Martina Rate bi mi bilo laž
Droga kar v gasilnem aparatu
CHi-jI^			
90,6 95,1 95,9 109,3			
	DN INPE1		IK FEK
Št. 58 / Leto 65 / Celje, 27. julij 2010 / Cena 1 EUR
□
v
Prvič skupaj v Hudi Jami
Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres sta se v soboto prvič skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v Hudi Jami pri Laškem (na sliki) in žrtvam nacističnega nasilja v celjskem Starem piskru.
Foto: SHER£A
Rdeči noski za otroški smeh v bolnišnici
Elektro Celje o vračilu
■	■	v	■ v I ■
denarja še razmišlja
Kdo ustavlja gradnjo šole v Grižah?
Računsko sodišče in organi pregona o mivki
Vozil pravilno in umrl
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Pahor in Stres sta se podala tudi v rov, kjer so lani spomladi našli posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev.
Pahor in Stres skupaj v Hudi Jami in Starem piskru
da so se dogajale med vojno, da je šlo za zgodbe o nasilju okupatorja nad slovenskimi
domoljubi, da so bile to tragedije, povezane z bratomorno vojno ali s povojnim nasiljem novega režima nad političnimi nasprotniki, smo bistveno bolj občutljivi. Šokirani smo, prizadeti, hkrati pa si želimo, da bi se s tem spominom soočili in ga na pieteten način umestili v svojo zgodovinsko zavest. To je namen najinega skupnega obiska obeh prizorišč,« je povedal Pahor in dodal, da tega, kar se je zgodilo, ne moremo pozabiti, zgodovine ne moremo spreminjati, a se lahko iz nje kaj naučimo.
Država bo v Hudi Jami zagotovila ustrezen pokop
Stres je v izjavi poudaril, da je vedno znova zgrožen, ko se sooči z zgodbami o trpljenju številnih sorojakov »zaradi njihovega poštenja, domoljubja, ljubezni do resnice«. In nadaljeval: »Sprašujem se, kako bi se sam odzval, kako bi ravnal. Do teh ljudi zato občutim neizmerno spoštovanje. Ker so vsi trpeli po krivici. Izgubili so ne le življenje, ampak tudi pravico, da bi se lahko branili, bili so nemočni.« Povedal je,
da skupni obisk s Pahorjem ostaja na ravni tistega, kar je najbolj temeljno, »moralne zgro-ženosti nad tem, kar se je dogajalo, ter sočutja, ki smo ga dolžni do vseh, ki so v tako strahotnih okoliščinah izgubili življenje«.
V Starem piskru v Celju so nacisti v letih 1941 in 1942 brez kakršnekoli sodbe v šestih streljanjih ustrelili 374 talcev.
Nadškof je pozval še k primerni ureditvi grobišč, kjer za dostojen spomin še ni bilo poskrbljeno. »To je predsednik vlade že zagotovil in verjamem, da bo to tudi narejeno,« je povedal Stres. Pahor je poudaril, da je dolžnost države, da v Hudi Jami opravi ustrezen pokop, vendar še ni odločeno, na kakšen način bodo to storili. »Bomo pa to opravili na ravni moralnega standarda, ki bo najbolj ustrezal pie-tetnemu odnosu države. S tem bomo kot država prispevali k zorenju splošnega občutka za dobro in pravično,« je zagotovil Pahor.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Poklon spominu na vse žrtve vojnega nasilja - »Grobišča je treba dostojno urediti!«
Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof metropolit, predsednik škofovske konference dr. Anton Stres sta se v soboto skupaj poklonila žrtvam povojnega nasilja v Hudi Jami pri Laškem in žrtvam nacističnega nasilja v celjskem Starem piskru. Kot je poudaril Pahor v izjavi, ki sta jo zatem skupaj podala v celjskem muzeju novejše zgodovine, tudi zaradi odkritij vojnih in povojnih žrtev kot narod dozorevamo, medtem ko je Stres izrazil globoko spoštovanje in sočutje do vseh, ki jim je bilo odvzeto življenje.
Pahor in Stres sta v soboto najprej prižgala svečo ter položila cvetje pri kapelici pred vhodom v Barbarin rov v Hudi Jami. Spremljala sta ju tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svet-lik in celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Zatem sta se Pahor in Stres podala tudi v rov, kjer so se pred kratkim končala izkopavanja posmrt-
TOREK
nih ostankov žrtev povojnega nasilja v množičnem grobišču, ki so ga javnosti razkrili marca lani. Kasneje sta sveče in venec položila še v celjskem Starem piskru in se tako poklonila žrtvam nacizma, nato pa podala še skupno izjavo za javnost.
Datum, ko se spominjamo, a brez moralnega šoka
Kot je povedal Pahor, sta se s Stresom za to potezo odločila dokaj spontano. »Sicer sva izbrala čas obletnic; 22. julija 1942 je bilo v Starem piskru ustreljenih sto talcev, izvedel sem, da minevata dve leti, odkar so v Hudi Jami naleteli na drugo pregrado, za katero so potem našli žrtve. Hkrati je to čas, ko ni tako hudega moralnega šoka kot na primer neposredno po odkritju Hude Jame,« je povedal Pahor.
Poudaril je, da Slovenci z razkrivanjem vojnih in povoj-
nih tragedij dozorevamo kot narod. »Ko smo dandanes priča razkritjem strahot, bodisi
Izkopavanja v Barbarinem rovu so se pred časom že končala. Po podatkih, ki jih je posredoval celjski preiskovalni sodnik Matjaž Gu-ček, so v rovu našli 461 okostij, 400 v prvem rovu. Lani in letos v maju so se nadaljevala izkopavanja drugega jaška, kjer po izkopu do globine 20 metrov niso našli človeških posmrtnih ostankov. O morebitnem nadaljevanju postopka bo odločilo celjsko okrožno državno tožilstvo. V minulih tednih so, kot je povedal vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs, nadaljevali redni program sondiranja evidentiranih lokacij grobišč povojnih pobojev in jih v tem mesecu sondirali deset. Kot smo že poročali, so našli grobove v Vojniku, množična grobišča pa v Novih Tepanjah, Ko-šnici, kjer je posmrtnih ostankov najmanj 600, kot je v soboto povedal Štrovs, pa so množična grobišča našli tudi v Šoštanju in Velenju.
Premier Borut Pahor in ljubljanski nadškof dr. Anton Stres sta se ustavila pri kapelici pred vhodom v Barbarin rov v Hudi Jami. Spremljal ju je tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Poklonila sta se tudi spominu na žrtve nacizma v Starem piskru, ki ga je obiskal tudi minister za delo Ivan Svetlik.
Lokalne volitve bodo 10. oktobra
EI][E1ES
10. oktobra bomo volili nove župane in člane občinskih svetov. Za drugo nedeljo v oktobru je namreč predsednik državnega zbora Pavel Gantar razpisal letošnje lokalne volitve. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 9. avgusta.
Na isti dan bodo tudi voli- možni rok, nedeljo, 17. okto-tve za svete krajevnih, vaških bra, ni odločil zaradi drugega in četrtnih skupnosti. Gantar kroga volitev. Pri županskih je pojasnil, da se za zadnji volitvah namreč v primeru, da
noben od kandidatov ne dobi večine glasov, o zmagovalcu odloča drugi krog, ki je običajno 14 dni po prvem, kar pomeni, da bi padel na praznično nedeljo, 31. oktober, dan pred dnevom mrtvih, kar pa so ocenili kot neprimeren ter-
min. Zato je izbral 10. oktober. Gantar pričakuje, da bo volilna kampanja živahna in raznovrstna v različnih lokalnih okoljih in bo v veliki meri vplivala tudi na »politično barvitost in podobo jesenskega časa«.	AB, STA
Sindikalni »električni punt«
»Zahtevamo odstop direktorja Boruta Meha,« se glasi zahteva sindikatov znotraj Holdinga Slovenskih elektrarn - O bloku 6 in vodstvu Teša najverjetneje spet na četrtkovi seji vlade
Dogajanje v slovenski energetiki je po četrtkovi novinarski konferenci sindikatov dobilo nove razsežnosti - praktično so vsi sindikati slovenske energetike stopili na stran bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in njenega direktorja dr. Uroša Rotnika, sindikati pa so prst in dobršen del krivde za dogajanje uperili v generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne, tudi Velenjčana Boruta Meha. Ta je očitke zanikal, kar nekaj dogajanja pa gre pripisati četrtkovi seji vlade, kjer naj bi spet govorili o bloku 6 in vodstvu Teša.
Spomnimo, da je vlada že minuli četrtek v zvezi s poročilom, ki so ga pripravili v HSE, ocenila, da so že sprejeti ukrepi poslovodstva HSE primerni, vendar poročilo ne vsebuje nedvoumnega stališča poslovodstva HSE o vodenju projekta z vidika skrbnosti vestnega in poštenega
Sindikati so prst uperili v generalnega direktorja HSE Boruta Meha.
gospodarstvenika ter o morebitni odgovornosti za načrtovanje in izvedbo projekta bloka 6. Vlada je zato naložila poslovodstvu HSE, da poročilo dopolni do konca julija, mnogi pa menijo, da
ga bo glede na datume obravnavala že na četrtkovi seji. Tudi zato je dr. Rotnik, čigar odstavitev sicer ni stvar vlade, temveč nadzornega sveta Teša, ostal na mestu direktorja Teša.
S srede na četrtek
Če se vrnemo k sindikalni kronologiji: še po sestanku sindikatov z Mehom v sredo so imeli na četrtkovi novinarski konferenci namen opozoriti na katastrofalne razmere v energetiki, ki da terjajo odločne ukrepe. Na tem sestanku menda direktor Meh ni želel podrobneje govoriti o poročilu o naložbi v Teš 6, ki so ga v HSE pripravili za vlado, češ da nosi oznako zaupno. Nato se je v sredo zvečer poročilo pojavilo v javnosti in tudi zaradi tega so sindikati v četrtek postavili ostre zahteve po odstopu Meha z mesta prvega moža slovenske energetike. Z
njegovim načinom vodenja niso zadovoljni, nekatere njegove ukrepe ocenjujejo kot nekorektne ali celo nezakonite. Trdijo, da so stroški po-slovodenja po njegovem prihodu v HSE narasli čez vse normalne meje, predvsem pa mu zamerijo, da je razvojni načrt HSE poslal vladi, še preden so se z njim seznanili nadzorni svet HSE in sindikati.
Direktorja Rotnika lahko zamenja samo nadzorni svet Teš, temu lahko vlada le naloži, naj opravi tisto, kar meni, da je prav.
»Energetika je kot voz, ki je krenil po hribu navzdol in je blizu prepada. Mi ga bomo ustavili, če ne drugače, z generalno stavko v energetiki,« so napovedali. Sicer so premierju Borutu Pahorju stanje predstavili v pismu, ki so ga nanj naslovili 6. julija, pri čemer doslej še niso dobili odgovora.
Četrtkovemu »sindikalnemu puntu« so se pridružili sindikat delavcev dejavnosti energetike in svet delavcev Teša, sindikat in svet delavcev Premogovnika Velenje ter sindikat delavcev dejavnosti energetike Dravskih elektrarn Maribor.
Očitki na račun Meha, zapisani v izjavi za javnost, so izjemno resni, sindikalisti pa trdijo, da imajo v rokah vse potrebne dokaze. V grobem mu očitajo, da s svojim ravnanjem povzroča nepopravljivo škodo posameznim družbam, holdingu in državi. Glede bloka 6 je predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike Teš Branko Sevčnikar poudaril, da je treba morebitne nepravilnosti pri gradnji sankcionirati, vendar mora imeti vlada za to prave informacije, glede nadaljnjega dela pa napovedal, da bodo počakali na ukrepe vlade in se temu primerno odzvali.
Odločala bo vlada
Da gre za vrsto neosnova-nih, neargumentiranih in nesmiselnih očitkov, pa se je odzval direktor Borut Meh: »Med njimi se znajdejo celo hude obtožbe o ponarejanju listin in potvarja-nju informacij, za katere pričakujem, da jih bodo avtor-
ji dokazali, saj z njimi povzročajo škodo meni osebno, meni kot generalnemu direktorju HSE ter skupini HSE kot celoti.« Kot pravi, bi pričakoval, da bi sindikati zahtevo po odstopu podali že na sredini skupni seji, česar niso storili. Kot poudarja Meh, ga lahko lastnik HSE, torej država, kadarkoli zamenja, hkrati pa je za ta teden napovedal pogovore s sindikati.
V bistvu je zdaj kar nekaj odločitev v rokah slovenske vlade. Kot je povedal predsednik Borut Pahor, hoče sicer jasen odgovor, ali je Teš 6 »ekonomsko in okoljsko oportuna rešitev ali ne«. »Nisem brez skrbi glede okolj-skih učinkov, nisem brez skrbi glede ekonomike projekta, vendar so me doslej sogovorniki, zlasti dosedanji minister Matej Lahovnik, prepričali, da je to oportuna odločitev,« je poudaril Pahor. Trenutno preučujejo enega glavnih očitkov, češ da obstaja verjetnost, da vsi stroški gradnje niso bili vključeni v investicijski program, na podlagi katerega so se nato delale finančne ocene in konstrukcije. Zato je vlada HSE naložila tudi, da pripravi natančno oceno investicijskih stroškov projekta oziroma pove, koliko bo sploh stal zdaj največji energetski projekt v Sloveniji.
US
Foto: JM
Kdo ustavlja gradnjo šole v Grižah?
Državna revizijska komisija je razveljavila postopke za izbor izvajalca za novogradnjo v Grižah - Svetniki za takojšnjo ponovitev razpisa, župan za ponovo tehtanje argumentov
Zapletom glede gradnje Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem še ni videti konca. Kot smo poročali, so v Žalcu čakali na odločitev državne revizijske komisije (DRK), ki je minuli teden razveljavila razpis oziroma oddajo javnega naročila Gradnja Osnovne šole Griže s telovadnico in z vrtcem ter zunanjo ureditvijo, češ da je razpis di-skriminatoren. Kljub temu, da se žalski svetniki ne strinjajo z odločitvijo DRK, so na včerajšnji izredni seji sklenili, da bodo spoštovali sklep in takoj objavili nov javni razpis, v vmesnem obdobju pa bo očitno župan Lojze Posedel še enkrat pozval DRK k spremembi sklepa.
Zahtevek za revizijo je podalo Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, ki se kasneje ni prijavilo na javni razpis. DRK je junija sicer Občini Žalec dovolila nadaljevanje vseh postopkov za gradnjo, niso pa smeli podpisati pogodbe z izbranim izvajalcem, dokler revizijski postopek ni bil končan, končal pa se je, kot smo že omenili, z razveljavitvijo razpisa. DRK meni, da javni razpis nasprotuje členom zakona, ki govorijo o načelih konkurenčnosti, enakopravne obravnave in sorazmernosti. V razpisu so Žal-
čani poleg finančne zmožnosti od ponudnikov zahtevali reference oziroma dokazila o tem, da je ponudnik že gradil stavbe s področja kulture, športa in izobraževanja, saj so s tem želeli zožiti krog ponudnikov ter pridobiti kakovostnega in finančno zdravega izvajalca.
Kranjsko cestno podjetje je doslej gradilo le ceste, po mnenju župana Posedela pa sklep DRK pomeni, da se odslej na razpise lahko praktično vsakdo prijavlja. V petek je sklep DRK ocenil kot nelogičen in nerazumljiv ter napovedoval možnost nespošto-vanja sklepa (o tem odloča župan), za kar je zagrožena kazen od 4 do 40 tisoč evrov, vendar je v ponedeljek le poudaril, da je sklepe državnih organov treba spoštovati.
Usluga drugemu?
Tudi svetniki so menili tako, čeprav jih je v razpravi nekaj menilo, naj »plačamo kazen in gremo naprej«. Vendar je prevladalo mnenje, da v pravni državi naj ne bi uporabljali tovrstnih rešitev ter da vsako zavlačevanje pomeni odložitev gradnje. Tudi predlog župana o pozivu DRK za ponovno pretehtanje argumentov in spremembo sklepa so nekateri ocenili kot zavlačevanje, zato je prevladala odločitev o ponovitvi jav-
nega razpisa. Kakorkoli, če bi griški učenci želeli v novo šolo s 1. septembrom 2011, bi morali pogodbo z izbranim izvajalcem podpisati do 1. avgusta. Ker se to ne bo zgodilo (če bi javni razpis za gradnjo šole objavili včeraj, bi bilo odpiranje ponudb 6.
septembra - a še to ob pogoju, da ne bi bilo pritožb), bodo očitno še nekaj časa, predvidoma do zimskih počitnic v letu 2012, gostovali v prostorih žalskega Upija.
Glede na to, da v zadnjih letih v Žalcu ni padel še noben razpis za naročila velikih
niti malih vrednosti ter da so na objavljen razpis dobili štiri dobre ponudnike (izbrano je bilo podjetje Komgrad iz Murske Sobote, ki bi novogradnjo zgradilo za 6,2 milijona evrov), je župan Posedel izrazil osebno mnenje, da nekdo želi onemogočiti zače-
tek gradnje in podaljševati postopke - poenostavljeno: da je kranjsko podjetje, tako Posedel, z zahtevo po reviziji in s plačilom 10 tisoč evrov kavcije naredilo uslugo nekemu drugemu podjetju.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Med polaganjem temeljnega kamna za gradnjo šole v Grižah večina ni slutila vseh zapletov. - Št. 58 - 27. julij 2010 -
Iz Vegrada letijo okostnjaki
Po sporu znotraj sindikata v ZSSS v Velenju sedi upokojeni sindikalist Srečko Čater - V Vegradu z lažmi do odpovedi pogodb?
V sindikatu se je očitno zgodil neke vrste puč - velenjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pod vodstvom Alenke Selič se je namreč na naslovu, kjer je delovala doslej, organizirala kot Šaleško-savinjski sindikat, ki ni več član ZZZS. S tem se je končala potrpežljivost vodstva ZSSS, ki ni bilo zadovoljno ob reakciji velenjskega dela po dogajanju v Gorenju, očitno pa dno izbijajo letošnje težave Vegrada. Tudi zato je na vroč sindikalni stol v Velenju sedel Srečko Čater, prej sekretar sindikata v Celju in od maja upokojenec.
»Prišlo je do nesporazuma med območnim sindikatom in zvezo, zato smo težavo začasno morali nekako rešiti,« je povedal Čater, ki je tudi napovedal, da se bodo o lastništvu prostorov in članstvu pogovarjali po dopustih, pri čemer se zdi, da problem predstavlja denar oziroma delitev članarine. »Prepričan sem, da bo interes članstva pripeljal do tega, da se bodo zadeve ustrezno uredile.«
Tako Čater dvakrat tedensko sedi v Velenju in vedno bolj ogorčen sprejema pritožbe delavcev, predvsem iz Ve-grada, kjer, kot kaže, iščejo različne ovinke in možnosti. »Težav v gradbeništvu ne bi smeli reševati na hrbtih zaposlenih oziroma bi jim morali pravočasno naliti čistega vina in ne da jih izkoriščajo -kot kmet, ki bi imel krave privezane in bi jih molzel, krmil jih pa ne bi.« Tako je Čater primerjal stanje v Vegradu, ko ljudje tudi po pet mesecev delajo brez plač.
Z lažjo do podpisa
Po navedbah Čatra se je v sindikatu, žal spet prepozno, oglasilo osem delavcev. »Delavci so se strinjali z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Delodajalec jim kot zaščiteni kategoriji ne more odpovedati delovnega razmerja, razen v primeru stečaja ali likvidacije podjetja ali zaradi krivdnih razlogov. Ker krivdni razlog ni bil podan, seveda pa so se jih želeli rešiti, so delavci podpisali pogodbo, ker so tako
Srečko Čater namesto v pokoju čas preživlja v Velenju.
šli na zavod za zaposlovanje. Tam zdaj sicer prejemajo nadomestilo in so res preskrbljeni za dobo, za kolikor imajo pravico. Ampak delavcem, vsaj tako navajajo, je bilo izrecno rečeno, da bodo takoj potem, ko jim bo potekla pravica na zavodu za primer brezposelnosti, lahko nadaljevali s pravico na zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. To je čista laž. Če bi delovnega invalida želeli tako preskrbeti, bi moral delodajalec, Vegrad torej, pridobiti ustrezno soglasje ministrstva za delo.«
Minuli teden se je tudi raz-vedelo o izginulem denarju v Vegradu. Namreč: sodelavci pokojnega Vegradove-ga delavca, ki je na poti v rodno Bosno tragično preminil, so se solidarnostno odpovedali delu svojih plač, da bi s tako zbranim denarjem pomagali družini pokojnega. Zbrali naj bi 14 tisoč evrov, vendar denarja svojci še niso videli. Kadrovska direktorica Vegrada Branka Gabrijel je zagotovila, da zbran denar ni bil izgubljen ali nenamensko porabljen ter da bo nakazilo družini izvedeno v najkrajšem možnem času.
Čater je prepričan, da bi Ve-grad brez težav izpeljal postopke oziroma dokazal, da nima dela za invalide, in tako bi omenjena osmerica s soglasjem ministrstva v resnici lahko po izteku pravice na zavodu koristila predčasno pravico do pokojnine. »Tako bi bila njihova eksistenca neko-
liko lažja, saj bi imeli vsaj osnovni vir za preživljanje. Kot navajajo delavci, so jih z lažnimi obljubami pripravili, da so šli na zavod, čez leto in pol, mogoče dve leti pa bodo ostali brez sredstev. Zaposlitev delovnega invalida je praktično nemogoča, pri čemer nihče od osmerice ne izpolnjuje pogojev za upokojitev. Ljudem ne bo ostalo drugega, kot da vzamejo >štrik< in se obesijo,« se jezi Čater in dodaja, da so delavci prejeli tudi odločbo o odpravnini, ki je najverjetneje nikoli ne bodo videli -še zadnje plače niso.
Užaloščeni ostali
Seveda opeharjenim delavcem ostaja možnost tožbe, za kar bi morali plačati sodno takso. Toda položaj je jasen -tudi če bi sodišče odločilo v njihovo korist, Vegrad nima kje vzeti denarja. Tudi to je eden od razlogov, zakaj se Ča-ter v primeru Vegrad nagiba k bolj odločnemu rezu, stečaju. »Če mi kdo navede eno podjetje, ki smo ga v zadnjih letih uspeli rešiti z državno pomočjo, bi bil tudi sam za to, da bi poskušali rešiti Ve-grad. Ampak videli smo, kaj se dogaja - večinoma so v podjetjih po stečaju zaživeli zdravi deli; za tiste, ki ne morejo živeti, je bolje, da delavcem to pošteno povedo in ne da jih štiri, pet mesecev držijo brez denarja.«
Da lahko članom ZSSS nemoteno nudijo vse storitve, so nasproti Zdravstvenega doma Velenje odprli svojo pisarno. Tam delujejo dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih med 12. in 16. uro.
Sicer velenjski Vegrad zdaj na nekaterih gradbiščih še dela, plačuje delavce, ki jih potrebuje, medtem ko so vsi ostali, tako Časter, »užaloščeni«. »Ne poznam družine, kjer bi oče sedel za mizo in se najedel, ostali pa bi jedli, če bi kaj ostalo. Vendar se podobno dogaja v Vegradu in najbolj na udaru so invalidi - ob tem, da niso postali invalidi na dopustu, temveč med težkim delom v gradbeništvu.« Po drugi strani je zaradi razmer v gradbeništvu ogroženih še kar nekaj Vegra-dovih kooperantov. »Po moji oceni zdaj, ko se je z Gra-disom zgodilo, kar se je, v regiji v drugih gradbenih podjetjih ni večjih težav. Ostaja pa seveda Vegrad, ki ima ogromno podizvajalcev. Pomembno bi bilo, da bi vodilni sedli in zadeve rešili tako, da davka za neracional-nost in nesmotrno velikopo-teznost ne bi plačeval mali delavec.«
URSKA SELISNIK Foto: GrupA
V znamenju
poslovnih
rezultatov
Minuli trgovalni teden na borzah je bil v znamenju objav poslovnih rezultatov, saj so tudi evropske družbe v polnem zamahu začele objavljati rezultate poslovanja v letošnjem drugem četrtletju. V povprečju dobri poslovni rezultati so v zadnjem tednu tudi dali krila nekaterim delnicam. Tako so se delnice v ZDA in večjih trgih v Evropi povprečno podražile od dva do tri odstotke.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 19.7. IN 23.7.2010
Oznaka
Ime
[Enotni tečaj] | Promet v tEUR]
CICG
CETG
GRVG
PILR
JTKG
ETOG
Cinkarna Celje
Cetis
Gorenje
Pivovarna Laško
Juteks
Etol
0,00 0,00 11,79 18,02 0,00 147,40
1,50 1,30 96,80 10,60 2,30 2,10
11,00 0,00 ■2,00 ■0,06 0,00 4,08
Prav tako kot večina delnic so se podražile tudi surovine. Nafta je tako na newyorški blagovni borzi dosegla ceno 79 dolarjev za sod, kar je več kot triodstotna tedenska rast. Se je pa zato v očeh vlagateljev nekoliko zmanjšal lesk zlata. Njegova vrednost je v tednu dni upadla za dober odstotek.
INDEKSI MED 19.7. iN 23.7.2010
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
4310,53
■1,69
Podobno je bilo tudi na domači borzi, kjer se je upadanje vrednosti prevesilo že v četrti zaporedni teden. Vrednost delnic se je tako na Ljubljanski borzi merjeno z delniškim indeksom SBITOP znižala za 2,2 odstotka. K padcu so precej prispevale delnice Mercatorja, saj so se pocenile za več kot pet odstotkov. Delnice Krke so v tednu dni izgubile nekaj manj kot odstotek vrednosti.
GREGOR GRMEK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Do drobilnika z lastnim znanjem
Premogovnik Velenje že nekaj časa izvaja projekt Avtomatizacija pripravskih delovišč. V sklop tega projekta sodi tudi vgraditev drobilnikov premoga v odvozni sistem za nemoten transport in avtomatiziranje odvoza premoga.
Projektna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz premogovnika in HTZ Velenje, je izdelala prototip drobilnika premoga in ga v tem tednu tudi uspešno preskusila na površini. Cilj avtomatizacije transporta je zmanjšanje stroškov proizvodnje, pogoj za avtomatizacijo pa je ustrezna velikost posameznih kosov premoga, da se le-ti ne ustavljajo ne presipih in jih ne zamašijo. Projektna skupina, ki je izdelala prototip drobilnika, je upoštevala osnovne tehnološke zahteve, te so velikost, mere, teža in funkcionalnost drobilnika. S konstrukcijskimi rešitvami so bistveno zmanjšali višino in težo drobilnika, konstrukcija pa zagotavlja enostaven transport, montažo in vzdrževanje.	US
Med uradnim preizkusom drobilnika
Ö05TJE:
ifn'/iniinii
nMIS^
POIETIUI ŠTRUBUlUKI PII/OI/yiRI\IE UlUlOlU TER lUOI/EG/l TEDAIIK/IIIU R/IDM CELJE
AKTUALNO
Se dve
Elektro Celje o
premični pošti vračilo denarja
razmišlja
še
V Svetem Štefanu, kjer je lani zavrelo, so razmeroma zadovoljni
Lanske napovedi Pošte Slovenije so se uresničile. Za letos je napovedovala nove premične pošte, kar se je tudi zgodilo. Pošti v Bučah ter Podsredi, obe v občini Kozje, bosta od sobote, 31. julija, premični.
Značilnost premične pošte je, da pismonoša storitve opravlja z dostavnim vozilom na terenu, kjer se ob vnaprej določeni uri ustavi na določenem kraju, gospodinjstva pa naj bi poštne pošiljke prejemala vsaj petkrat tedensko. Uporabniki storitev na območju premičnih pošt, ki jih je po Sloveniji že 23, imajo prav tako na voljo številko mobilnega telefona pismonoše, s katerim se za storitve lahko dogovorijo predhodno.
Na celjskem območju sta že od lani premični pošti v Svetem Štefanu (občina Šmarje pri Jelšah) ter na Ka-lobju (občina Šentjur), kjer so jima krajani sprva ogorčeno nasprotovali. Najbolj so se pritoževali v Svetem Štefanu, kjer so med drugim grozili s protestom pred celjsko pošto, vendar so nato z vodstvom pošte uspeli najti skupni jezik. V Svetem Štefanu jih je najbolj motilo, ker bi ostala njihova pošta popoldne zaprta ter bi morali po priporočene pošiljke v oddaljeno Šmarje pri Jelšah (večina krajanov se vrača z dela čez Slivnico, po drugi strani). Poleg tega, da se poštar ustavlja vsak delavnik za četrt ure v nekdanjem
prostoru pošte, so dosegli z vodstvom pošte soglasje, da uraduje tam še ob sredah popoldan ter ob sobotah dopoldan. Pismonošev postanek ob delavnikih dopoldan traja četrt ure, ob sredah popoldan in sobotah dopoldan je postanek bistveno daljši. Kot je povedal predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih, so v Svetem Štefanu danes kljub vsemu razmeroma zadovoljni.
Pošta Slovenije utemeljuje uvedbo premičnih pošt med drugim s pričakovanim popolnim odprtjem poštnega trga v Evropski uniji, ki se bo zgodil z novim letom.
BRANE JERANKO Foto: GrupA (arhiv NT)
Motita žig in gotovina
Kljub temu, da so v Svetem Štefanu danes s premično pošto razmeroma zadovoljni, imajo nekaj pripomb.
»V vsakem primeru bomo zahtevali, naj se vnaprej dosledno uporablja poštni žig Svetega Štefana, kot je bilo dogovorjeno,« pravi predsednik KS Romih, ki opaža, da se namesto njihovega žiga pojavlja žig sosednje šmarske pošte. V Pošti Slovenije odgovarjajo, da ima premična pošta Sveti Štefan kot vsaka druga svoj potni žig, ki se uporablja na primer za žigosanje navadnih pisem-
skih pošiljk. Izjeme so mogoče za priporočene pošiljke. Delavec premične pošte namreč opravi sprejem priporočene pošiljke na domu, vendar opravijo končni sprejem na matični pošti, kjer prilepijo njeno sprejemno številko. »Pošiljka je tako zavedena v računalniški sistem, ki omogoča sledenje pošiljk,« odgovarja Pošta Slovenije.
V Svetem Štefanu ter drugih krajih s premično pošto omenjajo še en problem. »Prav tako je težava, ker krajani s pomočjo pismonoše poslujejo le z gotovino. Meni-
Potem ko so elektro podjetja Gorenjska, Ljubljana in Maribor minuli teden že sporočila, da bodo odjemalcem vrnila razliko za preplačano elektriko, se v Elektru Celje glede vračila denarja do včeraj popoldne še niso odločili. »Odločitev glede domnevno neupravičeno zaračunanih stroškov za električno energijo bomo sprejeli v kratkem in o tem stranke tudi ustrezno in pravočasno obvestili,« pravijo.
V Elektru Celje pri tem poudarjajo, da poslujejo »skladno s svojimi vrednotami in načeli, med katerimi je dolgoročno zadovoljstvo odjemalcev med najpomembnejšimi«. Glede dviga cen elektrike 1. januarja 2008 v Elektru Celje odgo-
varjajo, da je bila podražitev zgolj posledica povišanja cen pri dobaviteljih. »Vendar so bile tudi nove cene še vedno bistveno pod povprečjem cen za gospodinjstva v Evropski uniji in je tudi nova cena Elektru Celje še vedno prinašala izgubo v segmentu gospodinjskih odjemalcev,« navaja predstavnica za komuniciranje in marketing pri Elektru Celje Andreja Bez-jak.
Kot še pojasnjuje, se je podražitev nanašala zgolj na električno energijo, medtem ko odjemalci z računom za elektriko poravnajo tudi stroške omrežnine, trošarino in DDV. Zato po prepričanju Elektra Celje navedbe o višini zneska za poračun elektrike, ki krožijo v javnosti, ne držijo (po ocenah
Društva za vračilo prepla-čane elektrike naj bi bila posamezna gospodinjstva oškodovana od 30 do 300 evrov, op. p.). »Izračun za posameznika je odvisen od porabe, ki jo je beležil posamezni odjemalec, ter stopnje odjema, ki jo ima. Po prvih izračunih lahko rečemo, da se je račun za povprečnega gospodinjskega odjemalca, ki ga z električno energijo oskrbuje Elektro Celje, s 1. januarjem 2008 povišal za 0,99 evra na mesec,« pravi Bezjako-va.
Kakorkoli, Celjani so v minulem tednu množično podpisovali zahtevke za vračilo preplačane elektrike. Okoli 6 tisoč jih je Društvo za vračilo preplačane elektrike zbralo v Celju in jih nato v petek naslovilo na Elektro Celje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Nič več obvestil o poteku osebnih dokumentov
V Svetem Štefanu, kjer so krajani danes razmeroma zadovoljni, je lani sprva zavrelo. Poštar ne uraduje več pod vaškim kozolcem, kot je bilo na začetku (na fotografiji). Prav tako lahko dvignejo priporočeno pošto v domačem kraju v sredo popoldan in soboto dopoldan.
Upravna enota Celje je s prejšnjim mesecem prenehala pošiljati obvestila o poteku osebnih izkaznic in potnih listin. Za ta ukrep se je odločila zaradi varčevanja.
Kot so pojasnili, bo letos občanom na območju Upravne enote Celje poteklo kar 10 tisoč osebnih dokumentov in potnih listin. Če bi hoteli o tem vsakega posebej pisno obvestiti, bi to upravno enoto stalo tri tisoč evrov. V UE zato občane opozarjajo, naj na osebnem dokumentu preverijo potek veljave in pravočasno vložijo vlogo za nov doku-
ment. To lahko storijo na katerikoli upravni enoti v Sloveniji ne glede na prebivališče. Pri čemer je treba vedeti, da veljaven osebni dokument za potovanje v tujino potrebujejo tudi otroci.
Sicer slabe volje pri občanih zaradi neob-veščanja UE ni opaziti. Tudi prej, ko je UE občane o poteku veljavnosti osebnih dokumentov še obveščala, se je namreč dogajalo, da so ti šele na letališču ali na mejnem prehodu ugotovili, da jim je osebni dokument ali potni list potekel _
BA
mo, da bi poštar lahko imel s seboj prenosni terminal,« dodaja predsednik KS Sveti Štefan. Iz Pošte Slovenije obljubljajo, da vsekakor želijo zagotoviti POS-terminale povsod, kjer poslujejo s pomočjo premične pošte. »Trenutno sta v testiranju dva POS-termina-la, oba na premični pošti Stranice, in v kolikor se bo izkazalo, da je poslovanje smiselno, bo uvajanje postopno razširila še na ostale premične pošte. Uvedba je vsekakor odvisna od konfiguracije terena ter posledično od pokritosti signala na območjih premičnih pošt,« odgovarjajo iz poštne službe za odnose z javnostmi.
BJ
Celjski
poklicni
gasilci
imajo
novega
Celjski poklicni gasilci imajo novo poveljniško vozilo Nissan qashqai. To bo gasilcem v veliko pomoč pri zahtevnejših intervencijah, katerih število se je v prvem polletju letošnjega leta spet povečalo. Vozilo z vso komunikacijsko in svetlobno opremo je stalo 25.500 evrov. Od tega je Mestna občina Celje prispevala 20 tisočakov, preostanek pa poklicna enota iz lastne dejavnosti. BA



©Cooaa
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
AMULET ASTROCEHTKA
*	la srelo
*	ID liubBifln
*	la idmvf*
*	la roiliin* iivli«nti1ia dogodka
Naročilo in informacije:
03 490 02 22
O mivki računsko
■ ■ v v
sodisče
in
organi pregona
Šentjurski občinski svetniki so se na četrtkovi seji občinskega sveta seznanili s končnim poročilom nadzornega odbora o proračunski porabi sredstev pri gradnji igrišč za odbojko na mivki pri OŠ Hruševec. Nadzorni odbor je ugotovitve posredoval tudi računskemu sodišču, državni revizijski komisiji in organom pregona. Občinska uprava vztraja, da nadzorni odbor ni prisluhnil njenim pojasnilom, pripombe so letele tudi na nekatere dele poročila sodne gradbene izvedenke.
Zadeva se je vlekla precej dolgo, saj je občinski svet sklep o nadzoru sprejel že lani sredi aprila. Postopek nadzora se je zatem kot jara ka-
ča vlekel skozi večino sej šentjurskega občinskega sveta ter sej odbora za proračun in občinsko premoženje, v fazi priprave končnega poročila pa sta direktor občinske uprave Jože Palčnik in šentjurski župan Štefan Tisel sklicala celo novinarsko konferenco, saj nadzorni odbor naj ne bi želel prisluhniti pojasnilom občinske uprave. V javnost so curljale raznolike informacije glede zneska, ki naj bi bil preplačan pri gradnji igrišč za odbojko na mivki, v končnem poročilu, ki ga je na četrtkovi seji predstavil Stanislav Zatler, pa je naveden znesek 16.596,70 evrov, ki ga je treba izterjati od odgovornih oseb. Za toliko naj bi bili igrišči, za kateri je pogodbena vrednost zna-
šala malo več kot 94 tisoč evrov, torej preplačani.
Medsebojni očitki o nepravilnostih
Hkrati je nadzorni odbor v končnem poročilu nanizal kar 31 ugotovitev. Tako so člani pri pregledu ugotavljali, da naj na bi na primer nekateri dokumenti bili naknadno pridobljeni, da naj bi našli neverodostojne listine, saj naj nekatera dela ne bi bila izvedena, zapisali so tudi, da sta »investitorju pri prilagajanju cene pomagala nadzornik in izvajalec del« ter da so »investitor, izvajalec del in nadzornik hoteli z neverodo-stojnimi dokumenti in trditvami v odzivnem poročilu zavesti nadzorni odbor«.
S podelitve letošnjih občinskih priznanj Rogaške Slatine
Priznanja so podeljena
Na petkovi osrednji prireditvi občinskega praznika Rogaške Slatine so podelili letošnja občinska priznanja.
Letošnji najvišji priznanji, plaketi občine, sta prejela uspešna domača družba Kozmetika Afrodita ter Planinsko društvo Boč Kostrivnica,
ki je med drugim zgradilo na Boču nov planinski dom. Med tremi prejemniki tako imenovanih priznanj občine so čebelarsko društvo, Športno društvo Kostrivnica ter plesno društvo Rolly.
Priznanja je podelil župan mag. Branko Kidrič, ki je v slavnostnem govoru predstavil
Štefan Tisel in Jože Palčnik (arhiv NT)
Na te trditve se je pričakovano odzval direktor občinske uprave Jože Palčnik, ki je predstavil odzivno poročilo občine. Med drugim je poudaril, da naj bi nadzorni odbor ravnal nenavadno, naredil več predlogov poročil in jih spreminjal, ne da bi upošteval odzivna poročila občine. Tako naj bi bilo tudi v primeru končnega poročila. Prav tako naj bi nekaj napak glede količin in del naredila sodna izvedenka Mi-lenka Šprenger Benko. Najbolj je Palčnika zmotilo to,
da je izvedenka zavrnila pobudo, da si ogleda dejansko stanje na terenu in da se opravijo morda tudi dodatni izkopi. Občina je zato za pregled pooblastila celo drugega izvedenca. Zatler pa je opozarjal še, da občina ni upoštevala priporočil nadzornega odbora, ki je med drugim predlagal, da bi bilo treba opustiti metodo zbiranja ponudb na poziv, da ne sme biti v bodoče nobena investicija oddana brez javnega razpisa ne glede na vrednost in podobno.
Brez burne, precej predvolilno obarvane razprave tudi tokrat ni šlo, vse skupaj pa bi lahko zaključili s komentarjem enega od svetnikov: »Tresla se je gora, rodila se je miš. Tako kot v primeru obnove objekta v Ulici skladateljev Ipavcev 17.« O mivki šentjurski svetniki, vsaj v tej sestavi občinskega sveta, ne bodo več razpravljali. Zgodba je na tej ravni končana, na vrsti so računsko sodišče, državna revizija in organi pregona.
POLONA MASTNAK
Pomagaj živalim, podpri spremembe!
utrip občine v štiriletnem mandatu, ki se izteka. Omenil je različna priznanja občini - od turističnih za urejenost do listine občine po meri invalidov - ter naštel petnajst osrednjih naložb, od novih krožišč do dveh novih vpadnic.
V kulturnem programu so nastopili slatinski orkester Stella ter dva mlada plesna para, Maja Košutic in Aljaž Erzin, državna prvaka ter Anja Mashchyts in Damir Ha-lužan, drugouvrščena na evropskem tekmovanju.
BJ
V soboto je pred Mestnim kinom Metropol stala stojnica, na kateri so zbirali podpise za nov predlog zakona o varstvu in proti mučenju živali.
Vsakodnevno smo v Sloveniji lahko priča zanemarjanju in mučenju živali. Pri zakonski zaščiti in izvrševanju sankcij smo med slabšimi državami v Evropi. Zakonodaja pri nas je nedorečena, sankcije pa se ne izvajajo, kot bi se morale. Organizatorji zbiranja podpisov se zavzemajo za izboljšanje zakonodaje na področju varstva pravic živali in za učinkovitejše izvrševanje zakonodaje na tem področju.
Peticijo je bilo mogoče podpisati med 9. in 13. uro
na stojnici pred Mestnim kinom Metropol. Mimoidočim so skušali dati tudi čim več informacij o tem, kaj lahko posameznik naredi za dobrobit živali. Predstavili so možnosti posvojitve živali iz zavetišč, kako skrbeti za domače živali, možnosti donacij društvom in zavetiščem, delo prostovoljcev v zavetiščih, primere ukrepanja, kadar gre za sum neprimernega ravnanja z živalmi ali v primeru mučenja živali. Ljudje o predlogu in peticiji niso bili dobro obveščeni. »Naš cilj je, da v Celju zberemo več kot sto podpisov. Posebej dober odziv je v Mariboru in Kopru, kjer imajo močno društvo proti mučenju živali. Mislim, da nam
bo s skupnimi močmi uspelo zbrati zadostno število podpisov. Kljub slabi obveščenosti se vidi, da ljudem ni vseeno za živali,« je dejala Metka Krajnc, soorganizatorka zbiranja podpisov v Celju.
Akcija bo trajala do konca avgusta po celotni Sloveniji. Podpise v Celju je mogoče oddati v trafiki na glavni avtobusni postaji, gostišču Puncer, očesni optiki Gajšek in veterinarski ambulanti Zvitorepka. Peticijo je možno podpisati tudi v Mozirju, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju in Vojniku. Pred Mestnim kinom Metropol bodo podpise zbirali še 21. avgusta.
KRISTIJAN ERJAVEC Foto: SHERPA
V soboto so pred Metropolom zbirali podpise v podporo novemu zakonu o varstvu živali.
lepotica poletja
I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I
V uredništvu pridno zbiramo kupone, s katerimi glasujete za lepotico poletja Novega tednika in Radia Celje. Računalnik zabeleži tudi vsak vaš poslani SMS. Na ta način dekletom pomagate do uvrstitve med prvo trojico, ki se bo pred strokovno komisijo predstavila na veliki modni reviji. Med vsemi, ki glasujete s kuponi in s SMS-glasovi, enkrat tedensko izžrebamo prejemnika nagrade naše medijske hiše in ga o tem pisno obvestimo.
Danes vam pod številko 5 predstavljamo Anjo Golec. Izkušnje v svetu manekenstva pridobiva v agenciji VS Styling. Njen življenjski moto je: »Nov dan je takrat, ko si danes pripravljen prestaviti na včeraj.«
Pod številko 6 predstavljamo kandidatko Lauro Turnšek. Med drugimi izzivi v svetu mode se je pomerila na tekmovanju za mis Universe. Sicer pa je njen življenjski moto: »Vse se zgodi z razlogom.«
Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gorjup, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER
Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl
Valentina Krasniqi
Zmaga iz Dobja v Ribnico
Na 39. prireditvi Pokaži, kaj znaš v Dobju je nastopilo enaindvajset skupin in posameznikov iz devetnajstih krajev -Med nastopajočimi kar sedem ansamblov
Dobje ostaja Dobje, še posebej zadnjo nedeljo v juliju, ko kulturno društvo s predsednico Jožico Salobir pripravi popularno prireditev Pokaži, kaj znaš. Letošnja je bila že devetintrideseta, tako da bo prihodnja jubilejna, štirideseta. Omenjena prireditev se je začela v obdobju, ko so bili te vrste dogodki po Sloveniji zelo popularni in so tudi na slovenski televiziji in radiu s pomočjo takih srečanj iskali nove talente. Potem so mnogi začeli te vrste prireditve opuščati, v Dobju pa vztrajajo in vse kaže, da delajo prav. Še vedno se vsako leto zbere veliko nastopajočih, pri čemer tudi občinstvo rado pride v prijazen kraj na nekajurno veselo srečanje, ki se vedno konča z nastopom priznanega ansambla in vaško veselico, vse skupaj pa spremlja privlačen srečelov.
Letošnja prireditev je minila v izjemno prijetnem in ne prevročem poletnem nedeljskem popoldnevu, pri čemer med nastopajočimi ni bilo nikogar, ki si nastopa pred nekaj sto obiskovalci ne bi zaslužil. Prav gotovo je bila to ena boljših tovrstnih prireditev v zadnjih letih.
Prvih pet
Za prijetno presenečenje so poskrbeli člani ansambla Za-krajšek iz Ribnice, ki dobro leto delajo pod mentorstvom Tadeja Miheliča, ki je sin znanega vodje Ansambla Franca Miheliča. Svoj nastop so opravili naravnost blesteče in pre-
Na malokateri glasbeni prireditvi srečamo med obiskovalci toliko glasbenikov kot v Dobju. Med številnim občinstvom smo srečali Tineta Lesjaka (Bratje iz Oplotnice), Nejca Šuca (Mladi upi), evropsko znano citrarko Janjo Brlec, Stanka Žekarja (Veseljaki), Toneta Žagarja (vodjo nekoč popularnega ansambla, ki je igral tudi v Dobju), Mateja Mastnaka (Igor in Zlati zvoki), Pavleka Šuh-la (kvartet Grmada) in Andrejo Grosek ter Anjo Zazijal (obe Iskrici).
Najboljši v Dobju (z leve): Franci Štrajhar (ans. Mladika), Domen Trobiš, David Šket (ans. Šmarski odmev), Alen Tilinger, zmagovalci, ansambel Zakrajšek iz Ribnice in glavna organizatorja Franci in Jožica Salobir
pričljivo zmagali. Drugi je bil v Dobju že uveljavljeni harmonikar mlajše generacije Alen Tilinger, tretji pa spet nov ansambel Šmarski odmev iz Šmarja pri Jelšah, ki se je lotil morda dveh prezahtevnih skladb Pastirčka in Smeh klarineta. Četrti je bil spet obetajoči harmonikar Domen Tro-biž s Proseniškega in peti ansambel Mladika iz Dramelj. Toliko nagrad je tudi pripravil in podelil organizator. Vse nastopajoče sta tako kot vedno ocenjevali dve komisiji, iz občinstva in strokovna, ki so jo sestavljali Milan Verboten, član ansambla Dan in noč, Lojze Ogorevc, ki ima tudi svoj ansambel, znani glasbenik in dolgoletni mentor Mladih korenjakov Peter Frece ter odlična citrarka, večkratna državna in evropska prvakinja Janja Brlec, ki študira v Nemčiji.
Cela vrsta nastopajočih
Nastopili so še harmonikarji Boštjan Ivšek iz okoli-
ce Rimskih Toplic (mentor Brane Klavžar), Nick Čuber z Vrha nad Laškim (mentor Viki Ašič ml.) in Patricija Šantej iz Laške vasi (mentor Dejan Kušer), citrarki Katja Cajzek iz Rimskih Toplic (mentorica Cita Galič) in Man-ca Knez iz Zbelovega (mentorja Peter Napret in Janja Brlec), domač kraj sta zastopali Sabina Šmid in Špela Trupej, ponovno je prišel družinski trio Bevc iz Šmarjete, v katerem nastopajo 13-letna Me-lita ter brat in sestra, 11-let-na dvojčka Katja in Jan, iz Pristave se je predstavil duet David Šket in Kaja Humski, ponovno pa so prišle tudi Ljudske pevke Deteljice iz Rogaške Slatine. Zanimiv je bil nastop Kolednikov iz Buše-če vasi, ki so člani KD Cerklje ob Krki in tudi cerkveni pevci ter vsi odlični pridelovalci cvička, po letu 2000 pa so se ponovno predstavili Vaški godci iz Andraža z zanimivo zasedbo šestih harmonikarjev in baritonista, med katerimi je tudi ena ženska.
Med ansambli so bili Trio Ža-na Bregarja iz okolice Radeč, ki je pred štirimi leti na Zlati harmoniki zaigral venček partizanskih pesmi, iz Koz-
jega je prišel trio Čepko, iz Laškega pa Kvintet do jutra, ki si je ime določil kar uro pred nastopom v Dobju. Že drugič je v Dobju zaigral tu-
di ansambel Vizija iz Šentjurja.
Še eno prijetno srečanje mladih in tudi starejših talentov na trgu v osrčju Dob-ja, kjer med prireditvijo po cesti veselo vozijo avtomobili in motoristi, je zaokrožil Ansambel Zupan z Vranskega z vižami, ki so na plesišču odganjale po sončnem dnevu pravo nočno ohladitev.
Po uradnem delu so se predstavili lanski zmagovalci, odlični Fantje izpod Lisce, ki so svoj nastop začeli z žalostnim sporočilom, da je dan prej v prometni nesreči umrl njihov mentor, sicer znani glasbenik, pisec melodij Roman Hadjijali.
In kaj storiti prihodnje leto, ko bo prireditev Pokaži, kaj znaš stara štirideset let? Ob tradicionalnem delu bi kazalo povabiti k sodelovanju vse, ki so v Dobju začeli svojo ustvarjalno pot in so bili tudi zmagovalci, ter izdati knjižico, ki bo trajen zapis nekega zanimivega kulturnega dogodka na Kozjanskem, ki zaradi zakoncev Salobir in sodelavcev pomeni posebnost v slovenskem prostoru.
TONE VRABL
Strokovna komisija je dobro opravila zahtevno delo (od leve) Milan Verboten, Lojze Ogorevc, Peter Frece in Janja Brlec.
Udeleženci četrtega ex-tempora
Sodelovalo kar 37 slikarjev
V mali dvorani kulturnega doma na Polzeli so odprli razstavo slikarskih del 4. extempora Polzela 2010, na katerem je sodelovalo 37 avtorjev iz raznih krajev vse Slovenije.
Slikarji se na razstavi predstavljajo s krajinami, tihožitji, portreti in figuraliko od realističnih upodobitev do abstrakcije, prevladujejo pa dela v oljni in akrilni tehniki. Razstavljena dela sta ocenila Regina Mratinkovič, likovna pedagoginja v OŠ Polzela, in akademski slikar Denis Senegačnik, ki je ocenil razstavo . Priznanja vsem sodelujočim je podelil Marko Slokar, predsednik KUD Polzela, o organizacijskem delu pa je spregovorila prizadevna predsednica likovne sekcije Irena Pevnik. V kulturnem programu so ob odprtju razstave sodelovali Rok Pogačnik, Samo Pungartnik in Žan Kranjc kot kitar-sko-vo kalni trio.
TT
Nogomet je mimo, pripravljamo se na svetovno prvenstvo v košarki.
Vidite, tako veselo je na štrbunkih.
Poletje in osvežitev s štrbunki
Jernej Dermota, glasbeni popotnik. Ravno je prišel s Kitajske, pa je bil že na Dobrni.
Štrbunki z našo medijsko hišo in s Pivovarno Union so zmagovalna formula za osvežitev v vročih poletnih dneh. Le na dan ne pozabite, četrtek je tisti pravi. Terme Dobrna so nas gostile nazadnje in zrak, ogret na 34 stopinj, je kar klical po vodi. Obiskovalci so se prepustili igram in nagradam Pivovarne Union, poskrbeli smo za glasbo, zabavo, smeh in nepozabno popoldne. Karavana pa gre naprej in v četrtek od 14. ure vas čakamo v Aqualuni, ko bodo z nami še TrIIIple, Kaya in Charlie.
NL
Foto: TimE
Ponavadi je slika obratna, a tokrat sta fanta poskrbela za dekleti in zaščito pred soncem.
Igra z obročki v vodi je težja kot na trdnih tleh. Poskusite naslednjič še vi.
Tudi moški imajo dobra pljuča ali vsaj voljo. A zmaga lahko samo en in tako je nagrada Pivovarne Union šla v Srbijo. b
10
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Od milnih Sherlocka
mehurčkov Holmesa
do
Klovni zdravniki Rdeči noski prinašajo otrokom, njihovim staršem in zaposlenim v celjski bolnišnici smeh in veselje vsak četrtek
Vsak četrtek pridejo na obisk. Čisto navadni ljudje z velikimi torbami. Resno, s hitrimi koraki prihitijo na otroški oddelek celjske bolnišnice. Z mislimi so še napol na poti, na pol v pripravah na naslednje ure. Pohitijo v garderobo, oglasi se prvi smeh. »Na planincah sončece sije naglas zapoje Gorazd, malo zažvižga in se tako kot njegove tri kolegice hitro preoblači. Naenkrat nastane silna gneča pred ogledalom. Ko se vrnejo na bolniški hodnik, ni več sledu o navadnih ljudeh. Pred nami so klovni zdravniki Rdeči noski.
Kdaj se je zgodila sprememba, kdaj se je Eva Ško-fič Maurer preobrazila v dr. Sfrčkljano, Lana Klopčič v dr. Mafaldo, Ana Lavrinc v dr. Sigismundo, kdaj je postal Gorazd Špegel dr. Dodo? »Ključen je rdeči nosek. Ko sem prvič hotela resno govoriti z njimi, ni šlo in ni šlo. Dokler niso odložili svojih rdečih noskov,« poznavalsko pove glavna medicinska sestra na otroškem oddelku Katja Hren. Njeno teorijo potrjuje zapis umetniške vodje klovnov zdravnikov Eve Škofič Maurer na spletni strani Rdečih noskov: »Pogled čez rob rdečega noska stvari obrne na glavo in jih s tem pogosto postavi na njihovo pravo mesto.« Vse je torej v nosu.
»Ko so Rdeči noski na obisku, se vse spremeni. Veselje preplavi ves oddelek. Otroci jih komaj čakajo, mi pa tudi,« so bili enotni medicinske sestre, zdravniki in vsi ostali na vseh bolniških oddelkih, kjer redno obiskujejo otroke. Poleg otroškega oddelka so to še ORL, infekcijski in kirurški oddelek.
Milni mehurčki
Ob zvokih orglic in kitare se odpravijo po hodniku.
Klovni zdravniki so se z medicinskimi sestrami in zdravniki na otroškem oddelku že dodobra spoprijateljili.
mi Petri Zabukovšek, pri družini Kač, kjer svetujeta mami Ani in očetu Simonu, da komaj dobrih 6 mesecev staremu Lenartu 3-krat na dan za 15 minut natakneta rdeči nosek: »Potem se priraste.« Široko razprte otroške oči jih spremljajo, dokler jih lahko vidijo.
Sam »buh« jih je prinesel!
Takšna je bila dobrodošlica na ORL-oddelku (saj veste: oddelek za bolezni ušes, nosu in grla). 5,5-letna Tja-ša in njena mama Mojca Zdolšek se tako kot drugi razveselita dr. Sfrčkljane in dr. Dodoja, pohvali ju tudi vzgojiteljica Irena Pezdev-šek: »Vsakomur se znajo približati!« David in Nataša Dolenc, brat in sestrica, sta po operaciji še malo omotična, a jima gre vseeno na smeh. Mama Jožica in oče Iztok ne skrivata hvaležnosti, dr. Sfrčkljana pa
Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski je humanitarna organizacija. Njen program je za bolnišnice brezplačen. Klovni zdravniki so profesionalni umetniki, ki so posebej usposobljeni za delo v bolnišnicah. 12 klovnov zdravnikov je lani na 221 vizitah v slovenskih bolnišnicah in drugih ustanovah obiskalo več kot 8500 bolnikov. V celjsko bolnišnico prihajajo že več kot leto dni.
mimogrede še opozori na nevarno širjenje bolezni »štemploritis«. Z dr. Dodo-jem hitita naprej in mimogrede razveselita in z rdečimi noski obdarita tudi odrasle bolnike. Tudi 14-letnemu Timu Unuku nosek ni odveč: »Nesel ga bom domov. Če se bo kdo prepiral, si ga bom nataknil in potem se bo lahko samo še smejal,« načrtuje.
Velik fant je tudi 8-letni Gregor Golob. Dr. Dodoja je dodobra namučil, kriv pa je bil dr. Dodo sam. Kaj pa nosi plavalni obroč? Takšni obroči so za plavanje. Gregor je dajal navodila, Dodo plaval, se utapljal, grgral, skakal v vodo _ Pred morskim psom se je ko-
Kratek postanek na poti v operacijsko sobo. Rdeči nosek je Kiria-nu pregnal strah.
Ob navodilih Gregorja Goloba je dr. Dodo plaval, se potapljal, utapljal ^
Spremlja jih sproščen smeh. Se že vsi smejijo. Dr. Sfrčkljana uporabi »traktor-skop«, zazveni še pesem in že se homogena skupina razdeli na dva dela. Dr. Mafalda in dr. Sigismunda si razkužita roke in potrkata na prva vrata. Skozi steklo pomahata, oglasijo se nežni zvoki iz malega lajni podobnega inštrumenta, po zraku se začnejo vrtinčiti milni mehurčki. Vrata se odprejo, med njimi je Milena Pe-jazič z 1-letnim Nikom Per-cem. Začuden pogled spremlja seganje ročic proti mehurčkom. Dr. Mafalda in dr. Sigismunda se smehljata, nasmeh razsvetli tudi obrazek malega bolnika. Pred odhodom dobi še rdeči nosek. Mamica pohvali: »Lepo je bilo, zanimivo.« Mali junak ne reče nič, a potem še nekajkrat potrka po šipi, češ, pridite nazaj!
A »zdravnici« sta že pri 9-mesečni Klari in njeni ma-
Velika preobrazba pred ogledalom
Tomaž in Gregor Turinek, dr. Sfrčkljana in dr. Dodo med reševanjem nenavadnega primera
maj rešil. Še dobro, ker drugače ne bi mogel razveseliti 8-letnega dečka z imenom Ki-rian Kastrati, ki so ga ravno peljali v operacijsko sobo. Kratek postanek v družbi še z dr. Sfrčkljano je pregnal ves strah in rdeči nosek je opravil svojo nalogo.
Je pa kar dolgo trajalo, da se je razkrilo skrivnostno dogajanje v sobi, kjer sta bila 7-letni Tomaž Turinek in njegov oče Gregor. Začelo se je čisto normalno ob spremljavi kitare. Potem so se začele dogajati čudne reči. »Samo tukaj sem stal in gledal, pa sem jih dobil. Naenkrat sem začutil, kot bi me čebela pičila je bil zgrožen dr. Dodo. »Ste videli, kdo je bil?« Ne, nihče ni videl. Ne Tomaž ne Gregor ne dr. Sfrčkljana. Ta je zahtevala temeljito preiskavo v slogu Sherlocka Holmesa. Vanjo so vključili tudi očeta Gregorja. Nesrečna, neodkrita reč je zadela tudi njegovo zadnjo plat, pa mojo, pa _ Nezaslišano. Končno je primer rešil gospod Gregor. Rekonstrukcija zločina je to potrdila. Ne vem, kdo je bil zločinec, vem pa, da je v času njegovega odkrivanja Tomaž povsem pozabil na zlomljeno roko, na operacijo, na za letos izgubljeno morje v prvih počitnicah. Tomaž je namreč končal šele prvi razred. Verjamemo, da se bo roka hitro pozdravila - s pomočjo velikega odmerka veselja, ki so mu jo dali klovni zdravniki, a tudi zato, ker je Tomaž hiter fant. Dokazano, saj je prvak med vrstniki v teku na 60 in na 100 metrov.
MILENA B. POKLIC Foto: Grup A
Milena Pejazič in Nik Perc
Dr. Sfrčkljana, Tjaša in Mojca Zdolšek
»S Kozmusom bi mi bilo lažje!«
Martina Ratej se je v enem letu prebila med najboljše metalke kopja na svetu
Danes se bo v Barceloni začelo evropsko prvenstvo v atletiki, na katerem bo do 1. avgusta nastopila doslej najštevilčnejša slovenska odprava (33). Vodstvo AZS si je za cilj zadalo osvojitev medalje in še eno do dve finalni uvrstitvi.
Ogromno breme je naloženo na pleča članice AK Šentjur, 28-letne Martine Ratej. Trenutno ima tretji rezultat sezone na svetu v metu kopja. Že nocoj bo nastopila v kvalifikacijah, finalni boj bo v četrtek.
Da v uvodu razčistiva: se vaš priimek Ratej izgovarja z naglasom na e, kot često slišimo?
»Ne, ne. Moj priimek ima naglas na prvem zlogu. Očitno pa je tisto, kar ste omenili, ljubljanska inačica _ » je s širokim nasmehom pogovor po zadnjem treningu na šentjurskem štadionu začela dobro razpoložena Martina.
Pa še kot Martinko so vas dolgo omenjali ^
Tako sem krščena. Toda ves čas so me klicali Martina in zato sem spremenila ime.
Začelo se je z vašimi dolgimi meti žogice, do 64 m. Ste v osnovni šoli premagovali tudi fante?
Večino že. V 5. razredu sem tekla tudi na krosih. Na regijskem prvenstvu v metu žogice me je opazil sedanji trener Andrej Hajnšek. Povabil me je k resnemu treningu.
Pred materinstvom ste bili solidna tekmovalka. Pred osmimi leti ste povili Marcela, dve leti kasneje Matica. Pol leta po drugem porodu je sledil prelomen trenutek. Kako se ga spominjate?
Lotila se nas je močna finančna kriza. Družina je postala velika. Moji rezultati niso zagotavljali dobička, ki bi jo lahko preživljal. Ni bilo druge rešitve, kot da poiščem službo.
Kje?
Sem gostinski tehnik. Ne vem, kaj bi počela. Iskala bi službo, kjerkoli. Toda Andrej je bil prepričan, da se v meni
Na 22. mestu po izidih je Marina Tomič (AD Kladivar Celje) na 100 m z ovirami, v reprezentanco za štafeto 4x100 m pa se je uvrstila tudi 50-letna Merlene Ottey! V štafeti 4x400 m bo nastopila Urška Klemen (Kladivar), iz AK Velenje pa Boštjan Buč (3.000 m z zaprekami), Dejan Škoflek in Maja Mihali-nec (oba štafeta).
skriva velik potencial. Takrat me je podprl in mi tudi finančno stal ob strani. Vztrajala sva, prišli so odmevni rezultati _
Pred dvema letoma se nastop na olimpijskih igrah v Pekingu ni izšel po željah. Zakaj?
Ne vem, očitno rezultati prihajajo za mano, če jih primerjamo s cilji. Na Kitajskem se nisem uspela uvrstiti v finale, kar pa mi je uspelo lani na svetovnem prvenstvu _
^ ko ste kvalifikacije v Berlinu zaključili s tretjim najboljšim metom. V finalu pa ste nato »pregoreli«.
V meni je po uspešnem kvalifikacijskem metu zazevala praznina, kar zadovoljila sem se s finalom. Težko se mi je bilo potem še enkrat motivirati, saj mi je breme že padlo s pleč. Zdaj sem na toliko višji ravni, da se mi kaj podobnega ne more pripetiti.
Četudi ste, objektivno gledano, edini sposobni poseči po odličju. Že tako precejšen pritisk bo še naraščal, kajne?
Želja je kolajna, ko je naša zveza v določeni krizi zaradi odsotnosti nekaterih adutov, predvsem Primoža Kozmusa. Če bi bil zraven on, bi si medaljo lahko že vpisali. Ne obremenjujem se več s tem. Če mi bo uspelo, mi bo, če mi ne bo, bo po noči prišel spet nov dan. Seveda se bom močno potrudila. Nastopi na mitingih so pokazali, da sem odlično pripravljena.
^ > .
Boste vztrajali do olimpijskih iger v Londonu leta 2012?
Da, vsaj takšen je moj načrt. Tam naj bi dosegla svoj vrhunec. Imam pa še dva dolgoročnejša cilja: uspešen met naslednje leto na svetovnem prvenstvu in do konca kariere preseči znamko 70 metrov.
Udeležili ste se nekaterih najuglednejših svetovnih mitingov. Po zaslugi menedžerja?
Ne, po svoji. Menedžerji imajo pri tem bolj stransko vlogo. Če si dober in imaš slabega me-nedžerja, te vseeno ne spregledajo. Sicer pa je moj menedžer Uroš Žagar, Velenjčan, življenjski sopotnik Brigite Langerholc.
Priznali ste, da vas razka-či vmešavanje v zasebno življenje ^
Najbrž vsakega to moti. Negativni ljudje se vpletajo tam, kjer sploh ni dovoljeno.
Kako sta tragediji, izgubi brata in moža, vplivali na vašo športno pot?
Ni bilo lahko. Stres je bil neopisljiv. Ko me je minil, se mi je zdelo, da sem postala odločnej-
K
Kopje Martine Ratej je 14. maja letos v Dohi pristalo pri 67,16 m, kar je slovenski rekord. 15 let prej je v Velenju državni rekord s starim kopjem postavila Celjanka Renata Strašek (64,68).
ša, močnejša. Ko mi je težko, še bolj poprimem za delo.
Kako sploh usklajujete življenje ob nenehnih treningih in potovanjih?
Sinova sta precej časa v varstvu pri Andrejevi ženi Mateji. Popazijo jih tudi moja starša in ostali sorodniki. Ko grem na tekmo, sta vajena, da nismo skupaj nekaj dni.
Že imate v mislih, kaj boste počeli po karieri?
Nimam načrtov. Ne vem. Kasneje se bom odločila.
Sta v zadnjih dneh s trenerjem izpilila tehniko tako, kot sta načrtovala?
Gre le za zadnjo fazo izmeta, ko moram paziti, da je konica kopja ustrezno usmerjena. Sicer pa sta večji problem dva velika žulja. Novi copati so storili svoje, zato nekaj dni nisem metala z vso močjo, temveč sem se izmikala bolečinam. V Kataloniji bo drugače, saj bom stisnila zobe.
Prva ovira, lahko previsoka, so vselej kvalifikacije. Nocojšnja predvidevanja?
Šla bom na vso moč že pri prvem metu, da čimprej rešim prvo skrb. Pričakujem met okoli 60 metrov.
Lahko opišete značilnosti glavnih tekmic?
Martinini navjiači so napolnili avtobus, ki je včeraj iz Loč, Slovenskih Konjic, Šentjurja in Celja odpeljal proti Barceloni.
Pri Rusinji Mariji Abaku-movi nikoli ne veš. Lahko se izkaže, lahko pa povsem razočara. Čehinja Barbora Špo-takova je svetovna rekorderka. Jasno je, da je tehnično in psihološko izjemno močna tekmovalka. Ko je pri njej prisoten močan motiv, je skorajda nepremagljiva. Nemka Christina Obergföll zna podleči tremi. Bomo videli. Morda preseneti še katera iz ozadja. Toda zgolj naštete bodo po mojem mnenju presegle znamko 65 metrov. Upam, da bom tudi sama med njimi.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Včeraj se je težava z žulji še povečala, saj ima Martina zaradi vnetja otečen gle-ženj. Tegobe ji lajšajo z antibiotikom.
Martina Ratej s svojima sinovoma Marcelom in Maticem, zvestima spremljevalcema na treningih

Spet se je Rok Kronaveter odlikoval
Točke Trigla
V	drugem krogu 1. SNL sta si CM Celje in Rudar priigrala po točko. Če so Velenjča-ni lahko zadovoljni z (domačim) izkupičkom, kajti skorajda rezervna postava Maribora je bila bližje zmagi, pa Celjanov točka na gostovanju ni zadovoljila.
V	soboto bo sledil medsebojni obračun, lokalni derbi v Areni Petrol.
»Predaja ne pride v poštev«
Celjani bodo jutri v prijateljski tekmi gostili Valencio in v soboto v prvenstveni Ve-lenjčane. Konec prejšnjega tedna so v Kranju proti novincu v ligi iztržili neodločen rezultat. Navkljub osvojeni točki so se razočarani vračali z Gorenjske. Bili so boljši od (skromnega) Triglava in imeli nekaj zelo zrelih priložnosti, ki so jih zapravili. Poved-li so že v sedmi minuti, ko je katastrofalno napako domače obrambe spretno kaznoval Mario Močič: »Pričakoval sem zmago. Zelo mi je žal, ker nismo osvojili treh točk. Če bi bili bolj zbrani v zaključkih akcij, se nam to ne bi pripetilo. Sicer pa smo dali vse od sebe. Prvo zmago v sezoni bomo morali iskati proti Rudarju. Še prej pa nas čaka Valencia. Tudi v sredo se moramo potruditi, kajti redko imaš priložnost igrati z dvakratnim finalistom lige prvakov!«
Že v 18. minuti je sledilo izenačenje. Sodnik Bukovec je morebiti spregledal prekršek nad Mujakovičem, Krcič pa je pohitel proti celjskemu kazenskemu prostoru in z natančnim strelom z 18 metrov uka-nil nemočnega Mujčinoviča. Tako kot v prvem krogu je spet najlepšo priložnost imel Roman Bezjak. Sam je po podaji Rajka Repa stekel proti domačim vratom, toda vratarja Gra-carja ni uspel ugnati. Škoda
s samozavestno igro.
I, majhna kot
iv
Jutri v Areni Petrol gostuje Valencia (18.30)
zanj. Menda so 21-letnega napadalca, ki se zna dokopati do priložnosti, opazovali tuji ogledniki. Trener Celjanov Milan Duričic je povedal: »Glede na našo pobudo in priložnosti , ki smo si jih ustvarili, menim, da smo si zaslužili zmago. Toda domačini so si s srčnostjo priborili remi. Napovedal sem že težke čase za nas, vendar predaja ne pride v poštev, temveč le garaško delo.« Spet je izstopal Danijel Bre-zič, ključna oseba CM Celja, brez katerega si trenutno moštva ne znamo predstavljati.
»Bili smo preveč spoštljivi«
Nogometaši Rudarja so doma v derbiju kroga proti Mariboru zabeležili četrto točko. Potem ko so v 1. krogu v Ljubljani s 3:1 premagali Olimp i-
jo, se mreži tokrat nista zatresli. Pred 2.000 gledalci so bili bližje zadetku gostje, ki so imeli predvsem v 2. polčasu veliko več od igre. Najlepšo priložnost za domače si je v 20. minuti priigral Kronaveter, ki se je sam znašel pred vratarjem Pridigarjem, a predolgo okleval in Viler mu je uspel odvzeti žogo. Gostje so pretili predvsem z razdalje, a na srečo gostiteljev niti eden od strelov ni končal v mreži. Tudi tisti v 36. minuti ne, ko je Plutu po dvojni podaji z Mertljem
LESTVICA 1. SNL
1.DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	RUDAR
4.	HIT GORICA
5.	LUKA KOPER
6.	NAFTA
7.	CMCEUE 8.0LIMPIJA 9. TRIGLAV
10. PRIMORJE
2 O 1 1 1 1 1 1
3:	O	6
5:	O	4
3:	1	4
3:	2	4
4:	3	3
2:	2	3
1:	2	1
3:	5	1
1:	6	1
2:	6	O
Rudar (4-4-2): Savic - Je-seničnik, Cipot, Novako-vič, Dedič - Grbič, Korun, Metelka, Kronaveter - Djer-manovič, Bratanovič. Igrali so še Trifkovič, Mešic, Tolimir.
vim polčasom sem lahko zadovoljen, lahko pa bi iztržili tudi kaj več. V nadaljevanju smo bili preveč spoštljivi do nasprotnika. Naš cilj je bil, da bi nasprotnika zapirali že na
njegovi polovici, a nam to ni uspelo. Kljub vsemu smo uspeli svojo mrežo do konca ohraniti nedotaknjeno,« je dejal. Vezist Uroš Korun je strnil misli pred sobotno tekmo proti CM Celju: »Pričakujemo zelo težko delo, saj so Celjani v dveh tekmah zabeležili le točko in bodo naredili vse, da izgubljeno nadoknadijo proti nam. Mi se s tem ne obremenjujemo. V Celje odhajamo igrat svojo igro in upati
CM Celje (4-4-2): Mujči-novič - Gobec, Andelkovič, Mijatovič, Bakarič - Medved, Mujakovič, Brezič, Močič - Rep, Bezjak. Igrali so še Štraus, Purišič, Po-povič.
na najbolje.« Velenjčani po dveh krogih zasedajo tretje mesto na lestvici.
DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA
veselje preprečila vratnica. Mariborčani so po zmagi nad Videotonom tekmo začeli brez glavnih adutov (Volaš, Tavares, Mezga, Rajčevič, Iličič), a tega domači niso znali izkoristiti. Še več, vijoličastim so v drugem delu dovolili, da so se poigravali z njimi. Strateg Maribora Darko Milanič je dejal: »Mislim, da smo imeli malce več od igre, priigrali smo si več priložnosti. Domači so v fazi branjenja odigrali zelo dobro in nam zapirali prostor. Po izgubljeni žogi so se hitro vračali v obrambo in zato je bilo prostora manj. Ta prostor smo zelo pogrešali, a se tudi to dogaja.« Domači trener Bojan Prašnikar je imel tokrat veliko sreče, da njegova ekipa ni ostala brez točke. »Maribor je sicer zelo dobra ekipa, ki ne dovoli veliko prostora. S pr-
Slovenke spravile Švico trikrat na kolena
Slovenska ženska članska košarkarska reprezentanca, ki se pod vodstvom Borisa Zrinskega pripravlja za nastope za preboj v divizijo A, je ta konec tedna odigrala tri pripravljalne tekme s Švico.
V	torek je začela drugi sklop priprav, potem ko se je iz Žalca preselila na Roglo. Po nekaj letih premora je krmilo slovenske izbrane vrste, ki se želi ponovno prebiti v divizijo A, prevzel Boris Zrinski, ki je že vodil tako žensko kot moško reprezentanco. »Prijetno sem presenečen, saj so dekleta prišla na priprave izjemno dobro pripravljena. V uvodnem ciklusu nismo imeli večjih težav, razen nekaj žuljev. Res pa je, da je žal prišlo do obnovitve stare poškodbe pri Kristini Verbole,« je dejal Zrinski, ki dodaja, da je tudi vzdušje pravo. Po dolgem času je KZS tudi dekletom omogočila optimalne priprave, kar pomeni, da bodo te trajale skoraj mesec dni.
V	petek je prvo tekmo s Švico naša izbrana vrsta zaključila z visoko zmago, bilo je 80:54. Podobno sta se končali tudi preostali tekmi, v soboto je bilo 82:55, v nedeljo pa 80:51. Na prvi tekmi je bila s 16 točkami najboljša strelka Sandra Piršič, na drugi je 19 točk dosegla nekdanja kape-tanka Merkurja Eva Komplet, na tretji nedeljski tekmi pa je izstopala novinka v izbrani vrsti Tina Trebec, ki je dosegla 18 točk. Kljub zmagi na prvi tekmi Zrinski ni bil zadovoljen z igro, saj so imela dekleta še dovolj rezerv. Storila so preveč osebnih napak in izgubila preveč žog. Druga tekma je bila boljša v vseh elementih igre, tretja pa je bila že popol-
Boris Zrinski želi pripeljati reprezentanco v divizijo A.
noma druga zgodba, saj je bil, kot pravi Zrinski, celoten pristop agresivnejši: »S tem delom priprav na Rogli smo zelo zadovoljni, uspeli smo še dvigniti raven pripravljenosti igralk in istočasno končali ciklus brez poškodb. Več pozornosti smo posvečali igri v obrambi kot napadu, zato je tudi razvidno, da je igra v obrambi naš močnejši adut. Glede na to, da igramo kar dve kvalifikacijski tekmi, proti Švedski in Norveški, v gosteh, je že staro pravilo, da takrat odloča obramba in ne napad. V Žalcu bomo skušali raven obrambe še dvigniti in uigravati kombinacije, za katere se je na teh tekmah izka-
zalo, da še niso dovolj uigrane.«
V sredo se začenja nov cikel priprav, ko bo izbrana vrsta ponovno zbrana v Žalcu. V petek in soboto bo v Zrečah odigrala še tekmi z Bosno in Hercegovino, za katero Zrinski pričakuje, da bo močnejša pod košem, kot je bila Švica, in bo velika preizkušnja za igralke na mestu centra. Želijo pa si popraviti še skok v napadu in obrambi, saj se reprezentanca Švedske, tekmica 7. avgusta na kvalifikacijski tekmi, odlikuje prav v tem elementu igre.
MOJCA KNEZ Foto:
MARKO MAZEJ (arhiv NT)
Roman Bezjak je imel proti Triglavu še lepšo priložnost kot proti Domžalam.
Še ena medalja
Ivezičevih
varovancev?
Slovenska mladinska rokometna reprezentanca, ki jo vodi Celjan Slavko Ivezič, bo jutri odpotovala v Bratislavo in dan kasneje odigrala prvo tekmo na evropskem prvenstvu.
V naši reprezentanci so štirje igralci Celja Pivovarne Laško, vratar Urban Lesjak, desno krilo Gašper Marguč, desni zunanji napadalec Žiga Mlakar in krožni napadalec Vid Poteko. Na Slovaškem bo Slovenija nastopila v skupini s Švedsko, Hrvaško in z Romunijo, v nadaljnje tekmovanje pa se bosta uvrstili dve ekipi. Cilj naše izbrane vrste je 5. do 8. mesto. Slavko Ivezič je z mladinskimi selekcijami osvojil že štiri medalje na velikih tekmovanjih.
DŠ
PANORAMA
NOGOMET
1. SL, 2. krog: Triglav - CM Celje 1:1 (1:1); Krcič (18); Mo-čič (6), Rudar - Maribor 0:0, HIT Gorica - Olimpija 2:2, Nafta - Primorje 2:1, Domžale -Koper 2:0, 1. krog: CM Celje - Domžale 0:1 (0:1); Smuka-vec (87), Olimpija - Rudar 1:3 (1:1); Lovrečič (21); Bratanovič (45, 58), Tolimir (91), Maribor - Triglav 5:0, Koper - Primorje 4:1, HIT Gorica - Nafta 1:0. (KM)
iiiiww.railiocelje.coin
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
Od čopiča do bučnih cvetov
Utrinki z zanimive likovne kolonije v Rogatcu - Dela so na ogled v dvorcu Strmol
»Zgodi se, da se ustvarjalci včasih ne posvetijo dovolj likovni koloniji ter dajo večji poudarek kulinaričnim zadevam. Tukaj ni bilo tako,« je bil po likovni koloniji Rogatec-Strmol zadovoljen Mario Berdič, likovni kritik iz Maribora.
Na likovnih kolonijah po naših krajih se je celo že zgodilo, da je kateri umetnik obležal zaradi zlorabe alkohola negiben. V Rogatcu se to kljub hudi letošnji vročini in z njo žeji ni zgodilo, saj so se likovni ustvarjalci delu predali resno. Pa naj bo to Američanka iz Lendave ali koroški Slovenec iz Pliberka. »Ta okolica je izjemno sugestibilna, umetniku sede v dušo,« je poudaril kritik Berdič ter s tem morda odkril povod za prizadevnost letošnjih ustvarjalcev, ki so slikali rogaško okolico. Nastala so predvsem abstraktna dela.
»Povabila sem svoje dolgoletne likovne prijatelje, ki jih tudi likovno najbolje poznam,« je povedala vodja in pobudnice kolonije, slikarka Erna Ferjanič iz Rogaške
Slatine. Slikala je naravo. »Najbolj me navduši gozd zjutraj, ko sončni žarki padajo med drevesnimi debli ter se dvigajo meglice.« Fer-janičevi takšnih motivov seveda ne zmanjka. Iz Nove Cerkve pri Vojniku je prišel na kolonijo kot slikar Drago Medved, ki se je vrnil v svet slikarstva pred osmimi leti. Avtor osemnajstih knjig ter strokovnjak za vino je tako v Rogatcu ustvaril štiri akrile na platnu, z Donačko goro, dvorcem Strmol in podobnim. »Lahko bi šel mimo Donačke, vendar ni mogoče, saj je prevelika,« je pojasnjeval nastala abstraktna dela, med njimi Mons Claudius Alma Mater, kjer je zasnoval goro kot streho nad tem krajem. To je že peta Medvedova likovna kolonija, udeležil se jih je tudi v Pragi ter na Dunaju.
Na razstavi del z letošnje likovne kolonije, ki je v dvorcu Strmol odprta do 26. avgusta, prevladuje rdeča barva. »Rdeča barva mi je ljuba. Navdušila me je na caminu v Španiji, kjer je ogromno
maka. Zame pomeni življenje, moč,« je pojasnjeval slikar Helmut Blažej, koroški Slovenec iz avstrijskega Pli-berka. Pliberk seveda ni le mesto, v katerem so se Slovenci iz matične domovine nekoč oskrbovali s kavo, z bananami in britvicami, to je tudi mesto mednarodno uveljavljenih slikarjev, kot sta na primer Werner Berg ali Kiki Kogelnik, umetnica slovenskih korenin. Blažej, ki je camino prekolesaril, je v Rogatcu med drugim ustvaril skulpturo iz kosa lesa, ki ga je našel pri dvorcu Strmol. Precej rdeče barve je prav tako v delih še enega koroškega slikarja, Zorana Ogrinca iz Slovenj Gradca. »Zame je to barva energije, tudi rdečih rogaških streh,« je pojasnil svoje ustvarjanje Ogrinc, ki je tudi grafik ter likovni pedagog.
»V teh krajih mi je zelo všeč, toliko gibčnosti je,« je o rogaški okolici zbrala vtise slikarka Suzanne Kiraly Moss, Američanka iz Chicaga. »Ne gibčnosti, mislila si na razgibanost,« so popra-
Skupinski portret z letošnje likovne kolonije v Rogatcu. Na fotografiji (z leve) Erna Ferjanič, Helmut Blažej, Rudi Stopar, Suzanne Kiraly Moss, Drago Medved in Zoran Ogrinc
vili Američanko, ki živi v Sloveniji več desetletij, slovenščine pa se je vneto učila kakšnih pet let. V Lendavi si je ustvarila družino s slovenskim Madžarom, s kiparjem Ferencem Kiralyjem, med drugim avtorjem skulp-ture kralja piva v Laškem. V hriboviti okolici Rogatca, ki jo je navdušila, je ovekove-čila motiva iz okolice Do-bovca ter iz Cest pod Donač-ko goro.
Med udeleženci letošnje kolonije je bil izrazit kipar Rudi Stopar iz Sevnice, za
katerega so izdali, da bo v Rogatcu postavljen njegov kip iz železa, s simbolnim rogom. Za varjenje je bilo med kolonijo prevroče, zato se je posvetil haigi, povezani s hai-kujem, to je narisani poeziji. Japonski haiku izrazito zgoščeno prikazuje trenutke iz narave ter jih povezuje s človekovo notranjostjo, za Stoparja pa so to bili občutki v punčici očesa s pogledom na Donačko goro ter v muzeju na prostem, v preteklosti, ki je lepa. »Krasen je, Rogatec,« je bil kratek in je-
drnat Stopar, ki je celo častni občan mesta Dundas v Kanadi. Rogatec je prvič spoznal že pred pol stoletja.
Pa se povrnimo na začetek: gotovo bi lagali, če bi napisali, da so udeleženci likovne kolonije v Rogatcu trpeli lakoto. Gostitelji so jih v rogaškem gostišču Marka razvajali celo s takšno kulinarično posebnostjo, kot so na primer cvetovi buč, postre-ženi s skuto. Ob Sotli pač še vedno pišejo gostoljubnost z veliko črko.
BRANE JERANKO
V eni uri od kamene dobe do Rolling Stonesov
Izvrsten interpret, igralec in pianist Jure Ivanušič vas bo v četrtek ob 21. uri v predstavi z več kot 150 ponovitvami
popeljal skozi celotno zgodovino glasbe - od njenih prvih zametkov v prazgodovini preko klasike, džeza, šansona, rokenrola vse do sodobne popularne glasbe. Predstava bo na Starem gradu, če bo deževalo, pa Celjskem domu.
BA
radiocejje
I narilirlll frekvencah
» VS.l
iAnAfw.radioceije.com
Zaključni koncert poletne šole muzikalov The Broadway I love v Celjskem domu
Celjski Broadway
V Celjskem domu je bil v nedeljo zvečer zaključni koncert poletne šole muzikalov The Broadway I love. Mladi pevci so pod vodstvom sedmih mentorjev in ob glasbeni spremljavi zasedbe Tremo prepevali pesmi iz muzikalov Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you.
Na desetdnevni delavnici se je 22 mladih ustvarjalcev iz Slovenije, Italije in s Hrvaške učilo vse plati glasbenega gledališča. Petje so poučevali Željka Predojevič, Giuseppe Lo-pizzo in Boštjan Korošec, ples in koreografijo Anka Rener, zborovsko petje so pevci izpopolnili pod vodstvom Andreje Vahen, dramsko igro je poučeval Damjan Trbovc, medtem ko je ansambelsko igro in korepeticije prevzel Simon Dvoršak.
To je bila že četrta poletna šola muzikalov v organizaciji Društva ljubiteljev umetnosti Celje in Vokal studia BK. »Pri vseh delavnicah smo se trudili, da bi dali malce starejši mladini znanje s področja muzikala. V letih pa se je večalo število udeležencev, profesorjev, nastopov, letos smo imeli sedemčlanski bend, lani tričlanski, prvo leto samo klavir,« je pojasnil Simon Dvoršak in dodal, da je največje zadovoljstvo, ko lahko z nastopajočimi pokažejo, kaj so se naučili.
Nedeljski koncert je bil zaključni, saj so pred tem nastopali še v Velenju, Rogaški Slatini, Šentjurju in Nazarjah. »Naprej moramo počakati, da se ta evforija malce poleže, jeseni pa bomo razmišljali o programu za naslednje leto,« je zaključil Dvoršak.
VANJA VODENIK Foto: SHERPA
Droga kar v gasilnem aparatu
Zasegli kar 15 kilogramov heroina - V Sloveniji se ustavi zanemarljiva količina
Celjski kriminalisti so pretekli teden s policisti iz Krškega, Nemčije, Švice, Avstrije in Makedonije ovadili osem oseb, ki naj bi čez Slovenijo v zahodne države tihotapile heroin. Med prijetimi so Slovenci in Makedonci, ki so že stari znanci policije. V združbi sta bila tudi dva Konjičana, stara 64 in 52 let. 64-letnik je bil pred časom zaradi drog že obsojen v Avstriji kar na 12 let zapora. Za eno osebo, gre za Makedonca, je razpisana še tiralica. Preiskava je trajala več mesecev, v njej pa so uporabljali tudi prikrite preiskovalne metode dela, kot so prisluškovanje, sledenje in tajno opazovanje. Združba naj bi v času preiskave v zahodne države pretihotapila 60 kilogramov heroina ^ 15 kilogramov heroina so je pripeljal iz Makedonije. Dro-
kriminalisti zasegli, ko so ustavili tri prevoze. Januarja in aprila je združba vozila heroin, skrit v gasilnem aparatu in plastični posodi za motorno olje. Zadnja pošiljka je bila junija. »Takrat so drogo zasegli mejni policisti na Obrežju pri 42- in 41-letnima državljanoma Makedonije. Oba sta tihotapila heroin na avtobusu, ki
go sta imela prilepljeno na telo. Obema so odvzeli prostost, na sodišču v Krškem pa so ju že nepravnomočno obsodili na 2 leti in 8 mesecev ter 2 leti in 10 mesecev zaporne kazni,« je razlagal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Gre za združbo, ki je bila dobro organizirana, saj si je naloge med seboj natančno razdelila, do-
daja Senica: »Bili so dobro povezani s kriminalnimi združbami v drugih državah, bili so specialni povratniki, imeli so tudi veliko >varnostnih< ukrepov, namenjenih onemogočanju pridobivanja dokazov s strani policije.« Dva sta trenutno v priporu v Celju, za enim je razpisana tiralica, trije so v priporu v tujini, dva osumljena prestajata zaporno kazen v Sloveniji.
Slovenija se v trgovini z drogo sicer pojavlja kot ciljna država, vendar se tu ustavi zanemarljiva količina mamil v primerjavi s tisto, ki jo tihotapci uspejo odnesti na zahod. Lani so v vsej Sloveniji zasegli malo manj kot 42 kilogramov heroina, samo v zadnji akciji, ki so jo vodili celjski kriminalisti, pa kar 15 kilo-
Za delo z radarjem so na Celjskem usposobljen štirje redarji, kar pomeni, da je radar ves čas na terenu. Eden od redarjev je tudi Andrej Sumrak.
Redarji z radarjem nad prekrškarje
šolami - Septembra jim bo
Malomarni vozniki tudi pred trda predla?
Občinski redarji v Celju, Laškem, Štorah in Žalcu so od lanskega avgusta do letošnjega marca testno uporabljali radar za merjenje hitrosti v prometu. V tem času so 4 od 13 redarjev tudi usposobili za uporabo naprave, ki je nameščena v osebnem vozilu.
Kot smo že lani poročali, imajo redarji zdaj po novi zakonodaji možnost kaznovanja prehitrih voznikov enako kot policisti. Prekrškarje z radarjem fotografirajo, nato lastniku vozila pošljejo plačilni nalog in mu zapišejo tudi kazenske točke. Zdaj pa so občinski redarji na Celjskem dobili novo napravo, ki ne bo testna in v najemu, temveč bo ves čas v njihovi lasti.
Ko so redarji na Celjskem testno uporabljali radar - testno ne pomeni, da niso kaznovali prekrškarjev - so ugotovili enako kot policisti: na našem območju radi pritisnejo na plin. Opravili so približno dva tisoč meritev, pravi vodja službe za občinsko redarstvo Matej Založnik: »Največ smo ugotovili kršitev na delih, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, bilo pa
je kar nekaj kršitev, ko so vozili za 20 in 30 kilometrov več od dovoljene hitrosti.« In da ne boste mislili, da bodo redarji malenkostni in se bodo spravljali nad minimalne prekoračitve hitrosti, saj je prekoračitev za 10 kilometrov več od dovoljene v okolici šol lahko za otroka tragična! In ravno v okolici šol je bilo prekrškarjev, ki se požvižgajo na predpise, največ. »Največ kršitev smo opazili na cesti Ce-lje-Laško pri Osnovni šoli Frana Kranjca, na Ljubljanski cesti, kjer je II. osnovna šola, in na Dečkovi cesti, ob IV. osnovni šoli,« dodaja Založnik. V praksi je verjetno videti tako, da bodo policisti z radarjem lovili kršitelje na pomembnejših cestah, kjer so hitrosti višje, redarji pa bodo z radarjem prisotni bolj na cestah, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro. Ravno pred osnovnimi in srednjimi šolami bodo meritve še poostreno izvajali v začetku septembra.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Od avgusta 2009 do marca 2010 so občinski redarji na Celjskem na cestah, kjer je omejitev 50 km/h, izrekli:
-	76 odstotkov kazni za prekoračitev hitrosti do 10 km/h
-	21 odstotkov kazni za prekoračitev hitrosti nad 10 km/h do 20 km/h
-	2,5 odstotka kazni za prekoračitev hitrosti nad 20 do 30 km/h
-	0,5 odstotka kazni za prekoračitev hitrosti nad 30 km/h
gramov, kar je eden večjih zasegov v zgodovini na našem območju. Heroin prihaja v Evropo po dveh glavnih trgovskih poteh z vzhoda. Na eni poti so med glavnimi državami Grčija, Makedonija, Srbija, Črna gora ter Bosna, na drugi pa Bolgarija, Romunija, Avstrija, Nemčija. Celjski kriminalisti so bili pogosto glavni člen v preiskavi, saj so do zdaj prijeli že kar nekaj ključnih tihotapcev, ki so bili organizatorji ali celo vodilni členi v združbah. Spomnimo le na najdbo več ton posebne kisline, ki se uporablja izključno za izdelavo droge.
»V Evropi je mogoče najti dve obliki uvoženega heroina: običajno je na voljo rjavi heroin (njegova osnovna kemična oblika), manj pogosto pa ponavadi dražji beli heroin (oblika soli), ki navadno izvira iz jugovzhodne Azije. Cene heroina so različne. Gram heroina stane od 7 do 10 evrov v Turčiji, do 130 evrov pa na Švedskem. Cene belega heroina se gibljejo med 40 in 200 evri. V Sloveniji je povprečna cena rjavega heroina za gram med 20 in 30 evri,« dodaja pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije na generalni policijski upravi Marjan Fank.
Takole je videti, če je droga v gasilnem aparatu ^
^ in takole, če je v škatli za motorno olje.
Lani je bilo na Celjskem 250 kaznivih dejanj, povezanih z drogami. So se pa celjski kriminalisti bolj usmerili v preiskavo organiziranih združb. Lani je bilo tudi deset prime-
rov zaužitja prekomerne količine droge, v treh primerih se je to končalo s smrtjo uživalca.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: PU Celje
Vozil pravilno in umrl
Sobotno jutro je na Celjskem zahtevalo že sedmo smrtno žrtev letos na naših cestah. Nekaj minut pred šesto uro se je nesreča zgodila na glavni cesti Radeče-Zidani Most, izven Obrežja. 29-letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Radečam, nakar je v ovinku (domnevno v škarje) začel prehitevati pred seboj vozeč osebni avtomobil. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 45-letni voznik osebnega avtomobila. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja. Popolnoma nedolžen 45-letni voznik, ki je vozil pravilno, se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče _
Foto: PGE Celje
Zaradi neumnosti drugega voznika je umrl 45-letnik, ki je vozil pravilno ^
Čistilka jima je dala vetra!
V petek sta neznanca vlomila v blok v ulici Pod kostanji v Celju, toda ukradla nista nič, saj jima je svoje pokazala čistilka, ki ju je »pod marš« nagnala. Več sreče je imel vlomilec, ki je konec tedna prišel v počitniško hišico v Gorici pri Šmartnem. Odnesel je električni agregat, vreden 300 evrov. Tatinski neznanci so s parkirnega prostora v Čopovi ulici v Celju odpeljali modrega clia z registrsko številko CE P5-632. Avto je bil tarča napada tudi na Marija Gradcu, pravijo na policiji, storilec pa se je zadovoljil z denarnico, ki jo je našel in v kateri je bilo 250 evrov, dve bančni kartici, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje ter zdravstvena kartica. V Celju so v minulih dneh vlomili še v trgovino z glasbili v Levstikovi ulici in odnesli več glasbil ter v skladiščne prostore na gradu Lemberg pri Novi Cerkvi.	SŠol
16
STIRINOZCI
NOVI TEDNIK
ISCEMO TOPEL DOM
Pozabite na predsodke!
Lep pozdrav, ljubitelji živali! V zavetišču Zonzani se trenutno nahaja več kot 50 psov. Nekateri so si podobni, eni so veliki, eni majhni, drugi črni, tretji rjavi, četrti pisani, eni prestrašeni, drugi živahni ^ Skratka, kužki so si različni, a vsem je skupna ena stvar - da so se izgubili oziroma so jih zapustili lastniki.
Zakaj je v vseh slovenskih zavetiščih vedno preveč zavrženih psov? Več kot 80 odstotkov vseh najdenih kosmatincev (velja za zavetišče Zonzani) je brez čipa, torej je njihove lastnike skoraj nemogoče najti. Poleg tega pa se redko zgodi, da kdo išče svojega psa, ki nima čipa. Torej, večina nečipiranih psov nikoli ne najde poti nazaj v stari
Ne bi rada postala zapečena kot trava okoli mene, zato se bom po fotografiranju takoj preselila nazaj v senco. Tam pa me že čaka lahkotno poletno branje in posoda s hladno vodo ^ (Koni)
Daj tačko že obvladam, sicer pa mi gre učenje zaradi visokega inteligenčnega kvo-cienta zelo hitro od tačk. Mi ne verjameš? Pridi in me nauči kaj novega, pa boš videl. (Taček)
Kdo je rekel, da sem grd? Ta ne ve, kaj je visoka pariška lepota. (8199)
Uf, tale vročina me ubija! Kaj praviš, če bi skupaj skočila v jezero in se malo ohladila? Obljubim, da te ne bom »potunkal« ^ (Muri)
dom. Za nekatere je tako še najbolje, saj se doma zanje niso zmenili, pretepali so jih, stradali. In prav nečipiranje ter še vedno neodgovoren odnos do psov so glavi vzroki za prepolna zavetišča. Potem pa je tu še druga težava -nekateri ljudje še vedno obravnavajo kužke iz zavetišča drugače, imajo jih za problematične, za takšne, ki niso primerni za novega družinskega člana. Zato se rajši odločijo za nakup oziroma posvojitev psa od vsepovsod drugod. Ali si ti ljudje sploh vzamejo čas in obiščejo kužke, ki
v zavetiščih čakajo na novo, lepše življenje? Ponavadi ne. Čeprav se delež tistih, ki se odločijo za posvojitev psa iz zavetišča, vsako leto viša, pa je teh še vedno premalo, da bi vsaj večina psov našla nov dom. Neodgovornih lastnikov pa je vse več. Zaradi vseh nedolžnih, sijočih, nežnih pasjih dušic v zavetišču vas nagovarjam, da posvojite enega izmed njih, ki čakajo. Verjemite, vreden je tega. Vsaj enkrat odrinite svoje predsodke in zagotavljam vam, ne bo vam žal.
NINA ŠTARKEL
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uei
in, mate
le ^odpodinie!

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
NARQCIIINICW
Sft
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR poštnina) izvodov Kuharske bukve glovonskih nosoodini po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlananie. ghranievanie in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod
1+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^^
Torek, 27. julij: Merkur vstopi v Devico, kjer je zelo močan, saj je to njegov naravni vladar. Moč analitike in natančnosti bo povečana. Zelo premišljeni boste in možnost napačnih odločitev je majhna. Odlično za zemeljska znamenja.
Sreda, 28. julij: Luna dopoldne vstopi v romantični Ribi in kmalu za tem bo nasprotovala Merkurju. Koncentracija bo motena, čutili boste povečan notranji nemir. Skušajte opravljati manj zahtevne obveznosti. Popoldne
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana j'e doseglj'iva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
prinaša drugačno energijo, zelo lepo se boste sprostili in naredili veliko zase, če boste le obiskali kak bazen, savno, masažo _
Četrtek, 29. julij: Prisotno bo umirjeno vzdušje. Prizanašajte si z večjimi napori, kajti energija ne bo na zavidljivi ravni. Dober dan, da se poglobite vase in se tudi malce razvajate.
Petek, 30. julij: Mars vstopa v Tehtnico, kjer bo izpostavil odnose in pravne zadeve. Popoldne bo v napetem odnosu z Uranom, zato previdno. Zelo hitro je lahko ogenj v strehi, treba je gojiti strpnost in toleranco. Luna vstopi zvečer v Ovna in prinaša močno energijo neposrednosti. Ognjena znamenja bodo še posebej živahna, tudi zaradi Luninega odnosa z Uranom in Marsom.
Sobota, 31. julij: Popoldanski skladen odnos Sonca in Lune prinaša usklajenost ženske in moške energije, čustev in razuma, splošno harmonijo. Razblinile se bodo napetosti, ki jih lahko čutite dopoldne, in preživite lahko prav prijeten dan in še lepši večer.
Nedelja, 1. avgust: Zaradi napetega aspekta (Luna bo
v polkvadratu z Merkurjem) dan ne bo spontan in vesel. Venera še vedno biva v znamenju Device, zato boste lahko imeli strahove glede prihodnosti. Močneje bo izražena čustvena stran narave, v finančnem smislu se bo povečala skrb za prihodnost. V večernih in nočnih ne delajte ničesar na silo. Lahko se zgodijo nepričakovani preobrati, na katere niste računali.
Ponedeljek, 2. avgust:
Dopoldanske ure bodo minile dokaj mirno, Luna prestopi v znamenje Bika ob 10.14. Modro je, da aktivirate pozitivno komunikacijo in na življenje gledate optimistično in veselo. Ta dan bosta močno povečani strast in vročekrvnost, porabite ju za kaj zares osrečujočega. Želeli boste zaščititi ljudi, ki vam pomenijo nekaj več. Popoldanske urice bodo umirjene. Aktivirajo se lahko nepričakovane spremembe, od vas pa je odvisno, na kakšen način jih boste doživeli.
Astrologinji CORDANA in DOLORES

rvK—N		>=> r n /"—\ /On	■ □
Fl]			
		U —y ^^ L	o
r.radiocelje.com
večjih evropskih žuželk, četudi je velikost lahko različna, saj so samci lahko veliki od 2,5 do 8 centimetrov. Številčnost rogača je v Evropi upadla zaradi spreminjanja gozdov iz listnatih v iglaste in zmanjševanja trohnečega lesa v gozdovih. V Sloveniji je vrsta prisotna skoraj povsod, kar kaže na to, da je stanje naših gozdov, predvsem pa kulturne krajine z mejicami, še razmeroma dobro. Ličinke rogača se razvijajo v trohnečem lesu listavcev, razvoj pa traja tudi do pet let. Zato je rogač zelo dovzeten za spremembe, ki prekinejo življenjski krog.
Po doslej znanih podatkih je bukov kozliček razširjen po vsej Sloveniji, le v SV Sloveniji ga ni.
Rogača pri nas težko zamenjamo z drugo vrsto hrošča. Telo je podolgovato, široko in rahlo sploščeno. Samčki se ločijo od samic, saj so njihove čeljusti preobražene v rogovju podobno tvorbo. Glava in noge so črne ali temnor-jave, barva pokrovk pa temno rjava do kostanjevo rdeča. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgustom. Ko se sonce skoraj spusti za obzorje, jih bomo najlažje videli, verjetno pa še prej
Navidez podoben mu je bukov kozliček (Morinus fu-nereus asper), katerega telo je bolj robustno, širše in sive ali sivomodre barve. Tipalke so krajše kot pri alpskem kozličku. Na vsaki pokrovki ima le po dve črni pegi. Aktivni so od maja do julija, torej prej kot alpski kozlički. Za razliko od večine ostalih vrst kozličkov bukov kozliček ne leti, saj ima zakrneli drugi par kril pod pokrovkami.
Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne preobražene čeljusti. Od tod tudi ime - rogač.
■ V V	VB.
Isce se ziv! Rogač, bukov ali alpski kozliček
Bukov kozliček je temno sive barve, čokat in širok, s po dvema črnima pegama na vsaki pokrovki.
Poleti, ko odcveto pisani travniki, dosežejo vrh svoje aktivnosti nekatere zanimive vrste hroščev, ki so same po sebi zelo dober pokazatelj ohranjenosti nekega okolja. V svojem razvoju so vezane za odmrli ali odmirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raz-nodobnih gozdovih z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim naravnim ravnovesjem. Zaradi hitrih sprememb gospodarjenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t. i. rdečem seznamu ogroženih vrst.
Evropska unija je kot temelj ohranjanja narave vzpostavila omrežje območij Na-tura 2000, v katerih ohranjamo ogrožene in redke živalske, rastlinske vrste in njihova življenjska okolja. Tudi v Sloveniji smo za nekaj vrst hroščev določili območja Natura 2000, kjer so posegi dovoljeni, je pa treba razvoj usmerjati s trajnostnim gospodarjenjem in tako ohranjati ugodno stanje življenjskih okolij. Zato so podatki o pojavljanju teh vrst zelo pomembni.
Že leta 2007 smo javnost prvič pozvali, da prispeva morebitne najdbe in s tem pomaga raziskati razširjenost
slišali njihovo brenčanje. Ker so veliki, jih lahko prepoznamo tudi v letu.
Alpski in bukov kozliček
Odrasli alpski kozlički (Rosalia alpina) se pojavljajo od julija do sredine avgusta, vendar le v strjenih bukovih gozdovih in bukovem lesu, če ga imamo skladiščenega nedaleč od gozda. Telo je podolgovato, ozko, modre barve, na vsaki pokrovki ima po tri črne pege. Imajo zelo dolge tipalnice, ki so modre, le na sklepih členov so črne. Veliki so od 2 do 4 centimetre.
Razvoj teh dveh kozličkov prav tako traja v lesu več let. Posebej jih privablja vonj sveže posekanih dreves bukve, kjer jih lahko ob lepem sončnem vremenu najlažje opazimo. Razvoj od jajčeca preko ličinke in bube traja tri do štiri leta. V gozdu ali ob gozdnem robu skladiščen les bukve deluje kot past. Samica v ta les odloži jajčeca in do nadaljnjega razvoja ne pride, saj se les v naslednjih letih uporabi za gospodarske namene ali kurjavo.
MATEJ DEMŠAR MARTIN VERNIK Foto: M. VERNIK
Samička alpskega kozlička odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obsojen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi.
Alpski kozliček, kot že ime pove, prebiva praviloma v alpinskih predelih Slovenije, najdemo pa ga tudi na Kozjanskem in Kočevskem.
nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki in država lahko bolje in uspešneje usmerjala potrebe v prostoru. Odziv je bil presenetljiv in akcijo smo nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalimo za skoraj 100 podatkov vsako leto.
Tako letos ponovno vzpodbujamo bralce, da nam po-
sredujejo podatek o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička in alpskega kozlička.
Rogač
Življenjski cikel rogača (Lucanus cervus) je neizogibno povezan z lesom, najpogosteje z vsemi vrstami hrastov in s kostanjem. Je ena naj-
Če ste opazili katerega od opisanih hroščev, lahko podatek sporočite Zavodu RS za varstvo narave na telefonsko številko (02) 333-13-75 (M. Vernik) ali (03) 42-60-334 (M. Demšar) ali na elektronsko pošto martin.vernik@zrsvn.si ali matej.demsar-@zrsvn.si. Pri tem navedite vsaj tri podatke: natančno lokacijo najdbe (npr. hišna številka, koordinate iz Naravovarstvenega atlasa idr.), datum najdbe in svoje ime. Zaradi možnih zamenjav je primerno, da priložite fotografijo opaženega hrošča. Bralce še naprošamo, da živali puščajo v naravi, kjer so jih opazili. Namen bomo dosegli že z zapisanimi podatki. Vsaka najdba je dragocen podatek. Tako boste tudi vi pripomogli k ohranitvi naravne dediščine.
Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov«. Št. 58 - 27. julij 2010 -
18
BRALCI POROCEVALCI
NOVI TEDNIK
Na festivalu dalmatinskih pesmi
VS Cantemus in zbor Popseslish sta bila v Dalmaciji na 12. festivalu Večeri dalmatinske pisme. Cantemus se ga udeležuje že vrsto let in letos je bil tam že sedmič.
Festival združuje klape, ki prepevajo zabavne melodije v kategorijah svetovnih evergrinov, dalmatinskih priredb in novih skladb. Prijetno vzdušje med klapami, na odru ob morju v Kaštel Kambelovcu pri Splitu, je navkljub svetovnemu prvenstvu v nogometu privabilo mnogo poslušalcev, prizorišče je namreč bilo popolnjeno do zadnjega sedeža. V soboto, 10. julija, se je predstavilo 16 klap z novitetami (nove pesmi na dalmatinsko besedilo). Prvo mesto je osvojila klapa Vokali-sti Salone iz Solina, drugo je pripadlo klapi Kontrada iz Pose-
darja, tretje pa klapi Pasike iz Kostanja. Vokalna skupina Cantemus je zapela pesem I po danu i po noči, ki jo je Matjaž Kač uglasbil na besedilo domačinke Marine Čapalija. Sicer je dobro opravila svoj nastop, žal pa nagrade ni prejela.
Naslednji večer se je predstavilo 19 klap s priredbami dalmatinskih popevk. Zmagala je domača klapa Cambi pred klapo Luka iz Ploč in klapo Tragos iz Trogira. Med vrhunskimi klapami in izvedbami so ob direktnem prenosu HTV uživali tudi poslušalci pred malimi zasloni. Cantemus se je predstavil s skladbo Kokolo, ki jo je priredil Matjaž Kač. Med zasedanjem žirije in preštevanjem glasov je kot gost nastopila skupina Cantemus, ki je s svojim vrhunskim nastopom
navdušila tako publiko kot prireditelje in stroko. Za zaključek nastopa pa se je pridružil še zbor Popseslish in zapeli so Gibonnijevo skladbo Oprosti ter Avsenikovo Lepo je biti mu-zikant. Publika ni skrivala navdušenja in je že med pesmimi aplavdirala, Gibonnijevo Oprosti pa celo zraven pela.
Zbor Popseslish, ki je letošnjo sezono posvetil dalmatinski pesmi, je čez dan izvedel promenadni koncert na plaži hotela Medena pri Trogirju, kjer je navdušil mnoge mimoidoče kot tudi domačine. S tem prijetnim delovnim izletom so pevci Cantemusa in zbora Popseslish zaključili pevsko sezono in zasluženo odšli na počitnice.
MK
Utrinek s koncerta Tjaše Drovenik
Poletni orgelski ciklus
V okviru Slovenskega orgelskega društva je bil med 29. majem in 27. junijem 9. poletni orgelski ciklus. Iz naše regije so sodelovali trije virtuozi igranja na orgle: Tjaša Drovenik, Jernej Ma-zej in Andreja Golež.
Tjaša Drovenik iz Rogaške Slatine je imela svoj koncert v tamkajšnji nadžupnijski cerkvi. Glasbeno pot je začela v domači glasbeni šoli, nadaljevala na umetniški gimnaziji v Velenju, jeseni pa namerava nadaljevati študij v
Športnika podelila BRALCI fotograf|rajo diplome in medalje
V petek, 18. junija sta Osnovno šolo Dobje obiskala znana in uspešna slovenska športnika Mitja Petkovšek in Mojca Rode, ki sta par tudi v zasebnem življenju.
Mitja Petkovšek je eden najuspešnejših slovenskih orodnih telovadcev, največje uspehe je dosegel na bradlji. Leta 2008 se je udeležil olimpijskih iger v Pekingu, kjer je zasedel 5. mesto. Leta 2005 je bil tudi športnik leta. Mojca Rode pa je naša najboljša ritmična gimnastičarka. Mojca je dosegla veliko dobrih rezultatov, tako doma kot tudi v tujini.
Učenci in zaposleni v OŠ Dobje smo bili zelo veseli njunega obiska. Oba sta predstavila in izvedla nekaj gimnastič-nih vaj. Mitja je izvedel zahtevnejše, Mojca pa malo manj zahtevne, vendar ne zato, ker jih ne bi hotela, ampak zaradi tega, ker mora paziti na njunega malega »telovadca«.
Tudi naši učenci so jima pokazali, kaj znajo. Pevci pevskega zbora so zapeli, plesalke OŠ Dobje, ki so bile prve na regijskem tekmovanju v Šolskem plesnem festivalu in osvojile 1. nagrado v plesnem natečaju v mednarodnem projektu Pomladni dan, pa so zaplesale. Mojco Rode so še posebej navdušile z ritmično točko s trakovi.
Na koncu sta Mitja Petkovšek in Mojca Rode učencem, ki so sodelovali v športnem programu Zlati sonček in Krpan, podelila diplome in medalje.
SUZANA PLEMENITAŠ - CENTRIH, JANJA CESAR
Gradcu. Koncertu Jerneja Ma-zeja, po rodu iz Šoštanja, je bilo moč prisluhniti v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru. Maturiral je na umetniški gimnaziji v Velenju. Dejaven je kot cerkveni glasbenik v domačem Šoštanju in mariborski stolnici. Andreja Golež, ki poučuje na glasbeni šoli v Velenju in v orgelski šoli pri sv. Jožefu v Celju, je koncertirala v cerkvi Marijinega vnebovzetja na Sveti gori pri Novi Gorici. Maturi-rala je na srednji glasbeni šoli Velenje, študij orgel pa zaključila na Dunaju. PB
'f.
^ - I
Ognjemet nad Laškim
Foto: SEBASTIJAN STRAŠEK
novitednik

www.novitednik.com
www.racliocelje.com
Zabavne poletne delavnice
»V šoli je zabavno!« so ugotavljali učenci Osnovne šole Vojnik, ki so se med 5. in 9. julijem vsak dan ob dopoldnevih zbirali na različnih delavnicah, ki jih je organizirala šola na pobudo občine Vojnik.
Starši se poleti nemalokrat znajdejo v stiski, ko je potrebno med počitnicami organizirati varstvo za svoje otroke. Zato so se razveselili ponujenih poletnih delavnic. Na razpolago so imeli ustvarjalne, športne, plesne, tehnične in
naravoslovne delavnice, ki so jih obiskovali med 9. in 12. uro v prostorih šole. Udeležilo se jih je skoraj 160 učencev od prvega do šestega razreda, sodelovalo pa je 14 učiteljev mentorjev. In vsi so si bili edini, da je na šoli lahko zelo zabavno in živahno tudi izven časa pouka.
SIMONA ŠARLAH
Celjski in šempetrski folkloristi na Lentu
V petek, 2. julija, smo člani KD Celjska folklorna skupina in Folklorne skupine KUD Grifon Šempeter gostovali na prestižnem festivalu Lent v Mariboru. Na oder aRt&KAMP smo postavili enourni koncert s predstavitvijo različnih plesov. Zaplesali smo po tri različne splete iz različnih pokrajin Slovenije. Folklorna skupina KUD Grifon je predstavila rateške, gorenjske in dolenjske plese. Plesalci in plesalke KD Celjska folklorna skupina smo zaplesali plese iz Bele krajine, Prekmurja in naše najbolj prepoznavne kozjanske plese.
TP
Otroški
malteški dnevi
V polzelski župniji so letos že petič pripravili Otroške malteške dneve, Orato-rij Polzela 2010. Kot vse prejšnje, je tudi letošnji ora-torij vodila katehistinja Erika Božič, geslo pa je bilo Pazi, čas!
Oratorija se je udeležilo 45 mladih od prvega do sedmega razreda osnovne šole. Za nemoteno delo posameznih delavnic je skrbelo 13 animator-jev, srednješolcev, ki so se pred tem udeležili usposabljanja. Za otroke, ki so se udeležili oratorija, je bila to dobrodoš-
la sprememba, da so skozi igro v obliki delavnic spoznali tudi nekaj koristnih napotkov za življenje. Mladim animator-jem pa je bil oratorij velik izziv, da so začutili vrednoto brezplačnega delovanja in se navadili na skupinsko delo. Letošnji oratorij je nagovarjal mlade, da bi poskusili življenje s pozitivne, sproščene plati, da bi se zavedli, kako bogato je lahko njihovo življenje, ter da bi se odgovorno vključili v življenje in dejavnosti okolja, v katerem so.
TT
Udeleženci oratorija z mentorji in voditeljico Eriko Božič
Plavanje v
»brezplačnem«
bazenu
Športno društvo Partizan Prebold je pod pokroviteljstvom Športne zveze Prebold in v sodelovanju z Vrtcem Prebold na domačem bazenu minuli teden izvedlo plavalni tečaj za otroke od 5. do 12. leta starosti.
Tečaja se je udeležilo 36 otrok, ki so ob zaključku glede na doseženo znanje prejeli bronaste, srebrne ali zlate morske konjičke oziroma delfinčke. Na začetku tečaja je samo devet otrok že znalo plavati, vsi ostali so bili neplavalci. Ob zaključku je bila slika obrnjena, saj so vsi osvojili vsaj minimalno plavalno znanje, precej pa jih je doseglo še mnogo več. Tečaj so pod strokovnim vodstvom športnega pedagoga Braneta Strožerja izvedli vaditelji in športni pedagogi ŠD Partizan. Kot je povedal predsednik ŠD Partizan Prebold Janko Napotnik, tečaj ni bil namenjen le učenju plavanja, ampak je bil predvsem prijetno druženje ob preboldskem bazenu. Ta je zahvaljujoč Občini Prebold brezplačno na voljo celo kopalno sezono domačim otrokom in mladostnikom do 18 let, kar je morda celo edinstveno v Sloveniji. Sicer pa z bazenom ob usposobljenih strokovnih delavcih »upravljajo« tudi dijaki in študenti, ki so na počitniškem delu na Občini Prebold. Ta je tudi letos omogočila zaposlitev na raznih delih in projektih v občini kar 85 dijakom in študentom.	DN
20
I NASVETI
NOVI TEDNIK
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
ROŽICE IN CAJCKI
Ščitnica in srce
Vprašanje: Imam nodoz-no golšo, pa mi zdravnik ne predpiše zdravil niti me ne pošlje na operacijo, saj naj bi ščitnica delovala normalno. Zakaj me sedaj, ko ne jemljem zdravil, duši pri hoji?
Odgovor: Ščitnica je majhna žleza, ki je metulja-sto oblikovana in se nahaja na vratu med Adamovim jabolkom in prijemališčema ključnice nad grodnico. Normalno velika žleza se težko otipa, pomembno pa je, da vemo, da kot druge žleze v telesu tvori hormone, ki jih oddaja v krvni obtok. Ščit-nični hormoni so pomembni za normalno delovanje celic srca, možganov, mišic, za presnov maščob in tvorbo tudi drugih hormonov. Ščitnica sprošča v organizem hormon tiroksin. Glede na število atomov joda, ki jih vsebuje, ločimo dva ščitnična hormona. Označujemo ju s kraticami T4 in T3. Hormon ščitnice vpliva na delovanje srca, na črevesje, ima vpliv na moč mišic, presnovo maščob, rast las, razpoloženje _
Preveč ali premalo?
Poznamo več bolezni, ki jih lahko povzroči okvara ali nepravilno delovanje ščitnice. Pogosta so vnetja, ki so lahko aseptična in so posle-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
dica velikih naporov, takšno vnetje lahko preide v kronično obliko in takšna vnetja so pogosto posledica avtoi-mune reakcije. Najprej je lahko ščitnica premalo aktivna, drugič pa deluje premočno in sprošča preveč hormonov. Sproščanje hormonov v kri je lahko oteženo in v foliklih se nabira tekočina in žleza se poveča. Takrat govorimo o golši. Hi-potireoza se javlja pri približno 5 odstotkih populacije, je pa bolj pogosta pri ženah in starejših.
Že dolgo je poznano, da nekatere snovi zavirajo normalno delovanje ščitnice. To so
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
PRAV(N)I KORAKI
Dedovanje po rejnici
Vprašanje: Ali imajo otroci, ki so bili daljše obdobje (20 let) v rejništvu, po smrti rejnice pravico do dedovanja?
Odgovor: Zakon o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) v 10. členu določa, da dedujejo na podlagi zakona (t.i. zakonito dedovanje) po zapustniku:
-	njegovi potomci,
-	njegovi posvojenci in njihovi potomci,
-	njegov zakonec oz. zunajzakonski partner,
-	njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki,
-	njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
posamezne umetne kemične sestavine, ki se uporabljajo tudi kot zdravila. Z raziskavami so ugotovili, da nekatere vrste zelja, redkvice in še druge rastline vsebujejo veliko snovi, ki zavirajo delovanje ščitnice in povečujejo nastanek golše. Prisotne so predvsem v sveži rastlini, s kuhanjem pa razpadejo. Prisotne so tudi v soji in sojini moki, kjer pa delujejo nekoliko drugače. Tako se priporoča, da se pri pripravi jedi iz soje le-ta termično obdela.
Povečana aktivnost posameznih celic v ščitnici je lahko vzrok, da le-te prerastejo v nekakšen vozel oziroma nodul, kjer se proizvaja več hormona kot v ostali žlezi. Povečana aktivnost se pogosto pojavlja pri ženah po nosečnosti in tudi po kakšnem vnetju. Če se posumi, da ščitnica ne deluje pravilno, se najprej določijo hormoni v krvi. Pri preslabem delovanju žleze so vrednosti T4 in T3 nizke, pri povečani aktivnosti, torej pri hipertireozi, pa povišane. V blagih oblikah so lahko še v normalnih mejah. V teh primerih je najboljša preiskava določitev ti-roksin stimulirajočega hormona TSH, ki nastaja v možganih, pravzaprav v možganskem podvesku (hipofizi) ter deluje kot termostat, ki kon-
trolira delovanje ščitnice. Priporoča pa se tudi ultrazvočni pregled ščitnice in slikanje z radioizotopsko metodo, kjer se prikažejo preveč ali premalo aktivni vozli.
Povezava s srcem
Povečana aktivnost ščitnice je pogosto vzrok za povečano aktivnost srca. Pri hi-pertireozi se pogosto pojavlja naglo in močno razbijanje srca, človek ima stalen občutek, da mu je vroče, močno se znoji, pri naporu, pa mu srce močno razbija. Hormon tiroksin poveča frekvenco in krčljivost srca, s tem pa poveča tudi porabo kisika v srčni mišici. Ob povečani porabi kisika se lahko pojavi tudi tesnoba pri srcu. Pri hipertireozi so za umiritev delovanja srca pogosto uspešna zdravila, ki jim pravimo blokatorji receptorjev beta, ki imajo pomirjujoč učinek tudi na možganske celice, ki so pri hipertireozi vzpodbujene ali celo hiperak-tivne.
Zato vam svetujem, da če se je ob obolenju ščitnice pojavila tudi težava z dihanjem, da se oglasite tudi pri kardiologu, ki bo določil preiskave, stopnjo okvare in obliko okvare srca in vam na osnovi preiskav določil pravo obliko zdravljenja, saj ob številnih drugih možnih vzrokih za oteženo dihanje zdravljenje ni enostavno in zahteva natančne podatke o hormonskem stanju organizma.
- njegovi dedi in babice ter njihovi potomci.
Te osebe dedujejo po dednih redih (t.j. prvi, drugi in tretji dedni red), pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Otroci lahko pridobijo pravico do dedovanja torej samo v primeru posvojitve, ne pa tudi v primeru rejništva. Ne glede na to, kako dolgo je rejništvo trajalo, rejenci po umrli rejnici nimajo pravice do zakonitega dedovanja.
Vsekakor pa lahko rejenec deduje na podlagi oporoke, ki jo je oziroma, če bi jo napravila rejnica in rejencu zapustila vso ali del svojega premoženja.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
www.posta.si
Poštne storitve od 31. julija na vašem domu
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
sporočamo vam, da bosta v okviru projekta uvajanja	;
premičnih pošt po vsejSloveniji 31. julija 2010 pošti 3255 Buče in 3257 Podsreda postali premični pošti.
Vse poštne storitve boste lahko urejali pri vašem	;
pismonoši enako, kot ste jih na dosedanji pošti.
Pismonoša premične pošte 3255 Buče vam bo na voljo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.00 do 14.00 (postanek od 9.30. do 10.00 pred poslopjem KZ Buče), ob sredah od 11.00 do 17.00, (postanek od 15.30 do 16.00 na isti lokaciji) ter ob ' sobotah od 8.00 do 10.00 (postanek od 8.00 do 8.30 na isti lokaciji). Pismonoša pa lahko vsak delovni dan najkasneje do 8.00 zjutraj pokličete na telefonsko številko 031 807 954 in 031 807 956 ter se dogovorite za obisk pri vas doma.
Pismonoša premične pošte 3257 Podsreda vam bo na voljo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.00 do 14.00 (postanek od 9.30. do 10.00 pred stavbo sedanje pošte, Podsreda 37), ob sredah od 11.00 do 17.00, (postanek od 15.30 do 16.00 na isti lokaciji) ter ob sobotah od 8.00 do 10.00 (postanek od 9.30 do 10.00 na isti lokaciji).
Pismonoša pa lahko vsak delovni dan najkasneje do 8.00 zjutraj pokličete na telefonsko številko 031 807 916ter se dogovorite za obisk pri vas doma.
KJ POŠTA SLOVENIJE
novitednik
www.novHednik.com
Črna meta, pomočnica pri zanositvi
Navadna črna meta je, podobno kot sta na primer plah-tica in rman, zaveznica ženskega zdravja, ki stoji ob strani pri večini težav z rodili. Ima ugoden vpliv na maternico, izboljšuje delovanje jajčnikov, ureja menstruacijo, pomagala pa naj bi celo pri težavah z zanositvijo.
Zelišče črne mete (Marru-bium vulgare) nabiramo med julijem in septembrom. V naravi jo najdemo po suhih travnikih, ob poteh, po groblju in na nerodovitnih tleh Primorske in Notranjske. Drugod jo je najbolje gojiti kar na domačem vrtu. Ta trajnica, ki se je najprej pojavila v Južni Evropi, zraste tudi do 60 centimetrov visoko. Njeno steblo pokrivajo volnati laski, listi so jajčaste oblike, po zgornji ploskvi rjavkasti in po spodnji belkasto dlakavi. Imajo nagubano površino, močno izraženo listno mrežo in nazobčan rob, njihov vonj pa spominja na materino dušico. Drobni belkasti cvetovi sestavljajo v zalistjih gosta vretenca. Ko zelišče naberemo, ga posušimo in shranimo za pripravo čajnih napitkov.
Dandanes je med številnimi metami najbolj v čislih poprova meta, medtem ko se črni meti skoraj ne posveča pozornosti. A vedno ni bilo tako. Že antični človek je v njene zdravilne moči zelo zaupal in jo uporabljal kot zdravilo zoper kašelj, pri izkaš-ljevanju, za spodbujanje prebave in izločanje žolča. Ko ni pomagalo nobeno zdravilo več, je stari Grk segel po črni meti. Egipčani so jo čislali kot eno boljših zdravil za dihala.
Črna meta se lahko pohvali z eteričnim oljem, s sapo-nini, čreslovinami, zlasti pa z grenčinami, med njimi še posebej izstopa marrubin. Slednji pospešuje izločanje sluzi iz črevesja, pljuč, jeter, žolča in maternice. Črna meta v prvi vrsti pospešuje delovanje sluznih žlez, lajša izkaš-ljevanje, bronhitis, pospešuje tek in prebavo. Ne pozabimo si z njo pomagati pri vnetjih želodca in črevesja. Dr. Katja Galle - Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem navaja, da pri slabem delovanju jeter in žolčnega mehurja pride hitro do izboljšanja prebavnih motenj. Izpostavi tudi, da črna meta zelo hitro pomaga pri slabokrvnosti, ki nastane zaradi slabega delovanja želodčne sluznice, jeter in kostnega mozga. Pozitiven je tudi njen vpliv na srce in ožilje. Normalizira krvni obtok, znižuje krvni tlak in je v pomoč pri srčnih motnjah živčnega izvora.
V ljudskem zdravilstvu, zlasti v nekaterih bivših jugoslo-
Piše: PAVLA KLINER
vanskih republikah, črno meto pogosto uporabljajo tudi za zdravljenje ženskih bolezni. Slovi zlasti kot pomočnica pri ženski neplodnosti. V obliki čajne kure, ki traja 3 mesece (3-5 skodelic čaja na dan), se priporoča kot pomoč pri zanositvi. Ko ženska zanosi, je treba uživanje čaja iz črne mete prekiniti. Za črno meto na splošno velja, da ugodno deluje na maternico in izboljšuje delovanje jajčnikov. Ženskam, ki imajo neredno menstruacijo, v red spravi menstruacijski ciklus, pomaga pa tudi pri šibki menstruaciji in vrsti drugih ženskih bolezni.
Kako pripravimo čaj? V obliki poparka: 1-2 čajni žlički posušenega zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Na dan pijemo po 3-4 skodelice čaja, najbolje v obliki kure, ker pretiravanje z uživanjem čaja lahko škoduje srcu. Črna meta se zelo dobro meša z drugimi zelišči, kot so poprova meta, melisa, dobra misel, kamilica, bedrenec, baldrijan _
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
INFORMACIJE
.anKa nrana
z visokimi temperaturami pada volja do kuhanja in sukanja med lonci. Osvežitev je zato potrebna tudi pri hrani in tako pridemo do idealne kombinacije - solate. Gre za vitamine, lahko hrano in enostavno pripravo. Osnova je solata po želji, dodamo še kis, olje in malo soli. Z dodatki je lahko solata hitro samostojen obrok in to z malo truda. Seveda s tem pridejo kakšne dodatne kalorije, a le, če uporabimo prebogat smetanov ali majonezni preliv. Da ne boste mešali kot posebnega dodatka samo rukole, ne pozabite na listje redkvice in tudi kapucinke gredo v solato, ne le v balkonska korita. Morda vas premami katera od solat iz sredine oddaje Kuhajmo skupaj. Dober tek!
Solata s stročjim fižolom
(poslušalka Marica) Sestavine: stročji fižol, čebula, paradižnik, paprika, posebna klobasa, česen, olje, kis, sol, poper. Priprava: Sestavine vzamemo po okusu, največ naj bo stročjega fižola. Tega najprej skuhamo in pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu dodamo narezane ostale sestavine in zmešamo. Lahko kombiniramo paprike različnih barv, da je solata še bolj privlačna.
Solata s kus kusom (poslušalka Matilda) Sestavine: kus kus, šalotka ali čebula, paprika, sveže kumare, olivno olje, limonin sok.
Priprava: Kus kus namočimo, da se napne. Na poljubne koščke narežemo
ostale sestavine in zmešamo. Začinimo z olivnim oljem in limoninim sokom ali jabolčnim kisom. Solata naj pred postrežbo počiva 2-3 ure v hladilniku.
Endivija s skuto
(poslušalka Dragica) Sestavine: 400 g endivije, 100 g skute, 2 žlici olja, 4 žlice majoneze, šopek drobn-jaka ali sesekljana čebula, 3 stroki česna, S 1 žlica gorčice, sol, poper, žlica mleka, ' sok 1 limone, kis po okusu. Priprava: Endivijo narežemo na rezance, majonezo razredčimo z mlekom in limoninim sokom, skuto pretlačimo. Vse sestavine za solato dobro premešamo, popravimo s soljo in poprom in ponudimo s kruhom kot samostojen obrok.
NL
Male skrivnosti velikih kuharjev še naprej razkrivamo ob sredah v oddaji Kuhajmo skupaj. Kuharske bukve s preizkušenimi recepti pa vas čakajo na oglasnem oddelku NT&RC. Želite še več? Sodelujte v akciji uredništva Novega tednika in Radia Celje, ki se imenuje Vedno kaj (za)kuham. Ni pomembno, če znate samo odpreti konzervo ali kuhate a la carte. Kar šteje, je volja do druženja ob dobri hrani in obloženi mizi. Kuharice, kuharji in dobrojedci, vabljeni, da izpolnite kupon in morda izžrebamo prav vas za naše naslednje druženje.
MIRAN
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
scemiran.si


GOsfšče^-^P^^enoa/š^
" Bohorč " ^
DOMAČA KUHIMJA, «AilCE, POS, KOSIIA, ALA CARD, CEttRJNG; Spujttiamo naročila la Tg<|c zak^učc« (faijžbc Bohmi Aitaijan DuSana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel,:	(0)3 746 14 30. Mobile: ++386 (0>41 666 7S6
ifKÄ
'V	Pristova 11,3204 Dobrna
tel: 03/781 81 SO, fax: 03/781 81 SI e-maü: gostUna.koren@gmail.com internet: www.gostilnakoren.si
VINOGRADI
HORVAT
www. vino-horvat. eu
/Am/i/zta
Trubarjevo nabrežje 31 —PlZZPßü 4 3270 Laško V e-mail: denis.bezgovsek@siol.iiet; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
GOSTILNICA
I
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
_Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.si


Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KOMISIONAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V SKIADIŠČU, KOMISIONIRANJE BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.7.2010; SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA
DELAVEC BREZ POKLICA
ZIDAR, TESAR, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; VSA GRADBENA DELA, ZIDANJE, OMETAVANJE, KOPANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.8.2010; OK GRADNJE, GRADBENIŠTVO, D.O.O., STARA CESTA 2, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PRIPRAVA TISKA - M/Ž; PRIPRAVA TISKA-IZDELOVANJE FILMOV ZA SITOTISK, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; SITO-TISK-REKLAMNI NAPISI SREČKO MASTNAK S.P., KOŠNICA PRI CELJU 24, 3000 CELJE
DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DISPONIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; LKV MARJAN, PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., IVENCA 3, 3212 VOJNIK SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO CANKARJEVA 1, CELJE
-	M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.8.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.R, ZAGATA 4, 3000 CELJE
KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 5.8.2010; GOSTINSTVO LUKA ZALOŽNIK S.P., CESTA
V	LAŠKO 26, 3000 CELJE
KUHAR - PIZZO PEK - M/Ž; PEKA PIZZ IN KUHANJE DNEVNIH MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; KURIRSKE STORITVE SAŠKA HRUŠOVAR S.P., ŠKOFJA VAS 5, 3211 ŠKOFJA VAS
PEK
PEK - M/Ž; PEKA VSEH VRST PEKOVSKIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.8.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; DELO CVETLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; TERRAPLANT SVETOVANJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠJE NAD SEVNICO 23, 8290 SEVNICA POSLOVODJA -CVETLIČAR - M/Ž; DELO CVETLIČARJA-PO-SLOVODJE, NEDOLOČEN ČAS, 29.7.2010; TERRAPLANT SVETOVANJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠJE NAD SEVNICO 23, 8290 SEVNICA PRODAJALEC
ZASTOPNIK - M/Ž; ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KUPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODUKTIH PODJETJA: PIRS, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJU CELJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 29.7.2010; SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBUCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALOŽNIŠTVO, STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA
PRODAJALEC-TRGOVEC - M/Ž; PRODAJA TEKSTILA, DELO NA BLAGAJNI IN SKLADIŠČU, UREJANJE IZLOŽB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010; M POINT MEDNARODNA TRGOVINA D.O.O. DOMŽALE LJUBLJANSKA 82, LJUBLJANSKA CESTA 82, 1230 DOMŽALE OBRATOVNI ELEKTRIKAR OBRATOVNI ELEKTRIKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE ELEK-TRO VZDRŽEVALNIH DEL OPREME, STROJEV, REMONTI IN DRUGA PODOBNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE ELEKTROTEHNIK
VODJA ELEKTRO ODDELKA MALIH HIDROELEKTRARN
-	M/Ž; IZDELAVA ELEKTRO DOKUMENTACIJE, PROGRAMIRANJE KRMILNIKOVELEKTRO NABAVA,, VEZAVA ELE-KTROOMAR IN KABLIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2010; TPS-TURBINE, DRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.O.O., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE STROJNI TEHNIK
SKLADIŠČNIK - SKLADIŠČNI MANIPULANT V CELJSKI REGIJI - M/Ž; SPREJEM IN IZDAJA BLAGA, UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM, KOMISIONIRANJE BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.7.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA BRUSILEC - M/Ž; OSTRENJE NOŽEV V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.8.2010; GRAFIČNA REZILNA ORODJA FELIX D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE TEHNIK V PROIZVODNJI / MONTAŽI - M/Ž; IZDELAVA DELAVNIŠKO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, VODENJE EVIDENC, KOORDINIRANJE IN SODELOVANJE PRI DELU
V	PROIZVODNJI IN MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; LENKS, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE SREDNJA MEDICINSKA SESTRA / SREDNJI ZDRAVSTVENIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; ZDRAVSTVENA NEGA, OSKRBA UPORABNIKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.7.2010; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK VARUH I - M/Ž; IZVAJANJE VARSTVA, POMOČ PRI DELU IN NEGI VAROVANCEV, POMOČ PRI KOMUNIKACIJI, OHRANJANJE SPOSOBNOSTI IN SPRETNOSTI VAROVANCEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010; CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2, 3000 CELJE BOLNIČAR
OSKRBOVALEC I. - M/Ž; GOSPODINJSKA POMOČ UPORABNIKOM, POMOČ PRI VZDRŽEVANJU OSEBNE HIGIENE, POMOČ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010, CENTER ZA VARSTVO IN DELO GOLOVEC, NA GOLOVCU 2, 3000 CELJE DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V ZD CELJE, DE ZOBOZDRAVSTVO - ZOBOZDRAVSTVENI PREVENTIVI -M/Ž; DELO DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE V ZOBOZDRAVSTVENI PREVENTIVI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
MLADI RAZISKOVALEC IZ GOSPODARSTVA - M/Ž; RAZISKAVE NOVIH MATERIALOV IN PROCESNIH TEHNIK, DOLOČEN ČAS, 42 MESECEV, 13.8.2010; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE/ ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIJATU(E017001) - M/Ž; ZDRAVLJENJE POD NADZOROM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; MEGA TLAK, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU D.O.O., TRUBARJEVO NASELJE 6, 3272 RIMSKE TOPLICE LESAR
MIZAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN NASTAVLJANJE LE-SNOOBDELOVALNIH STROJEV ZA DELO., ZAHTEVNA DELA PRI OBDELAVI LESA, DELO PO NAROČILU NADREJENIH. SESTAVLJANJE IN IZDELOVANJE POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
"POMOČ V MARKETINGU - M/Ž; PRIPRAVA PRODAJNIH BESEDIL ZA SPLETNO MESTO (OPISI POHIŠTVENIH PRO-
(OPISI ŽEVA
GRAMOV), PRIPRAVA IZOBRAŽEVALNIH IN PROMOCIJSKIH ČLANKOV ZA POSPEŠEVANJE PRODAJE POHIŠTVA (NOTRANJA OPREMA, LES, SODOBNO BIVANJE ITD.) OBJAVA VSEBIN NA SPLETNEM MESTU, PRIPRAVA PRODAJNIH PISEM ZA TRŽENJE Z E-POŠTO, PRODUKCIJA E-POŠTNIH SPOROČIL (KANDIDAT BO PREJEL USTREZNO IZOBRAŽEVANJE), PRIPRAVA PRODAJNIH PISEM ZA DIREKTNO POŠTO, UREJANJE GOOGLE ADWORDS OGLASNIH KAMPANJ (KANDIDAT BO PREJEL USTREZNO IZOBRAŽEVANJE), PRIPRAVA TRŽENJSKIH IN PRODAJNIH POROČIL"; NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) TEHNOLOG BRIZGANJA - M/Ž; PRIPRAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, NASTAVITVE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, ZNANJE NA PODROČJU PREDELAVE PLASTIČ. MAS, POZNAVANJE MATERIALOV ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS ..., NEDOLOČEN ČAS, 4.8.2010; SECA PLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., PODŠMIHEL 1, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
RAZREZ MATERIALA IN TERMIČNA OBDELAVA - M/Ž; RAZREZ JEKLA V PALICAH IN V KOLOBARJIH, ZLAGANJE NAREZKOV, NORMALIZACIJA ODKOVKOV, KALJENJE PROIZVODOV, IZOTERMALNO ŽARJENJE PROIZVODOV, PESKANJE PROIZVODOV, FEROFLUKSANJE PROIZVODOV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KUHAR
KUHARICA - M/Ž; PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI, ČIŠČENJE PRIBORA, KUHINJE IN JEDILNICE, PRANJE IN LIKANJE PERILA, OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI, DOLOČEN ČAS 31.10.2010, 31.7.2010; SWATYCOMET, UMETNI BRUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60, 2000 MARIBOR
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PODBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.7.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR DELAVEC BREZ POKLICA GRADBENI DELAVEC - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2010; ZIDOPROF, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA DUŠANA KVEDRA 20, 3230 ŠENTJUR
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; VSA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.8.2010; STORITVE IN PREVOZI IGOR BOŽIČ, S.P., VRBNO 62, 3230 ŠENTJUR TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2010; ZIDOPROF, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O.,, ULICA DUŠANA KVEDRA 20, 3230 ŠENTJUR SNAŽILKA
SNAŽILKA - M/Ž; ČIŠČENJE ŠOLE IN OKOLICE 1/2 V LOKI PRI ŽUSMU IN 1/2 NA PREVORJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; OSNOVNA ŠOLA SLIVNICA PRI CELJU, GORICA PRI SLIVNICI 61, 3263 GORICA PRI SLIVNICI SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODJA EKIPE PODBOJEV, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z IZPITOM ZA AVTODVIGALO - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN
VODENJE DELA DELAVCEV, UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN AVTODVIGALA ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 7.8.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR TRAKTORIST - M^Ž; OPRAVLJA KMETIJSKA DELA S TRAKTORJEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2010; MEJA KMETIJSKO PODJETJE ŠENTJUR, D.D., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3, 3230 ŠENTJUR INŽENIR RUDARSTVA
VODJA PROJEKTA HDD - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU, USKLAJEVANJE DELA Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
TEHNOLOG-VODJA RAZVOJA - M/Ž; DOLOČANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV IN NORMATIVOV. PREDLAGANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, PRIPRAVA ORGANIZACIJSKIH PREDPISOV IN NAVODIL ZA DELO ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
VODJA PROJEKTA PERFORATOR - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU, USKLAJEVANJE DELA NA GRADBIŠČU Z INVESTITORJI, NADZORNIMI ORGANI IN DRUGIMI IZVAJALCI. SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.8.2010; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR PROFESOR SLOVENŠČINE UČITELJ SLOVENŠINE IN ANGLEŠČINE - M/Ž; POUČEVANJE SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2010; OSNOVNA ŠOLA SLIVNICA PRI CELJU, GORICA PRI SLIVNICI 61, 3263 GORICA PRI SLIVNICI DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE ALI SPLOŠNE MEDICINE V ZP PLANINA - M/Ž; ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI ZP PLANINA IN DEŽURNA SLUŽBA, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2010; POSEKI TRAS POD DALJNOVODI, ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV, BAR MAJA, VALERIJA POLA-JŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPLAT SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA CEVAR - M/Ž; MONTAŽA - OBVEZNO ZNANJE IZOMETRIJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.8.2010; INGRA HI, TRGOVINA, STORITVE, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CELJSKA CESTA 34 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKARICA/NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V LOKALU IN NA TERASI, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; GOSTINSTVO, MAJA VODOVNIK S.P., POLJSKA CESTA 7, 2204 MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - M/Ž; PLESKANJE, FASADERSTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.7.2010; KRKLEC GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., SOTELSKA CESTA 34, 3250 ROGAŠKA SLATINA
LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; DELO Z OTROCI Z GOVORNO JEZIKOVNIMI MOTNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ZIDAR, TESAR, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, POMOŽNA GRADBENA DELA ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2010; GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210 SLOVENSKE KONJICE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; GOSTILNA OSTROVRŠNIK, JOŽEFA OSTROVRŠNIK, S.P., PARTIZANSKA CESTA 52, 3320 VELENJE
KROVEC KLEPAR - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL, HIDROIZOLACIJ, TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 28.7.2010; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
NATAKAR - M/Ž; TOČENJE PIJAČ, STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.8.2010; MEDIOR GRUP, DRUŽBA ZA GOSTINSTVO, TRGOVINO IN TRŽENJE D.O.O., FOCHEVA ULICA 24, 2000 MARIBOR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU GRADBENIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; TOPZID, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TOPOLŠICA 114 B, 3326 TOPOLŠICA BETONER
ZIDAR TESAR - M/Ž; ZIDANJE, BETONIRANJE, POSTAVLJANJE GRADBENIH ODROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.7.2010; ZEMELJSKA DELA IN GRADBENE STORITVE MARIO LIPNIKAR S.P., PLEŠIVEC 41, 3325 ŠOŠTANJ ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH IN GRADBENIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; TOPZID, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TOPOLŠICA 114 B, 3326 TOPOLŠICA
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; ZIDA POSAMEZNE ELEMENTE ZGRADBE, POVEZUJE LE-TE V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO. IZDELUJE, SESTAVLJA, MONTIRA, DEMONTIRA, POSTAVLJA, PODPIRA ALI FIKSIRA KONSTRUKCIJE, FASADNE ALI LOVILNE ODRE IZVAJALEC/IZVAJALKA ZIDANJA IN OMETAVANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; ASENTA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., LOKOVICA 15 D, 3325 ŠOŠTANJ TESAR
TESAR - M/Ž; OPRAVLJANJE TESARSKIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; TOPZID, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TOPOLŠICA 114 B, 3326 TOPOLŠICA ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE ŽELEZOKRIVSKIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; TOPZID, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TOPOLŠICA 114 B, 3326 TOPOLŠICA
KUHAR
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA SESTAVIN ZA PICO IN PEKA PIC (KRUŠNA PEČ). PRIPRAVI SESTAVINE IN PRIPRAVLJA JEDI PO NAROČILU (JEDILNI LIST). DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; PIZZERIJA PICADILLY IN SESTAVLJANJE DIŠAVNIKOV, ANA ANDERLIČ S.P., STARI TRG 35, 3320 VELENJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.8.2010; STANISLAVA ŠIMIC S.P.; FRIZER ŠIMIC STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA 2 A, 3320 VELENJE
FRIZER - M/Ž; FRIZER V MOŠKEM, ŽENSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.8.2010; STANISLAVA ŠIMIC S.P.; FRIZER ŠIMIC STANISLAVA S.P., KOPALIŠKA CESTA
2 A, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINSTALATER - M/Ž; ELEKTROINSTALACIJA NA POSLOVNIH OBJEKTIH IN STANOVANJSKIH HIŠAH - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.7.2010; ELTEH 2000 STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ŠMARTNO OB PAKI 84 C, 3327 ŠMARTNO OB PAKI STROJNI TEHNIK
REFERENT IN TEHNIČNI PREGLEDNIK - KONTROLOR - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL DO 3.5T IN HOMOLOGACIJA VOZIL. NEDOLOČEN ČAS, 12.8.2010; A.M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O., NIZKA 21, 3332 REČICA OB SAVINJI EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽENJE PAKIRANE ZELENJAVE NA TERENU PO SLOVENIJI (GOSTINSKI LOKALI, TRGOVINE ...). OBČASNA LOKALNA DOSTAVA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.8.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE KOMERCIALIST (VSŠ)
KOMERCIALIST - M/Ž; IZVAJANJE DEL V NAROČNIŠKO SVETOVALNEM CENTRU, KONTAKTIRANJE S KUPCI, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 28.7.2010; ERA GOOD TRGOVINA, STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE
UE
ŽALEC
KOČEVAR IN SINOVI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 65 D, 3313 POLZELA ELEKTRIKAR ENERGETIK SERVISER - MONTER TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH - M/Ž; MONTAŽA, SERVISIRANJE TOPLOTNIH IN HLADILNIH ČRPALK, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA - M/Ž; DELO NA PODROČJU RAZVOJA IZDELKOV TER UVAJANJE NOVOSTI V PROIZVODNJO, PRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER IZVEDBA CERTIFICIRANJA TER STANDARDIZACIJE, PROIZVODOV, NAČRTOVANJE IN SKRB ZA NEMOTEN POTEK PROIZVODNJE, ŠOLANJE SERVISERJEV, IZVAJANJE ZAGONOV OPREME TER POUČITVE UPORABNIKOV, ISKANJE POTENCIALNIH NOVIH DOBAVITELJEV ZA DOSEGO BOLJŠE KAKOVOSTI IN ZMANJŠANJE STROŠKOV PROIZVODNJE, VODENJE IN RAZPOREJANJE SODELAVCEV, SODELOVANJE Z IZVAJALCI DEL, ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI, TER STRANKAMI, POROČANJE DELODAJALCU O REALIZACIJI ZASTAVLJENIH CILJEV; NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2010; TER-
MO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRZLOŽITVE ODLOČITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI. NEDOLOČEN ČAS, 31.7.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V ŽALCU, LEVSTIKOVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
SVETOVALEC V PRAVOSODJU - SODNIŠKI POMOČNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL V POSTOPKIH PRI PRAVOSODNIH ORGANIH, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH STROKOVNIH DEL SKLADNO S PREDPISI, KI UREJAJO POSTOPEK NA POSAMEZNEM PODROČJU, IN MATERIALNIMI PREDPISI, VODENJE IN USKLAJEVANJE DELA NA PODROČJU EVIDENC IN PRIPRAVA INFORMACIJ, STATISTIČNIH IN DRUGIH POROČIL. DOLOČEN ČAS,, 31.7.2010; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU; OKRAJNO SODIŠČE V ŽALCU, LEVSTIKOVA ULICA 14, 3310 ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
IZOLATER - M/Ž; IZOLATERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD VARILEC PVC MATERIALA - M/Ž; VARILEC, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; SI MM GRAD, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., TRG 7, 3312 PREBOLD POMOČNIK MONTERJA - M/Ž; POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC
MONTER SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV - M/Ž; IZDELAVA PREGRADNIH STEN, STROPOV, RAZLIČNE MONTAŽE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.7.2010; GRADBENI INŽENIRING VRSTOVŠEK, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JURČIČEVA ULICA 7, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI IN BIVŠI JUG., NAKLADANJE, RAZKLADANJE, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; ARMIRANJE TER OSTALA ŽELEZO-KRIVSKA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž; OPAŽANJE, TESARSKA DELA TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIC S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIC S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC GRADBENI DELAVEC
GRADBENI DELAVEC - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, ČIŠČENJE TER OSTALA GRADBENA DELA PO POTREBI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNI-ŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIC S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.7.2010; GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG 15, 3310 ŽALEC AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC AVTOLIČAR
AVTOLIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO OD PRIPRAVE DO LAKIRANJA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC IZDELOVALEC OBUTVE VODJA ČEVLJARSKE DELAVNICE - M/Ž; PODJETJE A.VIRYENT D.O.O., KI IZDELUJE LUKSUZNE UNIKATNE ČEVLJE, IŠČE VODJO ČEVLJARSKE DELAVNICE. VAŠE DELO BO V VEČJI MERI NADZOR NAD DELOVANJEM ČEVLJARSKE DELAVNICE, MODELIRANJE OBUTVE, IZDELAVA PROTOTIPOV, POMOČ PRI IZDELAVI SPODNJIH DELOV OBUTVE, NABAVA MATERIALOV (SLO IN TUJINA) ... PRIČAKUJEMO ZNANJE MODELIRANJA OBUTVE, IZDELAVE ZGORNJIH DELOV OBUTVE, IZDELAVE SPODNJIH DELOV OBUTVE ..., NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2010; A.VIRYENT, UNIKATNO OBLIKOVANJE ČEVLJEV, D.O.O., VRANSKO 131, 3305 VRANSKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNEM TRANSPORTU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.8.2010; TRANSPORT IRSA, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., SV. LOVRENC 53, 3312 PREBOLD PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.7.2010; PIZZERIJA ZANZIBAR, CATERING, LIDIJA REPAS, S.P., KALE 2, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
KUHAR
KUHAR-PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA JEDI IN PEKA PIC., NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2010; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2010; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMSKI TEHNIK
ADMINISTRATIVNA DELA - M/Ž; DELO V PISARNI, POMOČ PRI RAČUNOVODSKIH DELIH, ARHIVIRANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2010; VIGITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC
KNJIGOVODJA, BLAGAJNA, TAJNIŠTVO - M/Ž; ADMINISTRATIVNA, KNJIGOVODSKA, BLAGAJNIŠKA IN TAJNIŠKA OPRAVILA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.7.2010; HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE Z.O.O. GOTO-VLJE, GOTOVLJE 71, 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK
KLJUČAVNIČAR VARILEC - M/Ž; VARJENJE TIG TAG, KLJUČAVNIČARSKA DELA IN OSTALA DELA PO POTREBI (MONTAŽNA DELA), DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.8.2010;
VODNIK
TOREK, 27. 7.
9.00 do 11.00 Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec Počitniške ustvarjalne otroške delavnice
9.00 do 18.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca
10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku
kiparimo
10.00 do 12.00 Mestno otroško
igrišče Velenje_
Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustvarjalni počitniški dopoldnevi za otroke
19.00 Literarna kavarna pred
Kulturnico_
Beremo z Ladom Plan-kom
20.30 Dvorec Novo Celje Auser Musici, Italija
koncert v okviru Festivala Seviqc Brežice
SREDA, 28. 7.
9.00 do 18.00 Vila Mojca
Velenje_
Poletne počitnice v Vili Mojca
10.00 do 12.00 Knjižnica
Velenje_
Igralne urice
10.00 do 12.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustvarjalni počitniški dopoldnevi za otroke
19.00 Kavarna Lucifer Velenje Poletni večeri ob zvokih klavirja
ČETRTEK, 29. 7.
9.00 do 11.00 Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Žalec Počitniške ustvarjalne otroške delavnice
9.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Poletne počitnice v Vili Mojca
10.00 do 12.00 Mestno otroško igrišče Velenje Poletne počitnice na otroškem igrišču
zabavno-ustvarjalni počitniški dopoldnevi za otroke
20.30 Travnik pred Domom
kulture Velenje_
Druyd (Hrvaška)
koncert
21.00 Kavarna Lucifer Velenje Poletna branja pri Luci-ferju
www.noifileilnik.coin
KINO
Spored od 27. 7 - 28. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Shrek za vedno - družinska animirana pustolov. 3D 16.15, 18.40
Seks v mestu 2 - romantična komedija 18.00
Mrk - domišljijski romantični triler 15.50, 18.25, 20.55 Zgodba o Johnu Lennonu -
biografska glasbena drama 16.00
Pisma Juliji - romantična drama
16.35, 18.55, 21.15
Predatorji - znanstveno -
fantazijska akcija
17.00, 19.20, 21.40
Mora v ulici Brestov - grozljivka
21.20
Odrasli - komedija
16.50, 19.00, 21.10
Ulični ples - glasbeni ples 3D
16.10, 18.20, 20.30
Kot noč in dan - akcija komedija
(20.00 sreda)
Izvor - misteriozni znanstveno -fantastični triler 17.40, 20.40
21.00
SREDA in ČETRTEK Antikrist - drama
TOREK, 27. 7.
10.00 in 16.00 Mestna plaža Zen tarot paviljon
pogled z mojstrskimi ta-rot kartami v vašo prihodnost
18.00 Mestni park
Joga v parku
20.00 Stari grad Celje
Brencl banda
koncert; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
SREDA, 28. 7.
10.00 Osrednja knjižnica Celje
Počitnice pri Mišku Knjižku
ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje
ČETRTEK, 29. 7.
18.00 Mestna plaža
Škrat na Mestni plaži
ustvarjalna delavnica; v primeru slabega vremena v gostilnici Špital
21.00 Stari grad Celje
Od tišine do glasbe
večer komedije; nastopa Jure Ivanušič; v primeru slabega vremena v Celjskem domu

NOV^ ITEDN^K
ALI OGLASI - INFORMACIJE
23
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
Oglasni oddelek NT&RC bo v času od 19. 7. do 31. 8. 2010 od ponedeljka do petka odprt od 7.30 do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
POSOJILA ZA ZAPOSLENE
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki).
I n rO-KM D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
STANOVANJSKO hišo v Grižah oddamo v najem. Telefon 051 233-201. 3i64
EZÄsa
i J
mm:
VOZILA
PRVDAM
DIESEL motor, letnik 1995, novejši tip, prodam. Telefon 041 785-207.
3133
PRVDAM
TRISOBNO stanovanje, opremljeno, v 1. nadstropju, velikost 64,25 m2, možnost odkupa tudi garaže, Šentjur, prodam. Telefon 051 377-169. 2986 CELJE, center. Stanovanje, 40 m2, popolnoma opremljeno, v Prešernovi 2, vpisano v zemljiško knjigo, prodam, oddam. Informacije 041 698-116. Če ne odgovorim na klic, vas pokličem nazaj. 3i63
VDDAM
PRVDAM
STANOVANJSKO hišo, primerno za večje družine ali dve, prodamo v kraju Studence pri Žalcu. Nudimo možnost obročnega plačila, pomoč pri financiranju. Hiša je v celoti opremljena in vseljiva, oddaljena od AC Arja vas 4 km oz. 5 minut. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave in je pravi raj za počitek. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
PONIKVA. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2, cena 28.000 EUR. Telefon 041 652-194.	3099
BIVALNI vikend, z zemljiščem, približno 1 ha, Nasad: vinograd, sadovnjak, lokacija Dramlje-Sv. Uršula, prodam. Telefon 041 917-964, (03) 5798-427. 3i3i ZAZIDALNO parcelo, na Planini pri Sevnici, lahko tudi tujcem, prodamo. Telefon 031 513-770.	Ž
GRADBENI MATERIAL
PRVDAM
KUPTM
VIKEND ali zidanico, do 40.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673.
2972
VDDAM
MANJŠO stanovanjsko hišo, primerno za 2 osebi, lokacija Proseniško, 5 km iz Celja, stanovanje je opremljeno, oddam. Telefon 041 612-477.
3129
Pojdem, ko pride
moj čas. Pojdem na rosne
poljane, kjer najdem vse
zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj.
(Tone Kuntner)
Za vedno nas je zapustil dragi mož, ati in brat
MARJAN VERŠIČ
upokojeni pilot JNA
Na njegovo zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v torek, 27. julija 2010, ob 17. uri na pokopališču v Jurkloštru.
Na dan pogreba bo od 9. ure ležal v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči vsi njegovi
3166
Močnejša kakor smrt je ljubezen!
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre in tete
BERNARDE NUNČIČ
s Celjske ceste v Šmarju pri Jelšah (29. 3. 1966 - 17. 7. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala župnikoma Marku Veršiču in Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Gekott. Hvala tudi podjetju Klasje iz Celja in Banki Celje. Vsem in vsakemu posebej, ki ste Bernardo pospremili na njeno prezgodnjo zadnjo pot, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: mož Franček s hčerko Janjo in sinom Blažem, sestra Emica z družino, brat Marko z družino in ostalo sorodstvo
3155
OPREMLJENO stanovanje v Celju oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329-450.	3121
V	ROGAŠKI Slatini, v privatni hiši, oddam enosobno stanovanje, v pritličju, opremljeno, poseben vhod, vseljivo takoj. Oddam posebej še eno sobo. Telefon 031 470-979.	927
V	PIRANU, zraven Punte, oddajam po ugodni ceni popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245-454.	3165
APARTMAJI v Biogradu. Cene po dogovoru. Telefon 00385 98621-048. p
PRVDAM
I
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
BUKOVA drva, razžagana na kratko ali metrska, s prevozom, ugodno prodam. Telefon 031 776-591.	2685
DRVA, mešana, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
SUHA bukova in hrastova drva prodam. Telefon 031 832-361.	3146
KUPTM
VSE vrste krav in telic za zakol odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 396
KRAVO ali telico za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 031 743-351. š 435
MNOJAM
PONI kobilo menjam za živino. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. l 292
Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jili bomo v novi rubriki imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven laliko priložite tudi fotografijo.
JABOLČNIK iz kmečkih sort jabolk prodam. Telefon 051 362-145. 3156
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031505 495,090 62 86 (i,99EUR/niin)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
PŠENICO žitarico, pridelano na ekološki način, prodam. Telefon 031 555-335.
3157
DVA bika limuzin in teličko cha, 230 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 580-194, po 16. uri. 3137 DVE telici, pasma limuzin, stari 14 mesecev, primerni za »pripust«, 580 EUR/ena, prodam. Telefon (03) 564-8003, zvečer.	3136
PUJSKE, težke od 20 do 30 kg, prodamo.
Telefon 041 996-017.	3135
TELICO simentalko, brejo, prodam. Telefon 051 258-069.	3115
VEČ vrst goveje živine prodam. Telefon 031 803-085.	3134
DOLGODLAKI škotski ovčarji, samčki, stari 2 meseca, cepljeni, prodam. Cena 300 EUR. Telefon 041 712-044. 3140 KRAVO simentalko s tretjim teletom in bikca, starega 5 tednov, prodam. Telefon 031 221-243.	3148
m
IŠČEM žensko za prijateljstvo ali kaj več. Telefon 041 264-841.
KROVSKA, tesarska in manjša gradbena dela izvajamo. Albin Kus, s. p., Čufarje-va 8, Vojnik, telefon 041 684-292, (03) 781-2673.
3147
3117
REDNO zaposlimo fasaderje in slikopleskar-je. M3Grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.
3162

z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI
vsaj 3 leta. Informacije na tel. 041 986-949 ali 041 645-319
Vulkanizerstvo in avtooptika Ivan Ribič, s.p., _Ivenca 24, Vojnik._
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike in mehanike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970. n IZDELAVA demit fasad (pooblaščen Tim Laško), pleskarska in keramičarska dela. Kakovostno in po konkurenčnih cenah. Dolgoletne izkušnje. Lubo Sikošek, s. p., Cesta na grad 15, 3000 Celje, telefon 051 633-267. 3138 3139
wiiiiiiii.railiocelje.coni
H!TRO NAROČITE
NOVI HDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej'; ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1	MniW 201 o CJjTTTni
j-A J prilogoTV-OKNO! ^ ^ ^^ ^
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosli iz sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Naprsldicno naročam Novi tadnilc za najmanj 6 mesecov
pndpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Zalikini oleandri
Čeprav je oleander sredozemska rastlina, se je dobro privadila tudi celinskega podnebja in zelo dobro uspeva tudi na našem področju.
V neposredni bližini prevorske cerkve sv. Ane, katere god bodo Prevorjani počastili ravno zadnjo julijsko nedeljo, se nahaja Vinklerjeva domačija, vsa obdana s številnim cvetjem, zelenjem in grmičevjem. Težko bi izpostavili najlepšo cvetočo rastlino, a vendar v teh dneh ni mogoče spregledati košatih in mogočnih oleandrov. Gospodinja Zalika pove, da jih ima okoli dvajset, pri oskrbi in negovanju, ne le oleandrov, temveč vsega, kar jih obdaja, pa ji pomagajo domala vsi domači.
MAJDA REZEC
Dan poročnih sanj
17. julija sta dahnila usodni »da« Nataša Zakraj-šek in Matjaž Krajnc, oba iz Dobrne.
Na lep sončen dan so v parku na Dobrni nevesto pričakali ženin, priči, družice in »protfirer« ter svatje. Vsa sijoča je stopila mednje in skupaj so se ob zvokih ansambla Odmev podali po parku do šotora. Ob pomoči matičarke Nataše ju je poročil vojniški župan Beno Podergajs. Ob zvokih citer in flavte so njegove besede zvenele prelepo. Ob koncu civilnega obreda jima je nekaj besed namenila tudi varovanka Ina iz CUDV Dobrna, kjer je Nataša zaposlena, varovanec Tine pa jima je izročil darilo. V znak medsebojne ljubezni sta mladoporočenca v zrak spustila golobčka.



V cerkvi Marije Vnebovze-te sta imela še cerkveni obred. Ob zvokih koračnice je Nataša v spremstvu očeta stopila pred oltar. Ob vseh presenečenjih, ki sta jih na ta dan doživela, ju je tukaj čakalo novo. Zapela jima je Klavdija Winder. Prižgala pa sta tudi poročno svečo. Ob izstopu iz cerkve so ju svatje zasuli z rižem in zaželi, da bi se sinu Janu pridružil še kakšen otročiček.
Po končanem obredu ju je čakala bela limuzina, ki ju je iz Dobrne popeljala pod curki gasilcev. Zabava se je nadaljevala v Hotelu Štorman v Celju.
Nataša je vseskozi ponavljala, da je bil to njen najlepši dan in da se je vse izteklo, kot si je želela. Oba sta žarela in videlo se je, da res uživata v vsaki sekundi dneva. Naj njuna sreča traja še mnogo let!
MZ
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
SVETOVALNA
Štorklje na paši
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.

frlMM ^ •
Piuouarne Union ter Nouega tednika inHadia Celje i/sak četrtek