156. HBlh_________________I UlUjul, l Mlirt, 10. jillji 1913.                                             U1L Irto.

.Slovenski Narod* vdjt:                                                    ,
y Ljubljani na dom dostavljen:      »             v upravništvu prejeman:
*elo ltto ...•♦..    K 24 — I ćelo leto.    .   •  •  ,   •   .    K 22*—
pol leta •••••••    9 12-— I pol leta  •    ••••••     , 11*—
ietrt leta     «•••••     •    6-— I četrt leta*    •   •••••    »    550
m- mesee    •  •••••    m   2*— 1 na mesec     •«••••    •   1*90
*                         Dopisi na) se fra n kl rajo. Rokopisi se ne vrača Jo.
9r«4nl*tro i KaafloTa aUea *L 9 (▼ prltUčju ievot) telefon št 34.
Uka|a *rsak 4m i¥*ter teneaUt n#«»I|« in praznik«.
lnserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za tnkrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin*
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inseratl i. t. &»
to je administrativne atvarL
——-—   PoMmeuui fttevilka volja 10 vlnarlov.   ——
Na pismena naroćila brez istodobne v poslatve naročnine se ne ozira. „Sfaroaaa ttakama" tololon iU SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                   •                         za. Nemčljo:
ćelo leto.   •.....K 25-— I ćelo leto ...              .   .   K 30-—
P°J .Ie.ta........• H'TZ I    za Ameriko in vse druge dežele:
cetrt leta     ••••*•    •   o*50 I                                               °
na mesec   •  «••••   •   230 ■ ćelo leto.......K 35,—
VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarrnlttvo (»podaj, dvorišče levo), Enaflova nlloa it 5, telofon it 85»
Hazaj k Balkanski Zvezi.
D u n a j, 9. julija.
!z Sofije se poroča. da se je Bolgarija v posebni noti obrnila na velesile, v kateri poudarja svojo pri-pravijenost k novim pogajanjem s Srbijo. Bolgarija pa pristavlja: na podiagi srbsko-bolgarske razdelitve-ne pogodbe.
Ta pridržek nam kali veselje, ki bi nas moralo sicer nad sofijskim poročilom navdajati. Deset dni div-jajo boji na Makedonskem bojišču, krvi je teklo toliko, da so vsi grehi diplomatov in državnikov stokrat oprani. Bolgarija ni mogla doseći za-željenih uspehov. Njena armada se umika in položaj, v katerem se naha-jajo bolgarski vojskovodje. je od trenutka do trenutka opasnejši. Po ve-steh samih dunajskih vojaških kro-gov je general Ivanov s svojo vojsko v nevarnosti. da ga Srbi in Grki za-jamejo. Odločitev se bliža tem hitrej-še. ker se zdi, da namerava po proglašenju vojne proklamacije pričeti tuđi severna srbska armada z nai-ostrejšo ofenzivo na crti Pirot-Cari-brod-Sofija. Poluradno se na Dunaju konstatira: Bolgarom se slabo godi, na onem Dunaju, ki je kakor tovarna fabriciral dan na dan najnevenetnej-še vesti o najslavnejših bolgarskih zmagah.
Bolgarom se godi slabo. Mora pa se jim goditi še slabše, ako vztra-jajo na pogubni poti. Romunska mobilizacija se biiža dovršitvi in vpad romunske armade v bolgarsko ozem-Ije se zdi neizogiben.
Bolgarski državniki stoje na razpotju. Nadaijevati dosedanjo politiko se pravi državo tirati v pogu-bo: njihove macedonske aspiracije so uničene, na severu pa bodo morali prepustiti Romuniji velikanski kos, ki tvori skoraj eno osmino dosedanje bolgarske države. Nikdo jim ne gre na pomoč. Zanašali so se na svoje nainovejše protektorje, dunajske diplomate, toda ti so jih sicer zape-ljcJi v bratomorni boj, nišo pa mogli zadržati Romunije in v najkritičnej-šem trenutku puščajo svoje varovan-ce — na cedilu. Ako bodo čitali v Sofiji    današnja   poluradna izvajanja v
večernem »N. Wr. Tagblatt«, ki je še veeraj povzdigoval dr. Daneva, ki da je postal evropejska figura v istem rapidnem tempu, v katerem prodirajo bolgarske Čete proti Srbiji (kaka nehotena ironija!), danes pa mu očita trdovratnost in slabo politično računarstvo, potem jim mora postajati jasno, da so zidali na pesek. Navzlic neuspehom proti Srbiji ne grozi Bolgariji katastrofa od zahoda, temveč od severa. Srbija je z orožjem uveljavila svoje stališče, njeni državniki pa so preveč trezni in previdni, da bi tuđi v slučaju popol-nc zmage zahtevali od Bolgarije več, kakor pa ono, na kar imajo po rezul-tatih turske vojske pravo, več, kakor so prvotno, ko so stavili predlog na revizijo pogodbe, hoteli. Srbija se mora zavedati. da bi izzvala naj-odločnejšo obsodbo celega Slovan-stva. ako bi hotela izkoriščati nesrećo svujega brata. Nevarnost grozi le od severa. Romunija je poželela po bolgarski narodni posesti, romunski nacrti groze Bolgariji    s katastrofo.
Ali ni skrajni čas, da izpregleda-jo bolgarski državniki ter zazrejo položaj, kakršen je v resnici?
Romunija ne zahteva le velik kos bolgarskega ozemlja, temveč si je prilasiila pravo vmešavanje v balkanske razmere in v odnošaje med posamezmmi balkanskimi državami. To pravo si hoče z orožjem za vso bo-ločnost zasigurati. Navzlic trenutnim nesoglasjem ostane Romunija vedno v ozkih stikih s trozvezo. Ali ne vidijo balkanski politiki roke, ki posega med nje?
Romunija ni le nevarna Bolgariji, opasna je tuđi za Srbijo. Danes igra arbitra navidezno v prilog Srbiji, jutri pa gotovo v njeno škodo. Proti tej nevarnosti je edino sredstvo: sporazum med Bolgarijo in Srbijo, edina pot nazaj k Balkanski zvezi!
Morda je pot lažja, kakor si jo predstavljamo. Tuđi makedonski boj ni ubii v obeh narodih čuta sorod-stva in vzajemnosti. Poiitiki in diplomati so morda ta čut za trenutek izgubili, ni ga pa zgubilo zdravo ljudstvo. Dojrodki zadnjega te Ina nima-jo le s'abih posleđic: bolgarski narod se bo strezml in odložil -vojo staro napako    omalovaževati vse,    kar ]z
srbsko, srbski narod se bo bolj kakor kedaj zavedal svoje odgovornosti pred Slovanstvom. Gora mrtvih ju-nakov ni nepremostljiva. V žalu nad strašnimi ži tvarni se morda oba naroda la/ie zopet najdeta.
V istein hipu bi bila Bolgarija vama pred vsakim roparskim napadom svoje srverne sosede, kajti nesporno bi se tuđi Rusija, ki se je v gnjevu nad žalostnim bojem postavila na stran, zavzela za interfese obnovnega srbsko-bolgarskega bratstva. Balkansko zvezo pred seboj, Rnsi:o za seboj — kmalu bi kralj Karei podpisal  demobilizačni  dekret.
Bolgdrija mora storiti prvi korak, pridržek o stari srbsko-bolgar-ski pogodbi mora v koš, ker je inte-rtsaiitcn za politično zgodovino Balkana, v realnem položaju pa le kos papirja. raztrgan in preluknjan. Bol-garija je pripravljena k novim pogajanjem. Brez balasta, brez predsod-kov mora stopiti v svojem vitalnem interesu celega Jugoslovanstva na pot nazal k Balkanski zvezi.
Hedosežna mudrost c. kp.
oamestništva ali nemška
šlfrlatlca.
S Štajerskega.
Preteklo soboto je imelo učitelj-stvo spodnještajerskih ponemčeval-nic uradno skupščino v Ptuju. Kaj se je govorilo in o čem sklepalo, to nas danes ne zanima. Nad vse značiino pa je to-le dejstvo:
Nemški nadzornik Stering je do-bil med zborovanjem brzojavko od c. kr. namestnije, da so vse spodnje-štajerske nemške sole do 13. t. m. vsied razširjajoče se škrlatice zapr-te. Ta vest se je raznesla po nem-skem učiteljstvu po vsej Spodnji Štajerski. Po mnogih krajih se je tuđi oznanilo v cerkvi. da en teden ni pouka. Samoobsebi umevno, da se je mislilo in oznanjalo splošno, da torej vse spodnještajerske sole nimajo pouka. Tako je mislilo ljudstvo, tako so mislili nemški učitelji in marsika-teri slovenski učitelj je mislil tuđi tako po svoji zdravi pameti.
Pa kdo pogrunta modrost visokih glav za zeleno mizo! Zvedeti smo iz zanesljivega vira, da velja to prekinjenje pouka samo za nemške sole.
Ta famozna odredba je tak ne-zmisel, da si večjega ne moremo misliti. Vsak kontumac traja najmanj 14 dni do tri tedne. V enem tednu je nemogoče uradnim zdravnikom temeljito preiskati v celem delu dežele pravo stanje bolezni in odrediti vse korake, posebno proti tako nevarni bolezni, kakor je škrlatinka. Potem pa Še taka budalost, da zapro nemške sole, slovenske pa pustijo odpr-te! Če je položaj res nevaren, potem bi morali zapreti vse sole, nemške in slovenske. Do sedaj vsaj Še nismo poznali take škrlatice, ki bi napadala samo nemške otroke, slovenskih bi se pa izogibala. Morda je tista visoka glava v Gradcu iznašla nemško-nacijonalno škrlatico. Ali si pa misli, da so samo nemški otroci potrebni varstva, slovenske pa naj boiezen uniči, kar bi bilo raznim gospodom pri oblastnijah menda najljubše! Tuđi izgovor, da so nemške sole na Spodnjem Štajerskem samo v večjih krajih, slovenske pa v manjših, tuđi ta izgovor ne drži. Saj imamo po po-sameznih mestih in trgih slovenske in nemške sole, ki so si takorekoč sosede. Pa tuđi nemške sole so neka-tere v hribih ter docela ločene od bolj prometnih krajev.
Ali se je morda hotelo dati s to odredbo nekoliko oddiha nemškim učiteljem in otrokom in obenem oškodovati slovensko učiteljstvo? Bog zna. — Zakaj v jezikovno meša-nih krajih je ta teden obisk sole mi-nimalen, kar je lahko umevno, ker so zbegani starši in otroci. — S tem pa nikakor nocemo reci, da se slovensko učiteljstvo brani dela in si tuđi želi enotedenskega oddiha. Ne, ono samo zahteva, da se ga ne muči — zakaj šola s slabim obiskom je muka za učiteljstvo in za otroke — ter se ne oškoduje s takimi nesmisel-nimi odredbami naše šolstvo. — Če je pa dotična glava pri c. kr. namest-ništvu res iznašla nemškonacijonal-no škrlatico, potem je seveda kaj drugega in se take odredbe iz srca veselimo.       _________
Erafomorna vojna na Balkanu.
Politični položaj.
Jugoslovanska korespondenca poroča iz Sofije: Z veliko gotovostja se vzdržuje verzija, da je dal Nehlju-dov v imenu ruskega kabineta dr, Danevu gotove obljube, da Rusija ne bo trpela akcije Romunske, ki bi prekoračila gotovo mejo. Govoricam, ki so se tu na očividen način razšir-jevaie o ruski mobilizaciji, verjame-jo tuđi politični krogi ter jih deloma potrjujejo.
>-Wiener Allg. Zeitung« poroča iz Sciije: Bolgarska je naročila svojim zastopnikom v inozemstvu, na^ izroče verbalne note, v katerih se naj pojasnijo vzroki, da je bila Bol-j garska napadena. Prošnje za media-cijo Bolgarska v tej noti ni niti direktno, niti indirektno izrekla. Obenem je bolgarska vlada naročila svojim zastopnikom pri velevlastih, na] tem sporoče, da je Bolgarska, da dokaže svojo miroljubnost, še vedno pripravljena, pogajati se na podlagf pogodbe, sklenjene med Bolgarsko in Srbijo, da priđe do mirne razre-šitve. Bolgarska je pripravljena za taka pogajanja, čeprav ni ona po-vzročila izbruha vojne, temveč za-vezniki.
Većina belgradskih listov Je mnenja, da se je tnednarodni položaj poslabšal. Ce se vojna z zavezniki Še bolj razširi in če se tuđi Romunska v vojno zaplete, tedaj je treba računati z veiikimi operacijami. Ruska po-skusna mobilizacija, ki jo tuđi taje, kakor so prvo tajili, je prvo bliska-nje na mednarodnem obzorju.
Glede predloga bolgarske vlade, v katerem se je naglašala potreba carjevega razsodišča, izjavljajo na merodajnem mestu v Belgradu: Če je današnji položaj prepričal Bolgarsko, da je napravila napako, ker ni sprejela razsodišča, bi srbska vlada v sedanjem momentu pritrdila pogajanjem z Bolgarsko, toda pod pogo-jem, da se ta pogajanja vrše na podiagi sedanjih dejstev.
Pariški »Figaro« je izvedel, da pripravlja franeoska diplomacija ak-» cijo, da takoj po prvi odločilni zmagi
LISTEK.
Đalga rasa.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
»To je slabo,« je rekel zamolklo. »Pridite sem, dragi prijatelj, poma-
gajte mi!«
»Kaj pa se je zgodilo?« sem vskliknil ter priskočil k njemu.
»Hitro! Dajte mi rdečo stekleni-co in kozarec iz sosednje sobe; ne smemo izgubljati časa!«
Ko sem se vrnil s steklenico, je že slekel suknjo ter zavihal rokave srajce; iz male rane na roki je kap-
Ijala kri.
»Odtrgajte izolirno pripravo od električne svetilke in potegnite ven žico!«
Kakor hitro mogoče, sem izvr-ševal Connersove ukaze, ne da bi se oziral na naša iznenađena obisko-vaica. Odvil sem stekleno hruško pri svetilki, razbil steklo ter raztegnil žico.
Conners je delal z največjo pre-udarjenostjo. Ko je napravil požirek iz steklenice, je stopil k stojalu, na katerem je bil majhen dinamo-stroj, ki ga je rabil za eksperimentiranje. Stroj je z žico zvezal z električnim tokom ter ga spravi! v   tek.   KomaJ
slišno šumenje stroja se je čudno siišalo po sobi, v kateri je vladala smrtna tišina.
»S strupeno pušico sem se oprasnil," je rekel mirno, »in sem ne-dvomno izgubljen, če ne vporabim takoj najostrejsih protisredstev.«
Ne da bi se oziral na me, ki sem se zelo prestrašil, je sklenil tok. In ko so se začele kazati iskre, je pri-tisnil belo se žarečo kovino na rano.
Škrlatnordeča maroga je postala svinčenosiva. Kri je zacvrčala ter prenehala kapljati, nad robom rane pa je nastal mehur.
Brezkončna se mi je zdela grozna procedura. In vendar so mi zastale besede, s katerimi sem hotel protestirati, ko sem mislil na grozno dilemo, ki jo je povzročila, in ko sem gledal v nevznemirjeni obraz moža, ki je to muko prenašal z največjo mirnostjo. Vsled smradu po sežga-nem mesu mi je postajalo skoraj slabo.
Po par mukapolnih sekundah je Conners smehljaje se proč vrgel žico: »Kar sem mogel, sem storil! Zdaj pa je treba čakati!«
»Usmiljeni bog!«
Mrtvaško bleda, na vsem telesu se tresoča, je stala miss Maurice, vtelešena slika prestrašenosti.
»Dami seveda to ni prijetno gledati!« je mirno pripomnil Conners.
»Usmiljeni bog!« je še enkrat vskliknila.
»Tu, poglejte!« je zaklical Hen-ges ter slekel suknjo, »tuđi jaz sem ranjen.«
Zavihal je rokav ter pokazal rano, ki je bila blizu komolca.
Ćelo mene, ki so mi bili Čuti vsled muk, ki si jih je prizadjal Conners pred mojimi očmi, je iznenadil učinek teh besed na miss Maurice.
Prejšnji vsklik je razodeval, kako zelo so bili njeni živci vznemirje-ni, dočim pa je bila sedaj od strahu popolnoma izpremenjena — težko sopeča je slonela smrtnobleda ob steni.
Kje imate tekočino, ki    ste    jo pili?« je vprašal Henges hripavo.
»Kaj. vi se drznete, to od mene zahtevati?« je zakričal Conners v nanovo vsplamteci jezi. »Vi morilec otroka! Vi ničvreden lopov! Vsaj sem takoj rekel, da bo tako. To je kazen  božja!   Proč!   Vam  rečem!«
Conners ga je s svojo močno ro-ko sunil od sebe, da se je Henges zvrnil na divan, toda miss Maurice je kakor mačka skočila po steklenico.
»Oho, tako pa nismo stavili,« je rekel Conners ter ji izvil steklenico iz rok. »Če je kako sredstvo, da se resi življenja tega moža, od mene je ne dobi!«
»On je nedolžen,« je rekla težko sopeča.
»In če priđe angelj iz nebes!« je odgovoril Conners. »Jaz se ne umaknem s tega mesta, dokler ne bo ta lopov izdihnil.«
Opotekala se je ter se naslonila ob okno, da ne bi padla.
»Jaz sem kriva!« je vskliknila.
»Pah!« je jezno pripomnil Conners. »To vem že zdavnaj! Vi ga ljubite in ste ž njim v zvezi!«
»Ne!« je zakričala ter dvignila sklenjeni roki. »Resite ga! On je ne-dolžen! Jaz sem sama ukradla otroka! Poklicala sem ga iz parka, ko je Karolina odšla od njega, ter sem ga peljala skozi hišo k avtomobihi, ki je čakal v stranski ulici in ki mi ga je preskrbel moj brat, kateremu sem zato obljubila nagrado. Jaz sem si hoteia pridobiti denarja, da morem porociti Hengesa, ki ga ljubim. Pri bogu v nebesih, govorim resnico!«
»Kje je otrok?« je strogo vprašal Conners. »Zdaj pa nikakih Iažij več, če hočete resiti moža!«
»Na Staten - Islandu, blizu Rich-monda.«
»Česa je treba, da bodo malo izročili?«
»Mojega pismenega ukaza — hitro, hitro!«
»Vsakomur, ki bi prinesel ta ukaz?«
»Da, da! Marvjna varuhinja je moja svakinja. Za božjo voljo, ne iz-gubljajte časa!«
»Pritrdite žico zopet k elektric-nemu toku in držite vse pripravljeno!« se je obrnil Conners k meni.
Hitet je v sosedno sobo ter prinesel pero, crnilo in papir, ki jih je dal miss Maurice. Navzlic njenemu
smrtnemu strahu je odgojiteljica hitro pisala.
»Tako! To bi bilo torej rešeno,* je rekel Conners z mirnim nasrnenom* ter zložil papir. »Ostanite toliko časa pri dinamo - stroju, da se vrnem! Potem imamo še dovolj časa, da resimo ranjenca!«
»Hitite!« so prosile blede ustni-t ce odgojiteljice, ki se je zgrudila na' svoj stol. »Človeško življenje je od tega odvisno.«
Conners je odhitel, dočim sem se jaz, popolnoma zmučen kakor ona dva, naslonil na železno stojalo stroja.
Henges je ležal popolnoma tiho na divanu ter neprenehoma gledal slabotno, skrčeno postavo na stolu nasproti sebi. Zdelo se mi je ćela večnost, da je zopet vstopil Conners ter rekel z veselim glasom: »Jaz se mnogo boljše počutim. Ali je vse pripravljeno?«
»O, moj bog!« je vzdihnila miss Maurice ter si zakrila z rokama oči. »Ali moramo ono grozovitost še enkrat gledati?«
Tedaj pa se je zgodil slučaj, ki nas je vse kar najbolj iznenadil in ki ga je Conners v poznejših letih še čestokrat omenif.
Henges, ki si je z roko pritiskal rano, je vstal ter naju motril s so-vražnim pogledom.
.(Dalje prihođnjič.)
»ran 2.                                                                                                SLOVENSKI   NAROD.                                                                                             156 Stev.
ene ali druge   bojujočih   se   strank ustavi bojevanje.
Stall&e Rusije.
Neki ruski diplomat je izjavil, da bo Rusija, če bi sedanja vojna med Boćarsko, Srbijo in Grško na kak način mogla izpremeniti sliko na Balkanu, takoj energično nastopila. Rusija bi pod nobenim pogojem ne trpela, da bi Romunska dobila več nego prej zahtevano ozemlje. Rusija caka, bo pa gotovo takoj nastopila, Če bi se hotela Romunska napraviti za gospodarja  situacije na Balkanu.
•             •
*
Srbska porodila o bojih.
Srbski tiskovni urad poroČa ^Čeraj: Srbske čete so včeraj zavze-le štip. Ko so bili Bolgari 2. t. m. po-tisnjeni na drugi breg Bregalnice, so začele naše čete 3. julija na vsej fronti z odločilnim napadom. 6. julij je prinesel eklatantno zmago Srbov pri Kočani, kjer je bilo desno krilo, ki je štelo 50 bataljonov z več nego 100 itopovi, popolnoma uničeno. Desno bolgarsko krilo je bilo odločeno od levega krila, ki je obstojalo iz okroglo 60 bataljonov z več nego 120 topovi. fTa je bil nazaj potisnjen v smeri proti Carjevem Selu, 35 kilometrov za pozicije, ki jih je imel začetkoma boja. Bolgarskemu centru se je po-Ssrečilo, da se je obdržal ter branil umikanje levega krila, dočim so srbske čete zasledovale desno krilo. Zavzetje Štipa dokazuje eklatantno zmago srbske armade na vsej fronti. Po zavzetju Štipa so se Bolgari nmaknili proti Radovisti in Pečovem. Preganjale so jih naše čete in grška armada, ki je prišla odStrumice. Bit-Jca pri Bregalnici je ena izmed najbolj krvavih, ki so se bile v balkanski vojni in bo glede ostrosti in izgub hasprotnika zavzemala eno prvih mest v moderni vojni zgodovini.
Iz Belgrada poročajo: Predvče-rajšnim zjutraj so se začeli boji pri Zaječarju. Dva srbska polka sta ju-naško branila svoje pozicije. Bolgari so podvzeli pet energičnih napadov, vendar pa nišo mogli priti naprej. Ob 11. zvečer so bili Bolgari pogna-ni v beg. Srbi so zavzeli bolgarske pozicije.
Đolgarska poročila.
»Times« poroča iz Sofije: Oštri fcoji se vrše v okraju Kočana, kjer je četrta bolgarska armada, ki ji pove-Ijuje Kovačev, dobila od pete armade veliko pomoč. Najbrže se bo vojna tu odlocila. Tretja armada pod generalom Petrovom koraka proti Vra-nji, da odreže Srbom povratek. Raz-dvojitev armade gen. Ivanova je naj-večja napaka, ki se je storila v ćeli vojni. Će bi se sledilo nacrtu Šavova, tedaj bi se ne doživelo nikakrsnega razočaranja.
Z boigarsko - grškega bojišča.
Iz Aten poročajo: Bitki pri Doj-ranu pripisujejo tu veliko važnost. Sovražnik je prisiljen, da se zbira blizu Vardarja. Bolgarski armadi vsled pomanjkanja živil najbrže ne bo drugega preostalo, nego umakniti se iz Makedonije.
Grška kavalerija je prodirala proti Seresu, ne da bi naleteia na odpor.
»Agence Havasc pa poroča iz Belgrada, da so se Grki pclastili meti a Seres in da grška mornarica bombardira Kavalo.
Privatno poročilo iz Aten pravi, da je en grški bataljon prodri do Strvmona ter našel tam razdcjanc incsiove. Bataljon se Je čez reko prepeljal v čolnih ter se zaplete! v boj z nekim bolgarskim oddelkom, ki 3? je moral v neredu umakniti.
Iz Carigrada poročajo: Bolgar-Bke čete so kot ujetnike odpeljale doiranskega škofa in vse učitelje ter prvake mesta. Ravnotako so Bolgari s silo odpeljali vse notable iz Sere-sa. Drame, Strumice in Kavale. Gr-ska vlada bo poslala protestno noto velevlastim, v kateri se pritožuje čez to postopanje Bolgarov, ki naspro-tuje mednarodnemu pravu.
Grški list »Chronos« poroča, da Se je bolgarski oddelek, ki je bil za-sedel samostan Zogravos na gori Athos, udal grškim četam.
m                       •
Združitev srbskih in grških čet.
Iz Belgrada oficijozno poročajo, da se je srbskemu armadnemu po-veljništvu posrećilo, efektivno se spojiti z grškimi četami.
Bolgarsko - romunski spor.
Iz Bukarešta poročajo: V bol-garsko-romunskem razmerju se ni nič izpremenilo in tuđi ni prišlo dc intervencije. Vladni krogi izjavljajo, da to, kar se je zgodilo, ni nikakršna
paradna mobilizacija. Mnenja so, da se Bolgarska ne bo upirala, če Romunska zasede crto Turtukaja-Bal-čik. Kar se tiče akcije Avstro-Ogr-ske, se of i ci jalno poroča, da je monarhija izjavila, da je pripravljena, izročiti bolgarske predloge romun-skemu kabinetu. Knez Fiirstenberg, zastopnik Avstro-Ogrske,»pa ni mo-gel predložiti nikakršnih bolgarskih predlogov, ki naj bi povzročili nev-traliteto Romunske, ker Bolgarska ni napram romunski mobilizaciji za-vzela nikakrsnega stališča. 2e da-nes zavzemajo Romuni svoje pozicije ob Donavi, in nobena diplomatič-na akcija ne bo potem preprečila odločitve z orožjem.
Iz Bukarešta nadalje poročajo: V treh do štirih dneh bo mobilizacija končana. Diplomatična intervencija ne bo imela, kakor tu zatrjujejo, nikakrsnega uspeha. Le če Bolgarska takoj in popolnoma izpolni romunske zahteve, bi se morda preprečila vojna. Bolgarska pa še caka in še ni podvzela nikakršne iniciative za spo-razumljenje. Romunska pa na drugi strani noče izgubljati časa. Romunska hoče varno mejo pri Dobrudži in predvsem zajamčeno ravnotežje na Balkanu.
m Tursko - romunska zveza?
»\Viener Allg. Zeitung« poroča iz Carigrada z včerajšnim dnem: Romunski poslanik je bil veerai pri turski vladi in je imel dolge konfe-rence z velikim vezirjem in z ministrom za zunanje zadeve. Romunska je sklenila s Turčijo pogodbo, da prepreci bolgarsko prvenstvo na Balkanu. V ta namen bosta Romunska in Turčija mobilizirali vsaka po 200.000 mož ob meji in potem diktirali mir.
Izpremembe v bolgarskem povelj-ništvu.
Kakor poroča dunajska »Milita-risehe Rundschau«, se potrjuje vest, da se je položaj za bolgarsko armado poslabšal* Dosedanji višji poveljnik bolgarske armade, general Savov, je bil odstavljen. Vodstvo bolgarskih operacij na vsem bojišču bodo izro-čili generalu Dimitrijevu. Namesto Dimitrijeva dobi povelje čez čete na severnem bojišču general Petrov. Bolgari so tuđi Krivolak zopet izgubili.
Sanitetna pomoč.
Avstrijski »Rdeči križ« se pripravlja, da odpošlje dve pomožni ekspediciji na Balkan in sicer eno Bolgarski, drugo Srbiji. Na prošnjo srbske vlade se danes odpeljejo iz Inomosta privatni docent dr. Giin-ther baroir Saar in pa asistenta dr. Juli pl. Budisavljevič in dr. Pfauner s kirurgične klinike v Belgrad.
Min. predsednik grof Tisza je v sporazumu z zunanjim in honvednim ministrom zaprosil ogrski »Rdeči križ«, naj odpošlje pomoč v Belgrad in v Sofijo. Di uštvo je izjavilo, da bo v dveh dneh odposlalo pomožno ekspedicijo.   _________
Ksfeo sodijo listi o vojnih dogodhih v Makedoniji 7
Včerajšnja »Arbeiter Zeitung« piše na uvodnem mestu:
»Če bi moglo le količkaj B lga-rom pomagati kričanje o zmagćiii, ki ga zlasti dunajsko čas^pisje vsak dan dvakrat zaganja. potem    bi    morali njihovi neprijatelji že zdavna hropeti na tleh v zadnjih vzdihljajih. Dunajsko časopisje je bilo vedno veliko v fabrikaciji  vojnih   rac, katerih  polet bi naj delal »razpoloženje«, to pot pa si menda hoče v tem oziru pridobiti rekord. Pri tem pa imajo ravno tišti listi, ki uganjajo največje    budalosti, :    vojaške sotrudnike, od katerih bi se pač lahko pričakovalo, da so zmožni vesti z bojišča trezno in kritično pre-sojevati. Kakor pa se zdi, je tuđi pri .    vojaških strokovnjakih želja    vedno ,    le mati misli, ki njih kritični    razum :    nevarno kalijo.  »Bolgarske zmage.« .    tako đoni z vseh strani, >Nove bolgarske zmage,'  »Srbska glavna ar-t    mada je obkoljena in od zaledja od-.    rezana,«    »Usoda srbske glavne ar-i    made je zapečatena«.    Nasproti tem ni slišati iz oficijalnih bolgarskih vi-rov, ki bi gotovo ne zamolčali takih velikanskih uspehov, prav    ničesar, in iz srbskih virov pa prihaja   tako hlađen, zaupljiv in pred vsem čisto •    nič razburjen ton, da bi človek na-[    ravnost verjel, da se je    bitka    na '    Ovčjem  polju  polagoma   spremenila v mirno idilo. Vsekakor pa se iz tega ne da spoznati, da bi se Srbom posebno slabo godilo, četudi se lahko domneva, da so Bolgari v toliko na -    boljem, da imajo na obeh krilih svoje i    armade koiikor toliko akcijske svo-)    bode, vendar pa so še nesporno zelo ,    oddaljeni od možnosti, da bi mogli i    zadati odločilen udarec.
fabrikacija razpoloženja potom časopisja je morda na nekaterih po-ljih zelo učinkujoča stvar, v vojni je žal taka fabrikaciia brez moči. Zato je naravnost smeJno, ako si nekateri peresarii domišljalo, da se v vojni z lažmi isto opravi kakor pri volitvah. Srbi se z Dunaja ne bodo dali vdušiti in če bi Bolgarom ničesar drugega ne krepilo rok, kakor »poročila« dunaj-skih listov, potem bi njihova stvar slonela na zelo slabih nogah.«
»Vojaški strokovnjak« piše v članku »Pred odločitvijo« v »Neue Freie Presse« med drugim to-le: »Dogodki v centralnem delu bojišča se bližajo odločitvi. Pri Kočani stoje-če srbske Čete in sicer moravska divizija drugega in šumadijska divizija prvega poziva so zapustile svoje po-stojanke in se umaknile, kakor se zdi, v hribe pri Zletovu- Napotile so se torej najbrže nazaj v tišti prostor, ki so ga v bojih prvih dni v herojskih podvigih odvzele Bolgarom. Da bi se morali Srbi s teh pozicij umakniti vsled neugodnega izida bojev pri Kočani, ni misliti, zakaj srbske čete so v dosedanjih borbah pokazale tak-Šno vstrajnost in agresivno silo, da bi bile nesporno v stanu, da bi svoje pozicije držale tuđi proti številno močnejšemu sovražniku__«
Srbski armadi izdaja sedaj, kakor se vidi, »Neue Freie Presse« naj-sijajnejše spričevalo. če uvažujemo, kako prezirljivo je ta list pisal še nedavno tega o srbski vojski, mora ta preokret v mišljenju in sodbi »voja-škega strokovnjaka« nekaj pome-njati.
V  dopisu specijalnesja korespon-denta    dunajske »Die Zeit« iz Belgrada čitamo med drugim:
»Srbi so se že navadili ne samo na vojno, marveč tuđi na zmage. Ve-rujejo tem iskreneje v uspeh, ker či-tajo iz dunajskih in peštanskih listov, da severno od Save smatrajo Bolga-re za močnejše in za to verujejo v bolgarsko zmago. Trdno kakor skala so prepričani, da se dogodi vedno nasprotno od tega, kar v Avstriji pri-čakujejo.
Zato nemara sedaj tuđi ne praz-nujejo varijeteji in damske kapele, kakor v jeseni. Srbi se zabavajo, ker vendar že v naprej vedo, kakšen bo izid. Saj vendar računajo oni v Avstriji z zmago Bolgarov ...«
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v 1 o v i <5.
XXII. Ujetnik.
V  turski vojski je bilo poleg bosanskih    izseljencev   in Srbov    tuđi mnogo Grkov in Bolgarov. Vsi ti so se morali udeležiti   vojne   proti za-veznikom. Toda čim je nanesla prilika, so se vsi ti borci kratkim potom vdali.
V  množici    ujetnikov   iz turske armade se je nahajal tuđi Jordan pop Hristov, dokaj inteligenten Bolgar.
On je pripovedoval, kako so turske vojaške oblasti pred vojno pozvale pod orožje kristjane kakor tuđi svoje. Kdor izmed kristjanov je imel globok žep in potrosil mnogo zlatni-kov, ta se je lahko odkupil in oprostil vojaške službe.
On sam bi se bil rad odkupil in je v to žrtvoval štirideset turskih cekinov, a mu ni nič pomagalo. Premalo je ponujal. Toliko pa je dosegel, da ga nišo uvrstili v bojno vrsto, marveč mu poverili nalogo, da je vo-dil častniške konje.
Opisujoč bitko pri Kumanovu je Jordan podal nekaj podrobnosti. Poudarjal je, da so se turski vojaki hrabro borili, zlasti Anatolci so bili bojeviti, toda nišo bili vzdržljivi.
Kristjani, ki so bili v sesta-vu tretje turske armade, — bilo jih je malo — so nadomeščali bolničar-je, nosili iz borbe mrtvece in ranjen-ce, so stregli častnikom, vodili konje ter bili zaposleni pri trenu.
Jordan je pripovedoval o polku, ki je bil tik pred Kumanovom.
»Del štaba je bil nastanjen ob mlinu nad Kumanovem. Tam je ugodno prirodno zaklonišče in lep prostor za razgledovanje.
Srbska pehota, podpirana s silnim artilerijskim ognjem je vztrajno prodirala proti mestu. Kroglje srbskih topov so padale vse naokrog. Višji častniki, poveljniki so bili vznemirjeni in so s prostim očesom in skozi dalnoglede opazovali, kako se razvija borba.
Bili so nemirni in nerazpolože-ni .. . Kakih dvesto metrov pred nji-mi za neko skalo so se zbrali častniki iz bojne vrste: majorji, stotniki, poročniki. Malo jih je ostalo z mo-štvom v bitki. A tuđi od onih, ki so ostali pri moštvu, jih je malo pred vojaki, marveč so stali zadi za svojim oddelkom. Kristjani smo vodili konje in poslušali, o čem so turski častniki govorili.
Polkovnik Husejm beg je govo-1 hl: »Ta srbska sodrga je blazna ali
pijana.« — Drugi častnik je pripom-nil: »Pobesneli iju^je . . . ž njimi se ni mogoče boriti.« — Tretji se je oglasil: »Naravnost blazni so njihovi častniki ... vsi so pred svojimi ođdelki, niti eden ni zadaj . ..«
To smo sami s svojimi očmi vi-deli: vsak srbski Častnik je bil spre-daj pred moštvom . . .
Drugega dne je nastala popol-dne velika zmeda. Med oficirji je za-vladal velik strah. Videli smo in sli-šali, kako so se posvetovali in kako so se končno odločjli, da se umakne-jo. Prodiranje srbske vojske je pre-kinilo vsako nadaljno posvetovanje in odločitev za redno umikanje se je mahoma spremenila v panično beža-nje.
Poveljniik so pograbili konje in nas brez besedice pustili same sredi polja.
Kaj naj storimo, kam naj krenemo?
Iz bojne vrste so prihiteli častniki. Umikajoč se sta nam v gnječi zaklicala dva častnika: »Bežite!« Za njima je prisopihal tretji: »Idite, kamor kdo ve, najbolje pa je ako bežite v Kliseli . . .«
Takoj za častniki so pribežali vojaki.
Nikjer ni bilo nobenega častnika — vsi so že uro preje utekli proti KHseliju. Nered je bil strasen. Vojaki so bili izmučeni, preplašeni in zme-deni in nišo vedeli, na katero stran naj krenejo. Mnogi niti vedeli nišo, kje je Klisali.
Anatolci so, umikajoč se, psovali svoje častnike s sodrgo in straho-petci, toda hiteli so za njimi, umikajoč se v istem pravcu. Mnogo izmed vojakov se je poskrilo v Kumanovu. Jaz pa sem se vdal.«
Srbi so Jordana Hristova izpu-stili iz ujetništva.
Štajersko.
Dol pri Hrastniku. Napovedano slavje v nedeljo, dne 13. julija t. 1. se vrši ob vsakem vremenu. Priprave, za vreden sprejem gostov, ki prihite ob dvajsetletnici v našo dolinico, so že dovršene. Gostje, ki bi se od postaje Hrastnik radi poslužili voza ali breka, naj to blagovolijo naznaniti pravočasno odboru.
Zidani most. Tukaj je zborovalo v soboto, dne 5. t. m„ učiteljstvo 1 a -Škega   okraja   na   svoji uradni konferenci pod vodstvom c. kr. nadzornika, gosp. G. V o d u š k a.     Kot gost je bil navzoč tuđi znani prijatel] sole in učiteljstva naš postajenačelnik gosp. L u d v i k. Zborovanje je trajalo od 9. ure dopoldne do pol 2. ure popoldne, kjer so se reševala   razna pedagoška vprasanja,   med katerimi se je sprejela tuđi po nadučitelju g. Gnusu iz Dola stavljena resolucija na deželni šolski svet, da bi slednji vplival na deželni odbor    v    svrho sklicanja deželnega zbora štajerske-ga, ki bi vendar že enkrat blagovolil resiti regulacijo učiteljskih plač.   Ta resolucija je bila z velikanskim   na-vdušenjem sprejeta in jo bode tuđi g. nadzornik, kakor je obljubil zbrane-mu učiteljstvu, na merodajnem mestu najtopleje priporočal in energično zagovarjal.  Gosp. nadučitelj  Gnus se je zahvalil v imenu vsega učiteljstva laškega okraja gosp. nadzorniku za njegovo lojalno in prijateljsko postopanje napram učiteljstvu, katerega ni samo predstojnik, ampak tuđi pravi prijatelj, svetovalec in dobri oče. Čestital mu je na zopetnem imenovanju c. kr. šolskim   nadzornikom   za naš okraj, katero  čestitko pa mora vse    učiteljstvo    njegovih    okrajev sprejeti tuđi za svojo čestitko na pri-dobitvi tako dobrega nadzornika — stanovskega prijatelja. Ta zahvala in čestitka bila je pozdravljena z gromovitim trikratnim »živio« na gosp. nadzornika. Po konferenci zbralo se je večina narodnega    učiteljstva    v slovenski gostilni gosp. Juvančiča na ohed, 45 po številu, z gosp. nadzornikom in postajenačelnikom gospodom L u d v i k o m. Tukaj se je rekla zopet marsikatera navduševalna bese-da, zapelo se je par lepih slovenskih narodnih pesmi s pomočjo posavske-ga »Slavčka«, gosp. Vargasona, in se je nabralo za    Ciril-Metodovo družbo 17 K, katere je nabrala gospodična Lora Voduškova. Nekateri gospodje in dame pa, ki se dajo vpli-vati od svojih nemškutarskih tovari-šev in ki se radi trkajo ob gotovih prilikah na svoja narodna prsa, so zašli raje v restavracijske   prostore našega najbolj zagrizenega nasprot-nika, kjer še človek slovenske bese-de spregovoriti ne srne, v bojazni, da ga ne posadijo na »šine«. — Pa kaj narodnost, kaj tovariši,   kaj vsa slovenska zavednost, samo da je »hei-miš«! — Zalostno, a resnično!
Prijatelj učiteljstva. Iz Vranskega.    O občinskih volitvah v trgu nam še poročajo: Vran-skim klerikalcem so prihiteli v njiho-vem umazanem boju zoper napred-1 ne tržane na pomoč številni klerikal-
ni podrepniki iz St. Jurja ob Tab. A tuđi ta pomoč ni nič zalegla, zmaga-li smo na ćeli crti in pometli tuđi s takimi možakarji iz občinskega za-stopa, ki nišo ne tič ne miš. Vseh 12 ođbornikov je izrecno naprednih! (Vranskim somišljenikom iskrene častitke na lepi zmagi! Op. ur.)
Od Sv. Juri ja ob Ščavnici nam poročajo: Dne 4. t. m. so sli skozi naš kraj gojenci veržejskega salezijan-skega zavoda. Nekateri izmed njih so nosili — hrastovo listje za klob§-ki in vodja je imel v roki ćelo hrastovo metljo. Ker je Sv. Jurij popolnoma slovenska vas, se je kazalo hrastovino gotovo z demonstrativnim namenom. Kako bo neki pri srcu funkcijonarjem nekaterih slovenskih zavodov, ki so darovali desettisoča-ke za veržejski klošter? In kako bodo ponosni tišti posamezniki, ki so polnili s svojimi groši salezijansko malho!
Od Sv. Jurija ob Ščavnici. Tu se zopet snuje podružnica C. M. D., ki so jo pred leti klerikalci razbili.
Od Sv. Bolfenka   pri   Središču.
Ogrski orožniki so izsledili zanimivo tatvino. V noči med 3. in 4. julijem je bila ukradena posestniku Flinčecu v Rimščaku na Ogrskem lepa krava, vredna najmanje 300 K. Ker pa je ti-sto noč deževalo, poznal se je sled vse do tukajšnjega, daleč naokoli znanega živinskega mešetarja Mar-tina Poimana. Polmanu se je posre-čilo pobegniti, sumijo ga pa sedaj šc nadaljnih enakih tatvin, ki so se do-gajale zadnja leta.
Iz Št. Janža na Dr. p. Neki po-hotnež je v petek, dne 5. julija posiiil 91etno učenko šentjanške sole v gra-Ščinskem gozdu. Zlobneža so prijeli in odpeljali v zapore. V ponedeljek je nek drg pohotnež napadel šolari-ce iz Prepolja; tuđi ta ne bo ušel zasluženi kazni.
Iz Celja. Naučno ministrstvo je podelilo dvorazredni mestni deški tr-govski soli za šolski leti 1912/13 in 1913/14 pravico javnosti.
G. kritiku koncerta Šentjurča-nov na Vranskem v album (k št. 145.
»Slov. Naroda«), Vsaka kritika doseže svoj pravi namen in je drage volje sprejeta, ako je resna in stvarna. In le taka je tuđi zrela in sposobna za javnost. Vsaka druga kritika, posebno, če je namenjena neokusni reklami, je boljša, da se opusti. In to je v resnem času in pri stvarnem delu dvojna potreba. In kako je bilo tukaj? Omenja pesmi, ki jih sploh ni bilo v sporedu: Adamičeva »Lov-ska« (?) in Ipavčevo »Slovo« se ništa peli! Človek, ki nekaj sliši, a ne ve kaj, ki stvar kritizira, pa je še ne pozna, je za kritika toliko sposoben, kakor zajec za boben. Kako se je sli-šal drugi tenor v moških zborih, pa naj priča dejstvo, da je bil ravno eden izmed drugih tenorjev še pose-bej deležen laskavega priznanja, da nosi »zlato« v grlu! — Kako dobro je razločevalo rahločutno uho »tuin-tam malenkostne disharmonije« najbolj pokažejo »Vozle rečki«: »Krasno je zbor izvajal tuđi lepo in težko rusko narodno »Vozle rečki«. Kdor pozna to pesem, bode priznal, da za-hteva vse čilosti in svežosti zborove. Vsled dolge, ne ravno komodne vožnje, mučnega čakanja, večerne soparice, je postal zbor pred časom utrujen, vsled tega umevno, tukaj najbolj razpoložen »za malenkostne disharmonije«. A kritikovo uho — kdo bi verjel — se je divilo nad »pristnimi« ruskimi moll-akordi! Si tacuisses . . .! Q. kritik je našel pravi las — v jajcu in ž njim pravilno reklamo za bližnjo pevsko slavnost. Vederemo! Kakšno je slično postopanje napram gostom, naj pa sodi javnost sama!                       Argus.
Naredbeni list c. kr. dež. sol. sveta, kateri je prve mesece tako mrcvaril slovensčino, se je zadnji čas poboljšat ter postal tuđi Slovencem bolj umljiv, kar resnici na ljubo radi konstatiramo. Postal je pa tuđi ce-neji. Preje je veljal za Nemce 5 K, za Slovence pa 7 K. Sedaj se je sporo-čilo, da velja tuđi dvojezična izdaja 5 K. Naše povsem upravičene pritož-be so vendar pomagale v teh ozirili.
Po domaće je napravil okrajni zastop v Marbergu, ko je sam izvoli! namestnikom po umrlem članu Erberju, njegovega sina. Namestni-štvo pa ni bilo zadovoljno s tako do-mačnostjo ter je odredilo, da se mora izvršiti redna volitev, kakor jo za-hteva tozadevna postava, ne pa kakor bo odločil marberški Schober.
Na Muti so v nedeljo pripeli šti-rim delavcem zaslužne kolajne, ker delajo že nad štirideset — eden ćelo 57 let — v tamošnjih fužinah. Mislilo se je, da priđe sam okrajni glavar ali pa vsaj njegov nam., a ni bilo nikogar ter je ta slovesni akt izvrši 1 sam župan Erber, ki je obenem po-sestnik fužin. — Delavcem bi se bolj prilegla mala penzija, nego kolajne, pa kaj se hoče, ko je povsod hudo za deaar.
156 itev.                                                                                                   SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   Stran 3.
St Jani na Dravskem polju.   V
predzadnjem »Slov. Gospodarju« smo Čitali* da so bili izvoljeni pri nas 12. junija v občinski odbor sami kršćanski možje in vrli Slovenci, v zadnji »Straži« pa, da so zmagali na-prednjaki zvezani s štajercijanci. Ta logika je tako otročja, da se ji mora smejati vsak najbolj trčen rovtar. Resnica je, da so zmagali samostoj-no misleći slovenski možje. Da pa izve napredno občinstvo zakaj nismo trobili v svet o naši zmagi, samo to-le v pojasnilo: Propadli farovški podrepniki so se radi poraza (kakor je trdil kaplan sam) jokali in do neza-vesti napili. Ker so nas prosili smo hoteli jih obvarovati še večje blamaže in zato obdržati vse, kar se je zgodilo, zase. Ker so pa začeli sami napadati, je minilo naše usmiljenje. Za danes nekoliko o gospodin v župni-šču. — Naš gospod župnik je bolan in se nam kot tak res smili. A kadar pridejo volitve. takrat se prikaže farovški bolnik s svojo obvezano glavo v vaseh in namah mine ves glavo-bol, namah pobožni in mili glas. Tuđi takrat je bilo tako. Pa oh! dobil je samo tri glase (v 1. razredu), naši pa osem, ćeravno je imel v vseh vaseh vse polno agitatorjev. — Naj-večji njegov agitator je bii gospod kaplan Alojzij Kramaršič, ki se je ve-del pri volitvah napram nekemu gospodu učitelju tako sirovo, da bi se bil moral zagovarjati pred sodiščem, će bi ne bil plačal Cirilu in Metodu 20 K ter prosil na prižnici rred vso župniio odpuščanja. Toda to ga še vedno ni spametovalo. Še vedno huj-ska proti domaćinom tako, da bo moral zopet k sodniji. Sploh se pa vede ta gospod tako rovtarsko, da se čudimo, da je še to. kar je. Pred kratkim je na primer na poti s Ptuj-ske gore (božje poti) opehal nekega kmeta, ker ni volil z njim. To pa še ni vse! Če ne bo miroval, priderro z dejstvi, ki bodo odločevali z usodo njegovega bodcčega življenja.
Iz Ptuja. Za Ciril-Metođov dan! Da se ustreže želji odbora glavne družbe, in ker ni bilo mogoče prirediti posebne veselice, je odbor mo-ške podružnice C. M. družbe v Ptuju povabil s posebno okrožnico vse ude in prijatelje družbe, da bi prišli v so-boto, dne 5. julija t. 1. ob 8. zvečer v Narodni dom. Kdor bi hotel v proslavo Ciril-Metodovega dne družbi kaj pokloniti, naj bi prišel in svoj dar sam izročil. V okrožnici se je izrečno poudarjalo, da odbor moške podružnice ne mara nikogar nadlegovati, da tedaj ne priđe nihče na dom pobirat doneskov za Ciril-Metodov dan! Uspeh te okrožnice je bil ta-le: Po-daril je: g. L. Sagaćin 1 K. g. Pauli-nič 1 K, g. Novak 2 K, g. Toplak 2 K, g. Arnuš 1 K. g. Skuhala 1 K. g. Zu-panc 2 K, gospod in gospa Jurtela 10 K. Tem izreka odbor svojo zahvalo !
Murski Sokol v Ljutomeru slavi 15. avgusta svojo lOletnico z veliko slavnostjo, katera je obenem okrožni zlet Mariborskega okrožja.
Iz Veržeja pri Ljutomeru nam pišejo: V nedeljo, dne 6. julija je bil za trg Veržej pomemben dan. tako-rekoč narodni praznik. Popoldne je priredil k nam izlet Murski Sokol s svojim starosto g. Joskom Rajhom in načelnikom g. Joškom Velnarjem ml. Sprejem je bil navdušen, občinstva pa se je sestalo od vseh strani mnogo. Ob 4. se je začela javna telovad-ba pri gostilni g. Hedžeta. Z veliko točnostjo in spretnostjo so proizva-jali čvrsti mladeniči najprej proste vaje, zatem pa z veliko bravuro te-lovadili na drogu in hradlji. Občinstva se je polastilo kar navdušenje pri pogledu na vseskozi izvrstno uspele vaje; pac si je menda marsi-kateri gledalec na tihem želei tuđi za-se tako krepkih mišić in enakih telovadskih zmožnosti. Svoje priznanje in hvalo je izražalo občinstvo v burnem ploskanju, z živio- in na zdar-klici. Nekje tam vzadi pa se je hudoval nekdo, ker se »čukulada« nikdar ni mogla in se nikdar ne bo mogla niti približno meriti s Sokol-stvom. Vsa čast in polno priznanje vrlim Sokolom! Komur pa to ne gre v glavo, naj pokaže kaj boljšega, ali pa se ponizno potuhne in v jezik vgrizne, kadar ga bo srbel. Končav-ši javno telovadbo, so ostali Sokoli in občinstvo od blizu in daleč še pozno v noć skupaj. Ljutomerski napredni pevski zbor nam je pod vodstvom g. Velnarja zapel tuđi več le-pih mešanih zborov. Mnogo zabave je povzročilo srečkanje ter licitacija divje race in torte; oboje je doneslo sokolski blagajni lep dobiček. Sokoli so si šteli v posebno čast, da jih je posetil in iskreno pozdravil tuđi do-mači g. župnik. Takih blagosrčnih, nepristranskih duhovnikov bi si že-leli mnogo! Hvala gre g. nadučitelju, da je okrasil solo s slovensko troboj-nico v pozdrav Sokolom. Murski Sokol naj se tuđi v bodoče krepko razvija in žanje še lepše uspehe,   saj }e
njegova naloga v korist državi, naj-bolj pa našemu rodu, da se mu poraja čvrst, neustrašen, svobodoljuben in samozaveden naraščaj.
VsedUaški     slovenski   shod   v
Gradcu se je vršil dne 5. t. m. v pro-storih gostilne »Pri zlati zvezdi«, z dnevnim redom: Kako odpomoči na-raščajoči bedi slovenskega dijaštva? Ob 9. zvečer otvori predsednik phil. P. Strmšek shod, pozdravi v prvi vrsti vseučiL prof. dr. M u r k a , dr. Gionarja in zastopnike du-najskega dijaštva, ki so prihiteli na ta shod ter vse tovariše in predlaga g. prof. M u r k a v priznanje njegovih zaslug za dijaško podporništvo v Gradcu za častnega predsednika. Z burnim ploskanjem so vsi udeležen-ci odobravali ta predlog. Gospod profesor povzame nato besedo, se zahvali za odlikovanje ter poroča imenom »Slov. podp. društva v Gradcu«. Ni nam mogoče pcdati temelje tega poročila v celoti; a iz vseh po-datkov je natančno odsevalo, kako je potrebno, da se začne sistematično nabirati, da se ne posuše popohioma blagajne podpornega društva. Morda Še ima društvo na razpolago podpo-ro za eden ali k večjemu za dva me-seca. Ali kaj potem? Vsied tega pozdravlja g. prof. dejstvo, da se je dijaštvo združilo brez razlike siruj I in strank ter nastopilo pot samopo-moči. Iur. K o d e r iz Dunaja poroča na to o zasnovanju vse akcije za gmotno zboljšanje slov. dijaštva, o njenih vzrokih, pomenu in namenu, ter izraza veselje dunajskega dijaštva, da se je pridružilo skupni akciji s tolikim navdušenjem tuđi graško dijaštvo. Iur. L e m e ž z Dunaja orise na to nacrte za to akcijo. Treba je skrbeti, da se odpomore bedi slov. dijaštva sedaj, treba pa je iskati tuđi novih virov za bodočnost. Z vsem tem naj se pečata centralni odbor v Ljubljani in socijalna konfe-renca. ki se skiiče začetkom septembra v Ljubijano. Phil. Kovačić obrazloži shodu, kaj se je za akcijo že v Gradcu storilo in poudarja, da so zastopniki vseh treh graških akad. društev edini v tem, da je akcija uspešna Ie tedaj, če se združi vse dijaštvo in da so sklenili hoditi isto pot z dunajskim dijaštvom. Med. Ogorevc predlaga na to sledeče resolucije. ki se z odobravanjem so-glasno sprejmejo: »Graško slovensko dijaštvo brez razlike struj in strank, zbrano na shodu dne 5. julija 1913 v restavraciji -Pri zlati zvezdi« smatra za neobhodno potrebno, da se slovensko dijaštvo solidarno zavzame z vso vnemo za zboljšanje gmotnega stanja ^ slovenskega revnega dijaštva. Stevilo slov. revnega dijaštva vedno narašča, podporna društva pa ne morejo v pclni meri vršiti svoje plemenite naloge, ker se dohodki le-to za letom vidno manjšajo. Da se tej bedi odpomore, sklene zbrano dijaštvo: 1. da se v letošnjih velikih počitnicah z nabiralnimi polarni, s prirejanjem vcselic in cvetličnih dni v korist podpornim društvom na Du-naju. v Gradcu in v Pragi tem mo-mentano pripomore k večjim dohod-kom. Z. Pa se skiiče v Ljubljani kon-ferenca, katere naloga bodi na pod-lagi natančnih poćatkov predočiti slovenski javnosti beđno gmotno stanje slov. dijaštva in najti pota za zboljšanje v bodočnosti.« Predsednik Strmšek zaključi na tf» izvrstno uspeli shod, bodreč vse K resnemu delu.
Javna zahvala. Obračn1 slavno-sti, katero so v Mariboru dne 15. junija t. 1- priredile ženska, moška in železničarska podružnica, je dognal 1200 K čistega dobička za družbo sv. Cirila in Metoda in 45 K kot donesek za obstoječi posebni »Sklad za slovensko solo v Mariboru«. — Da smo dosegli tako lep uspeh, zahvaliti se imamo v prvi vrsti čilemu in delav-nemu slavnostnemu odseku, posebno pa č. č. damam in gospodom, ki so vodili posamezne šotore in oddelke. Od sodelujočih društev se moramo hvaležno spominjati vrlih Sokolov, kluba »Čechu«, »Narodnega pipca« in »Trgovskega obrtnega društva«. Prav posebno zahvalo izrekamo lju-beznjivi gospici, ki je vprizorila tako lepo otroško predstavo. Vsa požr-tvovalnost naših vrlih sodelovalcev pa bi bila brezuspešna brez dobrot-nikov. Torej vsem, ki so se odzvali našim nabiralkam z gotovino in raz-ličnim blagom, med njimi posebno celjskim damam, »Triglavanom« itd. iskreno zahvalo! — Spomin na to lepo slavnost, ki je vnela v marsikate-rem srcu iskro živega rodoljubja in ki je imela na kraju, kjer se je vršila, prav poseben naroden pomen, pa naj bode najlepša zahvala vsem, ki so se udeležili in pripomogli k uspelni. — S Ciril - Metodarsklm pozdravom
odbor.
Roroško.
Celovški občinski svet. V zadnji seji celovškega občinskega sveta sta
bila med drugim imenovana v kura-torij trgovske sole zopet občinska svetnika Hatheyer in Weiss, v mest-ni šolski svet pa občinski svetnik profesor Wolfsegger. — Društvu za sežf&anje mrličev »Flamme« na Du-naju so se dovolili za zgradbo krematorija v Libercu trije kamni po 100 kron kot brezobrestno posojilo in se je sklenil pristop k društvu z letnim doneskom po 10 K- Po raznih sklepih o internih mestnih zadevah se je odo-bril tuđi računski^nključek mestnih hranilnic.
Strela Je udarila povodom vče-rajšnje nevihte v posestvo Josipa Fritza, po domaće Lamperta, v bližnji celovški okolici. Streia je zaneti-la požar, ki je popolnoma uničil nišo in gospodarska poslopja. Prebivalci so si resili komaj življenje. Pogorelo je vse. Škoda je v očigled mali zava-rovalnini zelo velka.
Usoden vojaški puškin naboj. Pri Bovcu je našel 161etni pomožni delavec Andrej Mlekuš oštro nabit naboj za vojaske puške. Sprožil je naboj s tem, da je tolkel na užigalo z oštrim kamnom. Naboj se je razletel in pri tem odtrgal Mlekušu 4 prste desne roke in ga močno opakel po obrazu. Njegovega brata, ki ie bil v blizini, je ranil naboj na levi nogi. Težko poškociovanega Andreja M!e-kuša so odpeljali v bolnišni-O.
Primorsko.
iz   državne   železniške   službe.
Adjunkt Ljudovik J e r e b je imeno-novan za revidenta v VIII. činovnem razredu uradnikov državnih že-leznic.
Goriško deželno gospodarstvo. Goriška dežela nima ne zdravstve-nega zakona in ne deželnega šolske-ga zaloga. Šolsko breme občuti goriško prebivalstvo silno trpko in zadnji čas bi bil. da se temu odpomore. De-želni šolski zalog bi razbremenil okraje, toda v deželnem zboru so leta 1904. sprejeli tak zakon, da ljudstvo najprej trpi pod šolskim bremenom potom okrajnih šolskih zalogov. Če bi bil uveden deželni šolski zalog, bi bilo ne samo pomagano ljudstvu, ki je že itak silno obremenjeno, mar-več bi bile tuđi izkljucene podobne malverzacije kakega Kozine, katere je pokazala zadnja senzacijonelna obravnava v Gorici, povodom mal-verzacij v okrajnem šolskem svetu goriškem.             ^
Obrtno šolsivo v Trstu. Narodna delavska organizacija sklicuje za nedeljo dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne javen protestni shod na Velikem trgu pred namestništvom z dnevnim redom: »Kaj je z našim obrtnim Šol-stvom?« Glavni poročevalec je dr. Vekoslav Kisovec.
Eksplozija staklenice ogljikove kisline. VčerrJ je prisncl iz Moravske v Trst cei železniški voz stekle-nic, napolnjenih z ogljikovo kislino. Te steklenice ie zlagalo 5 delavcev v skladišče državne železnice. Pri razkladriPJti se je pripetila 271etnemu debvcu S. Slaven nesreća, da se mu ie izmuznila iz rok ena steklenica, ki je padla na drugo pred vozom na leh ležečo steklenico. Ta steklenica se je razletela in povzročila strašno ne-srečo. Delavca Slavca je odneslo da-lcč proč in so ga našli skoro popol-roma raztrganega. Drugega delavca, Spazala, so našli več metrov od me-sta eksplozije nezavestnega s težko rano na prsih- Lahko so poškodovani vsi ostali delavci. Pretres vsled eksplozije je bil tako silen, da se je sire-slo ćelo skladišče in je odneslo en del strehe. R^njence so odpeljali v bolnico, sodnija je zaplenila steklenice in uvedla preiskavo.
Simuliran napad. Pred kratkem smo poročali, da je napadel neki neznance trgovskega učenca tvrdke Al. Butti v Trstu Oresta Bilucaglio z denarnim pismom, v katerem je bilo 680 kron, kateri je bil poslan k svaku Tocciju. Povodom preiskave se je dognalo, da je fant lagal in da ga ni nihče napadel, marveč da je izročil denar enemu svojih tovarišev, kate-rega ima pa dečko noče povedati.
Trčenje ladij. Ne daleč od lomilca valov v tržaškem pristanišču je trčil parnik »Adria« v neko laško jadrni-co. Obe ladij sta dobili precejšnie po-škodbe. Kdo je nesrečo povzročil, še ni dognano.
Reska kriza. Grof Tisza se je vr-nil včeraj iz Dunaja in je sprejel ta-koj v posebni avdijenci reškega gu-vernerja grofa Wickenburga, ki mu je poročal o razmerah na Reki, o od-poru reskih laških magistratovcev proti naredbam vlade, zlasti o uved-bi državne obmejne policije, in o demisiji mestne delegacije. Avdijenca je trajala zelo dolgo, njen uspeh še ni znan. Grof Wickčnburg se je vrnil danes na Reko in gotovi krogi vedo, da ima s sabo ali pa da dobi v kratkem popolna pooblastila kot kraljevi komisar na Reki.
Glasbena Matica.
Snoči se je vršil v dvorani sole >Glasbene Matice« redni 41. občni zbor. Zborovanje je otvoril s primer-nim nagovorom in pozdravom predsednik gosp. dr. Fran M o h o r i č. Nato se je spomnil predsednik več med letom umrlih zaslužnih Članov »Glasbene Matice« posebno gg. dr. V o š n j a k a, cesarskega svetnika M u r n i k a, Valentina Krisper-j a, I. P r o s e n c a, prof. O r o ž n a in župnika Mu zine.
V znak sožalja in v izkaz zadnje časti društva so se dvignili zboro-valci s sedežev.
Gosp. dr. M o h o r i č je podal nato kratko sliko društvenega delo-vanja in izrekel javno zahvalo vsem podpornikom »Glasbene Matice«, ki je kot kulturni in ne spekulativni zavod navezan na podpore. Pred vsem se je zahvalil gosp. predsednik za redne podpore vladi (4500 K), mestni občini ljubljanski (3000 K) in zasebnim podpomikom pred raznim denarnim zavodom, ki so se blagohotno spomnili tega velevažnega, za Slovence in Skovane toli pomembnega zavoda. Daije je izrekel gosp. predsednik zahvalo vsem činiteljem, ki so na en ali na drug način pripomogli k uspešnemu delovanju zavoda, zlasti pa vsem odbornikom, učiteljskemu in pevskemu zboru. — Temu je sledilo natančno, vestno in pregledno se-stavljeno tajniško poročilo gosp. dr. Jankota 2 i ro v n i k a. Iz obširnega poročila povzamemo sledeče: Na lanskem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika gosp. dr. Fr. M oho-r i č, c. kr. okrajni sodnik- Nato se je konstruiral ravno takrat izvoljeni odbor. V svrho delitve dela je odbor izvolil več odsekov in sicer: 1. arti-stični odsek, 2. odsek za evidenco in nabavo novih članov, 3. odsek za upravo pokojninskega zaklada, 4. šolski odsek in 5. finančni odsek. Predsednik je bil kot tak član vseh odsekov. V odboru »Slov. Filharmonije« zastopa »Glasbeno Matico« tajnik dr. Janko 2 i r o v n i k, društveni upravitelj je bil mestni učitelj gosp. Andrej R a p e, vodja blagajni-ških knjig pa davčni upravitelj gosp. M o h o r č i Č. — Članov je imela »Glasbena Matica« v preteklem letu 672 in sicer 8 častnih, 50 ustanovnih, 316 rednih ljubljanskih, 29S rednih iz-ven Ljubljane in 125 samopravnih članov pevskega zbora in sicer 67 ženskih in 58 moških. Iz poročila o delovanju v spiošnem poročamo, da se je vložilo tekom zadnjih let več prošenj za deželno podporo na deželni odbor in na deželni zbor. Vse te prošnje so ostale žal brez uspeha, ostali ste samo redni pođpori države in mestne občine ljubljanske. Društvo je bilo vsled tega zaradi gmotnih razmer zelo ovi rano v svojem delovanju. Bogato muzikalno gradivo naših nadepolnih skladateljev in nabi-ralcev naših narodnih pesmi edino Ie zaradi tega ni prišlo do tiska in do izvajama. Tuđi komornih večerov in simfomčih koncertov »Matica« ni mogla prirediti v nameravanem ob-segu delavnega nacrta. Tuđi so se morale iz istega vzroka odkloniti podpore glasbenemu naraščaju. — V društvenih hišah so se mogla izvršiti samo naimanjša popravila. — »Glasbena Matica« je izročila svojemu najmlajšemu častnemu članu gosp. p. Hugolinu S a 11 n e r j u. umetni-Ško izdelano diplomo, katero je brez-plačno naslikala gdčna. Anica Župa n c. »Matica« je čestitala pismeno pevskemu društvu »Hajdrih« na Prošeku k 251etnici obstoja, po zastopni-kih se je udeležila slavlja lOOletnice obstoja c. kr. družbe ljubiteljev glas-be (konservatorija) na Dunaju, poslala je zastopnika na slavlje 301et-nega gledališkega umetniškega delo-vanja vit. Ernesta Camerotte v Zagreb, kl je izročil slavljencu lavo-rov venec, zastopana je bila pri slav-nosti 501etnega delovanja hrvaškega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu in je izrekla pismeno sožalje upravi hrvatskega gledališča povodom smrti Adama M a n d r o v i č a, enako pevskemu društvu »Hajdrih« na Prošeku in družini Oorupoviob smrti njenega predsednika gosp. G o -rupa. Kot glasbeno literarni zavod je izdala »Glasbena Matica« društvene muzikalije: Oskar Dev: »Trije samospevi« in 2iga P o 1 a š e k in J. Vedral: »25 pesmi za vijolino s spremljevanjem klavirja«. Za tekoce leto je več muzikalij za elane kakor za prodajo že v tisku. Na glasbeni soli »Matice« je delovalo v minolem letu 13 učnih moči. Na novo se je otvoril brezplačni pouk šoloobveznih dečkov in deklic v zborovem petju, kateri pouk se je izvrstno obnesel. Glasbeno solo je obiskovalo tekom leta 637 učencev, šteto po osebah, in 849 učencev, šteto po raznih pred-metih. Odbor je oprostil v minolem šolskem letu 145 revnih, nadarjenih
I učencev deloma ali popolnoma pla-čevanja ukovine. — Tuđi sole po-družnic v Celju v Kranju, v Gorici in
v Trstu so se v minulem letu razvijale in dosegle lepe uspehe. Nova podružnica »Glasbene Matice« se snuje v Ribnici na Dolenjskem. Vse po-družnične sole je nadzoroval gospod profesor Matej Hubad. V minulera letu 1912/13 je priredila »Glasbena Matica« 4 koncerte in je bila pripravljena tuđi na »Ipavčev spominski koncert« katerega pa je morala preložiti na jesen, ker v maju ni bil na razpolago orkester*»Slov. Filharmonije«. — V pevskem zboru je štela »Matica« 58 članov moškega in 136 članic ženskega pevskega zbora. — Gosp. poročevalec je zaključil svoje poročilo sledeče:
Slovenci smo lahko ponosni na ta svoj zavod, ki je med prvimi glede razsežnosti in intenzivnosti svojega delovanja ter glede svojih uspehov na avstrijskem jugu. Naj bi se ga zato oklenili vsi Slovenci, ki so dobre volje in ki imajo zmisel za kulturni napredek našega naroda, ter pristo-pili kot člani in podporniki k društvu. Tuđi deiiarni zavodi naj bi podpirali naše stremljenje z zdatnimi podpora-mi. Posebno pa velja naša prošnja na naslov dežele Kranjske, ki naj bi nas podpirala poleg države in mesta Ljubljane. Vsak, ki kaj žrtvuje za »Giasbeno Matico« in ki jo podpira moralno, naj si bo v svesti, da je s tem pripomogel k razvitku slovenske glasbe in da je vsaka žrtev rodila stoteren sad! — Poročilo gosp. tajnika je bilo z odobravnjem sprejeto.
Nato je podal blagajnikov na-mestnik gosp. notarski kandidat dr. Josip Krevet strogo natančno se-stavljeno blagajniško in premoženj-sko poročilo »Glasbene Matice«. Dohodki lanskega leta so znašali 41-258 kron 75 \\ izdatki pa 45.451 K 98 v, torej se izkazuje primanjkljaj v zne-sku 4193 K 23 v. Skupno premoženje je znašalo 76.117 K 42 v.
Na predlog računskega pregled-nika gosp. Pibernika so podelili zborovalci blagajniku, odnosno nje-govemu namestniku absolutorij s splošno zahvalo in priznanjem za tru-dapolno, težko in točno delo. Pri vo-litvi, ki se je vršila na predlog gosp. S a d a r j a z vsklikom, je bil voljen na predlog istega gospoda za predsednika zopet gosp. dr. M o h o r i č, izmed 13 odbornikov pa jih je ostalo 11 starih, namesto gg. Miha Grudna in Škerlja Ivana, katerih prvi je bil prestavljen iz Ljubljane, drugi pa je že itak v odboru kot načelnik pevskega zbora, pa sta bila izvoljena gg. dr. Fr. Č e r n e, odvetniški kandidat, in Fr. P o t o č n i k, revident južne železnice. Tuđi preglednika sta ostala bivša funkcijonarja gg. Ivan P i b e r n i k in Josip J u h.
Nato je poročal gosp. profesor Hubad o bodočem delu »Glasbene Matice ■< kot koncertni in glasbeni zavod, pri čemur je med drugim pred vsem poudarjal, da pridejo na vrsto vse dobre domače skladbe, katere > Matica« z velikim veseljem pozdravlja, in da pri tem »Matica« ne pozna nobenega zapostavljanja, marveč bo priredila vse, čas prireditve ne odvisi od samovolje, marveč od moči »Matice«, odnosno tuđi od orkestra. Glede delovanja podružnic, katere ie nadzoroval, poroča gosp. M. H u b a d, da je bilo delovanje po-družnic zelo uspešno in zadovoljivo. Končno izreka zahvalo pevskemu zboru, ki je veliko pripomogel k le-pim uspehoni »Matice«, kakor tuđi predsedniku in celemu odboru za po-žrtvovalno delo in podporo. — Izva-janjem gosp. Hubada se je pridruži! tuđi gosp. predsednik Mohorič, ki je nato s ponovno zahvalo vsem in s krepkim bodrilom na nadaljnje delo zborovanje zaključil.
D_                _           j Wl
'+ Zaplenjeni! Hochenburger je imel res dober nos, ko je postavil Al-berta Luschana za državnega pravd-nika y Ljubljani.     Pridobil je ž njim funkcijonarja, ki ga sicer ne obreme-njajo posebni juridični talenti, ki pa z vnemo starih križarskih vitezov iz-vršuje konfiskacijsko prakso svojega mojstra.     Zoper   to   konfiskacijsko prakso se pritožujejo malodane   vse stranke — izvzeti so samo nemški nacijonalci in klerikalci — v držav-nem zboru so bili zaradi te kontiska-;    cijske prakse že velikanski    viharji, toda ostalo je vse pri starem. Poseb-i    no kadar ni parlamenta, takrat cveto :    konfiskacije, da je kar veselje. Tuđi naš list je bil včeraj zaplenien in sicer zaradi uvodnega članka, v katerem smo govorili   o   prelomljenem :    kompromisu glede deželnozborskega, i    volilnega reda. Verjamemo prav ra-' ,    di,  da je vladi  razpravljanje  o tej .    stvari skrajno neprijetno   in   da   bi i    rajraje   zadušila   vsako diskusijo o i    tem predmetu. Toda s konfiskacijama •    se ne bo nič doseglo. Tu gre za živ-l    Ijenske interese mest In trgov in mi i    jih bomo branili z vso odločnostjo in
-     z vso brezobzirnostjo, pa naj nas še
-     tolikokrat konfiscirajo, in kritizirali t    bomo vlado z vso ostrostjo,   kakon
Stran 4.                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                  156. štev:
zasluži Zoper konfiskacijo ne more-mo ničesar storiti. Pritoževanja smo se že davno odvadili, parlamenta pa zdaj ni. Toda parlament se bo zopet sešel in tedaj se borno zopet videli z iVlado in z državnim pravdnikom in 6 liochenburgerjem.
-i- Završnica   v   električni luči.
>Slovenec«, z dne 1. julija 1913, št. 148. poroča. Izšla je razsodba druge instance o deželni elektrarni na Završnici. Deželna vlada je odklo-nila vse ugovore proti deželni elek-■trarni, oclklonila je pa tuđi zahtevo dež. odbora, da se mu podeli Časov-no neomejena koncesija; koncesijo je omejila na 90 let. — Za nas ni to nič novega, saj dobro vemo, da kranjska dež. vlada rada vse ugodi dež. odboru. Ta koncesija pa Še ni pravomoćna in je vredna prav toliko za đeželo, kakor so vredne v zadnjem času oddane zaupnice občin za deželnega glavarja kranjskega. Ta koncesija ne izpremeni prav nič na dejstvu, da se že dve leti gradi prort-postavno na Završnici dež. električna centrala, od katere bodo imeli de-želani samo škodo. — Kranjska dež. vlada je bila opetovano opozorjena na te nedostatke. Nje dolžnost je bila, takoj na to po veščih strokov-njakih te vse projekte izprašati, na kar bi bila lahko prišla do zaključka, da je delo na Završnici takoj ustaviti, to tembolj, ker bi se pri tem lahko sklicevala na sklep dež. zbora z dne 20. oktobra 1910.. ki se glasi dobe-sedno: S tem pa studij o izkorisčanju kranjskih vodnih sil še nikakor ni smatrati za zaključene, zakaj predno se more staviti predlog na zgradbo kake naprave, bo moral deželni odbor imeti v vsakem oziru prepriča-nje, da bo ta naprava nadkriljevala vsa druga stavbna mesta. Iz tega vzroka bo merjenja, projekcijska dela itd. še nadaljevala, za kar se postavlja znesek 50.000 K v proračun za 1. 1911. Vprašamo: Kdaj se je pa dež. odbor prepriča!, da projekt na Završnici v vsakem obziru vse druge projekte nadkriijuje? In če je dež. zbor za tako prepricanje votiral 50.000 kron? — Vsa zadeva kaže, da si je dež. odbor ves ta trud in denar prihranil. Sklep dež. zbora je vrgel enostavno čez plot! In brez sklepa dež. zbora, ne da bi uposteval druge boljše projekte, je pričel zgradbo na Završnici meseca avgusta 1911. In kako drag je bil začetek te stavbe! Inžiner Tobellu za koncesijo, katere še danes ni, 100.000 kron. Mejašem ob vodi Završnici vsakemu koiikor je sam hotel, skupaj 240.000 kron. Mlini in žage na tem potočku so se odškodovale tako drago, da bi moral v primeri k tem. vsak mlin na Savi veljati naimanj 300.000 kron. Ta zgradba se sedaj nadaljuje že dve leti! Dve leti se meče proč denar, ne da bi kdaj splošnosti kaj zaleglo! Zaradi eesa se pa deželni odbor pravzaprav zapriseže? Ali ne zato, da bo izvrševal vestno sklepe deželnega zbora in s tem dajal deželanom dober izgled: ne pa da iste tepta z nogami, ponašajoč se na svojo avto-nomijo? Ce dež. odbor sam svojih sklepo ne uvažuje- kako pa more zahtevati. da bi se drugi deželani po njih ravnali? To nišo več čuvaji postav in reda v deželi; to je že anarhija! Kranjska dež. vlada pa vse to ravnodušno gleda in ne misli, da s tem podkopliuje svojo lastno avtcri-teto. Ce se deželni odbor ne bo dr-žal skiepov dež. zbora, se bo drugih še veliko manj. — Skrajni čas je pač, da deželna vi?da napravi red; dste, ki n:so držali sklepe dež. zbora in s tem ogromno oškodovali dežslane, pa pokliče nemudoina na odgovor vsai s tem, da skiiče dežeJnf zbor.
— Ljubljanski Nemci so jezni na državno policijo, ker jim je pri tur-narski slavnosti prepovedala razobe-siti frankfurtarske zastave. Dokler je imela mestna občina skrb za javni red in mir. ni hotela vlada nikoli priznati, da je ta pangermanska zastava provokatoričnega značaia — sedaj, ko je policija državna, ko so državni organi odgovorni za javni Ted in rnir, je pa hitro prišla do bolj-šega spoznanja. Nemci pravijo, da bi zaradi frankfurterskih zastav gotovo ne prišlo do izgredov, češ, da imajo liudje velikanski respekt pred »pikelhavbami". No, izgredov bi prav gotovo ne bilo, to je res, saj je za časa mestne policije dostikrat vi-sela na kazinskem vrtu ta zastava, ne da bi se kdo zanjo zmenil in je bil zaradi nje samo enkrat velik konflikt, ko so namreč klerikalci razgra-jali pred kazino in s kamni razbijali Slovensko - nemško zvezo v dežel-nem zboru. Najlepše pa je široko-ustno pozivanje ljubljanskih Nemcev, da je prepoved državne policije maščevati nad Slovenci. V svojem 1 listu pozivajo Nemci vse rojake, naj skrbe, da se ne bodo smele razobe-šati slovenske trobojnice nikjer, ko-der imajo Nemci većino in oblast. — Ta poziv je prav nepotreben, ker de-Jajo Nemci že pd nekdaj tako, če ie
imajo moč, in jim gredo pri tem državne oblastnije z vso ljubeznijo na roko.
+ Tore) še hu)ši poraz za klerikalno stranko. Iz prav katoliškega vira iz šmihelske fare pri Novem mc-stu se nam poroča: Vaš novomeški dopisnik je v svojih poročilih glede ponesrečene zaupnice dr. Šusteršiču bržkone pomotoma zamenja razmer-je glasov ob priliki prve občinske seje, pri kateri se je o tej zaupnici ob-ravnavalo. Ni namreč prav, kakor se je poročalo, da je bilo 17 glasov za, 5 pa proti zaupnici, ampak 17 glasov je bilo proti zaupnici in Ie 5 za zaupnico. Če se uposteva, da so med odborom, ki Šteje 32 članov, samo trije, ki nišo bili izvoljeni na katoli-ški podlagi, ampak zunaj vsake politike in le da pospešujejo blagor ob-čine, vsi drugi pa so bili izvoljeni na katoliški podlagi, je to gotovo hud poper za klerikalce, če se je med kle-rikalnimi odborniki našlo kar 14 ta-kih mož, ki ne marajo biti kimavci pod klerikalno komando in ki vedo razločevati vero od politike, da to-rej občinski odbor nima ne z eno, ne z drugo ničesar opraviti, ker je njegova naloga samo gospodarskega značaja. Župan Štembur, ki je zad-njič na shodu v novomeški dvorani podgorske odbornike sramotil, češ, kaj se kmet je razumemo na kaj bolj učene stvari, je bil zdaj priča, da imajo tuđi podgorski kmetje nekaj soli v glavi.
*-f- Zapovedana zaupnica v Pre-čini. Iz Gor. Straže se nam poroča: Tuđi nas je doletela »čast«, da smo v prečinskem občinskem odboru raz-pravljali o zaupnici deželnemu gla-varju. Prva tozadevna seja ni bila sklepčna. Župan Turk se je bal na dnevni red zapisati, da priđe tuđi zaupnica na vrsto. Pot^m je župnik in njegovi kimavci začel agitirati nati-homa, da se pri prihodnji seji zaupnica ja soglasno potrdi. Župan je nato za nedeljo zopet sklkal sejo, pa se je rudi to* pot bal, postaviti zaupnico na dnevni red. Dal ]o je pod »raznotero-sti . To pot je bil občinski odbor sklepčen. Po đovršitvi drugih točk, je prišla tuđi zaupnica na vrsto. Župan jo je prebral iz zapiska, ki je bil občini najbrže poslan od deželnega odbora. Začne se pa nekako tako-le: »Tista grda oseba,« ki je našega ve-lečastitega gosnoda deželnega glavarja tako grdo obrekovala. Tedaj se je od seje odstranil občinski odbornik reliks Kos- Njegov tovariš občinski odbornik Rudolf Faleskini pa je nalašč ostal še tuđi pri tej točki. Pa jim je bral levite. da je Še župniku kar po ušesih brnelo. Odločno je protestiral, da bi se v občinskem odboru, kjer gre le za občinsko gospodarstvo, uganjala tuđi ljubljanska klerikalna politika. Dr. Šusteršič če se čuti žaljenega, naj toži, občinski odbor pa s tem nima ničesar opraviti. Seveda te levite nišo nič pomagale. Z veliko silo se je nabralo zadostno število odbornikov. Ne samo značilno, ampak za klerikalce naravnost sumljivo pa je dejstvo, da se te seje namenoma nišo udekžili 4 najhujši klerikalci: Ivan Rakoše, žganjar, tukaj; bivši župan Franc Vintar in odbornika Krcse in Šetina. Ali se zdaj že tuđi taki prvi katoliški stehri sramujejo podpisati tako zaupnico?
—    Skrajna    surovost,    (lasilo Hubljanske nemškutarije se m; ostu-den način zaganja v cvetlični    dan. TrcJi  namreč,    da  so nabiralk     tuđi nemške trgovce »drangsalirak      tako, da se lahko govori o izsiljevanSu in ohžaluje. da ti nemški trgovci nišo dali dotičnih deklet in njih snremije-valcev arerirati. Kdor je videl, kako se je vršilo nabiranie, tišti bo lahko potrdil,   xla še o kakern   usiljevanju cvetlic ni bilo govora in da so nabi-ralke pastopale skrajno skromno in nišo žive duše nadlegovale. Na nosu se pa človeku še ne pozna    narodnost — in če so bile kakim nemšku-tarjem ponuđene cvetke se je to zgodilo le pomotoma in je bilo   dotični prodajalki krvavo žal, saj je slišala fe take surovosti in psovanja, da so kar bežale. Sicer pa bi prav radi ve-deli, kateri nemški trgovci se more-jo pritožiti, da so bili    nadlegovani. Na dan z imeni,    da se bo spoznala resnica, kajti stavili bi glavo, da gra-ški nemški list laže in obrekuje.
—  Policijska nepristranost. Danes zjutraj ob 3/47- se je pripeljal s Posavja v mesto kolesar, ki je vozil sicer po trotoarju, a na pravi strani. Stražnik št. 106 ga je pri 2abkarjevi tovarni ustavil in zapisal. Ravno med tem zapisovanjem se je pripeljal  iz mesta mimo Zabkarjeve tovarne neki nadporočnik. Tuđi ta je vozil po trotoarju in vrhu tega na   napačni strani. Joda stražnik se za tega nad-porocnika ni zmenil, še manj da bi ga bil ustavil in zapisal.    Ali imajo pri državni policiji za uniforme druge paragrafe, kakor za civilne ljudi?
—  Umri je danes v jako visoki starosti    zasebnik    gospod      Jernej Tomšič, znan  pod  imenom  »šior PartolcK. Rokojnik Je bil doma nekje
pri Ložu. Še v mladih letih je prišel y Trst, kjer si je s svojo pridnostjo in bistroumnostjo pomagal tako na-prej, da si je pridobil lepo imetje. Bil je trgovec v Trstu, potem iesni trgo-vec na Rakeku, kakih 20 let oa je živel kot zasebnik v Ljubljani. Ta originalni mož je bil blaga, poštena, narodna duša, ki ga je vsak rad imel; bil je vesel in dovtipen in imel je do-br» srce in odprte roke. Kako star je bil, tega menda še sam ni vedel; so-dilo se je, da je med 80. in 90. letom. A s kako ljubeznijo je ta vrli mož za-sledoval vse naše narodno življenje, kako ga je veselil vsak uspeh, kako ga je bolela vsaka krivica in kako zvesto je pri volitvah vedno stal pri narodno - napredni stranki. Še pred kakimi 14. dnevi je imel nekdo priliko ž njim govoriti. Ves slab, že skoro šlep, z oteklimi nogami, je sedel blizu svojega stanovanja pri gledali-šču — pa je začel takoj govoriti o bodočnosti Balkana in je z navduše-njem, ki je marsikako mlado srce ne premore, izražal svoje misli o pome-nu balkanskih dogodkov za Sloven-stvo. Res, vri mož je bil ta dobri >šior Bartolo«. Kdor ga je poznal, mu ohrani prijazen spomin. — Pogreb se vrši jutri ob pol 5. popoldne iz hiše Gledališka ulica 5.
— V Belgrad je danes zjutraj odpotoval zdravnik gospod dr. Jernej Demšar iz Ljubljane, da vsto-pi v službo srbskega »Rdečega križa . Kdor izmed slovenskih zdrav-nikov le more, naj se odzove prošnji srhske sanitetske uprave, ker je na bojiŠču naravnost strašno pomanjkanje zdravnikov.
Poroka. V torek se je na Vrhniki poročila gdč. Zora Lenarčičeva, hčerka deželnega poslanca in vele-posestnika g. Josipa Lenarčiča, z graščakom g. Avrelijem Josipom R a u e r j e ni. Poročil ju je zagreb-ški nadškof dr. Anton Bauer, ki se je nalašč za to pripeljal iz Zagreba na Vrhniko. Novoporočencema najiskre-nejše čestitke!
Dr. Šusteršičeva polomiiada v Šmartneni pod Šinarno goro je spravila »Slovenca« hudo iz konteksta, da kar ne priđe k sapi. V prvo se je zalete! v šmartinsko pošto, a ko je tam dobil zasluženo lekcijo, se je obr-nil naravnost na poštno ravnateljstvo z zahtevo, da ustvari poseben poštni urad za obcino Šmartno, ali nastavi vsaj dvoje poštnih slov. Raz-vneti »Slovenec < misli namreč, da srne poštno ravnateljstvo tako raz-sipati ljudski denar, kot si ga dovo-ljuje kranjski deželni odbor. Za dve, jedva pol ure drugo od dVuge odda-ljeni neznatni vaši, poleg še v ravnini ležeći, pa dvoje uradov, ozir. dvoje poštnih slov! In to radi enega same-ga zapeljanega pisma, ki je bilo vzrok, da vaščani nišo dr. Šusterši-ču postavili slavolokov in razvesili zastav! Za počt'! Takega luksusa se ne upajo špogati niti v prestolni Ljubljani. — Končno se je obregnil »Slovenec« še ob šentvidski postni urad, češ, da bi »že zdavna lahko vedel, da se nahaja županstvo obči-ne Šmartno v Tacnu in ne v Smart-nem. Njegova naloga je tedaj. taka pisma poslati v Tacen in ne v Šmartno. Tu se je brihtni »Slovenec«, ki je na vsakem polju doma in največji vseznal, še koreniteje urezal. Poštnih nastavljencev ne briga prav nič, kje imajo posamezne občine svoje županske urade, nego jim je edina skrb in naloga, da dostavljajo, ozir. odpremljajo korespondenco na tišti kraj, ki ga je naznačil odpošiljateij. Kdor ima količkaj pojma o poštnem poslovanju, ve, da zahtevana nagla odprava pošiljatev, listov itd. niti ne pripušča uslužhencem, da bi pri sondiranju prečitali in preštudirali vsa-ko adreso od konca do kraja, nego da se gleda samo na določeni kraj. Ker »Slovencu« nikakor noče v trdo glavo, koga pri prepornem slučaju zadene krivda, mu povemo mi. Deželni odbor v prvi vrsti, a v drugi šmartinsko županstvo! Za poštni urad šentvidski ni nikak skandal, kakor se izraza ogorčeni »Slovenec«, niti za onega v Šmartnem, če je prišlo pismo sele po preteku dveh dni v roke naslovljencu, nego velik skandal je, da ne zna deželni odbor, v ka-terem kraju stanuje njemu podrejeni šniartinski župan. Ekspedit deželnega odbora je naslovil pismo na županstvo v Šmartnem pod Šmarno goro, — njegova prokleta dolžnost je pa bila, tej označbi dostaviti še: pošta Tacen! Tako pravilno adresirano pismo ne bi bilo romalo od Poncija do Pilata. — Kar ve pri nas vsaka krščenica, tega ne znajo pri deželnem odboru! Kaj značilna je ta temeljitost! V drugi vrsti je pa za-krivil ono »veliko nezgodo in nesrećo« šniartinski župan, ker je opustil obveščenje deželnega odbora, da mu uradnih dopisov ni naslovljati v Šmartno, nego v Tacen, kjer ima županstvo svoj stan. Na ta način bi se bile preprečile »antidiluvijalne raz-mere« že davno. »Slovenec« naj 5«
lepo pomiri, in za ušesa prime dežel-ni odbor in tistega župana, druge vestne ljudi pa pušča lepo na miru! — ČeleŠnikov Juri.
Afera Mazelle - Makar poravnana. Med g. Mazelletom in g. Ma-karjem veleposestnikoma na Krupi je prišlo pri skupnem gospodarstvu graščin na Krupi do diferenc. Ta zadeva se je pri glavni razpravi pred novomeškem okrožnem sodiščem v torek v obojestransko zadovoljnost poravnala. G. Julij Mazelle plača g. Makarju iz računa na prodano gra-ščino Krupa 27.073 K 17 v. Pridrži pa si pravico zahtevati od dedičev po Franji Makar zapuščinski spis in sicer od dedičev priznano terjatev 14.916 K 59 v, istotako od istih dedičev zahtevati polovico od njega pla-čanih davkov v znesku 2955 K 61 v. G. Mazelle nikakor ne priznava, da on dolguje zapuščini po Franji Makar znesek 8083 K 40 v. Vsaka stranka trpi svoje stroške in plača svojega odvetnika. G. Makar pa izjavlja, da g. nasprotniku odstopi cesije raznih terjatev. Glede zapuščinske ter-jatve v znesku 8083 K 40 v obe stranki pripomniti, da jo je g. Mazelle takoj v plačilo vzel in to zgolj v dosego predležeče poravnave. — In s tem je ta zadeva, ki je zgolj civilno pravnega značaja, z lepa spravljena s sveta, na veliko žalost gotovih Crnih duhov, ki so se veselili, iz te zasebne zadeve za bodoče volitve kovati svoje intrige. In le zato, da bodo ti duhovi že zdaj pomirjeni, damo tej zadevi prostora.
Nezaupnica občinskemu gospodarstvu v Prečini. Pri zadnji občinski seji, ki jo je sklical prečinski župan Turk, da občinski odbor soglasno sklene zaupnico deželnemu gla-varju, je postavil na dnevni red tuđi odobritev občinskega računa za minulo polovico leta. To je bila velika predrznost, ki jo je zmožen le tak klerikalen župan. Kajti znano je, da se gre pri občinskih računih v tej občini za nekaj tisočakov, katerih usoda še sedaj ni pojašnjena, ker deželni odbor tozadevne pritožbe in prošnje, naj se ukrene nepristranska revizija občinske blagajne, še zdaj ni rešil. Ce se gre za nepojasnen, nepravilni račun iz prejšne dobe, kako mora biti račun za to polovico leta v redu? Ali ne glede na to, je tuđi ta račun vseskozi tako zmeden, da ga pošten občinski odbornik ne more z mirno vestjo potrditi. Zato sta obč. odbornika ^g. Faleskini in Kos izjavila temu računu, oziroma tistemu, ki ga je sestavil, nezaupnico. Tako je prav! Le odločno nastopati!
Doklada za organista. Iz Trži-šča pri Mokronogu: Dandanes hoče živeti vse iz doklad. Ampak o takih, katere si je naš župnik izmislil, še nismo slišali. Izposloval je namreč, da se pobira za tukajšnjega organista in obenem mežnarja 6 doklada na direktne davke od vseh tistih davko-plačevalcev tržiške in mokronoske občine, ki spadajo pod faro Tržišče. Dosedaj je dobival organist plaćo in natura. Ne vemo, kaj porečejo priza-deti davkoplačevalci in davčni urad v Mokronogu, kojemu se je naložilo pobiranje, k tej novovrstni dokladi. Nejevolia davkoplacevalcev bo po-vsem opravičena. ker ima ta doklada popolnoma napačno podlago, namreč visino davkov. Kajti velepo-sestnik in bnjtar imata enako veliko korist od orglanja in zvonenja, če se natanko vzame nobene, in vendar mora prvi 10 ali 20krat več plaćati te doklade. kakor drugi. Nadalje tuđi lažje plača posestnik v tej denarni stiski s svojimi pridelki, kakor v de-narju. Odij davčnega urada bo tuđi gotovo velik, ker bo moral pobirati doklado, ki se skriva sicer pod pja-ščem občinske doklade, a gre v res-nici direktno v žep privatnika; Da bo povzročalo davkariji separatno pobiranje te doklade obilo težkoč, je ob sebi umevno. Ce bo šio tako na-prej, borno imeli kmalu doklade za farovške kuharice in ministrante.
Sin je očeta s sekiro udaril. V Kokrici sprla sta se oče in sin po imenu Groš, vulgo Stros zaradi prevžitka. Oče je imel ravno sekiro v rokah, ter je v jezi hotel sina udariti ž njo. Ta pa iztrga očetu sekiro iz rok, ter ga udari po glavi ž njo, da je oče nezavesten obležal. Sodnijska komisija se je podala na lice mesta.
Ciganka je odpeljala neko Sletiio deklico iz Podreče ob Savi. V go-stilni »na Gašteju« nad kolodvorom v Kranju so jo še videli, sedaj se ne more dobiti nobenega sledu več za njima.
Obesil se je oženjeni gostač Ja-nez Nahtigal y Vogljah vsled duševne zmedenosti! Mož je bil vdan pijančevanju!
Prometna zveza v Selski dolini je zelo slaba! Kdor se pelje s pošto iz Skofje Loke proti Zeleznikom, srečuje neštevilno težko obloženih voz, kateri vozijo po slabi cesti. — toled teg«; se trudilo prebivali Sel-
ske doline, prometno zvezo iz Škofje Loke po tej dolini izboljšati! Name-rava se ali napraviti električno že-leznico ali pa vpeljati osebne in to-vorne avtomobile.
Iz Selske doiine. V našem go-rovju smo imeli v noči od 7. na 8. t. m. hudo neurje. Strela je provzročila precej Škode. Na planini Ratitovec je strela ubila osem glav odrasle gove-je živine. Enemu samemu posestni.cu je ubila dva vola in eno kravo.
Gornje Vreme. Tu imamo župana, ki mu pravijo Franc Magajna. Ni glavna stvar to, kako se piše, mar-več kako vrši svojo župansko nalo-go. Zdi se, da ima bore malo pojma 0 svoji dolžnosti. Misli namreč, da je treba županstvovat v korist sebi in ne občini. Tako n. pr. bi moral iti ietos naš lov na dražbo, toda naš očka so imeli znanje z nekaterimi Tržačani, seveda kamoraši, kar meni nič — pardon, meni že — tebi nič naznanili na pristojno oblast, da se lov ne razpiše, marveč ostane v lasti dosedanjih najemnikov in to za 50 K (reci petdeset kron). Seveda dotični gospodje so Tržačani — kamoraši in nekaj več kakor uboga slovenska para. Tuđi bodo pustili kaj več pri našem očki županu. No, človek obrača, Bog pa obrne. Našla sta se dva moža, ki jima blagor občine vendar ni le zadnja briga, ter protestirala na pristojnem mestu proti sklepu našega župana. In deželni odbor je res tuđi ugodil njiju protestu ter odločil, da se ima vršiti javna dražba, pri kateri je občina dobila proti volji njenega poglavarja celih 63 K več. G. župan ali ste vi poklica-ni, da delujete v škodo ali v korist občine? — Drugače borno posvetili pa še kam. Na svidenje! — Priza.-deti!
Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnjič senzacijska ameri-ška drama »Štirinozni junak«, kjer se vidijo neverjetne vratolomne ja-halne vaje. — Jutri specialni večer z Nor disk dramo »Mož s plašcern-c — V soboto krasna drama »Baje izgubljeni sin«.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 29. juni ja do 5. julija t. i. Novo roj encev je bilo 13, mrtvorojenci 3, umrlo pa jih je 17, med temi 8 domacinov in 9 tujccv, in sicer za jetiko 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za noricami, 1 za škrlatico, 2 za egi;> tovsko očesno boleznijo.
Tatinska toJpa v ljubljanski okolici, sosebno proti gorenjski strani postaja vedno nevarnejša in dela že nasilstva. Prvi slučaj se je dogodil v nedeljo na neki osamljeni gozdni stezi pri Gameljnah. Ko so šle namreč tri ženske od prve maše iz Šmartnc-ga pod Šmarno goro domov na Rasico — Šperkovka, Venkova Lenka in še ena — so na navedeni stezi k njim priskočili trije neznani moški in zahtevali od njih denar. Šperkovka jim je dala 2 K, Venkova Lenka 1 K, tretja je pa zbežala. Ko so rokovnja-či denar dobili, so zopet odšli. Orož-ništvo sicer tolpo marljivo zasleduje, a dosedaj še ni imelo sreče je dobiti v pest.
Nesreča. Včeraj popoldne je z neke steže na Gradu 701etni mestni ubožec Ivan Lovrin gledal čez ogra-jo na Omanov vrt. Pri tem je izgubil ravnotežje ter padel čez ograjo in tam nezavesten obležal. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Hopodna oSiromba.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Spodnji Šiški priredi v nedeljo dne 13. t. m. veselico v gostilni g. Mo-harja. Sodeluje pevski in tamburaški zbor Citalnice tako, da je povsein skrbijeno za lep in zabaven program. Vstopnina 40 vin. Začetek ob 4. uri popoldne.
Iz Zagorja ob Savi. Cvetlični dan. Naše učiteljstvo se je odtegnilo sodelovanju za nabiranje darov v prid slovenski šolski družbi. Ne samo, da so se gospodične in nekateri gospodje učitelji kratko malo odrekli sodelovanju, sli so še dalje in plašili požrtvovalne gospodične, da so ne-spametne, če se izpostavljajo, ker ljudje sploh ne bodo hoteli kupovati cvetk v prid Cirii-Metodovi družbi. Prišla pa je nedelja in rano v jutru so šle naše gospice s košaricami na cesto in po preteku par ur smo videli skoraj vsakega s cvetko v gumbnici. Z eno besedo: vsak je kupil cvetko in dal po svojih močeh mali dar domovini na altar. — Brez hrupa, brez šumne veselice, brez donečih zvokov godbe, brez navdušenja z alkoholom in brez zabave smo nabrali po vinar-jih okroglo pet sto kron za šolsko družbo. — Nikdar nismo računali na tako vsoto. Ta vsota je nam pokazala reelno pot, pot nadaljnega delovanja. Med ljudstvo naj se gre, med širšo maso, tam razložiti pomen in <tak>xaofe in ta šuša masa hute fi
156. Stcr,_________                                                                                 SLOVENSKI   NAROD.   —-_________Stran 5*
tem postala koristna naprednemu slovenskemu narodu. Ne pa v za-duhli gostilniški sobi pozno v nočni uri pri kozarcu rujnega vinca v na-vdušenih govorancah razvijati ideje. Med narod, med kmeta, med proletarijat naj se gre in mu pomagajte nositi njegovo težko breme, ter mu dati lecila za skelečo rano, to naj bode odslej naša naloga. Požrtvoval-nost pri gospodičnah je bila velika, će bi rekli, ta je bila bolj marljiva kot druga, bi skoraj ostalim deiali krivico. Naša vrla blagajničarica Berta Miillerjeva, Vera, Minka in Tončka \Veinbergerjeve, Poldka Serinova, Jelka Jesihova, Minka Jazbečeva, Poldka Rovanova, Ivanka Robavso-va. Blažičeve in Vida Tauferjeva so nabirale pridno ko bučelice po vi-narjih za Ciril-Metodovo družbo, Žal, da nišo hoteli gospodje sodelo-vati, v celem je komaj šest gospo-dov sodelovalo in še med temi so bili trije železniški uradniki. Zakaj da so se temu sodelovanju odrekli ni nam znano. Torej gospodom, kateri so bili nasprotni cvetličnemu dnevu. eeš, naj se ne gre na cesto in trka na vsa-ka vrata, se bodo gotovo odprle oči in bodo imeli o nas odslej drugo sodbo. — Brez dela ni jela! Vsem darovalcem cvetlic in gospodičnam nabiralkam ter gospodom hvala za trud in požrtvovalnost in baš tako tuđi občinstvu za naklonjenost.
Zbirka CiPil-Metodovega
dnroa
dne 5. in 6. jufija v Ljubljani. I. Mesto:
1. Zaloga Fran:ovo nabrežie št. 5 (ga- Pintar) 375 K 74 vin.; 2. zaloga v kavarni Zalaznik (ga. Bergant in gdč. Zalaznik) 119 K 95 vin.; 3. zaloga v Mestnem domu (ga. Vučnik) 47 K 47 vin.; skupaj 543 K 16 vin.
II. Poliansko predmestje:
Zaloga na Poijarski cesti št. 5 rga. Bizjak) 59 K 5S vin.
III. Sv. Petra prećmestie:
1. Zaloga v Kolodvorski ulici št. $ (ga. Koch) 412 K 17 v; 2. zaloga v Cegnarjevi ulici št. 4 (ga. Terškan, gdč. Bavdek) 1S*3 K 74 vin.; 3. zaloga v gostilni Zupančtč <ga. Kncisel. gdč. Kenda) 101 K 24 vin.; 4. zaloga v Kolodvorski ulici (ga. Se?a) 107 K 2S vin.; skupaj SOI K 43 vin.
IV. Frančiškansko predmestje:
1. Zaioga v kavarni Evropa* fga. Potoenik. ga. Podkrajšek, gdč. Rohrman) 254 K 50 vin.; 2. zaloga v ^elenburgovi ulici št. 3 (ga. Hudo-vernik, ga. \Vider> 439 K 02 vin.; 3. zaloga »Narodni dom (ga. Klobučar, gdč. Grošeij) 340 K 76 vin.; 4. zaloga v > Narodni kavarni* (ga. Sic, ga. Iieren) 394 K 55 vin.; 5. zaloga v kavarni Prešeren (ga. Tekavčič) 75 kron 52 vin.; skupaj 1514 K 35 vin.
V. Gradišće;
1. Zaloga na Bregu <ga. dr. Tav-čar) 105 K 66 vin.; 2. zaloga na Rimski cesti (ga. Pieiier in ga. Beg) 441 kron 10 vin.; skupaj 546 K 76 vin.
VI. Kolizei:
Zaloga v Kolizeju (ga. Bajželj) 264 K 73 vin.
VII. Krakovo in Trnovo:
Zaloga pri ge. dr. Kozina 97 X 23 vin.
VIIL Karlovsko predmestje:
Zaloga ge. Franci 142 K 57 vin. Skupaj 3969 K 83 vin.
Društvena naznsnile.
Kam v nedelio? V zeltnje, v Hribariev gaj, kier priredi »Sokol H.< svojo V. javno telovadno združeno z veselico! Šentjakobčani in Trnovča-ni, dolžnost vaša je zlasti, da se do zadnjega moža udeležite te priredit-ve, kajti vaš okraj je, kjer že pet let neumorno deluje »Sokol II.« na so-kolskem polju in vam vzgaja može, ki bodo krepko in neomajno stali vsekdar na braniku Slovenstva. Geslo vaše bodi: »V nedeljo k »Sokolu II.« v Hribarjev gaj!«
»Sokolu« na Viču izročil je g. A. M. po g. dr. Alojziju Kokalju 20 K, ker je g. Fran Gradišar, kleparski mojster v Ljubljani opustil kazensko ovadbo proti  njemu.  Iskrena hvala!
III. zlet Idrijske Sokolske 2upe v Postojni, dne 6. t. m., je v vsakem oziru najlepše uspel. Zuvna. društva so se potrudila, da se svojega župne-ga zleta udeleže v čimpečjem števi-lu. Do 8. ure zjutraj so prišli telovad-ci iz Logatca, Cerknice, Ilirske Bistrice in Št. Petra ter društva iz Idrije in Spodnje Idrije na 5 avtomo-bilih (nad 120 udeležnikov), Sokol iz Cerknega in Zirov vsak na svojem avtomobiiu. VpoŠtevaje veliko od-daljenost župnih drustev od PostoJ-oe te njih številoa udetežba   gotovp
dokaz velike požrtvovalnosti. Ob 10. uri popoldne so prišli zastopniki hr-vaških žup in sicer Vitežičeve z Vo-losko - Opatije iz Zrinjsko - Franko-panske s Sušaka. Opoldne pa so došli zastopniki Zveze, zveznega vadi-teljskega zbora, v večjem številu Sokol z Vrhnike in Šiške in drugi. Telovadci, telovadke in naraščaj so imeli med dohodom gostov od polu 9. ure do čez 11. uro skušnjo za po-poldanski javni nastop. Ob 12. uri se je na železniški postaji uredil spre-vod s Sokoli jahači (10) in postojnsko godbo na čelu. Sledili so gostje Hrvati, zastopniki slovenskih sokolskih društev in na to župna društva (164), vseh udeležnikov pri sprevodu je bilo 220 v kroju. Pred Vilharjevim spomenikom je pozdravil Sokolstvo v imenu mesta Postojne župan g. LavrenčiČ, zahvalil se je župni starosta br. Gangl, ki je posebno toplo pozdravil zastopnike hrvaškega So-kolstva. Čas po sprevodu in pozdravu je bil določen za ogled jame, telovadci pa so prirejali telovadisče. \ sled neugodjnega vremena se je te-lovadba mogla pričeti sele ob 5. uri. Nastopile so najprvo telovadke iz Idrije (16), Ilirske Bistrice (4), Postojne (6» in 2irov (4). Izvedle so proste vaje za III. vseslovenski zlet z največjo preciznostjo in žele po vsaki vaji obilo zaslužene pohvale. Na to so nastopile tri vrste hrvaških telovadcev na orodju in izzvale za sigurno izvedbo težkih vaj navdušeno odobravanje. Tem so sledile vrste župnih društev na drogu, bradlji in krogih. med temi tuđi vrsti telovadk iz Idrije in Postojne. Vrste so telo-vadile prav dobro in zbranemu občinstvu splošno ugajale. Posebno pozornost je vzbudil žirovski Sokol z lepo izvedenimi skupinami, prav tako obrtni naraščaj idrijskega Sokola. Telovadbo so zaključile proste vaje članstva za vsesokolski zlet v Ljubljani. Nastopilo je 70 telovadcev, med temi 4 hrvaški, ostali iz župnih društev. Vseh pet sestav je bilo izvedenih popolnoma zadovoljivo, le tupa-tam je bilo opaziti malo neskladja, ki pa dobrega ceiotnega vtisa ni moglo motiti. Telovadcem je občinstvo iz-kazaio svoje priznanje z burnim plo-skanjem. Po telovađbi, ki je posve-dočila marljivo delo v iđriiski sokolski župi. se je vršila velika veselica na sokolskern prostoru pred hotelom »Jama«. Bila je jako dobro cbi-skana in le žal, da jo je motilo neugodne vreme. Prepričani smo, da je navzlic temu donesla lep gmotni uspeh postonjskemu Sokolu. Idrijski Sokolski 2uni k lepemu uspehu naj-iskrenejše čestitke, ki naj jo bodre k nadalinjemu nepretrganemu delu za utrjenie in razširjenie plemenite sokolske misli v njenem okrožju. Na zdar!
Enjižeunost.
—   »Slovenski    Sokol«,    glasilo slovenske sokolske zveze,    ima v 6. stevilki sledečo vsehino:   »Na pragu ujlriiejnega leta«  (Statisnične    crtice in pregledi zlasti za 1. 1912.),    »Vaje na orodju«, »Žena v Sokolu«, »Vest-nik slovenskega sokolstva« in »Raz-noterosti.
—  »Planinski Vestnik« im i v 7. stevilki sledečo vsebino:   »Po'iorje^, t Janez  Koprivnik,  »Iz Ziller ulskih A!p«. Janko Mlakar. »Pozimsiv    po-seti   Triglavu«,   »Mangartska   -kupina^,    dr. H. Tuma,    »t Prof.   Miian Pajk«.
—      Državoznanstvo      Avstro-Ogrske.   Sestavil in založil prof. dr. Viktor T i 11 e r.    Ponatis iz letnega poročila    drž. gimnazije    v    Novem mestu.    Cisti dobiček je deloma na-menjen uijaški kuhinji v Novem mestu. Cena 1  K.    Ta razprava podala popolen in jasen pregled notranjega ustroja naše monarhije.
—  »Die Beichte des Spions«. V založbi     knjigotržnice   Hcrrnan   Hill-ger v Berolinu W. 9. je izsel roman, ki nosi zgoraj    navedeni    naslov   in popisuje   vohunstva    generalncštab-nega polkovnika Redla.    Seveda ni-majo taki  romani  nobene vrednosti, vreden je pa ta, da se ga omeni kot dokaz,    kake nazore irnajo na Nem-škem o političnih,    gospodarskih    in vojaških    razmerah v naši    državi. Zadnjič je dunajski   vojaški    list piša!, da imajo Avstriici    blato v uše-sih,   ker ne sliŠijo, kako se Nemčija od njih odmika . . . Menda je imel ta list prav.
fazne stvari.
*  Obsojen atentator. Iz Madrida poročajo, da je obsojen atentator na španskega kralja Santhez Allegre na smrt na vešalih. Smrtna obsodba še ni potrjena.
*  Zračno pravo.    Tretji medna-rodni kongres za sestavo mednarod-nega zračnega prava se vrši letos od 25. do 27. septembra y Frankobrodu ob Meni „ - *- » -•^r^—   -^- >*■ «>
*  Crne koze v   Budimpešti.   V
predmestjih Budimpešte se je pojavilo nenadoma več slučajev crnih koz. Eden izmed obolelih je že vče-raj za črnimi kozami umri. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebne korake, da preprečijo razŠir-jenje te nevarne epidemije.
*  Ponesrečen avljatik.    Iz Ne\v | Yorka  poročajo,  da  je  padel  povodom poskušnega poleta    član   voja-škega zrakoplovnega oddeika poroč-nik C a 11 iz precejšnje visine v Hu-stonski zaliv. Aeroplan se je potopil, avijatika so potegnili na suho, kjer je v kratkem vsled zadobljenih po-škodb umri.
*  Družinska drama. Ne daleč od Monakova se je vrgla ćela    rodbina čez železniški most nad Izarjem    v vodo. Mai in hči sta prileteli na ob-režno  obzidje  in  sta  obležali  mrtvi na  porobku  obzidja.     Oče  in  sin  pa sta padla v vodo in sta utonila v visoko narasli reku Njihovih trupe! še nišo našli. Vzrok skupnega samomo-ra je bila beda.
*  Kaj je  časopis.   Zveza   nem-skih časnikarskih in pisateljskih društev je imela občni zbor v Štutgartu. Virtemberški   ministrski   predsednik \Veizsacker je imel pozdravni govor, v katerem je rekel:    »Časopisi    nas spremljajo od jutra do    večera    kot življenski prijatelji. Ne moremo brez njih živeti, niti na dopustu. Minister lahko pogreša tuđi svoje listine, ni-k:*kor pa ne časopisov, kajti brez teh bi ne bil minister .
: Na groznem sumu. Učiteljica Julijana Losova iz Debrecina je bila pred kratkim aretirana vsled ano-nimnega pisma, v katerem je bila osumljena, da je umorila več svojih otrok. Preiskava je faktično dognala, da je učiteljica tekom desetih let porodila devet nezskonskih otrok, ki so vsi kmaiu po rojstvu umrli. Učiteljica taji in trdi. da so vsi otroci umrli naravne smrti. Sodnija je zdaj ukazala, da se trupla ekshumirajo in preiščejo, je—li bil res izvršen zločin.
*  Varčni milionar.    Pri berolin-skih jubilejnih slavnostih so na čast cesarja Viljema priredili tuđi    »pivski večer . Izbrane družbe se je ude-ležil tuđi ameriški milionar Armour, ki je ^kralj konzerv■■■. Čudno je bilo, da se pri  »pivskem večeru - ni    do-taknil niti piva, niti smodk. Vprašali so ga, zakaj vzdrži tega, je odgovori!:   »Da, sem skozinskoz  abstinent. Vzdržuiem se alkoholnih pijač in to-baka.  In veste, zakaj?  Prihranim s tem na leto najmanj tisoč    dolarjev. In to je tuđi nekaj.'
*  Dvoboj.    V Debrecinu    se je vršil pred par dnevi dvoboj s sabijani med odvetniškim kandidatom S. BaHogvjcm in abiturijentom N. Gy-armat*nyiem. V dvoboju je bil odvet-niški kandidat Ballogv    smrtno ranjen na glavi in bo le težko okreval. \rzrok dvoboja je bil neki prepir med obema, še predno je Gyannathy do-vršil gimnazijo. Takrat je  Balloghy izjavil, da    gimnazijcu ne da zado-šč?nia. Gvarmathv je počakal, da je na pravi I maturo in takoj nato pozval pono^. no Balloghvja na dvoboj.
*   Dobri odgovori.  Maršal Bas-sompierre. ki ie večkrat potoval kot poslanik, je pripovedoval kralju, kako je nekega dne   jezdil v Madridu na mezgu. »O, to je moralo biti krasno, videti osla na mezgu.« — »Da, Veličanstvo — saj sem Vas  zasto-pal.   — Neki franeoski kavalir je bil znan kot jako sirov človek.    Ko je vide! na roki neke krasotice lep dia-mant, je reke! glasno svojemu prijatelju: »Imel bi raiše oni prstan. nego ćelo roko.« — »O. da.« je rekla da-# ma. ki je to slišala. -jaz bi tuđi raj-* še imela komat. nego pa osla«
*  Brezventilni Rai-Kni^ht vozovi. Libcrška tvornica avtomobilov je od enega    svojih odiemalcev prejeia te dm* te-le priznalne vrstice: »Pred vsem me posebno veseli vam sporo-čiti,   da sem prav zadovoljen z vozom Raf-Knight, ki sem ga dobil po vašem  tukajšnjem  zastopstvu  in  da voz zelo hvalijo. 2elim vam še zana-prej istega uspeha, ki vam zanesijivo ne izostane. Z velespoštovanjem  M. pl. L.« Teplice. Schonau, 1. jul. 1913. Zopet dokaz, kako priljubljeni so vozovi, ki jih Raf kot edina avstrijska tvornica izdeluje po preizkusanih  in znanih originalnih Knight patentih v tipah 25/30 (90 X 130)  in 30/35 HP (10 X 150).
*  Hećl — Pajer.   Poročali smo, da so aretirali v Roveretu inženirja Mihaela    P a j e r j a    zaradi vohun-
Istva. Inženir Pajer je gradil po nalogu avstrijske vojne uprave kot pod-jetnik več obmejnih avstrijskih utrdb na obmejni planini Lavarone. Preiskava, ki se je uvedla po aretaciji, Je dognala, kakor se uradno poroča. da je prodal inženir Paier vse nacrte av-sirijskih utrdb, ki jih ie gradli deloma sam, deloma jih je kot podjetnik dobro poznal. 2e po aretaciii so zaple-nili na pošti v Inomostu več pošilja-tev, ki so vsebovale dodatne podrob-1 ne nacrte avstrijskih utrdb w ki so
bile naslovljene na nekega laškega agenta, zaupnika laske vojne uprave. V Rovereto je prišel poseben pre-iskovalni sodnik iz Inomosta, ki bo preiskaval skupno z vojaškimi obla-stmi Pajerjevo vohunsko afero.
*  Vozne ugodnosti   pogodbenim državuim uradnikom in učiteljem. Iz Dunaja poročajo, da poročila raznih listov, da se bodo do sedaj za dobo enega leta izdane    legitimacije    državnim pogodbenim uradnikom   po-daljsale za dobo petih let in da bodo dobili iste ugodnosti za dobo počit-nic Še letos učitelji, ne   odgovarjajo resnici. Dejstvo je, da se vrše poga-janja glede    podaljšanja    legitimacij državnih     pogodbenih      uradnikov. Toda ta pogajanja   Še nišo  končana in se še ne ve kako    bodo   izpadla. Kar pa se tiče legitimacij za vožnjo učiteljev, do sedaj še ni bilo na me-rodajnih mestih govora in se obdrže dosedaj obstoječe norme.
*  Dunaiski   župan  za sežiganie mrličev.    Na Dunaju imajo nemško društvo >D\e Flamme«. katerega na-men je doseći dovoljenje in sredstva za sežiganje mrličev. Te dni je prišlo predsedstvo   tega   društva k dunaj-skemu županu dr. VVeisskirchnerju s prošnjo, naj bi se mesto Dunaj izjavilo za sežiganje    mrličev,    prosilo vlado za tozadevno dovoljenje in samo zgradilo sežigalnico za mrliče ter i potrebne    prostore za shranjevanje pepela. 2upan je odgovoril, da napo-sled ni nasprotnik sežiganja mrličev, če ne bo obligatorično, temveč samo fakultativno. Župan meni, naj v tem oziru vsakdo ravna po svoji volji in prepričanju.     Za   stavbo   sežigalnice pa občina ne more ničesar prispeva-ti, kajti če bi občina kaj takega zgra-dila, bi moralo biti že kaj lepega, za to pa nima zdaj potrebnega denarja. Posebno ker se še vedno nič ne ve, bode-li v Avstriji dovoljeno sežiganje mrličev ali ne.
*     Težko    vprašanje.    Nekateri nemški listi prinašajo sledečo zabavno »storijo <. Ko se je pred nedavnim moral  Zeppelinov zrakoplov  nepro-stovoljno spustiti na tla v Luneville, je franeosko   časopisje   prineslo na-tančen popis tega zrakoplova. In tako je zvedavi svet tuđi izvedel,   da se v zrakoplovu tuđi nahaja prostor, ki se navadno označuje z dvema nič-lama, ali pa prostonarodno z bese-do »tukaj«. In to dejstvo je vzbudilo v Ameriki   veiikansko    razburjenje. Kajti tak prostor, če je še tako lepo urejen in če je še tako popolnega an-gleškega sistema,    vendar ne more imeti nikamor drugam odvoda, nego na zemljo.    In Amerikanci    so se z grozo spomnili,    da    bi se to moglo zgoditi, ravno ko bi zrakoplov letel nad njihovimi    glavami,    kar bi pa končno    menda    tuđi Neamerikance prav posebno ne zabavalo.   In vsled tega   nabirajo zdaj baje po Ameriki podpise za peticijo, da se na zrako-plovih ne smejo napravljati prostori »00«.    Menda peticija povzroča poseben zakon.   Toda kaj bodo potem počeli zrakoplovci?
*  Reforma reda piaristov — re-dovniki stavkajo.    Proti   nasilstvom katoliške cerkve, ki    se   vprizarjajo napram  duhovščini   iz  laske   katoliške centrale rimske, iz upornih kro-gov Vatikana v Rimu, se ne prito-žujejo samo posvetni duhovniki, ka-terim gre še kljub temu posebno v klerikalnih deželah in državah vsled kratkovidnosti in nepoučenosti ljudstva in vsled pritiska dotičnih klerikalnih vlad še vedno    predobro    na stroške ljudstva, marveč so se pri-čeli  upirati temu nasilnemu  rimske-mu režimu že ćelo redovniki, ki so bili in ki bi morali biti še vedno, kot ustanovitelji in glavni faktorji rimske klerikalne premoći najboljši zaščitni-ki in nemi hlapci pokorne dekle rim-skega klerikalizma. Med drugimi so se uprli posebno oštro znani pijaristi. Njihova borba proti krutemu posto-panju rimske stolice, ki hoče uničiti vsak napredek, se vleče   že   precej časa. Pred kratkem je sklenila pape-ževa kurija, da je treba red piaristov reformirati in ga podvreči še strož-jim prepisom. Od dunajskih piaristov so sprejeli to novo reformo samo tri-je redovniki. vsi ostali redovniki du-najskega kolegija pa so se    odločno uprli ti novi reformi. Papeževa kurija je v svoji trmi sklenila, da nado-mesti  uporne  redovnike  dunajskega kolegija z novimi člani, katere pripe-Ije na Dunaj iz vrst španskih in portugalskih redovnikov. Redovniki, ki nišo hoteli vsprejeti te   reforme,   se protivijo tuđi ti novi odredbi in noče-jo  zapustiti  dunajskega    samostana. Dunajski konvent je sedaj sklenil, da morajo ti uporni redovniki zapustiti do avgusta samostan, v nasprotnem slučaju pa se jih iztira iz samostana s policijo. — To bo lep prizor in zna-čilen za katoliško redovništvo in za ćelo katoliško cerkev, ki bo   s   tem javno pokazala, da pri nji    že    vse poka.
*   Šefumtnik In časnikar. Ame-riike žekzaiiko   družbe dovoliujeio
vsem novinarjem prosto vožnjo. Kakor poroča neki belgijski list,   si \6 neki siromak izmislil, ko je hotel napraviti daljše potovanje, izdajati se za novinarja,   da bi na ta način pri-hranil potnino.   Vstopil je torej, kakor bi se to razumelo    samoobsebu brez voznega listka v železniški voz in zaklical sprevodniku, ki ga je nekako čudno gledal, lakonsko:    »Od časopisa!« Ko je hotel pa sprevodnik vseno videti njegovo legitimacijo, je izjavil dozdevni novinar, da je legitimacijo pozabil ali pa izgubil.    »Toda; ali mi morete vsaj povedati, za kateri list pišete?«    je nadaljeval uradnik, »Zelo rad!« je odgovoril sumljivi pa-sažir:   »Sem sotrudnik  lista   »New-York Sun!« »To pa imate srečo,« je rekel sprevodnik, »šefredakter vašega lista sedi v sosednjem vozu. Prosim, spremite me do njega, da bo po-trdil vašo izjavo.« Na vseh udih se tresoč, je šel slepar, ki se je smatrat že za izgubljenega, ter kmalu stal v salonskem vozu pred Uebelim gospo-dom,ki je imel v kravati skoraj kakof, majhne jajce velik briljant. »Ta gent-leman  tu,«  je  začel sprevodnik,   »se sklicuje na vas in trdi, da je sotrudnik lista »New-York Sun«.    »To    je resnica«, je odgovoril debeli gospod, na kar se je začel sprevodnik opra-vičevati    ter odšel,   globoko se pri-klanjajoč. In tako sta ostala novinarja sama v prijetnem razgovoru. Dozdevni žurnalist je bil ves iznenađen in prestrašen, vsaj še nikdar ni videl svojega sopotovalca,    ki mu je tako prijazno pomagal iz blata, in čutil se je    dolžnega    priznati    svoj    zločin. »Dobro, dobro,«    ga je prekinil gq-spod šefredakter, ki mu menda ni bilo dosti do priznanja skesanega sle-parja.    »Ko sem vas videl   vstopiti, sem se ravnotako prestrašil,    kakor vi. Sem namreč ravnotako malo šefredakter kakor vi žurnalist in potu-iem pod istimi ugodnimi pogoii kakor vi. Moreva si torej podati roke!«
* Španski berači. Na Spanskem je dobrih dvajset odstotkov prebival-cev — beračev s pokliča. Ne berači-jo morda iz liubezni do stvari same, kakor Italijani, temveč vsled prevelike bede. Nikjer ni toliko bede nego na Spanskem. Tam ne prosijo s pro-sečimi besedarni, s posebnimi pozdravi, kakor pri nas — temveč z brezsramnimi, izzivajočimi gestami. Če mu ne daš ničesar, tedaj te berač prav pošteno ozmerja. Španski berači v gotovih okrajih imajo posebno formulo, s katero beračijo. Tako se v Malazi prosi za »Una pera ehica« (malega psa t. j. 5 centezimov), V Granadi za »cinco centimos«, v Kor-dovi za »cinco centavos«, v Sevilji za > una limosina« in drugo. Mnogi španski berači se Čestokrat, kakor njihovi italijanski tovariši, poslužujejo raznih trikov. Toda napram Italija-nom, ki so mojstri y načinu berače-nja, so Španci pravi reveži. španec zna vporabiti kot sredstvo k berače-nju le kakšne telesne hibe, ki jih mi-mogredočim kaže takorekoč pod nos. Mnogokrat je to skrajno gnusno in odporno. Mnogo španske krasote vam skazi pogled na zgnile roke* odrezane noge itd. »Ubogi« berači, katerim usoda ni dala nikakršne telesne hibe, s katero bi mogli vzbuja-ti socustvovanje pri ljudeh, beračijo s pomočjo drugih sredstev. Nekateri so si zložili posebne verze, s ka-terimi prosjačijo. Najostudnejši izmed vseh beračev pa so španski ci* gani. Njihovo beračenje se ne razlo-čuje mnogo od javnega ropanja. Svoj »Feldzug« na žepe tujcev za-čenjajo navadno z nekaterimi franco* skimi besedami, ki so si jih slučajna naučili: »Ah! — Madame! — trćs joli! Danser? Las Gitanas? Tres joli! Trćs joli!« Ti cigani vlečejo tujce za obleko, obešajo se na nje, kriče in le malokdaj puste svojo žr-tev. Dogaja se, da andaluzijski berač ubije onega, ki mu ne da miloščine« Seveda je treba pripomniti, da je V Andaluziji velikanska beda. Madrid« ska specijaliteta so suhi, prezebll otroci. Madrid je pozimi izstavljeHi vetrom od vseh strani, tam je ravno taka zima kakor pri nas. Pozimi be-^ gajo po madridskih ulicah pri dese* tih stopinjah mraza popolnoma nagi otroci, ki naj vzbujajo sočutstvo inf ki to svojo nalogo izvrstno izvršuje-jo. Policija se za nje ne briga. Ne po-maga tuđi, če se obleče takega otrcn ka, drugi dan je zopet nag. Je to njegov »poklič«. Največ beračev pa je, kakor povsod, pri cerkvenih durih« Po cerkvah so takozvani »ciceronUt ki so pravzaprav navadni vsiljivi be-< raci. Ti »oficialni« berači so zeld drzni. Za to, da smejo po cerkvahi beračiti, morajo plačevati duhovnikom posebno — odškodnino. Nikjetj ne potrebujejo ljud|e tako malo za( prehrano, nego na Spanskem, nikjer pa ni toliko nezaposlenih delovniH sil. Glad je na Spanskem nekaj samo-obsebi razumljivega. Zato ni čudno, da takorekoč miiijoni teh brezdomo-vincev hodijo po ćelo zimo po tttti cab brez  doma,  tm& toclc oblekc
Strmn e-                                                                                                     SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   156 Štcv.
Stradajo, prosjačijo in čestokrat iztT-gajo ćelo psu kost. Kak9 srečni so proti njim beneški berači, neapeljski lazzaroni! In kdo je kriv tem razme-ram. Edinole oni brezdelneži, ki se-de za visokimi samostanskimi zidovi ter se — maste.
*  Koliko je gozdov na zemlji. Na mednarodnem gozdarskem zborova-niu, ki se je vršil v Parizu, so govorili tuđi o tem, koliko je zdaj gozdov na zemlji. Vsi gozdovi, ki pokrivajo zdaj del zemskega  površja, merijo Vit milijarde hektarjev. Od teh pripada na Ameriko 645,752.200 ha, na Azijo    386,003.100 ha,    na    Evropo 314,468.500 ha, na Avstraijo 94 mili-jonov 430.000 ha. Kar se tiče posa-meznih evropskih dežel, ima najveć gozdov Rusija, namreč 196 mili jonov hektarov;    drugo    mesto    zavzema Francoska z 9,800.000 ha: nato pri-dejo Avstrija, Ogrska,    Pruska    in Španska.                            «
*  Največji    pomorski    manevri. Največji pomorski manevri, ki bodo presegali vse    dosedanje   pomorske manevre bodisi glede   števila   ladij, kakor glede števila udeležencev se vrše letos na Angleškem. Iz Londona poročajo, da so vse predpriprave za ta manever že končane. Manevra se udeleži 23 angleških admiralov, ki bodo poveljevali 346 bojnim ladjam, razdeljenim v 35 samostojnih oddel-kov. V tem manevru angleške mornarice gre zopet za poskus približa-nja tule mornarice angleškemu   ob-režju v največjem,   evropskim   pomorskim silam odgovarjajočem stilu. Obenem naj ta manever dokaže, da zadostuje za obrambo Anglije samo mornarica in da je stalna teritorijalna armada s splošno vojaško dolž-nostjo angleških podanikov popolno-ma nepotrebna.
*  Prva vojaška izobrazba teles-no slabejših novincev. 2e lansko le-to se je poskusilo v več garniziiah in pri raznih vojaških oddelkih, da se odločijo slabotnejši novinci za    posebne oddelke in da se ti oddelki va-dijo posebej in pod posebnim    nać-zorstvom v prvih vojaških vajah. Ta poskus vojaške uprave se je po za-trdilu vojaških krogov    zelo   dobro obnesel. Gotovo je, da novinci, ki so bolj slabotni, nevajeni raznih štrapa-cov, in ki zaslužijo v očigled svojim fizicnim močem prizanašanja, ovira-jo napredek drugih močnejših novincev, če so z njimi v skupnem oddel-ku.    V kratkem času, ki je odmerjen za prve vojaške vaje, gotovo ne mo-rejo doseći ti novinci  tega    uspeha, kakor krepki, trdni, čvrsti in napor-jiegra dela vajeni novinci, in da ti novinci s  tem nehote  napredek    prve dobe vojaške izobrazbe ovirajo in jo
. zavlačujejo. Take ljudi se mora po-Časi z rednimi telesnimi vajami in z jednim življenjem, posebno z redno Jcrepko hrano, sele pola^oma vzgoji-ti, da dosežejo tište moči in tisto od-pornost, ki jo imajo rizično močnejši. Ta poskus se je. kot že omenjeno lan-gko leto pri nekaterih oddelkih vrlo obnesel. Za to je odredila za letos vojna uprava, da se ustanove pri vseh polkih in detaširanih bataljonih eden odnosno dva posebna oddelka, V katere bodo vsprejeti vojaški novinci, ki so fizično slabejši in ki ne preneso težke, hude in za nje za pre-Jcratek čas odmerjene dobe prve vojaške izobrazbe.
Telefonska in brzojavno popočilo.
Bratomoma vojna na Balkanu.
Bolgarski   neuspehi, posledica odstavljenja generala Šavova.
Dunaj, 10. juli ja. V zelo dobro Informiranih vojaških krogih na Du-naju se potrjujejo danes vesti, da se je položaj bolgarske armade na vseh frontah silno poslabšal. To je bil tuđi vzrok, da ie bil odstavljen vrhovni komandant bolgarske armade general Savov in ie bil imenovan na njegovo mesto za generalisima bolgarske armade general Radko Dimitri-§ev. Položaj bolgarske armade je na .vseh bojiščih tak, da se pričakuje pri tiadaljevanju sovražnosti vsak čas katastrofa.
Bolgarski poraz pri Knjaževacu.
Severno bojišče. Belgrad, 10. julija. (Uradno.) tJradno se poroča s severnega boji-šča na starem srbskem ozemlju, da 50 tud! tam mimoidoči, brezpomemb-ni uspehi Bolgarov popolnoma unl-čeni. Bolgarske čete, ki so udrle v Kniaževac, ki je kakor smo že po-ročali, neutrjeno mesto, so bile od srbskih čet popolnoma uničene. Na-Dad bolgarkih čet na Vlaslno je bil popolnoma odbit. Po ljutem boju so se umaknile bolgarske čete nazaj za svoje prejšnje pozicije. Srbi so za-pienill pri zasledovanju bolgarskih napadalnih čet en oddelek mitraljez in so ujeli cei eskadron bolgarske konjenice. Bolgarska armada pod poveUoištvom generala Kovačeva se
antika v đivjem nerednetn begu proti Duboki in PećevL
Belgrad, 10. julija. (Uradno.) Po kratkem, toda zelo Ijutera boju, so si osvojili Srbi Radovište. Na obeh st ran eh ie padlo mnogo vojakov, toda končno so ostali Srbi ztnagovalci in so osvojili Radovište ter ujell več sto bolgarskih vojakov in zaplenili mnogo vojnega materijala.
Bolgari se na vsi crti umičejo.
Belgrad, 10. julija. Cetrta boi-garska armada je popolnoma razbi-ta. Včeraj je zavzela Radovište na reki Strumicl, kjer je bil sedež bolgarske ga glavnega taborima. Bolgari se brez večjega odpora umikajo na vsi crti in puščajo na bojišču svo-}e padle častnike in vojake.
Atene, 10. julija. Atenska brzojavna agencija javlja: Bolgari so zapustili Kavaio, priscanisče v Kaval-skem zalivu in se umikajo tuđi iz Dedeagača.
Belgrad, 10. julija. Na starem srbskem ozemlju ni danes nobenega boigarskega vojaka več. Napad na ZajeČar in na Pirot je bil popolnoma odbit. Pri Vlasini so bile bolgarske čete popolnoma uničene. Srbi so vplenili oddelek mitraljez in ujeli 80 bolgarskih  konjenikov.
Glasovi o bolgarskem umikanju na vseh crtah.
Atene, 10. juliia. Semkai so došle vesti, da se bolgarske armade umikajo na vseh frontah. V mestu vlada veliko veselje in prišlo je do velikanskih manifestacija ki se jih je udeležila tisočglava množica. Demonstranti so klicali: »Udarimo, se-daj na Sofijo!«
Srbska ofenziva proti Kjustendilu.
Dunaj, 10. julija. Semkaj so došle vesti, da so srbske čete pričele z energično vsestransko ofenzivo proti Kjn?tendiiu na starem bolgar-skeni ozemlju.
Grški uspehi.
Betgrad, 10. juliia. Grk! so si osvojili po dolgem tn hudem boju Petrić in Stramnico. Bolgarska armada se umika v dhiem nerednem begu proti Plaskavici planini.
Srbija  in Grška bosta osvojeno ozernlie anektirali.
Beroiin, 10. julija. »Lokalanzei-gerju« brzojavljajo iz Petrograda: Srbija in Grška bosta že v prihodnjih đneh razglasili, da pnklopljata osvojeno sporno ©zemlje svojima državama.
Avstrijski vojašKi krog! o umiKaniu
bolgarske armade. Dunaj, 10. luli ja. V vojaških kro-gih izjavljajo: Ne da se več dvomiti, da se vse tri bolgarske armade, kl jim poveljujcjo gener. Kovačev, Ivanov in Tošev, na cell črtl umikajo proti bolgarski meji. Umikanje se vrši na en» strani na crti Petrič - Džu-ma - Baja, na drugi strani pa na cesti Kriva Palanka - Kiustendtl. Položaj za bolgar. armado je tuđi med umikanjem skraino nevaren. Grška armada je prodrla iz ozemHa Doiran-Talinsko jezero preko Belašice planine proti strumskemu okraju !n grozi na jugu bolgarski umikalni četi.
Bolgarija prosi za mir.
Dunaj, 10. julija. C- kr. k' espon-denčni biro javlja v posebni izdaji iz Pariza:
»Agenze Ha vas« porocrt iz Petrograda: Bolgarska vlada z javi ja, da se v svrho, da prepreci nadaljno prelivanje krvi, popolnoma zaupa Rusiji, da izposluje ustavitev vojnih operacij.
Car Ferdinand je dal ukaz, da se
sovražnosti ustavijo. Pariz, 10. julija. »Figaro« javlja iz Petrograda: Bolgarski poslanik Bobčev je obvestil rusko vlado, da car Ferdinand obsoja dosedanje bra-tomorne boje. Edino odgovornost za te boje nosi general Savov. Car Ferdinand se je odločil preprečiti nadalj-no bratomorno vojno in je bolgar-skim četam dal povelje, naj ustavijo nadaljne vojne operacije. — V smislu tega obvestila je ruska vlada storila nove korake, da se sovražnosti na makedonskem bojišču takoj ustavijo. Ruska vlada deluje sedaj na to, da se obnovi Balkanska zveza, h kateri naj pristopi tuđi Romun-ska.
Srbija ostane v svojih zahtevah zmerna.
Dunaj, 10. julija. Vaš izvestitelj ie dobil na izvrstno poučenem mestu te - Ie informacije: Uspehi srbskega orožja ne bodo srbske diplomacije zavedli, da bi stavila pretirane za-hteve. Srbija neče iz nesreče svoje bivše zaveznice črpati nobenih ne-primernih koristi. Tuđi po zmagovito končani vojni bo Srbija zahtevala Ie to, kar je že pred vojno označevala kot svoj življenjskl interes.
Romunski ultimatum. Bukarešta, 10. julija. Romunska yl^4a bo že v prihodnjih dneh izaro-
čila Bolgarski ultimatum, v katerem bo točno navedla gvoje teritorijalne zahteve in zahtevala, da se brez odlaganja ustavijo sovražnosti med Bolgarsko in Srbijo. Končno bo pozvala bolgarsko vlado, na] tekom 24 ur ali po drugi verziji tekom 48 ur odgovori, če je voljna ugoditi ro-munskim zahtevam.
»Reichspoštinea vesti.
Dunaj, 10. julija. Korepondent »Reichspošte« javlja iz Sofije: »Bolgarske čete obstreljujejo Pirot, srbska armada beži proti Krivi Palanki, bolgarskim četam je prosta pot na Kumanovo.« — Ta Wagnerjeva vest vzbuja splošno veselost.
Dunaj, 10. julija. »Reichspost« priobčuje še to - Ie vest: Na Osogov-ski planini so bili premagani zadnji ostanki levega srbskega krila in za-podeni proti Krivi Palanki. Genera-lisimus Radko Dimitrijev se je izja-vil napram vašemu korespondentu: Vse napreduje dobro, naša mreža se ne da raztrgati. Obkoljevalna armada generala Toševa pradira ^roti Kumanovu.
Romunska nota.
London, 10. julija. Listi javljajo: Romunska vlada je obvestila velesile, da bi ne mogla pod nobenim po-gojem trpeti, ako bi Bolgarska raz-širila svoje meje preko reke Var-darja.
Ruska mobilizacija.
Odesa, 10. julija. Veliki knez Sergej Nikolajevič je đospel semkaj, da inšpicira armado in brodovje. Mobilizacija ruske armade na ju^u, jugozapadu in v Besarabiji se potr ju je. *            *
Borza in dogodki na Balkanu*
Dunaj, 10. julija. Na današnji borzi so se pod vtiskom vesti, da se bo na makedonskem bojišču sklenilo premirje med vojujočimi državami, kurzi znatno dvignili.
Odstop ogrskega  trgovinskega ministra-
Budimpešta, 10. julija. Trgovinski minister Beothv je cdstopil. Za njegovega nasiednika je imenovan baron Harkanv.
Eospodorsfvo.
— Razpisana stavba. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda v postaji Vižmarje na progi Tr-biž-Ljubljana gradbena dela za povećanje postajnega poslopja preti pav-šalu. Podrobni podatki o opremi po-nudb, vloznemu roku itd. so razvidni iz ene prihodnjih številk časopisov: >Der Lieferungsanzeiger^, ^Oester-rcichische Wochenschrift fiir den offentlichen Baudienst<;. »\erod-nungsblatt fiir Eisenbahnen und Schiffahrt<, »Wiener Zeitung«, »Laibacher Zeitung«, -»Zeitschrift des osterr. Ingenieur und Architekten-vereines«, »OsservatoreTriestino« in »Avvi.satore Dalmato«. Predmetna pojasnila daje tuđi oddelek III. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. sekcija I. za vzdrže-vanje železnice v Ljubljani.
Ljuibljani
V petek, dne U. t m* v re stavraciji „Narođnega doma11 se-stanok in razgovor o Izletu.
Na zdar!                        .        Načelstvo.
Kmečka pisama narodno-napredne stranke
Vodstvo     narodno   -   napredne i    stranke je ustanovilo v svojem taj-i    ništvu posebno kmečko   pišamo,   ki ,    je   na   razpolago   vsakemu   napred-nemu    kmetovalcu    za     popolnoma brezplačni   pouk   v   vseh   političnih, upravnih,      davčnih,      pristojbinskih in vojaških zadevah.   Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-sarna bo poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki \    je  potreben  kakršnegakoli  pouka v 1    zgoraj   navedenih   strokah,   naj   se obrne   zaupno   s   posebnim  pismom, \    kateremu   je   priložiti    10   vinarsko |    znamko za odgovor (ako se Želi od-|    govor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na:   Kmetslto pišamo narodno - napredne stranke v Ljubljani, VVoHova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisama na razpola-l    go tuđi naprednim kmetskim župan-■    stvora.         ...^-----j-----^^-w
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubijani dobila je meseca junija t. 1. sledeče prispevke i. s.:
I- Prispevki Iz nabiralnikov:
Jos. Kavčič, Gabrovica, 5 K; Val. Kolenc, Čemšek, 15 K 60 v; hotel »Avstrija«, Slov. Bistrica, 6 K 50 v; L. Cvetnič, Sp. Siska, 1 K 30 v; J. Remic, Novaštifta, 2 K; Slivnič, Devin, 12 K 14 v; trnovsko župni-šče, tu, 11 K; podružnica Metlika i. s.: Videnik 12 K 43 v, Rajmer 4 K 27 v, Kopinič, 30 v, Fleischman 47 v, Malešič 8 v, skupaj 17 K 55 v; želez-ničarska podružnica v Mariboru i. s.: pošta 15 K 10 v, društveni 14 K 38 v, skupaj 29 K 48 v; A. Pogačnik, tu, 11 K; F. Muri, Jezersko, 4 K 29 v; hotel Zlati jelen, Gorica, 30 K; podružnica Pivka i. s.: Zafred 1 K, Kocmur 7 K 20 v, Sever 7 K 80 v, Avčin 2 K, Špiler 6 K 80 v, Cvetnič 2 K 10 v, Gržina 4 K 10 v, skupaj 31 K; I. Skubic, Crnomelj, 7 K 80 v; podružnica Sodražica i. s.: Fajdiga 23 K; Mikolič 1 K 10 v, Krže 1 K 70 v, Drobnič 3 K 20 v, Campa 1 K 30 v, Bartol 1 K 30 v, skupaj 31 K 60 v; F. Oset, Trbovlje, 23 K 32 v; Vida Ogorelec, Škofljica, i. s.: Jeba-čin 16 K, Jesih 10 K 20 v, Jeršin 2 K 80 v, Marinko 2 K, Ogorelec 9 K, skupaj 40 K; nabiralniki v Ljubljani: Jos. Cad, 3 K 28 v; Novi svet 46 v; trafika Mrzlikar 1 K 10 v; Avg. Zajc
I  K 36 v; hotel Štrukelj 82 v; kavar-na Avstrija 3 K 14 v;    gostilna Pri Fajmoštru 1 K 30 v + 84 v = 2 K
14  v; pri Kolovratarju 1 K 40 v; Še-me (Volkar) 69 v; Maček 20 v; Župan 1 K 86 v;    Zabukovec    92 v; Mrak 6 K 98 v; Belič 1 K 28 v; gostilna F. Robič, Limbuš, 10 K; dr. E. Dercani,  Gorica, 3 K;   Franjo  Ker-šič, Trst, 200 K;   Adela Amf, Sežana,
5  K; podružnica Bazovica, i. s.: Društveni dom 1  K 60 v, Pri Lipi 6 K 80 v; Pri Francetu 3 K 95 v, Pri Pod-riču 3 K 6 v. skupaj 15 K 41 v; Josip Komljanec, Ptuj, i.  s.:    Narodna či-talnica 8 K 66 v, Pri Mahoriču 4 K 72 v, Pri Zupančiču 1 K 42 v, Pri Mu-šecu 78 v, skupaj 15 K 58 v; M. Pipana gostilna, Kralj. Vinohradv, 36 K; Narodni dom, tu, 2 K 86 v;    hotel Mangart. Kranjska gora, 6 K; A. Bre-zovnik. Vojnik. 6 K 20 v; podružnica Vransko i. s.: Brinovc 10 K, Košenina
6  K, Gabršek (prej Šentak) 8 K, skupaj 24 K:    moška podružnica Celje i. s.: Božič 3 K 80 v,   dr. Karlovšek 8 K 10 v, dr. Kalan 15 K,   Naredni dom 16 K 70 v, Beli vol 5 K 70 v. Pri Zvezdi 28 K 10 v, Pri Jelenu 9 K 50 v, Mesto Gradec 16 K 80 v, Confidenti 6 K 20 v, Skalna klet 10 v,    Krušič
4  K 60 v, Kavčič  1  K 70 v,    Sočin
15  K 70 v; Pri Grenadir ju 1 K 20 v, Ploj 17 K 20 v, Pleterski 16 K,   trg. Ravnihar 9 K 30 v,    Strmecki  1  K 50 v, Salmič 3 K 60 v, zadruga Lastni dom 1 K 70 v, trafika Narodni dom 6 K, dr. Hrašovec 12 K 90 v. skupaj 201 K 70 v; Fr. Oset iz nabiralnikov v Trbovljah:    Gizela    Ocepek    2 K 14 v, trg. Serbec 8 v, gostilna Pust 38 v, trg. Moli star. 62 v, gost. Her-man Volker 3 K 43 v, trg.  Mahko-vec 2 K 90 v, gost. Goropevšek 3 K 80 v, gost. Počivavšek 6 K 61 v, gost. Sušnik 64 v, gost. Weber 70 v, gost. Pinterič 1 K 18 v, trg. Kramer 38 v, trg. Moli ml. 42 v, trg. Poček 76 v, skupaj 24 K 4 v.
ILPrispevki podružnic.
Kranjsko: Krško, ž., 14 K; Šiška, m., 124 K 15 v; Ljubljana, šentjakob-sko-trnovska, ž., 196 K; Pivka 154 K; Trojane 14 K 40 v; Ribnica, ž., 360 kron; Kranj, m., 186 K 90 v; Zagorje 125 K; Kranj, ž„ 148 K; Jesenice, ž.,
5  K; Ledine 123 K; Postojna. m., 50 kron; Sava. Javornik in Koroška Bela 160 K; Litija 118 K 81 v; Kranjska gora 165 K 52 v;    jeseniška občina 100 K: bistriški okraj, ž., 328 K 86 v; skupaj 2373 K 64 vin.
Štajersko: Laški trg in okolica 114 K 20 v; Vuhred 38 K 30 v; Ptuj, ž., 85 K 60 v; Gradec, izven akad., 120 K; Vransko 12 K; Maribor, m., 1000 K; Šmartin ob Pak i 50 K 38 v; Ptuj, m., 37 K; Slovenji gradec, m., 18 K; Št. Pavel, ž., 40 K; Polenšak
II  K 7 v; skupaj 1526 K 55 vin.
Primorsko: Pevma 78 K 14 v; Devin in Mavhinje 53 K 50 v; Ajdov-ščina, m-, 20 K; Ajdovščina, ž., 24 K; Barkovlje 212 K 69 v; Pliskovica 136 K; Sv. Križ-Dobravlje, V. Zabije, 7 K 22 v; Klanec, Ocizla, Materija, 340 K 54 v; skupaj 872 K 9 vin.
Nižje Avstrijsko: Dunaj, aka-dem., 100 kron.
III. Zbirke časopisov.
»Slovenski Narod«, tu, 177 K 20 vinarjev.
IV.   Zbirke   Slovencev   v   Ameriki.
Luis Pire, Kleveland, 100 K.
V.    Prispevki od družbenega blaga.
I. Perdan, tu, od družbenih vži« ?aUc, 2920 K 20 vin.
VI. Prispevki za obrambnl sklad.
F. Papst, Gorica, 5 K; Slov. društvo »Lipa«, Zagreb, 32 K; M. Lj. No-
vak, Gradec, 8 K; F. Berlec, Kandi-ja, 5 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K; m. podružnica Novo mesto 12 K 80 v; klub slov. bicikli-stov »Ljubljana«, 200 K; omizje sam-cev Pri zlati kaplji, tu, 10 K 72 v; Josip Cvar in Janko Sajovic, Kranj, vložna knjižica št. 935, 587 K 49 v; Posojilnica v Vojniku 40 K; skupaj 1101 K 1 vinar.
VII. Razni prispevki.
Ferd. Kac„ Šmartno ob S., ot) priliki svojega godovanja 20 K; M. Zaloker, tu, po pogrebu svoje hčerke Berte, dar oval 5 K 76 v; Hranilnica in posojilnica Št. Janž v Rožu 25 K; Miči Omahen, Škofja Loka, od stalnih škoijeloških gostov glavne trafike, 5 K; dr. Milan Gorišek, Sv. Le-nart, nabrano na narodnem keglišču, 15 K; A. Hren, Muta, nabrano na svatbi Jakoba Pirtošek in K. Mežnar, 6 K 18 v; A. Mladić in J. Sernec, Šmarje, ob priliki zaključenja strel-skih večerov, 10 K; I. Kavs, Ajdovščina, na odhodnici dr. Medveša, 12 K 10 v; Jos. Moćnik, Kamnik, mesto venca na krsto umrlega M. Karba v Ljutomeru, 15 K; M. Vra-njak, Šmartno, pri keglanju napred-nega učiteljstva v Podgorju pri SI. gradcu, 2 K 50 v; Al. Hudovernik, tu, nabral narodnega davka 17 K; dr. Janko Sernec, Celje, mesto venca na krsto M. Karba 15 K; V. Brabenec, Ruše, daroval v veseli družbi 5 K; dunajski slov. tehniki v spomin na pok. prof. Milana Pajka 21 K; Posojilnica v Mariboru 100 K; dr. A. Ko-kalj, tu, neki zaslužek, 4 K; Slovenci v Budjevicah 25 K; dr. Iv. Zabukov-šek, Šmarje, neka kaz. poravnava, 20 K; rodbina Petrovec, Domžale, mesto venca pok. nadučitelju Let-narju, 10 K.
Dohodki in stroški  „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1913. sledečl promet
I. Prefemkl:
a)  Redni prejemki:
1.) Prispevki iz nabiralnikov       855 K — T 2.) Prispevki podružnic i. s.
a)  Kranjska 2373 K 64 v
b)  Štajerska 1526 „ 55 „ ć) Koroška       — „ — „
d)  Primorska  872 „ 09 „
e)   Niz. Avstr. 100 , — ,
Skupaj  .   •   -   .      4872 K 28 ▼ 3.) Razni prispevki    .   .   -   .      5701  K 39 v
Skupaj  ....    11428 K   67 v
b)  Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb. sklad.___1101 K 01 v
Skupaj   ....   12529 K 68 v
n. Iidatkl
a)  Redni izdatki:
1.) plače, remune-racije učitelj-skemu osobju, razni računi itd.     7660 K — v
b)  Izredni izdatki: 2.) naložitev      na
glavnico, ozir. obrambnisklad    1101 K 01 v
Skupaj    .       8761 K 01 v torej prebitka.....       376S K 67 v
Oromba: Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 3. julija 1913.
Današnji list obsega 8 strani.
Izda jate/j  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«*
Ceno domaće zđravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo* desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Selđlitz-praika", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 E. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnat A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Đnnafn, Tuchlauben 9. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisora.                                             1    33
MwW svila
samo direktno! — crna, bela in barvasta, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo pošto. — G. Hennekerg, dvorni dob. Nj. V. nemŠke cesarice, ZUrich.              1
Pod cvetočo lipo
^^ smo vendar manj kakor v decembrskem
M metežu v nevarnosti, da se prehladimo in sele po  nenadni ohripelosti,   hudem dražen ju h kašlju, pričenjajočem se za-►    m slezenju, zapazimo, kako nevaren utegne ^_ postati tuđi poletni večer. Ako imamo ^ pri roki Fayeve pristne sodenske mine-^   A ralne pastilje,  pa  nevamost ni velika, ^^^B zakaj  Fayeve sodenice  taki  nedisponi-W    ^ ranosti ne dajo priti na površje. Škatlja
M stane samo K 1*25. Posebno znamenje: uradno poverilo  županskega  ura da ko-pališče Soden na T. na belem kontrol-^^ nem pasu.
*56. Stev.                     ___________________                                            SLOVENSKI   NAROD,______________________________________________Stran 7.
Sr. J. In loboidrarnlk, Moravska Ostrora. Natančno in temeljito sem prelz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni pra&ek. ki ju že đotgo rabim sam kakor tuai moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mncnje: Ustnih vod in zobnih praškov se n aha ja veliko, toda v resnici dobrih je relo malo. Bolniki naj se torej poslužili ej o le onega sredstva, o katerem je preizkusnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: S«ydlin".
Mnenje g. Dr. Đ. Joachimow itza,
Dunaj.
Gosp. J. SerravaHo
Trst
Vaše železnato kina vino Serra-Vallo je gotovo eden izmed mnogih sličnih izdelkov, katerega do sedaj v dobroti ni se prekosil nihče v tej stroki. jMoram priznati, da mali in veliki prav dobro prenesejo vaše vino in jaz sem dosegel v vseh sluča-jih terapevtike, vse kar sem hotel. To vam potrjujem z veseljem.
Dr. Joachimowkz.
r„Nuisol" I Bergmanna & Co. Decin o L.   ) I
<    je in ostane prej ko slej neđo-       I
]    segljivo   v   svojem   popoinoma    1 I
;    naravnem barvanju las in brade.        ■
\            V zalogi   v   plavi,   rjavi   in    >  I
j    crni   barvi.  —   Cena   steklenici    j  ■
K 250.   Dobiva se  pri drog. A.       I
Kane,   drog.   B.   Čvančara,   O.        J
Fettich-Frankheim  v  Ljubljani.        ■
Proti prahajem, lnskinam in izpadanjn las
deluje najboljče prizmiii«
TaDnn-cMnin Mtnra
set Xq.3o
katera    okropftuje    lasliče,    odstranjuje fuske in preprečuje   izpadanj© las.
1 steltlenlea z na¥odom 1 krono.
Raipošilja se z  obratno pošto   ne  roanj kot đve steklenici.
Zaloga vseh prezkušenih zdravil, medio, mit, rredicinal. vin, Specijalitet najfine'ših parfuircv, kru^iških cbv#», svežih mineralnih vod itd.
Bež, Wma Milanu UusteKa
v Liubtjan! Rtsl,e?a tuta št. L
poleg novorgrajene^a Fran Joiefovega
jnbli. mostu.                 17
V   toj   lekarni   dobivaio   zđravila   tud!
ćiari boin!$kih ^lagajn «uine žel8zn:ce,
c kx. tobaćne tcvanid in ofcr. bol niske
blaga ine ▼ Ltublfasl.
Borzna   poročila.
LJ«M]uska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Uritii kirt! Jsmjske bori; 10. jalijt 1913
4«?. majevn renta     ....       SI 50       SI 70
4*2» , srebrna renta .    .    .   . ti    84—       84 20
4*3 fivstr. kronska renta   .   .       8180       82 —
4*'» ©gr.         „          „       .    .       80 70       80-90
4* # kran|sfco deielno poso}lto       —•—        94 50
4% k.o. češke dež. banke   .       £5 25       8625
SrflSks.
Srečke \i ?. 1*60 ",     .   .         434—,    446 —
„     „   „ 1864.....! 670 - !   680 -
"     Hfke......!' 275-— ]    285--
„     Eemetjske  I. Udaje    . || 267 —      279 —
;             J       II.     „        .245"-      257-
„     oerske htpolečjie  .   . fj 225 —     235-—
,,    dtin. komunalne     .      || 477 — i    4H7 —
„    avstr. kreditne  ...» 474-50      48450
,.     ljubljanske   .    ...       63 — i      67*—
„     avsir.rdeč. križa    .   .      SI-— j      55-—
:: »--.:;::  £2: -°
„     turite......jj 226 50,   229*50
^■fabljtaske kreditne banke  . JM18 — .   422 —
Avcfr.krcdMilM aavađa .   . ! 610— '   611«—
r) -inajske bnSe đrnfbc .   . ! ."5O5-— i   .c06*—
ažn- že'eznke.....119—|    120 —
1      y'*nme ždexn!cc   ....     682—     683—
ne-Moatan.....875*501   876 50
>e jiadkorne družbe   .   .    327-—,   333 —
^i.ncitcnskc banke.   .   .   .    261'—     263'—
"cMal.....;   ;   .       1137       11*42
Mark«........   118 32« f 118 52*"  •
Frtnld    ....   # -.'...       96*85!     S»61o!
'Jr«......•.-.           0335 i     93 55
fcfclJL   ..,•,,••      253«i 254— ?
Mcteorolo^Kno oorotllo-
VIUm M4 »ftrje« SM-i             SMi^I a»M fltk 7M ■■
:=,   opazo-   ^r®"     g.5   | Vetrovi         Nebo —>           J      v mm    ^ 2
9. 2.pop. 733-2      19-1 |moč. szah'del.otlač. ,.   9. zv. • 736-5      14*9 ! si. svzh. jdel. jasno
10.   7. ij. i736-8     12-3   brezvetr. j
Srednja    včerajšnja   tempeiatura   15 6*, norm.   19 6*.   Padavina v  24   urah   4O mxn.
^M Mesto vsakega posebnega obvestila. ^H
^H Potrtega srca naznanjamo vsem ^1 ^1 sorodntkom, prijateljem in znancem ^m ^M žalostno vest, da je gospod      '2452 ^m
I Albert Globočnik I
^m včeraj,  dne 9. t. m. po dolgem   bo- ^m
|H iehanju v starosti   60. let,   previđen ^|
^H s   sv.   zakramenti   vdano   preminul. ^H
! |H        Pogreb bode  jutri t. j. v  petek, ^M
i ^B dne 11. julija ob 2. popoldne iz de- ^|
•  ^M želne bolnice na   pokopaiišče k Sv. ^M
I H Križu.                                           H
I H       V L|«bl|aBiv dne 10. julija 1913. H
i ■            Salnfoči ostali.   ■
J  ^B I. slov.   pogTebni   zavod   Jos.   Turk   8S
Pozor*!                       Pozor!
5Đ.000 WM Mm.
4 pari čevljev samo 3 K frko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek čevliev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v dersar. Proda'atn torei vsakomur 2 para mc*klh la 2 par« ienskih ćevlfev na trakove, usnje rjavo ali crno, galoš z zbi-tirr.i ro-p!ati, veleelegantni,najnovei?i oblika, verkost po števiikah. Vsi 4 pari iam& 8 8. Razpošiljanje po povzetju.        24,50
5    Urbach, izv >z čevljev,  Krakrov št  61. Zamsna   đovcliena,   tudl  deoar   nazaj.
liiitii piif i
Špecerist, nad 25 let star, ki je služ-boval več časa v eni trgovini na deželi,
so gprejae tako)
pri Leopoldu Jonko, trg. v Boycu«
Istotam se sprejme tuđi đober in krepak
HonjsKi hlapec.
LJTJBL-JMSKI
MESECNIK Za !(SJItEVN05T IH PHDSVETO
Letnih £XXIIL (1313).
Isbftja po a pe?9 obaoSoc v veliki osmerki po eden pet om mccoc v svozkih ter stoji ?•« loto 9 K «c h,   pcl letm 4 K Co  b, £«trt
ieu ft K 30 h.
Zu, vae aeavstrijsk^ deSelo zi K so h na i eto PoMUncsni STOski •« dobivajo po 80 b.
„NArodna T:skarna" v Ljubljani.
^kik.«kMkJlk^ak_m.^^kJK.^ ■   111    ■■ ■   ir   ■■  ■■    m    ■
Brtz vsakega  posebnega  obvestila.
I          Matilda Ee^evc naznanja vsem sorodnikom,  prijateljem in
I  znancem   iaiostno   ve&t,   da   je  njen   izkreno   ljubljeni   stari  stric,
I  gospod
I                               zasebnik
I  včeraj   dne   9    julija   ob   11.   uri dopoldne, previđen s tolažtli sv.
I   vere, v £8   letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
I           Pogreb   nepozabnejra rajnkega bo v petek dne 11. julija ob
I   1,25   uri   popoldne   iz   hiše žalosti Gledališka ulica Št.  2 na poko-
I  paliSče k  Sv. Krištofu.
I           Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
I           Dragega   rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev.
I          Ljubljana, dne 10 julija 1913.
I                                                Frvi  «V,--        k\  p^^rrbii ?av- '.   Tosip TtrrV.
Krasna   umeiniška  reprodukcija  v   več  barvah
£. x \ >i i: v li i: diRo 11 a i; j k v k s i. i i* <•:
PRIMOŽATRUBARJA
=    USTANOViTELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    =:
Wng(\         Visoka 6f «■ In ilrok« 5$ cm i« n«i-         Ak9
p^ * 1         lepži okras v—kc  slovenske  hiše. Ta         L^fi
Jfjf^L          reprodukcija \m sptok na)!epia in naj-          Sa^V
\mm^     I    *°vrrenei*a kar  tih iamaio  Slovenci-         IK\\1
K3a9    I   Cena  s pošto  kron 3*20         mSSm
MSfiFiMU  UNIIfiUDNIl   V LJUBLJANI. PRE-
im slDžbe delovodle
na žagi, sploh pri lesni trgovini sprejmem delo tuđi kot Šumski manipulant ali plac-rnojster. Sem v teh strokah dobro izvežban in imam tozadevna izpričevala. Star sem 28 let in oženjen. Službo lahko nastopim takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.                                                   2447
Hiii)
u iHelovanje sekii in drugega li\mw atodja
z dvema ognjema, s stalno zadostno vodno silo, s 300 Q sežnji površine za zdanje oglja 86 Ođda v blizini želez-niške postaje Bled zajedno s stanovanjem, gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in travnikom v za^up. — Natančnejša   pojasnila   daje:   dr. Žiga
Vodušek, Llnbljana, Gledališka uL &fev. 10y I. nadstropfe.             2445
čevljarski mojster  2325
Ljubljena, FIorljansMa ul. 3
se priperoča slav. občinstvu za naro-čila vsakovrstnih čevljev po meri — Sprejema tuđi popravila.  Cene zTierne.
Ezdeluje  tuđi  hribolaska   čevlje.
Ctiristofov Bini zavod
v Ljubljani         234°
YplS1l|6 ves mesec julij in september 1913 vsak dan od 12. do 3. popoldne
v Sodni ulici 2, I. nadstropje.
4 majhni psički
stari 9 tednov, kratkodlaki, temnorjavi, nemŠke pasme, z izvrstnim rodovnikom
WV   se prodalo.   "M
Ogledajo se lahko v ŽivinOZdraV-
nici v LjubljanL                        2443
J/TUorishji
slovenskega in nemškega jezika zmožna,
išče primerne službe.   2451
Ponudbe pod iyT. S.c< poStllO leieČO
Sv. Lenarf v Slovenskih goricah.
■            -                       ™        gosti Ine, mesar-
dvor. dobavitelj v Plznu.   ^fAaJ tvrdka
Priporo£a sei                                   Zahtevajte vzorcel
manufakturna trgovina
franc Souvan sin, £j ubijan a
Mestni trg štev. 22.        w
Priznano dobro blago! — Nizke cene! — Solidna  postrežba!
Dne 1. septembra 1913 ob 10. uri dopoldne bo pri upravni komisifl pri kadru c- kr. domobranskega pehotnega polka št. 27 v Ljubljani
ponudbena razprava
glede dobave seno, stelje in posteljne slame ter huriva
za domobranske čete (zavode) postaje Ljubljana  za čas od   1. novembra   1913 do 31. oktobra  1914.   —   Pojasnila   se  dobe   pri   imenovani   upravni   komisiji.
C. kr. avstrijske   «j|j* državne teleznlce. Izvleček   iz   voznega   reda»
----                 Veliaven od 1. maia 1913.    ========
Postaja: Ljnblfana fnini kolodvor. Odhod.
6-54 zjutraj.  Osebni vlak  na Kranj, Tr-
žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, : Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, | Dunai.                                                           I
7-32 jEJutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Jan2, Rudolfovo, Stražo-Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, KStn, Celovec, Linc, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd/j
11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd,  Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice- (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Strano - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič\ Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
6-35 zvećer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, TTsenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linc   Dunaj.
7-46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Rnčevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-OJL DO n°čl. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, SolnogTad, Monakovo, Linc, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak \z Trsta, Gorice. Jesenic.  z zvezo na brzovlak iz Ber-  i
lina,   Draždan,  Prage, Linča,   (Londona)
VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-
mosta, Beljaka), Tržiča. Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Kudolfovega, j      St. Janža, Trebnjega, KoČevja, Grosupljega, | 9-52 dopoldne.   Osebni vlak  Iz Trbiža,
Jesenic, z  zvezo na brzovlak iz  Dunaja,
Linča, Celovca, Monakovega,  Solnograda.
Inomosta, Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice
Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka'
Tržiča, Kranja. 3-OO popoldne. Osebni iz  Straže-Toplic,
Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega,   Ko^
čevja, Grosupljega. 4-33   popoldne.   Osebni   vlak oa   Trsta,
Gorice,   Trbiža, Jesenic,    Unca.   Celovca,
Solnograda, Franzenfeste  Beljaka, Tržiča,
Kranja. 5-51    zvečer.    Brzovlak   iz    Jesenic    2
zvezo   na  brzovlak iz   Berlina,   Draždan,
Prage,   Dunaja,   Linča    Celovca,   K51na,
Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran*
zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd*
Opatija-Reka). 8-J6 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorica
Trbiža, Jesenic,  Dunaja,   Linča,   Celovc*
Beljaka, TržiČa, Kranja. 9-00   zvečer.   Osebni   vlak   iz  Jesenic.
Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni
vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-|6 po noći.   Osebni vlak iz Straže-i o-
phc, Rudolfovega,   St Janža, Trebnjega1
KoČevja, Grosupljega. 11-31^ po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Go-
nce,Trbi2a,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; L|ubijana dri. kolodTOr. Odhod  na Kamnik:   7-32,   11-50, 3-12g
7-ig, (11-OO ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika:  6-42,  11-OO,  2-41»
C.kr. državno-teleznliko ra¥nateljstvo v Trstik
Sprejema zavarovanja človeškega 2iv-                                        iSI-^^^^^^I T<A^**                                    Zavaruje poslopja in premičnine proti
ljenja po najraznovrstnejših kombina-                                              ^^           '^~*                          **                                                                 požarnim Skodam po najnižjih cenaru
cijah pod tako ugodnim!  rogoji, ko   .«.   .   .».    vzaiemno   zavipovalna   banka   »   Pragi.    .-.   -   ■■-   Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
nobena druga zavarovalnica,          Eei«rwnl londi K 5M»1.432 5«  «  Uplakan« odskodalM ta kapitali!« K 123,257.ftS5-7T   Uživa najbaljši slovea, kodcr posluje.
ziasu  je   ugodno   zavarovanje   na   Po veUkosti druga vzajcmfla zavarovalnica naie države z Tseskoii slotansko-narodno upravo.   PoilOP, sprejema tuđi zavaiovanja
doživetje   in smrt z manjšajočimi  se--------------------------"------"•■   ^••■•■«   *•*«      --------—---------------------                     proti vlomski tatvini  pod zelo ugod-
»         ^^____________wm~ HeaeialBO lastaprtie i LjniHjaiil S&fgsSefgj \ i«wsB <b itw. 12, -**   nimi pogoiL - Zahtev»jte prospekte! |
Stran 8.______________________________________________________SLOVENSKI    NAROD.                         _______________________________________156 Stev.
..    ...       ___-______^___________                                                       ^"ii^i^—i
Tei«fon »te«. 16.                                                                        T*ia#»« *••». i«.   962    Stavbno podjetniitvo ;  pisama za arhitekturo in stavbno-
mmr   L«t» «7S. u.t»ovij...a dei.Uk« *r»*fe«   -w                                tehnitka dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom
UmmmimIia   ili li lik im uli fi   iImiiSIiH  II  I illhllfftni        sca stavbna in  fina delaj  opekarne s strojnim  obratom v
Kranjska stavilinska min \ LlnDllam ^^^^ rr-z^rrur^z
L
lite se dobro Idoča špecerijska
trgovina »Jii
ali v drugem mestu na Gorenjskem. Ponudbe pod F. K. 10.000 na upr. ,SL Nar.
Red ka prilika!
BUiO kolodvora Radohova vas na Đo-lealskem je krasno arondirano
posesfvo
56 oraiov skupaj, naprodaf. Poslopja vsa prenovljena. Živine se redi čez 18 glav, do 16 prašičev. Kmetje, penzijonisti ali rod-jetniki naj se oglasijo pri Francu Kctnsrfv lp. d. Hrkot) Praproče St. 1 pri Temenci, p. li. Vid pri latićini, Dolenisko.    2440
Kesiićaa    trornlcm    Traiskircbea    pr! Dnnaiu, Uebleln ft Co.
Cementna maita,  beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
Najidealnejše sredstvo za osušenja vseh \Tst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. ZastDpstvo ie zaloga: F. t. liđic & Cflsp.. Ljobljaia
Vozovi brez ventila:                                         d
25 30 im 30 35 HF.                                          ^^K^k,
Kratek   dobavni    rok.                                                         ^K^^F^^^^k
^= Takoj dobavno: ^=                                               ^VBHH&            /   ^^^
:: Ventilni vozovi ::            A           tB«i"v
14.18,   24 28   in   40 49   HP.             "^BML.                ^BBKk   JB||
\a^^                                             RHiIll LH^lLiiillll u lllJ.
W                                                           Ljubljana^ Dunajska cesta 9-12.
Vsled   ngodnega   nakapa  točim
pristao   rdeče    in  crno   dalmatinsko krvno i a tuđi druga
Vinu po znižani ceni.
J. BOLE, gestilna in prenočišče =r   „Tabor11 v Ljubljani.  =
Albert Drganc,  brivec in posre« dovalec za starine   in posestva
v Ljubljani,   Franca Jožefa cesta št. 1
. Eli gooiini posieđovaiet
za starine za vso deželo, preskrbi tuđi
ćele zbirke, obenem pa tuđi posreduje
.              pri prodaji posestev.              =
2248
Lepa letos zidana,  ki je  biia  ravno  dogra-jena,  ima  lep vrtič,   WF"  je  naprodaj.
Leži 10 minut  od sredine mesta, pripravna tuđi   za   penzijoniste.   —   Vprašati   je   pri
;:    G. I. Millonig, Rdeča hiša, Gorica.    :;
I^o^boj^!                     Pcajor!
Vljudno naznanjam, da radi dolgotrajne bolezni   raiprc£a|am mo'O zalogO
pod lastno ceno, osi 40 vanarjev naprej.             2444
Za cenjena naročila se          AlrilVIi    7±*i£tr*      Cn      Ql£lr^l     I
najtopleje priporočam          HIO|ZIJ    ^2J6Cf    Sp-    alSUdi
-j    Ljubljana,   ^J    VEB         9J§        _                (^   Ljubljana,
a Martle Ter. H pP §1 1^1^111 ^ ^ Marije Ter. a cesta ftl II W I I lmEjijiJ^ ^ cesta St 11 =<   ; (EoUzei). s M   * *      ■»«££   S6IP    M : (Solizef). :
l Um gohlštva žb tapetniskega Šlaga.
1 Zalugatfliteiiettisoi! § Mat divani in zimnica
^    :: v različnih najnovejŠih slogih. ::  W         -     različne kakovosti.   =====
: Mirto iiRiiUUiL 5 , ~ """i3408
3   Prixna„o solidno   blago  S   OtrOSklh VOZICkOV,
j zai^e:,aiwJpiteaicei":;ui. g vsajsmia alt ogMal 111
Da, to imajo deklice tako rade
M\W MM znamka rt aiapii nOtMBl
Zahtevajtc od čevljarja izrecno „BEBSOlf.
Benooweike. Douj VI/Z
jVĆanuJakturisi
vojaSčine prost, zmo2en tuđi mejane in ga-lanterijske stroke              2358
Jfe^m* plemeniti s1vk«C»<»
Gre tuđi v večjo mešano trgovino na deželi. Nastopi lahko takoj ali ra tuđi pozneie. — Ponudbe pod „Mannfakturlst", pošino a      ležeče, glavna pošta Linbliana.      3
Pristen dober
se dobi pri                  41
l. SEBEHIKU U Spol Sili.
■A  IZBIRO pošilja tuđi na deželo: Krasne
81   18 *3 V*   krila, kostoune, I    II  ■   I      Pert!o *n vsaBco I   II m   I      modno blago. 14 IJ M li   Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljnbljazia, Siarl trg 9. Lastna hl^a.
Neprekos'jiva v
otroškihoblekcah
n in krsini opravi, s:
Zagreb, Ilica 40.
• Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
® ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v meburju, kjer drugi pomočki odpovedo. Hernial-Dragee
Skatlja (100 kom.) K 5—. 2 škatlji za 13      eno zdravljenje. — Izdeluje
Mti Laboraifllr! U Pniiits IMml Parit
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ltbna latiiUlf, Mnttl TI. Llszt FnnMf r 20
po povzctjn ali ako se znesek posije napre.
h b »><  r^k             -#                                      j    •      h »^ h
g< %^ w   1-^ftT^l^fei 1*154  "8*5171^tTfin 51 "151   q ^^:rt
h .Si Q           zaradi pozne sezije vseh vrsi zaostalih            - SI P
§ "3 g      ,     vi .,    .       ,        I .,                ..         § % P
H 5 h   S&P" po zelo znižanih cenah. ~&m   H — h
t£ijj JKlolni silon Stuchly-JKlaschkc |5»|
" ^ jfc £     =    Velika izbirs Jalnih   klobukov.    !!^Z=     n jK !h
C            p        _____________________________________________________________Cj______m
LA 't T X ril IXIHIIHlllII>TIIIHIHIITIIIIIYIYIIIIIIHI IT XXIX]
V pitsovaii J ©
za deklice, ki   hočejo vstopiti v I. razred  ali na novo v kak višji razred, bode
¥ neđelio, 13. 3nli§a9 od 9.—11. are dopoldne.
Oglasiti   se je v  spremstvu  roditeljev   ali njih   namestnikov  s krstnirn ali rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpricevalom,
Spreiemne izkušnje bodo dne 14, juli Ja ob 8. uri zfntra].
Isaiaočneje v zavodu na crni deski.
Ravnateljstvo.
Wm, iiipti glavne poste.
V zalogi so vsi športni predmeti
za letai in zimski šport
kakor klobuki, Repice, sviterji, pleteni telovniki, i dokolenice, rokavice, nogavice, pletene, e=^v T lodnaste in nsnjate gamaše, volnene, S/^jf\ tkane in mrežaste srajce, nepremofilji- ViY^ vi plaŠČi iz oljnate  r_»     ^^^"^^^          ArsJi
tvarine, nahrbtniki vsake izvršitve, palice, cepini, krplje, dereze, umetnople-tene vrvi, plez&lni Cevlji, racnovrstne , pogode iz aluminija, thermoB-posode, patentne svetiljke itd.