JUTRA
tMa II. (IX.>, štev. 295
Maribor, sobota 29. decembra 1928
lzha|a razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri
Ržčan pri poštnom t6k. r Ljubljani it 11.40©
Ve*j« meeo&so, pr*j«man v upravi »li po poiti 10 Dfat, do*tav!i»n na dem p* ta Din
Telefon:
Uradn. 440 Uprava 466
Urednifcvo in uprava: Maribor, AlaUandrova oaaUitl3
Ogtaai p* tarif«
*pf***a>* ** **»' •***+ J*w» * i>W|«l, Pftomm MM««
Potreba Jugoslovanske orijeotacijc
Citirali smo nedavno članek glavnega urednika sušaške »Naše Sloge« in oblastnega poslanca HSS (radičeve stranke) Milana Baniča, v katerem ]'«• kot človek, ki je bil najhujši protivnik Svetozarja Pribičeviča, dokazal doslednost Pribičevičeve politike. Te dn!f jc Banič v istem listu objavil uvodnik,' v katerem iznaša zanimive in zelo globoke misli o potrebi preori-je n taci je v mentaliteti Hrvatov, ter pravi med drugim:
»Branimo zapad Evrope, mesto da v njegovem imenu napadamo. Zopet smo postali antemurale, mesto avantgarda napadajoče vojske. Hočemo potegniti demarkacijsko črto med vzhodom in zapadom, kar je pa nemogoče. Med evropskim zapadom in vzhodom ni ne miru ne demarkacijske linije, ampak samo borba. O tem si moramo biti na čistem, pa tudi o tem, da borba, na vsak način pa zrnaga v ofenzivni vojni zahteva velikih žrtev. Žrtev se ne smemo ustrašiti. Eorbo moramo čim prej prenesti na vzhod države! Treba napadati, ne braniti se! Pred odločno protiofenzivo pa moramo svojo vojsko — seveda v prenesenem smislu — pregrupirati in usposobiti za napad. V ta namen pa je treba najprej razčistiti in urediti odno-šaje med Hrvati in Srbi-prečani.
V	prošlosti jc bila največfa zabloda nas Hrvatov v tem, dn smo verjeli, da se dajo srbske-hrvat?kl odnošajl urediti preko in mimo Srbov-prečanov, t. j. direktnim sporazumom s Srbi-janci. To je bila težka pogreška. Lahko nam je s Srbijanci, ako definitivno uredimo naše odnošaje s Srbi-prečani! Za to je pa temeljni predpogoj: Mi Hrvati moramo vodit! takšno politiko, kakršno morejo in hočejo Srbi-prečari popolnoma akceptirati, do skrajnih mejnih konsekvenc. Z drugimi besedami, mi Hrvati ne smemd voditi neke posebne hrvatske politike, koje skrajni cilji bi ne bili sprejemljivi tudi za Srbe-prečane. Treba torej priti do popolne identifikacije pogledov, teženj in interesov med Hrvati in Srbi-prečani- Dokler tega ne storimo, vsi skupi j nismo in ne bomo sposobni za kakršnokoli uspešnejšo ofenzivno akcijo proti evropskemu Vzhodu, proti velikosrbskemu hegemonizmu. Ali kako priti do potrebne identifikacije teženj in ciljev pri Hrvatih in Srbih-prečanih?
Z nadaljevanjem in razširjanjem naše nacialne akcije, pa tudi z razširjanjem osnove našega nacijonalizma, naše nacijonalne misH. Z izključno hr-vatsko narodno mislijo mi Hrvati ne moremo krajno vezati k sebi Srbov-prečanov in Slovencev, da o Srbijan-cili niti ne govorim. V najkrajšem času moramo zopet poseči po jugoslovanski misli, ker je ona najboljše, nenadomestljivo orožje za napad, za uničenje velikosrbskega hegemonizma. Kako velika je bila naša pogreška, da smo to silno orožje izpustili iz rok in smo ga na čas prepustili hegemonizmu, da ga je uporabljal proti nam Hrvatom!«
Vsekako zanimiv glas odličnega politika in idejnega borca Radičeve stranke —■ to zlasti danes, ko naša SLS proglaša, da bo SLS vše dogodke gledala samo skozi samoslo-'venska očala.
celokupna vlada
TUDI POSLEDNJI NAPORI KOROŠC A ZA OHRANITEV REŽIMA IZJALOVLJENI. — DAVIDOVIČ JE NA PONOV-NI DANAŠNJI SEJI ŠEFOV ČETVORKE OSTAL PRI SVOJIH ZAHTEVAH. — POLITIČNI BAROMETER: LJUBA DOBRE VOLJE, VELJA SKRAJNO RE ZERVIRAN, MEHMED IN TONE MOL-
CITA . . .
BEOGRAD, 29. decembra. Čeprav so že. včeraj z vso gotovostjo napovedovali demisijo Koroščeve vlade, se je formalna otvoritev vendarle še zavlekla, a po vsej podobi le za en dan. Dr. Korošec je namreč sinoči ponovno še enkrat skušal preprečiti krizo vlade in pridobiti Ljubo Davidoviča za nadaljevanje dosedanjega režima. Današnji dopoldan je pa v polnem obsegu potrdil domnevo, da Davidovič ne pristane na noben nov pogoj, ki jih je stavil še sinoči dr. Korošec.
V	svrho poslednjega razgovora je sklical dr. Korošec za danes ob 1D> dopoldne še eno konferenco šefov če-tvorns koalicije, ki se je vršila do 11. v vladnem predsedstvu. Prvi je zapustil posvetovanje Ljuba Davidovič, ki je bil nenavadno dobre volje. Sam je pristopil k novmariem ter jim dejal: »V polnem obsegu sem vztrajal pri svojih zahtevah. Več vam za enkrat ne morem reči. Kaj bo sledilo, boste kmalu videli.«
Davidovič je odšel nato v demokratski poslanski klub, kjer je bilo zbrano vodstvo demokratske stranke. Odsoten je bil le dr. Marinkovič, ki je včeraj zopet resno obolel. Kakor se doznava, je Davidovič poročal tu, da je na današnji konferenci šefov če-tvorne koalicije odklonil pogoje, ki so jih stavili Korošec, Vukičevič in Spa-‘ho ter da je zahteval, naj dr. Korošec še tekom dopoldneva poda ostavko ce lokupne vlade, ker bodo v nasprotnem slučaju demisijonirali demokratski ministri ter tako izzvali krizo vlade,
Šefi trojne koalicije so imeli Podhodu Davidoviča še pol ure trajajoče posvetovanje. Okrog 11.30 je zapu-
stil kabinet dr. Korošca tudi Vukičevič, ki je bil skrajno rezerviran in je na vsa vprašanja odgovarjal stereotipno: »Ne vem ničesar! .Nikar me ne sprašujte!«
Kmalu za tem je prispel dr- Korošec, ki je šel iz vladnega predsedstva naravnost na dvor in bil takoj sprejet v avdijenci. Po mestu se je bliskovito razširila vest, da je dr. Korošec v tej avdijenci podal ostavko celokupne vlade z zelo obširno motivacijo. Av-dijenca dr. Korošca tik pred 12. uro še traje. Iz neposredne okolice predsednika vlade se izve, da je bila ostav ka vlade z motivacijo pripravljena že nred dvema dnevoma in da so čakali le še na končni rezultat pogajanj z Davidovičem. Ker so se ta pogajanja razbUa, je ostavka vlade gotova stvar.
BEOGRAD, 29. decembra. Ob 13.30. Avdijcnca dr. Korošca Je trajala točno do 12. tire. Novinarjem, ki so predsednika vlade nestrpno pričakovali pred dvorom, ni hotel ničesar povedati. Dr. Korošec je odšel naravnost v predsedstvo vlade, kjer je sklical sejo ministrskega sveta za šes'o uro zvečer. Med tem pa se je doznalo Iz vladnih krogov, da je dr. Korošec v svoji opoldanski av-dijcnci res podal ostavko celokupne vlade, da pa hoče o tem obvestiti najprej prizadete ministre same in šele nato izdati olicijelni komunike. Demokratski minis ri zatrjujejo z vso gotovostjo, da je demislja vlade izvršeno dejstvo.
1 akoi za dr. Korošcem je bn sprejet v zelo kratki avdijenci dr. Spaho, ki Je dejal novinarjem: »Drevi bo seja ministrskega sveta. Več vam ne morem povedati.«
Četvorka — trojka — dvojka!
Do sitosti smo se načitali o vladi »četvorke« ali četvorne koalicije kakor se sramežljivo imenuje. Zadnji čas se v SLS-časopisju mnogo razpravlja o neki trojki in to zato, ker se eden član četvorke »punta«., Kaj je trojka? Tisti, ki smo pred preobratom trgali hlače po šolah, vemo, kaj je pomenila zločesta trojka! Po preobratu pa so nas naučili nekoliko macedonske politike. V macedon-skem političnem žargonu pomeni trojka trojico mož, ki imajo nalogo, izvršiti g<r tov načrt in če se jim isti ne posreči, — uničiti sebe. Zdi se, da ima sodobna »trojka«, ki v SHS vedri in oblači, isto nalogo: Uničiti državo ali — sebe- Slednje bi ne bilo veliko zlo za Jugoslavijo-Ker pa gre v tretj;č rado, nikakor ni izključeno, da se od te famozne »trojke« izloči Še :eden član, in potem ostane železna—»dvojka«: Velja in Anton, ali pa če hočete — narobe. Tak je bil namreč na Bledu začetek. In nikjer ni zapisano, da bi moral biti konec drugačen. Na koncu »dvojka« — pa nam je nekdaj pomenilo — žalostno usodo. •. — Ob semestru trojka ali dvojka ni nič kaj raskava kvalifikacija za dijaka. In če danes, na predvečer Novega leta rečemo: Četvorka, ki je vedrla in oblačila , nad .Jugoslavijo, je izdelala s trojko, pri po*
navljalnem izpitu pa si je priborila dvojko, smo zadeli pravo misel, ki tlači nad trinajstmiljonski narod Srbov, Hrvatov in — Slovencev. —
Odbor Narodne galerije izreka tem potom svojo najlepšo zahvalo vsem predstavnikom javnih oblasti in korporacij, umetnikom in drugemu občinstvu, ki so s svojo mnogoštevilno u-deležbo na slavnostni seji »Narodne ga* lerije« o priliki njenega desetletnega jubileja dokumentirali- svoje simpatije do njenega dela, dalje pa tudi vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je jubilej »Narodne galerije* tako svečano praznoval. Odbor »Narodne galerije« prosi vse, ki so bili »Narodni galeriji« naklonjeni doslej, da blagovolijo tudi v bodoče spremljati njeno delo s svojimi simpatijami in z dejansko pomočjo, kajti le ob sodelovanju vseh bo mogla »Narodna galerija« vršiti in dovršiti program, ki si ga je postavila-Zapihal je Jug.. •
Vreme letošnje zime preživlja čudne metamorfoze. Rekli bi, da je malodane aprilsko muhasto. Padlo je tnalo snega, Na Planini je ostal, na cestah je kajpak
—	izginil. Na planini sneg, v dolini — prah, — smo rekli do včeraj. Medtem pa smo imeli vsakdan drugo temperaturo: Pred dnvi 12, II stopinj pod niči#, da-
nes 6 nad ničlo- Zapihal je jug in danes zjutraj se je vsipal prav tenki dež, ki je dobro omočil pločnike in kaldrmo nekaterih mariborskih ulic in trgov. Z nastopom noči pade temperatura. Če ta času neprimerna padavina zmrzne, dobimo o-pasno poledico, ki vsako leto zahteva nepotrebne žrtve brez ozira na to, da je za ljudi, ki znajo s težino svojega telesa kolikortoliko balanciratl —ta položaj tudi več kot neprijeten. — Ob tej priliki ponavljamo svarilo, ki se ponavlja v vseh večjih mestih: Posipajte pločnike bodisi z žagovino, pomešano s soljo (tudi živinska je dobra) in takoj pometite pločnike. Tudi pepel se obnese skoraj bolje kot žagovina. — Sicer pa, — ako nas slavni stoletni koledar in drugi vremenski proroki ne varajo — dobimo skoro večjo zalogo trajnega snega. Ako pa sneg izostane, je pač treba potrpeti 2—3 mesece do prihode pomladi, ki bo v letu 1929 predvidno veliko bolj muhasta, kakor zadnja leta. —
Telefonski promet je preobložen-
Čeprav imamo v vsej državi vzorno telefonsko omrežje, vendar telefonski promet ni najidealnejši, ker so glavni telefonski vodi preobloženi. Evropa je rešila vprašanje telefonskega prometa t uvedbo kabljev, ki so položeni v vseh zapadnih in severnih evropskih državah. Že davno je bilo govora, da bo tudi Jugoslavija dobila priključitev na mednarodno kabelsko omrežje, kasneje pa je zadeva utihnila popolnoma. Poštno ministrstvo, bi pač lahko uvidelo, da je polaganje telefonskih kabljev tudi pri nas nujno potrebno. Tako bi dobili direktne telefonske zveze z glavnimi evropskimi centri in z domačimi gospodarskimi in političnimi središči, kar bi docela zadostovalo za razbremenitev naraščajočega telefonskega prometa, ki se ima sedaj boriti z velikimi neprilikami. —
Koliko industrijskih podjetij jt v naši
državi?
Tajnik centrale industrijskih korpora' cij g. dr. Cvetko Gregorič je objavil v »Jubilarnem zborniku života i rada Srba, Hrvata in Slovenaca«, ki je izSel te dni, pregled o številčnem stanju naše domače industrije, po katerem je po zadnjih podatkih industrijskih podjetij: v Srbiji 756, na Hrvatskem in v Slavoniji 1346, v Sloveniji 431, v Vojvodini 751, v Bosni 478, v Dalmaciji 269, skupno 4031-Slovenija imai torej približno 10% vse industrije, Hrvatska in Slavonija 33%. Naravno pa je kapaciteta industrijskih podjetij v Hrvatski in Sloveniji neprt* merno večja od onih v spodnjih krajih in tvori sigurno najmanj polovico vse industrijske kapacitete v državi. —
Državni in občinski proračun
sta temelj vsej zunanji, notranji in fO-kalni politiki za bodoče leto. Važno je torej, da vsak državljan ta proračun dobro pozna, ker sicer ne more razumeti razvoja političnega življenja. Zato vabimo vse člane zlasti političnega društva in somišljenike SDS iz ostalih okrajev mesta, da se udeleže današnjega sestan* ka v zadnji dvorani hotela pri »Zamorcu«, kjer bo ob 20. uri poročal predsednik društva dr. Reisman o za Slovence nai-zanimivejših postavkah državnega proračuna, ki je pravkar v razpravi in proračunu mestne občine za leto 1929. —
Z malim zadovoljen.
Možiček, junak copatar, čita novimi. Na vprašanje žene, kaj se mu tako dobro zdi v novinah, da dela tako vesel obraz, ji ta odvrne: »Pomisli, danes sem tudi jaz v novinah! Pišejo hamreči da je bilo letos na mestnih avtobusih 285.648 ljudi-Med temi pa sem bil tudi jaz!«
Poltnfna pTaffana v gotovini
Ofia 1 Din
Radio pri nas in drugod
MarTfiMf V EC E R N T K Jutra
mmmmmmsamaBssmmm Mmsamxm m-imosams*
ZVIŠANJE ENERGIJE.
— RELAIS - POSTAJE. — RADIO KOT VOD. — RADIO V AVSTRIJI.
STRELO-
Prvi in glavni pogoj, da bo ljubljanska radio-oddajna postaja povsem ustrezala, je poleg izboljšanja repertoarja predvsem potreben dvig energije na 20 Kw. Seveda so s tem zvišanjem energije zdru ženi troški, ki bi se dali deloma kriti iz doneskov abonentov, čijih število bi v tem slučaju gotovo primerno naraslo. Sicer je pa neracijonalno, da se te itak drage naprave more s pridom posluževati le Ljubljana sama in njena neposredna in le deloma posredna okolica, saj je vendar rentabilnost takega podjetja odvisna od‘ števila abonentov.
Slabo sprejemanje valov iz ljubljanske postaje v Mariboru leži pa morda tudi v dejstvu, da se nahaja Maribor in sploh vsa severna Slovenija napram Ljubljani v nekaki mrtvi coni in bi mogoče tudi ojačenje energije v Ljubljani ne dovedlo popolnoma do zaželjenega uspeha. Izhod bi se moral iskati torej drugod. V Mariboru naj bi se postavila relais-postaja in naj bi se sedanja ljubljanska postaja prenesla v to svrho v Maribor, se tu primerno ojačala, a bi si Ljubljana omislila novo 20 Kw postajo.
Investicije za Maribor ne bi bile po* sebno velike; za študij bi se dala morda dobiti kako dvorana v Kazini, s katero b se z lahkoto dalo zvezati v istem poslopju se nahajajoče gledališče- Narodni Dom od tod ni daleč, ravnotako ne Unio nova dvorana. Prostor za oddajno postajo je tudi prav v bližini mesta na razpolago; Kalvarija ali Piramida bi bili v to svrho mogoče prikladni. V slučaju, da bi se ta projekt obistinil, bi Maribor Ljubljano pri oddajanju programa lahko izdatno podpiral in bi podajanje glasbe-
nih komadov po gramofonskih ploščah moglo odpasti v precejšnji meri- Ob tej priliki bodi omenjeno, da se bodo prebivalci severne Slovenije radi posluževali radionaprav ne le iz razloga, ker služi radionaprava, ako je pravilno montirana, tudi kot strelovod. Nosilec antene bi moral biti močnejši železen drog, ki bi se opremil s primerno konico in ki bi imel zvezo z zemljo. Sprejemni aparati bi bili obenem kontrolni aparati za dobroto strelovoda, ki bi v slučaju slabega funkcioniranja opozarjali, da strelovod ni v redu. Znano pa je, da je za hišo bo* Ije, ako strelovoda nima, kakor pa da je montiran na njej slab ali pokvarjen stre lovod. Zavarovalne družbe proti požaru bi to dejstvo gotovo upoštevale in bi zavarovalne premije znižale, v slučaju, da se hiša opremljena z radio-sprejernno postajo in bi tako lastnik našel v radio-strelovodu vsaj del amortizacije za napravo in Vzdržavanje istega.
Situacija sedanjih radio-oddajnih postaj na bližjem severu je sledeča: Avstrija ima na Dunaju 20 Kw postajo z relais*postajami v Gradcu, Celovcu, Ino-mostu in Linču. Demontirana postaja na Dunaju se prenese v Gradec in se ojači, vsled česar bo imela Ljubljana nevarno konkurentinjo prav v bližini- Kakor hitro ustanovi Avstrija še oddajno postajo v Burgenlandu, bo radio-program za dolgo dobo let popolnoma izvršen.
Merodajni činitelji naj bi resno razmišljali o vsej zadevi. Radio ni le nosilec kulture, jako važen in koristen bi lahko postal za civilne, kakor tudi za vojaške oblasti-
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 29. decembra ob 20. uri: »Dover-Calais«, ab. A Kuponi.
Nedelja, 30. decembra ob 20. uri: »Do-ver-Calais«. Kuponi.
Pondeljek, 31. decembra- Zaprto.
Torek, 1. januarja ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava. Kuponi. Znižane cene. — Ob 20- uri »Bajadera«. Prvič v sezoni. Gostovanje gosp. Nerata.
Nedelja v marib. gledališču. Da si zamere pogledati letošnjo dramsko senzacijo »Dover * Calais« tudi nedeljska publika se vprizori ta prekrasno inscenira-na in podana komedija v nedeljo 30- trn. zvečer.
Gostovanje g. Nerata v marib. »Bajaderi«. Na novega leta dan se vprizori prvič v tej sezoni melodijozna Kalmano-va opereta »Bajadera«, ki je že lani žela obilo priznanja. Letos bo še prav posebno privlačna, ker gostuje v njej znani operetni tenor g. Mirko Nerat, ki je Mariborčan, a je deloval na mnogih jugoslovanskih in nemških odrih.
Gfcdališkl abonma v Celju. Priglasilo se je že lepo število abonentov, kar vse* kakor priča o zaupanju, ki so ga dobili Celjani do mariborskih gostovanj. Vendar so vsi priglasniki reflektanti le na parteme sedeže, dočim se za lože ni priglasil doslej nihče. Do abonmana pa pride samo tedaj, če se priglasi tudi za lože vsaj še toliko abonentov. Pogoji so zelo ugodni: za 10 predstav (6 dramskih in 4 operetne) se plača v abonmanu (ali vse takoj ali pa v 5 zaporednih mesečnih obrokih, počenši s 1. januarjem) za lože po Din 1.300 in 1.000, za parterne sedeže po 300, 250, 200 in 140 Din, za galerijske sedeže po 120 in 100 Din.
Pianist A. Vietinghoff.
Pianist Vietinghoff, ki bo koncertiral dne 4. jan- v veliki unionski dvorani, ima za seboj jako zanimivo življenje kot u-metnik-pianist. Rojen 1. 1899 v Carskem Selu pri Petrogradu ter izhaja iz liv-Jandskega plemiškega rodu. 2e kot o-trok je kazal izrazito muzikalno nadarjenost in talent za Igranje na klavirju. Nastopal je že z dvanajstimi leti in ob neki taki priliki obrnil nase pozornost ravnatelja Olazunova od petrograjkega
konzervatorija. Tukaj se je nadalje izšolal v klavirskega mojstra in plodovitega komponista. Po revoluciji 1. 1917 se je obitelj Vietinghoffova preselila v Tomsk in odtod na Japonsko- Na Japonskem je prirejal mladi umetnik klavirske koncerte ter se bavil s klavirskim poukom. Našel je namestitev kot višji profesor na muzikalni akademiji v Tokiju. Pridno je komponiral in se zraven tudi bavil z muzikalno * znanstvenimi problemi, kakor n. pr. z zvezo med tonskimi in barv nlmi učinki. Konstruiral je v ta namen posebni aparat. Po velikem potresu 1. 1923 ni bilo nekaj časa misliti na muzikalno udejstvovanje in radi tega je osta-vil Japonsko ter se podal v Evropo. Takoj je našel v Gradcu primerni delokrog zlasti kot klavirski pedagog. Uspešne turneje so ga vodile po vsem kontinentu. Povsodi, kjer je nastopil, je bil sprejet s simpatijami in z vseobčim občudovanjem velike muzikalnosti in pianističnega znanja.
Predavanje o Mount Everestu.
Zimskošportnemu odseku SPD je u* spelo, da si je pridobil za velezanlmivo predavanje o ekspediciji na Mount Eve-rst, najvišjo goro sveta, angleškega kapitana Fincha, ki se je te ekspedicije v 1. 1924 osebno udeležil- Predavanje se bo vršilo 8. januarja v dvorani pivovarne Union. Predavatelj, ki bo predaval v nemškem jeziku, bo seznanil poslušalce z vsemi krasotami in grozotami, ki jih je ekspedicija doživljala tekom svojega prodiranja v dotedaj še neodkrite kraje, ter bo predvedel preko 200 skioptičnih slik. Predavanje bo velezanimivo po* učno in zabavno tako za planince kot za zitnske športnike ter za vse one, ki se zanimajo za raziskovalna potovanja. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V	petek, 4- januarja, je prvi humoristični večer te sezlje, ki ga priredi znani humoristični pisatelj in očarujoči predavatelj dr. Alfred Mbller, ki je žel največje uspehe na Dunaju, v Berlinu, Curihu, Gradcu itd. V Gradcu je nastopil 28 krat s predavanjem »Humor in komika« in listi pišejo: Mdller je rojen karakterni komik. On obvlada vse mimične finese in vso skalo naravnega humorista. Pritegne nas v svoje kraljestvo zlatega humorja, da pozabimo svet, skrbi in nadloge. Predprodaja vstopnic prične 81, decembra pri ge- Zlati Brišnik in gosp. Hoferju. —
Mariborski	in
Občinski suet
Mariborski občinski svet je imel sinoči zadnjo sejo v tem letu. Prvič je bilo pa urejeno tako, da se je vršila najprej tajna in potem javna seja- Ker je bila na dnevnem redu javne seje kolektivna pogodba mestnih delavcev, je prišlo na sejo še več poslušalcev kot običajno. V prvi vrsti so bili zastopani mestni uslužbenci. Največ je bilo onih od najnižjih kategorij — pometačev, grobokopov in stav-binskih delavcev. Kolektivna pogodba se že dolgo napoveduje in težko jo pričakujejo.
Najnižji delavec bo dobil po pogodbi en dinar več na uro — doslej tri, po pogodbi štiri- V gostih gručah so stali po hodniku, da bi zvedeli, če bodo tega deležni za novo leto. V posvetovalnici pa je tra* jala tajna seja. Na dnevnem redu je bila zadeva bivšega mestnega živinozdrav-nika g. Hinterlechnerja- Interesentom kolektivne pogodbe ni šla v glavo sprememba reda javnih in tajnih sej. Mnogo so razpravljali o tem tiščali v posveto-valniško predsobo in zopet nazaj na hod nik. Nekateri so odšli in se zopet vračali. Tajne seje pa ni bilo ne konca ne kraja.
Po poldevetih se je nazadnje le končala in s tem je bilo občinskih sej v tem letu tudi — konec. Za proračunski pro-vizorij namreč ni potreben sklep občin* ske plenarne seje. Kolektivna pogodba se bo pa obravnavala na prihodnji seji, ki se skliče takoj po novem letu — v sre do, dne 2. januarja-
Članskega sestanka Gosp. in pol. društva za I. okraj,
ki se bo vršil drevi, 29. dec. ob 20. uri v dvorani hotela pri Zamorcu, se udeleži tudi nar. poslanec dr. Pivko, ki bo na željo dajal razna pojasnila glede državnega proračuna za 1. 1929. Sestanek, na katerem bod iznešene izredne zanimivosti iz novega proračuna, obeta biti jako zanimiv, zato so vabljeni ne le člani SDS iz I. okraja, ampak tudi iz ostalega Maribora ter bližje okolice. —
Sodniški Izpit
je položil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču g. Andrej Levstek. —
Promet z nepremičninami*
Krojaški mojster Franc Schrimpf je prodal zasebnikoma Franu in Genovefi Lajh za 160.000 Din hišo št. 70 na Koroški cesti. — Katarina Reichhold je prodala Karlu in Ani Lotz, trgovcema v Ma riboni, za 1,030.000 Din hišo št 5 v Jurčičevi Ulici. — Hubert Franjo Je prodal trgovcu Henriku Sabothyju za 600.000 Din hlšO št* 14 v Krekovi ulici. — Marica Hudnik je kupila od stečajnine Sla-venske banke za 106.000 Din hišo št. 36
v	Slovenski ulici.
Odvetniška vest.
Odvetnika dr. Matej Senčar in dr. Franjo Šalamun v Ptuju bosta s 1. januarjem sporazumno razdružila dosedanjo skupno odvetniško pisarno- Dr. Šalamun ostane v dosedanjih prostorih na Minoritskem trgu št. 5, dr. Senčar pa bo posloval od 1. januarja v prejšnji odvetniški pisarni dr. Jurtele v Kremljevi ulici štev. 2 (nad lekarno sv* Antona). —
Udruženje trgovskih potnikov, sekcija Maribor.
Člani sekcije Maribor se vabijo dne 30. t m. ob 10. uri dop. v hotel »Zamorc« k redni seji- Važni razgovori glede pred-stoječe glavne skupščine v Zagrebu. Prinesite volilne liste seboj. — Sekcija Maribor. —*
Vodnikova družba v LJubUanl
sporoča, da ji je Pratika za leto 1929 popolnoma pošla* Vsled tega more novo pristopajočim članom za leto 1928 oddati le še tri knjige t j. Govekar: »Olga«, Matičič: »Na mrtvi straži« in Lah: »V borbi za Jugoslavijo«. Članarina Din 20, s poštnino vred Din 27. Kdor hoče knjige kupiti v knjigarni, ga veljajo Din 36. — Istočasno prosi družba vse svoje dosedanje člane, da se takoj Javijo in plačajo pri svojih poverjenikih Članarino za leto 1929. Na ta način si zagotovijo, da dobijo prihodnje leto vse družbene knjige s pratiko vred* —*
Mestno kopališče
bo v pondeljek dne 31. decembra ves dan odprto. Ta dan bo parna kopel za moške. Na novega leta dan ostane zaprto. —
Članski znaki zimskošportnega odseka SPD
so dospeli ter se dobijo pri odsekovcrri blagajniku g. Fr. Majerju, trgovcu v Mariboru, Glavni trg 9. Cena znakom 15 Din.
Društvo jugosl. akademikov v Ptuju.
priredi dne 31. decembra Silvestrov večer z zabavnim sporedom in plesom v Narodnem domu. Začetek ob 149. zvečer; vstop le proti vabilu. Reklamacije naj se naslovijo na predsednika, akademika L. Jeršeta v Ptuju. —
O Mertnerjevi metodi učenja jezikov bo predaval dne 3. januarja ob 19-30 v čitalnici Študijske knjižice v Kazini, I. nad. g. Karel Stander iz Munchena v nemškem jeziku. —
Svarilo pred nakupom!
V	soboto, dne 22. decembra zvečer so mi bile v neki gostilni v Rušah ukradene nove smučke izhikory-lesa, temno barvane, dolžina 2 m 5 cm, znamke »Amund sen Oslo« z vtisnjeno št. 343, kakor tudi palice »Tonking«. Event. vesti naj se javijo na naslov: Dr. Janko Orožen, Maribor, Gosposka ul- 24. —
Kam pojdemo na Silvestrov večer?
Vsi v restavracijo »Pri treh ribnikih«, kjer priredijo naši pridni poštarji svojo prireditev. Vstopnina prosta. Za obilno udeležbo se priporoča — Odbor.
NA3LEPSI
/ILVESTROV VEČER
2515	VELIKA	KAVARNA
Silvestrov večer v Mariborski koči.
Naši planinci bodo jemali slovo od starega leta in pozdravili prihod novega v Mariborski koči. Za zabavo, dobro oskrbo in topla prenočišča je preskrbljeno. Opozarjamo, da je najboljši dostop h koči iz Moč, kjer je pot izhojena kakor poleti, vendar pa tudi severna pot čez Radvanje in Sv. Bolfenk ni prenaporna. — Silvestrovo slavje v koči na Klopnem vrhu.
Zimskošportni odsek SPD bo praznoval letošnji Silvestrov večer v koči na Klopnem vrhu, h čemur vabi vse svoje člane ter prijatelje planincev-zimskih športnikov. Radi povečane koče je na razpolago dovolj udobnih ležišč v zakurjenih sobah. Tudi oskrba je prvovrstna ter je za zabavo ž» preskrbljeno. Smuk!
Jadranaši!
Na Silvestrov večer vsi h Kosiču. 2521 Silvestrov večer priredi gasilno društvo v Pobrežju v gostilni Rojko. Vsi prijatelji društva so dobrodošli!	2478
Kavarna Jadran bo na Silvestrovo v cvetju. Naši gledališki igralci pa bodo uprizorili dve šalji-
vi	enodejanki in peli operetne pesmi. 2499
Studenčanl praznujejo Silvestrovo
v	Sokolskem domu, kjer pričakajo nove, ga leta. Na sporedu, ki se začne 'izvajat! po 21. uri, je več šaljivih prizorov. Začetek ob 20. uri. Konec prihodnje letio. __ Pevsko društvo »Jutranjlca« priredi v gostilni Starman, Mlinska ulica 9 »Silvestrov večer« i bogatim sporedom.	2519
Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go moška ulica 15. —	IX
Mestna OrJuna Studenc! priredi v pondeljek, dne 31. t. m. ob 20. uri v gostilni »Nad Dravo« Silvestrov večer.	2497
Pri ljudeh,
ki so izmučeni, trudni, za delo nesposobni, učinkuje prirodna Franc-Jože-fova gorka voda na svoboden tok kr-
vi	in povišuje moč za mišljenje in delo. Ugledni zdravniki na kliniki dokazujejo, da je Franc-Jožefova voda tudi za živčno raztresene blagodejno sredstvo izvanredne vrednosti. 2090
V	M,a r 1 b' o r u, 'dne 29. XII. 1928-
<^HBaPOK«MaWBM«g8CTaagBBBB«ltaaBBBIBHWi
Mr*rWnrs1(l VPCPff^TK lnW
Dve orjaški avto cesti skozi
Ameriko
STROŠKI PRORAČUNANI NA ŠTIRI IN POL MILIJARDE DOLARJEV.
V	Zedinjenih državah pripravljajo tehniki v zvezi z vladnimi krogi nov velikanski prometni načrt: preko celega kontinenta od Atlantskega do Tihega Oceana bi se naj zgradili dve orjaški cesti za avtomobile. Vsaka cesta bi imela več kolovozov za vozila z raznimi brzinarni. Severna cesta bi tekla od Bostona v Portland v dolžini 5390 km, južna iz Sa-vannah v državi Georgia v Los Angeles v dolžini 4505 dm- Stroški prve so preračunani na 2 in po! milijarde dolarjev, druge na 2-1 milijarde dolarjev, kar znese skupno v naši valuti nad 250 milijard dinarjev.
Ako vemo, da znaša razdalja med Dunajem in Moskvo komaj krog 1600 km. si šele lahko predstavljamo orjaške dimenzije tega načrta. Obe cesti (Ameri-kanci jih bodo imenovali »Super-High-\vays«), bosta razdeljeni z betonskimi zidovi (30 cm debelimi in 60 cm visokimi!), vsaka v 4 kolovoze. Vsaka cesta bo široka nad 75 m. Oba zunanja kolovoza na vsaki cesti bosta prilično po 20 m široka in določena za najhitrejša vozila, in sicer vsak za drugo smer- Vmesna kolovoza bosta za avtobuse in tovor-
ne avtomobile. Med zunanjim in notranjim kolovozom bo na vsaki strani po ena blizu 2 m široka pot za pešče. V betonskih zidovih bodo na razdalje ene milje odprtine, skozi katere bo možno priti iz enega kolovoza v drugega- Na vsakih 10 milj bo možno priti z navadne ceste od zunaj na ta Super-Highwarys. Na gotovih točkah bo dana možnost za preskrbo z bencinom, oljem, živili itd. Cesti ne bosta vodili skozi mesta in bosta zato speljani povsod v bližini mest ter z njimi zvezani z manjšimi cestami.
Ker bo treba dobiti ogromno svoto za zgradbo obeh cest potom posojila, bo kongres Združenih držav dovolil garancijo države za posojilo. Za odplačevanje posojila pa se bo pobirala od avtomobilistov pristojbina, približno 20 dolarjev za porabo ceste v eno smer od obrežja do obrežja, od tovornih avtov pa po teži. Ob cesti bodo tudi visoki plotovi za reklame. Tudi pristojbine za reklame se bodo pobirale za odplačevanje posojila. Podjetja, ki se bodo zgradila ob cesti (hoteli, bufeti itd.), bodo tudi morala plačevati najemnine-
Llouek, ki je pouozil sueto kačo
Znani ekspertni direktor velike ameriške avtomobilske tvornice, CIyde Rus-sel, je letos poskusil svojo srečo s prodajo avtomobilov v vroči Afriki- Moral pa je na žalost konstatirati, da je ropot avtomobilov domačine-črnce bolj napolnjeval s strahom nego jih vabil k nakupil. Tako nelc ni napravil nikakih kupčij, ampak je skoro izgubil svojo življenje. Na potu iz Timbukta proti romantični zlati obali« zapadne Afrike se je vozil sam po neznani!} cestah. Črnci so bežali iz Strahi), ženske so padale v omedlevico. Vendar je šlo dobro naprej. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj, kar je Russela skoro stalo življenje: povozil je sredi naselbine — kačo- V tistih krajih ipa.Ji9,,kača božanstvo, ki jo hranijo domačini s perutnino, četudi sami mrjejo gladu. Kakor bi trenil, so domačini, ki 'so videli, da je povozil kačo, napovedali »sveto vojno«- Cela toča strupenih puščic in kopij se je vsula na avto ubogega potnika. Eno kopje je prebilo steklo in Russela prikovalo na sedež. Nastala je dirka na življenje in smrt. Amerikanke jc dal motorju polno brzino in vozil po strašni prastari kameniti in peščeni cesti z brzino 70 milj na uro. Ko pa je ušel puščicam in kopjem, ga je zadela druga nezgoda: radi razrovane ceste je počil gumi in Amerikanec se je z avtom vred zvrnil v jarek. Ko je spet prišel k zavesti, je videl, da ima zlomljeno roko. da je oslepel na eno oko, da ima prste raztrgane, rebra polomljena, desno nogo vrženo iz kolena- Krog njega pa so stale stotine domačinov, vsi z loki in pšicami, vsi so razburjeno kričali, a ne več jezno, temveč kazali so sočutje. Dvignili so voz s telesa »belega boga«, a postavili so mu ga na nogo in mu jo zlomili. Rus-sel se je zopet onesvestil- Zavedel se je šele v temni kolibi iz blata in rogoza. Krog njega so se sukale svete kače. V deliriju je Russel zopet omedlel. Domačini so menili, da umira, in so že pričeli pripravljati za pogreb. Ko je končno tretjič prišel k zavesti, je videl, da je v francoski bolnici, star zdravnik je po’eg njega zamišljeno kimal z glavo in mu nekaj vbrizgal v roko- Po dolgih mesecih lečenja je krepka narava Amerikan-co zmagala, dasi jc imel tudi možgane pretresene. Čez pet mesecev so ga pre-piiali v Pariz v sanatorij, od tam pa v London na nadaljno lečenje- Spomin na prodajo avtomobilov v Afriki in ria svete kače pa mu gotovo ne bo nikdar izginil-
Pošastna jadernica
Pri rtiču Haterasu so mornarji doživeli nenavaden dogodek, ki ga dosiej nihče ne more točno tolmačih. Pilotska Postaja na rtiču je prejela od nizozemskega parnika »Utreht« radiogram sledeče vsebine: »Opazili smo gorečo ja-
drnico na tri jadra, ki je nenadoma na zagoneten način izginila in se kasneje zopet pojavila-« Vsebina brzojava ni bila tako neverjetna. Čeprav se požari na ladjah le malokedaj dogajajo, vendar je vest spravila uradnika pilotske'postaje iz ravnotežja, kajte brzojav je bil že šesti, ki ga je omenjenega dne prejela postaja* Vse ladje, ki so omenjenega dne pasirale Hateras, so opazile 300 m od obale goreči brod- Čim so mu pa odhitele na pomoč, je pošastna ladja na zagoneten način izginila. Ko je prispel prvi brzojav, je tudi postaja poslala v pomoč svoje ljudi, ki so se vrnili praznih rok. O goreči jadrnici ob obali pa ni bilo sledi- Ko je prispel šesti telegram, so se na postaji odločili, da odrinejo z ladjo na pomoč ponesrečencem. Komaj so se oddaljili 400 m od obale, so opazili v svetlobi zahajajočega solnca jadrnico v ognju. Plameni so švigali visoko pod nebo in ni bilo dvoma, da je reševalna posadka na poti k ponesrečencem- Požar in jadrnico v plamenih so mornarji točno videli in s polno paro krenili proti ponesrečencem. Komaj pa so se goreči jadrnici približali na 500 metrov, je ta5 jinstveno	'nila. Mornarjev se je polastilo ra	rjenje- Nenavaden pripetljaj
je na sicer resne in neustrašene ljudi mučno deloval in so takoj krenili proti kopnini- Praznovernejši pa trdijo, da je ladja pošastni brod, ki se prikazuje od dneva, ko je na istem mestu zgorela jadrnica »Thurslow« z vso posadko. Verjetneje je pa, da gre za optično pre; varo, za zračni refleks, čeprav podobni svetlobni pojavi ne trajajo toliko časa.
miljarčerčiči
Moderni kralji, to so ameriški milijarderji, vzgajajo svoje sinove na ta način, da najprej spoznajo vrednost denarja-Nedavno tega je potoval po ‘Evropi Rockefeller mlajši s svojo rodbino. Na tem potu je imel njegov najstarejši 17-Ietni sin Lovrenc nalogo, da kontrolira rodbinske izdatke v hotelih. Za to dalo je dobival tedensko pet dolarjev- Dragi sin, star 15 let, je.imel skrbeti za pra* vilno izplačevanje na raznih prometnih sredstvih za rodbino in njeno ogromno Prtljago. Zaslužil je za to tedensko tri dolarje. Mlajši sinčič, Izletni David, je opravljal delo rodbinskega pikola, in kot tak tekal po malenkostnih potih in opravkih. Zaslužil je tudi on, in sicej dva dolarja na teden ....
Fakirska.
Dva Indijca sedita na bregu svete reke Ganga in se pogovarjata o znamenitem fakirju:
— Veš, on po več mesecev ne za-vžije ničesar in se ves čas pogovarja z Bramo.
— In ti mu seveda verjameš?
— Bog Brama se vendar ne bi z lažnjivcem razgovarial toliko časa.
Avtomobilska rszftava v Ljubljani
Od 1- do 4- januarja 1929 se vrši v hotelu Union v Ljubljani razstava novega tipa avtomobila znamke »De Soto«. 6 cilinderski voz »De Soto« je najnovejše delo Chryslerja, ki je s tem avtomobilom ustvaril voz, ki ne združuje samo vseh dosedanjih vrlin »Chryslerjevih« avtomobilov, temveč je še mnogo bolj izpopolnjen. Posebno opozarjamo na visokotvorno cilindersko glavico »Silver Dome«, dalje naštedljiv razplinjač »Strom berg«, na hidravlično De Soto Lockheed notranjo čeljustno zavoro za štiri kolesa etc. Razven tega je omembe vredna izs redno nizka cena po kateri je bil ta voz poslan na trg. — Vsi prijatelji avtomobilov s v njihovem lastnem interesu o-pozarjajo na to znamenito razstavo-Vstop prost.	2506
Sfssr*
Jubilejna sankaška tekma za pruenstuo Pohorja
ISSK Maribor razpisuje IH. sankaško tekmo za prvenstvo Pohorja pod sledečimi pogoji:
Pravico starta imajo vsi športniki neglede na članstvo ‘in verifikacijo. Start ob 13. pri Ruški koči, cilj v Rušah. Za slučaj neugodnega vremena bo proga skrajšana do Repoluska. Tekmovanje se bo vršilo dne 6- januarja. Prijave sprejemata do 15. januarja ob 12. tvrdki J. Baloh v Vetrinjski ulici in Sport-Roglič na Grajskem trgu. Prijavnina znaša Din 10 za osebo. Prijave se bodo sprejemale tudi na cilju, toda proti dvojni prijavnini.
Startalo se bo v sledečih kategorijah.: gospodje posamič in v dvoje, dame posamič in mešane dvojice- Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo dragocena darila, drugo* in tretjeplasirani pa spominske diplome. — Sodniški zbor, ki ga bomo objavili kasneje, tvorijo priznani športniki prireditelja in Podravske podružnice SPD v Rušah.
ISSK Maribor — zimskošportni odsek
obvešča članstvo, da je konjiška podružnica SPD dovolila članom sekcije 50-odstotni popust pri Koči na Pesku. Ključ je posetnikom na razpolago pri posestniku Rožiču na Hudem vrhu, 16’ minut od koče.
Hugo Meisl povabljen v Zagreb.
JNS je povabil v.Zagreb glavnega tajnika avstrijske nogometne zveze in sred njeevropskega pokala Hugo Meisla, da prisostvuje konferenci o organizaciji vzhodno evropskega temovanja, ki ga ima izvesti baš Meisl- Ob tej priliki bo naravno tudi govora o naši bodoči udeležbi v srednjeevropskem pokalu in pa o revanžni tekmi Avstrija—Jugoslavija, ki bi se imela odigrati, poleti v Zagrebu.
SK Železničar
Prihodnja redna odborova seja bo v sredo 2. januarja ob 20. uri v restavraciji Mariborski dvor- Pozivajo se vsi odborniki, da se seje sigurno in polnoštevilno udeležijo. — Vsi težkoatleti se pozivajo, da pridejo v sredo 2. jan. ob 19. v telovadnico na Ruški cesti, radi odpreme vseh stvari v telovadnico v Cankarjevi ulici. — Nogometaši prvega in rezervnega moštva imajo v četrtek 3- jan. ob 20. sestanek v telovadnici v Cankarjevi ul^ci. S seboj naj prinesejo vso opremo. —■ Tajnik.
Nova sakalnica v Davosu.
V	Davosu so na Božič preizkusili novo zgrajeno skakalnico, ki najbrž ne bo zadovoljila pričakovanj. Najboljši skok se je posrečil E. Naurerju iz Davosa, ki je skočil 57 metrov. Izreden pa je uspeh njegovega 14 letnega brata, ki je skočil 50 m.
Viktorija Žižkov v Rimu.
češkoslovaški prvak Viktorija Žižkov ie v Rimu nepričakovano podlegla mestni reprezentanci v razmerju 4:2 (2:1).
Ferencvaros na španskem. v Prvak Madžarske, ki je v prvem srečanju z SK Barcelono podlegel, je v revanžni tekmi dosegel nodločen rezultat 3:3.
Nemška lahka atletika.
Nemčija ima 60 tekmovalcev, ki so boljši od našega rekorderja v teku na 100 metrov. 51 nemških atletov rabi za 200 m manj kot 23 sekund, 46 jih rabi za 400 m manj kot 52 sekund. Na 1500 m ima Nemčija 38 tekačev, ki rabijo manj kot 4 minute, za progo S00 metrov pa 30, ki rabijo manj kot 2 minuti. 5000 m absolvira 52 tekmovalcev v času od 16.24, dočim ima Nemčija 36 atletov, ki rabijo za 10 km 35 minut. V disciplinah metanja in skakanja pa je ined našimi in nemškimi atleti razlika še večja. 6.60 m skače v daljino 47 nemških atletov. V višino jih skače 71 nad 170 cm; s palico 34 nad 330 cm; v metanju kopja je 75 atletov doseglo nad 48 m, 38 jih je vrglo disk nad 38 m, krogljo pa 37 preko 12.90 m.
To je šport v masah in edino pravilna pot k večjim uspehom. Izvrstna povprečnost da dobre konkurente in tudi zmagovalce na internacijonalnih tekmah.
■.llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllMi.
To I« prava znamka
za zimska častne in Strapac čevlja
KARO, MARIBOR
Koroika cesta 19.	5339
60 let kulturnega čela v Ukrajini
Te dni je mhfiio 60 let, kar se je v Lvovu ustanovilo ukrajinsko društvo »Prosvita«. Kakor pri drugih slovanskih plemenih v Avstriji, je konec Bachovega absolutizma tudi za Ukrajince ustvaril boljše pogoje za kulturno, narodno in politično življenje. Iz kulturne organizacije »Prosvita« se je med Ukrajince širila kultura in moralna sila, ki je delala čudeže in budila nacijonalno ustvarjajočo moč. Iz »Prosvite« so zrasle tudi neštete gospodarske in trgovske ustanove, ljudske šole in športna društva.
Naloga »Prosvite« je: kulturna po-vzdiga naroda s sestanki, predavanje, zbiranje in izdajanje vseh plodov narodne književnosti, izdajanje popularnih publikacij iz vseh panog znanosti, ustanavljanje hranilnic, čitalnic itd- »Prosvita« je šola ukrajinskega nacijonalnega duha.
Ukrajinci so pod vodstvom slavnostnega odbora slovesno praznovali 60-let-nico »Prosvite« in edini ukrajinski dnevnik, lvovsko »Dilo«, je posvetil jubileju »Prosvite« vso Številko-
Velik del ukrajinske inteligence je tudi v Jugoslaviji ter ima svoje podobne organizacije v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. Ker je »Prosvita« v Beogradu glasom poročil lvovskega »Dila« zaplavala v velikoruske vode, so sl Ukrajinci ustanovili novo društvo »Ukrajinska hromad«. Glavni organizatorji ukrajinskega nacijonalnega gibanja v Jugoslaviji so dr, ŠevČik v Beogradu, Marijan Turnir, Vasilij AndrijevskiJ, Nikola Rahan, Mihajlo Hljačenko itd.
Katero?
Prijatelja se razgovarjata:
Prosim, svetuj mi, katero naj vzamem: Eno ljubim, drugo — bogato — ml ponujajo.
Izberi, prosim Te, po srcu, mene pa predstavi oqi bogatil
Teple Tfaurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
Vrata so bila zaklenjena. Steplien je odrinil zapah, obrnil ključ ter vrata na široko odprl. Trije ljudje so stali zunaj.
V	temi so bili strnjeni v nejasni celoti. Ta celota se je pa naenkrat razdelila in eden od trojice je stopil preko praga v medli krog luči ene same svetilke, ki je gorela v veži.
»Čigava je ta hiša?« je vprašal?
Stephen je zagledal pred seboj sveže mladostno lice angleškega oficirja. Ravno taki mladeniči so med vojno večkrat sedeli ob njegovi mizi. Spomnil se je nato ter komaj zadržal nasmeh-
Bilo bi gotovo boljše, če bi se bili že sami o tem poprej informirali, predno ste trkali«, je dejal- Ni vedel, ali se naj jezi ali smeji. Druga opazka je pa v tem pogledu končonveljavno odločila.
»Ne rabim Vašega prokletega irskega humorja«, je odvrnil mladenič. Maha! je s svojim službenim revolverjem, katerega je nosil v roki- To je bil gotovo tudi predmet, ki je pozročil odmev po hiši-
»Oprostite, moram Vas pa vendar opozoriti, da se nahajate v navzočnosti duhovnika«, je menil Stephen.
»Kaj me to briga, za vraga! Ali si mi* slite, da prihajam sem sredi noči radi kaek neumne šale?«
Malo je pomolčal, potem pa zaklical: »Ali je to Vaša hiša?«
»Trenutno moja.«
»Kdo ste?«
»Mojo ime je Stephen Carroll.«
»Zakaj ste rekli trenutno?«
»Ker sem hišo samo najel-«
»Za kako dolgo?«
»Za poletje. Tu sem na oddihu.«
Eden od dvojice, ki je stala pred vratni!, se je smejal.
»Ali hočete reči, da ni tu Vaše stalno bivališče?«
»Seveda, tako je!«
»Kako dolgo ste že tu?«
»Kalkor stoji stvar, sem šele včeraj prišel-«
»Od kod?«
»Iz Anglije!«
»Ali mislite, 'da Vam bom vse to verjel?«
»Z ozirom na razpoloženje, v kakorš-nem ste sedaj, tega niti ne pričakujem, če tudi odgovarja vse resnici-« »Prepovdujem si vse neumnosti«, je jezno zaklical rnladi mož. Videl se m:i pa začetek spoznanja, da ima opravka z večjo inteligenco.
»Odgovorite samo na vprašanja, ki jih stavim! Za drugo nimam časa. V službi sem — v službi — ali razumete?
V	službi radi jako težke zadeve- Samo to Vam lahko povem, da je tem boljše za Vas, čim točnejše mi odgovarjate.«
»Ali Vam naj- pokažem svoj potni list od dublinske vlade?« je predlagal Stephen ljubeznjivo. oSem i njim! j
(Dalje prihodnjič..)
KAVARNA
JADRAN
Na Silvestrovo v cvetju!
Naši priljubljeni gledališki igralci gdč. Udovičeva in Cepičeva in gg. Skrbinšek in Harastovič bodo uprizorili dve šaljivi enodejanki in zapeli več učinkovitih operetnih pesmi. Razen tega so na sporedu ta večer običajne prireditve 2509	Priporoča se za obilen obisk	JOSEP	SERE?.
KAVARNA
JADRAN*
IR 9MI|aIn MMEAEIO ObttmtM: «Mka bMMU SO p, MjmanjU zn**»k Dl* 5-—
Mebiirano stanovanje
soba in kuhinja, predsoba, soba s prostim uhodom, električna razsvetljava, se odda, Betnavska cesta 39.	2510
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah pro daja tudi na veliko Jos. Moravec, Mari bor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljahiica za gumi čevlje.	1848
Prodani barako.
Naslov se izve v gostilni Meljska cesta 9.	2437
Krasna vrtnarija
ugodna lega in lepa hiša z lokalom v Mariboru na prodaj. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista.	2492
Domače in Inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, A^aribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Pozor!
Kateri stavbenik bi gradil lesene hišice, naj se zglasi pri g. Pristolič, v Mariboru, Gosposka ul. 38 II. 2503
Učilišče
praktičnega šivanja, urezovanja in u-metnega strojnega vezenja priredi tečaj- Pismene in ustmene prijave spre* jema Justi Gabrenja, Maribor, Kralja Petra trg 1.	2504
Meb(oyano sobo
v STedini mesta oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava lista. _________________________________________2505
25 letno dekle,
ki zna tudi kuhati, išče primerno službo najraje v gostilniški kuhinji. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«.
2501
Dober pes čuvaj
se ceneno proda. S. Tičar, Jezdarska ulica 19.	2518
Kuharica
za vse, deloljubna se išče k družini za okolico Ptuja. Ponudbe z navedbo zahtev na Hinko Sax, Maribor, pod »Ha* loze«.	2512
Važno za vsp!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Prodajalka
iskušena samostojna s kavcijo, na deželo, se takoj sprejme. Ponudbe na »Večernik« pod »1929«.	2511
Oddam sobo.
Jože Vošnjakova ul- 22 III. vr. 8. 2516
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri TliČ & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Prevzamem
vsa popravila perila, kakor tudi štopanje. Izvršujem lepo in poceni. Gradišnik, Aleksandrova 43, dvorišče,
Stanovanje,
2 sobi, kuhinjo, predsobo, kopalno so bo z električno razsvetljavo, iščem s 1. februarjem 1929. Naslov pove upra va »Večernika«.	2	)89
Snežne čevlje, galoše, avtopneumatiko
vulkanizira po novem amerik.. načinu po nizki ceni F. Dolenc, vulkani-zacija, Aleksandrova cesta 35, dvo-rišče.	2474
Sobo-in črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din “2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	2232
Velika Izbira sukna
za moške m ženske plašče od Din 59,— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni <rg 17.	XX
hitra strojepiska in perfektna slovensko-hrvatske stenografije, se sprejme takoj. Ponudbena upravo lista pod »Izvežbana* 2514
Kavarna Evropa V zahvalo in slovo.
Cenj. gostom si dovoljujeva naznaniti, da oddava kavarniški obrat z novim letom. Ob tej priliki izrekava cenj. gostom, ki so najine prostore obiskovali ves čas, najsrčnejšo zahvalo ter naznanjava, da prirediva ob zaključku leta lep poslovilen večer in sicer znamenito „CALLIGARI-REDUTO“, h kateri vabiva goste k najštevilnejšemu obisku. Pri tem poslovilnem večeru sodeluje dvoje godb v svrho najboljšega raz-razpoloženja gostov.
Veselo Novo leto 1929! ii08	Karol	In Pepl Fiedler
PLNKTAlJ
ZEISS
PUNKTAL STEKLO SAMO NE ZADOSTUJE!
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, če si nabavite
Petelnova očala z Zelit-punktal steklom.
Ta najnatančnejša umerjena očala so najpopolnejša opora. Spadlalna delavnica za očesno optiko pod vodstvom diplomiranega optika E. PETELN, absolventa stiokovne visoke šole za optiko v Jeni.
1. PETELN
Maribor, fleipoiiu 5
^or0/0
Štampiljk
SOKLIČ,
Zastopniki sa liiajo!
Zahvala.
Za prlsične izraze sočutja povodom britke izgube našega soproga, očeta. gospoda
Ivana Lutmana
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi Izrečena zdravniku g. dr. Lesniki in ostalim zdravnikom ter častitim sestram v javni bolnici, ki so skrbeli za blagopokojn ka. Nadalje Izražamo zahvalo prečastiti duhovščini, oblastnemu poveljniku dtž. varu. straže g. Finžgarju in vsem drugim predstojnikom in tovarišem umrlega. Izraz iskrene hvaležnosti naj bo izrečen g. Siliču in končno vsem darovalcem vencev, šopkov in vsem. ki so na kakoršenkoll način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Zahvaljujemo se tudi vsem društvam, ki so nam na kakoršnikoli način pomagala v tem čašu.
2507
Žalujoči ostali.
Zakonski par brez otrok, deloljuben	iots
e išče
za posestvo v okolici Ptuja. Žena naj bi bila v pomoč gospodinji in mora znati dobro kuhati; mož samostojen delavec fer za nadzorstvo v gospodarstvu in trgovini. Zahteva se znanje nemščine, zmožnosti v vinogradništvu se želi, a ni pogoj. Ponudbe z navedbo zahtev pod »Haloze* na Hinko Sax, Maribor
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem v Tattenbachovi ulici št. 14 nasproti Narodnega doma o tvorila
delikatesno
Cenjene odjemalce zagotavljam, da se bom potrudila jim čim bolje postreči z vedno svežim in dobrim blagom.
Za obilni obisk se priporoča
EMA STARČEVA
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb.
JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA ULICA 19
Na drobno!	TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV.	Na	debelo!
Izdaja Konzorcij »Jutra« r Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: P ran Broiovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Btankn Detelav Mariboru.