Poitnl urad 9021 Celovec — Vorlagsposlaml 1021 Klagenfurt Uhaja v Celovcu — Erecheinungiorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1.50 lil., mecežna naročnina 5 iilingov P. b. b. Izjava nove vlade v parlamentu Avstrija počastila 25-letnico rojstva republike Ta teden je bil v Avstriji v znamenju važnih notranjepolitičnih dogodkov. Po vsej državi smo v ponedeljek obhajali 25- letnico zopetne vzpostavitve demokratične republike, istega dne se je parlamentu predstavila nova zvezna vlada, katere program je izčrpno nakazal kancler dr. Bruno Kreisky, razprava o vladni izjavi pa je potekala v sredo. Za 25-letnico proglasitve republike so bile na Dunaju in v zveznih deželah številne slavnosti, na katerih so se spomnili tudi žrtev nacističnega nasilja, ki so — kakor je poudaril n. pr. dunajski župan — utrle pot k svobodi. Zvezni prezident, člani zvezne vlade in predstavniki drugih ustanov so položili vence, mladi vojaki pa so ob tej priložnosti prisegli zvestobo republiki Avstriji. danjega volilnega zakona .in zagotovil, da 'bo vlada upoštevala predloge različnih političnih taborov, ker hoče doseči pravilni volilni red. Pri sedanji ureditvi je SIPO' sicer najmočnejša stranka, vendar je v parlamentu ostala v manjšini, medtem ko je OVP leta 1966 oib enakem številu glasov dobila absolutno večino. Praznično vzdušje ob petindvajsetletnici zopetnega rojstva svobodne in demokratične domovine pa je bilo očitno pozabljeno, ko se je nova vlada predstavila v parlamentu s svojim programom. Tudi ob tej priložnosti je namreč OVP povsem jasno pokazala, da se še ni sprijaznila s porazom na volitvah 1. marca, kakor tudi ne more preboleti dejstva, da je Avstrija mimo in brez nje dobila novo vlado. V ponedeljek med vladno izjavo kanclerja Kreiskega in še posebno v sredo v razpravi o tej izjavi je izbruhala iz sebe polno mero žolč-nosti, užaljenega samoljubja in ne-olikanosti, tako da je vzdušje ob začetku nove legislativne dobe vse prej kol obetajoč uvod v uspešno in plodno delo. Višek pa je ta izbruh dosegel v ostrih napadih na najvišjega reprezentanta države — na zveznega prezidenta, pri čemer je OVP imela dobrega sekundanta tudi v F PO. Kancler dr. Kreisky je v svoji vladni izjavi zelo obširno in izčrpno nakaza! probleme, ki jih bo v prihodnje morala reševati nova vlada. Pri tem ni pustil nobenega dvoma — in to mu morajo priznati celo njegovi politični nasprotniki, v kolikor niso povsem zaslepljeni od vzdušja, ki trenutno vlada v OVP — da se njegova vlada povsem zaveda stvarnih možnosti. Zato je pri obrazložitvi načrtov in ciljev nove vlade jasno razlikoval med daljnosežnimi koncepti na eni strani ter konkretnimi ukrepi, ki jih bo mogoče takoj podvzeti, na drugi strani. Predvsem pa je kancler Krei-sky tudi povedal, da se njegova vlada zaveda, da v parlamentu nima večine in si bo morala torej v vsakem posameznem primeru prizadevati za potrebno podporo. V obširni vladni izjavi je govora o raznih reformah, ki jrh bo skušala izvesti nova vlada. To velja za reforme pravnega ustroja, za upravne reforme, za reforme zdravstva, za davčne reforme, za reforme pri državni obrambi itd. Vlada hoče podpirati prizadevanja za nadaljnjo demokratizacijo družbe, doseči hoče dobro sodelovanje med državo, deželami in občinami ter vzpostaviti boljše odnose med oblastmi ■n državljani. Na področju šolstva in vzgoje je kancler Kreisky napovedal dolgoročno načrtovanje, pri ureditvi visokošolskih vprašanj pa zagotovil širše možnosti sodelovanja in soodločanja študentov. Za modernizacijo avstrijskega gospodarstva, ki mora slediti hitrim spremembam gospodarskega in družbenega ustroja, je potreben dolgoročen gospodarsko-politični koncept ob upoštevanju tržno-znan-stvenih načel. Glavni cilji proročun-ske politike so gospodarska rast, socialno pravična razdelitev dohodka ter ohranitev polne zaposlitve in vrednosti šilinga. Na lem področju hoče vlada ugotoviti finančne možnosti ter izdelati večletni finančni načrt in investicijski program. Med svoje najvažnejše naloge šteje vlada izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva v današnji industrijski družbi, cilj njene agrarne politike pa je, gospodarsko, socialno in kulturno raven kmečkega prebivalstva izenačiti z drugimi sloji ter odstraniti vsako zapostavljanje. Delavcem hoče zagotoviti večje možnosti soodločanja, na socialnem področju pa obljublja zvišanje rent in izboljšanje bolniške oskrbe. Na področju zunanje politike je ka".-:!-; Kreisky poudari! vlogo trajne nevtralnosti za zagotovitev neodvisnosti Avstrije, ki hoče sodelovali s članicami Združenih narodov, svoje odnose s sosednimi deželami pa razširiti ne glede na razlike v družbeni ureditvi. Avstrija bo podpirala prizadevanja OZN za ohranitev miru in za dosego razorožitve, blokovsko nevezane dežele severne Evrope, Avstrija in Švica kot nevtralni državi ter neuvrščena Jugoslavija pa igrajo posebno vlogo pri zmanjševanju napetosti v Evropi. Od številnih reform, ki jih je napovedal kancler Kreisky, pa je na prvo mesto postavil reformo se- 3. MAJA V AJDOVŠČINI: PETINDVAJSETLETNICA PRVE SLOVENSKE VLADE V nedeljo bo — kakor smo v našem listu že poročali — v Ajdovščini proslava 25. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade. 9 Ob 9. uri bo v kinodvorani, kjer je pred 25 leti zasedala prva slovenska vlada, slavnostna seja Izvršnega sveta SR Slovenije in Skupščine občine Ajdovščina; govoril bo predsednik Izvršnega sveta Stane Kavčič. # Ob 11. uri bo na Policah v Ajdovščini množično zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik prve slovenske vlade in sedanji podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj; nastopili bodo združeni primorski pevski zbori. © Ob 14.30 uri bo na letališču v Ajdovščini letalski miting, ob 16. uri revija pihalnih orkestrov na grajskem vrtu, od 18. ure dalje pa prosta zabava. Ugotovitve po volitvah Rezultati tako državno- in deželnozborskih kakor tudi občinskih volitev kažejo povsem isto usmerjenost volivcev: usmerjenost k velikim strankam. To niso občutili le komunisti, ki so z malimi izjemami izgubili svoje zadnje postojanke, marveč je morala vzeti na znanje to usmerjenost tudi FPO, ki je prav v zadnjih mesecih pred letošnjimi volitvami doživljala pritok volivcev in je na Koroškem zlasti v letu 1970 pričakovala s svojo nacionalistično propagando še posebne uspehe. Na dvojezičnem ozemlju položaj in razvoj nista bila drugačna. Tu vendar ima ta razvoj še svoje posebno specifično obeležje. Koroški Slovenci nočejo več biti zaprti v getu, nočejo ostati v izolaciji, marveč se želijo vključiti v družbeno življenje v državi, v kateri živijo, in tam soodločati. To dejstvo so nedvoumno potrdile deželnozborske volitve, pri katerih se je pretežna večina naših ljudi odločila za podporo tiste stranke, ki je v svojem odnosu do slovenske narodnostne skupnosti in še posebno s kandidiranjem zavednega člana naše narodnostne skupine na svoji listi dokazala razumevanje za to težnjo koroških Slovencev. Iz tega spoznanja je Zveza slovenskih organizacij že v svojem prvem stališču do občinskih volitev jasno poudarila, da se integracijske težnje in želje po rešitvi iz izolacije tudi pred občino niso zaustavile. Iz tega spoznanja smo zato tudi svarili pred zgolj nacionalnimi listami v občini in svetovali, kjer je to mogoče po dosedanjem zadržanju velikih strank do naših teženj, njihovo podporo, kjer pa to ni mogoče, formiranje takih list, ki bodo prekoračile nacionalno zaprtost in s svojim programom ter po kandidatih nagovorile vse občane. Rezultati občinskih volitev so nam dali prav. Povsod tam namreč, kjer so se naše skupine že doslej znale vključiti v družbeno dogajanje in se povezati pri delu v občini z drugimi strankami in so na ta način vplivno soodločale v občini, povsod tam so tudi pri teh volitvah žele lepe uspehe in napredovale. To ne velja le za Pliberk, Žitaro vas, Škofiče in za široko zasnovano volilno skupnost v Dobrli vasi in zlasti za občinsko listo v Logi vasi; to velja tudi za vse tiste kraje, kjer so v spoznanju integracijskih teženj opustili svoje ozke liste in se odločili za podporo socialistične stranke, kot v Bilčovsu, Svetni vasi, Železni Kapli, na Radišah, v Bek-štanju in v gotovi meri tudi v Globasnici, kjer bodo naši ljudje imeli vsekakor možnost vplivnega soodločanja. Obratno pa moramo ugotoviti občutno nazadovanje posebnih občinskih list povsod tam, kjer ali v svojem dosedanjem delu ali pa pri postavljanju kandidatov m s svojim programom niso uspeli preskočiti začaranega kroga, se izvleči iz izolacije ter s pozitivnim delom in usmerje-vanjem najti povezavo s splošnim družbenim dogajanjem v občini. Tu nočemo navajati krajev niti nočemo dolžiti posamezne mandatarje, ki so brez dvoma osebno želeli le najboljše in se po svojih možnostih trudili in prizadevali; pač pa bo potrebno, da posamezne skupine čimprej spoznajo, da v današnjem času splošne mednarodne kooperacije v občini ne smemo stati ob strani iz zgolj osebnih ali morda tudi nacionalnih oziroma svetovnonazornih vidikov. Da tako gledanje samo škoduje in ga večina ne razume, so v mnogih primerih še prav posebno pokazale zadjne občinske volitve. Kako bi bilo sicer mogoče, da je n. pr. v Selah krščanska lista kljub tako masovni, nerazumljivo izpadljivi propagandi tako nazadovala in da so v Št. Jakobu izgubili kar dva mandata. Ne — stara politika ožine sodobnim človeškim težnjam ne odgovarja več, v današnjem času industrijske družbe je treba razumeti njene širše zahteve in perspektive po kooperaciji in integraciji v skupnih vprašanjih ob istočasnem upoštevanju in spoštovanju nacionalnih in svetovnonazornih svojstvenosti. To je jasen nauk vseh letošnjih volitev, najbolj prepričljiv pa po nedeljskih občinskih volitvah. PREDSEDNIK SZDL VIPOTNIK OB OBLETNICI OF: Osvobodilna fronta je s temelja spremenila in zaobrnila življenjsko pot našega naroda V počastitev obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda so bile v zadnjih dneh v Sloveniji številne slavnosti, na katerih so prvič podelili tudi Priznanja OF. Osrednja slavnost je bila minulo soboto v veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani, kjer so se zbrali predstavniki družbenopolitičnega življenja ter raznih organizacij in ustanov iz vse Slovenije, prav tako pa tudi zastopniki zamejskih Slovencev iz Avstrije in Italije. Predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik je na tej slavnosti izročil Priznanja OF prvim tridesetim odlikovancem, med katerimi jih je 27 iz Slovenije, trije pa so predstavniki zamejskih Slovencev: Karel P r u š n i k - Gašper iz Koroške, dr. Lambert M e r m o 1 j a iz Gorice in Boris R a c e iz Trsta, ki so prejeli odlikovanja v priznanje za njihov doprinos v narodnoosvobodilni borbi ter povojni boj za pravice in enakopravnost Slovencev v Avstriji in Italiji. V slavnostnem govoru je predsednik Vipotnik naglasil pomen Osvobodilne fronte in ugotovil, da je ustanovitev OF dragocena zaradi enotne volje ljudi, izražene prav v Osvobodilni fronti, da z orožjem v roki stro okupatorja; da združijo svoje svobodoljubne moči z močmi ostalih jugoslovanskih narodov in naprednimi močmi na svetu sploh; da si izbojujejo svobodo, uveljavijo svoj pravi ljudski demokratični značaj; da si začrtajo skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi svojo lastno, izvirno pot do socialne osvoboditve. „Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte ni le v nenavadno kratkem času vznikla mogočna vseljud- ska politična tvorba, v njej moramo videti izjemno stvaritev nadvse uspešnega družbenopolitičnega organiziranja. Osvobodilna fronta je s temelja spremenila in zaobrnila življenjsko pot našega naroda. Praznik Osvobodilne fronte je torej spomin na eno najpomembnejših dejanj v dva-najststoletni zgodovini slovenskega naroda, polni nevesele usode in trpljenja, pa tudi neomajnega upa, da svoboda nekoč mora priti. To pa je hkrati tudi spodbuda, da do kraja izpolnimo njeno poslanstvo." K izpolnitvi tega poslanstva — je dejal predsednik Vipotnik — štejemo tudi dolžnost, da ponesemo v prihodnost resnično podobo tega znamenitega obdobja. Nakazal je potrebo po obdelavi dosedanjega gradiva ter objektivni znanstveni obdelavi celovite zgodovine narodnoosvobodilnega boja, v kateri naj bodo jasno prikazane najgloblje gibalne sile napredka, pa tudi sile, ki so se napredku postavile po robu. Poudaril je, da je takšna zgodovina potrebna ne le zaradi tega, ker se nekatere sile zunaj pa tudi doma trdovratno trudijo zmanjšati pomen narodnoosvobodilnega boja, predvsem pa izmaličiti zgodovinska dejstva o dejanskih nosilcih tega boja. Zgodovina narodnoosvobodilnega boja mora biti današnjim in prihodnjim generacijam prikaz enkratnega neponovljivega dejanja, dejanja, v katero je bil vložen maksimalni napor, ki ga nasploh zmore kak narod. „Spoznavati in objektivno vrednotiti lastno preteklost omogoča utiranje pori nadaljnjega razvoja. Spoznavati in objektivno vrednotiti lastno preteklost pa je pomembno tudi zaradi tega, da vzgojimo aktivni odnos današnjega človeka do družbe, ki v njej živi. In v objektivnem poznavanju najnovejše zgodovine se bo pri mladih in prihodnjih generacijah ustvarjal tudi odnos do nje, odnos do pridobitev revolucije, utrjevala se bo volja branim, širiti in dograjevati pozitivne dosežke starejših generacij." Ko je nakazal vlogo in delo nekdanjih aktivistov Osvobodilne fronte, je predsednik Vipotnik spregovoril o današnjih problemih in nalogah, ki jih rešuje naslednica Osvobodilne fronte — Socialistična zveza delovnega ljudstva. Med drugim je naglasil: Učinkovitost Socialistične zveze kot neogibnega faktorja boja za obrambo pridobitev revolucije ter za krepitev ekonomske a/ * vA/nr kulturna IZMENJAVA KOROSKA-SLOVENIJA: Ljubljanska opera v Celovcu Spet nepozabno doživetje za vse obiskovalce Da koroška kuiturna javnost ve, kaj lahko pričakuje od opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, je v nedeljo 26. aprila dokazovala polna hiša, ko je v celovškem Mestnem gledališču gostoval ljubljanski operni ansambel z opero „Pikova dama” Petra lijiča Čajkovskega. Gledalci niso bili razočarani, kajti to, kar so nudili Ljubljančani, je bilo v vsakem pogledu izvrstna interpretacija glasbe Čajkovskega, je bilo prvovrstno demonstriranje slovanske mentalitete in osebne tragike na odru. V celotni igri ni bilo opaziti niti ene slabe točke, tako da bi s pavšalno pohvalo lahko začeli pri dirigentu Bogu Leskovicu in končali pri baletnem ansamblu, da niti ne omenjamo posebej vseh pevskih solistov, ki so bili res edinstveni, naravnost očarljivi. Peter lijič Čajkovski je v svoji operi »Pikova doma" uglasbil tekst svojega mlajšega' 'brata Modesta, kateri je snov povzel po velikem ruskem pesniku Puškinu. Prejšnje leto smo imeli priložnost videti Čajkovskega opero »Jevgeeij Onje-gin”, ki je prav tako nastala po Puškinovi pesnitvi. Lahko rečemo, da je „Pikova dama" bolj dramatična glede na vsebino, prav tako pa tudi glasba te opere vsebuje več kontrastov, je 'bolj barvita kot »Jevgenij Onjegin". Mnoge menjajoče se slike so med seboj bolj povezane, osebe so glasbeno izvrstno izdelane. Glasbo Čajkovskega odlikujejo mogočna melodična iznajdljivost, globoka čustvenost in izrazit temperament. Vendar sta od desetih oper tega velikega ruskega skladatelja ostala splošno znana le ta dva komada, kajti svetovni sloves si je Čajkovski pridobil s svojimi simfonijami, zlasti z zadnjimi tremi, ter s klavirskim kon- certom v b-molu in grandioznim koncertom za violino v D-duru; ne nazadnje pa je Čajkovski dosegel višek svoje glasbene umetnosti v čudovitem baletu »Labodje jezero". Čeprav velja Čajkovski za izrazitega skladatelja, se mu je prvemu posrečilo najti sintezo med rusko glasbeno umetnostjo ter glasbo zahodnoevropskih mojstrov, zlasti Gounoda, Saint-Saensa in Berlioza. Takratna »novoruska šola", ki so jo predstavljali predvsem Balakirov, Borodin, Musorgski in Rimski-Kor-sakov, mu je bila tuja. Prikazati to sintezo med rusko ljudsko glasbo ter zahodnoevropsko umetno glasbo je naloga ansambla, ki izvaja kakšno delo Čajkovskega. Pri »Pikovi dami" se je to dobro videlo pri baletni sceni v slogu francoskega rokokoja, kjer je lahka melodična glasba očitno nasprotje celotne temno-žalcstne opere. Globoka ruska duša Čajkovskega prihaja najbolj do izraza v ariji Lize na bregu Neve, ki jo je Vilma Bukovčeva izvrstno izvajala. Piero Filipi je pokazal svojo moč predvsem v prizoru z duhom grofice, v kateri pride do preobrata, ko se Hermanova ljubezen spremeni v željo po bogastvu, denarju in igranju. Tudi manjše vloge so bile izvrstno zasedene ter smo občudovali zlasti Ladka Korošca kot Šurina, Edvarda Sršena v vlogi kneza Je-leckega, Milko Evtimovo kot grofico in Slavka Štruklja kot Čekalin-skega. Pa tudi imena, kot Božena Glavakova, Bogdano Stritarjeva, Ivan Štefanov, Ljubo Kobal in mnoga druga so pojem za ljubitelje operne umetnosti. Svoj del k čudovitemu uspehu pa so razumljivo doprinesli tudi veličastni zbor pod vodstvom Jožeta Hanca in balet v koreografiji Henrika Neubauerja, Medtem ko je od umetniškega in tehničnega vodstva poleg dirigenta Boga Leskovica treba pohvalno o-meniti še režiserja Mladena Sabljiča, scenografa Miomira Deničo in kostumografko Alenko Bartl. Predstavo v razprodanem gledališču so si ogledali tudi številni častni gostje, med njimi deželni glavar Hans Sima, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak, celovški župan Hans Ausserwinkler in mnogi drugi. KULTURNE DROBTINE • V okviru letošnjih 21. letnih iger v Dubrovniku, ki bodo v času od 10. julija do 25. avgusta, bo na sporedu okoli sto prireditev, pri katerih bo sodelovalo 1700 umetnikov oziroma 50 ansamblov iz 19 evropskih in ameriških držav. Spored predvideva dramske, glasbene in folklorne predstave. • Zvezni prezident Jonas je najbolj zaslužnim članom igralskega ansambla v Brežah podelil zlata in srebrna odlikovanja, ki jih je odlikovanim igralcem v okviru posebne slavnosti izročil deželni glavar Sima. # Tržaški slovenski pevski zbor „7aco-bus Gallus” je svoj nedavni srebrni jubilej obhajal z uspelim koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Pod vodstvom svojega zaslužnega dirigenta Ubalda Vrabca je zbor izvajal umetne in narodne pesmi, med njimi tudi dvoje novosti, in sicer Prešernovo gloso „Slep je, kdor se s petjem ukvarja" ter basen Rada Bordona ..Vsakdo ima svoj posel", ki ju je Ubald Vrabec u-glasbil posebej za to priložnost. # Od 26. do 28. junija bo v Velenju tradicionalni mednarodni plesni turnir z naslovom ..Evropa pleše". Poleg domačih plesnih parov bo sodelovalo tudi več tekmovalcev iz raznih dežel Evrope. Slovenska mladina treh dežel pripravlja srečanje v Celovcu Naša mladinska organizacija Slovenska mladina je, kakor smo v našem listu že poročali, prevzela nalogo, da v okviru sodelovanja slovenske mladine na Koroškem in v Italiji z mladino matičnega naroda pripravi letošnje srečanje slovenske mladine iz -treh sosednih dežel. O tem srečanju so predstavniki Slovenske mladine minulo soboto razgovarjali v Celovcu s predstavniki mladinske komisije pri Slovenski kulturnogospodarski zvezi v Trstu in Zveze mladine Slovenije. Predsednik Slovenske mladine Valter Gutovnik je goste ob tej priložnosti seznanil z načrti tega srečanja, ki je predvideno za 28. junij in na katerem naj bi mladina iz vsake od treh dežel prispevala svoj del kulturnega sporeda. Poleg tega obsega načrt športne igre, razstavo mladih umetnikov ter razumljivo tudi dovolj razvedrila in sproščene družabnosti. 2e dan poprej pa bodo mladi ljudje iz treh pokrajin napravili izlet po Koroški. Predstavniki treh mladinskih organizacij so se na svojem celovškem posvetovanju domenili, da bodo v bodoče vzdrževali med seboj tesne stike ter skrbeli za povezanost slovenske mladine v zamejstvu z mladino v matični deželi. Najostreje protestiramo proti novi kršitvi naše enakopravnosti Zadnjič smo v našem listu poročali o miselnosti, ki prevladuje pri ljudeh okoli pliherškega Grenzlandheima; je to miselnost zasebnikov in posameznikov, miselnost majhne manjšine, kajti prepričani smo, da velika večina koroškega prebivalstva takega zadržanja ne odobrava. Toda danes moramo poročati o povsem drugačni stvari, namreč o novem napadu na pravice koroških Slovencev, ki pa je toliko bolj neodgovoren, ker prihaja z uradne strani. Poštna in telegrafska uprava za Koroško in Vzhodno Tirolsko je pred nedavnim izdala novo uradno telefonsko knjigo za leto 1970. Ta seznam pomeni očitno diskriminacijo koroških Slovencev ter očiten napad na njihove pravice, kajti v celi knjigi ni več niti enega samega slovenskega imena — ne zasebnikov, ne organizacije, ne kraja. Z eno samo potezo je bilo izbrisano vse, kar je na Koroškem slovenskega; ostale so le še spakedranke nekdanjih slovenskih imen, ki pa predstavljajo kričečo obsodbo vseh tistih, ki nosijo odgovornost za ta „tehnični genocid", zagrešen nad avstrijskimi državljani slovenske narodnosti. Mimo prizadetih posameznikov sta proti temu najnovejšemu napadu odločno protestirali tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev ter poštno upravo opozorili na protizakonitost tega dejanja. Po avstrijski zakonodaji je namreč vsako samovoljno spreminjanje imen oseb in organizacij ter ustanov prepovedano; ne nazadnje pa je slovenščina po državni pogodbi priznana kot enakopraven uradni jezik. Morda se bo komu celo zdelo, da smo koroški Slovenci preveč ob-čutljvii, da gre tukaj le za kako tehnično „pogreško" itd. Če smo občutljivi, potem gotovo upravičeno in ne po lastni krivdi! Naša zgodovina je zgodovina načrtnega potujčevanja našega človeka. To potujčevanje pozna vse oblike od političnega, kulturnega in gospodarskega zapostavljanja preko prefrigane prakse postopnega spreminjanja objektivnih znamenj vse do zločinskega fizičnega iztrebljanja. Ljudstvo, nad katerim se skozi desetletja izvaja pritisk s pomočjo renegatstva, falsificiranja in likvidacij, naj ne bo občutljivo? Zato tudi ob najnovejšem napadu na naše pravice koroški Slovenci ne moremo molčati. Falsifikacijo naših imen in likvidacijo našega jezika v telefonski knjigi obsojamo toliko bolj, ker gre za uradno publikacijo. Pri tem se nam zdi še posebno značilno, da je do tega prišlo ravno letos, v jubilejnem letu koroškega plebiscita. Ali je morda tudi novi telefonski imenik eden izmed „dokazov“, da je uspelo uresničiti napoved, ki jo je v dneh zmagoslavja po plebiscitu dal visok predstavnik dežele, ko je izjavil, da imajo le še eno generacijo časa za „rešitev“ koroškega vprašanja! V letih po drugi svetovni vojni se je pogosto dogajalo, da so „neznani storilci“ izvedli atentate na naše ustanove ter razbijali slovenske napise; ostali so vedno neodkriti in nekaznovani. Tokrat storilci niso neznani; tokrat vemo, kdo so krivci, saj je bil napad na slovenska imena izveden v javni in celo uradni publikaciji. Mislimo, da odgovorni za svoje dejanje nimajo prav nobenega izgovora, zato pričakujemo in zahtevamo, da nam bo krivica, ki nam je bila prizadejana, tudi primerno popravljena. V naši zahtevi bomo toliko bolj odločni in vztrajni, ker vemo, da pri takih stvareh ne more in ne sme biti nobenega popuščanja, nobenih kompromisov. Tukaj ne gre za malenkost, tukaj gre za izredno važno in načelno vprašanje — gre za spoštovanje pravice, zagotovljene z zakonom in ustavo. Gre pa tudi za grob poseg v osebno življenje vsakega prizadetega posameznika, gre za napad na njegovo ime, ki je vendar podedovana last, ki se prenaša iz roda v rod in je zato nedotakljiva. In končno vidimo v tem del tiste prakse ponemčevanja, ki smo jo doživljali in jo deloma doživljamo še danes tudi pri izstavljanju osebnih listin, šolskih in drugih spričeval, vodenju zemljiških knjig in drugih uradnih dokumentov. Saj vendar na vsakem koraku srečavamo primere, kako se nekdaj lepa slovenska imena postopoma ponarejajo najprej v ogabne spačke in končno v bolj ali manj posrečene tuje nazive. Proti takemu odnosu do našega človeka in do našega jezika najostreje protestiramo in poudarjamo, da so taka in podobna dejanja zelo slab prispevek za petdesetletnico plebiscita, zlasti pa za petindvajsetletnico zmage nad fašizmom in proglasitve avstrijske republike ter za petnajstletnico podpisa državne pogodbe! TONE SVETINA (I lik i 1 1 II ' PRVA KNJIGA..................--...... »Vraga bi ga naučil! Kakor sem fu, bi bil vsem za vzgled ii, zdaj že stegnjen in mrzel. Brez premisleka bi ie ubil. Komur so švabske krogle faiko malo mar kakor njemu, se tudi naše ne ustraši. Takih pa mi potrebujemo. S tem končujem razpravo o zadevi. Pogovorimo se kaj pametnejšega. Nemške enote so na pohodu. Pripravljajo se ofenzivni sunki proti naši diviziji. Obkoljujejo nas," je dejal komandant in razgrnil po mizi specialko. Zatopljene v razgovor je zmotil kurir z nujnimi obvestili. Komandant je prebral sporočilo, v katerem je štab triglavske divizije obveščal vse svoje brigade o strogi pripravljenosti. Premiki sovražnikovih enot so se začeli okrog vsega osvobojenega ozemlja, od bohinjskih gora, iz smeri Jelovice, škofjeloških hribov in od Trnovske planote. Najmočnejše sovražnikove kolone pa so prodirale iz Idrije proti Cerknemu. Primož se je slabe volje vrnil v četo. Spor s Fazanom ga je razdražil. Vedel je, da mu bo nagajal odslej, kjer 'koli bo mogel. Borci so se pripravljali na kosilo in ga vsevprek spraševali, 'kaj je novega zvedel v štabu. Na kratko jim je povedal in se ves mrk napotil h komandirju. Komandir Orlov, širokopleč, oster, simpatičen mož z živim pogledom, je sec|e| za mizo v kmečki hiši in se pogovarjal s Pajkom, četnim komisarjem, o novih ljudeh. Ta- koj je opazil, da je mitraljezec čudno potrt. Poprašal ga je, kaj je bilo v štabu. (Primož je najprej poročal o sestanku skojevcev, potem pa je omenil še spor zavoljo pištole. Orlov, ki se je rad razburjal, ker je ob tem lahko pokazal svojo moč in odločnost, je takoj poprijel. S Fazanom sta bila na bojni nogi že od Zirovskega vrha. Zato je vzplamenel: »Poslušaj, komisar! Ta cepec se v našo četo ne bo vtikal. Sproži nekaj po partijski liniji! Zdaj sem ga sit. Preden bo ta spoznal, da smo politična vojska, bo tekla voda v breg." Pajk ga je poslušal z dobrodušnim smehljajem in čakal, da se bo stresel. Ko se je Orlovu jeza polegla, je pomirjevalno nastopil: »Toko je, vojska je. Ne razburjajte se! Usoda skrbi, da je v vsaki vojski nekaj bedakov in nemogočih ljudi. Ko bi bili vsi pametni, ne bi bilo vojske in ne vojne. Pšenica mora skozi vejalnico, da jo ločiš od plev. Tudi od nas bodo pleve odpadle, preden bo konec." Pajk je bil kovač, isuh in žilav, ter je dobil to ime na velikem pohodu brigade na Dolenjsko, ker se je tako posušil, da mu je obleka plesala okoli telesa. V brigadi je bil znan, da v najhujših urah ni izgubil miru niti humorja in ne bojne morale. »Dobro, da te imamo, Pajk," se je zasmejal Orlov, »da nas miriš. Za takale stvar bi eksplodiral, tako me jezi!” »O, seveda, če bi ti (kdo vtaknil detonator v zadnjico," je dopolnil Pajk. »Mene, fantje, pa Fazan niti najmanj ne gane. Nekega dne, ko se bo spet petelinil po položajih in nam kazal svoj pogum, jo bo staknil. Če pa bo, kot vsi norci, imel večjo srečo kot pamet, se bo povzpel, dokler ga enkrat ne bo temeljito polomil, in prišel v četo za borca. Meni se smili, ko gledam, s kakšnim pospeškom raste nje- gova napihnjenost. Težko je prenašati breme častihlepja z majhno sposobnostjo." »Pajk, raje vidim ščurka v ješprenju kakor njega med nami," je dejal Orlov. »Raje se enkrat po dolgem času dobro in v miru najejmo, kot da govorimo o njem. Naš Nande praznuje eno od svojih številnih obletnic, pa nam je skuhal božansko kosilo: ješprenj v zelju, zate brez ščurkov, Orlov, za nas pa s ščurki. Patrulja je prinesla lonec velikih ocvirkov, ki jih je Nande sinoči štel pred pričami." Primož se je potolažil. Pajkova vedrina je prešla tudi vanj. Na vzhodu se je nebo rahlo zameglilo, vendar je sonce popoldne še medlo sijalo. Borci so jedli na prostem in se živahno pogovarjali. Ana se je Primoževe vrnitve razveselila. Dobro se je počutita ob njem. Skupaj sta jedla iz Primoževe posode. Kuhar Nande ji je poklonil aluminijasto žlico s prevrtanim ročajem. Opozoril jo je, da ima luknjico zato, da jo bo lahko privezala. »V partizanih lahko vse izgubiš, le puške in žlice ne smeš," jo je poučil. »Česa pa četa ne sme izgubiti?" se je vmešal Primož. »Zastave in kotla," se je prikupno režal kuhar. Sedla sta pred hišo, da bi lahko v miru pojedla. Pokazala mu je bolničarsko torbico in mu povedala, da jo je komandir določil za sanitetno službo. »Dober je komandir. Se boljši pa Pajk. Počasi boš vse spoznala. Dobro je, da si namesto Katje. Pred dvema tednoma je padla, ko smo napadali postojanko pod Blegošem. Sklanjala se je nad ranjenca, ko je dobila kroglo v čelo. Zadel jo je ostrostrelec. Le nekaj kapljic krvi ji je orosilo obraz. Obležala je, kot bi zaspala. Pokopali smo jo v grapi, pod košatim drevesom. Ob priliki ti bom po- Pesem kot vez med narodi sodobno kmetijsko zadružništvo je most med podeželjem in trgom Združenje staršev na Državni gimnaziji za Slovence je predzadnjo nedeljo priredilo v celovškem Domu glasbe pevski koncert, pri katerem sta nastopila mešani zbor slovenske gimnazije iz Celovca in dekliški zbor dijakinj seminarja otroških vrtnaric iz Božena na Južnem Tirolskem. Koncert je imel namen, da prispeva k medsebojnemu spoznavanju med avstrijsko manjšino v Italiji in slovensko manjšino na Koroškem. Oba zbora — dekliški zbor iz Božena je vodil prot. Herbert Paul-michl, mešani ali izbrani zbor naših dijakov pa prof. France Czigan — sta v prvem delu sporeda izvajala umetne in v drugem delu narodne pesmi ter pokazala, kar je treba še posebej priznati za pevke iz Južne Tirolske, presenetljivo raven pevske kulture. Poslušalci so bili navdušeni in je samo škoda, da obisk ni bil boljši; pri tem velja zapisati, da je večinski narod in v tem primeru matični narod gostov povsem blestel z odsotnostjo. Ravno spričo slabega obiska pa se je treba enkrat vprašati tudi zaradi vzrokov. Zunaj na vasi namreč počasi začenjajo razmišljati, ali so razne prireditve res vedno Izraz skupnih potreb in koristi, ali pa se včasih morda že dogaja obratno — da je naš človek le še dolžan, da dela optični okvir za izživljanje osebnih interesov posameznikov. Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na VESELI VEČER ki bo v nedeljo 3. maja 1970 ob 20. uri pri Voglu v Št. Primožu. Gostoval bo moški pevski zbor iz Zreč pri Slovenskih Konjicah, ki goji s prosvetnim društvom v Št. Vidu prijateljske stike. Poleg zbora pa bo nastopil tudi glasbeni trio in humorist Miha Jurak, ki ga poznamo že iz prejšnjih srečanj. Vse, ki želijo doživeti res vesel večer, prisrčno vabi društveni odbor. Tudi taka ostra beseda je enkrat na mestu, in sicer bolje povedana prej kot prepozno. Pozdravne besede je na prireditvi spregovoril ravnatelj slovenske gimnazije dr. 'Pavle Zablainik, želje za dober polek koncerta je v imenu poslevodečega predsednika deželnega šolskega sveta izrekel okrajni nadzornik Rudi Vouk, v imenu gostov iz Božena pa se je za lepi sprejem zahvalila gospa S-iegl-auer. V nedeljo 26. aprila smo, kot povsod na Koroškem, tudi pri nas imeli občinske volitve. Tokrat sta bili pri nas vloženi samo dve kandidatni listi, lista SPO, pri kateri sodelujejo tudi Slovenci, medtem ko sta UVP in FPD nastopali skupno pod imenom Gemeindeliste. Po precej ostri volilni borbi, v kateri so se predstavniki »občinske liste" posluževali vseh mogočih osebnih napadov na kandidate socialistične liste, so naši občani z glasovnicami spregovorili svojo od- Kajzaze - Mala gora To sta dve vasi, ki spadata v našo župnijo. Iz teh dveh vasi se je našel mlad par, ki se je odločil za skupno življenjsko pot. Tako je gospodična Irmi Štingler pd. Štinglarjeva na Mali gori postala nevesta, Herbi Koren pd. Peželnov v Kajzazah pa ženin. V nedeljo 19. aprila 1970 sta v starodavni bilčovski podružnici pri sv. Heleni stopila pred poročni oltar in sklenila zakonsko zvezo. Poročno slavje je bilo v gostilni pri Widru pod Humperkom. Novoporo-čencema želimo polno zakonske sreče in mnogo zdravih ter veselih let. Kmetijstvo našega časa ima dva osnovna problema: prodajo svojih pridelkov in nakup gospodarskih potrebščin. V obeh primerih ima v čedalje večji meri opravka z naraščajočo ponudbo in povpraševanjem na trgu, ki je poln reklame in — še vedno — tudi prevar. Obojemu sam — oddaljen od trga — kmečki človek ni kos. Da je temu tako, je znova potrdila nedavna tiskovna konferenca pri koroški Raiffeisenovi zvezi, deželni centrali kmetijskega zadružništva na Koroškem. ločilno besedo; v veliki večini so se odločili za pametno In pomirjevalno politiko, ki jo je vodila SPO in se za le-to zavzemala tudi v volilni borbi. Tako je v obeh volilnih okoliših v Zgornji vesci in v BiI-čovsu dobila SPO", katere prvi kandidat je bil naš deželni poslanec Hanzi Ogris pd. Miklavž v Bilčovsu, 436 glasov. Druga volilna lista, katere vodilni kandidat je bil dosedanji župan Paul Bartl, pa je dobila 394 glasov. S tem je SPO’ dobila 6 abčinsih odbornikov in večino v občini, tako da bo postavila tudi župana. Skupna lista OVP-FPO je pri teh volitvah dobila 5 mandatov. Ta volilni rezultat je bil veliko presenečenje predvsem za pristaše OVP •in FPD, ki so že v naprej napovedovali svojo zmago. Naj bi se tudi tisti, ki danes morda še niso pristaši mirnega sožitja, sprijaznili z dejstvom, da želimo domačini z vsemi, ki so prišli med nas in živijo v naši občini, čeprav govorijo jezik naroda soseda, živeti v prijateljstvu ter medsebojnem spoštovanju. Tako upamo, da bomo skupno gradili in ustvarjali dobre pogoje za napredek in boljšo bodočnost naše občine. Na omenjeni tiskovni konferenci je bilo kmetijsko zadružništvo našega časa postavljeno v pravo luč. Njegova naloga je na eni strani oskrba kmetijstva s potrebščinami za sodobno proizvodnjo, za setev, oskrbo in žetev na njivi ter za optimalno prirejo mesa in mleka. Na drugi strani ima sodobno kmetijsko zadružništvo na skrbi prevzem, skladiščenje in vnov-čenje pridelkov rastlinske proizvodnje ter prirejenega mesa in mleka, v čedalje večji meri pa tudi že njihovo predelavo v izdelke, kakor jih trg zahteva. Kako koroška Raiffeisenova zveza poskuša biti kos tem nalogam, sledi med drugmi tudi iz tega, da njen blagovni oddelek in včlanjene blagovne zadruge na leto prevzamejo blaga v skupnem obsegu 170.000 ton, v povprečju 6 ton na kmeta. Za transport take tonaže bi bil potreben vlak v dolžim od postaje Ober-vellach v dolini Mele do koroško-štajerske meje za Brežami. Od tega blagovnega prometa zaslužijo zgolj Avstrijske zvezne železnice letno 50 milijonov šilingov. Koliko zaslužita industrija in trgovina, sledi iz tega, da znaša njun delež samo na nakupih za pomladansko setev okroglo 85 milijonov šilingov. Samo za gnojila je letos koroško kmetijstvo izdalo 60 milijonov šilingov, v povprečju 3000 šilingov na kmetijo. Toda to zdaleka ni vse, kar kaže, da izpolnjuje koroško kmetijsko zadružništvo vlogo mostu med podeželjem in trgom. Most med podeželjem in trgom je tudi strojni oddelek Raiffeisenove zveze s svojimi osmimi servisnimi postajami, v še večji meri pa oddelek za promet z živino s tovarno mesnih izdelkov na eni in tovarno močnih krmil na drugi strani. Na strani prevzema kmetijskih pridelkov se je razpoložljivi skladiščni prostor v zadnjih letih povečal na 35 tisoč ton. Teoretično kmetijske zadruge na Koroškem lahko skladiščijo zaloge krušnega žita za leto dni. Za gradnjo potrebnih skladišč, silosov in sušilnic so kmetijske zadruge v zad- Pliberk Občinska volilna skupnost v Pliberku se svojim volivcem za dano zaupanje prisrčno zahvaljuje. Naša posebna zahvala pa velja tudi vsem našim zaupnikom in sodelavcem za njihovo požrtvovalno delo, ki je privedlo do lepega uspeha. Naši izvoljeni štirje odborniki bodo dane obljube, nakazane v našem volilnem programu, v korist vseh občanov nepristransko izpolnjevali in tudi izvršili. njih petih letih investirale 75 milijonov šilingov, da ne omenimo investicij na področju prevzema mleka, izdelave mlečnih izdelkov in njihovega spravila na trg ter investicij za izgradnjo servisnih po9taj strojnega oddelka. Da je tudi oddelek za promet z živino, ki je lani imel prometa v vrednosti 150 milijonov šilingov, zahteval vrsto investicij, se razume samo po sebi. Koroško kmetijsko zadružništvo s tem v pravem pomenu besede opravlja vlogo posrednika med podeželjem in trgom, za katerega verjetno ni nadomestila. Koristi od njegovih prizadevanj nima le kmetijstvo, marveč jih imata v isti meri tudi industrija in trgovina. Ker postaja pot od podeželja do trga čedalje daljša, se koristi dela kmetijskega zadružništva 9talno večajo. (bi) Škofiče V noči od n&delje na ponedeljek so pri nos zatulile sirene in klicale na pomoč v Rodo, kjer je v gospodarskem poslopju Ane Sima pri pd. Malužniku iz doslej neznanih vzrokov izbruhnil požar. Kljub požrtvovalnemu prizadevanju domače in okoliških požarnih bramb je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša približno pol milijona šilingov in je za gospodinjo, ki je pred nedavnim postala vdova, brez dvoma hud udarec. Vendar se ima zahvaliti le pogumnim gasilcem, da škoda ml še večja, ker je zaradi močnega vetra grozila nevarnost, da se bo ogenj razširil še na druge sosedne gospodarske objekte, kakor tudi na Malužnikovo hišo. Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu vabi na PROSLAVO MATERINSKEGA DNE ki bo v nedeljo 10. maja 1970 ob 1/i3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopajo otroci s petjem, deklamacijami in dvema igricama. Sodeloval bo tudi trio našega prosvetnega društva. Tudi z udeležbo na proslavi pokažimo našim materam, da jih res ljubimo in spoštujemo! Odbor Lutkovni oder je gostoval v Št. Janžu in v Slovenjem Plajberku V našem listu smo že poročali, da je lutkovni oder spet pričel s svojim delom. Minulo nedeljo je gostoval v Št. Janžu v Rožu in svojo novo lutkovno igro uprizoril v dvorani gostilne Tišler. Isti dan je nastopil še pri Lauseggerju v Slovenjem Plajberku. V obeh krajih je bil lutkovni oder deležen lepega uspeha, v Slovenjem Plajberku pa je bil obisk še posebno razveseljiv. Ob tej priložnosti moramo še zapisati, da je v soboto bil v Celovcu vodja lutkovnega odra »Jože Hermanko” iz Maribora Danilo Vrane, ki je z našimi lutkarji imel vajo in tako s svojo strokovno sposobnostjo pomagal, da so v naštudirani igri »Hudobni graščak" znatno izboljšali svojo kvaliteto. Bilčovs Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — kazal grob. Kaj hočemo, Ana. Pri nas v četi je tako, da vsak dan katerega zmanjka, prihajajo pa novi." Od studenca za hišo se je prismejal Peter. Z dolgo italijansko puško na rami je bil podoben ribiču s palico. Ustavil se je pred njima in pokazal Ani skledo, ki jo je dobil na prvem stražarskem obhodu. »Glej, skledo že imam. Manjko pa mi še žlica!" »Jaz pa imam žlico in skledo is Primožem v kolektivu," se je nasmehnila. •Na vratih hišice, pokrite s slamo, se je pojavil Orlov, zadovoljen, ker se je odpočil in najedel. Poklical je harmonikarja, ki je pomival kotle. »Blažič, kje imaš svojo prekleto harmoniko? Tri dni si že tiho kot miš. Mar se Nemcev bojiš? Zaigraj nam kaj bojevitega!" Malo starejši kmečki možak je urno izpustil iz rok sajasti kotel, odhitel po nahrbtnik in ga odvezal. Izvlekel je harmoniko, ki jo je prinesel v partizane namesto puške, sedel na tnalo in zaigral. Glasovi borbene pesmi so zaplavali nad kočami ob gozdu, se razlegali čez senožeti v pečevje onkraj temačnih grap in drhteli proti sedlu, kjer so mitraljezci čepeli v zasedah. Pri vhodu na skedenj je orožar delil municijo, ki so jo pravkar pripeljali iz skrivališč. Tisti, ki so pojedli in ki so dobili municijo, so se zbrali okrog harmonikarja. »Zapojte!" je zavpil Orlov. Pevci so se zbrali, bojna pesem je zadonela. Ana in Primož sta sedla in poslušala. Peter se je pomešal med pevce. Tudi Orlov je prišel mednje in zapel: »Triglavska smo divizija, divizija, ki umika ne pozna! Iz naših zbrojevk melodija povsod prežene okupatorja 1" Pesem je bila vedra, polna spodbude, moči in poleta. Ana se je smehljala. To so partizani! Tesnoben občutek ji je preplavljal srce. Njene predstave o tej vojski, vse kar je slišala, vse kar je dejal Wolf, vse se je začelo sumljivo majati. Vse je bilo drugače že v prvih dnevih med njimi, drugače, kot je pričakovala in si predstavljala. Nato je zagledala spodaj na senožeti kolono. Dolga kolona s tremi jezdeci na čelu. Vse več jih je bilo. Tudi Primož se je ozrl navzdol. »Ana, poglej! Brigada je na pohodu!" Nekje v daljavi, sredi nepreglednih hribov In dolin, so votlo bobneli topovi. Kmalu je bila predhodnica mimo njih. Borci so se pozdravljali, mahaje z rokami. »Kdo so ti konjeniki?" se je pozanimala Ana. »To so člani brigadnega štaba. Komandant Svarun, namestnik Slavko in komisar Črt," je pojasnjeval Primož. »Vse boš spoznala, to so odlični fantje, toda čez vse je | Svarun. Z njim bi šli do pekla, ker gre sam vedno naprej." Vsa četa je stala pred hišo, dokler nista šla mimo oba bataljona in se je kolona zgubila v orumenelem pobočju. Ponoči so krenili na pot tudi oni. 3 Na slrma pebočja osamelih vrhov Porezna, Blegoša in Ratitovca so z visokim, piskajočim glasom udarjale topovske granate. Votlo bobnenje je odmevalo po dolinah. Ob silovitih treskih se je dvigala zemlja, razbita v kosce, pomešana z ognjem in dimom. Novembra 1943. Ofenziva »Traufe" je bila na višku. Nemške vojne enote so se strnile v cerkljanskem kotlu, v Selški in Poljanski dolini, na področju Bohinja ter prodirale vse više. Brigade triglavske divizije pa so se potegnile v zavetje grebenov in vrhov, ki so bili odeti s prvim snegom. Pred mesecem dni so brigade razbile obrobne postojanke. Kot plazovi so se usipale k progi in cestam in jih razdirale. (Nemcem je bilo, kol bi jim kdo odpiral žile, ki so vodile k fronti. Zbrali so štiri divizije, namenjene v Italijo, in vse svoje enote s tega področja ter krenili proti triglavski in goriški diviziji. V Cerkno, obdano z vencem gozdnatih hribov in golih vrhov, kjer je bilo srce osvobojenega ozemlja, so pridrle kolone tankov. Prodirali so od Želina po cesti ob reki. V oklopnem avtomobilu sta se za tanki pripeljala v Cerkno major Woif in stotnik Knicke. Enota gorskih lovcev, ki je prodrla prek hribov, je že zasedla okoliške vasi. Ko sta stopila iz avtomobila, se je major najprej pretegnil in se razgledal po kraju v kotlini in po okolici. »Torej Cerkno, glavno mesto partizanske republike. Prav navadno, majhno, usmrajeno gnezdo. In sem smo prodirali z vnemo, kot bi zasedali Moskvo. Z ogromno vojsko in tudi s primernim spoštovanjem," je rekel Wolf. »Oprostite, major! Kraj se da imenitno braniti, če razpostaviš enote po teh višinah. Ali se vam ne zdi, da bi tu lahko imeli velike izgube?" Major se je zaničljivo nasmehnil: »Se vi, Knicke! Pojdite no s to strategijo pod žensko krilo! Mislite še vedno tako kot na vežbališču v Munchnu ali tako, kot bi se igrali otroci na reliefu iz mivke. Naši častivredni operativci so mislili, da se bo divizija vkopala po teh hribih in se dala zasuti z granatami. Zapomnite si, da se vsaka taktična operacija z neko novo metodo uporabi lahko samo enkrat! Zirovski vrh se ne bo ponovil, ker se nisem z nikomur pogajal in nimajo za kaj čakati naših topov! Čeprav na vsem področju uporabljamo štiri divizije in v obkoljevalnem manevru sodelujejo vse teritorialne sile, bo uspeh malenkosten. Napadamo kot običajno zelo šablonsko. Pa poglejte! Novost je isamo ta klin, ki smo ga zabili v Cerkno. Toda, kje so? Stavila sva, da vdora ne bodo branili. Napila se bova v prvi gostilni na vaš račun. To je manevrska vojna, moj dragi. Več strategije in tak- Poznate lastovico, drobno ptičko s škarjicami v repu? iPa veste, zakaj jih nosi noč in dan s seboj, te škarjice? No, le poslušajte! Drobno ptička je zidala gnezdo. Znašala je skupaj trave in slamice, jih zlepila z blatom in s kljunčkom gladila. Vse se ji je posrečilo in gnezdo je bilo prijazno, lično; le ©na sama dolga, predolga slamica ga je kazila. Ptička je s kljunčkom slamico prijela, povlekla, potegnila. Pa najbrž je bila ta slamica premočna in najbrž je bil njen kljunček prešibak: ni je odtrgala. Zdaj se je ptička zavrtela, ozrla se je naokrog, da bi našla kaj pripravnega, s čimer bi skrajšala dolgo slamico, ki ji kazi Prijazno gnezdece. Popoldne pridejo gostje; mudi se, strašno se mudi, da je obisk ne bi prehitel. Gleda: sredi livade kosci. Trije s koso mahajo, četrti brusi. Ptička k zadnjemu leti, v pokošeno travo se spusti in prosi: »Posodi mi O ptički s škarjicami koso brušeno, da odkoSim z njo slamico, ki mi visi iz gnezdeca.' „Ne utegnem zdaj,” si je obrisal kosec znojno čelo in oslo spravil v rog za pasom, »pod noč, če hočeš, ko bo travnik pokošen." Pa je zavihtel koso in v širokem loku so trave pele, legale in padale. »Prepozno zame," je cvrčala ptička, odhitela brž nazaj in iskala kaj prikladnega, da bi skrajšala dolgo slamico, ki ji kazi prijazno gnezdece. Gleda in si ogleduje: sredi zrelih žit žanji-ce. Štiri žanjejo pšenico, peta veže snop. Ptička k peti poleti rn prosi: »Daj posodi mi svoj srp, da odžanjem slamico, ki mi visi iz gnezdeca." »Ne morem zdaj,” se je žanjica sklonila LOJZE ZUPANC: MERJASEC Tisto pomlad pred koncem vojne so se gozdovi odeli v zelenje kakor druga leta in partizani so se po dolgotrajnih zimskih mesecih spet varneje kretali v njihovem zavetju. Takrat je v partizansko četo, ki se je bila za nekaj dni vgnezdila na Žirovskem vrhu, prišel petnajstletni Tinček, sirota, ki so mu podivjani Švabi ustrelili očeta in mater, dom pa po-zgali. On sam je zbezal v gozd in hodil m hodil, dokler ni našel partizanov, ki so ga sprejeli medse, ko so zvedeli, kako je z njim. Tako je Tinček postal partizanski kurirček. Komandir partizanske čete je Tinčka kmalu odlikoval. Dal mu je puško in ga odredil na stražarsko mesto. Tako so se izpolnile Tinčkove skrite želje, da bi postal pravi partizan, borec s puško, ki bo lako maščeval materino in očetovo nasilno smrt. Ko je četni komandir poslal Tinčka na stražarsko mesto, mu je dejal: »Nemcev najbrž ne bo na spregled, a vseeno moraš biti previden. Kuhar Tevže bo skuhal krompirjeve žgance in ko bo obed pripravljen, te bomo že poklicali, da se boš najedel.“ Komandirje odšel k ^tovarišem, ki so na gozdni jasici počivali okrog kotla, ki ga je bil kuhar Tevže obesil z železno verigo na debelo vejo starodavne bukve ter pod njim zakuril ogenj. » Tačas pa je Tinček stal na stražarskem mestu nekje v globini gozda, da bi se počivajočim partizanom ne pripetila nesreča, da bi jih Švabi ne presenetili. S tovariši je bil vso noč na pohodu, zato Je bil utrujen. Buljil je predse in buljil, a na toplem pomladanskem soncu, ki ga je med krošnjami dreves obsevalo, se ga je pričela lotevati zaspanost. Naslonil se je na drevo, pod katerim je stal in že ga je tiholazno obiskal nadležni dremež. In ipreden bi naštel do deset, je siromak kar stoje zaspal. Ivar naenkrat pa ga je iz dremavice prebudilo nekakšno lomastenje, ki se je približevalo iz globine gozda. Dremljiv, kot je Tinček še vedno bil, se je prestrašil, da jo je ucvrl Droti nnrriTancltpmii tahnričrn 1,- Mom/'! I “ A XJ~> U ~ 11 ‘ L vi ____j O / * J ju jt. X C j 11 clallj \AcL JU JU UCVri proti partizanskemu taborišču, kričeč: »Nemci, Nemci!" A čim bolj je bežal pred neznanim lomastenjem, bolj se mu je le-to približevalo. Ko se je bil ustavil pred partizanskim kotlom, 1C Vinci IC KO m k Ct lf n t r> m n -1 cpnr-i t n r\/-\ z-J 11 /-1 .—. „ _’ 1.1 jevvidel le še to, kako se je temna senca zapodila naravnost mimo njega in se zaletela v viseči kotel, da se je zamajal ko veliki zvon v cerkvenem stolpu. Tolrrit m -r -i nianoTr.’«-. U ~ ^ Xl 1 ~ 'Lr_____IV 1 ■ • Takrat pa je za njegovim hrbtom počilo. Komandir, ki je bil med partizani poznan kot kroglo podrl divjega neresca, ki je noro dirjastil preko TnI icf\ro in nirtivmi rr\ i r-1X111» ,, K!«- __l___ . . odličen ostrostrelec je z eno samo — ro~ ---------.*w^, -v. unJ43Ui ,preicu sončne jasice. Sledil je vrisk zadovoljstva in partizani so priskočili k ubitemu merjascu, ga odvlekli h kotlu in ga slekli iz ščetinske kože. Kuhar Tevže je čez kakšno urico kar mlastal od zadovoljstva, ko je vsakemu borcu naložil v menažko zajemalko krompirjevih žgancev in dodal vsakemu še kos prašičje pečenke. Taksnega bogatega obeda partizani sploh še niso imeli, odkar so zapustili domove, zato so med jedjo hvalili Tinčka, ki jih je s svojim zajčjim pogumom oskrbel z okusnim mesom. nizko do pšenice, »pod večer se mi oglasi zanj." »Prepozno bo," je ptička vzdihnila in spet se je odpravila na pot, da bi našla kaj pripravnega za predolgo slamico, ki ji kazi gnezdece. Gleda, in ostre. Zdaj ptička ni utegnila in ni spraševala in ni prosila, le nizko nad klop se je spustila in je pobrala1 škarjice, pa jih je nesla do gnezdeca, tam je odstrigla slamico; dolgo, nadležno slamico. Deklica pa se je razveselila: prtiček je zvila, šivanko vanj skrila, oči si pomela, pa vstala in stekla z vrta in preko ceste do parka. V parku se je igrala in skakala, s sošolkami klepetala. Medtem je spet ptička priletela, nazaj prinesla škarjice, pa ni več našla deklice. Ni je našla za mizo ne na klopi. Ni je našla pred hišo ne na vrtu. Nii je našla predvčerajšnjim niti včeraj; niti danes. Še vedno jo išče in leta po svetu in nosi njene škarjice. In če jo najde lepega dne in ji vrne škarjice? Le kako bomo potlej spoznali ptičko lastovičko! Marija Vogelnik Za otroke, ki nočejo jesti Babica je ponujala otroku večerjo, a otrok ni hotel jesti. Zato reče babica: »Palica, udari otroka!" A palica odgovori: »Ne bom udarila!" Babica reče: »Ogenj, zažgi palico!" A ogenj odgovori: Ne bom zažgal!" Babica reče: »Voda, pogasi ogenj!" A voda odgovori: »Ne bom pogasila!" Babica reče: »Bik, popij vodo!" A bik odgovori: »Ne bom popil!" Babica reče: »Nož, ureži bika!” A nož reče: »Ne bom urezal!" Babica reče: »Kovač, zlomi nož!" A kovač odgovori: »Ne bom ga zlomil!” Babica reče: »Jermen, zveži kovača!" A jermen odgovori: »Ne bom ga zvezal!" Babica reče: »Miška, razgrizi jermen!" A miška odgovori: »Ne bom ga raz-grizla!" Babica reče: »Mucka, požri miško!" A mucka odgovori: »Prinesi jo, pa jo bom požrla!" Miška se je ustrašila in rekla: »Zakaj bi se dala požreti! Babica, prinesi mi jermen, da ga zgrizem!” Jermen se je ustrašil in rekel: »Babica, pripelji kovača, da ga bom zvezal!" Kovač se je ustrašil in rekel: »Babica, prinesi nož, da ga bom zlomil!" Nož se je ustrašil in rekel: »Babica, pripelji bika, da ga bom urezal!" Bik se je ustrašil in rekel: »Babica, prinesi vodo, da jo bom popil!" Voda se je ustrašila in rekla: »Babica, prinesi ogenj, da ga bom pogasila!" Ogenj se je ustrašil in rekel: »Zakaj bi se pustil pogasiti! Babica, prinesi palico, da jo bom zažgal!” Palica se je ustrašila in rekla: »Zakaj bi se pustila zažgati! Babica, pripelji otroka, da ga bom natepla!" Otrok se je ustrašil in rekel: »Zakaj bi se pustil natepsti! Babica, prinesi, prosim, večerjo, da jo bom pojedel!" In otrok je pojedel večerjo, kot bi mignil. Kabilska pravljica Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - tike imajo komunisti v svojih kmečkih in delavskih petah kot mnogi naši akademski in kabinetni strategi v oficirskih glavah. Vsaka vojna prinaša nekaj novega, česar v šoli niso učili. In to novo je treba poznati. Drugače je treba z njimi plesati, moj dragi stotnik. Poglejte uspehe vaše specialne enote! Kako majhne uspehe ste dosegli v Idriji. Če odštejem civiliste, ki ste jih pobili in jih navajali za bandite, so uspehi še manjši. Da o vaših izgubah ne govorimo, ker so prevelike." Stotnik je užaljeno ugovarjal: »Vojna s partizani ni obiranje hrušk. V tem prekletem hribovju, kjer je vse pokonci postavljeno, si v pravi, neznani divjini, kjer ti karte, kompas in vse zveze na mah odpovedo. Padeš v zasedo, kamor se zganeš. Ne dajo ti miru ne podnevi ne ponoči. Potem pa nas še kritizirate v zahvalo." »Saj vam ne očitam. Ne razumite me napak! Niti vam ne jemljem časti. Le učim vas, da se kaj naučite od njih. Oni morajo nekaj pokazati ali propasti." Ncpotila sta se po mestu. Po ulicah so drdrali topovi. Vojska je korakala v kolonah, težko otovorjena s strelivom. Hiše so bile kot prazne, vsa vrata zapahnjena, polknice priprte in nobenega obraza na oknih. Sla sta skozi del naselja, ki so ga večkrat zapored bombardirali strmoglave!. Ožgani zidovi so črneli v nebo. Duh po dimu in požigu je še sveže rezal v nosnice. »To je pogled za vojaka," je dejal Wolf. »Razvaline. To so sledovi naše moči in jeze. Pravzaprav bi to gnezdo morali zravnati z zemljo. Vsem tem prekletim vasem po pobočjih v svarilo in opomin." »Saj ga lahko izravnamo. Dajte povelje moji enoti, pa vam napravimo kres. Zvečer se lahko grejete ob ognju. Mimogrede vam postrežem s pečenim krompirjem," se je cinično smehljal stotnik in kazal zdrave, bele zobe. »Tudi to bi se lahko zgodilo, če bi bila sama z vašimi gamsi. Res škoda, velika škoda, da nisva." Prišla sta med hiše, kjer ga je major opozoril: »Oprezujte po linah teh hiš, da naju kakšen rdeči fanatik ne vzame na muho in se z nama skupaj zveliča. Fanatiki na naši in njihovi strani so mi enako zoprni. Ome- Tono Svetina: STOTNIK SMRT jeni so in brez občutka za posledice svojih dejanj, zato jim prav nič ne zaupam." Sla sta naprej in zavila prek mostu čez rečico proti italijanskim kasarnam, od koder je bil lep razgled po naselju. Vzpela sta se nekoliko v hrib nad kasarno, da sta imela kraj pod seboj. Wolf se je upehal, postal je, potem pa se je obrnil k stotniku: »Vtisnite si vse, kar vidite, dobro v spomin! Ulice, hiše, pobočja, grape, vse prav vse, kar vidrfe. Zapomnite si! Tega gnezda mi ne bomo obdržali. Niti v njem postavili postojanke, ker je ne bi mogli oskrbovati, bila bi za nas prava past. Vrnili se bodo. To je mesto za njihove štabe, šole, bolnice, vse bodo nagnetli v njem, če jim damo le nekaj časa malo miru. Potem pa udarimo enkrat po njih z vašo enoto. Imam imenitno zamisel, ki se mi je porodila med potjo. Stotnik, če mi uspe, boste v kratkem major, jaz pa polkovnik." »Polkovnik ali pokojnik? Tudi to se lahko zgodi, da sva pol metra pod zemljo. Vi imate čudovite, toda nevarne načrte." »Prosim vas, Erich, to je tveganje. Vi dobro veste, da upoštevam le tiste, ki dajejo več od sebe, čeprav najdejo tu svojo propast. V tem je ključ, kdor hoče razumeti naš veliki napor za nadvlado sveta.” Dobro sta si ogledala mesto in relief pokrajine. Potem sta se spustila navzdol proti kasarnam. »Pa poglejva še malo katedrale dvajsetega stoletja! Ta bordel za bele in rdeče uši. Vedno me nekam prijemlje, kadar stopim v kasarno," je dejal Wolf, ko ju je med zidovi objel vonj po trohnobi in zapuščenosti. »To so vzorne šole kolektivizma, brez katerega ne moremo mi in ne oni. Zdi se, da je vse prazno in da jim ne diši živeti med zidovi." Sprehajala sta se po praznih, razdejanih sobah in se vzpela v prvo nadstropje ter si ogledovala risbe na stenah in napise v različnih jezikih, največ v italijanščini. »Človek je v svojem bistvu še vedno neandertalec in opica vseh opic. Erich, poglejte te čudovite seksualne simbole, narisane z rokami vseh vrst. Človek sii želi tega, česar nima. Pa poglejte razstavo vojaških želja! Videti je, da imajo Italijani od vseh Evropejcev še najbolj zamorske popadke. Dobro, da smo si izmislili vojno. Svet bi zaudarjal od dolgočasja in se utopil v mlakuži spolnosti v teh naših ime- o — Štev. 17 (1451) 1. maj 1970 Organizacija „velikega” čiščenja Duševni nemir Zakaj toliko ljudi jemlje razna pomirjevalna sredstvaf Danes že težko najdemo človeka, ki ne bi imel v žepu kakšnih tablet, bodisi za glavobol, za umiritev ali pa na drugi strani za poživitev. Skrb, nemir, strah pred boleznijo, občutek krivde, nespečnost in razdražljivost so med najpogostejšimi bolezenskimi znaki, ki jih srečuje praktični zdravnik pri svojih bolnikih. Izražajo se včasih v milejši, drugič v hujši obliki: od lažje notranje napetosti in nemira pa do pravih duševnih bolezni. Simpozij, ki je obravnaval to tematiko, je skušal priti do sklepa, ali je naše stoletje res stoletje napetosti, ki se razlikuje od prejšnjih. Poleg tega pa je hotel razjasniti, kaj je tisto, kar žene današnjega človeka, da uživa čedalje več raznih pomirjevalnih sredstev, da bi si olajšal položaj. Mnenja strokovnjakov so bila zanimiva in včasih nasprotujoča si. Predvsem pa so zelo omajali domnevo, da bi bilo naše stoletje res stoletje, ki prekaša prejšnja po pretresih. Današnja atomska doba, pa tudi prenaseljenost mest in čedalje večji pritisk zaradi urbanega življenja imajo močan delež pri ustvarjanju duševne napetosti človeka. Vendar pa so bila verjetno prejšnja stoletja še bolj brutalna, ker je človek izvajal nasilje nad človekom brez vsake zavore. Šele civilizacija je namreč vzgojila človeka in obenem z zakonom prepovedala nasilje, ki je prej strahovalo človeštvo. Kot so tudi poročali, so v zaostalih deželah duševne stiske kot strah in napetost v človeku še dosti izrazitejše kot v razvitih. To zopet priča, da nizek življenjski standard, nižja kultura in ne nazadnje tudi politična odvisnost dežele ustvarjajo manj urejene življenjske razmere, v katerih je človek bolj izpostavljen psihičnim pretresom. Skrb in strah sta normalen pojav, ki se ga zavemo, kadar nam preti nevarnost. Strah pa ki se stalno pojavlja in ki je predimenzioniran, nastaja zaradi določenih konfliktov v človeko- Enkrat letno stanovanje temeljito pospravimo in očistimo od vrha do tal. Nekateri opravljajo ta dela spomladi, drugi jeseni; to slednjič niti ni tako važno, čeravno ima spomladansko čiščenje močnejše zagovornike — nehali smo kuriti, pospraviti je treba zimsko garderobo, ozimnica gre h koncu itd. Važno je le, da to delo opravimo. Sami ga bomo težko zmogli, v kratkem času pa sploh ne. Zato se nanj načrtno pripravimo. V delo vključimo družinske člane seveda načrtno, ker niti naše niti njihovo redno delo ne more utrpeti prevelike obremenitve. Tako organiziranega dela se je treba lotiti res načrtno, da bo uspešno v vsakem pogledu. Organizacija temeljitega čiščenja stanovanja je odvisna od razporeditve prostorov. Med seboj povezane prostore čistimo tako, vi podzavesti. Tak strah in duševna napetost, ki človeka spremljata, pa sta abnormalna. Človeka hromita. Ni sposoben normalno delati, ker je vedno zaposlen s svojimi duševnimi težavami. Sodobna zdravila pomagajo zmanjšati strah, pomiriti razdražljivost, utišati žalost in tudi pripravijo človeka do spanja. Glavni delež pri odpravljanju duševne stiske pa mora nositi človek sam. Zavestni napor, da spozna stvari, ki mu povzročajo nemir, je ena izmed prvih potrebnih stvari. Najti mora tudi moč, da se sprijazni z določenim življenjskim položajem. Svojo duševno napetost pa mora razbremenjevati s kakšno drugo dejavnostjo, ki mu prinaša olajšanje in sprostitev telesno in duševno. v da se lotimo najprej tistega prostora, skozi katerega ni prehoda v druge prostore, da pri čiščenju naslednjega prostora ne bomo hodili skozi že očiščenega. V primeru da tega problema ni, se lotimo najprej spalnice, nato po vrsti dnevnega prostora, kuhinje, kopalnice in nazadnje stranskih prostorov. Shrambo in klet je bolje očistiti takrat, ko sta najmanj založeni, da ju po potrebi laže pobelimo, poribamo lesene police, stojala, lese in podobno. Preden začnemo, temeljito očistimo peči, dimnikar pa naj uredi dimnike. Oskrbimo morebitna popravila v stanovanju: beljenje, pleskanje, zidne tapete, instalacije . .. Z velikim čiščenjem je nujno povezano tudi »očiščenje" vsega odvečnega, t. j. odstranitev predmetov, ki jih ne bomo več potrebovali ali ki so dotrajali. Najbolje je, da se tega dela lotimo slabe volje — svetujejo Američanke —, ker le takrat bomo temeljiti. Nekateri imajo navado, da pri vsakem velikem čiščenju stanovanje »preuredijo". Tudi to moramo prej premisliti, premeriti, da ne bomo potem po nepotrebnem prerivali in prestavljali opreme. Včasih pa je taka preureditev potrebna, na primer, zavoljo doraščajočih otrok. Za »veliko čiščenje" si oskrbimo dovoljno količino čistil, pripravimo krpe, krtače, omela ... Drobna dela, npr. pospravljanje omar in predalov, ureditev zimske garderobe, nas bodo časovno bolj obremenila. Računajmo s tem pri načrtovanju dela. Nož v gospodinjstvu Gotovo ste že kdaj bili v zadregi, ko je bilo treba narezati svež kruh, tanke rezine salame in načeti slavnostno torto? Neoster nož je vse pokvaril in vas spravil v slabo voljo. Zato naj bi imela vsaka gospodinja v predalu vsaj en velik in en manjši vedno nabru-šen nož. Z žagastim nožem lahko narežemo na lepe rezine zrel paradižnik, mehek sir, rahel kruh. Krompir, kumare in korenje najbolje olupimo s posebnim nožem za lupljenje krompirja, z njegovo konico lahko tudi drobnim redkvicam privzdignemo rdečo kožico in tako pripravimo okusne rožice za okras. Kuhana zelenjava — korenček, koleraba ali zelena bo, narezana z valovitim nožem, lepo krasila pečeno ali kuhano meso; tako narezana rdeča pesa v solati bo za marsikoga privlačnejša. Pri zajtrku bo gospodinja lahko servirala lepše kose masla, če bo narezala še trdega, da bodo zareze vidne in se bodo dlje časa obdržale. Poskusite! Rižev venec z grahom in ledvičkami Skuhajte riž v slani vodi ali goveji juhi. Dodajte mu košček masla in vložen zelen grah (predhodno ga segrejte na maslu), potem pa še ščepec soli, po* per, sladkor in sesekljan zelen peteršilj. Denite riž v okrogel model, ki ste ga namazali z oljem ali maslom, in ga pecite. Ko je pečen, ga vzemite iz. modela in ga preložite na pogret servirni pladenj. V sredo riža denite ledvičke, ki ste jih poprej spražili s čebulo na maslu, dodajte malo moke in pustite, da se nekaj časa še pražijo, preden jih denete na riž« potem pa vse zalijte z govejo juho in belim ali čr~ nim vinom. Servirajte s paradižnikovim pirejem. Mesni zavitek iz gnjati in zelene V režnje narezano gnjat ovijte okrog zelene v lističih, ki ste jo predhodno skuhali ali vložili, in daj* te kozico v peč. Medtem pripravite paradižnikova omako, ji prilijte malo črnega vina in jo pogrejte. Potem jo vlijte v kozico z gnjatjo. Servirajte z rižem ali krompirjevim pirejem. Palačinke z gnjatjo Specite palačinke in vsako napolnite z rezina gnjati, potem pa jih posujte z nastrganim sirom. Nato zvijte palačinke, jih denite v pekač in dajte v peč. Medtem pripravite smetanovo ali sirovo omako. Omaki dodajte nastrgan sir in košček surovega ma* sla, ter jo kuhajte nekaj časa. Potem jo prelijte čez palačinke in dajte vse še enkrat v pečico. Servirajte z mešano solato. Drobni nasveti ■ Če ribe niso povsem sveže, jih namočimo za pol ure v vodo, ki smo ji dodali eno ali dve zrnci hipermangana. Ribe potem dobro speremo v čisti mrzli vodi. Preden jim ostrgamo luske, jih pomočimo v vrelo vodo — delo nam bo potem šlo laže od rok. ■ Neprijeten vonj po ribah odpravimo, če ribe pred pečenjem ali kuhanjem zdrgnemo z limoninim sokom, speremo s kisom ali pa če dodamo vodi, v kateri jih kuhamo, nekaj kapljic mleka. ■ Odprte ribje ali tudi druge mesne konserve so lahko nevarne, če vsebine takoj ne prenesemo drugam. Če namreč dalj časa stoji v odprti dozi, se lahko razvijajo strupene snovi. ■ Zapestne ure varujemo pred nepotrebnimi popravili tudi tako, da jih nikoli ne polagamo na steklene ali marmornate plošče. Velika temperaturna razlika med telesno toploto in temi predmeti namreč utegne drobnemu stroju škoditi. Če že nimamo na voljo lesene podloge, položimo urico na večkrat pre-ganjen žepni robec. ■ Preden začnete čistiti štedilnik na drva, si namažite suhe roke z vlažnim milom. Tudi nohte vtisnite v milo, da se bo prijelo za nohte. Po končanem delu boste zlahka umili umazanijo in saje z rok z navadno toplo vodo in milom. • C.Č A_.w. Proč s podbradkom Že dolgo velja, da se pri ženi prava starost pozna na vratu. Le redko privoščimo kremo tudi koži na vratu, kaj šele da bi negi vratu posvetili tudi kako minuto. Poskusite se pogledati v ogledalo v profilu. Kaj boste videli. Nič kaj spodbudno sliko: nič več ni sledu o vitkem vratu mladega dekleta. Slaba drža in ljubezen do krompirja in sladke smetane sta storila svoje. Skoraj, da se ne pozna, kje glava prehaja v vrat. Pod brado pa je blazinica, ki nas postara za deset let. Grehov slabe drže in dobre hrane se ne da odkupiti z nobenimi odpustki, pač pa z voljo. Vrzite proč visoko pernato blazino, ker celo noč skrbi samo za to, da ne boste brez podbradka. Spite raje na trdni majhni blazini ali kar je najbolje — brez blazine. Čez dan neprestano mislite na svojo držo. Tudi med lupljenjen krompirja ali med pletenjem ali gledanjem televizije. Tudi na cesti ne glejte po tleh, pač pa hodite z dvignjeno glavo. Zjutraj, ko nanesete na obraz kremo, ne smete pozabiti tudi na vrat. Z rahlimi gibi rok masirajte vrat od spodaj navzgor. Podbradek pa odpravljajte s trepljanjem gornje strani roke. In to ponavljajte vsak dan, najbolje zjutraj, saj s tem pospešite kroženje krvi, koža bo bolj rožnata — in tudi zbudili se boste. Čez dan pa lahko napravite tudi po večkrat tale gib: glavo sklonite globoko na prsi, nato pa jo sunkoma nagnite nazaj. Lezite na posteljo, tako da vam glava visi navzdol. Nato počasi zaprite usta, tako da sega spodnja ustnica čez gornjo. Vendar pa to vajo lahko ponovite le do petkrat, da se koža na vratu ne bi preveč stegnila. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — nitnih institucijah, v vrtcih, kasarnah, šolah in cerkvah. Tako pa se na trebuhu Evrope lahko nadihamo zraka in vidimo kakšno originalno sceno namesto pogretih filmskih zgodb. Tveganje, dragi Knicke, to je davek za resnično življenje.’ Odšla sta iz kasarn. Potem sta sedla v o klopni avto in se odpeljala naprej proti hribom, od koder je bobnelo. Streljanje topov se je slišalo vedno bliže, vmes pa so se oglašale strojnice. Pod vasjo, kjer je bila vkopana artilerija, sta se ustavila. S spremstvom sta se napotila proti baterijam. Poročnik, ki je poveljeval, je poročal. »Kam streljate?” je vprašal Wolf, ko je plamen švignil skozi drevje in je utihnil pok. »Na partizanske položaje," je dejal poročnik in pokazal greben, komor so padale granate. Major Wolf je usmeril svoj daljnogled na pobočje in pazljivo pretikal zemljo, ki so jo obstreljevali. »To je sranje, poročnik! Vi streljajte v prazno, kar sicer silovito bobni in čudno vpliva na tiste, ki so bolni na srcu. In tudi za tiste, ki so nagnjeni k driski, ni kaj prijetno. Partizanov pa tam, kamor streljate, ni več." »Od tam so napadli našo kolono. Na te položaje so nam ukazali streljati." Wolf se je prizanesljivo nasmehnil. Nekoliko više v pobočju so se zajedale druga v drugo senožeti zadnjih gorskih kmetij. Hiše lin gospodarska poslopja so bila krita s slamo in stene so se mežikaje belile sredi rumenih planjav. Wolf je zagledal kolono, ki je izginila za vrsto drevja ob hišah. »Tamle imate cilje! Razbijte ta gnezda in ne drezajte v zemljo, ki nima občutkov! Dovolile mi, da s tem gorskim topom razbijem hišo pod vrhom, kamor se je skrila patrulja," je dejal Wolf in pokazal na domačijo v luči motnega sonca. Topničarji so mu nabili top. Izračunal je elemente in prijel za ročico sprožiiko. »Kakšne čudovite prilike imamo, gospodje, to zemljo napraviti nemško," je dejal navzočim, ki so ga obkrožali. Slasten drget mu je prešinil telo. Slal je mirno, ledena ravnodušnost mu je legla na obraz in prekrila temno vznemirjenost, ki se ga je polastila ob nagonu uničevanja. Samo tega se je bal, da bi zgrešil, ker že dolgo ni streljal s topom, in bi se mu vojaki na tihem smejali. Navzoči so gledali v njegov kamniti obraz in čakali. Wolf je potegnil. Silovit pok je pretresel ozračje in stresel zemljo pod njihovimi nogami. Dolg plamen je bruhnil skozi drevje in nestrpno pričakovanje se ga je polastilo, ko je sledil loku tuleče granate in negiben čakal, kam bo granata udarila. 'Prva je zgrešila, druga je padla na prag, tretja pa je zadela v sleme. Domačija se je zavila v dim in svetal plamen je zaigral v sivini. Obraz mu je preletel veličasten nasmešek. »Krasno!" je kriknil poročnik artilerije. »Čestitam, gospod major!” je udaril stotnik s petami in mu pomolil lopatasto roko. »Streljate imenitno. Veliko paniko smo napravili zgoraj. Prosim, poglejte!” »Saj sem zaslužil cigaro!” »O, seveda!" Vtaknil je cigaro v usta, nekajkrat globoko potegnil in z velekim užitkom puhal dim v zrak. Primaknil je daljnogled k očem in opazoval požar, ki je zajel še gospodarsko poslopje. Okoli ognja so begali ljudje kot mravlje, ki jim otroci razkopljejo mravljišče. »Razbijte ta gnezda, poročnik! Soj je cenejše in bolj človekoljubno tako opraviti z ljudmi, kot Ijih voziti v oddaljene kraje.’ Topovske cevi so se nomerile na domačije. Zrela so bruhala ogenj in smrt. Kmalu so plameni ovili s slamo kri- ta poslopja. Stebri črnega dima so se vili pod nebo in bili podobni grozečim pestem, ki so zrasle iz zemlje. Bobnenje topov je še vedno podrhtevalo v njem, ko sta sedla v okloprvjak, da bi se vrnila. V gozdovih pod sedlom so pokale puške in zateglo lajale strojnice. Tam so se gorski lovci spopadli z brigado, ki je branila greben, vraščen v goro, katere vrh se je blestel v snegu. V naselju, dober kilometer niže proti Cerknemu, sta se ustavila in izstopila. Vas je bila polna vojske. Deset mož je vodilo tri starce, z žico zvezanimi rokami na hrbtu. »Gospod stotnik, glejva si, kako dela naš bojni stroj, ko je v teku. Prav zanima me, kaj bodo storili s temi ljudmi.’ »Zdi se mi, da ni kaj ugibati," je odvrnil stotnik. Šla sta po razmočeni poti za njimi. Med poslopji je bilo mnogo vojakov, ki so preiskovali hišo za hišo, plenili kmetom hrano, kokoši in iz hlevov gonili živino na zbirališče v sadovnjaku pod gasilskim domom. Živina je vznemirljivo mukala. Na 'križišču, kjer je pripeljala pot s hribov na meji, sta srečala večjo kolono iste enote SS, ki je gnala skupino starcev, žena in otrok s culicami v rokah. Nekaj ljudi je bosih čofotalo po snežni brozgi na poti. Stiskali so se drug k drugemu, preplašeni, sključeni ko trop preganjanih živali. Če je kdo zaostal, so ga vojaki pehali s puškinimi kopiti In ga priganjali s surovimi kriki. Major Wolf se je postavil na sredo poti in ustavil kolono. »Kdo so tii ljudje in kam z njimi?" Narednik, ki je vodil kolono, je raportiral: »Družine banditov. Vodimo jih v zbirališče, da jih bodo transportirali v taborišča." .Dobro,” je malomarno zamahnil Wo!( z roko in stopil is poki, da je kolona šla mimo. šla sta počasi za njimi. (Se nadaljujt) OB PETINDVAJSETLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM Ko je nemški publicist Erich Kuby v Moskvi pripravlja! svojo serijo člankov o padcu Berlina leta 1945, je naletel tudi na sledi tiste izvidniške skupine sovjetske vojske, ki Je bila 4. maja odkrila Hitlerjevo truplo na dvorišču berlinske Reichskanzlei. To skupino je pred petindvajsetimi leti vodil takratni podpolkovnik Klimenko. Objavljamo pričevanje tega sovjetskega oficirja, kakor ga je zapisal Erich Kuby. V zadnjih aprilskih dneh leta 1945, ko so sovjetski vojaki napadali Reichstag, je vrhovno poveljstvo naložilo izvidniški skupini, ki sem jo vodil, nalogo, naj najde Hitlerja in osebe njegovega spremstva. Znano nam je bilo, da je bil Hitlerjev štab in njegovo zadnje zatočišče v Vossfrafje, v protiletalskem zaklonišču pod Reichskanzlei. To so mi sporočiti ujetniki med zasliševanjem. Te podzemeljske zgradbe so se imenovale Fuhrerjev bunker, čeprav je Hitlerjevo stanovanje v protiletalskem zaklonišču ležalo nekoliko stran od ostalih prostorov. Pripadali smo napadalnim oddelkom generala Kuznjecova. Z druge strani so se približevali Reichskanzlei oddelki 301. divizije, ki ji je poveljeval general Antonov. Vojaki generala Antonova so zasedli poslopje Gestapa in so stali neposredno pred Reichskanzlei. Upali smo, da bomo skupaj s prvimi sovjetskimi vojaki vdrli v Reichskanzlei. Da bi lahko planirano operacijo uspešno izvedli, smo morali najprej zapreti vse prihode in izhode. Dne 29. aprila smo stali 500 metrov pred ciljem. Okna Reichskanzlei so bila zabarikadirano. Od tam so neprestano streljali s puškami in strojnicami. Dne 30. aprila ob 1 uri 30 minut je vrhovno poveljstvo napadajočim četam zapovedalo, naj osredotočijo artilerijski ogenj na' poslopje Reichskanzlei. Topovi so v nekaj minutah pometli z zgornjimi nadstropji poslopja. Po artilerijskem ognju so vojaki v jurišu zavzeli Reichskanzlei. Zdaj se je pričelo naše delo. V posameznih poslopjih bunkerja je bilo sem in tja še nekaj streljanja, vendar pa je večina branilcev Reichkanz-lei lin prebivalcev bunkerja prišla z dvignjenimi rokami iz skrivališč. V klet je bilo mogoče priti samo ali skozi vežo Reichskanzlei, od koder so vodile navzdol precej široke stopnice, ali pa iz notranjega dvorišča skozi vhod v betonirani steni. Mi smo šli po stopnicah navzdol in smo prišli do golega temnega koridorja, kamor je vodilo veliko vrat. Hitlerjevega stanovanja v kleti ni bilo mogoče takoj najti. Treba je bilo po zapleteni in zamešani poti. V prvih dneh smo se tukaj znašli samo s pomočjo nekdanjih prebivalcev kleti. »Fuhrerjev bunker" je bil izredno zapleten labirint kajutam podobnih sob. Hitler in Eva Braun, s katero se je poročil še 29. aprila, sta stanovala v večjih prostorih. Njuno stanovanje je bilo sestavljeno iz konferenčne dvorane, takoj na levo pa so bila vrata, ki so vodila v nekoliko manjšo, podolgovato sobo, v Hitlerjev sprejemni prostor. Tu so bili stoli in dolga rjava klop. V tem prostoru so se, kot so izjavljali ujetniki, razgovarjali o položaju nemških čet in o operativnih vprašanjih. Zadaj je bila Hitlerjeva delovna soba s pisalno mizo, polico in oklepno blagajno. Zadnji prostor je bila spalnica. Tu smo videli Hitlerjev suknjič z zlatim klju- kastim križem in belo poročno o-bleko Eve Braun. Vendar pa so prebivalci zaklonišča pri zasliševanju izjavili, da se je Eva Braun poročila v črni obleki. V Hitlerjevih sobah nismo našli nikogar. V kleti je bila močna radijska postaja, skladišča so bila polna živil, finih vin in konjakov. Bila je tudi posebej urejena kuhinja. V mnogih sobah je bilo polno vinskih steklenic in raztrosenih ostankov hrane. SS-ovci so se napili do nezavesti, nato pa so si ali pognali kroglo v glavo ali pa so se zastrupili. V zaklonišču smo videli veliko samomorilcev. Nevzdržen vonj po mrličih in krvni madeži — to je bilo vse, kar je ostalo od fašizma. Med prvimi smo našli Gobbelso-vega zdravnika. Pri zasliševanju je genj mnogo bolj izmaličil, ker je očitno veter vlekel prav od strani, kjer je ležala. Med njima je ležal papir in sežgane cunje. Celo noč od 2. na 3. maj sem zasliševal ujetnike, ki smo jih ujeli v območju Tiergartna. V glavnem so bili to vladni uslužbenci, generali in oficirji. Pred tem se je pripetila precej pomembna zgodba: nekaj nemških državljanov nam je pripeljalo nekega visokega suhega moškega, aristokratskega vedenja in oblečenega v novo vojaško bluzo. Berlinčani so trdili, da nikakor ni podoben navadnemu vojaku in da je verjetno eden izmed nacističnih veljakov, ki se je skril pri njih v kravjem hlevu. Zahvalili smo se državljanom za njihovo pomoč, gospoda pa smo obdržali pri nas. Ko sem Kako sem našel smo šli preko dvorišča Reichkanz-lei. Admiral nam je obljubil, da nam bo pokazal nekaj zasilnih izhodov iz »Fuhrerjevega bunkerja". Ko smo šli mimo nekega betonskega bazena, kjer je ležalo veliko trupel, se je Voss nenadoma ustavil in vzkliknil: »Hitler, Hitler!” Mrlič je bil resnično podoben Hitlerju; imel je enake brke. Prenesli smo ga z dvorišča v bunker, v tako imenovano modro jedilnico, da bi ga identificirali. Okrog te zadeve je bilo veliko raznih besed. Nekateri inozemski novinarji so ustvarili verzijo o Hitlerjevem dvojniku. Približno deset oseb, ki so sodelovale pri identificiranju, med njimi sta bila tudi šef garaže v Reichskanzlei Karel Schneider in osebni kuhar Wil-helm Lange, so izjavile, da mrlič, ki so ga tukaj videli, ni Hitler. Iskanje je bilo treba pričeti znova. Vse, kar smo zanesljivo vedeli, je bilo, da je bil Hitler mrtev. Toda kje najti njegovo truplo? In tu naj poročam o neki drugi najdbi. 'Istega jutra, ko so si tisti, ki smo jih povabili k identifikaciji, v mo- izjavil, da mu je bilo ukazano, naj ima pripravljen strup. V noči na 1. maj ga je Gobbels poklical k sebi. Ko je zdravnik Videl, da se je Gobbels odločil zastrupiti svoje o-troke, mu je svetoval, naj jih vendar da v varstvo Rdečemu križu. Vendar mu je Gobbels ugovarjal: »Kaj pa ima s tem opraviti Rdeči križ, doktor, to so vendar Gobbel-sovi otroci!" dri jedilnici ogledovali Hitlerjevega dvojnika, so moji izvidniki razis-pri zasliševanju tega gospoda vpra- kovali vsako ped dvorišča Reichs-šal po njegovem imenu, mi je iz- kanzlei. Med trupli, ruševinami, poročil svoje papirje, iz katerih je bilo drtimi stebri in razrušenimi stavba- Hitlerjevo truplo Nato je zdravnik pripovedoval, kako je skupaj z Magdo Gobbel-sovo otrokom, ki sta jih bila uspavala z morfijem, odprl usta in zdrobil ampule strupa. Gobbels ju je pri tem priganjal. Več zdravnik ni mogel povedati. Moja izvidniška skupina je korak za korakom raziskovala klet. Pogledali smo v vse kote, vhode in skrivne prostore, odkrili smo veliko ujetnikov, med njimi kar sto polkovnikov, vendar pa nismo v kleti našli niti Hitlerja niti Gobbelsa. Nato smo se odpravili na dvorišče Reichskanzlei in smo ves prostor preiskali spet meter za metrom. Nedaleč od zaklonišča smo kmalu našli sežgani trupli Gobbelsa in njegove žene. Niti z zemljo nista bili pokriti. Magdo Gobbels je o razvidno, da je to admiral Voss, opolnomočenec velikega admirala Donitza pri Hitlerju. Admiral je poročal o poroki Hitlerja in Eve Braun in povedal, da sta si oba dne 30. aprila vzela življenje. Nekaj dni prej naj bi bil Hitler nekaterim zaupnim osebam, med njimi tudi njemu, izročil važne dokumente za Donitza, ki ga je bil imenoval za svojega naslednika. Voss je pripovedoval tudi o zadnjih dnevih v bunkerju. Predlagali smo Vossu, naj sodeluje pri identifikaciji. Na dvorišču je takoj spoznal trupla Goebbelsa, njegove žene Magde in petih otrok. Skupaj z admiralom Vossom in zastopnikom sovjetske armade, ki naj bi odpeljal Vossa v štab fronte, mi je vojak Čurakov odkril v bližini betonskega mešalca, v katerem so še pred nekaj dnevi pripravljali cement za ojačenje bunkerskih streh, lijak, ki je bil približno tri do štiri metre stran od vhoda v Fuhrerjev bunker, in na katerega dnu je ležala panzer-faust. Zaradi previdnosti je bilo sklenjeno, da jo potegnemo ven in onesposobimo — saj je vendar povsod okoli bilo veliko ljudi in kaj hitro bi se utegnila pripetiti nesreča. Čurakov se je nagnil, da bi zagrabil ročaj orožja; ravno ko je hotel splezati iz lijaka, pa je nenadoma opazil, kako štrlijo iz zemlje gole noge trupla, pokrite s sivim kocem. Odstranili smo plast zemlje in zagledali sežgani trupli OPOOOOOOOOOOOOOOPOPOOOCOOOOOOOOO^OOPOOOOOOOOOOOOO^OOPOCooooooooooooooooooc ZA PRVI MAJ mednarodni praznik dela INTERNACIONALA Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja! Zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre, na to svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse! Že se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo že hiti, da z Internacionalo prostost si pribori. DELAVSKI POZDRAV Zdravi, hrabri bojevniki, zbrani za poslednji boj, složnim in pogumnim borcem sveti vedno zmage soj! Zdravi, vsi vi milijoni, delavci vsega sveta, združite se vsi trpini, isti cilj naj vsem veljal Zdravi nam, kot naši bratje, sezimo si v roke, pesmi naše naj donijo vsem, ki še za kruh trpe. Neomajna bodi zveza delavcev sveta. Rdeči prapor naj pred nami zavihral Mile Klopčič Oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo4 nekega moškega in neke skoraj gole ženske. Takrat smo mislili, da leži Hitlerjevo truplo v modri jedilnici in zato nismo bili na novo najdbo posebej pozorni. Dal sem jo zopet zasuti. Ponoči, po neuspehu z Vossovo najdbo, sem ponovno premislil izjave SS-ovcev. Odločil sem se, da grem še enkrat k lijaku, kjer je bila panzerfaust. Zdel se mi je zelo podoben mestu, o katerem so SS-ovci večkrat govorili. Prihodnje jutro smo spet razkopali lijak in zagledali dve napol sežgani in v siv koc zaviti trupli. Nekoliko globlje sta bila pokopana dva psa. Stražarji, ki so sodelovali pri identificiranju, so odločno trdili, da sta to trupli Hitlerja in Eve Braun. SS-ovec Harri Mengeshausen iz Hitlerjeve osebne straže je rekel na primer tole: »Patruljiral sem po poslopju Reichkanzlei in šel sem po hodniku mimo Hitlerjeve delovne sobe. Opoldne dne 30. aprila sem se ustavil ob oknu, ker sem hotel videti, kaj se dogaja na dvorišču.” Mengeshausen je videl, kako sta nesia pribočnika Gunsche in Liege trupli Hitlerja in Brauno-ve iz Fuhrerjevega bunkerja, ju polila z bencinom iz zažgala. Bencin je zgorel, trupli pa nista zogleneli. iProsili smo Mengeshausna, naj nam pokaže, kje sta zakopani trupli Hitlerja in Eve Braun. SS-ovec je krenil na dvorišču Reichskanzlei k lijaku, kjer smo sklenili, da napišemo ustrezni zapisnik. To je izvleček iz zapisnika: »Podpisani podpolkovnik Klimenko, vojaka Olejnik, Čurakov... smo s sodelovanjem Harrija Mengeshausna, ki je bil pritegnjen zaradi identificiranja, pregledali kraj, kjer sta bili pokopani trupli držov-nega kanclerja Adolfa Hitlerja in njegove žene.. . Ogled kraja, ki ga je navede! za identificiranje pritegnjeni Mengeshausen, je pokazal pravilnost njegovih izjav (glej fotokopije protokola). Te izjave so toliko bolj verjetne, ker smo dne 4. maja 1945 potegnili iz lijaka, ki ga je navedel, trupli nekega moškega in neke ženske kot tudi trupli dveh zastrupljenih psov. Druge o-sebe so v teh dveh psih spoznale lastnino Hitlerja in njegove žene Eve Braun, nekdanje Hitlerjeve privatne tajnice. Skica kraja, kjer sta bili najdeni trupli Adolfa Hitlerja in njegove žene, kakor tudi fotografije kraja, ki ga je navedel Mengeshausen, so priložene protokolu." Ko je bil protokol končan, smo se skupaj s Harrijem Mengeshaus-nom odpeljali v štab fronte. Harri, velik, mišičast fant je imel na sebi vse premajhno obleko, ki jo je pač kdo ve kje našel in jo zamenjal za svojo blestečo SS uniformo. V tej obleki je bil zelo komičen, ob vsakem gibu so pokali šivi na ramah njegovega suknjiča. Harrija je bilo zelo strah. Očitno je mislil, da ga peljemo ustrelit. Ko pa je slednjič prišel v štab in se prepričal, da ga nihče ne namerava ustreliti, je Harri zaprosil za papir in pero in napisal je priznanje, v katerem je povedal, da je sodeloval pri sežigu trupel Hitlerja rn Eve Braun in da tega dejstva samo zato ni dal na zapisnik, ker se je bal izdati svoje tesne zveze s Hitlerjem, da ne bi tako veljal za izvrševalca njegove zadnje volje. Mengeshausnove izjave je potrdila cela vrsta drugih stražarjev, potrdil pa jih je tudi Hitlerjev osebni pribočnik. Trupli Hitlerjo in Eve Braun sta ves ta čos ostali v Reichskanzlei. Ponoči so moji ljudje zavili trupli v koca, ju odnesli iz Reichskanzlei, položili v zaboja, ju naložili na avfompbil in odpeljali v naš štab. ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI $P rtni Športni Športni športni šport spori INI SP RTNI ! iPORT SPORI ;ni SP RTNI ! iPORT ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠP rtni Športni Športni Športni Šport ■ AVTOMOBILSKE TEKME Minuli športni teden je bil v znamenju avtomobilskih in motornih dirk. Na avstrijskem Salzburgringu so se pomerili najboljši motociklisti za veliko nagrado Avstrije. Za zastopnike avstrijskih barv je bila ta tekma le delno uspešna. V skupini do 500 ccm je dosegel Avstrijec Karl Auer odlično 3. mesto. Kako odličnega mednarodnega značaja pa je bila prireditev, kažejo imena zmagovalcev v posameznih skupinah: Simmonds, Anglija (125 ccm), Dodds, Avstralija (125 ccm), Anderson, Švedska (250 ccm), Hoppe, Zahodna Nemčija (350 ccm). Tekmovanje je potekalo v slabem vremenu, tako da je bilo zabeleženih tudi več lažjih in težjih padcev. V Sebringu so se na dirki šampionov v formuli I srečali najboljši in najhitrejši dirkači sveta. Proti pričakovanju je zmagal Chris Amon iz Nove Zelandije pred lanskoletnim svetovnim prvakom Jackyjem Stesvartom. Čeprav ta dirka ni veljala za svetovno prvenstvo, so bili na štartu številni svetovno znani dirkači. Na znanem in zloglasnem avtodromu v Monzi blizu Milana pa je potekala četrta dirka za svetovno prvenstvo konstruktorjev. V dramatični 1000 km dolgi vožnji je že tretjič v letošnji sezoni zmagal Porsche s posadko Rodriguez-Kinnunen (Mehika in Finska). Tekmi je prisostvovalo okoli 100 tisoč gledalcev, ki so navdušeno spremljali dvoboj med Ferrarijem in Porschejem. V svetovnem prvenstvu konstruktorjev vodi Porsche pred Ferrarijem. Svoj največji uspeh v karieri kot dirkač je slavil Avstrijec Dieter Quester v Barceloni na tamkajšnji dirki formule II. S svojim BMW se je uvrstil na odlično 5. mesto. Zmagal je Anglež Derek Bell (na Brabha-mu) pred Francozom Henrijem Pescarolom (prav tako na Brabhamu) in Fittipadijem iz Brazilije. Dirka je veljala za evropsko prvenstvo formule II in je bila že tretja v letošnji sezoni. ■ EVROPSKI POKAL 1970-71 Nogometne tekme za evropski pokal 1970-71 so za senzacijo bogatejše. Španski rekordni nogometni klub Real Madrid namreč na španskem prvenstvu ni dosegel predpisanega limita in zato tudi ne bo mogel sodelovati v tekmah za evropski pokal 1970-71. Od leta 1955 dalje je Real Madrid sodeloval pri vseh tekmah za evropski pokal prvakov, pogosto je prodrl do finala in šestkrat je bil celo zmagovalec evropskega pokala. V tekmovanjih za evropski pokal prvakov se je po letu 1960 zvrstilo že 625 tekem; v vseh teh igrah, ki jih je gledalo skupaj 12 milijonov ljudi, je bilo doseženih kar 2047 golov, 17 golov celo v eni sami tekmi, in sicer med ekipama Spor-ting iz Lizbone in Apoel iz Nikozije, ki se je končala z rezultatom 16:1. Avstrijski nogomet se v sedanjih razmerah seveda ne more merki na teh tekmovanjih. Najlepši uspeh je dosegel leta 1967 dunajski Rapid, ki je na prvenstvu pokalnih zmagovalcev podlegel v igri proti nemški enajstorici Bayern Munchen, katera je pozneje postala zmagovalec evropskega pokala. DROBNE VESTI H Poletne olimpijske igre 1976 bodo po vsej verjetnosti v Los Angelesu. Mesto je za to vrhunsko športno prireditev že zdaj povsem pripravljeno, saj je bilo že enkrat prizorišče olimpiade. Za 21. olimpijske igre, ki bodo v času od 7. do 21. avgusta 1976, se poleg tega potegujeta tudi Montreal in Moskva. H Na prireditvi smučarskih skokov na pokljuški skakalnici blizu Bleda so v nedeljo zahomški skakalci znova dokazali svoje znanje in zabeležili kar dve zmagi. V prvi skupini mladincev je zmagal Karl Schnabl pred Gratzerjem, Hanzi Millonig pa je zasedel prvo mesto v drugi skupini mladincev in se uvrstil na odlično 5. mesto v skupni oceni. Najboljši tekmovalec dneva je bil Jugoslovan Stanko Smolej, za katerim sta se uvrstila Giacomelli in Pudgar. H V nedeljo bo na letališču Aspern pri Dunaju tradicionalna avtomobilska tekma za nagrado mesta Dunaja. Na startu bodo avtomobili formule V, formule Ford in turni avtomobili. Dirki turnih avtomobilov in formule V veljata za avstrijsko prvenstvo. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 2. 5.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Po željah — 17.10 Zabavno sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Iz začetkov literarnega kabareta na Dunaju — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba. Nedelja, 3. 5.: 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Pro-minentni igrajo svoje najljubše melodije: Marcel Prawy — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Rim od A do Ž — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Zabavna oddaja — 21.30 Operetni koncert. Ponedeljek, 4. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 10.25 Nevarnosti prometa — 10.45 Zgodovina v glasbi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturni problemi Koroške — 15.00 Iz glasbenega življenja štajerske — 17.10 Operete s papriko — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.45 Note in beležke — 20.10 „Tatovi src", radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 5. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Mojstri veselih not — 10.05 Jutri bom odrasel — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Pospeševanje vzgoje — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Folklora iz Avstrije. Sreda, 6. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Mojstri veselih not — 10.15 Mladina igra za mladino — 11.00 Veseli maj — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 O hvali in hvaležnosti — 16.30 Venček melodij iz Kalmanovih operet — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja združenja industrialcev — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Voda poklanja življenje — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. Četrtek, 7. 5.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Zborovska glasba — 9.00 Diagnoza: Pomlad — 9.30 Priljubljene melodije — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Za ples — 18.30 Pomlad — 19.30 Godba na pihala — 20.10 Bilo je nekoč — 22.25 Iz sveta ciganov. Petek, 8. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Problemi koroških mest — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbor — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Koroško glasbeno življenje — 21.05 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.25 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 2. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca —- 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Nedelja, 3. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 4. 5.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. Torek, 5. 5.: 13.45 Informacije — Za našo vas — Športni mozaik. Sreda, 6. 5.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. Četrtek, 7. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — Samostanska kapela. Petek, 8. 5.: 13.45 Informacije — Našim materam — Pokoncilski pogovor. 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 2. 5.: 6.05 Jutranja glasba — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.45 Orkestrski koncert — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret: Peter I. Čajkovski — 21.00 Orkestrski koncert — 22.10 Pesniki in kritiki — 22.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 3. 5.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 70 -- 16.15 Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti — 17.45 Komorna glasba — 20.00 Orkestrski koncert — 21.30 Kabaret — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Du- naja. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založnika In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18 00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.50 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 2. 5.: 6.00 Dobro jutro — 8.05 Z dobro voljo v sončen dan — 9.05 Kaj pripoveduje otrokom glasba o pomladi — 9.35 Domače viže, domači godci — 10 05 V ritmu z mladimi — 10.30 Gigant na Donavi, reportaža — 11.20 Izbor slovenskih umetnih in zborovskih pesmi — 12.10 Čestitke za praznik — 13.30 Tudi naši na tujem praznujejo delavski praznik, reportaža — 14.05 Potovanje brez kompasa — 16.00 Čisto majhen slovar ljubezni, literarna oddaja — 16.40 Melodije Johanna Straussa — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Mladinske delovne akcije, reportaža — 18.25 Pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova — 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja — 20.00 Pomladni dan, radijska igra — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 3. 5.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Priljubljene melodije — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Ob prijetni lahki glasbi — 16.05 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Za ples in razvedrilo — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Vabilo na ples — 22.40 Popevke iz studia Zagreb — 23.15 Jazz. Ponedeljek, 4. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 12.10 Orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Orkester vzhodnonemškega radia — 14.35 Voščila — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji: Radovan Gobec — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pihalni ansambel bratov Avsenik — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelja jazza — 23.15 Popevke iz studia Beograd — 23.40 Plesna glasba. Torek, 5. 5.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.45 Slovenske narodne pesmi z Gorenjske — 12.10 Starejša in novejša glasba za pihala — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Iz opere »Podeželski filozof" — 17.05 Popoldanski koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Trio Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Samorog, radijska igra — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Popevke iz studia Zagreb — 23.40 Za ples. Sreda, 6. 5.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz slovenskih oper „Lepa Vida" in »Hlapec Jernej" — AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 2. 5.: 15.40 Gala-večer Unicef — 16.30 Za otroke — 17.40 Daktari — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Pozdravljen, sosed, Elfriede Ott na obisku v Sloveniji — 19.50 čas v slik? in tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 Mali mož, kaj zdaj? — 21.40 Šport — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Vas prokletih, utopičen film. Nedelja, 5. 5.: 16.30 Za otroke — 16.55 Kontakt — 17.10 Brez nagobčnika — 18.30 Glasbeni koledar: Mai — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Plebejci vidijo vstajo — 22.25 čas v sliki. Ponedeljek, 4. 5.: 18.00 Simpozij o raku — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI: Trgovina s smrtjo — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 ča