora. '' ............ ■iii vS. liv *