Poštnina plačana v gotovini. Let? XIV., štev. I58 Ljubljana, nedelja 9. julija 1933 Cena t,— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Irseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. P® Sokolstvu v slovanstvo Dober teden je že potekel po nepozabnih dneh ljubljanskega sokolskega zleta. Ljubljana ima zopet svoje vsakdanje lice, le se bolj mrtva in prazna se seli, saj je odšla na počitnice živahna šolska mladina in so se po zletu odpe-liale tudi številne ljubljanske rodbine. A vedno se misli in besede se vračajo nazaj na divne prizore in pomembne dogodke prejšnjega tedna, ko so se iz naj-oddaljenejših krajev naše domovine zgrinjale v skromno slovensko prestolnico množice, da dajo izraza svojemu zadoščenju nad razmahom Sokolstva, te naše naj odličnejše vsenarodne organizacije, te resnične in najbolj izrazite reprezentance jugoslovenskega narodnega edinstva. K&r pa se nam zdi potrebno še naknadno — zlasti sedaj ob prvih pojavih zbližanja z Rusijo — podčrtati, je velika udeležba slovanskih bratov s se-vera. Tudi ljubljanski sokolski zlet je postal dokaz, da misel slovanske skupnosti resnično živi, da ima Slovanstvo že danes v Sokolstvu svojo konkretno skuono fronto. Niso je niti razbili niti zrahljali pretresljaji, ki jih je prinesla vsej Evropi katastrofa svetovne konfla-graciie in njenih usodepolnih, še danes 11° ozdravljenih posledic. Na žalost slovauska vzajemnost dose-daj še ni našla dovolj določene, tudi na txi naj vplivajoče ofc'.ike in konsolidacije, ki bi bila potrebna, da se Slovanstvo y ostalem svetu pojavi v oni veljavi, ki mu gre po številčni, kulturni in etični moči. Nemški državnik je ob začetku svetovne vojne govoril o odločilni borbi med germanstvom in slovanstvom. Po naravni logiki bi moral konec vojne, ki je zlomil nemški centralni sili, Nemčijo in Avstrijo, pomeniti zmago Slovanstva v Evropi. Toda odločilnemu in odločujočemu pomenu slovanske družine ni lahko govoriti, da slovanski narodi že leta 1918. niso našli primernega upoštevanja, niti ga niso deležni danes, po petnajstih letih mirovnega razvoja. Ko se je v Ver-saillesu delila Evropa, so morali beležiti ravno slovanski narodi največje izgube in se še danes nahajajo v stanju oefenzive. da morajo čuječe straži ti svoje meje pred imperialističnim pohlepom neslovanskih narodov. Pakt štirih velesil ni upošteval slovanskih narodov in držav, pač pa je zaupal soodločevanje v evropski politiki Nemčiji, ki je že ponovno dokazala, da ni in ne bo opustila pangermanskega kurza in ki bo brez dvoma vedno obdržala svojo osvajalno smer, zlasti svojo ekspanzivno pot na vzhod in jug. Res so bila dana slovesna zagotovila o integriteti današnjih mej, toda te garancije odvračajo sicer neposredno opasnost, ne dajejo pa dovolj trdnega jamstva za vse bodoče čase, ako si slovanske države ne bodo mogle same ustvariti in ohraniti take pozicije, da bo sama dovoli trden jez proti sovražni poplavi. To spoznanje kaže Slovanstvu edino mežno pot, po kateri mu je v bodoče hoditi. Ta pot je ona, ki nam jo kaže vseslovansko Sokolstvo, ki hodi pred nami, kakor goreči Bog pred Izraelom. To je pot v čim naj'konkrebnejšo zgraditev slovanske enotnosti, v čim najtesnejšo spojitev v dejanski vzajemnosti, ne le v kulturnem in gospodarskem, marveč tudi v državno političnem oziru, če se bo moglo Slovanstvo predstaviti internacionalnemu svetu kot resnična etnična enota in bo našlo za svojo solidarnost tudi primerno meddržavno fo»*-m . bo moglo uveljaviti oni vpliv, ki mu rr pred Evropo in pred svetom. V tej moči bo zasidrana sigurnost za •vostoj in razvoj vseh vej in vejic slovanskega drevesa. V času, ko je slavilo Sokolstvo svoj praznik v Ljubljani, se je odigraval daleč na severu zadnji akt tragedije luži-škega Srbstva. Tuja sila je skrčila nekdaj mc^očni rod na majhen ostanek, ki tone v nemškem morju in ki ne zahteva od nemških gospodarjev ničesar razen golega nacionalnega življenja. Niti tega mu ne dajo; uničujejo ga in ponižujejo. Usoda slovanske Lužice mora biti resen memento slovanskemu svetu. Oholo ger-manstvo ne bi moglo stopiti slovanskemu plemenu z okovano peto na tilnik, ako bi mu stalo nasproti Slovanstvo, zavedajoče se svoje moči in sklenjeno v etnično celoto. Danes pa ni podana niti možnost, v okviru Društva narodov doseči vsaj oni minimum zaščite za umirajoče Lužičane, ki bi morala veljati za narodne manjšine. Kar danes velja za Lužičane, utegne v tej ali oni obliki zadeti jutri druga plemena, ako ne bodo spoznala večne resnice Svetopolkove oporoke o slogi in neslogi. Prav je. da se v slavnostni šum oglaša tudi bridko resni opomin izgubljene zemlje. Saj ne kliče k malodušnosti in ne ustvarja mrtvila. Kosovo, Bela gora in drugi črni dnevi Slovanstva so bili obenem glasni opomini za novo delo, za nov pogum, za čvrsto voljo. Zato niso Domenili smrti in nepreklicnega konca in so danes simboli odrešenja in novega življenja. Rapallo in dvajseti oktober sta zasekala globoke, krvaveče rane, to- SOGLASJE ZLATEGA BLOKA Guvernerji emisijskih bank zlatega bloka so se v Parizu zedimli za nadaljnjo ohranitev zlatega standarda Pariz, 8. julija, g. Dopoldne je bila v francoski Narodni banki otvorjena konferenca guvernerjev emisijskih bank držav z zlatim standardom. Na konfe-reci so zastopane Narodne banke Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Švice, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije, ki imajo v svojih rokah približno polovico vseh zlatih rezerv. Na dnevnem redu konference so naslednje glavne točke: 1. Ohranitev ravnotežja plačilnih bilanc. 2. Vzpostavitev normalnega prometa zlata. 3. Zagotovitev svobodne funkcije zlatega standarda. 4. Kordinirana kreditna politika za oživ-ljenje poslovanja. 5. Tesno sodelovanje vseh zavodov s posredovanjem banke za mednarodna plačila v Baslu. Ni izključeno, da bo tudi Nemčija prej ali slej pristopila k bloku zlatih držav. Razgovor je trajal do 13. Po končanj konferenci je izšel komunike, ki ugotavlja v glavnem: Izmenjava misli med zastopniki emisijskih bank je pokazala popolno soglasje glede sredstev in načinov, kako nai se podeli Izjavi vlad, ki so za integralno ohranitev zlatega standarda na sedanjS pariteti, popolna praktična učinkovitost. Emisijske banke zastopanih držav bodo brez odloga izvršile tehnične aranžmane, o katerih modali-tetah se je razpravljalo na tem sestanku. Razgovorom ie prisostvoval tudi predsednik banke za mednarodna plačila Fraser. Tudi Nerašiia za stabilizacijo ■ Berlin. 8. julija. AA. Wolffov urad poroča: Nemški delegat na svetovni p-ospo danski konferenci je izjavil v denairstv nem odiboru, da je Nemčija dovolj izkusila. karj je ne sta Iti ost denarja, in d1«, smatra zato takojšnjo stabilizacijo te^a jev za zelo važno. Zato je »menija, da velikih denarstvenlh in finančnih vprašanj ni mogoče rešiti, pireden ni ; ?šono vprašanje stabilizacije tečajev. Navzlic temu je Nemčija pripravljena sodelovati tudi v bodoče v tem odtbocu, če večina »maitra, da bo mogoče dOsefi pozitivne rezultate. Ameriški producenti za izvoz zlata Newycrk, S. juiija. AA. >Newyork Herald« poroča, da rudniki zlata prosili Rccfevehta, naj bi jim dovolil izvoz zlata, ki so ga v zatiljem času pridobili. Prošnjo je že ugodilo rešil oddelek državne blagajne. Če bo Roosevelt ugodil tn takoj izpremenil sedanjo prepoved izvoza zlata, bo cena zlatu v Zedinjenih državah ,naglo poskočila. Sedaj plačujejD v Ameriki 20 dolarjev za enoto, dočim je mednarodna cena za enoto zlata 28 d<> SO dol«jev. če Rccsevelt ugodi njihovi prošnji, bodo družbe zvišale mezde svojega delavstva za 10%. Splendid isolation Washington, 8. julija, s- Predsednik Roosevelt je pripravil novo poslanico za londonsko gospodarsko konferenco. Poslanica obsega ameriški program za povišanje cen v mednarodni trgovini. Kakor znano, je g.ispodarska konferenca 7.a sedaj omejila vse svoje delo za ureditev tega vprašanja. To nalogu predsednika Roosevelta je am»-riški finančni strokovnjak Johnson sklical zastopnike vee ameriške industrije na konferenco, na kateri bo poročal o zahtevah vlade, zlasti slede povišanja delavskih plač in omejitve delovnega caen. Zaradi razvoja dogodkov se zdi. da bo ostala vodilna misel Rooseveltovega režima >splendid isolatione. s katero so tudi republikanci 1. 1921. otvorili svojo 121etno vladno dobo. Očitki, ki so se dvignili v Evropi proti Rooseveltu, so voda na mlin za pHitike, ki zagovarjajo izolacijo ter se zbirajo okoli osebe senatorja Boraha in okoli vplivne skupine zastopnikov zapadnih poljedelskih držav. Tudi široke kroge meščanskega prebivalstva je hausse na borzi potegnila za seboj ter so zaradi tega pripravljeni. ako bo poir-bno, odreči se bife i ' Zbližanje Mak antante z Italijo Pariški „Temps" napoveduje akcijo za zfeSlžanje laed Malo antanto in Italijo ter pogajanja za zaključitev jadranskega pakta Beograd, 8. julija, p. »Politika« je objavila daljše poročilo pariškega dnevnika »Tempsa« o možnosti, da pride do zbiranja med Malo antanto in Italijo. Med drugim pravi: Javnost se v poslednjih dneh zopet mnogo bavi z vprašan iem zbližanja Male antante in Italije. To zanimanje je treba spraviti v zvezo s konvencijo o definiciji napadalca, ki jo je sovjetska Rusija razen z drugimi državami sklenila tudi z državami Male antante. V Rimu te konvenciie niso sprejeli sovražno. Politični krogi, ki se zbirajo okrog italijanskega ministrskega predsednika, so se v poslednjih dneh celo izrazili, da se konvencija sklada s paktom štirih velesil. Pariški diplomatski krogi so bili poučeni tudi o najnovejši italijanski akciji, ki se je sprožila v poslednjih dneh za konkretno realizacijo načrtov o zbližanju z Malo antanto. Ta akcija fašistične politike ne more biti drugačnega značaja nego mirol'tibnej»a. Raznesle so se tudi že govorice o sklenitvi tako zvanega jadranskega pakta med Italijo in Jugoslavijo. Možnost takega sporazuma potrjuje današnji »Temps« tudi v svojem poročilu iz Rima, v katerem pravi, da se rimski politični krogi že resno ba-vijo s tem sporazumom med Rimom in Beogradom. Po informacijah pariškega lista naj bi se sklenil ta sporazum na osnovi nekdanjih načrtov bivšega Jugoslovenskega zunaniega ministra dr. Ninčiča. Kakor se je s konvencijo o nenapadanju eliminiral besarabski nesporazum, ki je v povojnih letih oteževal zbližanje med sovjetsko Rusijo in Rumunijo, tako naj »jadranski pakt« ukine nasprotstva med Italijo in Jugoslavijo. Pred kratkim je Mussolini prepovedal italijansko iredentistično organizacijo »Pro Dalmazia«. Ta ukrep naj bi olajšal sporazum med obema jadranskima sosedoma. Pariški politični krogi se vprašujejo, kakšen namen je hotel Mussolini doseči s to svojo kretnjo. Pri tem pričakujejo, da bo da smrti nista prinesla, če bodo nastajajoči rodovi ohranili svetost bridke zapuščine in v sokolskem duhu iskali pot k slovanski skupnosti, v kateri je moč. Sokolski idealizem in njegova vse presegajoča domovinska ljubezen sta poklicana, da čuvata in gojita našo največjo dragocenost, naše narodno edinstvo. Izpopolnitev naše nacionalne konsolidacije pa je v smeri, ki je že zdaj začrtana, v globoko utemeljeni tvorni slovanski vzajemnosti, ki nam jo mora prinesti čim najbližja bodočnost. Sokolstvo je glasnik Slovanstva in Slovanstvo je naše življenje. motive razpusta tega društva v kratkem obiavil. Kakor trdi nadalje rimski dopisnik pariškega lista, bo v kratkem odpotoval v Rim češkoslovaški zunanji minister doktor Beneš, ki bo vodil direktna pogajanja z Mussolinijem kot zastopnik celokupne Male antante. Ta vest za sedaj še ni potrjena, v zvezi 7 najnovejšo italijansko diplomatsko akcijo pa Je treba opozoriti tudi na turinsko »Stampo«, ki pravi, da je dana možnost, da italijanski sosedi urede svoje odnošaje napram Rimu 6 sporazumi, ki naj jih sklene vsak izmed njih posebej. Italija ne more prezreti koristi, ki bi jih vsekakor prinesel sporazum z Jugoslavijo njenim gospodarskim ekspanzijskim načrtom na Balksnu. Prihodnje dni, pravi »Temps«, se bodo vsekakor že pokazali prvi učinki sedanje italijanske akcije za zbližanje z Malo antanto. Razširjenje Korthyjeve oblasti BudimpeSta, 8. julija, d. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je izjavil poslanec grof Pallavicini-, da odklanja predlog o razširjenju oblasti državnega upravnika ne zaradi nezaupanja Horthvju, temveč zaradi nezaupanja vladi. Predlagal je iz-premembo k vladnemu predlogu, po kateri naj bi se naslov državnega upravnika zamenjal z naslovom namestnika Nj. Vel. kralja. Na državnega upravnika, ki bi imel naslov namestnika kralja, naj bi se prenesle vse kraljevske pravice. V svojem zaključnem govoru je ministrski predsednik (ioinbos polemiziral proti izvajanjem grofa Pallavicinija in je odklonil tudi njegov predlog, naj bi dobil državni upravnik naslov kraljevskega namestnika, češ, da ni v smislu detronizac'jskega zakona nobenega madžarskega kralja. Zakon o razširjenju oblasti državnega upravnika je bil nato sprejet z večino glasov. Zaključitev francoskega parlamenta Pariz, 8. iJlija AA. Danes je predsednik francoske vlade oaia^er prečital v parlamentu odiok o zaključitvi sedanjega zasedanja. Priprave za '.nednarodno razstavo v Parizu Pariz, 8. julija AA. Poslanska zbornica je sprejela zakonski načrt o dovolitvi kredita 150.000 frankov za pripravo za mednarodno razstavo, ki bo v Parizu 1. 1937. Francoski narodni praznik Pariz, 8 julij? AA. Dne 14. t. m., na dan francoskega narodnega praznika, bo letelo nad Parizom 100 vojaških letal. stvenega dela trgovine z Evropo. Iste izolacijske tendence ee pojavljajo tudi na političnem polju. Zato je značilen novi mornariški program, ki ee tukai označuje kot logični odgovor Roosevelta na odklonitev njegovih razorožitvenih predlogov. Ameriška vlada odklanja od Kellogga zapoceto it; od Hoovra in Simeona nadaljevano politiko, namreč, da se zagotovi zaščita države z mednarodnimi pogodbami. Tukajšnji krogi pri tem ne upoštevajo, da bo povečanje ameriškega brodovja imelo za posledico poostritev ameriško - japonskih odnošaiev Zadnji upi London. 8. julija, n. Sklep pododbora za valutna vprašan;a na svetovni gospodarski konferenci, ki je snoči sklenil, da bo še nadalje zasedal in razp~avljal o vprašanjih, kakor so bila določena v njegovem programu, je zelo iznenadil angleške politične in finančne kroge, ki smatrajo. da bo povzročil novo napetost med Ameriko in državami zlatega bloka. Zaradi tega se v kuloarjih geografskega muzeja že čujejo zahteve, da mora predsed-ništvo konference, ki se v ponedeljek znova sestane, za vsako ceno preprečiti nova nasprotja med Ameriko in Evropo, ker države zlatega bloka gotovo ne bodo odnehale od svoje zahteve, naj se ne sazpravlia več o valutnih vprašanjih, dokler se ne stabilizirajo vse valute. Kljub temu trdijo nekateri listi, da položaj ni tako brezupen, kakor je bil pred nekaj dnevi. »Dailv Tclegraph« podčrtava zlasti izjavo predsednika nemške državne banke dr. Schachta, da bi ga prav nič nc i/ne-nadilo. če bi v Ameriki že v dveh tednih stabilizirali dolar. Tudi v okolici angleškega finančnega ministrstva prevladuje upanje, da bo ameriška kampanja za obnovitev narodnega blagostanja v dveh ali treh mesecih doseg1* svoj višek, ko bo predsednik Roosevelt malone prisiljen, da se zavzame za stabilizacijo ameriške valute. Pariz, 8. julija, n. Listi ne prikrivajo svojega razočaranja zaradi včerajšnjega poraza zastopnikov držav zlatega bloka v Londonu, kjer je ^redsedništvo gospodarske konference sprejelo angleško stališče glede nadaljevanja razprave o mednarodnih gospodarskih vprašanjih, svoje zadovoljstvo pa izražajo, ker je 15 evropskih držav glasovalo za francosko tezo. r.čd njimi celo Nemčija in Italija, ki se doslej v finannči politki nista vedno skladali s francosko smerjo. Tri finančne skupine držav London, julija. AA. Brzojavke iz Zedinjenih aržav, da skuša ameriška vlada pritegniti Veliko Britanijo v svoj načrt za popravo cen in jo odtujiti zlatemu bloku, so povzročile v Londonu precejšnje neugodje. V gospodarskih in finančnih krogih izjavljajo, ua se Anglija, če že ni hote'a zatajiti svoje politike in se izreči za sta-bilizacjo, na drugi strani tudi noče odreči svoji svobodi v korist Zedinjenim državam, čeprav so njene simpatije do \vi-shingtonske politike še tako velike. Bivši kolonijalni minister Amerv je poslal »Timesu« pismo, v katerem na kratko opisuje sedanjo svetovno finančno politiko in napoveduje skorajšnje formiranje treh denarstvenih skupin: skupine držav, ki so ostale zveste zlatu, skupine dolarja in njegovih satelitov ter naposled skupine britanskega imperija, ki želi, da ohrani popolno neodvisnost. Tej neodvisnosti pa tvori zapreko Kanada, ker so njeni finančni interesi bližji ameriškim, kakor pa angleškim Pogajanja žitnih London, 8. julija, n. Zastopniki štirih pr*-kooceanekih. agrarnih držav. namreč Ar gnntine. Avstralije. Zedinjenih držav in Kanade so se pričeli pogajati z delegati po-dutiavekih agrarnih držav, da bi ugotovili, pod kakšnimi pogoji bi ee podunavske agrarne države priključile velikemu mednarodnemu sporazumu glede produkcije pšenice. Pogajanja še trajajo. Budimpešta. 8. julija, n. Madžarski finančni minister Imredv je danes odpotoval v London, kjer bo v pododboru konferenco za produkcijo žita vodil pogajanja glf»'fi razdelitve madžarskih presežkov na sosedne ind.istrijske države. Pogajanja v Londonu so že toliko dozorela, da je njegovo sodelovanje po mnenju madžarske delegacije neobhodno potrebno. Iz Londona bo minister odpotoval v Bprlin, kjpr eo se pričela pogajanja glede ureditve gospodarskih od-nošaiev med Madžarsko in Nemčijo, ker je madžarska delegacija postavila zahtevo, naj Nemčija prevzame milijon stotov madžarske pšenice. Nemški višji oficirji proti Hitlerju Senzacionalne vesti o pripravah nemških višjih oficirjev za upor proti Hitlerjevemu režimu London, 8. julija, g. Pariški poročeva« lec lista »Morning Post« objavlja vesti, po katerih namerava nemška vojska izvesti proti Hitlerjevemu režimu prevrat. Te vesti izvirajo, kakor pravi poročevalec, iz zanesJjivega berlinskega vira. Nemška državna bramba se pripravlja, da meseca avgusta odvzame narodnim socialistom oblast in vzpostavi vojaško diktaturo. Ta načrt je po informacijah, razširjen v Parizu iz Berlina, izšel iz skupine višjih častnikov državne brambe. Vrhovno poveljstvo državne brambe je predsedniku Hin-denburgu zvesto vdano ter je napiram Hitlerju od prvega dne zavzemalo sovražno stališče. Nezadovoljstvo častnikov z narodno-socialističnim režimom se ie zlasti povečalo, ker so v zadnjem času napovedovali izvedbo agrarne reforme. Protirevoluciia proti Hitlerjevemu režimu bi se izvedla tik po žetvi. Popolno „izenačenje" Berlin, 8. julija, d. Državni minister za notran.ie zadeve je izdal odredbo o raz-veltiavtjefliju socialn o-detookratskih mandatov. Po nijej preneha velijavnost vseh poslanskih mandatov v ra-znih parlamentarnih zastopstvih, ki so bili pridobljeni na podilagi socialno - demokratskih volilmih predi!ogov. Na ta način so razveljavljeni tudi mandati, k! so si jih pridobil« druge stranke v v>iilni zvezi s socialnimi demokrati. To velja predvsem za bivšo državno stranko, ki je pridobila z volilno zvez« s socialnimi demokrati več mandatov v državnem zboru, ki so po-stali sedaj neveljavni. Dočim za državni zbor in za deželne zbore ni določena zasedba izpraznjenih me-st po namestnikih, bo v občinskih zastopih napravljena izjema. Uradno poročilo o tem pravi naslednje: Po izključitvi socialno-demokratskih po-slacev kot zastopnikov državi in narodu sovražne stramke iz ljudskih zastopstev in ohč;nsk;h samouprav, ie bila potrebna še odločitev, kaj naj se napravi z izpraznjenimi mesti. To je sedaj uren en o z odredbo za zagotovitev državnega vodstva. Dodelitev mandatov na podlagi volilnih predlogov socialno-demokratske stranke za dr« žavni zbor in za dtežeine zbore po zadnjem vodnem izzidu je neveljavna. Nadomestna razdelitev n« bo izvršena. V državnem zboru odpade 120 mest sociatoio-demokrat-ske stranke in 5 mest državne stranke, ki ne bodo več zasedena. V okrožnih in okrajnih zborih, mestnih in občinskih zastopstvih se morejo za vzdrževanje samouprave ta mest?, na novo zasesti, kar se ima zgoditi na ta način, da pokličejo po svoji volji namestnike državne nadzorstvene oblasti v soglasju z ljudsko voljo po odipravi strankarske države. Državni zbor šteje sedaj samo še 441 poslancev. Narodna socialistična delavska stiran-ko, še niso dobili nobenega odgovora, ci pa veljajo, kakor da so brez frakcije. Poslanci, ki so zaprosili, da bi bili sprejeti kot hospitanti v narodno - socialistično stranka, še niso dobili nobenega odgovora. V poštev prihajajoči po-slanci centruma bodo odložili svoje mandate v prihodnjih dn eh. židje brez vseh pravic Berlin, 8. julija. AA. »Allensteiner Zei-tung« poroča, da je predsednik tamošnje-ga občinskega sveta predlagal, naj se ukinejo krediti za židovski verski pouk v tamošnjih mestnih šolah. Kakor poroča »Jiidische Rundschau«, je sklenilo nemško društvo slepcev sprejeti v svoje statute določbo, po kateri se židovski slepci iz društva izključijo. »Vogtlander Anzeiger« poroča, da je občinska oblast prepovedala Židom dostop v občinska kopališča, Nov kolesarski rekord Pariz, 8. julija AA. »Petit Parisien« poroča, da je francoski kolesar Faure dosegel rtov hitrostni rekord na uro. Prevozil v eni uri 45-055 km. Dosedanji rekord je imel Švicar Askar Rg-? s 44 247 km na uro. Na oddih — na počitnice ♦ še preje pa vnovčite vse odvisne stvari, hi so v napotje. Kupcev nudi „Jutro" vedno dovolj• Danes 385 ponudb in povpraševanj. Za našo severno mejo Borba proti posledicam stoletnega narodnega suženj" stva — Važnost obmejnega šolstva — Učiteljstvo ob meji mora dobiti posebne ugodnosti Maribor, v začetka julija. Naša severna državna meja ima svojevrsten značaj. Že v čaeu, ko je še obstojala avetreogrska monarhija, je bilo tu botfno oženile, kajti tod je vsaj v štajerskem delu tekla narodnostna in jezikovna meja in slovenski element je bil v ♦talni lobrairabi pred pritiskom z nemškega severa, ki je vžjvad vso pomoč in podiporo državnega aparata. Koroški del naše državne meje pa je bil itak, kakor ves slovenski Korotan, polje skoro ne-zadržanega nemškega prodiranja, katero je e!i» prevrata ustvarilo za naš narod tako žalosten nacionalni položaj, da je bil mogoč oni tragični izid glasovanja dne JO. okirbra, ki bi moral še danes in vedrro biti za nas trajen memento, kako, vairra je potreba obrambe naše starodavne zemlje in naših slovenskih duš. V Saint-Germainu so bile začrtame meje, ki so imele zastaviti pot napredujoči gerroanizaciji. Niso te meje določene tako, da bi bilo združeno vse, kar je našega, v naši svobodni domovini; zlasti na Kiorošikem krvavi giofc-oka rana, ki je bila prizadejana našemu narodnem« telesu. Toda bila bi zmota in sam-opreva;*a. ako bi si utvarjali, da so mednarodne konvencije napravile nemški ekspanziji defrnrtiven konec. Ne mislimo tu na ve-lenemška stremljenja, ki se še vedno gibljejo v miselnem krogu Bartscheve nemške boli in sanjajo o ziopetni osvojitvi dramske doline in slovenskih goric; tudi ne bomo razoravljali na tem mestu o .poskusih ustvariti nemško iredento na jugoslovenskih tleh. Potrebno pa se nam ad'i opozarjati na nepobitmo dejstvo, da je tudi v našem slovenskem obmejn&m prebNaistvu stari predvojni duh, k.i se skromno in ponižno uklanja nemštvu, še vedno v večji meri živ, kakor bi bilo prav po petnajstih letih narodne svobode. Bilo bi krivično, ak»o bi se ta ugotovitev tolmačila kot očitek našemu obmejnemu prebivalstvu. Preprosto, večinoma revno kmečkio lijudstvio ni imelo možnosti, se ob nenadnem političnem preobratu popolnoma vživeti v spremenjeni položaj. Stoletni vplivi, vzgoja, tradicija se v množicah ne dado iztrebiti čez noč. Prevrat je zahtevasl od obmejnega prebivalstva, da v temelju spremeni s\ se bo nadaljevalo na prihodnjih sejah, da bi bilo pravočasno končano in poročilo predloženo strankinemu kongresu, k,i se bo sestaj v Beogradu 20. j« 21. julija. Da bi se vse ddo izvršilo čim uspešneje, so bile določene posebne sekcije, kii imajo obdelati posa-meaie programatične zadeve in predložiti poročila predse-dništvu. Predsedništvo stranke je razpravljalo tudi o raznih vprašanjih, ki so jih sprožile podrejene strankine organizacije ln med katerimi jih je mnogo večjega pomena. Tako ie banovin-ska organizacija JRKD za savsko banovino na svoji seji 30. junija sklenila, da predlaga glavnemu odboru, naj dobi stranka novo ime, m sicer »Jugoslovenska narodna seljaška stranka«. Tudi klub senatorjev hi narodnih poslancev za savsko banovino ie na svoji seji 1. julija po poročilu »Glasnika JRKD« razpravljal o tem sklepu bano-vinske organizacije in odobri] predlog, da se predlaga na kongresu novo ime »Jugoslovenska narodna seljaška stranka«. Obenem je sklenil, da bodo zastopniki savske banovine v glavnem odboru in na kongresu zastopali stališče banovinske organizacije JRKD za savsko banovino. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Beograd, 8. julija, p. Cez teden dni se obnovijo pogajanja med našo in nemško delegacijo za ureditev trgovinskih odnoša-jev med obema državama, o čemer se vodijo že nekaj časa razgovori po diplomatskem potu. Pogajanja so se vršila v Berlinu že v drugi polovici meseca februarja. Takrat je šilo za podaljšanje trgovinske pogodbe, ki je potekla 5. marca. Pogajanja n^o rodila nobenih uspehov in tako je prišlo v trgovinskih odnošajih do brezpogod-benega stanja, ki traja že dobre štiri mesece. Do sporazuma ni prišlo predvsem zaradi tega, ker so hoteli Nemci za vsako ceno v čim večji meri zaščititi svojo agrarno proizvodnjo. Sedaj pa računajo prizadeti gospodarski krogi že v mnogo večji meri na uspeh. Za enkrat bosta obe delegaciji skušali skleniti začasen sporazum na osnovi klavzule o največjih ugodnostih. Menijo, da bo ta sporazum veljal nekaj mesecev, medtem pa se bodo nadaljevala pogajanja za končno in definitivno ureditev gospodarskih odnošajev med obema državama. Da bodo bližnja pogajanja uspela, pričakujejo tem bolj, ker je doslej prevladovalo mnenj«, da i* ureditvi odnošajev dela) največje zapreke dosedanji nemški minister za na,rodno gospodarstvo Hugen-berg, ki pa je medtem podal ostavko. Konferenca za pospeševanje našega pomorstva Split, 8. julija, n. Minister dr. Andjeli-novič je sklical za 18. t. m. v Beograd zastopnike gospodarskih zbornic iz Splita, Zagreba, Dubrovnika in Podgorice, pomorskih organizacij iz Splita, Sušaka, paro-plovnih družb in drugih ustanov, ki prihajajo v poštev za ureditev vseh vprašanj naše paroplovbe. Na sestanku naj bi se našla osnova za nadaljnje vzajemno delo. Sestavljen bo obširen program za pospeševanje našega pomorskega gospodarstva. Konferenca bo sprejela tudi potrebne sklepe za organizacijo tega sodelovanja. Sklicala bo zborovanje paroplovnih interesentov, ki se bo meseca avgusta vršilo v Splitu. Na njem bodo obravnavali vsa vprašanja, ki še niso rešena ali pa so slabo urejena. Zborovanja se bodo udeležili tudi vsi resorni ministri ter večje število senatorjev, narodnih poslancev in zastopnikov primorskih občin. V Primorju zelo odobravajo to akcijo. Poset angleške mornarice Split, 8. julija. AA. Danes je priplulo v naše vode še 10 enot britanskega sredozemskega brodovja. Prihodnji teden pridejo tudi podmornice. Takoj nato se začno kombinirani manevri podmornic in ru-šilcev. Vršili se bodo zunaj otokov Pašma-na in Ugljana ter bodo trajali več dni. Vrhovni poveljnik britanskega sredozemskega brodovja admiral VVilliam Fi-sher je dovolil, da priredi godba bojne ladje »Queen Elisabeth« jutri zvečer koncert na Narodnem trgu. Na programu bodo samo britanski skladatelji od klasikov pa do najmodernejših. Rumunski parlamentarci v Jugoslaviji Bukarešta, 8. julija. AA. Drevi odpotuje iz Bukarešte skupina okoli 200 rumun-skih parlamentarcev na turnejo v Tura Sever'n-Bazias. Da manifestirajo za ru-munsko-jugoslovensko prijateljstvo, bodo med potjo obiskali tudi Kladovo, Donji Milanovac in Veliko Gradište, kjer se bodo pozdravili z našimi zastopniki. Nato bodo odpotovali v Vršac, kjer se bodo sestali s posebno delegacijo jugoslovenskega parlamenta. Med rumunskimi parlamentarci bodo na tej turneji med drugimi tudi maršal Presan, bivši minister Mihalake in senator Cikoski, biVSi vojni minister in načelnik generalnega štaba. Obisk odličnih rumunskih parlamentarcev v jugosloven-sk'h mestih je izraz njihove spontane želje, da manifestirajo za prijateljstvo med obema državama. Velika kmetijska razstava v Valievii Beograd, 8. julija p. V ValJevu bo 22., 23. tn 24. t. m. velika sadjarska, živinorejska in- čebelarska razstava. Obenem se bo vršil tudi kongres vinogradnikov. Čebelarjev in sadjarjev. Angleška vojna mornarica na Jadranu Prisrčen sprejem admirala Flsherja v Splitu — Angleške ladje bodo razdeljene po pristaniščih ob vsej naši obali — »Jugoslavija ima lesene ladje, toda železne mornarje!« Split, 7. Julija. V večjih mestih na Jadranu je z julijem nakrat zaplalo življenje. V tople poletne dni je pljusnil ljubljanski zlet cele trume izletnikov, zlasti gostov iz ČSR. V Dubrovnik je oni dan pripeljal veliki prekoocean-ski parnik »Vulcania« 500 izletnikov z vseh koncev sveta. Največ živahnosti in slikovitosti je pa prinesla v naša večja pristanišča sredozemska angleška vojna mornarica. V sredo zjutraj, na praznik Cirila in Metoda, je Split pozorno pričakoval, kdaj se pojavi admiralska ladja »Queen Elisa-beth«. Okrog pol osme smo tam blizu Bra-ča uzrli tega sivega orjaka, ki je bolj in bolj rasel v naših očeh. Pravo mero zani pa smo dobili šele, ko je pred lukobranom vrgel sidro in smo izvedeli, da je poveljnik britanske sredozemske mornarice admiral sir William Fisher pripeljal s seboj nič manj kakor 100 častnikov in 1234 mož posadke. Toliko samo na svoji poveljniški ladji. Siva gmota orjaka »Queen Elisabeth« se seveda ni niti malo zamajala, ko so topovi izbruhali 21 strelov Splitu v pozdrav. Istotoliko strelov je nato vrnila sustjepan-ska baterija. Angleško ladjo je pozdravila naša vojna ladja »Zmaj«, s katere je letalski poveljnik Valušnig posetil admirala Fisherja. Ob 11. se je nato admiral Fisher izkrcal in se podal proti palači banske uprave, kjer ga je pozdravila častna četa 13. pp. iz Sinja z zastavo in godbo. Admiralu je bila ob sviranju angleške himne izkazana vsa vojaška čast. Četo je pozdravil z vzklikom: »Pomozi Bog, junaci!« In naši momci so mu krepko vrnili; »Bog Ti pomogao!« — Na banski upravi sta admirala Fisherja sprejela ban dr. Jablanovič in d;viziorar Radenkovič z velikim spremstvom ostalih visokih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Za dobrodošlico se je admiral Fisher toplo zahvalil. »Prvič sem na vaši oba-ti« — je dejal — »ali tovariši so mi že mnogo pripovedovali o njenih lepotah in o gostoljubnosti vašega naroda. Povsem sem prepričan, da bom s svojimi oficirji zadovoljen v vaši sredi«... Ko so kmalu nato naši predstavniki vrnili admiralu obisk, jih je na ladji sprejela častna četa angleških mornarjev, glasba pa je zaigrala našo himno. Razgovor med našimi predstavniki in angleškimi ofi- cirji se je razvijal zelo prisrčno. Admiral Fisher je ponovno izrazil radost, da bo lahko spoznal naš Jadran in posetil tudi Plitvička jezera, njegovi mlajši tovariši so pa večji del itak že dobri znanci našeaa sinjega morja. Popoldne so se angleški mornarji lahko podali na kopno. Razpršili so se po mestu, v. vsaki ulici si jih srečal, iskali so pač, kar jim je poželelo srce. Da imajo denarja ko listja, radi pokažejo sami. Splitski gostilničarji in kavarnarji jim pa tuui strežejo, da je veselje. Vsepovso4 najdete napise v angleščini z dobrodošlico mornarjem in obenem s priporočilom izvrstnega vina, piva in raznih zemeljskih, odnosno morskih dobrot. Nu, pa proti večeru, ko se razvija promenada, irr.ajo angleški mornarji kaj skrbi in opravkov .. Istočasno kakor »Queen Elisabeth«, stara bojevnica izpred Dardanel, je prispela v naše morje še cela vrsta drugih angleških vojnih ladij; med drugimi so se v šibeni-škem pristaniču zasidrali trije rušilci, zunaj pred pristaniščem pa impozantni nosilec avijonov »Glorious«. Tudi v Šibe-niku je angleška mornarica vzbudila mnogo pozornosti in so se takoj razvili medsebojni poseti med angleškimi in našimi oficirji. V teku julija bodo prišle v pristanišča vzdolž vse naše obale sredozemske angleške ladje najrazličnejših tipov: kri-2arke, rušilci,. podmornice, celo tudi dve E osebni ladji s skladišči in delavnicami, adje bodo ostale v pristaniščih pretežno po en teden. Pomen obiska našega Jadrana od strani angleške vojne mornarice se ne da podcenjevati, saj je lepa manifestacija simpatij do naše obale in urejenih, solidnih razmer na njej. Angleški obiski postajajo zdaj vsakoletni, a to je tudi velika šola za našo mornarico, zlasti za naše oficirje, ki se prav dobro seznanjajo z angleškimi oficirji in lahko podrobno spoznavajo veličino in tehnične poedinosti angleške pomorske sile. Pa tudi Angleži bolj in bolj spoznavajo nas. Gotovo bodo tudi letos pomerili moči z našimi mornarji v različnih tekmah, posebno še v nogometu. Doslej so bil navadno še zmeraj poraženi in so tako med angleško vojno mornarico postale že kar proverbialne besede angleškega admirala, ki je predlanskim vzkliknil: »Jugoslavija ima takorekoč lesene ladje, toda železne mornarje!* Celjski občinski svet Odobritev izpremenjenega celjskega proračuna — Vzdrževalni prispevki za prekomerno uporabo cest Občina bo zgradila dve brvi čez Koprivnico pri Diehlovem posestvu in ob V petek zvečer je imel celjski občinski svet zadnjo redno sejo pred počitnicami. Občinski odbornik in predsednik JČ lige v Celju g. dr. Juro Hrašovec je izročil županu lepo sliko 1. 1926. v Olomoucu zgrajenega mavzoleja v svetovni vojni umrlih jugoslovenskih vojakov, ki jo je mestni občini celjski poklonila mestna občina olomuška. Sliko je prinesel v Celje pevski zbor »Šestnajstka« iz Olomouca, ki je koncertiral v Celju v četrtek zvečer in priredil koncertno turnejo po Jugoslaviji pod pokroviteljstvom mestne občine olo-muške. Celjska občina se bo zahvalila za lepo darilo. Zupan dr. Goričan je poročal, da je ministrstvo financ odobrilo izpremenjeni celjski proračun za 1. 1933. Ker pa ni pristalo na diferenciranje občinskih doklad, je nastal primanjkljaj v znesku 50.000 Din, ki se krije od 1. junija s povišanjem najemninskega vinarja od 4 na 5 odst. in trošarine na vinski mošt od 0.25 na 0.50 Din. Občina je prosila notranje ministrstvo za prispevek za vzdrževanje mestne policije iz radevne postavke v državnem proračunu. Pri gradbenem ministrstvu je zahtevala, da se Savinja »pet proglasi za plovno reko. Od prometnega ministrstva zahteva prispevek k stroškom zaradi avtobusne katastrofe v Medlogu pri Celju, ker stoji na stališču, da je železniška uprava soodgovorna za nesreče zaradi pomanjkanja predpisanih varnostnih ukrepov na kraiu nesreče. Hipotekama banka bo dala občini najbrž posojilo v znesku nekaj sto tisoč dinarjev. V tajni seji so bile obravnavane razne Eersonalne zadeve. V domovinsko zvezo so ili sprejeti: trgovec g. Josip Plavc, re-stavraterka ga. Ana Pleši včn i kova. 7aseh-nica Antonija Pirčeva, kuharica Marija Krecenbaherjeva. dimnikarski pomočnik Vilko čouč. delavec Leopold Mraz, delavka Genovefa Dobovičnikova in služkinia Marija Šarlahova. Mestna občina bo vzela za 3 leta v zakup zemliišče Av. Rakusch na severni strani Dečkove ceste blizu bivših voiaških konjušnic. Prostor meri okro. Kongres je bil zaključen 5. t. m., istočasno pa je bila zatvorjena tudi razstava, ki je tako uspešno razširila ugled meščanske šole po vsej državi. — A. I«. Zaklad v Ižici Ljubljana, 8. julija. Trije zdravi in krepki dijački, ki ljubijo plavalni in nogometni šport, so se na državni praznik zbrali ob tihi Ižici ne daleč nad mostom. Sprva so brcali žogo. Nato so z mostu začeli opazovati vodno življenje v Ižici. Nekaj svetlega se jim je zablestelo Pogumni plavač Franek je skočil v vodo in se potopil kot poklicni potapljač, da bi zaklad dvignil na svetlo. Privlekel je na dan niklasto verižico s prav čudrim obeskom. V obliki velikega novca je bil narejen bivši »kajzer Viljema. Poleg tega pa je v rokah držal še velik kovanec 50 Din. Med dečki je zavladalo veselo razpoloženje. Petakon v rokah! To je radost! Ko se je skaljena voda zbistrila, so dečki zapazili še dvoje kovancev. Franek je znova skočil v vodo in privlekel na dan še dva kovanca. Čeden zaklad so si dečki delili. Franek je dobJ! petakon in Viljema, Janček eden in Drago drug petakon. Mimo je priveslala neka gospodična. Tudi ena se je zanimala za dvignjen zaklad. Povedala je neizkušenim dečkom svoje mnenje, namreč, da morajo biti najbrž petakoni pravi, a jim je voda nekoliko zjedla pravi svetli ton. Eden je hitro skočil do bližnje trafike na Ižanski cesti, da bi si kupil cigarete. Trafikantinja ga je poslužila. Dala mu je za 5 Din cigaret. Odštela pa mu je tudi 45 Din gotovine v pravem kovanem novcu. Ko je trafikantinja pozneje nekoliko pozorneje ogledala prineseni petakon, je spoznala, da je ponarejen. Obvestila je policijskega stražnik?* ki je začel zasledovati menjalca. Izsledil ga je pri kopanju ob Ižici. Vse tri dečke je ostro prijel. Izročili so mu zaklad. Imajo pa sedaj sitnosti. Kako je prišel zaklad falzifikatov v Ižico, še ni pojasnjeno. Falzifikati so prav nerodno izdelani. Njih teža še daleč ne odgovarja pravi teži 50-dinarskega kovanca. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Češkoslovaški Sokoli v Dalmaciji Iz Boke Kotorske so se številne čete če&kosflovašikih Sokolov in Sokolie, ki so sodelovale na sokolskem zle tu v Lčnh-IjaM, izkrcale v Dubrovniku. V Gružu se je formiral veličasten sprevod, ki je krenil v mesto z godfoo na čelu. V Ulici kralja Petra jih je meščanstvo obsuio s cvetjem. Pred Gunduličevim spomenikom so čehosiofvaki priredili komemoracijo ob priliki obletnice smrti Jana Husa. Govoril je zastopnik starešinstva češkoslovaške sokolske z-veze Tmhlaf, pri čemer je številno ofcčinistvo manifestiralo za češkoslovaško - jugicslovensko vzajemnost čehcslovski so položili vence na Gundu-ličev spomenik, starosta sokoliskega društva v Dubrovniku Ni-ko šutič pa je v svojem govoru slavil Husa ter se zahvalil čehtcslovakom za njihovo sodelovanje pri iveliikih s-okolskih manifestacijah. Glasba je nato iinitonirala češkoslovaško državno himno, ki jo je množica pela odkritih glav. VeSfčastrea sISca sofcofsfcih nastopov, Jd )o Je \jel na ploščo vteotonad zletiščem krožeči letalec. Največji in najdivnejši sokolski zlet glas«, glasilo hrvatskih kmetov Ermaša obširen opis sokolskih prireditev v j.ibljani. Članek je napisal Joso Matešič, seljak-Sofcol iz Generalskega stola.^ Obširno opisuje ves potek prireditev, ki jih imenujte največji in najdivnejši zlet v Jugoslaviji, vmes pa s prisrčnostjo beleži svoje NeStevSni Sokoli so poleg nepreglednih možic naroda slavili zmago jugoslovenske sokolske misli v Ljubljani. Ne samo naše, temveč vse slovansko Sokolstvo, v največjem številu pa bratje Cehoslovaki, je m.*-risr-tirak) svojo moč, pred katero so mo-rr' utihniti vsi nasprotniki našega edinstva iti naše- sloge. Težko je* tudi samo s številkami izraziti veličino in moč veličastnega zleta sokolske a^rTKide v Ljubljani. Vse to je bilo treba vide-ti in slišati v Ljubljani. Večkrat sem moral vprašati samega sebe: Kje ste sedaj V, nesrečni sinovi svojega naroda, vi nasprotniki narodnega in državnega edinstva? r.-idite in poglejte naše največje slavje, pa v-_ir. n bo samo danes in jutri, temveč le-n >i dneve grmelo v ušesih: naš narod je /.••-i in edinstven, nikdar se ne bo izne-vl- i slogi, svobodi in edinstvu. maši na Vidov dan so prevladovale rdeče srajce. Vsi so bili zastopani, manjkali so parno davni iniciatorji znane poslanice, da bi se na licu mesta uverili o sokolski hrew^ožr.osti... Ko bi jim človek mogel pogledati v dušo! Ko sem se s tramvajem vozfl proti Viču, so mi r?z~ie misli rojile po glavi. Toliko lepega sem videl in občutil, žal pa mi je bilo, da vse^a tega ne vidijo in ne slišijo na-ši protivniki. Kakor lani v Pragi, tako so mi letos mnogi priznali v Ljubljani: Sedaj me nihče več ne more odvrniti od ideje narodnega in državnega edinstva, ker vidim, da ja za Slovane rešitev samo v slogi. Soli-slsld Zlet v številkah Ljubljana, 8. julija. Ker bo bde vse številke, ki so jih prinesla poročila o sokolskem pokrajinskem zletm v listibt, sasno približne očesne ie ta j vel i častne j£e sokolske manifestacije, kar jih je doslaj doživela naša država, podajamo tu točne, uradno revidirane podatke" ki smo jih prejeli od načelnika SKJ br. Ajabrožiča. Te številke pričajo o tem, da so ee celo mnogi navdušeni ocenjevalci precej zmotili navzdol. Priobčujemo torej te podatke, da se popravi krivica, ki so jo Sokotefcvu prizadejali slabi računar-JL, to da ostane v večnem spomtou vsa veličina zadnjih sc-kotekih dni: V slavnostnem sprevodu na Petrovo Je bilo: vseh udeležencev 23.250, med temi godb 48. praporov 448, konjenice 400, članov v slavnostnih krojih SKJ 5533, članic V slavnostnih krojih SKJ 518, članic v telovadni obleki SKJ 3107. Pri javni telovadbi na zletišču je sodelovalo: pri prostih vajah članov prvi dan (neobvezne župe) 3300, pri prostih vajah članov dragi dan (obvezne župe) 2880, pri prostih - vaja-h članic prvi dan 2760, pri prostih vajah članic drugI dan 2479, češkoslovaških članov 480, češkoslovaških članic 960, Rusov 110, Rusinj 40, starejših članov SKJ 460. Pri posebnih nastopih čet so sodelovale skupine: Niš 547, Sarajevo 270, Beograd 170, Barja Luka 36, Mostar 50, Cetinju 70, Bjeiovar 140, Zagreb 475. Telovadnih tekem se je udeležilo: članov 1021, članic 395. Pri javnih telovadbah je nastopilo skupno jugoslovenskih članov in članic 11.253 Veterani Ljubljanskega Sokola Nad 50 let so že zvesti člani Ljubljanskega Sokola naslednji, ki jih vidimo na sliki: spodaj od leve na desno: Rebek Josip, član od leta 1881, Tekavčič Karel (1875), Mulaček Fran (1866), Košenina Ivan (1870), Schrey Jean (1875). — V zgornji vrsti: Lillek Vekoslav (1880), Rohrmann Viktor (1881), Dečman Anton (1881) in Česnik Janko (1883). Manjkata pa: zaradi bolezni najstarejši 93 let stari član »Južnega Sokola« Grasselli Peter in Hribar Ivan, odsoten zaradi zborovanja senata. Razstava slovanskih mest in letovišč Praška »Jednota slovanskih žena«, ki ji načeluje znana organizatorka slovanskih stikov ga Smolarova-Capkova, je dala iz-podbudo za potujočo razstavo, ki naj bi slovanskemu svetu pokazala slovanska mesta znamenita zdravilišča in prirodne lepote. Dne 23. junija se je v Pragi sestavil slavnostni odbor, v katerem so zastopana razna slovansko usmerjena društva in zavodi, med njimi tudi Slovanski institut. Potujoča razstava bo prirejena v znamenju 151etnice obstoja češkoslovaške republike, Poljske in Jugoslavije. Prireditelji potujoče razstave sodijo, da dosedanja tujskoprometna propaganda z letaki, ilustriranimi slikami i. dr. ni bila dovolj učinkovita. Takih brošur nihče ne shranjuje; kmalu pridejo v otroške roke in končajo kot razrezan papir v peči. Brošure in letaki, najsi so sicer še tako dobri, nikdar ne zapuste v čitatelju tako močnega vtiska kakor ga napravi plastična slika kakšnega kraja. Zato so se organizatorji razstave odločili, da ne bodo razstavljali običajnih slik, letakov in drugega podobnega propagandnega materiala, marveč makete, t. j. plastično-panoramatične podobe posameznih mest in krajev. Te podobe bodo na zunaj električno razsvetljene in gledalcu se bo zdelo, da gleda z višine resnične kraje. Vtisk take razstave je neprimerno silnejši in trajnejši od vt'"ska propagandne brošure, ki jo po naključju dobiš do rok. V poštev došla mesta odnos-no kopališča pa bodo dobila s temi maketami trajne, ob raznih prilikah uporabljive propagandne modele. Makete Bodo izdelali pod vodstvom akademskega slikarja pror. L V. Mrkvičke, S. Vukoviča in mojstra Stafla. Opremljene bodo z zmisel-nimi diagrami in s kratkim opisom razstavljenega mesta ali kraja. Po dosedaniih dispozicijah bo ta nenavadna potujoča razstava otvorjena oktobra ▼ Pragi in bo ostala v češkoslovaški prestolnici 29 dni, nato pa bo obiskala vsa večja češkoslovaška mesta, kjer se bo mudila 8 — 22 dni. Prihodnje leto jo nameravajo prireditelji poslati tudi na Poljsko, r Jugoslavijo in Bolgarijo in sicer v mesta: Varšava, Lvov, Poznanj, Lublin, Lodž, Krakov, Gdynia, Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sofija in Varna. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ta velikopotezni načrt je dokaz rastoče podjetnosti slovanskih delavcev in je nedvomno vioden pozornosti celotne slovanske javnosti. Plastične podobe bodo gledalcu pokazale pestrost in lepoto slovanskih dežel. Videl bo bajne gore s pragozdi, pa slovanska morja in naše reke, romantične pokrajine, starinska mesta, velike umetnostne spomenike, divna kopališča in letovišča — ves pisani svet zapadnih in Južnih Slovanov, ki ga vse premalo poznamo in cenimo. Sele taka razstava nas bo preverila, kaj vse premore slovanski svet in koliko pomenimo, če se združimo k prijateljskemu sodelovanju in postanemo nasproti neslovanskemu svetu ena družina, »enega srca, ene krvi«. Zato je treb& toplo pozdraviti hvalevredno akcijo piaške. »Jednote slovanskih žena«. župan in starešine ljubljanskih sokolsklh društev v sprevodu Mornarji pred svojim bnpoEantotm nastopom Gongi Po zletu Pokrajinski zlet Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, združen s proslavo 70-letnice ustanovitve prvega sokolskega društva v naši državi, Ljubljanskega (Južnega) Sokola, je bil obvezen za osem žup, ld so bližnje sosede župi Ljubljana, in je bil torej zamišljen v manjšem obsegu, po priliki tako, kakor so se vršili doslej v naši kraljeviču še vsi pokrajinski zleti v prejšnjem Jugoslovenskem sokolskem save zu. V sedanji organizaciji jugoslovanskega Sokolstva je bil ljubljanski pokrajinski zlet po številu prvi. Prvotni skromnejši okvir tega zleta pa je volja članstva sama in spontano povečala tako, da je v vsakem pogledu zavzel obseg vsesokolskega zleta in presedel v vsakem o žiru vsesokolski zlet leta 1922. v Ljubljani (JSS) in vsesokolski zlet leta 1930. v Beogradu (Sa vez SKJ). To moramo najprej naglasiti, poudarjajoč s tem radostno dejstvo našega občega napredka in naglega razvoja. Ozke meje nam ne zadoščajo več, hoče se nam široke prostranosti. Računamo s tisoči. Gremo, moramo naprej. Zakaj? Zato, ker je ideja sokolskega bratstva v naših množicah dobila^ tako globokih in zdravih korenin, da hoče^na-še Sokolstvo to iskreno in plemenito čuv-stvo manifestirati na najvidnejši, najiz-datnejši in najučinkovitejši način, kar mu je bilo omogočeno na ljubljanskem zletu. Semkaj so poslale številna svoja zastopstva razen obveznih žup vse ostale župe, Hko da so bili na tem zletu prisotni sinovi in hčere našega naroda iz vseh predelov Jugoslavije. Težnja našega sokolskega bratstva stremi za združitvijo vsakega z vsemi in vseh z vsa kim. Poedinec se čuti osamljenega in slabotnega, ako bi v njem ne živela sa-vest, da je sestavni in bistveni del celote. Ta plod naše sokolske vzgoje je na ljubljanskem zletu dozorel v razkošni lepoti, ki je njena moralna in materialna vrednost toliko pomembnejša in dragocenejša, ker je prišlo do mogočnih manifestacij sokolskega bratstva in naše pripadnosti k enemu narodu v eni enotni domovini iz nas samih, iz globokih duš, iz skrivnosti sokolskih src. Tako govori samo resnica. Ljubljanski zlet nas je utrdil v prepričanju, da smo Sokoli našli pravo pot duhovnega edinstva, ki je v državnem in nacionalnem oziru največja, neprecenljiva in neminljiva pridobitev sokolskega vzgojnega dela. To delo tudi ne more imeti drugačnih uspehov, ker mu je čvrsta osnova demokratična misel, iz-razujoča se v širokem okviru sokolske enakosti. Naša pot v bodočnost — pot naroda in države kot politične in nacionalne enote in celine — drži samo v tem pravcu stvarnega dela. Kdor bega po zapuščenih, v desperatnost, blodnje in v egoizem zasenčenih in izgubljenih stezah, izločuje samega sebe iz območja konstruktivnega dela. Njega volja množice sama pomandra, ker kipi preko njega val zdravega in jasnega življenja naprej v bodočnost. Rušijo se vse ovire. Taka strnjenost miisli sto tisočev v eno žarišče — v plamen ene in iste domovinske ljubezni — in taka sttrnjenost fizičnih moči istih sto tisočev v eno hotenje — v krepitev zdravja vsakega za vse — to je podoba in izraz resničnega življenja demokratičnega naroda, ki je z lastnim delom dokazal, da je vreden svobode, da zna ceniti svobodo v najširšem pomenu te besede in da bi znal to svobodo braniti proti vsakomur, ki bi hotel kakorkoli grešiti proti njej zunaj ali znotraj nas. Naše krasno zletišče v tivolskih nasadih — dokaz fizične moči Sokolstva in njegove strokovne usposobljenosti, ki se je mestoma povzpela do viška sodobne dovršenosti; stile Sokolstva po slavnostni povorki na Kongresnem trgu in v sosednih ulicah — dokaz naše moralne moči in slovanske sokolske zavesti, ki je prilripela do kulminacije v besedi, pesmi in glasbi. Teh dveh skrajnih in višinskih točk ljubljanskega zleta ni mogoče nikoli pozabiti in do tolike vzpetosti ne more razen Sokolstva nihče dvigniti moralnega in fizičnega zdravja našega naroda. To je bilo določeno nam vsem in to smo vsi izvršili v polni meri. Pozabljeni so vsi napori, hočemo dalje, moramo naprej ! Kaj bi se zgodilo, ako bi na teh dveh prostorih zazvenel glas zapovedi: Bratje, sestre! Domovina kliče! Sokolska čast kliče!? A mi hočemo miru, hočemo urejenih razmer, hočemo meče v nožnicah, hočemo pripravljenost v mislih in mišicah! Pokazali smo, kakšni smo, kaj znamo, kaj zmoremo. Pokazali smo le manjši del svojega števila, a po tem, kar je videl svet, more soditi, kakšni smo in koliko nas je, če bi se dvignila na pohod in na klic domovine vsa naša množica! Hočemo, da se brezpogojno respektira samostojnost in nedotakljivost države in narodne celote; hočemo, da se ne oskrunja čast naših zastav; hočemo, da premostimo globeli nezavesti in odvisnosti, sovraštva in klevet z lučjo spoznanja in s svobodo nacionalnega sokolskega dela in krepostnega, poštenega, viteškega življenja! Ves narod hočemo združiti v svojem krogu. To naše hotenje narod razumeva, kar je dokazala njegova udeležba na ljubljanskem zletu. Narod je vse prireditve od oktobra lani pa do zaključka zleta spremljal vedno in povsod v rekordnem številu in pretežno z živim zanimanjem in z iskrenimi izrazi simpatij in priznanja. Na vseh prireditvah smo videli predstavnike te Sokolstvu deloma blizu stoječe, deloma že popolne naše miselnosti — videli smo sokolske čete v taki discipliniranosti im v toliki zavednosti Sokolske vesti Sokol IV., naše najmlajše sokolsko društvo praznuje danes svoj največji praznik: razvije krasen prapor v prisotnosti kraljevega zastopnika in kumice županje ge. Olge Pucove. Društvo prosi vse fotoama-terje, ki bodo fotografirali svečanost, da darujejo po eno kopijo društvu za arhiv. Avtobusno podjetje Pečnikar nudi jutri veliko vozno ugodnost udeležencem sokolske svečanosti; nudi polovično voznino na vseh svojih avtobusnih progah. Kdor se pripelje z avtobusom v Ljubljano, naj da cel vozni listek žigosat na letnem sokolskem telovadišču. Žigosana vozovnica bo veljala za brezplačen povratek. Društvo prosi hišne posestnike, da okrase hiše v ulicah, kjer se bo pomikal sokolski sprevod. Zdravo! Sokolska župa Ljubljana. Danes 9. tega meseca razvije sokolsko društvo Ljubljana IV svoj društveni prapor, kateremu kumujeta Nj. Vel. kralj Aleksander I. po svojem zastopniku in županja ga. Olga dr. Pucova. Istočasno pa otvori to mlado in marljivo sokolsko društvo svoje lastno te-lovadišče. Da bo ta svečanost čim veli-častnejša pozivamo članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se te sokolske manifestacije udeleži v čim večjem številu v kroju in z društvenimi prapori. Zbirališče članstva v kroju in društvenih praporov je danes 9. t. m. ob % 14. uro na Krekovem trgu pred Mestnim domom, odkoder odkorakamo ob 14. uri v povorki z godbo na čelu in sokolsko konjenico skozi mesto na Dolenjsko cesto, zdravo! 2upna uprava. Sokol n. poziva članstvo, da se polno- številno udeleži slavnostnega razvitja prapora in javne telovadbe Sokola IV. članstvo v kroju naj se udeleži sprevoda izpred Mestnega doma. Sokolska četa pri Mali Nedelji bo Imela 16. t. m. ob 15. pri br. Kosiju prvi javni nastop. Pri nastopu bodo pomagale sosedne edinice in naše matično društvo iz Ljutomera. Med nastopom in po nastopu pri prosti zabavi s plesom bo svirala polno-števihia domača sokolska godba. Vabimo bratska društva in čete in vse sokolstvu naklonjeno občinstvo, da nas posetijo v obilnem številu in podprejo mlado četo k še uspešnejšemu delu. Dovozne ceste z avtomobili so pav dobre. Sokol Prevalje priredi v nedeljo 16- t, m. ob 16. letni telovadni nastop na letnem telovadišču pred telovadnico. Položil bo račun desetletnega delovanja. Po nastopu bosta istotam veselica in ples. igrala bo priznana guštanjska godba. Vstopnina nizka, 5 Din. Vabimo sosedne bratske edinice, da nas počastijo in podprejo s polno-številno udeležbo, vlakovna zveza je ugodna. Litijski Sokol priredi danes popoldne letni telovadni nastop. Ob 15. pohod po litijskih ulicah, nato pa se takoj prične javna telovadba. Po telovadbi veselica. — Sokolu naklonjeno občinstvo se vljudno vabi. Dolžnost vsakega člana je, da se prireditve udeleži. Pot ob dalmatinski obali Od Splita do Hvara Bog je v šestih dneh ustvaril svet, ti pa lahko v šestih dneh prejadraš Jadran od Sušaka do Lovčena. A vsaj v treh dneh si lahko ogledaš od Splita nizdol obalo z njenimi zgodovinskimi rn krajevnimi posebnostmi, z vsem njenim južnjaškim čarom. Za tako pot je vožnja z »Jugoslavijo«, ki je poleg »Prestolonaslednika Petra« največji in najlepši parnik Jadranske plovitbe, res ugodna in udobna. Split se koplje v soncu. V starinske ozke ulice, v labirint Dioklecianove palače, v mistično tišino Peristila, v senco Grgura Ninskega vabi prekrasni beli zvonik stolnice. Pristanišče je vse pisano jadrnic, čolnov in parnikov. Spokojno se je zasidral tudi naš orjak, ki se diči z imenom kraljice Marije. Na obali vrvež pešcev, avtomobilov in avtobusov, ki dvigajo prah. Vroče je. Kdo bi zavidal gruče čudaško opravljenih tujcev, ki so jih tik pri ladji pričakovali naši inteligentni in zgovorni vodniki ter jih zdaj neumorno vlačijo za seboj k ogledu splitskih znamenitosti. Kdor si že kdaj imel priliko spoznati Split, boš ubral pot preko šetališča dr. hkše Račiča, hvaleč na belih terasah in 'opniščih in nato v senci borovcev odo, :lesano v mramor: Oj Marjane, samotna planino, pored Spljeta, pored živa grada ... Morje je tiho, lahen vetrič ga kodra, da se v njem še bolj sinje zrcali jasno nebo. Le tam zadaj na Kozjaku se še trgajo megle, noč za nami je bila deževna. Po dolgem raztegnjen leži Brač. Dokoder seže oko, sama tišina, ki opaja. Le mesto pod nami je živo, razgibano od davnine, bujno procvitajoče v svetlo bodočnost. Niti divni, idilični Marjan ni brez zgodovinskih pomnikov. Popotnik, postoj prt borni kameniti cerkvici, prečitaj napis na njej in pogled ti bo bliskovito šinil daleč nazaj v preteklost: — Crkvica sv. Nikole Putnika — nekoč pobožan zaklon Benediktinaca za sustje-panskog opata Bogdana sagradjena — od Turaka 1673 oštečena — marom društva Marjan na vidik pomorcima popravljena — bogoslužju povračena 1919. Boguvdano visi zvonček v nizkem stolpiču, boguvdana je starikava cerkvica, §e danes na vidik pomorščakom, v miru kakor v burji vnetim častilcem svetega Miklavža. Premnoge burje so šle tod mimo, a vprav po njih in ob njih je kljubovalno vzrasel naš ponosni Split... Z Marjana se vračam osvežen, prerojen. (Upotil sem nanj nekatere priložnostne znance iz Nemčije, zvečer so se mi za nasvet najtopleje zahvalili, obisk Marjana jih je po dolgi vožnji izredno poživil...) Res, da se v današnjih časih nikoli n! tn pripravljenosti, da so nas vse zaifl- vile do najvišje mere. Brat Antonin Krejči, prosvetar COS, pravi o naših sokolskih četah v »Lidovih novinah«: Sokolske čete — to je posebna stvar... Njih veselje do telovadbe in gorečnost, ki so z njo telovadili, je vzbudila obče priznanje. Poseben sijaj je dala ljubljanskemu zletu tako častna, naravnost impozant-na udeležba naših slovanskih bratov in sester, ki jih tu imenujem po moči njihovega došlega števila: dospeli so k nam bratje in sestre Čehoslovaki, Rusi in Poljaki, da tudi ob tej priliki javno in ponovno izpričamo sokolsko bratstvo, da poglobimo in utrdimo medsebojne bratske vezi in da vsemu svetu dokaže-mo, da smo eno in da hočemo eno ostati. Ta manifestacija slovanske sokolske vzajemnosti je popolnoma uspela. Bratje in sestre iz bratskih slovanskih zemlja so se počutili med nami, kakor da bi bili doma. V pomenkih z njimi smo dobili možnost še tesnejšega zbližanja in smo osnovali načrte za bodoče skupno delo. Zlet je za nami. Na temelju izkušenj, ki so si jih v obilni meri pridobili prireditelji zleta, vsi tehnično-prosvetni či nitelji, ki so zlet pripravljali in ga do kraja izvedli, disciplinirano in do skrajne napetosti vseh svojih moči, ne drže rok križem, temveč že stopajo na preizkušena pota novim, še večjim in popolnejšim uspehom nasproti. Od tega mejnika dalje velja za vse nas še v povečani meri Tyršev nauk o večnem gibanju in večni nezadovoljnosti. Odpirajo se nam nova obzorja, ki jim v tem trenutku ne vem meja. A eno moramo poudariti: Brez Sokolstva ni več nacionalnega, k napredku usmerjenega življenja! Sokol v Boštanju ob Savi priredi telovadni nastop v nedeljo 16. t. m. ob 16. na lastnem senčnatem telovadišču. po nastopu ljudska veselica, za prvovrstno kapljico in jestvine preskrbljeno. Znižana vozna cena po železnici ugotovljena. Prijatelji sokolstva iskreno vabljeni! Kopalci in turisti! Uporabljajte 153 dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnab in drogerijab po 10 Din. Slovesnost v musketirski rezidenci Šmarje, 6. julija Ljubljančani »o sicer jako pametni ljudje, a vendar jim lahko z mirno vestjo očitamo, da niso v svojem mišljenju nič kaj samostojni in so vse preveč odvisni od dnevne mode. Zato jim ni dosti mar vsa okolica, ki jih tako krasno oklepa, fantazirajo pa neprestano o Bohinju in Krani-ski gori, kakor da. se pač samo tam uspešno in bogve kako lepo in poceni letuje, a ne vedo, da imajo tik pred nosom kraje, ki jih je narava oblagodarila z vsem, kar je treba poleti človeku, da si malo okrepča zrahljane živce. In človek se mora v resnici čuditi, da najde tak idiličen kotiček nekaj korakov od Ljubljane — v domovini nesrečnega, a vendar poetičnega šmarskega šomaštra. Mogoče ni samo" slučaj, da je vprav Šmarje tuskulum našega najizrazitejšega poeta in literarnega delavca, ki ga pa Ljub-ljančanje vse premalo poznajo, dasi živi dobršen del leta v njihovi sredi, a se jim vendar umakne, kadar so ljubljanske ulice preveč prazne in dolgočasne. Rezidenca Nj. gnade velik, vojvode Mirossa I. u Shmariji je zares nekaj posebnega in vrednega, da si jo pošten človek, pa čeprav je samo Ljubljančan, ogleda od vseh strani. Je to dom skrite poezije in odkrite domačnosti, kakor je prav posebno pokazala pretekla nedelja, ko se je vršila pod »verh-nim poveljstvom mušketirskega starešine Živilija« velika mušketirska slovesnost. Ta slovesnost je pa bila nekaj posebnega in originalnega. Višji svet vitezov mušketirjev bi bil lahko zgled vsem našim družabnim društvom, zgled res prave strumne organizacije, kakršne so nam dandanes tako potrebne. V tem višjem svetu je zapopade-no vse, kar si more naš človek le že»eti: veselje, zabava, resnost in dobra mera neprisiljenega humorja. V mušketirsko vns bo vozili povabljene goste redni vlaki, le gost' namreč niso imeli lastnega »samo-derča«. Jedača in pijača je bila v resnici izbrana, za kar imata poleg velikega vojvode največjo zaslugo neomajna mušketirja Dečko in Živili. Ob pol šestih se je otvoril ta veliki zbor z nagovorom »nji- bati gneče na ladji, vendar je umestno, da si pravočasno preskrbiš vozovnico. Popoldne stopim v glavno poslovalnico Jadranske ploviibe. Zahtevam vozni listek za pot od Splita do Kotora in nazaj. Vem, da velja ta vožnja 380 dinarjev. Uradnica me pa vprašuje, če želim takoj vplačati tudi hrano in prenočišče in mi ponuja turistično karto, s katero je za 360 dinarjev plačana vožnja z vso oskrbo v drugem razredu. Edini pogoj je, da se s tem parnikom tudi vrneš v Split. Velja! Torej sta mi s turistično karto hrana in stanovanje navržena — pa še 20 dinarjev mi poklonijo, če se blagovolim popeljati od Splita do Kotora in nazaj na »Jugoslaviji«. Še to noč (bil je četrtek! lahko prenočim na ladji. Zgodilo se je. Ni mi bilo do pohajanja v večernih urah po Splitu, zato sem zgodaj krenil na ladjo, ki se je vsa bleščeča v lučeh, kakor kak velikomestni variete. V majceni čisti kabini precej globoko spodaj ležem k počitku. Toda v Splitu je beseda počitek menda brisana iz besednjaka. Dosti je vrvenja, prepevanja, brenkanja na kitare, mandoline in tamburice. Na ladji sami vso noč capljanje potnikov, ki se vračajo iz mesta, močno obloženi znotraj in zunaj — saj veste, da si radi privoščijo v Splitu dobre jedače, ki jo znajo tudi imenitno zaliti, obenem pa si natovorijo vsakojakih dalmatinskih posebnosti, vezenin, narodnih noš, butiljk, sadja in še vse- hove gnade vel. vojvode« s prijaznimi pr>- zdravi in mimohodom vesoljnega mušketir-stva. da se je izkazala počast in spoštovanje mušketirskim svetinjam. Govornik ie v izbranih myšketirekih besedah očrtal društveno delovanje zadnjega leta, nakar so bile prečitane brzojavke, ki so prispele od različnih strani v počast navzočih mušketirjev, a te brzojavke so odločno poKi-zale, da imajo naši ljudje še vedno smisel za humor. Mušketirska zabava, ki se je razvila v pozno noč, je bila res tako iskrena, kakor jo more nuditi samo šmarska rezidenca in Ealača nj. gnade velikega vojvode Mirost Fletni ples na dve harmoniki s polšter-tancom in drugimi sladkostmi je do^eg^l res vse to in ono, dokler niso bili vs< mušketirji in njihovi gosti popolnoma zadovoljni. Saj pa so vsi potrudili, da so prinesli v Šmarje dosti dobre volje in so vsakemu pripomogli, da so se od srca razv*. selili, kakor je bilo zaželeno. Rezidenco velikega vojvode je s težkim srcem zapuščal vsak, ki se je udeležil mu-šketirske slovesnosti. Pobrali so jih vlaki, a zadnje je odpeljal odprti samoderč viteza Tomaža, odpeljal žalostne, a vendar vestle, da so doživeli lep kos iskrenega nc-tle'jskega življenja. Mušketirska palača v Shmariji jim pač ne bo šla zlepa iz misli, a še najmanj pa iz srca. vrli musketirski vitezi pa jim bodo živeli prav tam, kjer je človeku najprifetnejše in najveselejše. Slava njim in-njihovi rezidenci! Zopet ena razsodba po zakonu o nelojalni konkurenci Pred nekaj dnevi smo priobčili v našem listu interesantno obsodbo, ki je bila izrečena proti nekemu zagrebškemu prodajalcu avtoolja zaradi tožbe tt. Vacuum Oil Companv. Ta trgovec je namreč prodajal sicer cenejša avtoolja raznega izvora pod takimi označbami, da je odjemalec, ki je zahteval proizvod tt. Vacuum Oil Companv, poznano znamko avtoolja: Gar-govle Mobiloil, mislil, da je res dobil proizvod imenovane tvrdke. Spodaj prinašamo zopet obsodbo proti nekemu takemu trgovcu avtoolja. Tudi tukaj se je prodajalo po ceni za originalno Gargovle Mobiloil Arctic neko drugo olje. Tako postopanje ne škoduje samo dobre- mu glasu tega svetovnoznanega olja, ampak so v velik meri oškodovani z njim interesi kupovalcev, ki žele kupiti za svoje vozove najboljše olje in pripravljeni plačati zanj odgovarjajočo ceno, pa dobe slednjič za svoj pošten denar manj vredno blago: Vsebina te obsodbe se glasi: Na tožbo tvrdke Vacuum Oil Oompany d. d., Zagreb, Trg Kralja Petra br. 6, proti Beck Stjepanu, lastniku avtomehanične delavnice »Magnet« v Zagrebu radi nelojalne konkurence izreka okrožno sodišče v Zagrebu dne 23. maja 1933. pod br. Po. 328/1933—3 naslednjo razsodbo: 1. Toženi stranki Stjepanu Becku, lastniku avtomehanične delavnice »Magnet« Zagreb, Kaptol 18, se prepoveduje pod pretnjo zaplembe prodajati olje, ki ni dobavljeno od stranke tožiteljice, tvrdke Vacuum 0;i Companv dd., pod označbo »VACUUM GARGOtfLE ARCTIC« ali pa pod katero drugo označbo teh varstvenih znamk. 2. Toženi stranki je prepovedano z grožnjo zaplembe, kupcem, ki zahtevajo olje »VACUUM GARGOYLE ARCTIC«, od-nosno olje pod katerimkoli teh znamk, pa tudi katerokoli drugo blago izročati razen onega, ki ga daje v promet tožiteljica Vacuum Oil Company dd. 3. Tožena stranka je dolžna povrniti stranki tožiteljici škodo, ki je nastala "s tem, da je tožena stranka olje, ki ga ni dobavila stranka tožiteljica, prodaiala pod označbo »VACUUM GARGOYLE ARCTIC« ali pod katero drugo označbo teh varstvenih znamk. 4. Stranka tožiteljica ima pravico, da razsodbo brez razlogov v roku 4 tednov po pravnomočnosti na stroške tožene stranke objavi enkrat v listih, Ln sicer: »Jutro« in »Slovenec« v Ljubljani. »Politika«, »Pravda« in »Vreme« v Beogradu, »Jutarnji list«, »Jugosl. Llovd« in »Novosti« v Zagrebu, »Jugoslavenska pošta« v Sarajevu, »Naplot v Subotici, »Zetski glasnik« v Cetinju, »Novo doba« v Splitu, »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu in v časopisih: »Moto Šport« in »Gradski vi-jesnik« v Zagrebu ter »Vesnik šoferskog udruženja« v Beogradu. 5. Tožena stranka je dolžna pod grožnjo zaplembe povrniti tožiteljici stroške te pravde Din 3770.— v roku 15 dni. KMETIJSKI VESTM Letošnji trtni razvoj Izredno čudno vreme smo imeli letos ves maj in junij. Skoro vsak dan je deževalo in so se s soncem menjavale nevihta, ki so napravile mnogo škode. Junij pa je mesec, v katerem se vsa narava najkrep-keje razvija in ko najbolj potrebujemo lepih sončnih dni. To neprijetnost čuti zlasti vinogradnik. Od tega meseca je pač zelo odvisna vi-nogradnikova letina. Važni so sicer tudi julij, avgust in september, toda junij je za pravilno odevetenje grozdja najodločilnej-ši. Če se to ponesreči, kar rado povzroči neugodno vreme, se lahko vinska letina glede množine znatno skrči. V takem primeru odpade mnogo cvetja, posamezne jagode se posušijo ali se le slabotno razvijejo in tako dobimo prav / redkojagodne grozde z neenakimi jagodami, ki pozneje tudi neenakomerno dozorijo. Letos že trtni zarodek sam na sebi ni v dravski banovini obilen in poleg tega je visok, po večini pri 4. in 5. členku, kar ie abnormalno, medtem ko so normalno prvi grozdički na 2. in 3. členku. Ta abnormalnost je najbrže v zvezi z lansko poletno sušo. Pa tudi ti zarodki so redkejši od prejšnjih letnikov, kar vse kaže na slabši pridelek. Na kvaliteto to sicer ne vpliva in lahko je kvaliteta še prav izvrstna, če bodo naslednji meseci za normalen razvoj ugodni. , Tako nenavadno vreme silno pospešuje razne bolezni, največ pa peronosporo in plesnivca, ki napadata tako liste kakor nežni zarod, in to ne samo pri trtah, marveč tudi pri drugih sadonosnih rastlinah. Zato opažamo letošnie leto kljub pravilnemu škropljenju nastop peronospore na listih. Sredina ali krajniki lepo zelenih listov kažejo, ako jih gledaš proti luči, oljnato blede lise in če pogledamo list na dotičnih napadenih delih na spodnji strani, opazimo sivkasto bele maroge. Znak, da so trosi peronospore stopili iz svoje notranje zalege skozi listne luknjice (pore) na prosto, odkoder se naprej raztroša-jo in še druge liste in zaTod okužujejo, če po naključju padejo na nepoškropljene zdrave zelene dele. Zaradi tega ne smemo letos preveč šte-„.ti ne s škropljenjem, ne z žveplanjem, temveč moramo ponoviti to delo še enkrat ali dvakrat v juliju in če treba, tudi še avgusta. Zlasti žveplanje bo v drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta zelo umestno. Kdor ne more posebej žveplati, naj se pa poslužuje žvepleno-apnene brozge, odnosno naj primeša galični brozgi še sulikol. Vsa ta sredstva ima v zalogi Kmetijska družba, kjer se lahko dobe tudi zadevna navodila. So pa še drugi momenti, s katerimi moramo letos računati zaradi tako izprcmen1ji-vega vremena, namreč s poškodbami po toči. Toča je v marsikaterem kraju dravske banovine že opravila svoje delo, ponekod celo tako temeljito, da ni tam računati na nikak pridelek. Bati se je, da pri takšni vremenski izpremembi pridejo, žal, še mnogi kraji na vrsto. Zato ne bo odveč, če se malo porazgovorimo o tem. Čim pozneje pobije toča, tem večje je upanje vsaj na delno letino, kako- tudi na ohranjenje vsaj nekaj nepoškodovanih poletnih poganjkov za razvitje novega rodnega lesa v prihodnjem letu. Glede razvoja zdravega lesa za prihodnje leto veljR isto, če toča potolče trtje pomladi, na primer aprila, maja, odnosno še junija. V tem času, aprila do junija, lahko še vse ostale pokvarjene poganjke skrajšamo do nepokvarjenih očes, čeprav na kratke reznike (čepe, palce) le enega do dveh očes, ki se potem poleti razvijejo še do prav krepkih poganjkov. Pozneje od avgusta naprej so pa vsi poganjki in listi že trdnejši, da jim toča tako ne škoduje. Najslabši je v tem oziru mesec julij. V tem mesecu so namreč poganjki še precej mehkužni in spodnja očesca na njih žc toliko utrjena, da navadno več ne poženejo. Če pa poženejo, se novi mladi poganjki tako večno ne razvijejo, ker julija ponehava bujna rast ter ne napravi za prihodnje leto zaželienega rodnega lesh. tako da moramo računati še s prihodnjim letom na siabši zarodek. Po vsaki toči je glavno in prvo delo takojšnja odstranitev ali prirezovanje polomljenih in močno potolčenih trtnih delov, privezovanje potlačenih trt in posameznih poganjkov, obloženih z grozdjem. Neobhodno potrebno je pa takojšnje (2. ali 3. dan po poškodbi) močno škropljenje z modrogalično zmesjo, tako da so poškropljeni vsi ranjeni deli, osobito pa vsi listi in grozdje. Enako potrebno je žveplanje. Hitro sledeče škropljenje in žveplanje ob ugodnem, ne deževnem vremenu ne preprečita samo neizogibnega razvoja peronosnpore in drugih bolezni, marveč oživita celo trto, da prične kmalu zopet poganjati in se popravljati. Potolčeno trtje moramo še skrbneje kakor navadno negovati do jeseni, da si kolikor mogoče opomore. Plačilo za tako izredno skrb ne izostane, kajti manjši pridelek v slovitem okraju povzroči živahnejše povpraševanje in s tem seveda se dvigne cena tudi kvalitativno slabšemu blagu. Fr. Gč. ga zlodja. Tik pod mano vso noč brni motor, da zdaj pa zdaj planem iz sna, kakor da bi hotel uteči neusmiljenemu vrtanju pri zobozdravniku. Od časa do časa se naša ladja nekoliko zaniha, vzgibana od valovja, ki ga je zdramila kaka nova ladja, prispevša pozno ponoči v pristanišče, najavljajoč svoj prihod s tulečo sireno. A tamle preko ceste je kolodvor, vso noč puhajo lokomotive; po cesti pa hu-pajo proti Bačvicam in nazaj v mesto avtomobili, klabuštrajo prepevajoči ponočnjaki in umirajoče peketajo fijakarski konjički... O, te južne noči, ki samih sebe ne poznajo. Ne poznajo miru, one samo vežejo dan z dnevom. Ni miru, dokler vlada temina, a ob prvem svitu se začne skozi malo okroglo okence vsipati v kabino novo snopovje glasov — strahovito živi živ-žav vrabcev, neumorno klenkanje zvonov, ves poulični in pristaniški šumot novega jutra... Natakar pride zaklepat okna. To Je znamenje odhoda. Točno ob 5. odrinemo. Jugovina je zunaj. Kar prijetno se zazib-ljemo že v pristanu. Preden zlezemo na krov, je Split že davno za nami. Nič nas ne moti pozibavanje ladje. »Jugoslavija« se drži krepko, ne da se zlepa ukloniti va-lovju. ki se temnomodro in belo peneče preliva, noseč v neštetih variantah odsev močnega jutranjega sonca. Mimo Brača in dalje med verigo otokdv režemo pot naravnost nroti Hvaru. V dveh urah bomo tam. Gledanja se ne naveličaš, čeprav je morje tod tako obkroženo od otočja, da je bolj podobno jezeru kakor morju. Potniki vstajajo dremavi; še vsi dišeči po ko-linski vodi in milu že naperjajo rešpetli-ne, fotografske aparate. Motivov je na izbiro. Za nami se pode valovi, kakor da so morje vzgibale trume delfinov. Prvi parnik, ki ga srečamo, Je majhen, črn, čisto eksotičen; kar pogumno ubira svojo pot, da mu z veseljem voščimo dobro jutro. Tamle bela ladjica na odprtem morju, kakor račka — kdo je ne bi ujel v kamero! In na naši ladji sami boš podjetni amater ujel kaj mičnega. Morda se po-vzpneš spredaj nad rilec parnika, ki tako trdovratno razgrinja valovje, da se voda odbija kakor šumeče slapovje. Ladijski uslužbenci čistijo palubo, dovolj je pri tem zabavnih prizorov, ko se nekateri potniki boje vode, kakor da jih preganjajo Erinije. Neprespana mladina se ogreva in kinka na soncu ... Klapni jo! Vedno lepSe se nam odpira južna riviera. Njena slikovitost je čisto svoje vrste. Pred nami je na vse strani razpeljano otočje, zeleno, kakor sam gospodar te obmorske pokrajine, izredno močno po-šumljeni otok Hvar. Sonce je tod razlito tako mogočno, da človeka ščemijo oči. Na desni globoko v morju je Vis. A daleč niže doli nam je vso pot pred očmi samotno, nam ugrabljeno, tujcu služeče — L3-stovo.. • stari korenjaki Črnogorec, ki so ga Turki obsodili na 100 let — 95-Jetm starec pomaga pri agrarni reformi, njegov vrstnik pa zaradi zemlje potuje iz Bosne peS v Beograd V naših j'.i?r.th krajih Imamo lepo število ljudi, ki so si v visoki starosti ohranili nenavadne življenjske sile. Ti mladi in čvrsti starci pa niso živeli v mirnih patriarhalnih razmerah, marveč so se morali težko boriti za svoj obstanek in pretrpeli so pri tem raznovrstne nadloge. Ti primeri starih korenjakov nasprotujejo mnenju, da težke življenjske borbe predčasno postarajo ljudi. Posebno zanimiv starec živi na Cetinju in je sedaj, ko šteje že blizu 100 let, po svojem burnem življenju postal pobožen romar. To je Kroun Perov Markovič. življenje tega starca je pravcati roman. V mladih letih je Krcun iz svoje črnogorske domovine, ki je bila pod turškim jarmom, odšel kot dninar v Turčijo, pa je kmalu postal slu^a v grškem konzulatu v Smirni. Tu je živel mirno in ugodno. Nekega dne pa so ga obiskali v Smirni živeči rojaki, ki so pripravljali napad na avstrijski konzulat' da bi odnesli iz njega neke važne dokumente. Zahtevali so, da jim kot rojak pomaga, češ, da gre za sveto srbsko stvar. Mladi Krcun se je obotavljal, ker je imel dovolj pojma o nevarnosti takega podjetja. Ko pa so mu očitali bojazljivost ter navedli. da je stvar tudi v prid Rusije, je kot pravi Črnogorec takoj obljubil svojo pomoč, pa naj bo, kar bo. Načrt je bil izveden. došlo pa je do spopada s konzularnim osobjem in so turške oblasti izvedle najstrožjo preiskavo med vsemi, v Smirni bivajočimi Srbi. Pravih napadalcev niso zasledili, zajeli pa so Krcuna in dasi mu niso mogli dokazati soudeležbe, so ga vendarle obsodili na 100 let ječe v težkih okovih. Za obsojenca se je zavzel celo grški konzul, pa ni vse nič pomagalo, ker so hotele turške oblasti na vsak način najstrožje kaznovati povzročitelje neprijetnega dogodka. Krcun je moral v ječo, iz katere pa je skušal trikrat pobegniti. Pri zadnjem poizkusu se je v družbi enako pogumnih jetnikov že preril iz neke trdnjavske temnice na prosto, beguncem pa sreča ni bila mila in so jih že po preteku nekaj dni zajeli zasledovalci. Vsega skupaj je prebil nesrečni Črnogorec 18 let v ječi, leta 1878. pa je ruski veliki knez Aleksije, ki je potoval skozi Smirno, po naključju zvedel za njegovo usodo in se tako uspešno zavzel zanj, da je bil pomiloščen. Na stroške ruskega kn»za se je Krcun vrnil v Črno goro. Nemirna. kri pa mu ni dala miru. Odpotoval .ie spet in je bil zaposlen nekaj časa v Grčiji pri graditvi korintske ceste, pozneje pa je dobil službo vratarja neke banke na otoku Samos. Tam je ostal do balkanske vojne, takrat pa ni imel več obstanka. Odpotoval je v Črno goro in dasi je bil star že preko 70 let. se je prijavil kot vojak. Zaradi visoke starosti ga niso hoteli sprejeti, mož pa se je podal k samemu knezu Nikoli, ki ga je naposled le uvrstil med vojake. Starec se je udeležil bitke pri Skadru in je bil za hrabrost odlikovan z zlato svetinjo. Takoj, ko je bilo konec balkanske vojne, se je vrnil v Grčijo, ob izbruhu svetovne vojne pa spet v Črno goro, kjer le sodeloval v obrambi Lovčena ves čas do avstrijske okupacije. Pod avstrijsko okupacijo si je obvaroval svojo svobodo kot sluga grškega poslaništva na Cetinju. Mož tako burne preteklosti pa je pred nekaj leti odpotoval kot romar v Jeruzalem. Ko se je vrnil domov, je svoji hčerki prepustil svojo hišico, sam pa se je nastanil v neki samotni kolibi. Med rojaki uživa veliko spoštovanje. Ker se je v dveh vojnah boril kot dobrovolec, je pred leti prosil tudi za pokojnino, ki pa je še ni dobil. Njegov vrstnik, ki je v visoki starosti blizu mo let tudi nenavadno čil, pa živi v vasi Izbica kakih 10 km od Novega Pazara. To je Jerotije Jero Djokovič. Ta starec je z^lo zaposlen, ker ga v vsej širši okolici Novega Pazara često kličejo za pričo pri razdelitvi gozdov in drugih zemljišč nekdanjih begov. Cika Jero ima čudovit spomin in se živo spominja na dogodke iz svoje rane mladosti. V spominu ima že davno izumrle rodbine, katerim so nekdaj begi odvzeli posestva. Kot priča pri razmejitvah grozdov in zemljišč opravlja dolga pota in ga ne utrudi naporna ježa. Vidi še prav dobro, samo sluh mu že peša. Ko so ga nedavno vprašali, kako je živel, da si je ohranil čilost v tako visoki starosti, je dejal, da je živel pač kakor žive vsi njegovi rojaki. Pil in kadil je kakor drugi, za zdravje, še manj pa za kaka zdravila se ni nikdar brigal in celo »veliko bolezen«, kakor ljudstvo imenuje legar, je dvakrat brez posledic prestal po božji volji. Ta čvrsti starec je živel vedno v svoji vasi in je največ po dvakrat na leto prihajal v mesto. Tekom zadnjih let je videl tudi železnico in avtomobil, pa ga mika, da bi enkrat poizkusil tako vožnjo. Oženjen Je bil trikrat in živi v poslednjem zakonu že 15 let. Njegova žena ima komaj 45 let in si je Cika Jero torej kot 80-letnik izbral 30-letno nevesto. Na vprašanje, kako se počuti, je pripomnil, da ima še 13 zob in da je s tekom, ki boljši sploh ne more biti. Tretji od starih korenjakov pa je šerif Beganovič iz vasi Trojice v Bosni, ki je v svojem 92. letu starosti te dni peš prispel v Beograd, da bi osebno rešil neke zadeve o agrarni reformi. Potoval je ves čas peš točno 15 dni. Usoda male domačije je starcu tako pri srcu, da je komaj čakal na nastop lepšega vremena za potovanje. V pi-sarije starček nima zaupanja in je zato sam šel v Beograd, da uredi vse, kakor treba. Sedaj je svoj posel že opravil in se v Beogradu odpočiva za enako dolgo pot nazaj. Odločil se je za 15-dnevno hojo sicer ne iz ljubezni do takega potovanja, temveč zato, ker je brez sredstev. Veliko športno kopališče v Radovljici Radovljica, 8. julija Kopališče, o katerem smo že obširneje poročali, bo slovesno blagoslovljeno v nedeljo 16. t. m. ob 11.15 dopoldne, popoldne ob pol 15. pa otvori kopalno sezono SK Ilirija iz Ljubljane z veliko tekmovalno prireditvijo, kjer nastopijo najboljši moški in ženski športniki tega kluba. Po tej prireditvi bo kopališče na razpolago širšemu občinstvu za kopanje. Blagoslovitev bo splošno dostopna, za popoldansko tekmo pa bo zmerna vstopnina. S kopališčem, ki ustreza vsem športnim zahtevam, je združena tudi dobro oskrbovana restavracija. Uprava je angažirala za svojega kopalnega mojstra znanega športnika Sekovaniča z Bleda, ki ga publika pozna že iz blejske grajske kopeli. Na kopališču, kjer se izvršujejo sedaj zadnja instalacijska dela, je bilo v preteklih dneh vse polno gledalcev, ki so z velikim zanimanjem opazovali, kako se je prvič polnil bazen. Mladina je takoj hotela priti na svoj račun s tem. da se je poslužila prve plavalne prilike. Vsak dan pride tudi mnogo gostov 7. Bleda, Kranja in Ljubljane, ki se zanimajo za to novo kopališče. Jubilej vrlega narodnjaka V Brežicah bo obhajal jutr' g. Miroslav Stumberger, višji davčni upravitelj v p.. čil in zdrav svoj 70. rojstni dan. Jubilant se je rodil 10. julija 1863. v Šmarju pri Jelšah kot sin posestnika in graščinskega oskrbnika. Po končanih sred-niešolskih študijah in dovršenem vojaškem letu je vstopil v službo davčne uprave v Brežicah, kjer si je našel tudi svojo življenjsko družico. Kot davčni adjunkt je bil prestavljen v rojstni kraj Šmarje, kjer si je ustvaril domače ognjišče in kjer se mu je rodilo 5 otrok. V takrat nemšku-tarskem Šmarju se je izkazal kot odločen in neustrašen narodnjak ter si ie pridobil velike zasluge, da je pri novih volitvah trg Šmarie pokazal svoje slovensko lice. To^a posledice niso izostale. Uradnik narodnjak ie moral v gornještajerski Liezen. Tudi tukaj si je s svojim strokovnim znanjem, s svojim možatim nastopom, s svojo ljubeznivostjo in postrežljivostjo pridobil spoštovanje prebivalstva. Po nekaj letih je bil kot davkar prestavljen v Sevnico, kjer ga imajo še gotovo v najboljšem spominu. Naposled pa je prišel kot načelnik davčnega urada zopet v Brežice, kjer je šel koncem svetovne vojne kot davčni nadupravitelj v zasluženi pokoj. Tudi kot upokojenec ni miroval. Ob prevratu je kot strokovnjak marljivo sodeloval pri prevzemu Mestne hranilnice in občinske uprave v slovenske roke, bil je član občinskega odbora, šolskega sveta in odbornik hranilnice in sedaj že več ko deset let deluje kot odbornik posojilnice. Ob jubileju mu želijo prijatelji še mnogo srečnih let, Jadranski stražarji na potovanju Alžir, 27. junija. Po španski bikoborbi nam je dan včerajšnje vožnje zelo dobrodošel. Potniki so ae po večini vrnili z obrazi, polnimi nevolje nad tem, kar so videli. Da kulturen človek gre gledat to mučenje živali še danes, je nerazumljivo. Tujec to pogleda iz radovednosti, da pa je to kulturnemu španskemu narodu potrebno razvedrilo, preko tega človek ne more, če v tem ne vidi drugega, kakor staro tradicijo. Mesto Barcelona je priredilo na čast izletnikom JS razsvetljavo vodometov in kaskad, kakor so bile razsvetljene na svetovni razstavi. Bila je to naravnost čudovita pravljica, ki bo ostala vsem nepozabno v spominu. Gotovo je bila ta razstava najtrajnejši vtis vseh lepot barcelonskih. Po nekoliko manj mirni vožnji kot dosedaj — bilo je t. zv. mrtvo morje, od vetrov v notranjosti razgibane mase vode, ki ladjo zibljejo, dasi se to ne vidi na zunaj — nas je pozdravilo danes zjutraj vroče afriško sonce. Res pošteno vroče, prvikrat na dosedanjem potu. Za večino potnikov, ki še ni videla teh krajev, je res veliko zanimivega opazovati. Glede cen ugotavljamo, da so malo nižje kot na Francoskem, da pa je izbira blaga velika in da bo skoro težka odločitev. Arabski del mesta je tako umazan, da človek olajšan vzdihne, ko ga zapusti. Evropski del ima krasne palače, velik promet, da bi človek niti ne mislil, da je v kolonijalnem mestu, če bi ga obleke domačinov na to ne spominjale. Del izletnikov je pohitel že takoj zgodaj, ko smo se izkrcali, v bližino, kjer goje na prostem veliko število opic, drugi so si ogledovali mesto, kjer so po svojih čepicah Jadranske Straže vzbujali zanimanje, kakršnega je bila tudi deležna naša lepa ladja »Kraljica Marija«, ki pluje z zastavo JS na prvem jamboru. Tunis, 29. Junija. Na brodu so vsi izletniki JS zdravi; vendar pa postajajo nekateri za trenutke nekoliko zamišljeni. 2e v Barceloni smo dosegli polovico pota in marsikdo pomišlja, da bo že v slabem tednu zopet doma. Da te lepe dni val naše ladje tako neverjetno hitro odpravlja v večnost! Saj smo skoro šele pred par dnevi prišli na Jadran, sedaj pa že nazaj? Pa je res tako, za Tunisom pride še Malta, potem dva dni in dve noči do Kotora in Dubrovnika in še noč in v Splitu smo. Marsikako prijateljstvo se je sklenilo na brodu, eno in drugo srce se je vnelo, da bo morda še nekaj časa gorelo, ali pa tudi dalje, kakor je bil ogenj, ki ga je vžgal. Človek postane skoro elegičen. V opomin drugim, ki bodo sledili našemu zgledu v prihodnjih dveh letih, moram opozoriti fotografe in kinooperaterje, naj bodo pri slikanju Arabcev in Beduincev previdni. Mlad mož, strasten fotograf, je naletel pri ogledu stare arabske četrti v Tunisu na Arabca, zatopljenega v molitev. Ali ni bila Arabčeva molitev dovolj globoka, ali je pa fotograf s kako neprevidno Pristopajte k »Jadranski straži"! kretnjo opozoril moža nase, tega se ne bo dalo več ugotoviti. Stari musliman je skočil pokonci, bliskovito potegnil nož izza pasa in navalil na nevernika. Da je ni ta še urnejših krač odkuril in da niso vodnik in drugi pomirili razburjenega Arabca, bi neprevidnemu fotografu lahko slaba predla. Podobna stvar se je dogodila na arabskem pokopališču. Mož. ki so ga hoteli slikati, je bil bolj poučen in je zahteval film iz kamere. Bila je to Leica s 36 slikami, pa je jasno, da Arabcu niso mogli ustreči, marveč jih je pred njegovo dejansko jezo in kletvijo rešila hitra vožnja od tod. Da ženske zakrijejo svoj obraz še bolj, kot je že, in da se hitro umaknejo, je znano. Ce se pa ne morejo skriti, je nespreten fotograf deležen pozdrava, kakršnega si ne bo želel nikdar več. Slučaj je hotel, da sta ta fotografa naletela na fanatike, seveda pa pokopališče in ljudje v molitvi tudi pri manj fanatičnih narodih običajno niso predmet uvidevnih amaterjev. Sicer so pa naši fotografi dobil lepe in slikovite objekte za svoje posnetke ter bodo njihovi znanci z zanimanjem občudovali njihova dela. Dr. Ravnik Rudolf, odvetnik v Mariboru: Iz »Rimskega vrelca« Na Ciril-Metodovo 1933. Z mrzlično naglico se pripravlja »Rimski vrelec« v Kotljah pri Guštanju, da sprejme poletne goste pod svoje skrbno okrilje. Vsa Nešičeva družina, ki živi v tem idiličnem kotičku našega Korotana, kjer skoraj nikdar ni dežja in stalnega neugodnega vremena, a vendar zmirom in tudi v največji vročini nad vse prijeten hlad, je na delu, da vse nedostatke popravi in pripravi vse potrebno za čim prijetnejše letovanje gostov, ki bodo brez dvoma v častnem številu prihiteli od vseh strani naše velike očetnjave v ta krasen, s prirodnimi dobrinami izredno obdarovani planinski raj z najokusnejšo in v zdravstvenem oziru najučinkovitejšo edino prvovrstno mineralno vodo v naši Sloveniji. že prvi pogled na celotno sliko »Rimskega vrelca« mora očarati vsakogar, ki ima le količkaj pravega smisla in primernega razumevanja za veličastno prirodo in njene skrivnostne prikazni. Na vzhodni in zahodni strani glavnega enonadstropnega poslopja, ki je s fasado obrnjeno proti jugu, sušljajo v lahnem ve-trčku liki sveče ravne, visoko nad streho, v sinje nebo kipeče, vitke smreke, kakor da bi stale na straži in zvesto čuvale to svetovno znano letovišče. V tem poslopju ie velika, najmoderneje opremljena dvorana — jedilnica s krasnimi, velikimi obloč-licami, poleg nje pa navadna in posebna rostilniška soba; v pritličju je velika, sna-■na kuhinja z najokusnejšo opremo, v i. •adstropju pa zračne, čedno opremljene in iste sobe za goste z mrzlo in toplo vodo na hodniku. Na vzhodni strani je glavnemu poslopju priključena velika veranda in še manjše enonadstropno poslopje s pisarno za sprejemanje in vpisovanje gostov v pritličju in z lepimi sobami za goste v I. nadstropju. Za glavnim poslopjem, kjer teče bistra, kakor ribje oko čista voda, v bližini ribnika, koder se guga ladjica »Nevenka« — krščena na ime domače hčerke — edinice, 8-Ietne lepe Nevenke — pa stoji najmoderneje urejeno kegljišče z gumastimi kroglami. Po obilnem obedu se tukaj razni debeluharji lahko primerno razkoračijo in razgibljejo svoje telesne ude. pa tudi mr-šavcem kegljanje dokaj koristi v zdrarv-stvenem pogledu. Najsvečanejše obeležje pa daje celotni sliki pred glavnim poslopjem prostorna, z dišečimi cvetličnjaki okrašena in okusno izbranimi bojami raznih nians ozaljšana terasa z velikim odrom za gledališke in koncertne prireditve. Ce omenim še naslednje enonadstropno poslopje z izvirkom vode in s skupnimi ležišči za planince, v zimskem času pa za smučarje, in z lepimi, svetlimi sobami za tujce ter v spodnjem delu vrtnih nasadov ležeče kopališče s kabinami, potem sem menda primerno označil vse objekte »Rimskega vrelca«. V dopolnitev celotne slike pa moram še navesti, da se vi-jejo okoli vseh poslopij kakor bele nitke z drobnim, snežno čistim peskom posute stezice, ki peljejo na eni strani preko vzorno negovanega, večinoma še z mladjem posajenega sadonosnika do gospodarskega poslopja in lastne elektrarne, ki proizvaja prekrasno razsvetljavo v vseh poslopjih »Rimskega vrelca«, na drugi strani pa preko deroče Kotulje proti skakalnici in potem zopet po iglatem gozdu v ozonapol- flem ozračju navzgor do najvzornejše Ro-žaneove kmetije. Vsepovsod so torej lahko dosegljive izletne točke s krasnim razgledom. Planince in hribolazce pa vabita Urška in Peca pod svojo gostoljubno streho. V tem lepem mirnem letovišču si mora vsak duševni delavec po težkih, razburljivih naporih temeljito okrepčati razdrapa-no živčevje. V tej sveti tišini, ki jo prijetno moti edinole neprestano žvrgolenje krilatih pevcev, se ti zdi, da vse, prav vse, kar okoli tebe živi, klije, rase in cvete, s teboj tudi živo govori in poje v ubranih akordih zahvalno pesem ljubljeni materi — prirodi za njeno bogato razkošje, katero je radodarno naklonila tej sveti koroški zemlji v naši veliki Jugoslaviji. V tem idealnem razpoloženju te prav nič ne moti, ko se ti približa pristen, skromen slovenski koroški gospodar, ki je bil po opravkih na prevaljah in se vrača na svojo kmetsko domačijo v visoke hribe. Prijaznemu pozdravu sledi takoj razgovor o gospodarstvu in sedanjih težkih časih. Simpatičen poiav na njegovi kmetiji je 700 kg težak plemenski bik, ki pa je zelo visok in občutljiv »gospod«, ker mu smeta stre-či samo gospodar in hlapec, dočim nad vsakim drugim zarohni. da se bliskoma izgubi izpred njegovih oči. Tudi ta kmet je srečen In zadovoljen v teh krasnih krajih. Tožijo pa gostje in domačini o slabi občinski cesti Guštanj—Kotlje—Rimski vrelec. Govoril sem z gosti iz Maribora ln Zagreba in vsi brez izjeme so se o »Rimskem vrelcu« m-av laskavo izrazili. Globoko pa vsak obžaluje, da je navedena občinska cesta skrajno zanemarjena in da je zlasti vožnja z avtom ali dru- utrjena in neobčutljiva- frzvečerzopet razvajena ženska, ki sc zaveda svoje lepote, negovana do koncev prstov: kakor nežen dih pokriva Elida Creroe de chaque heure obraz in roke, jim daje medel lesk, naredi kožo voljno in nežno. Zjutraj z . razpetimi jadri v soincu in vetru rm V ELIDJf Creme de chaque heure Dne 28. junija je bila na brodu proslava Vidovega dne. Zagrebški akademski zbor »Mladost«, ki se vozi z nami, je priredil vokalni koncert pod vodstvom skladatelja Gotovca. Na koncu produkcije pevcev je splitski pisatelj Bartulovič pojasnil pomen Vidovega dne v krajšem govoru. V Tunisu položi Jadranska Straža venec na grob vojnega pokopališča v Ferryvilleu, kjer so pokopani francoski in srbski vojaki. Zaradi globočine ladje »Kraljica Marija« ne more pristati v Tunisu samem, marveč izkrca svoje izletnike v La Goulette, kakih 12 km od Tunisa, vendar pa je električni tramvaj tu na razpolago, da lahko dosežejo mesto in si ga ogledajo. Arabski del je bolj zanimiv in tudi neprimerno bolj ohranjen, oziroma vzdrževan, kakor pa v Al-žiru. Velik promet v Kasbi (arabska četrt mesta), neprimerno večja snažnost, dobro založene trgovine — nekatere v velikih zaprtih prostorih — in naposled veliko število lepo oblečenih Arabcev in Beduinov se kaj prijetno ločijo od beraške zamazanosti alžirske Kasbe, kjer je gnusna nesnaga ozkih ulic s svojim smradom kaj hitro pognala v beg obiskovalce. Tukaj so naši fotografi porabili nešteto filmov in tudi kinetarji so prišli na svoj račun, tako da smem izreči nado na skorajšnjo produkcijo tega filma v Ljubljani. Dr. K., ki je priznan kinoamater, Ido gotovo posodil film Jadranski Straži, da bo pokazala svojim članom, kaj so izletniki videli na svoji poti po Sredozemskem morju. Del izletnikov si je ogledal še Katargo, v predmestju Tunisa pa zelo znamenito be-jevo palačo in pa muzejske zbirke v Bar-do. Te so posebno zanimive, ker nam kažejo staro, pa tudi zadnjo zgodovino izza časov osvojevanja Tunisa po Francozih. Trgovine v Tunisu niso tako lepe kot v Alžiru, vendar pa napravljajo velike iz-kušnjave našim damam. So pa tudi res prelepe stvari, ki jih nudijo evropske trgovine, a izdelki domačinov vabijo že zaradi svoje eksotičnosti. Nič ne de, če bodo doma spoznali, da stvari iz ovčje kože dolgo razširjajo duh in bodo romale te reči iz sobe v predsobo, nazadnje pa na podstrešje, če ne bo sicer kak nepreviden prijatelj izrazil željo za tako blazino ali prijateljica za torbico. Kdor mnogo potuje, navadno nič več ne prinaša, ker take šare je vedno preveč doma. Tudi v razglednicah je stvar postala enostavnejša. Pet besed s podpisom vred je frankirati s 30 santimi, sicer 90, torej Din 2.70, dočim mi doma pišemo razglednice v inozemstvo za 1.50 Din. Tudi v tem je domovina cenejša. Mnogi so ugotovili, da je pri večjem delu blaga naš trgovec v Ljubljani cenejši. Da alžirske POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev Je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Trijjlav«. VI še niste oaroftnik* znamke ne veljajo tudi v Tunisu in francoske ne v afrišk h francoskih kolonijah, bodo šele prijatelji izletnikov v domovini ugotovili, ko bodo plačevali za afriške pozdrave kazenski porto. Kaj hočete, vsega človek res ne mere vedeti, sicer bi marsikdaj ostal raje doma. To pa ne velja za izletnike JS, ki uživajo nepozabne dni na naši lepi ladji. Dr. J. C. Skrb za revne rudarske družine Hrastnik, 8. julija. Mnoga društva so posvetila vso skrb delu za olajšanje bede v revnih rudarskih družinah. Moška podružnica CMD je na predvečer slovanskih blagovestnikov zažgala na »Spitzbergu« velik kres in je zbrala ob tej priliki med članstvom znesek 307 Din, ki je bil izročen odboru za nabavo moke revnim rudarjem. Zbiranje denarnih sredstev v ta namen pa nadaljuje sedaj podružnica CMD tudi med ostalim prebivalstvom. Tako proslavlja letos podružnica CMD v teh hudih časih svoj srebrni jubilej. Odbor šolske kuhinje za revne rudarske otroke je imel te dni svojo zaključno sejo. Ko je dala TPD lani 1 milijon dinarjev na razpolago občinam v socialne namene, so sklenili delavski zastopniki na anketi v Ljubljani, naj se del tega fonda uporabi za ustanovitve kuhinj za revne rudarske otroke po šolah v rudarskih revirjih. Takrat je bila taka kuhinja ustanovljena tudi v Hrastniku in so bili poklicani v odbor za prehrano revnih rudarskih otrok rudniški ravnatelj g. inž. Drolc kot zastopnik TPD, štiri učne moči obeh šol in trije zastopniki rudarjev. Odboru je predsedoval tedanji predsednik krajevnega šolskega odbora g. Malovrh. Xa zaključni seji je poročala gospodinja gdč. Balohova, šolska vrtnarica, ki je vzorno vodila knjige in statistiko, da se je gibala cena enodnevne prehrane otrok od 2.47 do 2.99 D n. Hrana se je izdajala od začetka novembra do konca šolskega leta, torej osem mesecev. Kuhalo se je v starem fantovskem domu ter je TPD dala na razpolago prostore in kurjavo. Blagajnik, šolski upravitelj g. Lebar je poročal, da je stala hrana z inventarjem kuhinje vred 42.890 Din. Tajnik odbora, učitelj g. Hofbauer, ki je naziral razdelitev hrane na deški šoli, je izjavil, da je bila hrana zelo okusna. V 159 šolskih dneh se je izdalo 14.128 obedov in 19.440 porcij mleka in kruha. Po sklepu seje se bodo v jeseni nakupili razni poljski pridelki, kuhinja pa se bo otvorila v začetku novembra. Odbor se bo obrnil tudi razne korporacije s prošnjo za prispevke v gotovini in živilih. G. Malovrh, ki ni več v krajevnem šolskem odboru, ie odložil svoje me^to in so se mu odborniki najlepše zahvalili za trud in skrb. Gosp. Malovrh pa se je zahvalil vsem podpornikom važne dobrodelne ustanove. Po razpisu sreskega načelstva se bo v ponedeljek ob 8.45 vršil komisionelni ogled za delno regulacijo potoka Boben. Če bo to delo odobreno, bo spet prišlo do skromnega zaslužka nekaj brezposelnih rudarjev. gim motornim vozilom po tej cesti združena naravnost z življenjsko nevarnostjo. Vsakomur pa je tudi povsem nerazumljivo, da oblasti in tujsko-prometna zveza za ta prekrasen kotiček jugoslovenskega ozemlja ne kažejo prav nikakega zanimanja. Na podlagi prošnje je g. ban odredil komisionalni ogled za preureditev občinske ceste Guštanj-Kotlje-Rimski vrelec, ki se je vršil dne 13. 5. 1932. v Kotljah. Pri tem krajevnem ogledu se je ugotovilo, da služi predmetna cesta v veliki meri tudi tujskemu prometu, ker veže pokrajinsko privlačne točke za tujce in da je »Rimski vrelec« prav dobro obiskano letovišče. Toda občinska cesta Guštanj— Kotlje—Rimski vrelec nikakor ne ustreza razvijajočemu se prometu z ozirom na tujski promet in zimski šport; zlasti je otež-kočen po tej cesti avtomobilski promet. Po mnenju strokovnjakov bi bilo treba obe cesti v dolžini od Guštanja do »Rimskega vrelca«, kjer je koncentriran tujpki promet, preurediti tako. da bosta sposobni tudi za avtomobilski promet. Preureditveni stroški so razmeroma tako nizko določeni, da z ozirom na gospodarski pomen preurejene ceste v jugoslo-venskem delu Korotana izgovor o kači v blagajnah pod nobenim pogojem ni vzdržljiv in utemeljen. Ce so bile za razne planinske ustanove na Pohorju in za preureditev cest in prometnih sredstev v drugih srezih na razpolago izdatne podpore, potem nai se tudi za preureditev te ceste v preval jsko - dravograjskem srezu žrtvuje primerna vsota, ki bo na vsak način najmanj tako plodonos-no naložena kakor vse podpore, ki so investirane v raznih planinskih kočah in komunikacijskih napravah naše banovine. Pasti morajo vse ovire in zmagati zdrav razum in zanimanje za dobro in koristno stvar. Merodajni krogi naj se živo zanimajo za ta košček jugoslovenske zemlje. Naj ga negujejo kot punčico v svojem očesu ; kajti le v tem primeru se bo tamošaje ljudstvo otreslo mnenja, da leži nad njim neka nevidna sila, ki pa samo za to skrbi, da mora biti njegovo življenje že v tej dolini solz podobno večnemu trpljenju. Odličen koroški rojak mi je pripovedoval, da je tovarna Guštanj—Ravne v zadnjem času reducirala delavstvo od 800 na 253. Kruta vest mi je vsekala globoko rano v srce. Zopet morajo biti koroški Slovenci, ki jih tudi v Jugoslaviji brezobzirno preganja neizprosna usoda! Ce računamo s tem. oa je bilo 600 delavcev vrženih na cesto in da je vsak delavec družinski oče, ki ima skrbeti za ženo in celo kopico nedolžnih, lačnih otročičkov, potem je danes v Guštanju in neposredni okolici najmanj 4000 ljudi brez koščka vsakdanjega kruha. Upam, dji število teh nesrečnežev, ki morajo trpeti toliko gorja, ni tako veliko. Vsekakor pa sta pomanjkanje in beda velika, lačni prosijo kruha, viri »Rdečega križa« v Guštanju pa so popolnoma usahnili. Tudi brezposelnost kategorično zahteva preureditev občinske ceste Guštanj—Kotlje—Rimske vrelec; kajti s to preureditvijo bi prišel marsikateri brezposelni delavec zopet do zaslužka, njegova družina pa do vsakdanjega, najpotrebnejšega živeža Kličem ob dvanajsti uri! Pre-iščite temeljito vzroke odpustitve delavcev v tovarni Guštanj—Ravne! Priskočite bednim na pomoč s zaposlitvijo pri preureditvi občinske ceste Guštanj—Kotlje—Rimski vrelec! i JUTRO« St 158 6 Nedelja, 9. VTL 1933 Domač« vesti ♦ Belgijski in holandski Slovenci v domovini. Včeraj je z opoldanskim Gorenjcem prispela v Ljubljano skupina s'cvenskih rudanjev iz Belgije in Nizozemske, !>0 po številu. Z ženami in možmi »o prispele nekatere cele diružine, med njimi mnogo otrok, ki so prišli tokrat pr/ič v dcmovino svojih očetov in mater Kakšnega bučnega sprejema ni rojakou na ko'od»voru nihče prirejal, prišli so jih sprejemat samo številni znanci in prijatelji in pa izseljenski komisar g. Fink. S popoldanskimi vir vi so se naši Belgijci in Kolandci odpeli aH dalje, proti Kočevju in na Dolenjsko, proti trboveljskim revirjem in Rajhenbursu. odkoder so po večini doma. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Francoske štipendije asa naše visoko-iolce. Kakor vsako leto je francoska -.'lada tudi letos na predlog pristojne ko-m'isile, ki ima svoj sedež v Parizu, pobelila več štipendij za profesorje in šfai-demte pu gosi o venske narodnosti za šolsko leto 1933/34. Med drugimi so dobili te štipendije tile profesorji in visokošol-ci: iz ministrstva prosvete: Milan Sever 7.a arhitektonsko šolo v Parizu, ing. Dušan A vse c za šolo za mostove in ceste v Parizu, Miha Orthaber^ za kmjiževnostno fakulteto v Parizu, G. šuklje za šolo lepih umetnosti v Parizu, N. Vogelnik za književno fakulteto v Lvonu, Marija šu-ster za renijiževniško fakulteto v Cler-mond-Ferrandu in Marija Hvala za knji-ževniško fakulteto v Dionu (vsi iz Ljubljane) ♦ Spremembe v državni službi. Z odilo-kom banske uprave v Ljubljani sta premeščena arhivski uradnik Franc Kokol od sreskega načelstva v Ljutomeru k sreskemu načelstvu Maribor desni breg, arhivski uradnik Anton Vidovič pa od sreskega načetehva Maribor desni breg k zreškemu načelstvu v Ljutomeru. Dnev-ničar služitelij Anton Strucl pri pred-stojnišbvu mestne policije v Mariboru in IZOLSKI DOM Harry Piel in Dary Holm v filmu razburljivih prizorov in prekrasnih prirodnih lepot Jonny krade Evropo Predstave: danes ob %7. in 149. uri: v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri; v ponedeljek ob pol 9. uri. Pride: BELI DEMON. CfcMS. ' 10, D"^ zemskega morja (Korzika, francoska rivi-jera, Španija, Alžir, Tunis, Malta, Krf in Dalmacija). Drugo potovanje bo od 13. septembra do 6. oktobra z obiskom Egipta, Palestine, Sirije (Damask), Rhodosa, Carigrada, Aten in Dalmacije. Parni k se v vseh mestih ustavi toliko časa, da si bodo izletniki lahko ogledali znamenitosti in napravili izlete v okolico. Potniki se vkrcajo v Splitu. Cene potovanja so od 5.200 Din dalje. V ceni je všteta vožnja in popolna prvovrstna oskrba na ladji. Izleti in ogled v posameznih mestih, ki se jih želiio izletniki udeležiti, niso vračunani. Parnik ima samo I. razred m razlike v cenah se nanašajo le na udobnost posameznih kabin. Ostale informacije in prospekti se dobe pri »Putniku« v Ljubljani ra nebotičnikom. ♦ Naža vojna mornarica orsd Raborr. Pred Rabom se je pretekli četrtek vsi-drala vojna ladja »Sitnica«, na kateri potujejo po Jadranu gojenci kr. pomorske akademije iz Dubrovnika. Naslednjega rime pa so priplule tjakaj vojna ladja »Hvar«, matična ladja, in Štiri podmornice. Vojne ladje so posetrili številni o'4 cinji in kopališki gostje. Zvečer pa je bila prirejena pdesna zabarva. ♦ Osnutki za nove po£tne*%namke. Klub jUgoslovenskih primorskih akademikov v Ljubljani razpisuje natečaj za izdelavo serije štirih osnutkov poštnih znank. Predstavljajo naj jugoslovenska mesta v Julijski krajini: Trst, Gorico, Reko in Pulj: Besedilo: Ime mesta, kraljevine Jugoslavija in vrednost 0.25 Din, 0.75 Din. 1.50 Din ln 2 Din. Osnutki na1 se pred'lože v štirikratni povečavi znamk Z nacionalnih vidikov apelira klub na naše umetnike, dc se v polnem številu odizo-vejo razpisu, čeprav niso razpisane nikake nagrade. iRok za vlaganje je do 1. septembra 1933. Zbrane osnutke, ki jih bo pregledala komisija, bo predložil klub na pristojna mesta v želji, ida pridejo kot poštne znamke čim prej v promet. — Za tr>bovelj6ke rudarje Je Imenovani klub daroval 100 Din. ♦ Novi grobov). V Hrastniku Je v petek umrta 69-Ietma gospa Helena Plan-s o n, vdova po ruskem diivizijskem generalu g. iLevu Plansonu, ki je umrl tudi v Hrastniku pred dvema letoma. V Jugoslavijo sta prišla 1. 1920., v Hrastnik pa 1. 1923. Blaga pokojnica (je bila zelo skrbna žena in je vsakomur kljub temu, da je bila sama potrebna pomoči, rada po- cestar Janez Jerovšek pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v MuMjani sta trajno upokojena. Dnevničar služitelj Ivan Kulovec pri sreskem načelstvu v Mariboru desni breg je imenovan za siu-žitelja II. položajme skupine yri sreskem načelstvu v Mariboru desn'i breg, Franc Oražem pa za služitelja II. položačme skupine pri upravi policije v Ljubljani. ♦ Diplomirana sta bila na farmacevtskem oddelku filozofske fakultete v Zagrebu gdč. Ravniharjeva Ksenija iz Ljubljane in g. Šiftar Andrej ;z Bodmcev v Prekmurju. čestitamo! ♦ Velik rbor Lučah. Krajevna organizacija JRKD v Lučah priredi v nedeljo 16. t. m. javen politični zbor po drugi inaš* Na shodu bo govoril narodni poslanec g. Rast o Pu&tos'lemšek o agrarni reformi, ki se bo zdaj, ko je Nj. Vel. kralj sankcioniral v narodni skupščini in senatu sprejeto agrarno novelo, izvedla tudi v gornjegraj6kem okraju. G. poslanec bo zlasti obširno razpravljal o razlastitvi graščinskih pašnikov in gozidbv, kar bo brez divoma zanimalo vse prebivalstvo geTmjegrajskega sreza. Na shod v 'ivučah so torej vabljeni ne samo vsi občinarji iz Luč, Solčave in Ljubnega, marveč prav vsi iz gornjegrajskega okraja, ki se zanimajo za agrarno reformo in pa razlastitev graščinskih pašnikov in gozdov. Enakomerno zagorite pri solnčenju, izgubite lišaj in izpuščaje, koža vam postane lepa, gladka in čista, ako uporabljate originalno NIG-GEROL olje aH kremo (patent št. 5922). Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 ♦ Odobrena javna praksa. Z odlokom gradbenega ministrstva je odobrena favna praksa inženjerju Gustavu Ogrinu iz Ljubljane specijalno za arhitekturo da ■vsem področju kraljevine Jugoslarvii« ♦ Organiratornopropagandnl odsak Zveze Jugoslovonsrfolh emigrantskih združenj v Jugoslaviji je izdal ob priliki I. pokra-jinskesa zleta SKJ v Ljubljani propagandno brošuro >Sokolstvo v Julijski Krajini in na Koroškem«, ki je spisana v češkem jeziku. Brošura je bila razdeljena med češke sroste. ki so biii na zJetu v Ljubljani. ♦ žele«n*šWm upokojencem, članom železniške bolniške blagajne v vednost Glede železniške bolniške blagajne je nujno potrebno, da se vsak član nemudoma oglasi -pri svoji najbližji železniški postaji, kjer bo zvedel vse podrobnosti. Dobro je, da vzame vsak s seboj člansko izkaznico. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. ♦ Potovanje parobrnda >Kraljl-c« Marije« po Sredozemskem morju. Kdor hoče ceneno in ugodno potovati po Sredozemskem morju, naj se prijavi za potovanje z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« (17.500 ton). Prvo potovanje bo od 28. julija do 19 avgusta po zapadnem delu Sredo- Telefon 33-87. magala. Zapušča v Rusiji sina, virtuoza na balalajko, in hčerko, gledališko igralko. _ V Ljubljani pa je umrl g. Simon Murko, predrtelavec pri tvrdlki Smielov-sky. Pokopali ga bod0 danes popoldne. — V cvetu mladosti je umrla v Mariboru gWč. Vida Bogateč, učiteljica. K večnemu počitku jo bodo položili jutri ob 16. na pobreškem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno eo-ž al je ♦ Službeni list dravske banovina objavlja v 55. letošnji številki med drugim: Iapremembe in dopolnitve v pravilniku o upora.bi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke pri finančnih direkcijah, izipremembe in dopolnitve §§ 14. in 21. uredibe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe; telefonski promet ter izpre-membe v staležu; izmeno ratifikacijskih instrumentov glede sporazuma o znanstvenih šolskih in umetniških razmerjih sklenjenega med kraljevino Jugoslavijo in republiko Poljsko, ter objave banske •upira ve o pobiranju občinskih trošarin r letu 1933. ♦ Službeno mesto občinske babice z letno plačo 7824 Din razpisuje poglavarstvo upravne občine štrigova. Za to plačo je babica dolžna nuditi pomoč siromašnim porodnicam brezniačno. dočim ima za imovite pravico zaračunati nagradno po obstoječi tarifi. Stanovati mora v sedežu občine. Pravilno opremljene prošnje se morajo predložiti občinski upravi do 21. julija 1933. * Končni izpiti in šolska st&vnost na Ant. Bud. Legabovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. Končni izpiti so se vršili koncem junija z naslednjim uspehom: od 22 kandidatov in kandidatinj je položila izpit z odliko 1. Rozika Sreš, Beltinci; s prav dobrim uspehom 10, in sicer: Irmhilda Bizjak, Maribor; Josip Burja« Bled; Terezija Hlede, Erna Kotzbech, Marija Ladra, Vinko Lašič, Alojzija Prah, vsi iz Maribora, Ela Namestnik, Beograd, Roža papež, Podbrežje in Josip Semelbauer, Hoče. Z dobrim uspehom 6, in sicer; Zmaga Angleitner, Marija Koritončnik, Josi-pina Kugy, Ana Messner, Frančiška Ura-njek, vsi iz Maribora, Franjo Torič, Ormož. 5 kandidatov ima ponavljalni izpit v jeseni. za vse leto ni padel nihče. Uspehi se torej lahko označijo kot dobri. — pri šolski slavnosti je spregovoril ravnatelj in lastnik zavoda g. Ant. Rud. Legat lepe besede, nakar sta se zahvalila absolvent in absolventinja v imenu razreda. Nato je imel krasen nagovor še eden gospodov profesorjev. — Zvečer se je vršil dobro posrečen komers v kavarni »Promenada«, ki je olepšal s predavanjem, glasbo in družabnimi igrami poslovilno slavnost. * Sotrudnike Išče uredništvo »Jugoslovanske Revije« v Zagrebu v vseh večjih krajih Jugoslavije, da bi za skromen honorar poročali c vseh zanimivih dogodkih in pokretih iz svojega kraja, ki so v ožji zvezi z nacionalno, prosvetno, kulturno in turistično propagando. Pismene ponudbe s pogoji naj se pošljejo uredništvu »Jugo-slovenske Revije«, Zagreb, Samostanska ulica 2-a. , ♦ čebelarjem prevaževalcem. Zaradi vedno bolj napredujočega prsvažanja čebel na razne paše nastajajo med domačimi čebelarji in prevaževa.lci prepiri. Iti vodijo včasih do neljubih posledic. Dn »e temu odpomore, sklticnje čebelarsko društvo za Slovenijo v LJubljani sestanek na dan 17. t. m. ob 13. v kletno dvorano Mikiličeivega hotela (nasproti glavnega kolodivora) v Ljubljani. Društvo hoče združiti prevaževalce v zadrugi, ki nai bi ne le uredila prevoz, temveč tudi sicer pomagala malim čebelarjem, ki zdal or*>-važajo čebele s prevelikimi stroški. Pri-dejo naj tedaš na sestanek vsi, ki se za to zanimajo, tudi nečlani, iz mesta in dežele. • Obledele obleke barva v različnih bar. vab in plisira tovarna J os. Reich. • Dr. ftakutJIfi-Zelev j« »premenH or- dinacijske ure: od 9—11. in 14—Vtl9-. oto nedeljah in praznikih od 10__11. ♦ Razid društva. Pevsko društvo Zvon v Teznem pri Mariboru ae Je prostovoljno razšlo in izročilo vse svoje premoženje sovo ustanovljenemu Sokolskemu društvu na Teznu. • Za trpeče brat« v Trbovljah Je zbralo uradništvo Pokojninskega zavoda v Ljubljani znesek Din 1088___ Vabimo vse ostale zavode, ustanove in podjetja, da sledijo temu plemenitemu agledu. Mnogo smo denarja potrošili, ko na letovanje smo hodili. Letos to si vsak lahko prihrani, ker imamo Slamiča v LfuMfanil ♦ Toma Zupana sklad. Podružnica CMD v Kranju je na/brala ob priliki kresa za Toma Zupana sklad 200 Din. Lepa hvala! * Sokol Gorenja vas • Poljane priredi danes r nedeljo javni letni telovadni nastop ob 15. pred Sokolskim domom v Go-rendl vasi. Po nastopu narodna veselica s pJesom. SviraJ bo splošno znani tercet Poljanske doline. Pridite! Din 10.— tvegate če poskusite tudi vi s fotografijo. Proti tedenski odškodnini Din 10.— vam posodijo v DROGERIJI GREGORIČ, d. z. o. z. Ljubljana, Prešernova al. 5. fotoaparat hi vas naučijo fotografirati. 8287 ♦ Revna občina. Občina Bačko Petrovo selo, ki je svojedobno bila znana kot ena najbogatejših, je zabredJa v težaven položaj. Ker ni plačala davka, je bila za-rubijena občinska blagajna zaradi dolžnih 600.000 Din. V občinski blagajni pa so našli samo 17 Din. Občina ima dolgov v skupnem znesku treh milijonov, med temi 700.000 na zapadSih plačah svojim uslužbencem. « Neznosna Je poletna vročimi in vendar weblad ni izkitiučen. Nasprotno, pro-hlaienie je pri takem vremenu prav lahko mogoče. Da se od neznosne sonario« nd-datoneš, sedeš utrujen in potem v senco in morda po natoljučju na prepih aH fie se priložnost nudi, poiščeš olajšave v mrzli vodi, pa si že prehlajen. Po zimi lo prehlad neprijeten, poleti pa še bolj. kp»-je še nevarneijši, ker se poletnemu prehladu posveča manj pozornosti. Aton e« želiš izogniti posledicam te nevarne bolezni, vzemi več tablet aspirina >Bayer«. Samo če v lekarni izrecno zahtevaš asn' rin Bayer, dobiš originalen produkt te po vsem svetu znane tvonnice, ki si i« samo s svojimi izvrstnimi izdelki priborila svetoven sloves. Danes se otvori kopališče na Ljubljanici čolni, wolleyball, kegljišče, ballncanje, tuSi. Vsakovrstna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Najboljša vina in vse druge pijače. 8334 ♦ Svojim odjemalcem javljamo, da je urad našega zastopstva za savsko in dravwk«o banovino odslej v Zagrebu. Pra-škovičeva ulica 62, telefon štev. 80-85 ITrad bo vodil naš dolgoletni sotrudnik g Grpa Mautner. Jogoolov. Standard Electric Co., d. d., podjetje za telefonija telegrafijo hi rad lote h n(i ko. ♦ Vsakdo svoj lasten mikser Doslei smo poznali miksenje samo iz barov in smo tam mocrll videti, kako se mešajo hladne pijače. Danes pa ei lahko vsaka hiša omi-«11 ovomiks, poseben aluminijasti kozarec. Z niim lahko v nekoliko sekundah pripravimo hladno ovomaltino, ki ne samo osvežuje, temveč Istočasno tudi dale moč in zdravje. V kozaTec ovomiks Hiie hladmo mleko, kateremu se doda nekoliko žličic ovouialtime ( na vsako sko-^Alico 2 do 3 žlice) in sladkorja, kolikor trto hoče. Kozarec se dobro zaore In se nekoliko sekund čvrsto stresa, nato pa dobimo izvrstno hladmo pijačo. Ovomikc lahko dobite povsod, kier se prodaja ovo-analtina. in sicer za ceno 15 Din. Damske lahke obleke veltka ln krasna izbira v vseh velikostih od 80 Din naprej, kakor tudi otroške in dekliške za vsako velikost, največja izbira pri F. I.* GORIC A R Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 8310 ♦ Kdor mnogo proda, mnogo kupi, kdor mnogo kuni, kupi poceni in kdor počen' kupi, poceni proda. Trgovski dom Ster-mecki v Olju mnogo kupuje in poceni prodaja in kdor še pri Stermeckum i.e kupuje, mu priporočamo, da naj poizkusi. ♦ Darujte podpornemu druitvu sleoih, LJubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Na dopuetu In počitnicah čltamo Karla Maya iz Cirilove knjiintcfc v Mariboru. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sladkosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. VlSinsko zdravilišče-kopa-liSče Klein Kirchheim na KoroSkem, v višini 1100 m, s radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti in zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezoni Prospekte in pojasnila daje zdravilišče Ronacker. 269-a Otolaringolog Dr. ŠVAJGER DRAGO zopet redno ordinira. 8308 Iz Ljubljane u— Akademija Omladlne Nar»dne odbrane v LJubljan' bo drevi ob pol 20. na Taboru pod pokroviteljstvom ministra prosvete dr. R. Stankoviča in častnega damskega komiteja pod predsedstvom dvorne dame goepe Franje Tavčarjeve. Spored je naslednja: 1. Državna himina (izvaja orkester »Sloge«), 2. Pozdravni govor. 3. Završanov pev&kl kvartet zapoje HajnJrihovo »Slavo«, Vilharjevo tro-zveznico Id Foersterjev venček slovenskih narodnih pesmi. Nato recitira Saje Miro Oton Zupančičevo »Dumo«. Sledi nastop mešanega zbora Tabor pod vodstvom Frana Venturinija z naslednjimi točkami: »Popihnul je tihi veter< (narodna iz Istre), »Ne boš me pozabila« (narodna iz Trsta)«, »Da b' biva Mena urac (narodna s Koroške), »Drežniška« (narodna z Goriške) in Foersterjeva balada »Ljubica«. Naslertmiji nastop ima mladi gusilar Ilija Vukovič, ki zapoje »Kosovski ciklus« in epos »Nova zgodovina«. Sklepno točko ima zopet Završanov pevski kvartet, ki zapoje Nedvedov zbor »Domovina, mili kraj«, dalje par koroških narodnih ln Marinikovičevo bud-nico »Eg, trubači«. Po akademiji bo družabni večer s pflesom v vseh prostorih Tabora. Vstopnice bodo v prediprodaji od pol 8. ure zvečer dalje pred veliko taborsko dvorano. Sedeži od 30 Din navzdol, stojišča po 8 in 6 Din. u— Mornarski odsek k. o. Jadranske straže v Ljubljani vabi vse bivše mornarje, da 6e najkasneje do 15. t. m. prijavilo odseku v evrb« razdelitve dela za prireditev. ki bo 6. avgusta. Društveni lokal ie v hotelu »Llovdu«, Sv. Petra cesta. Prihodnol redni sestanek mornarjev bo 15, t. m. ob 20. Mornarski odsek k. o. Jadranske straže priredi na Jadranski dan. ki bo 6. avgusta, telemo čolnov rajnih kategorij. Prijave za te tekime za čotaie nečlanom sprejema mornarski orf-aek vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 8. do 22. t. m. Prijavnina za vsak čoln ie 100 Din. Vse druKe informacije se dobe v društvenem lokalu. n— Društvo »Taibor« bo imelo svojo veliko vrtno prireditev v nedeltjo 16. t. m. in ne danes, kakor je bilo prvotno j anteno. U— Krajevna orgamiaa |ja JRKD za Vič In Rožno dolino javlja, da je ča« za priglasitev za udelež>bo na manifestacij-skem shodu v Beogradu dne 23. t. m. določen najikasneje do 12. t. m. Priglasiti se je pri predsedniku Mesecu v Novi vasi ali tajniku Vizjaku v Rožni dolini, cesta II., št. 7. — Vozovnice za breaplačno vozno tja ln nazaj se bodo izdajale v nedeljo 16. t. m. od 9__12. ure v Sokolsikem domu. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. u_ Vodstvo na umetnostni razstavi »Oblika« v Jakopičevem paviljonu bo danes ob pol 12. Razstava bo s tem dnem zaMjiučena. — Narodna galerija. u— Angleiko društvo v Ljubljani ob-Javfld a, d« se bodo redni tedenski kon-verzacijski večeri vsako sred« ob 8. vr-6ili v poletnih mesecih na. vrtu kavarne >Zvezda«, ob slabem vremenu v kavarni. u— Sokolsko društvo Ljubljana II poziva svoje članstvo, da prispeva za gla-tiujoče v Trbovljah do 17. t. m. minimalni znesek višaj 1 Din. Zbira br. Milko Krapeš, Jurčičeiv tng. Pokažite. d» ste na mestu! Uprava. u_ Ekskurzija trgovskih sotrudnlkov v Tržič. V nedeljo 2- t. m. je posetila Tržič večja skupina trgovskih nameščencev iz Ljubflfiane, ki so si ogiedali tamkajšnje tovarne čevljev »Peko« in pa predilnico in tkalnico Glanaman in Gassner. Udeleženci ekskurzije so bili po večini člani odseka trgovskih sotrudnikov pri Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani, ki sta ga zastopala predsednik Zemljič in blagajnik Likar. V obeh tovarnah so bili trgovski sotrudni-ki ljubeznivo sprejeti. Tovarna čevllev »Peko« je napravila s Bvojimi sodobnimi napravami zelo močan vtisk. Ker je obratovanje urejeno izključno na elel*. trični pogon in je tudi glede prahu poskrbljeno, da se odstranjuje po posebnem mehanizmu, Je poslovanje v tej tovarni nedvomno dovršeno in hlgijenično. 2e poslopje samo je temu primerno zgrajeno, tako da napravlja na zunaj prej vtisk debro urejenega hotela kakor tovarne. Enako so bili udeleženci tudi v predilnici in tkalnici Glansmann tn Gassner z oglediom zadovoljni. Kljub obširnemu obsegu in naravnost ogromni strojni opremi se je g. obratovodji inženjenju domačinu posrečilo proces celotnega poslovanja na zelo umljiv način kar najtoč-neje prikazati in obrazložiti. V enem k»-kor v drugem domačem obratu imamo dovršene izdelke, kjer služijo kruh naS' domači ljudje. Popoldne so izletniki izrabili preostali čas v družabne namene ni je večja skupina napravila izlet k Sv. Ani pod Ljubeljem, druga man&ša pa na Golnik. Za družalbmost pri Sv. Ani je prisebno poskrbel odsekov načelnik tov. Lo-zar, tako da so vsi udeleženci izleta odhajali iz Tržiča z željo, da bi vodstvo odseka, odnosno drušfcva čimprej organizirala nme podobne ekskurzije, ki 60 za strokovno naobrazbo in krepitev stanovske zavednosti med našim trgovskim na-meščenstvem velikega pomena. u— Ljubljanskim Izletnikom. Kakor smo že včeraj poročali, bo tacensko gasilno društvo danes ob 2. popoldne blagoslovilo svojo novo motorno brizgalno, ki ji bo ku-movala ga. Vida Novakova, soproga podpredsednika senata. Po blagoslovitvi bo prijetna domača zabava. Za Ljubljančane je Tacen priljubljena m lahko dosegljiva izletna točka Zato jih še posebej opozarjamo na današnjo prireditev. u— Kopalna sezona se je tudi letos zaradi slabih vremenskih prilik silno zakasnila. šele zdaj, ko bomo že kmalu sredi julija se navadno kaj rad pokaži dan, pa če ga jutro obeta še tako lepega. Navzlic temu pa se ob vodah zbirajo velike množice ljudstva, ki si žele kopeli in gibanja na prostem. Ob Savi pri Stirnu se koplje dan za dnem po par sto Ljubljančanov, na »Iliriji« vlada, če je količkaj solnca, ves dan šumen živžav, zelo vabljiva je Sora v Medvodah in Retečah, ki je najbolj topla Dr. Volavšek zopet ordinira. 8273 ZOBOZDRAVNIKA DR. JOŽE MUSTER in DR. LOJZ KRAIGHER ordinirata na Krekovem trgu štev. 10 825i voda v okolici, kopalcev pa ne manjka seveda tudi na še mrzli Ljubljanici, kjer je vse na čolnih in slednjič tudi ne na Gra-daščici, kjer pikajo obadi in komarji. Nedelja obljublja biti lepa in bodo trume kopalcev brezdvoma še narasle. u_ Kopalne karte na progi LJubljana— Ježice stanejo ob nedeljah z današnjim dtnem 6 Din, ob delavnikih 5 Din. Otroci do 10. leta plačajo polovično vozno ceno Avtobusno podoetce Masnster. u— Mestno kopališče v Mednem se otvori danes 9. t. m. u— Živahnost na trgu. Sadni trg je bil včeraj doslej eden najživahnejših. Domačih češenj, tako iz sestrske okolice, Dolenjske in štajerske je bilo nad 150 košar in jerbasov. Sostrske češnje, imeno- DANES sokolski javni nastop z veselico v Zalogu pri Ljubljani. 8333 vame »štangarice«, so bile po 3 Din kg. boljše po 3.50, belokranjske hrustavke po 6 do 7 Din, lepe štajerske češnje pa po 4 do 6 Din. Dovoz češenj je bil včeraj velik. Na trg je bilo postavljenih do 5000 kg. Na debelo so bile lepe bosanske in štajerske po 5 Din kg. Nastopila je sezona za marelice. Te dovažajo najiveč iz južne Snbije iz Velesa, pa tudi iz Novega Sada. Včeraj je bilo na trgu do 2000 kg marelic. Začenja precej živahno povpraševanje po marelicah. Na debelo so bile ibrutto za netto po 6.50 do 10 Din na r Tabor danes ob 20.30 drobno 9 do 16 Din po kakovosti. Na trgu so se pojavile tudi prve smokve i* Splita. Na debelo so bile 10 Din kg, na drobno pa komad 1 do 1.25 Din. Goriške breskve so bile 12 Din na debelo, na dTobno 14 do 16 Din. Gozdnih sadežev, rdečih jagod in borovnic je bilo sromad-no. Borovnice ao bile 1 do 1.50 Din Jiter, ndeče jagode pa po 3 do 3.50 Din. Jagode so se močno pocenile, ker je velika konkurenca. Nabiralke jagod pa ne morejo znižati cene, ker so same prisiljene, da plačujejo lastnikom gozdnih parcel določeno odškodnino ter morajo nositi tudi prevoene stroš/ke in trošarino. Zanimivo je, da so cene novemu krompirju v treb tednih silno padfle. Novi krompir je bil danes 1 do 1.50 Din kg, dočim je bil pxe<5 tremi tedni še po 6 Din kg. »Prej 6 Din. sedaj 6 bron,« je resignirano pripomnila neka kmetica. Tudi cene stročjemu fižo-Ju so padle. Danes je bil rumen stročji fižol celo po 2 Din kg, zelen pa po 5 Din, na debelo pa je bil po 4 Din kg. Stročji grah je bil po 1.50 Din kg, luščen pa 2 Din velika merica. Na trgu je bila prva zelena paprika po 0.50 Din komad. Za enkrat še precej dra#a. u_ Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubddani se danes poroči g. dr. Viktor Kocijančič anani škofjeloški zdravnik z gdč. Milko Zupanovo iz Kamnika. Mnoge sreče! u_ Dragocena kakteja ukradena. Rasno cveitie, zdasti vrtnice kradejo kar na debelo tudi z javnih nasadov. Kax pa ge je primerilo včeraj ponoči, presega že vse meje drznosti ivTtnih tatov. Tam pri stopnišču Podturnskega gradu v bližini vodometa, ali po domače pri »Jakcu«, je neznan tat odnesel 1000 Din vredno, lepo kaktejo. Mestna vrtnarija opozarja pred nakupom te kakteje. Oni, ki bi podal policiji ali mestni vrtnariji podatke, kam je ta kakteja izginila, prejme prav primerno nagrado. Zadnji čas razni ponočnjaki, v prvi vrsti takozvana ljubljanska zlata mladina, nastopa ob jutranjih urab, ko je vržena iz lokalov, prav vandalsko po tivolskih nasadih in rjovi kot besna zverina. Za sokolskih svečanosti je bilo nad 30.000 ljudi, c niti enemu ni prižlo na misel, da bi uničeval naše krasne nasade. Družiba 5 miadičev pa je v eni noči napravila več šikode kot vsi udeleženci 8okolskih prireditev, ki niso napravili, kakor poudarja vodfetvo mestne vrtnarije, niti dinarja šikode na nasadih. Treba bo res enkrat vandalske ponočnjake eksemplarično kaznovati pred kazenskim sodnikom. u— Majhen ogenj, v Gosposki ulici 10, v Lazarinijevi hiši so dimnikarji predvčerajšnjim izžigali dimnike. Zaradi hudega ognja pa se je v gornjem nadstropju naj-brže že ponoči vnel v bližini dimnika v stropu vzidan tram. Včeraj je tram pregorel in je nastala v hiši velika nevarnost požara. Obveščeni gasilci so odšli ob 13. pred hišo z orodnim avtom, nakar so kmalu prekopali zid in ogenj pogasili. Skoda pa navzlic temu znaša več tisoč Din. u— Mlada obupanka. Do stražnika na šmartinski cesti je prihitel predsinočnim okrog 21.20 neznan moški in' mu prijavil, da je našel malo popreje ležati poleg tovarne za klej, neznano žensko, ki se je najbrže zastrupila. Stražnik se je takoj podal na označeno mesto in našel tamkaj že nezavestno 25-letno Marijo 2-, poleg nje pa prazno steklenico, v kateri je bil lizol. Po nesrečnico je prišel po nekaj minutah reševalni avto, ki jo je prepeljal v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Reklamno podjetje Reklam Rozman, Miklošičeva 13. « u— »Tipka«, pisalni stroji Woodstock ln pisarniške potrebščine. Miklošičeva 13. če imate vsled premastne kože mozolje na obrazu uporabljajte edinstveno milo „LA TOJA" ki ima v sebi soli iz zdravilnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. Zahtevajte to milo pri Vašem trgovcu! — Cena Din 12.—. 8267 Iz Celja e_ Repriza »Sna kresne noči« v mestnem parku bo nocoj ob 20.30. Vstopnice se dobe pri večernih blagajnah na kapucinskem mostu in na savinjski brvi, ki se odpreta eno uro pred začetkom predstave. e— Plačilo najemninskega vinarja. 1. julija je zapadel tretji obrok najemninskega vinarja (gostaščine). Dokler novi predpisi niso izvršeni, je treba najemninski vinar plačati na podlagi predpisa preteklega leta. Po preteku plačilnega roka (do 30. julija se bodo zaračunale zakonite 6 odst. zamudne obresti. , .pv, e_ Popis živine in prenosnih sreasiev. Županstvo občine Celje-okolica razglasa. Vsi lastniki živine in prenosnih sreasie s, obveščajo, da bo popis živine m prenosnih sredstev 18. julija ob 6. na Ul«m. Vsi lastniki živine in prenosnih sredstev, naj ta dan pripeljejo k^t/Sosno nje m mule, vprezne v \ozuvc, osedlane z jahalnim aH tovornim sed.om. Vdovski vozovi se ne pr.peljejo na pre-Cled, drugi pa vsi. Nadalje se pripeljejo k sredo fe^nTz orn^i Hudinji pri Celju ne ki avtomobil prebiteIcinkarnak^a delav cn Tosir-1 Svetelška, ki se je voz 1 s kole som in ^ podrl na tla. Svetelška, ki je dobil občutne poškodbe na desnem ramenu n hrbtu, so prepeljali v bolnišnico. - V četrtek je padel 71etni delavcev sin Bernard Potočnik v Marijagradcu pn Laškem strehe n si zlomil levico. Deček se zdra-vi v bolnišnici. Poklon itev Olomučanov Mariboru. Y eraj dopoldne ob 11-30 je siprejel marl-borsU podžupan na mestnem magistratu lO-člansiko tleputacijo olom-ušfcega pevskega- zbora jšestmactfee«, ki jo je vodil profesor g. Vybiral. Deputacija je izročila v imenu mesta Olomuca krasno sfoteo mavzoleja jugoslovanskih vojakov in še več dragih spominskih slik. Govorila sta prof. Vvbirai in še en član d epu taci je, zahvalil pa se je podžupan g. Golouh ki je izrazil upanje, da bo mogel tudi Maribor v bližnji bodočnosti vrniti bratskemu Otamncu obisk. Ob 13. je bil banket «v (kavarni ^Park«. a— Za izobrazbo naših oibrtajkov. Mariborsko narodno zavedino obrtništvo vestno sfcrlbi za napredek lin pravilno vzgojo svojega naraščaija. Vršil se bo •nesel en knjigoivodisiki tečaj, ki se bo o tvoril v sredo 12. t. m. ob 19.30. Učni Idkal je v poslopju trgovske akademije, vhod z" vogala Cafove nliee in Zrinjskega trga. Izpitna predavanja se bodo nato pričela v petek ob 19.30 v pritličju de-k:e meščanske šole, vhod iz Krekove ulice. Na prvem sestanku se lahiko vpišejo novi interesenti, nakar se bodo zanje tmdi določile učne ure a_ Mariborska PT-Mga je zbrala Pri sv. Antonu« na Frankop&no-vl cesti. Iz Kranja r— Sokolsko društvo Kranj vabi vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži skupinskega nastopa danes ob pol 16. v Cerkljah, ki je za naše društvo obvezen. Telovadci in telovadke, oba naraščaja in članstvo v kroju se odpeljejo ob 12., deca ob 13. uri. Ostanek članstva naj se zglasi ob pol 11. pred Narodnim domom zaradi dogovora o prevozu. Istočasno vabimo tudi ostalo meščanstvo, da naprvi danes izlet v Cerklje. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, ■ T;, temperatura, 4. relativna vlaga v %, f smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. paidavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 8. julija. L ubljana 7, 765.7, 14.2, 91, El, 3, 1.0, «ež; Ljubljana 13, 763.7, 26.7, 51, Wl, 4, —, Maribor 7, 763.4, 18.0, 70, NW2, 1, —, —; Zagreb 7, 764.0. 19.0, 70, WNW4, 3, —; Beograd 7, 762.6, 19.0, 80, W3, 3, —, Sarajevo 7,^66.0, 14.0, 90, NW1, 9, (2.0, dež; Skopi je 7, 763.3, 20.0, SO, ESE2, S, _., Split 7, 765.3, 20.0. 70.0. mirno, 4.0, dež; Kumibor 7, 763 4, 19 0, SO, ESE1, 4.0, dež; Rab 7, 765.8, 18.0, 60, N2, Vis 7, 764.9, 19 0, 70, N2, 1, 10. dež. Temperatura: Ljublja.ia —, 13 0; 28.0, -; Maribor 23.0, 14.0; Zagreb 22 0, 14.0; Beograd 24.0, 15.0; Sarajevo 24 0, 13.0; S koplje 25.0, 13.0; Split 26.0, 15 0; Kam-bor 17.0; Rab —, 15.0; Vis 16.0. Iz Tržiča g_ Otvoritev novega strelišča strelske družine. Tržaška strelska družina se pod vodstvom zdravnika g. dr. Premruva odlično razvija. Komaj pol leta po ustanovitvi že otvori svoje strelišče, ki si ga je zgradila z izdatno pomočjo mestne občine gori v Vrtcu, to je soteska ob poti na Kofce črez Pirmance. Strelišče je oddaljeno iz Tržiča slabe pol ure. Tako zvana Rjava pot je znatno razširjena in je mogoče priti na strelišče tudi z vozom. Strelišče samo je zgrajeno po načrtu mestnega tesarskega mojstra g. Stritiha Franca. Spored današnje slavnostne otvoritve je naslednji; ob 7.25 sprejeti gostov na kolodvoru, nato se zbero člani in gostje v hotelu »Pošti«, odkoder odkorakajo z godbo na čelu na strelišče. Ob 10. poči častni strel, ki otvori streljanje, ki se nadaljuje potem ves dan do 17. ure. Zvečer pa bo v hotelu »Pošti« velika veselica. Pridite! — Planince opozarjamo zaradi varnosti, naj to nedeljo rajši opuste svojo pot črez pirmance na Kofce, zakaj kljub največjim odredbam za varnost se lahko pripeti kaka nevšečnost. č— JRKD za Tržič bo imela redno mesečno sejo v poned. 10. t. mč ob 20. v svojih prostorih na Glavnem trgu. Vabljeni vsi odborniki in prijatelji vsedržavne misli. č— »O du mein Oesterreich« in slične cvetke z vrta nemških koračnic, ki jih zdaj dan na dan oddajajo nemške radijske postaje, slišimo v Tržiču v taki meri, da se človeku zdi, kakor da smo bogve kje med Nemci. Ali je Tržič res tako malo zaveden? Iz Kamnika ka— Sokolsko društvo Kamnik obvešča članstvo, da namerava uvesti telovadbo za starejše brate Vsi starejši bratje se vabijo, da se udeleže sestanka jutri ob pol 9. v čitalniški dvorani, kjer se bodo sprejemale prijave in dobila tozdevna navodila. ka— Kako je bil požgan Narodni dom v Trstu. »Tabor«, društvo primorskih emigrantov, priredi danes v nedeljo ob pol 10. dopoldne pri Uršiču pod gornjim naslovom predavanj«, pridite i ka— Proslava francoskega narodnega praznika bo v četrtek 13. t. m. zvečer v dvorani Narodne čitalnice. Organiziral Jo je Francoski krožek. ka— Napovedani občni zbor strelske družine se ni vršil, ker med delegati obeh list še ni prišlo do sporazuma. — Sklenjeno je bilo, da bo v 14. dneh nov sestanek. ka— Skrb za ceste je v Kamniku res hvale vredna. Glavni trg in vse prometnej-še ceste se posipajo z dobrim porfirnim gramozom. Nekateri so se pritoževali, češ, da je posipanje s tem materialom precej dražje kakor z apnencem, zato pa ne bo odveč, če omenimo, da je bilo prejšnja leta treba odšteti za odvažanje blata s cest vsako leto 4000 Din, letos pa skoro nič. Porfir ne da skoro nič blata in prahu, apnenec pa se le prehitro drobi. Zato bo pač treba dosedanjo prakso nadaljevati. Pri tem naj omenimo majhen nedostatek na cesti skozi predme s: ji Podgora in Novi trg. Potoki, ki ob velikem nalivu pridrvijo s Starega grada, izdolbejo v cesti kar celo jarke, ki so zelo nevarni kolesarjem in avtom obilistom, ker so preozki in pregloboki, da bi se dalo lepo voziti preko njih. Temu nedostatku pač ne bo hudo odno-moča. ka— Medved z Menfcie, o katerem smo pisali, da je tretekli teden trgal ovce na Kostanjški planini, se je preselil na zahodno stran. Lovski čuvaj iz Bistrice je zapazil pod Mokrico sveže sledove kosmatinca, ki so držali proti zapadu. Pod Osredkom se je medved ustavil pri ovčji staji in raztrgal nekemu posestniku dve ovci. Iz Trbovelj Fotoamaterska razstava, ki vzbuja mnogo zanimanja in ki bi se morala danes zaključiti, bo podaljšana do 17. t. m. Baje si jo žele ogledati tudi Zagrebčani. Razstava je zelc spretno aranžirana in prikazuje velike uspehe ln lep napredek naših amaterjev. Iz Novega mesta n— Koristno predavanje. V Brusnicah je imel pred dnevi sreski kmetijski referent g. Karel Vrisk tečaj za precepljanje šmarnice in predavanje o peronospori m drugih aktualnih zadevah našega vinogradništva. poslušalci so sledili z velikim zanimanjem g. predavacelju. številna vprašanja, ki so jih staviti posestniki g. referentu, so pričala, da so taka predavanja našim ljudem zelo potrebna. Predavatelju se je zahvalil šolski upravitelj g. Marinič, ki je izrazil željo, naj bi g. kmetijski referent spet kmalu obiskal Brusnice in povedal še kaj zanimivega iz ostalih panog našega kmetijstva. Lepa STAVBNA PARCELA v Novem mestu tik banovinske ceste, poleg kolodvora, v izmeri 3700 kvadratnih metrov, se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Za vsa natančnejša pojasnila naj se interesenti obrnejo na posestnika in gostilničarja IVANA KULOVCA, Vavta vas, p. Straža. n— Ponovno sojen in obsojen, pred tukajšnjo m okrožnim sodiščem se je ponovno vršila kazenska razprava proti 24-letnemu posestnikovemiu sinu Gorjancu Janezu iz Dol Suhadola. Fant je bil že lansko leto 24. junija obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe, ki jo je prizadjal posestniku Bobiču Jožefu na Tolstem vrhu z nožem v prsi. že pri prvi razpravi ga je sodišče obsodilo na eno leto robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Po preteku enega leta se je po ugoditvi obnove procesa, k' jo je dosegel Gorjančev zagovornik odvet. dr. Gros, vršila ponovna razprava, pri kateri je bil Gorjanc ponovno obsojen na isto kazen. Iz Ptuja ft— Otvoritev strelišča streljačke družine. Danes i>o 15. bo slovesna otvoritev stielišča za ptnijpko strelsko družino. Strelišče je na posestvu zgornje?" Babo-seka. Otvoritev se prične s streljanjem 10 najlboljših članov strelcev. V primeru slabega vremena se slavnost preloži na prihodnjo nedeljo. Pridite! ji— Lastniki vozil in živine, ki je že bila popisana in pregledana po vojaški komisiji 21. t. m., naj takoj dtvigrnejo zadevne izikaae za živino in vozila pri mestnem načelstvn v pisarni policijskega odidelka. Zadevne listine ee morajo fflobro shraniti, I ker se rabijo pri morebitnem prenosu J lastnine vozil in živine. ij_ Spor med zetom in tastom s hudhnl posledicami. Atojz Toplak, posestnik v Gerlincih, se je pred leti oženil s hčerko 65-letnega Simona Petroviča, ki pa si ie pridržal ma posestvu dosmrtno gospodarstvo, zaradi česar je prišlo med zetom in tastom večkrat do prepira. Tako sta se sprla tudi 5. t. m. in je, kakor je izpovedal Simon Petrovič sam, med prepirom pograbil Alojz Toplak hrastov hlod in z njim neusmiljeno udrihal po njem, ("la mu je stri štiri rebra, poleg tega mu je tudi na nogah prizadel več ran. Petroviča so morali še => Češkoslovaško notranje posojilo. Kakor poročajo iz Prage, 6e je končni rezultat vpisa 5% češkoslovaškega notranjega investicijskega posojila povzpel na 1900 milijonov Kč. Vpisovanja so se udeležili najširši sloji prebivalstva, saj je posojilo vpisalo nad 70.000 ljudi. Vrh tega pa je bilo v zvezi z ugodnostmi pri vpisu posojila plačano za 350 milijonov starih davčnih zaostankov. = Konjunktura v češkoslovaški. V juniju se je število brezposelnih delavcev v Češkoslovaški ponovno skrčilo za 55.500 na 674.500 (lani za 20 000 na 467.000). tako da je doslej od sezonskega viška brezposelnosti ob koncu februarja število nazadovalo za 243.000, dočim je znašala lani razbremenitev v istem razdobj i le 167.000. — Tudi v Češkoslovaški se v nekaterih gospodarskih panogah pojavlja oživlienje. to gre preko običajnega sezonskega izboljšanja. Kakor v drugih državah, se je to oživljenje pojavilo najprej v železarski industriji. Produkcija železa se je povzpela od 33.000 ton v januarju že na 48.000 v maju, produkcija jekla pa od 52.000 na 85.000 ton. Produkcija jekla je bila v maju večja nego v kateremkoli mesecu od konca 1. 1932. Delno očivljenje je opažati tudi v produkciji premoga, istočasno pa se dviga železniški promet. = Krediti za hmeljarstvo. Privilegirana agrarna banka, d. d- v Beogradu, je dovolila po prizadevanju gg. poslancev JRKD. zlasti pa ministra g. dr. Alberta Kramerja in poslanca g. Ivana Prekorška, za obdelovanje, sušenje in obiranje hmelja kredit v znesku 500.000 Din proti jamstvu Savinjske posojilnice v Žalcu, osebnemu jamstva članov uprave tega zavoda, Hmeljarne v Žalcu, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in kreditojemalca. = Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 7. t- m.: V minulem tednu so se vremenske razmere le v toliko spremenile, da je bilo manj padavin, temperature, posebno nočne, pa so se prej znižale, kakor povišale. Rast že itak vitkih rastlin je šla sicer malo navzgor, ne pn v širino. Če ne bo kmalu solnčnih dni in toplih noči, bo letina le srednje velika. = Likvidacija. V likvidacijo sta stopili nastopni zadrugi: Edinost, vzajemno gospodarsko društvo, r. z. z o- z. v Mariboru; Gradbena zadruga »Obrtni dom< v Celju. r. z. z o. z. v Celj i. = Jubilejni velesejem na Dunaju. V fesu od 3. do 10. septembra se bo vršil dunajski jesenski velesejem, ki bo kot 25. dunajski velesejem proslavljen na svečan način. Število prijav presega že v mnogih strokah prijave za lanski jesenski velesejem. Polo2aj na naših borzah Ljubljana, 8. julija. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2.43 milijona Din nasproti 2.70, 3.15, 1.80 in 2.48 milij. Din v zadnjih 4 tednih. Ameriški dolar je v teku tedna znova popuščal. Gibanje tečaja dolarja je bilo zadnje tedne naslednje (srednji tečaj skupaj s premijo): 17. junija 61.70 Din za 1 dolar 24. juniji 59.33 Din za 1 dolar 1. julija 58.25 Ddn za 1 dolar 8. julija 53.83 Din za 1 dolar V treh tednih je torej dolar pri nas padel od 61.70 na 53.83 Din, torej že pod nominalno pariteto, kar znači, da Je dolar že v večji meri padel nego dinar, ki se Je že davno ustalil na višini 22 odstotkov pod pariteto (kar ustreza naši oficijelni premiji od 28.5 odstotka). Danes pa Je dolar na inozemskih tržiščih nadalje popustil in je v Curihu od včeraj nazadoval za 10 točk, od 3.75 na 3.65, kar znači, da je sedaj za 27.5 odstotkov pod pariteto. Devije Curih. Pariz 20-255, London 17.19, New-york 366, Bruselj 72.275, Milan 27.45, Madrid 43.25, Amsterdam 208.60, Berlin 123.50, Dunaj 58.75, Stockholm 88.75, Oslo 86.30. Kobenhavn 76-80, Praga 15.37, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča LES. V početku poletne sezone fe že itak slab izvoz popolnoma popustil. Kupujejo 6e tra-mi v manjših količinah po noti, v drugih vrstah lesa pa je precejšen zastoj. Pač pa so se pojavila v zadnjem času povpraševanja po dogah tako po hrastovih kakor po bukovih. Tega blaga se do sedaj pri nas ni izdelovalo v velikih množinah in bi bilo priporočati, da se ta produkcija razširi posebno v krajih, kjer je izvoz sicer lepih hlodov zaradi slabih potov nemogoč, oziroma otež-kočen. Izdelava dog pa zahteva strokovno izvežbanih moči. Zelo veliko verziranih delavcev za izdelavo blaga te vrste je pa v okrajih okrog Čabra. Kakor se zdi, se pri kvalitativno dobri produkciji lahko računa na velik odjem- ŽITO + Chicago. 8. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za september 99.75, za december 102, za marc 106; koruza: za september 63.25, za december 67.75, za marc 70.125. + Winnipeg. 8. julija. Začetni tečaji-Pšenica: za julij 83.25, za oktober 84.50, za december 89. + Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca čvrsta. Prometa Je bilo 62 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Som-bor, srednjebanatska, gornebanatska, baška potiska, baška ladja Tisa, ladja Begej, gor-njebanatska, sremška 225.50 — 230. Koru za: baška, sremška 73 — 75; baška okolica Sombor 74 — 76; slavonska, baška bela, baška za avgust 77 — 79; banatska 71 — 73; sremska za avgust pariteta Indjija 77 — 79; baška ladja Begej, Sava 77 — 79; ladja Tisa, Dunav 78 — 80. Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 — 92.50. Ječmen; baški in sremsfki, 64/65 kg 98 — 100; poletni 66/68 kg 1C0 — 102.50. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 355 — 370; >2c 335 do 350; >5« 315 — 330- »6« 285 — 295; »7« 185 — 195; »8« 65 — 67.50- Otrobi: baški, sremski 52.50 _ 57.50; banatski 52.50 do 55. Fižol: baški in sremski beli 100 — 105- VTNO + Vinsko tržišfe v dravski banovini (8 t. m.) Vinski trg neizpremenjen. Cene 'ste kakor v prejšnjem tednu, namreč od 2.50 Din navzgor za belo in od 3 Din navzgor za rdeča vina (cviček). Kaže pa, da pojdejo cene kvišku. Za pinegavsko ali za marijadvorsko govedo Živinorejci v ustaljenih, izrazitejših živinorejskih okoliših, v pinegavskem pasem-skem okolišu Gorenjske, v pomurskem okolišu in v Prekmurju, bodo morda smatrali spričo sedanje ustaljenosti živinorejskega pospeševalnega dela in spričo gospodarske krize, v katerih gre pri vsem našem skromnem strokovnopomožnemu delu pred vsem za možnost vnovčenja kmetijskih pridelkov, naslovno vprašanje za igračkanje. V vsem obdravskem okolišu od državne meje pri Pliberku do Maribora, v katerem je bila do nedavnega v našem gospodarstvu živinoreja le drugovrstnega pomena (prvo je bil les), je gorenje vprašanje tudi danes aktualno. Ce hočejo okraji delovati za povzdigo živinoreje po selekcijskih organizacijah, je naravno najprej potrebno, da so si na jasnem, katero pleme, odnosno pasmo naj rede, ne pa slepo preizkušajo rejo in križanje raznovrstnih pasem. Ker v tem pasemskem kaosu (marijadvorci, bemci. franki, pincgavci, simodolci) pred vsem v gor. Dravski dolini, marenberškem in prevaljskem okraju zavzema prvo mesto marijadvorsko. odnosno belo slovensko govedo kot avtohtona pasma in se v teh krajih v večjem obsegu ponekod uvajajo tudi pincgavci, je potrebno, da se gorenje vprašanje načelno razčisti Ne brigal bi se sicer za prilike drugih srezov in bi se ne vtikal v njihove interne zadeve, če bi nejasnost in nestalnost v sosednjih okoliših ne vplivala tudi na razpoloženje članov naših mlajših marijadvorskih živinorejskih organizacij, v katerih sc zaradi, nepoučenosti morda pojavljajo tu in tam dvomi. Vse te bo zanimalo poročilo, ki ga je podal na plenarni seji koroških pasemskih zadružnih zvez 8. aprila letos v št. Vidu ministrski tajnik, docent g. dr. Peter z Dunaja: »Kar se tiče presoje pinegavskega goveda ,je treba priznati, da se pri predelavi v klobasarsko blago v splošnem napije manj vode kakor meso drugih pasem Kot meso za konzum (stojnico) so običajno pincgavci enakovredni drugim pasmam. Tako zelo iskano lisasto govedo (simodolce, bernce itd.) v tem pogledu pingavci celo prekašajo. Pri klanju pitanih pincgavcev na preprostih kmetijah (ne v pitališčih) se često graja, da tolšča ni povsem bela, da je često rumenkasta. Čeprav je ta očitek brez podlage, ker rumenkasta mast nikakor ni slabša od čisto bele, se vseeno pinegavske živali, katerim se očita rumenkasta tolšča, slabše plačujejo. V pitališčih pa se na pinegavskih volih spet ugotavlja, da se zelo neenakomerno redijo. Razlika med največjim in najmanjšim dnevnim prirastkom na živi teži je pri pincgavcih mnogo večja kakor pri drugih pasmah. Vendar je treba reči, da to povzroči manj posebnost pasme kakor velika različnost v vzreji. V nobenem pasemskem okolišu Avstrije ni reja tako pomanjkljiva kakor v pinegavskem. Ni čudno potem, da živali pri polnem pitanju često odpovejo. Nekoliko ugodnejše so prodajne prilike za marijadvorsko govedo, ker je to pleme ohranilo vse prejšnje trge. Belo govedo je v vseh velikih pitališčih pred vsem na Gra-diščanskem in na Nižjem Avstrijskem priljubljeno in uživa zaradi odlične kakovosti mesa sloves na znanem živinskem tržišču St. Marxu. Razveseljivo je dejstvo, da v zadnjem času v Avstriji mlekarska gospodarstva bolj povprašujejo po belem govedu, ker se mleko tega odlikuje s prav zadovoljivo množino tolšče (povprečje marijadvorske zveze izkazuje okroglo 4% tolšče). Na žalost tudi pri marijadvorcih živali z rumeno mastjo niso povsem izključene in se tu in tam ugotovi tudi pozna zrelost, kar pa povzročita le povsem pomanjkljivo krmljenje in vzreja v mladosti.« Deželni živinorejski nadzornik g', dr. Scheuch je na omenjeni seji poudaril posebno pomen boljše vzreje v mladosti pri belem govedu in pojasnil zle posledice križanja marijadvorcev s simodolci in bernci. To poročilo naj služi v presojo in odločitev treznim živinorejcem obdravskega okoliša, ki se naj ne puste begati od raznih nepoučenih ali le v svojo korist iska-jočih živinskih prekupčevalcev. Fran Wernig, Slovenjgradec. Hmeljarstvo na potujoči kmetijski razstavi Brez vednosti glavnega uredništva je bila v »Jutru« 2. t. m. objavljena notica »Zasluženo priznanje«, nanašajoča se na obisk potujoče kmetijske razstave v Celju. Notica omenja mimogrede, da je hmeljarstvo na razstavi slabo zastopano. Z ozirom na to opazko smo prejeli od Hmeljarskega društva v Žalcu daljši dopis, iz katerega posnemamo: Že ko se je zbiralo gradivo za potujočo kmetijsko razstavo, je Hmeljarsko društvo 29. septembra 1931 poslalo sreskemu kmetijskemu referentu g. inž. Dolinarju v Celju tri vrečice golding-hmelja, tri ročne vzorce za nakupovalce, in tri vzorce med steklenimi ploščicami za pivovarne, dalje statistični pregled o hmeljski produkciji, sliko hmeljarne v Žalcu in še nekaj drugega gradiva. Leto kasneje je bilo Hmeljarsko društvo obveščeno po banski upravi, da sta na razstavi le dve vrečici hmelja. Na vprašamje, kaj je z ostalimi predmeti, je dobilo društvo odgovor, da je bilo vse gradivo, ki ga je društvo pripravijo, poslano vodlstvu razstave v Beograd. Kakšna je bila njegova nadaljnja usoda, ni znano. Ni izključeno, da se je porazgubilo in pokvarilo na dolgem potu križem države. Za to govori tu (Ji dopis, ki ga je društvo prejelo letos v maju od bamske uprave s pozivom, naj takoj — razstava je bila takrat že v naši banovini — pošOje nekaj novih »raorcev hmelja . in drugih hmeljarskih predmetov, ker so »stari predmeti zaradi dolgotrajnega kroženja po državi že čisto obrabljeni in pokvarjeni«. Hmeljarsko društvo je odgovorilo, da hmeljskih vzorcev ne more postati, ker je ves lanski hmelj razprodan, vsi drugi razstavni predmeti pa se ne dajo čez noč preskrbeti. Poslalo je le tri vrečice predlanskega hmelja, ki pa seveda že ni bil več hmelju podoben in ki sedaj sameva na razstavi brez vsakega pojasnila. Dopis Hmeljarskega društva zaključuje: »Taka je torej stvar in javnost naj sama sodi. ali je Hmeljarsko društvo storilo svojo dolžnost ali ne.« Oficirji in novinarji Spodobilo bi se menda, da bi tudi zadnje poglavje povesti o nogometni tekmi med ljubljanskimi oficirji in novinarji napisali na način, kakršna so bila dosedanja poglavja in kakršna je bila tekma eama: šaljivo in malce satirično. Lahko bi napisali, da je petkovi nočni tekmi na ilirijanskem igrišču prisostvovalo 20.00C' ljudi, torej skoraj toliko kakor jarmi telovadbi na sokolsikem zletu. Nihče bi nas ne mogel demantirati! Obširno bi poročali o sijajnih uspehih, ki so jih pokaza li posamezni igralci v obeh taborih vsem na čelu pa požrtvovalni sodnik. Resnici na ljubo pa bi vendar morali priznati, da so novinarji slabo poplačali viteštvo oficirskega tima, ki je hotel tudi v tej borfoi nastopati korektno po vseh pisanih in neplisanih pravilih žogo-brctne umeinosti. Ko so novinarji videli, da v lojaini borbi krepkim in okretnim oficirjem ne bodo kos, so se zatekli k zvijačami. Takio so na prlimer nekaj časa zaprM sivo j gol z železniškim rdečim signalom >Stoj!< Drugič zopet, ko jim je pretil neizbežen gol lz enajstmetrovke, so oficirskemu strelcu podtaknili za žogo balonček, ki je nato namesto v gol seveda odpisi gori v nočno temo. Ko še to nji pomagajo, so nagovorili trobentača iz vojaške godibe — tudi ta je sodelovala — da je zatrobil povelje »Mirno!< Oficirji, tudi v športnih dresih vojaki z dušo in telesom, so se poveliu seveda odzvali, novinarji pa so to izrabila in spravili žogo v nasprotniški g.ol. A še vedno so bili na slabšem, tedaj pa so jim pritekle na pomoč niihove sotrudnice pri poklicnem delu, prlijazne gospodične iz upravništev listov in od uredniških pi-sainih strojev. V mičnih dresih hazena-šic so pritekle na bojlišče vsaka s svojo žogico in nastreljale oficirjem celo serijo golov. Seveda, ko &o od blizu videle oficirje, jim je bilo žal. pa so hotele na enak način navaliti še na novinarski gol. Vendar .pa jim je sodnik, ki golov ni mogel več šiteti, prekrižal račune in odžviž-gal konec tekme. Rezultat pa je ta, da niti sodmik, niti 'igralci, niti gledalci ne vedo, kidio je prav za prav zmagal in koliko je bilo golov. Tako nekako bi moralo biti vse naše poročilo o poteku in podrobnostih oficir-sko-novinarske prireditve. Mislimo pa, da zasluži stvar tudi par resnih besei Novinarski in oficirski poklic sta oba taka, da stavita na svtoje pripadnike največje zahteve; zato se niti oficirji niti novinarji ne morejo mnog-o udeleževali družabnega življenja. S srs-ojo prireditvijo pa so pokazali, da so tudi on'i družabna bitja s smislom za zdravi humor in — 8 čutečim srcem. Zato so si eni kot drugi s svojim nastopom pridobili novih simpatij. Dokaz za to je tud'i veliki obisk tekme, ki je bil — zdaj lahko to povemo — večji, kakor smo se ga v današnjih razmerah nadejali. In razveseljiv sad bo, da bo petnajstim do dvajsetim bolehrVrm rudarskim otrokom, rj>trebiok|cn;Ui za rudarsko deco, mnogi obiskovalci so vstopnini priložili še večje ali manjiše zneske itd. Ta moralni uspeh je zato morda še lepši od denarnega. V imernu prirediteljev, oficirjev in novlnairjev, a budi v imenu človekoljubnosti Izrekamo na tem mestu vsem iskreno zahvalo! Vremenski pregled V prvem tednu julija je pokazalo vreme končno nekoliko pravega poletnega značaja, dasi seveda za pravo poletje tudi to še ne more veljati. Nekoliko poletnega značaja, — to nam je prinesla sprememba splošnega vremenskega položaja, ki ga moramo zaznamovati s pričetkom julija. Visok zračni pritisk, ki ima svoje anticiklon-sko središče že dolgo, to je že več tednov, okrog Velikobritanskega otočja, s priključkom na stalno anticiklonsko področje okrog Azorskega otočja, se je ravno ob prehodu v julij razširilo proti vzhodu, čez srednjo Evropo, tako da so v njegovo oe-močje prišli tudi naši kraji. Spričo tega se je zračni tlak pri nas znatno dvignil, vreme se je končno vendarle nekoliko izboljšalo in dobili smo nekaj bolj jasnih in bolj toplih, morda smemo že reči — vročih dni. Kakor pri nas se je izboljšalo vreme zlasti v pretežnem delu zapadne Evrope, v prvj vrsti v Franciji in sosednih predelih. Vendar temeljite vremenske spremembe tudi to še ne pomeni. Zakaj še vedno gospoduje nad vzhodno Evropo zelo nizek zračni tlak z depresijskim jedrom nad vzhodno Rusijo. Depresija na severovzhodu in anticiklona na jugozapadu, to ima za posledico, da gosnoduje v glavnem zračni tlak od severa ali severozapada v vsem področju med njima. Zato je malodane tudi ves ta teden severni ali severnozapad-ni zračni tok nad večino našega kontinenta od Anglije pa tja do srednjega Povolž-ja; dovajal je hladni zrak s severnega Atlantskega oceana in ga gnal daleč tja nad tople vode Sredozemskega morja. Ni tedaj čuda, da se nikjer ni mogla razviti poletna vročina, niti pošteno toplo ni moglo postati, marveč je po večini prevladoval hlad, kakor da smo tam v septembru. Mi na južni strani Alp smo bili še malo na boljšem kakor na severni strani, n. pr. v Avstriji, kjer so morale zračne mase čez gorovje in so se pri tem ohlajale ter dajale obilo oblačnosti ali celo dežja. Zelo oblačno in posebno deževno je bilo tudi v vzhodnem delu srednje Evrope, pa v Rusiji. V drugi polovici tedna so se depresije na vzhodu celo ojačile, hladni severni zračni tok se je še povečal, pa tudi plohe z nevihtami so se zopet pojavile, zlasti ko se je ojačila tudi britanska anticiklona in se pomaknila odnosno razširila še bolj proti vzhodu in severu. Nadaljnji razvoj zavist od tega, kako bo anticiklona vzdržala borbo z depresijo, ako ostane zmagovalec in se še nadalje razširi proti vzhodu in jugovzhodu, je za nas to zdrU ženo s temeljitim izboljšanjem vremena. M. V58 S Neaelja, 9. m 1933 Kraljestvo mode Meda nagubanih oblek Se vedno veljajo ravne linije in vitki, ozki obrisi, ki jih najostreje začrtamo z dobro položenimi gubami. Zato ni 5'ida, da se moda vedno bolj ukvarja z rawr,ii vrstami gub, plisejev in nagubanih robov. Gube se vsestransko uporabljajo; ne samo na športnih in dopoldanskih, tudi na popoldanskih in večernih oblekah jih najdemo v vedno novih variacijah. Seveda se pojavljajo v najbolj različnih oblikah, predvsem pa jih razlikujemo v. položene in votle gube, katerih širina je največje važnosti za celotni učinek. Drobne gube delujejo posebno okusno na •vzorčastem blagu. Kot primer nam služi predzadnja skica naše skupine, ki predstavlja okusno popoldansko obleko iz ro-raste svile. Život je gladek in se tesno ob vratu zapenja s široko pentljo. V obliki loka našito krilo je drobno nagubano, kakor tudi napol dolgi rokavi, ki imajo obliko dvojnega keliha. K taki obleki pristoji seveda le širokokrajen slamnik. Prav lepo učinkujejo gube na barvno kontrastnih oblekah. Oglejmo si n. pr. našo tretjo skico! Obleka je enostavna in prav za prav dopoldanska, a tako origina'na, da jo moramo tudi popoldne obleči. Gre za temno, nagubane obleko s svetlo pelerino, Metoda mladostne rdečice pričara na vsakem bledem obrazu v trenutku cvetoč, svež in mladosten izgled! Prav kakor je rdečica mlade deklice. Proizvaja Queisser & Co., Hamburg. Pojasnila ustna in pismena Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5 Nove kopališčne obleke »o globoko izrezane, tako da je koža izpostavljena solncu in zraku prav kakor v kopalni obleki. Na naši skici prinašamo dve dobri in uporabni ideji: Na prvem mestu vidimo obleko iz živo-modrega platna z belim platnenim tobom ob izrezu, ki tvori obenem naramnice na globoko izrezanem hrbtnem delu. Druga obleka je iz belega platna ter ima rdeč pas in rdeč dečji ovratnik, ki učinkuje še bolj originalno zaradi širokega vratnega izreza. S poljubno malo jopico iz enakega tvoriva izpopolnimo tako obleko brez rokavov v športen kostumček, ki ga nosimo v mestu, dočim je izrezana obleka le za na plažo. ki je na robu poiozera v votle gube. Tudi rokavi se končujejo v bel, naguban kelih. Sem spadajo napol širok bel klobuk, bele rokavice in beli čevlji z okrasjem v barvi obleke. Seveda se pozna vpliv mode tudi na modernih plaščih brez rokavov. Tak model iz surove svile ali naravno barvnega platna ne bi smel manjkati v nobeni damski omari! Model na naši zadnji skici je docela gladek, krasijo ga le v obliki kepa položene gube, ki tudi nadomestujejo rokave. Cesto uporabljamo pliseje le za okrasje, kakor n. pr. pri našem prvem modelu. Temna obleka z ustrezajočo kratko jopico je na žepih obrobljena z belo plisirano progo, še bolj izdatno pa je okrašena jopica. Tudi širokokrajni klobuk je opremljen s plisira-nim trakom. Pri poletni obleki Iz platna ali surove svile in ustrezajočem paletot-ju poudarjamo stvarni slog. Povsem razumljivo je torej, da se prav tu poslužujemo nagubanega okrasja. Bela nagubana pentlja iz organdija se elegantno odraža od pastelnega tona obleke (2. skica). Veziva na tilu vidimo v spalnicah pa tudi v modernih delovnih sobah. Vse je iz tila — zastori, posteljna pregrinjala in namizni prti. Se- ING-J-imOUEN GtU-i-SaftJNIk msam LJUtLJflNfl Levstikova ulica na Vrtači veda moramo za tako moderno vezivo uporabljati tudi moderne vzorce v umetnostno obrtnem slogu. Naša skica prinaša dva prta te vrste. Prvi je izvezan z modernimi motivi zobčastih koles, drugi pa prinaša in-krustacije tila v platno. Od leta 1813 odličen bel Šifon. Zdravniška posvetovalnica Nesreenica. Rjavkasto barvo škrofuloz-nih brazgotin poskusite odstraniti s sledečo belečo mastjo; Kloramina 5 gr, solne kisline 5 gr, glicerina 30 g, benzoove tinkture 80 gr, lorberjeve vode 30 gr. Sredstvo se zvečer na lahko natre, zjutraj pa z raztopino boraksa umije. To se ponavlja do uspeha. Razentega je treba Brazgotino masirati. Najboljše je pa seveda operacija. M. D. R. če hočete imeti dolge trepalnice, je najbolje, da si nabavite umetne, kakor jih upotrebljavajo filmske igralke. Pohorje 66. Ker se brez zdravniške preiskave ne da uogtoviti, kakšne vrste je vaša bolezen, vam priporočamo, da greste za nekaj dni v bolnico. Na podlagi ubož-nega spričevala je zdravljenje v bolnici brezplačno. M. D. M. Pri krčnih žilah na nogah Je najbolje, da nosite elastične ali pa gumijaste nogavice. Ce vas pa močno ovirajo, je pa na mestu operacija. V. I. L. Za ugotovitev vzroka počasnega srčnega utripanja bi bila potrebna preiskava srca. Goste sline in pa občutek lakote izvira verjetno od želodčnega katarja. Skrbite za redno odvajanje in jejte v večkratnih vendar malih obrokih. F. K. Dodatek kolinske vode k vodi za umivanje nikakor ne more škodovati. Pri kopanju je najbolje, da rabite vazelin, ker ne postane žarko. Ce pa hočete posebno ogoreti, so pa zato posebne kreme, katere dobite v drogerijah. Bolje je, da po ko- Dober uspeh pri bole&nah v sklepih« protinu, ishjjasu, se doseže s Togal-tabletami, učinek Je nagel in uspešen, brez škodljivih stranskih vplivov. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v lekarnah. Odobreno od min. SP. br. 1437 od 5. II. 1932. 8300 panju mast odstranite z alkoholom in se potem napudrate. Kvišku. Za živčno razdražene ljudi Je najbolje, da gredo za nekaj tednov v kak mirni gorski kraj. Pri želodčnem katarju je treba urediti dijeto na podlagi zdravniške preiskave. Vsekako se pa ogibajte kislih jedi. Pri lišaju na bradi vam priporočamo, da se tudi pred britjem nama-žete s kremo. V trdovratnih primerih se je obneslo tudi obsevanje z Rontgenoviml žarki. 0. B. Preobilno maščobo na trebuhu odpravite s primerno telovadbo (dviganje gornjega telesa v ležečem stanju), plavanjem in veslanjem. Priporočamo vam tudi masažo m pa da nosite dober trebušni pas, ki ne pritiska na notranje organe. Orehovo olje napravite s tem, da razrežete še nezrele, zelene orehe in jih namočite v navadnem olju. Da pa to ne postane žarko, pridenite mu nekoliko salicilne kisline v prašku. Vse skupaj postavite par dni na sonce ,dokler olje popolnoma ne potemni. 1. B. Kalcium tablete lahko v gotovih primerih pomagajo pri pljučnih boleznih. To pa zavisi popolnoma od Stadija, v katerem je bolezen. Svetujemo vam zdravniško preiskavo. žleze lojnice. Pri vnetju lojnic (mozo-lih) vam priporočamo naslednje zdravljenje: zvečer pred spanjem si umijte temeljito par minut obraz z vročo vodo in na-ribajte ga s alkaličnim milnim alkoholom, nato pa kožo z grobo brisačo dobro zdrg-nite in osušite. Kožo namažite potem z mastjo: salicilne kisline 5 gr, žvepla v prahu 10 gr, vazeline 80 gr. Drugo jutro mast obrišite in umijte obraz z milom. A. A. Ker ni izključeno, da bolehate na kroničnem vnetju sluhovoda oz. nosne dupline, bo najbolje, da vas preišče specialist. Iva. žvepleno kopelj napravite na ta način, da pridenete vodi (v leseni banji!) 50 gr. kalium sulfurika. Srbenje pa olajša mentolov špirit. Dojenček. Priporočamo vam, da predstavite otroka v drž. zavodu za zaščito otrok v Ljubljani. J. V. V splošnem velja pravilo, da se med nosečnostjo živi tako kot preje, če je način življenja odgovarjal predpisom higiene. Ogibajte se velikih telesnih naporov, kopanje in zmerni sprehodi so priporočljivi. Otožna. Zdi se, da samo vaši živci niso v redu in da si delate nepotrebne skrbi. Za pomirjenje živcev vzemite tu pa tam baldrijanove kapljice ali pa malo broma. Tudi sprememba zraka in okolice bi bila koristna. R a ti Nedelja, 9. julija. LJUBLJANA 8-15: Poročila. _ 8.80: Gimnastika. — 9: Vensko predavanje. — 9.80: Potovanje po Evropi in tujski promet. — 10: Prenos tabora Zveze bojevnikov z Žalostne gore pri Mokronogu. — 12: Plošče. — 15: Kmetijska ura. — 15.30: Valčki in koračnice (radio - orkester). — 16.30: Ljudska igra >Vražja ženska«. — 20: Duetna ura gg. Goetiea in M. Rasa. — 20.45: Citra-ški teroet »Vesne*. — 21.30: Cas, poročila. — 21.45: Radio - jazz. Ponedeljek, 9. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18.30: Radio-orkester. — 19.30: Martin Krpan v esperantskem jeziku- — 20: Humo-risticno čtivo. — 20.30: Prenos iz^ Zagreba. Vmes napoved časa in poročila. — 22.30: Plošče. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. _ 16: Popoldanski koncert. — 18: Lahka godba. — 19.50: Pesmi. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba- — PRAGA 19.40: Koncert tamburaškega zbora. — 20.10: Prenos iz Brna. — 21: Operetna glasba iz Bratislave. — BRNO 19.25: Jugoslovenske narodne pesmi. — 19.40: Koncert iz Prage. — 20.10: Slušna igra. — 21: Operetna muzika iz Bratislave. — VARŠAVA 17-15: Koncert solistov- — 18.35: Klavirski koncert. — 20: Iz poljskih oper. _ 22.15: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 12: Lahka godba. _ 17.25: Nastop novih mladih solistov. — 19: 0 vilah, duhovih in demonih. — 19.40: Nadaljevanje koncerta. — 20.55: Stara dunajska glasba. — 22.20: Koncert ciganske kapele. — BERLIN 20-10: Mešan program. — 21.30: Reportaža. — Godba za ples. — KONIGS-BERG 20.05: Mešan glasben program. — — M0HLACKER 20: Koncert godbe na pihala. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — 22.45: Koncert na ploščah. — BUDIMPEŠTA 17: Dunajske pesmi. — 19.50: Orkester. _ 21.10: Vojaške koračnice. - Torek. 11. julija. LJUBLIANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio orkester. — 19.30: Ali se je religija razvijala? — 20: Radio-Therma Laško — 20-30: Večer ruske glasbe. 1. Samospevi ge. Popove in ge. Assejeve. 2. Radio orkester. Vme6 čas in poročila -•• 22.15: Radio jazz. BEOGRAD 18: Narodne pesmi. — 19: Plošče. _ 20: Violinski koncert — 21: Orkestralna muzika. — 22.30: Plesna glasba. ZAGREB 12-30- Jugoslovenske pesnu na ploščah. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.40: Igranje na harfo. — 20: Prenos programa iz Brna. — 22.15: Jazz iz Bratislave. — BRNO 19.25: Pesmi z gora. — 19.40: Prenos iz Prage. — 20: Humoreska- — 20.15: Kovarovičeva komična opera »Snubač«. — 22.15: Plesna glasba iz Bratislave. — V AR ŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 18.35: Lahka glasba na ploščah. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22: Godba za ples. _ DUNAJ 12: Lahka godba. — 15.45: Mladinski koncert Mendelseohnove glasbe. — 17.25: Pevski in klavirski koncert. — 19-15: Lahka godba orkestra. — 21: Sim foničen koncert. — 22.30: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20.10: Koncert orkestra in solistov. — 21.20: Haydn-Mozart. — Nočni koncert iz Hamburga. — K0NTGS-BERG 21.15: Prenos koncertai iz Berlina.— MOHLACKER 20: Koncert pevskega zbora in vojaške godbe. — 21.30: Cbopinova klavirska muzika. — 22.30: Nočni koncert iz Hamburga. — BUDIMPEŠTA 17-30: Po poldanski koncert. _ 19.10: Orkester. Novi roman fŽivljenja in sveta1 V prihodnjih Številkah >2ivljenja in sveta € začne izhajati novo izvirno slovensko literarno delo, roman ZapSs/ei {Borisa •Melana ki ga je napisal JCar/o JCoc;atfC(č. Avtor, ki je vzbudil svoječasno kot zastopnik mlade literarne generacije s svojimi orginalnimi spevi v ritmični prozi in recenzijskimi deli veliko pozornost, nastopa tu po večletnem premoru prvič z večjim prispevkom v prozi. S skopimi sredstvi, z najmanjšo uporabo dejanja in nastopajočih oseb, v samosvojem slogu, razgrinja tragiko mladega življenja, njegovo bolestno preizkušnjo in iskanje izhoda v razočaranjih prve ljubezni in prvih odločilnih spopadov z realnostjo sveta, v objemu seksualnega demona, primarnih instinktov in silne težnje po uravnovešenju in očiščenju. Mlad človek je kakor omamljenec, ki stopa ob robu prepada. Marsikateri dospe v podzavestnem hotenju po samo-ohrani na ravno in varno pot, mnogim spodrsne in obležijo razbiti na dnu. Psihološki prerez skozi to kritično dobo podajajo »Zapiski Borisa Molana« z veliko odkritostjo, ki pa ostaja resna in dostojna tudi v obravnavanju najdelikat-nejših vprašanj. Š A H Urejuje dr. Milan Vidmar Slovenski šahovski klubi imajo že dolgo svojo zvezo, nekakšen podsavez. Ta zveza, ki bi nedvomno lahko mnogo koristila šahu v dravski banovini, ni nikdar zares živela. Imela je svoja pravila, svoj odbor, toda delovala ni. Ljubljanski klub je sedaj pokrenil oživitev zveze slovenskih šahovskih klubov. Agilni njegov predsednik, g. arhitekt J. Costaperaria je sam prevzel predsedstvo zveze. V ljubljanskem klubu je skočil na njegovo mesto g. univ. prof. dr. M. Kasal. Vodilni naš klub in naša pokr. zveza imata velike možnosti, velike naloge. Zveza bo morala opraviti marsikaj, kar bi prav za prav bila naloga drž. saveza. Pokrajinski turnirji bi bili nedvomno zanimivi. Medmestne tekme v banovini šahu koristne. Na delo tedaj! ★ V Moravski Ostravi je bil te dni otvor-Jen mojstrski turnir manjšega formata. Predniku svojemu, velikemu turnirju z leta 1923. na katerem je dr. Lasker sijajno zmagal, ni dorasel. Takrat so bili pač boljši časi. Moravska Ostrava, kot industrijsko središče, čuti razliko prav posebno. Morala jo je izraziti v obliki turnirja. Na turnirju vidimo Peruanca Canala, ki živi že več let v Budimpešti. Poleg njega je pač naš Vasja Pire najmočnejši med sodelujočimi. Na žalost je Pire zelo nesrečno začel. Obe prvi partiji je izgubil. V drugem kolu ga je porazil Canal. Po nesrečnem začetku Pire nima več najboljših šans. Toda za obupavanje nima povoda. Vse se da popraviti. Tudi Canal bo doživel svoj črni dan. Vsak turnir nas je še presenetil. Tudi ta ne bo izjema. ★ Bogoljubov Je v Aachenu zgubil proti Brlnckmannu. Ta nemški mojster prav gotovo ni prvovrsten borec. Drzen je pač dovolj. Bogoljubova je to pot že tretjič po-jezdil. Zanimiv slučaj. Brinckmann je nevaren, če se polasti napada. To prikazuje zelo lepo aachenska partija njegova, ki jo v naslednjem prinašam. * Beli: Brinckmann črni: Bogoljubov 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl—f3 Sb8—c6 3. Lfl—b5 .... Španska otvoritev. 3..........—a6 4. Lb5—a4 Sg8—f6 5. 0—0 Lf8—e7 6. Ddl—e2 .... Starejša praksa je igrala 6. Tfl—el. Kaj je močnejše, ne ve . še danes nihče. 6..... 7. c2—c3 0—0 8. d2—d4 Lc8—d7 Grozi Sc6Xd4! 9. La4—c2 e5Xd4 Na 9____Tf8—e8 bi lahko sledilo 10. d4 —d5, Sc6—b8 11. c3—c4. črni bi potem imel zelo težko igro. Udar v središču ima seveda tudi svojo senco. 10. c3Xd4 Sc6—b4 11. Sbl—c3 Sb4Xc2 Črni se je znebil nevarnega »španskega« lovca. 12. De2 X c2 Ld7—g4 13. Sf3—el! .... Fina poteza. Skakač hoče s polja d3 za- državati osvobodilno potezo c7—c5. 13..........c7—c6 14. h2—h3 Lg4—d7 15. Lcl—e3 Tf8—e8 16. Tal—dl Le7—f8 17. f2—f3! Napačno bi bilo 17. f2—f4 zaradi 17..... Sf6Xe4 18. Sc3Xe4, Dd8—e7. ..........h7—h6 18. Sel—d3 Sf6 h7 19. g2—g4 .... Močna poteza. 19..........b7-b5 20. Sc3—e2 L*8—e7 Lovčeva ekspediclja ni posebno srečna. 21. Se2—g3 Ta8—c8 22. Dc2—g2 Le7—g5 23. f3—f4 Lg5—h4 24. e4—e5 Lh4Xg3 Ali je bil skakač res vreden takega napora? 25. Dg2Xg3 Ld7—e6 26. f4—f5 Le6—c4 27. e5Xd6 ---- Beli je osvojil važnega kmeta. 27..........Sh7—f6 28. Le3—f4 Te8—e4 Zopet nesrečna poteza črnega. 29. Lf4—e5 Sf6—d7 Te4Xel+ Lc4Xd3 Dd8—a5 30. Tfl—el 31. Tdl X el 32. Dg3Xd3 33. Le5—g3 .... Stari razbojnik se ne briga za damino krilo. Napad na sovražnega kralja mu je vse. 33..........Da5Xa2 34. h3—h4! Da2Xb2 35. g4—g5! h6Xg5 36. h4Xg5 b5—b4 Kaj pomaga premoč na daminem krilu?I Bogoljubov je zgubljen. 37. g5—g6! f7Xg6 38. Dd3—c4+ Kg8—h7 39. f5Xg6+ Kh7—h6 Grozno! 40. Dc4—d3 Tc8—f8 41. Tel—e2 Db2—cl + 42. Lg3—el Del—g5 + 43. Te2—g2 Dg5—f5 44. Lel—d2-f Kh6—h5 45. Dd3—e2-f, črni se je vdal. .... Križaljka »Nebotičnik" Vodoravno: 1. del telesa, 2. reka v Afriki, 5. del voza, 7. žensko ime, 8. oseba v Rey-montovem romanu »Kmetje«, 10. stikališče dveh ploskev, 11. kazalni zaimek, 12. reka v Jugoslaviji, 13. divja zver, 14. šahovski izraz, 16. filmska igralka, 17. kroglica, 19. strupena žival, 20. reka na Tirolskem, 21. šivalna potrebščina, 23. pesnitev, 24. glas- bilo, 25. začetnici priimka in imena Prešer. prijatelja, 26. geometrični pojem. Navpično: 2. Ljubljansko poslopje, 3. vez-nik, 4. vrsta pesništva, 5. postaja na progi Ljubljana-Beograd, 6. pesniška oblika, 7. Stritarjeva povest, 9. zabavni lokal, 10. pijača, 18. mesto v Afriki, 19. oziralni zaimek, 20. vrh v Mali Aziji, 22. gorovje na Češkem, 23. žuželka. Baška, hote! Grandič morsko kopališče. Poceni bivanje. Prospekte gratis. 179 OMIŠ PRI SPLITU HOTEL BELLEVUE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do 80.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 NOVI VINODOLSKI Priljubljeno rodbinsko kopališče na gornjem Jadranu z lepimi in prostranimi plažami. — Dolgo obrežno šetališče s prekrasnim parkom in moderne vile. Izvrstna voda in električna razsvetljava. Dnevni izleti po kopnem in morju, tenis igrišče in razvit plavalni in ribarski šport. 176 MAKARSKA Morsko kopališče tn letovišče na podnožju Biokova (1762 m>. Divna plaža (1500 m>. kristalno čisto morje, krasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenčm-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom to Metkovičem v dveh urah- Kopanje brezplačno. Prospekte ln informacije daje brezplačne Kopališno povjerenstvo. 16'» > JUTRO* SE. 158' la- 10 fTefotJa, 5. VH. 1933 r- Iz življenja in sveta Umetni otok za kopanje Protihitler-jevska parada v Inomostu Avstr. zvezni kan-celar Dollfuss na heimwehrovski paradi v Inomostu, ki se je vršila brez običajne turistov-ske publike, ker je Nemčija onemogočila poset avstrijskih krajev svojim državljanom. Na desni vodja heim-wehrovcev dr. Steidle. Pozitivni elektron novi kamen v zgradbi sveta V šolah so nas učili, da obstojita dve vrsti elektrike, pozitivna in negativna, in to trditev so nam podkrepljali s preprostim eksperimentom z ebonitno ali steklena palico, ki je po drgnjenju plavlače-vala ali odbijala strženove kroglice. Moderna znanost je potem učila drugače. Po njenem naziranju obstoji samo ena vrsta elektrike, in to sicer negativna elektrika neznansko malih elektronov, ki krožijo kakor sonca okrog atomskega jedra, protona, a se lahko odtrgajo od njega in prestopijo v drugo telo. Kar se nam je videlo kot pozitivna elektrika, ni bilo v bistvu nič drugega nego nedostajanje negativnih elektronov, torej nedostajanje električnega naboja. Vsi električni fenomeni so se dali na ta na.čin lepo in enotno pojasniti, vse je bilo videti v redu, dokler niso v teku fizikalnih eksperimentov trčili na pojav, ki je kazal. da mora biti v atomu Še nekaj drugega nego dotlej znani gradbeni element. Prva sta to opazila Irena curiejeva, hči znamenite gospe Curiejeve. ki je odkrila radij, in Joliot. Našla sta neznatne delce, ki so se gibali pod vplivom magnetnega polja baš v nasprotno smer nego negativni elektroni. Curiejeva in Joliot nista imela poguma, Porodne bolečine Porodne bolečine so naravna posledica mišičnih kontrakcij, pri čemer ima važno vlogo tudi dejstvo, da zadeva zadnje dejanje poroda posebno občutljiva in živčna mesta ženskega telesa. že v starodavnih časih so poznali različna sredstva, ki naj bi ženski olajšala porodni akt. Med ta sredstva je šteti primerno ležišče in temperaturo v porodni sobi, razgovore, ki naj bi pozornost porodnice odvračali od bolečin, pomirjajoče me-dikamente, kakor makov sok, žefran, tro-belika, muškat itd. Velika napaka vseh teh medikamentov pa je bila ta, da ustavljajo poleg bolečin tudi delovanje mišic, s čimer se porod zadržuje. Težko je tudi dobiti pravo dozo, kajti ženske reagirajo zelo različno na takšna sredstva. Moderna ginekologija je zgradila celo vrsto metod, ki naj bi porodnici prihranile vsaj del bolečin. Ena med temi metodami je ta, da se z mešanico morfija in atro-pina, v novejšem času s tako zvanim sko-panom vse telo nekako omoti. To sicer izključuje spomin na bolečine, a teh ne odpravlja, kajti ženska v tem stanju reagira nanje z ječanjem in krčevitimi gibi. To je tedaj zelo nezadovoljiva rešitev starega problema, ki ima poieg tega še to nevarnost, da otroka zastrupi. Vseka- Prl boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova* grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenj« z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stoletni dvojčici Že pri navadnih ljudeh je silno redek primer, da učakajo 100. leto, pri dvojčkih ga pa doslej menda še ni bdlo. Rekord bi imeli v tem primeru dve stari dami v 7.e-dinjenib državah, ki sta po rojstvu iz Kis-singena na Nemškem. Pred devetdesetimi leti sta se s starši Izselili v Ameriko, ki je bila tedaj še prava deviška zemlja, in dami se še prav živo spominjata, kako nevarno in neprijetno je bilo potovanje preko velike luže v revnih lesenih kojah, med posušenim mesom in trdim mornarskim prepečencem. Iz Evrope v Ameriko je potovanje trajalo v stalnem lepem vremenu vsaj 50 dni, običajno pa še nekaj več — to pove vse. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" da bi te delce imenovala pozitivne elektrone, a čedalje več razizskovalcev je z opazovanji prihajalo počasi do tega spoznanja, ker so bili ti delci po velikosti podobni elektronom, ne pa »pozitivnim« utrinkom materije, protonom. Zanimivo je. da so matematična preračunavanja že davno pred odkritjem pozitivnih elektronov pripravila matematika Diraca do tega, da je postavil hipotezo o »luknjah v etru«, ki niso nič drugega nego pozitivni elektroni, kakršne je odkrila najnovejša fizika. To odkritje je vplivalo v atomski teoriji kakor rešilni angel, kajti cela vrsta doslej neumevnih pojavov nam je postala po njem umevna, n. pr. neki pojavi pri razpadanju določenm radijevih elementov. Obenem pa je, postavilo to odkritje marsikateri doslej nepremakljivi zakon narave na glavo in bo v tem oziru naravnost prekucuško vplivalo na naše naziranje o zgradbi sveta. Teoretiki namreč menijo, da izgube na.ielementarnejši naravni zakoni v notranjosti atoma svojo vrednost in celo zakon o ohranitvi energije preneha tu vladati, a energija se lahko spreminja v nič... Škodljivost nekaterih sredstev ko se da izvršiti le pod najstrožjo zdravniško kontrolo. Zelo uporabljano sredstvo je narkoza, ki so jo poskusili prvič 1. 1853. pri angleški kraljici Viktc.riji (od tod strokovni ter-minus »narkoze a la reine«). Narkozo uporabljajo pri zadnjem aktu poroda, ki ga zelo občutno zadrži. »Nekateri zdravniki uporabljajo lokalno anestezijo s kokainom in novokainom, psihiatri pa priporočajo hipnozo, ki pa ne učinkuie na vsa.ko žensko in je ni sposoben vsak zdravnik. Doslej najboljša je morda narkoza., ki se v odmorih med bolečinami prekine, v splošnem pa medicinska znanost Se ni Tešila starodavnega problema in nam daje le tolažbo, da se bo ta rešitev posrečila v do-glednem času. Kakšno bo poletje? ^oslej nas je obdarilo z dežjem in nalivi, odslej nam bo streglo z nalivi in dežjem. Tako kažejo vsa znamenja, na katera prisegajo ljudski vremenski preroki po izkušnjah stoletij. Neki pregovor napoveduje lepo poletje, če ozeleni macesen pred hrastom, in deževno, če ozelera hrast pred macesnom. Letos se je zgodilo drugo. A druga znamenja potrjujejo napoved deževnega poletja. Tu so na primer mravlje, ki so navzlic hladnemu vremenu izredno zgodaj pričele s svojim delom, kakor da čutijo instinktivno, da morajo še pred poletnimi dežji utrditi svoje zgradbe in si nabrati živilskih zalog. Tudi deževniki so v toplih dnevih po binkoštih tičali v višjih zemeljskih plasteh namesto v nižjih kakor običajno — in to ni dobro znamenje. Navzlic temu — kjo ve? Nova „nemška" pisava Hitlerjevski reformizem je zajel sedaj tudi že pisavo. Bavarska vlada je izdala smernice, ki naj usedejo č5s:o novo metodo v pouku pisanja na osnovnih šolah in ustvarijo pisavo, ki naj bo po svojem značaju »strumna«, kakršen je baje novi nemški karakter. Da bo stvar še bolj držala, uvajajo te smernice »izhodno pisavo« za prvi šolski pouk in drupo za vsakdanje občevanje. Obe si sličita po tem, da se izogibata zavojev in vozlov in razlike med senčnimi in tenkimi potezami v prid enotni, močnejši potezi, pisanje s tenkim peresom se sploh odpravlja, latinice pa ne bodo več toliko upoštevali kakor doslej. V kratkem se prične hitlerjevski režim pogajati s kitajsko vlado tudi za odikup slovitega zidu, ki ga mislijo zgraditi na novo okrog Nemčije. Prebivalstvo Nemčije Po novi statistiki, ki se naslanja na zadnje ljudsko štetje 16. jun. t. 1., živi v Nemčiji (brez Posaarja 63.3 milijona duš. Tudi če se prište je kakšnih 850 000 Posaarča-nov, ima današnja Nemčija okrog 1.7 milijona prebivalcev manj nego pred vojno. Napram predzadnjemu štetju 1. 1925. je prebivalstvo naraslo za 4.4 odst. ali 2.7 milijona (brez Posaarja). 31.7 milijona oseb je moških, 33.6 miljona pa žensk. Presežek 2ensk se je od 1. 1925. še bolj zmanjšal. Dočim je navedenega leta prišlo na 1000 moških 1073 žensk in 1. 1919. celo 1101, jih odpade danes na 100 moških 1060. Po Rusiji ima Nemčija največje absolutno število prebivalstva v Evropi. V španski prestolnici je poletje skoraj neznosno. Kdor le more, se odpelje na morje ali pa v gore. Za one, ki morajo ostati doma, je zgradil zdaj neki podjetnik sredt reke umetni otok v obliki velikega oceanskega parnika Soteska pračloveka 01doway se imenuje globoka soteska ob robu afriške dežele Kenje. Tu je profesor Kattwinkel že leta 1911. odkril zanimiva okamenela okostja, ki so zadala strokovnjakom marsikatero uganko o življenju v pradavninah. Dve leti pozneje je geolog dr. Beck potoval v tedanjo Nemško Vzhodno Afriko, da bi preiskal prvo odkritje svojega tovariša. To je bilo tedaj silno tvegano potovanje skozi puščave, gorovja in pragozdove, stotine kilometrov od človeških selišč. Poti, ki jih danes premagujejo z avtomobili in letali v nekoliko urah, kvečjemu nekoliko dneh, so tedaj zahtevale mesece — kajti poti je bilo treba *kozi divjino šele krčiti. Na tem večmesečnem potovanju je dr. Reck s svojimi zamorskimi spremljevalci občutil vse strahote afriške divjine: boj za vsako ped zemlje v pragozdu, samota ost, požar v neskončni stepi, nevarnosti divjih živali, bolezen, žgoče solnce in pred vsem žejo, žejo... Zadnji del poti so opravili samo še na ta način, da so našli zrele robide — drugače bi morali vsi pomreti od žeje. Tem večji so bili potem uspehi na koncu poti. Reck je bil eden med prvimi, ki so premagali višino kenjskih vulkanskih skupin, povzpel se je na vrh nič manj ko desetih ognjenikov, med katerimi je bil najvišji visok 3600 m. A največji uspeh so bile najdbe iz pradavnih časov v dolini Oldoway. »Ce najdete svojega starega očeta od tedaj, bo velika slavnost,« je dejal Odkritje enega gajstarlih predzgodovinskih ljudi Reck svojim zamorcem in ta slavnost se je vršila, kajti odkrili so okostje prazgodovinskega človeka, ki je nekako v sredi med neandertalskim in novodobnim človekom, najstarši iz vrste homo sapiens. Poznal je že izdelavo in rabo orodja iz lave, kvarcita, absidiana. Kako pa je mogel ta na3 prednik prebiti sredi brezupne afriške puščave, ob jezeru, ki se je strdil v bleščečo belo sodo in brez rastlinstva? To uganko je lahko rešiti, kajti najdbe kažejo, da je jezero tedaj dajalo še svežo, čisto vodo vsej svoji okolici, ki je bila pravi zeleni paradiž z neštevilnimi, danes že davno izumrlimi živalskimi vrstami. Baš te izumrle živalsk« vrste, ki so se ohranile le kot okameninc, pa pomenijo veliko uganko, kajti če je živel oldowayski človek istočasno z njimi, tedaj so te živali živele še dosti dlje, nego so mislili paleontologi do danes, aii pa je človek dosti starejši... Vse to je treba še uganiti iz neme govorice kamnov v dolini oldowayski, ki jo je nekoč ogenj vulkanov nenadoma iz zelenice spremenil v puščavo, jo pokril z lavami in strupenimi plini. Preden je dr. Reck utegnil razkriti to uganko, je izbruhnila svetovna vojna, ki je za poldrugo desetletje ustavila znanstveno raziskovanje v teh krajih, šele 1. 1931. se je Reck z mladim angleškim arheologom Deakeyem vrnil vanje, a treba je bilo začeti zn«va in tako je ostalo še dosti skrivnosti, ki jih bo morala razkrita prihodnja ekspedicija. Elegantna umetnija bika Neki lastnik teksaških bikov je zdresiral enega svojih ljubljencev, da skače čeg avtomobil na lastnikovo povelje. SelUl se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode in blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana. Ramdonk: NA POČITNICE! Mnogi ne ved o.;; da je na chicaški svetovni Izložbi razstavljena umetna krava, ki diha, muka in daje mleko; da je steklo služilo že starim Egipčanom za ponarejanje dragih kamenov; da so Rimljani zgradili okoli 8000 kilometrov izvrstnih cest, od katerih so se nekatere ohranile do danes; da se v najnovejšem času Izdeluje opeka, ki ne poči, ako zabijemo vanjo žrebelj; da mora po statistiki ameriška žena delati po 51 ur na teden, ako spada njen mož v srednjo pridobitno skupino; da je v ameriško-španski vojni legar pobral več ameriških vojakov, nego so jih pobili Spanci; da angleška javnost zahteva uvedbo izpitov za avtomobiliste, ker so v zadnjih 14 letih avtomobilske nesreče zahtevale 1,800.000 smrtnih žrtev; da so v Ameriki za razpošiljanje mleka uvedene posode iz prepariranega papirja, ki se ne razbijejo kakor steklenica in se dado zelo lahko umivati; da je moderna tehnika že odkrila izdelovanje steklene svile in da je ta svila izvrstno izolačno sredstvo proti toploti ln proti zvoku. ANEKDOTA Humor do zadnjega Sloviti nemški pesnik — ln novinar — Henrik Herine (1797—1856) je bil na stara leta hudo bolan in sploh ni mogel hoditi. Malo pred smrtjo ga je obiskal znanec prav takrat, ko sta ga dve stražnici polagali v posteljo. — Kako fe kaj, dragi Henrik, je vprašal prijatelj. — Hvala 1 Ni sile, saj vidiš, da me le zmerom ženske nosi jo na rokah I VSAK DAM ENA »Na tej gori se je raziskovalec Gibson smrtno ponesrečil.« »Ali je padel?« »Ne, ampak... ko je prišel gori, se je vsedel na vrh...'« fi-Gutierrev«) POLETNA RADIO-AKCIJA! Obrnite se na naše trgovce zaradi nabavke radio-sprejemalcev po izjemno ugodnih pogojih. Baterijski sprejemata: „SAVA" na 12 mesečnih obrokov po Din 70.—, s priborom Din 90.— JADRAN" - spre jemalec za direkten priključek na mrežo, na 12 mesečnih obrokov po Din 176. Z radio-aparatom je ves svet pred Vami. 8327 PHILIPS - RADIO. Drva In premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2953 Kozmetični zavod La-la Schimon Vlaisavljevič Langov trg 2, (Rib-njak), Zagreb. Mod-erna nega in strokov-»ja^ka maeaža obraza, dovršen« oistranitev vseh gub, velikih por, ogrcev, mozolijeiv. Pakovanja, pomlajevanja. Strokom« nasvete brezplačno Odgovarjamo takoj na pismene vprašaDja. 8318 Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. ZA POČITNICE in vroče dni Vam priporoča svojo veliko zalogo DAMSKIH OBLEK, gladke in vzorčaste, po najnovej- 8337 šem kroju ...........od Din 50.— naprej isto tako svilene in georgett.....od Din 220.— naprej Belihar & Velepič, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 35 b OTVORITVENO NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu in naklonjenim gostom vljudno naznanjamo, da z današnjim dnem OTVORIMO splošno znane in priljubljene TOPLICE »IZLAKE" Prvovrstna in solidna postrežba zajamčena. Penzija 40 Din. — Za obilen obisk ee priporoča 8340 KOPALIŠKA UPRAVA. 7 fniUfat odjemalcev Ima tvornica glas. bil Melnol 4 Herold, torej veS ko vse druge glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato zahtevajte tudi VI predv~~nrc kcdaUg* te tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se Vami Violine od Din 89'— Ročne harmonike . m 89'— Mandoline • ■ 99'—• Gitare . h 148'— Havajske gitare, saksofone, kromatlčna In klavlrharmoni ke Itd. Vftdhd & HmU\ tvornica glazbll In harmonik, prod. podr. Maribor št. 101 JAVNA ZAHVALA. Globoka hvaležnost mi veleva, se tem potom zahvaliti gospodu dr. Slavku Kakovcu, ki mi je rešil življenje s spretno operacijo, katero je v najkritičnejšem stadiju moje težke bolezni s popolnim uspehom izvršil. Obenem se zahvaljujem tudi g. primariju kirurgičnega oddelka g. dr. K. Blumauerju in njegovemu asistentu g. dr. O. Bajcu. Ljubljana, dne 8. julija 1933. 8336 MITJA PEROVŠEK. NARODNI MAGACIN PLOŠNA TEKSTILNA D. D. Ljubljana, Mestni trg. št. 17 Koteoiea 75 cm šir. frifao 80 cm širok šifon najboljši, 80 cm širok . . . Platno za rjuhe 150 cm šir..... Platno za rjuhe 150 cm, najboljše . . Naše cene so: Din 6.— .. 7.— (tekači) Preproge 90 cm .... Poldeleni .... Frote ..... Creppe de Chine . štof 130 cm širok Kamgarn za moške 22.— Gradi za matrace . „ 9.50 .. 18.— Ostanki od Din 3.— naprej. Din 24.— 8,— „ 22.50 „ 42— h 29— „ 95— „ 27.50 8339 ¥ hudih časih so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovalnica potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri že prejmete številne ponudbe. Od kr. banske uprave dovoljeno prvo specijalno učilišče za damsko krojastvo ZA DOM IN POKLIC. Pripravljalni tečaji za mojstrske in pomočniške izpite. — Metodično izpopolr jevanje prakse v tehniki. MODNI ATELJE M. ŠARC — Gajeva ulica štev. 5, HI. nadstr. PALAČA POKOJNINSKEGA ZAVODA 8341 REKLAMNA POLJA v velikosti po 2.70 X 150 m se oddajo na zidni ograji nasproti glavnemu kolodvoru. — Letna najemnina 600 Din, polletna 300 Din, reklamni davek 150 Din na leto. Naročila sprejema »LJUDSKA SAMOPOMOČ« v Mariboru, Grajski trg 7. 8342 Po dolgi in mukepolni bolezni je danes izdihnila svojo blago dušo v cvetu mladosti naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, gospodična VIDA BOGATEČ učiteljica Pogreb bo v ponedeljek, dne 10. julija ob 16. uri lz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 11. julija ob 7. uri v stolni cerkvi. Maribor, Trst, dne 8. julija 1933. 8343 Janko Bogateč, oče — Emilija Bogateč, mati — Jelka, sestra, ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja in soža-lja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega MATISA kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov najprisrčnejša zahvala. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zlasti gg. dekanu tehnične fakultete in predstojniku arhit. oddelka ter kolegom akademikom za žalno petje. Ljubljana, 8. julija 1933. Starši: Ivan in Marija Tsuneko Skušek in sestra Erika, 8332 Zahvala. Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda Alojzija Goričarja nam je došlo vseh strani toliko izrazov sočutja, da nam ni mogoče se vsakomur posebe primerno zahvaliti. Zato se tem potom najiskreneje zahvaljujemo pred vsem g. zdravniku dr. Lesniki za izredno skrb ob času bolezni rajnega. Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. domačemu župniku Krošlju za dušno tolažbo, prečast. duhovščini od blizu in daleč za vodstvo mrtvaškega sprevoda, g. sreskemu načelniku Kandriču in zastopnikom uradov, županom in odbornikom trgov Mozirje, Braslovče in Mozirje okolica, sokolskim društvom, požarnim brambam, šolskim vodstvom, tovarišem ribičem in lovcem, vsem darovalcem vencev in cvetja, sploh vsem, ki so nas tolažili v teh bridkih urah, spremljali rajnika na poslednji poti ali nam kakorkoli lajšali bolest slovesa. Vsem ponovna iskrena zahvala! Mozirje, dne 7. julija 1933. 8330 žalujoči ostali. Velika Izbira svile v vseh modnih barvah, gladka m vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze ln perilo. „Pri Škofu" Ljubljana PAZI, je-li Je plomba nedotaknjena. jO* S* * ,Se ? V. . »» r t.tc»c »t« "r0w. ' ? O" , « ** -L>°" VjjV-' cSČ^ V)\ v e.. s« 8322 varat vena Enamka VACCUM OIL GOMPAST ». ». V LESHI IliDOSmiJI večji, se želi uvežbati diplomiran eks-portni akademik iz trgovske hiše pod skromnimi zahtevami. Cenj. ponudbe pod »Praksa« na ogl. odd. »Jutra« 8316 SpecijeJni entei oblek, aiuriranje, predttek, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela StrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 DIREKCIJA ŠUM KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI. štev. 2583-33. Ljubljana, 7. julija 1933. Razglas Na ponovni pismeni licitaciji, ki se bo vršila dne 24. julija 1933 od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih, odda direkcija šum v Ljubljani v desetletni zakup sedanjo kantino s pritiklinami na Mrzlem studencu. Pred začetkom zakupne dobe je dolžan zakupnik kantino popolnoma preurediti po načrtu, ki je interesentom obenem z licitacijskimi in zakupnimi pogoji na vpogled pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi na Bledu. Predračunski stroški za preureditev znašajo Din 98.060.—. Vsa ostala, pojasnila dajeta omenjena dva urada. 8335 Potrti globoke žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je moj nikoli pozabljeni, nad vse ljubljeni soprog, brat, zet, stric Simon Murko preddelavec pri tvrdki Smielovsky dne 7. t. m. po dolgi in mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, preselil v večno domovanje. Pogreb predragega nam pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 9. t. m. iz mrtvaške veže sploSne bolnišnice k Sv. Križu. Beti Murko, žena, in ostalo sorodstvo. 8338 KUPIM RABLJENO L0K0M0BIL0 v dobrem stanju, na pregreto paro od 80 do 100 HP. Ponudbe s točnim opisom izvora, starosti in rabe vposlati na oglasni odd. »Jutra« pod »Lokomobila 100«. 8261 PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Freylers Nfg. A. Metzger, Wien XTTT. (Alt Hietzing), Maxingstrasse 6, Telef. R 35-2-75. 7202 Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien VIII., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 7201 fv^v.^, £°' mi3dot S"ei„o glasi °stn<>? z GilBY /)rc-„ ii II LI Te* \t\ ima R\ za] Fjasr Kadar potujete, vzemite s seboj BOTOf MILO ZA ZOBE praktično je, ker je v nezlomljivi škatlici, in ekonomično. 3 mesece. D. PECHMAJOU & CIE., ZEMUN čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Cene malim oglasom Zenitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamr>d šifro »Pomočnik«. 20408-1 Pletiljo p—ro ir oč. z večletno prakso, vsestransko izurjeno na Jaquard stroju, sprejmem ta-koj proti dobremu pUčiln. Ponudbe na og'as. pdde'ek »Jutra« pod šifro »Stalno«. -2-0373-1 KoreapondentaOnjo) samostojnega, s perfekt nim znanjem sloven-kega. srbohrvaškega in nemške ga jezika, stenografije ter urnega strojepisca, iščemo Za takoj. Ponudbe v vseh treh jezikih in v cirilici, z navedbo plače na naslov Ko-linska tovarna d. d.. Ljubljana. 20134-1 Zastopnike išče posojilnica za. obisk privatnih strank, za zaključevanje posojili Ponudbe na: »Kreditna za druga«, Ljubljana, pp. 307 — Znamki za odgovor! 201-1 Dekle z dežele smožno kuhe. ali vajeno pifflve, dobi mesto gospo dinje v Ljubljani. — Po nudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »111«. 20152-1 Prodajalko samostojno, čisto, solidno, za mlekarsko dotika teso iščem. Mesto trajno, nastop takoj. Garancija v gotovini 3000 D>n. Plača 300 Din ali 5 odstotkom z ■oskrbo. Vprašati: Emilija Matkovič, Zagreb, Basa-ričefcova ulica 5. 20477-1 Pekov, pomočnika mešača, kateri bi tudi razna šal kruh, sprejme takoj Anton Bohorič, pek v Tržiču. 20485-1 Stenotipistinjo izurjeno sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 20109-1 Priden hlapec dobj slu?.bo. Naslov pove oglaciii oddelek »Jut-a«. 2*1589-1 Zaupni ženski s 5000 Din goiovine. nudi trafikant v Ljubljani za poštenje v dopoldanskih urah. proti pači 5no sost-i 1 ni šk i h po si ov pprejimem. Ponudbe pod »Podjetna« na oglasni oddelek »Jutra«. 2052S-1 Gospodična ali mlada gosoa pripros+a in poštena, čedne sunanjiCHStii, dio-bi stalno službo pri večjem podjetju v Ljubljani. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ka-.-cdija pred nost«. 20711-1 Dečka ali deklico prosto šole, ki Ima doma hrano ln stanova-n1e sprejme »Fototeh-nika«. Prešernova ulica 9. 20657-1 Pletilja dobro izvežbana. dobi d. to na stroj Vedernam št.. 8 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 205314 Šiviljo samostojno, staro 40 let. iščem. Ostalo po dogovoru. Zani Brzin, Zvirče 17, c>os. Križe. Gorenjsko. 20532-1 Kuharica prvovrstna, dobi stalno ali serijsko službo. Znati mora srhsko in dunajsko kuhi-ndo. Istotam se Dotrebuj« natakarica priku.pljiva — z znanjem nemščine. PonudPočaikao. vilekel me boš,« je dejal; »tako si prihranim bencina.« Z vrvjo, ki je imela na koncu kavelj, je bila z-ade^va brž ti rejena. Most se je dvignil. Kapitan paznika je plačal mostnino, zviti gospod Kozamur-ni/k je pa mislil: >Ne bodo me videli, pa jim uidem brez plačila. Danes je zame res srečen dam!* N«, tako hudo srečen vendar ni bil, kakor se je pokazalo. Pekovski raTinašaTec ali mlad gibčen pomočnik se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped »Gibčen«. 20694-1 Vajenca pridnega in poštenega, e primerno šolsko izobrazbo, spiejmem v trgovino mešanega blaga. Stanovanje in hrana v hiši. drugo po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20344-44 Trg. vajenca e popolno oskrbo sprejme trgovina z mešan:m blagnim Fr. Prijatelj, Tržišče. 20213-44 Učenka le nekoliko vajena, želi mesto v trgovini na deželi. Roži Jereb, Pako fi, pošta Borovnica. 20301-44 Učenca v trgnivii,no miešan.egia blaga sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radovljica«. 20380-44 Učenca nadarjenega, sprejmem za cerkveno in splošno slikarstvo. Naslov poive ogl. oddelek »Jutra«. 20381-44 Fant iz dobre hiše močan, želi mesto vajenca v avtomeha nični stroki. — Naslov: Vrečko, Pišece pri Brežicah. 20376-44 Večja trgovina mešanega blaga na deželi sprejme zdravega in poštenega fanta s primerno šolsko izobrazbo kot. vajenca Prednost imajo sinovi železničarjev. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« r>od šifro »Dober računa r 91«. 191.14-44 Trg. vajenca ob svoji oskrbi, sprejmem takoj za manufakturno trgovino v Ljtnbljan.il. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po-d šifro »Mar lijiiv 24«. 20554-44 Učenko sprejmem v špecerijsko trgovino takoj. Predstaviti se od 1.—3. popoldne, Linhartova 22. Stanovanje i.n prehrana pri starših. 20544-44 Kontoristinja perfektn« v slov., srbnhrv. ;n nemškem jeziku, tesmo-in strojepisju. i£če služit*.. ~enj. ponudbe na og;«si:i idelek »Jutra« pod šifro 20100-2 Ce od »Resna«. Ključavničarski pomočnik želi kakršnokoli s už-Vi — kot sk.adi-ščnik ali kaj sHč-ne-ga. Ponudbe na Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro » Za n esl ji v ključavničar«. 2<n.i jo ii?« svetovna itfvarM pisalnih strojev, ki oudi narinje-no skladišče. Gospodje z dobrimi zvezami in r»otrib-n;m kapitalom pridejo v poš'ev. Ponudbe na Inter-rekiam. Zagreb, Masa.rv-kova .8 — [-od br. 231-U». 20209 5 Zastopnike 7i ob -k gostiln, hotelov, k,:';"." tudi! privatnih strank i.-oeiiio za vse večje kraje v državi. Brezkonkurenčna s*vai, visoka provizija. — Os' ,f»no se je predstaviti od S. do 1:1- uro in pismene ponudbe na: Kovina d. d., Maribor, oddelek za krom;-ratije. 20461-5 Otroški voziček doibro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 204(12-6 Sodarski pomočnik mlad, z večletno prakse, prosi kakršnokoli zaposle n;e.. Gre kot sluga, raz našalec ali kaj slionejra. Po .oži 1000 Din kavcije. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 20357-2 Prodajalka m nšane stroke, katera je do sedaj službovala v mali trgovini, želi zaradi nadalinje prakse v isti stroki premeniti mesto. V obzir pridejo večje trgovine v provinc!. Cen.i. ponudbe prosi takoj na ogl. oddelek »Jutra« P3d šifro: »Marljiva — 15. avgust«. 20705-2 Kot pcstrežnica za do,poldne ali popoldn« iščem zaposlenje za takoj. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« irod »Služba 18«. 20580-2 "^ekovski pomočnik 1 :sče službo* v mestu a'i na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifno > Lahko takoj«. 20597-2 Ekonom-vrtnar samski, vojaščine pro«t. ki tudi sam opravlja vsa dela. ve-ziran v vseh kmetijskih panogah, zmožen samostojnega vodstva na poses-tvu, z dolgoletno vrtnar, prakso popolnoma ve^č vseh vrtna rsik i h o pra viJ. vzga 'a n jrt vseh vrst zelenjednih in crvetličnih ku,l.-ur. urejevanj parkov Itd., želi nameščenje proti nizki plači kot. upravnik, vrtnar ali drevesn-čar. C en,j. ponudbe na .>g'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Ekonom«. 20415-2 Kot gospodinja gre 32 let etara vdova k samsk em'U gospodu ali vdo-vru. Ponudbe na ogl. o.idelek »Jutra« pod šifro »Doibra gospodinja«. 20397-2 Poduradnik reduiciran. z 10.000 Din kavcije. želi namestitve ko4 skladiščnik, pri lesni trgovini, ali kaj stičnega. Službo nastopi lahko takoj. Dnptse na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Marljiv 10.000«. 20386-2 Mlada gospa inteligentna — z znanjem nemščine, išče za takoj kakršnokoli službo. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Marljiva 88«. 20441-2 Kdor išče za.s|utka, plača za vsako bosedo 50 par; 7,a naslov ali šifro 3 Din. — Kdor o u d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro |>a 5 Din. (31 Pokonča vanje mrčesa z 22 let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zo-DOt porabilo! Miroslav Zor, Dunajska 1aAlV. 154 3 Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din pftsiramje, montaža brdge-stoc, pranje in likanje vezenin, ročno vezenje, mo-ivo-grami, etro-jno vedenje in preditisk najmodernejši vzorcev. I>inojska C. ln IV 155-3 Samostojna šivilja za obleke in perilo, se priporoča strankam na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 20432-.2 Lovski čuvaj išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20459-2 Blagajnik (čarka) k,n j: govo dst v eno i zob -a z bo in možnostjo položitve večje kavcije, iščem 7,n večj,e. v ns.tanio-vitvi se nahajajoče podjetje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Svoj do ra« 20460? Dekle pridno in po5te.no, va.Vno hištii'h del in šivanja, išče službo — najraje v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 204,29-2 Mesto vajenke 7, oskrbo, kjerkoli v mešani trgovini išče pošteno dekle z malo maturo, ki prime za vsako delo. Razume nemško in nekaj šivanja. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Ju-tra« pod »Rada delam«. 30620-44 Službe išče Vaoka beseda 50 par; za dajenje nasJova ali za šifro pa 3 Din. (2) Mesto gozdarja ali gozdar, pristava žel-i absolvent gozdar, šole s prakkso, samski, vojašči ne prost, vešč nemščine :n vodstva manjšeg« posestva. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifro »Gozdar«. 20293-2 Strugar in livar išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20:67-2 Perfektna kuharica išče za takoj službo v Ljuibljani ali okolici. Na-sliov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20011-2 Prodajalka želi premeniti mesto v mami fakturni ali karšniikoti trgovini v Ljubljani ali okolici. Vajena je vseh hišnih del i.n gostilne. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsestransko uporabna pridna moč«. 20308-2 Službo natakarice ščem aH grem na račun ,- kako boljšo gostilno. — Dopise na oglasni odde!'ek Jutra« pod »Stalna služba«. 20546-2 Za Beograd ščeta mesto dve boljši dekteti kot sobarice za 1. ali 15. avgust k boljšim obitetjim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštene«' z naved'bo plače. 20548-2 Poročen par vajen vrta in drugih del, ■išče mesto hišnika ali oskrbnika. — Ponudbe na o®!asni oddelek »Jutra« jm-d »Pošten in zanesljiv« 20567-3 37 letni gospod s 5000 Din kavcije išče M.posl.itive koit iokasamt, vodja podružnice, drn.-žahnik, 7,astopnik, skladiščnik, ali kako drugo primerno mest". Ponudbe na oglasni odd-elek »Jutra« pod »Verlasslich« J. Sc.h.« 20502 2 Trgovski pomočnik agilen, m!a'ša moč, usnjarske, čevtiarske in kolesarske stroke, želi premeniti mesto v svrho nadaljnje izobrazbe. Nasiorr v og'asnem oddeliku »Jutra «. 20501-2 Postrežnica vajena kuhe išče zaposlenje čez dan. Naslov v oglasnem odde'lku »Jutra« 20523-2 Plačilna natakarica zmožna kavcije — ter hotelska sobarica iščote zaiposlenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod »Delavne«. 20023-9 Beseda 1 Din; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo iinstruk.;,ije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro aH za dajanje naslova 3 Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tyrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt. Francosko konverzacijo želi starejši gospod proti zmernemu honorarju. Dopise pod značko »Temeljito« na oglasni odde>k »Jutra«. 20305-4 Srednješolci s po-navljalnim izpitem dobijo vse potrebne informacije v »Srednješolskem ponaviijatnem teča;u« v Komenskega ulici 19 1, vsakodnevno od 7 '/• do 12 V> in od 3 V2 do'51-«. 20348-4 Italijanščino francoščino, nemščino, angleščino poučuje diplomiran« gospa po zelo nizkih cenah v poletju. Vodi tu di na izprehod. Pavla Kovač, Tavčarjeva l/III. 20549-4 Akademik inštruira 9*7. pooitnnice. Naslov pove ojrlasni oddelek »Jutrn« 20703-' Razprodajam globo-ko pod lastno ceno krasne lestence in sivetila. Slavka Peitan, Sv. Petra osta -25. 20308-6 Damski frizersiki inventar zelo dobro ohranjen tigod no naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20302-6 Opravo in slike ooceni prodam. Rožna no iina VI/39. 20402-6 Krajevna zastopnike ?a o^naj La^ko in Šmarje pri Ji.lšah išče domača 7«-varovaioia, družba. Ponudbe oglasni oddelek ».Tut-rac p"d »Zavarovalni zastopnik«. 2044.S-5 Potnike z vlogami od 1—3000 Din sprejmemo Dober zaslužek, pozneje fiksnim in proviziji. Ponudbe na oglasni odd.olek »Jutra« pod šifro »Fiksum 200«. 20616-5 Ugiasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje na.«lova ali za šifro pa 3 Din. (7) Omara, postelja miza in karnise naprodaj na Resljevi cesti št. 3/TT. 2A126-6 Lutzovo peč visoko 3-0 cm. zelo dobro ohranjeno za 1500 Din radi pomanjkanj* prostora proda Fran Lenart. Ptuj. 20212-6 Čoln (Kielboof) proda Ivan Seri ej, i^delovatelj čolnov — Mala čolnarska. 20469-6 Pletilje! Takoj rab:m 200 komadov tep-ih Jaquard sprednjih delov. 65 X 56. 6 svilo mešan:h različnih vzore,o-v. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ku,p:ra«. 30374-7 Železne sode dobro ohranjene, uporabne za transipo-rt, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 127«. 20444-7 Plinski likalnik kupi K'o,pča.r, Aleksandrova cesta 4. 20555-7 Gradbeni materijal vsakovrsten, kupim na knjižico mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe pod »Materija!« na oglasni oddelek "»Jutra«. 20518-7 Fotografi (amat.) Iščejo se slike skupine češkostovaškfiii častnikov iz sokoiske povorke — 30 do 40 komadov. Ponudb« na oglasni oddelek Jutra pod šifro »C. S. R.« 20362-7 Lipov cvet lepe barve, kupujem. Po-nudlhfl z vzorci na naslov: Viuito Vabič, Žalec. 20646 7 /j« r*' Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali n šifro 3 Din. — Oglaai socialnega značaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali za šifno pa 3 Din. (6) Vsem industrijam Iz naše stalne produkcije dobrega premoga trboveljske kvalitete in iste kaotične vsebine bomo nudili premog kosovec do nadaljnega za 200 Din to na pro vagon Zagorje »b Savi. D%ge vrste premog od.govarjajoče ceneje. Zagotovite si ugodne oeno. Vprašati ne premogovnik Semtnik, Medija-lzlake. 30336-6 Perje 8 Dim kg, gosje, puh, 1»» volno in žimo za madrace najceneje pro-daja šega, Wotfova ul. 1£ (dvorišče). 207-6 Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova ali I šifre pa 5 Din. (9) | Radio-aparat tricevni, poceni prodam. Naslov v oglasnem od,de teti »Jutra«. 20625-9 za besedo. Oglasi »o-cigatnega značaja po 50 paj beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Jil) Kolo malo rabljeno, prodam. Postojnska ul. št. 20. 2<>4R2-11 Polnilci Kdoir išče mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 |»ar; ta da janje naslona ali ta Šifro 3 Din. — Kdor sprejema pomnike, pla ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (5) Potnike prvovrstne, organizacije zmožne, ki bi vzeli seboj predmet, ki se povsod lahko prodaja ln zahteva ln zanj propagira. angažiramo proti zaslužku, ki se Izplača. Chaplero, Tyrševa 36. 20617-9 Zlato, srebro, platin kmpuije po najivišjih dnevnih cenah Mariibonska rafinerija zlata. Maribor, Po-poivičeva ulica 9. 186-6 Otroške vozičke hi kolesa kuipite dobro in po-ceiui pri S. Rebolj & drug, Vošnja-kova 4. ITI-6 Več starinskih slik stojal in drugega 1» prodaj. Na ogled: Leipi pot 6. pritličje. 20463-6 Starinfcka škrtnja le.pa, spalnica m raiao do.bro ob ra njeno pohištvo zaradi preselitve ugodil« naprodaj. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 204B6-6 1 m® suhih drv sekanih. bukovih, 105 Din. Sekana bukova drva vezana v koiobarje po 6 Din. sekana mehka drve vezana v kolobarje po 5 Din nudi v skladišču št. Krže-Siard. Trnovski pristan 12. Trgovci popust! Dostavi tudi na dom. 212-6 Otroški vozički in gajbice zložljivi stoiki, igTalni to- sički, najcenejše pri M. Tomšič, 3v. Petra Stev. 52 20439-6 »Juipifier« svetilko 9000 sveč, 220 Volt 6 amper im 6000 sveč 110 Volt. za fotografski aparat 10/15 aH 18/24. dcil.je 6U/9 Voigt-lander fotoaparat, novi Kompur ekopar 4.5, prodam ali zamenjam z« aparat iste kakovosti 10/15 tU 9/12. Bavee, BreSice. ^ 80371-4 Od!;čno gitaro popolnoma novo in lepo, okrašeno z biserno matico, originaloM neapolitanski ii-delek, prodam skupaj z ne-promočljiivim ter s flanelo podložienim etuijem in 8 rezervnimi strunami za samo 600 Din. Naslov pove oglisni oddelek »Jutra«. 204i& 6 Nov čoln 4 m d^g in 1 m širok, z« 300 Din — in zelo močan železen rezervar s pokrorom. 200 X 100 X 85 ran. za 500 Din proda Toodnr Stupica, mizanstvo, Š<. Vid, pošta Lu kovica. 20440-6 Otroška posteljica ksena, belo pileskana. z žičnim vložkom — ter steklena vrata dviokrilna, 240,145, poceni r.Ajtrodaj na Sv. Jakoba t.rgu 8/1. levo. 20563-6 Mani. Schdnauer puško r daljnogledom — dobro ohranjeno proda pušker Albin šifrer, Gosposvet.»ka cesta 12. 20556-6 Peč na oglje motorje na plin, škrit>-čev>->. cirkularko, leža-Je. postelje, dele avtomobilov. stružnica, ag-gregat prodam. Kupujem pokvarjene avtomobile. Franc Kristan, nunajska 54. Ljub^ana. 20644-6 Dva avtomobila »Ohevrioi^.t« »Es«^-x« Prodam: Šivalni stroj »Singer« D:n 650, pisani »troj »J osi« Din 700. stensko uro. starinsko Dim 4fM>. gramofon-kovčeg Din 400. gramofon-o-mero Din 14M, razne slike. Adamič, Gosposve-tska 12. 20542-6 Pozor, vrtnarji! Oddam sadike od velt-kccvetnlli rdečih Pri-mula obconica, Anbre-tia, Digitalls itd. Adolf Vat-ovac, trg. vrtnarstvo, Ambrožev trg 3. 20666-S Starnsko vložno skrinjo proda Stoinschegg v Mariboru. Krei-o-a nlica št. ts. 20665-6 pnodam tudi proti hranilni knjižici. Garaža Stupica. Ljub; iona. Slo mško v a uiica Večji avtobus ■vzamem v naj^m za 50 km tedensko. Ponud'be z opisom voza in ceno za prevoženi kilometer — na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Banat«. 20615-10 Odprt avto šestdsrde^-oin, predam po zelo ni ».ki c-eni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20594-10 Vsaka beseda 1 Dtn; za dajanje naslova a!: v*, šifro pa 5 Din. (1L) Naprava za pred-tiskanje ročnih del sova. kompletna, počen' naprodaj. Naslov v .e,.1-™ oddelku »Jutra«. 2^-606 6 Nov šotor prodam poceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 205:30-6 Kovčeg-gramofon zelo dober, z dobrimi ploščami 20 komadov prodam za 550 Din. — Cerkvena ulica 21. — Trnovo. Rejc, krojač. 20662-6 Otroško posteljo kompletno, ugodno prodani. Naslov v oglas neto o dde-lku »Jutra«. 20540-6 Kuhinjsko opravo no-vo, prodam takoj »nc,c ni zaradi premeščenja. — Rožna dolina, c. Ix. St. 27. 20538-6 Otroški voziček dobro ohranjen, poniklian ugodno naprodaj. Resi jeva oesta 29/11, Menart. 20534-6 Pult s postavkom ln plinov štedilnik za bu fet po ceni naprodaj. Po-vzve se Kolodvorska uHm 26. 20550-6 Kopalno banjo na odtok in stekleno steno za toplo gredo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20604-6 Železno posteljo zložljivo, umivalnik 1 vr-ca-liom, leseno kad za sedeti (banjo) prodam. — Tržaška 10/11 levo. 20506-6 Kuhinjsko mizo peč Gašper ček prodam. Rimska cesta 2. priti, desno. 20534-6 Otroški voziček pri obok, na peresih, prodam. Po izve se v Mariborski 17. 20588-C 4 okna Iffi X 108. s Ji.pamii te »oiniirt notranjimi ofcniea-nii, ngodnvo prodam. Na-aioT pove oglasni oddelek »Jutra«. 20609 6 30 različnih kaktej za 650 I>'n naprodaj n« Hrade Valvasor 1.0 na.prodaj — tudi proti odplačilu v obrokih. Pojasnila de je hišnik v Majstrovi. ulici štev. 18. Maribor. 20286-8 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na-s.kxva ali za Šifro 5 Din Oglasi socialnega zna-čaja vsak« beseda 50 par; za dajaaje naslova ali za Šifro 5 Din. (13) Moška obleka popolnoma nova poceni naprodaj. Naslov pove o g a« -»ddielek »Jutra«. 2009ti-!9 Avto, moto Vsaka' beseda 1 Din; za dajanje casiova ali z® Šifro pa 5 Din. (10) BSA motorno kolo 500 ccm, skoraj nerabljeno prav ugodno naprodaj. — Pojasnila daj'e Viktor Bo-hinec, Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) cesta štev. 21. 20206-10 Puch motor 250 r brezhibnem, stanju in s plačanim davbon? za leto 1933., za 4000 Din proda Gregorin, St. .Vid nad Ljubljano. 203P4-10 Avtomobile in motocikle svetoval h znamk, naj.no-vejSe modele (nove in rabljenej) kupite tahko proti hranilnim knjižicam pri avto tvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 20401-10 Manjši avto r brezhibnem stanju, praven za potnika, prodam t-udi proti hranilni knjižici ali na obroke. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Na obroke«. 90156-10 Motorno kolo »Wanderer« na prodaj za 1500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 20626-10 Tovorni Ford 1500 nosilnosti, tiipa 1936, zelo malo rabljen, prav ugodno proda Florjan««, mehanik, Nunska nlica. 2063340 Mizarji! Kdo napravi pohištvo po načrtu prc-*i plačilu s knjižico Mt-rtne hranilnice ljub 1 ans.ke. Inte.resen.ti pošljite svoje nas-1 o ve pod značko »Mi.zar::i na oglasni oddelek »Jutra«. 20322-12 Kompletno spalnico ma!'0 rabljeno ku^tim. Pn-n,iwjibe na, ogiar^n; oddelek »Jutra« pod »tVialjjica«. 20-575-12 Pohištvo Na obroke. Na hranilne knjižice. Sperane orehove poli tira no spalnice č rešuj eve masivine poli tiran« špera-ne spalnice 3000 plesikane 1800 ku h., oprave P"r' fc-jh. kredenc« 450 popelje 2(10 \"ščine Potrebna glavnica Din 10 do 15.000. Družabnica more prevzeti vodstvo kuhinje. Ponudbe na nas'ov: Einest Me.cz«. gostiilničar, Beog-ad. Frartk-cjanova št. 7/K. 20013-16 Kdo posodi •»lamo 10.000 Din. Ostaio po dog-vioru- Doipdse na oglas, oddelek »Jutra« pod it tačko »Samostojna 232«. 20025-16 Vložne knjižice tirpuj« in pr-odaja najugodneje M. jankole, kom. družba v LiuHjaini, Se-lenburgova nlica 6m. — Telefon 305e. K»?7t3-16 Poceni posojila poč e-nši od 2000 Din de 500.000 Din, za vse »vrhe, stanov« in poklic«, od plačljivo v mabb mesečnih obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. — Iščejo poverjenike. 200-16 Posojilo na prvo mesto večje vile iščem proti dobrim obre-stim. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo takoj«. 20480-16 20—30.000 Din ulogo Ljubi j. kreditne banke ali Mestne" hranilnice ljubljanske nujno rabim. — Točne oferte pod »Gotovina 268« na oglasili oddelek »Jutra«. 2048SJ6 Posojilo 20.000 Din iščem proti mesečnemu ali polletnem odplačilu za 3 leta na vknjižbo in jamstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Drž. upokojenec«. 20405-16 Posojilo 20.000 Din raiji začasno premožen in ugleden meščan na deželi. Kritje absolutno varno z vikin jižfoo, poroštvom in zastavo hranilne knjižice. Ponudbe s pogoji posla tt na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varna naložba«. 20489-16 Družabnika za mojo trgovino ž""'a, po >'h prid-e:kov *.n 311C na debelo, ki ohst-^ že 30 let, zelo dobro vpeljano, v več.em mestu Slavonije. iščem. Letna k«.pači teta izvoze 1000 vagonov žitaric, poljskih pridelkov. sena in slame. — Ponudhe pod »-Potreben kapital od — Din« oglasni oddelek »Jutra«. 20496-16 Kdo bi posojil družini drž. na*sta vijenca 7rmrt Din ter jo rc-šil 'z obupnega položaja? zastavljeno že vso zla-tn-ino :n pohištvo. V-3i"fll b; v ■ ■broklh pro^i jamstvu. Co že'i kdo s o! o. inr^mo na rr.zpo i a go p-.i7.no za pto-višč« ali za stalno. N'as'o7 pove ogl. oddelek »Jutra«. 20370-16 Pojasnila za. breio.l)res;na i>o«8:!'J\it-a. pod »Gotovimac. 20-56i! 16 Hranilno knjigo Kmefske hranilnice v L:»ih-1 j ar.' v znesku 59.000 D'n prodam najvišjemu povil-niku. Ponudbe ni og'ai-mi oddelek »Jutra« pod -Pr:-lika 1933«. ' 20.545-16 Knjižico ?I«5tn» hranilnice »ub-ja n-ske prodam ali odstepitn tudi proti obročnemu odplačilu. Dopise pod »Polnovredno« n.a oglian ni oo- delek »Jutra«. 2f>"!0-;<> 200.000 Din posojila pno ti vknj"Sbt na prvo m>. oto na posestvo 7. mllijcjr-siko vrednostjo, išč-.-m. — Ponudbe ra ogras. oddelek »Jutra« pod »Vknjižba«. 20607-13 Hranilno knjižico kuipim s tem, da jo vknjl-žim na pn o rc. s-.o na sestvo z ml-ior.nko vrednostjo. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod fm »Kinijižica«. ;(K3'3-lfi S000 Din posojila nujno potrebujem. Plačam 8S00 Din tekom 10 mesecev. Garancija sigurna. Cenjene mmid -be na ogl. cd-J. »Jutra-v Ljubljani pod t>Dobra naložba«. 2CS49-16 Posojilo mogoče? pojasnila le na p:smenc zaupanje daje »Marstan« v MViinorn, S'cvfn^k« 22. — Vaisnirta 10 Din v naprej. Zdravnik išče posojilo z.a naseliieiv. Ponudbe na oglas, odde.ek »Jutra« pod »Ugodno«. 2(t713-l<» Iščem 300.000 Din proti vknjižbi na prvo mesto 80J.000 Din vrednega posestva. Obresti po dogovoru. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« 5X>d «3 na 8«. 20S35-1S Družabnika stodeluiDčega oziroma fi-nancerja »od katerega kontrolo bi bilo vodstvo — ali posojilo v gotovini 200.000 Din se Išfe za rentabilno trgovino. Informacije daie od 8. do 9. in 14. do 15. Fr£.n j o Prislavec. Erjavčeva a. — Telefon. 2281. 20653-16 Kdor posodi na vknjižbo 40.000 Din, dobi za obresti za ta čas takoj lepo stanovanje z električno razsvetljavo in zemljo na najlepši legi Savinjske doline. Zglasiti se mora najkasneje do 15. julija na naslov, ki ga pove podružnica »Jutra« V Celju. 20583-16 »Kredit« gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Celju naznanja, da se nahaja pisarna njenega glavnega poverjeništva za bivšo Kranjsko pod vodstvom g. Antona Oven v Ljubljani, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 12/1., ki daje pojasnila ln sprejema ponudba za posojila pri naši zadrugi. ki se podeljujejo pod najugodnejšimi pogoji. Sprejmejo se krajevni poverjeniki. 20686-16 Tiskarna kojnipH»tao u-ejena, v lepem mes-lu Slovenije,. išče družabnika s 50—70.000 Din gotovine. Jamstvo dobrega zaslužka. Ponudbo pod »Posebna pri. lika« na anončno eks-pedi-cijo H in ko Sax, Maribor. ti Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« narfova ali a* šifro pa 5 Din. (17) Trgovino z mešanim blagom, rto-broidočo, zraven farne cerkve oddam v najem. Najemnina nizka. Marija Novak, Trebnje 17. Dolenjsko. 20704-17 Veliko gostilno 3 hlevom, na promet-neifi kraju na Koroški mejč vza m« v najem Novosel Ivan, Sv. Duh štev 73, Zagreb. 20378-17 " »TJTRO« št 158 Nedelja, 9. VIL 1933 Buffet irod»-no urejen, v centru mesta 4 r a t t k e banovine takoj oddam telo ugodno t najem.. Zo prevzem i»veu u-ja je potreben malenkosten kapital v gotovini, ponudbe na og'«s. oddelek »Jucra« pod značko »Zelo c ijoda« 55«. 20284-17 Pekarno staro Vn vpejano, t prometnem vinorodnem kraj« Mjam v najem pod zei« ; rodniir: pogoji. Prednost imajo Oženjeni br« otrok. , ': samci. t oglas, ddelku »Jutra«. 20377-17 J.eo salon «-erfc. 16 X d iSTt&raTSO 'a k"'no aH delavnico, pud '.godnimi t«90ji oddam v najem. Krasne« Alojaij, gostlltia pri Florjaooku — Jeaica. 12 pr; Ljubljani. 20571-17 Restavracijo ugodno oddam v najem v lepem solnčnem krsju v Ljubljani s 1. avgustom. Za prevzem inventarja potrebno 6000 Din. Naslov pove cji. odd. »Jutra«. 20634-17 Parno pekarno ▼ Ljubljani, dobro vpeljano. oddam v najem dobremu podjetniku. — Za prevzem potrebno ncfcs; gotovine. Ponudbe na os'-- odd. »Jutra« cm Podjeten«. 20673-1" V^ica t>ASe«r nam res dobro *-rH»io. Tamkaj iahko •11 prenočim«. 20032-18 a veselico s plesom r. f» bo tr?:'a t sedeti« T gostil« Dalmacija. vul-Z' A?žok. š:>ka. 'Nudim p f r;. dalmatinska v:na :»r •"•p'a in rc.zla jedi:«. J-.•»-. lassar.. 20425-IS Halo - halo! Danes vsi v Šiško k P.erV »Pr: ='eri cer- Vesela domača ia-•;v(;. Koncert, :agn:e na niBjg in dobra kapi-jica. r gostom #» priporoča -a ohlen obi=k R^z' Koritnšk. 20511-18 Danes popoldan »e pečejo v gostilni pri Kmetu v Sp. po- leg mitnice mladi ko-l^rvmčkl. Se prir>o-oča *mo::ca. ' 20550-1S sako nedeljo oa ainju pečen »rtiiček te,r --en ov:e-k * pri »Konj i čira«, Hredeetega ce-s'a št. 76. — Se p":norn,~« P-e.ce ub. 20708-iS r/7 4* Vsaka tujst^ia 1 Din: za isja-aje ns^loTa ali sa šifro pa 5 Din. (19 Gostilno - v'o pr metnem trgu na -os-m oddam na račun T ' - :-ihe na osro.s. oddelek »J'j"a< p-d »Na račun«. 202SJ-19 Lokal oddam na TvTŠevi (Dunaj-»kil cesti 36! 1.0788-19 Trgovino ido&o. j trafiko. !n-w.-ir>a in »kladiičem "akoj pot®st odd3m t na-jprr. n:J. poTju. — ZrsvPT! ?e ahko vzame t.u-poses-T-o > 5—6 orali s»irtj». Ka«t«r: BerLinger. V-j-berg pri Ptniu. 20:79-19 Dva lokala !ka « fi: adišSem. m«n:)s: » in opravo -w!dam. — Ponudbe na A{»'a(>. ^ddelek »Jutra« pod »Promet 20445-19 Krojaško dela vnico T S^ie-uburgo ▼ ' r -r" p iam a i oddam r -»;«!,( po n i z k : cent dam^kemu kroia6o. SasirvT v 'jasnem oddelku Jutra. 2036!-19 Gostilna » p<-rs!np'>m " iMrn. in m:nu>* od me--in-ndv, pove og'.a«.-,; odd-eVk »Jutra«. _ 20:360 19 Oddam delavnico 6 X 7 IE' N"aiil50-!9 Mlekarno d^hro vft^jan-o. z vsem invpntarjem in koncesijo p-^dam v sredini mfv-a. — R«P«"k-ant-! naj pu-t;:o na c a v® t osr^sn^m " r :nd'i»tri!skeni kraju kn-nkure^ce. Dop:se na »«ni "ddeiek »Jutra« pvi fifro »Brez knnkuren ce«. 20602-19 Opremljeno trgovino TT>--iane^a blaga, v ljubljanski okolici oddam s sta novanjem vred podjetni os-ebi za 350 Din. Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«. 20619-19 Lep lokal t« »ouporabo, primeren z« pisarilo aH sHčoo. v centm aveata ugodno oddam. Naslov pove oztaso: oddelek »Jutra«. ' 20298-19 Trgovski lokal na prometui točki, v h«! hotela Tratnik tako; oddam 206-59-19 Večio delavnico električni pogon, trans-mi3iia. vodovod, vse že ureteno. pripravno za vsako obrt. posebno za pekarno in slaščičarno, ter dvosob. stanovanje in kuhinje oddam za avgust, oddaljeno 15 minut od centra. Ponudbe pod »Pripravno« na oel. odd. »Jutra«. 20531-19 Lepi lokali dobro vpeljana trgovina z usnjem, čevlji, nrometna letza. tudi za oisame in vsako drugo nripravno obrt oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. Plautz. Stan trs 30. ogled od 2. do 3. ure. 20629-1" Mlekarna dobro ldola. takol na-rirodaj. Polovica eotn-vina. drugo hranilnrf kniižlca. Naslov v ogl. »Jutra«. 20660-19 Trgovino mešanega blaea, staro, dobro vneli ar. o, takol orodam. Vzame se tudi Hranilna knMžica. Naslov v ogl. odd. -»Jutra« 20677-10 beseda 1 Din: za dajanj-e naslova ali j za šifro pa 5 Din. (Ž0i Parcele prodam ob cesti ji železnci v Mostah — proti novemu »e-ro-iromu. Prsek in gra moz Qa licu mesta. Kata rina M kov; 6, Emipil^r-jeva št. 23 — Bežigrad. 19200-20 Več stavb, parcel v bližini hotela Ziatorog ob Boh. jezeru ob giavni cesti, v skupni izmeri 75(!9 m5 prodam iz proste roke. Pojasnila daje p!sa.rna dr. fC->ba « Alojzija, odvetnika v Ljubljani, kamor je na ■liovi-ti ponudbe, ki so ob v<^zne vs.aj 14 dni. t navedbo najvišje cene sa aH. 19559 20 Mlin naprodaj v prometnem :ndu(strijskem k-«.;u PoDndbe na oe!e*ni •videlek »Jut.re« šifrf' »Mlin«. 19597 Sf' V Kamniku ali okolici kupim hišo ta letovanje. Predpogoj je vrt. Ponudbe t onisom in navedbo cene na og«<»f>i odd»'ek Jw« ood značko »Kamnik«. 20259 Enonadstrop. hišo trgovsko obrtno, v centru Ljubljane, na najpromet-cest! prodam za D'n 230.000. Polovico je plačati r sro-ovin-: druEro prevzem hipoteke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod S:fro »Zata jama«. 20280-20 Posestvo in mlin b'izu Dobrne pr: C-elju. ob !r'avni cesti rakoi prodam. P'ača lahko s knjiž;ca mi nekflt»r:ti ce'j^ki-h 00^-jiinic. N"asiov pri podružnici »Jut-a« v Celj-i. 20458-20 Kupim žago na 1—2 gat-ra. parno loko UKvb;'o p.imo?n® »troje 'o napravo za parjenje. Po irobn- opis z o7načbo c.pne na na»!(yv: L. Defonr 7^a greb. Gajeva 17. 18926 20 3 leta staro hišo z lokali in 6 sobami, vr-NMn. na p-cmetnem kraju Trflvnn rw>s-ta:e prodam za 40.000 Din gotovine, dru-sro po dogovoru. Knjižica Mastne h-^ni'nice ljub'jan =k®. Ponudb® na os::asn! oddelek »Jutra« pod »Promet 202«. 20494-20 Vilo, petsobno. vrt r mariborskem parka, posestva, gostilne ta i a in Pnograda. ostalo travniki. po';a 'n eoidr»vi. pocen-i nam^dai. Vprašanja pod šifro »Wpinsrn-tsbesiti« na o^asni odde!®k »Jutra«. 20379-20 V Brežicah v centra prodam ®nonad stroipno hišo. pripravno za vsako obr- ali trgovino. Ponudbe direktno na lastnika hiše: B-ežice št. 52. Posredovalci izključeni. 20372-20 Pritlična hiša s 3 sobami, kuhinjo, priti-klina mi. 1!9m» zazidane (wvr?ine. elektrika, »adni f-t 490 m* zp-mlie. pr'-_ pravno ta o-brt. naprodaj v Zfforniii S'ski Naslov v oglasnem oddeiiu »Jutra«. 20393 20 Kupim hišo upadajočo pod Ljubljano. Cen« 120 do 150.000 Di-n. Pcmud.be na oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 2 malim dvoriščem vn vrtom. v bližini glavnega k"lodvora tako? kupim proti plačilu v gotovini — a iS tudi s p-evzemom hipoteke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirni dom«. 20568 20 Naprodaj: RI-5A. der-etvan-ovanjska. kresno novo-zidana. donos !32.000 Din. 1.850.000 HIŠA. tro6tanovan;ska. loka', nnvoildana. donos 18.000 Din. 150.000 POSESTVO 20254 m5 njiv. ?ozda, pašnika. 32.000 D;n. Realitetna pieama Adam-č Gosposvf tska 12. 2054120 Hiša 3 roanjSe »obe. 2 man-je-d ni im prit;k,:ne. elektrika. 1100 m1 vr*a, naprodaj. Ma'a vas 41. JeSca. 20551 50 Parcelo 2000 m na kateri je stavbeni ma-te-i:al za celo tršo, prodam za 40.000 D:n. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "»Lesena 20652-:0 Pred nakupom stavbnih parcel Vam nudimo iste v vseh velikostih in c®-nah. proti pačiiu v hraniln'h knjižicah Mestne h-aniltrice. — Ponudbe na OTlas. oddelek »Jn'ra« pod »Najuffodnejša prilika 1001«. 20586-20 Stanovanjsko hišo in več stavb, parcel v solrcčni legi. pod ugodnimi p!ačiln:mi pogoji pro da Sterman. Mala vas 53 — Jeičc«. 20664-20 Stavbne parcele ©o zelo nizki ceni se prodajo. oddaljene 5 minut od cestne železnice na Vi"ui. Naslov v oel. odd. »Jutra«. ">.0614-20 Novo hišo na Gorenjskem nrodam potrebna ' gotovina 10 tisoč dinarjev. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. — Filip Konlar. Smlednik. 20652-20 Brez gotovine lahko kupite hišo v L1ubl1anl za knližico kateregakoli denameea zavoda. Brezplačna po-lasnlla dale Realltetna oisarna. Gra^k Jože. r.iiiHHana. Ma="~v"1""ft St. 12. 20669-20 Fponadstronna hj^fl t ve'tV'm vrtom. R m:n«* od ff^^-n^ffa Vo-'odvo-s v Sfartborn po*-®i; napadaj. v fvlaenem orfd^kn »Jut-a« S067O^0 Več'a hiša Rtanovnnlska. trgovska p Ljubi'sni nanroda'. lena. solnčna leča. t lenim donosom. — Pfe--rem vo^le hitv^ke. '1ob'"fl naložitev kanlta-pisrvo-ve rv-vnvrlbe r» (vi ryld »Jutrs* rod »Naložitev«. 20672-20 Zasloni s^vbtie parcele na AleSe^-čo-vi ceat.l nod "lestr) Stavbni m»tPr'al ki 1e na Vru rvestfl niB*«i naroelo 35 d'1 ** ^lnar4ev T« m* "Ivn v h-B-nll-MVi knl<- ^ AT A t- 11 tTTlI " po- ■icri"«' P«——-oisteT. — Celovška c. 78. 20710-20 Stanovanje odda Vsaka beseda 1 Din; xa dajaaje naslova aH u iifro pa 5 Din. (31) )vosob. stanovanje t kuhinjo, » podpritličju vile. sred« mesta takoj oddam. Ogledati v Kn«f Ijevi uiici 13/11. 19680-21 Pristopajte k DruJt-ru stanovanj. M ■emnikov. Gajev« ulica — Neboti&oik I1L 373-21 Krasno stanovanje •ončno. štiri- ali petsobno, opre ml-j eno z vsem modernim komfortom. pripravno tudi za dve družini, oddam e 1. novembrom po zmerni ceni. Po nudbe pod »Sončno stanovanje« na oglasni oddelek'»Jutra«. 20479-31 Lepo stanovanje odda.nl mirni stranki — soba. kuhinja im prtikli-ne. tik pos-aje cestne že-lean-ice. Glrlnce, c. XTII. št. 6. 2A476-2' Stanovanje sobe in kuhinje s pod-etreš'>m oddam. Nasiov v oglasnem odelku »Jutra«. £0478-31 Trisob. starovanje s pritiklinam: oddam s 1. avgutstom v vili Tbnnies. Koseze št. 25. Več se izve in ogleda istotam pn o»k-bn'kn «1? v Ljubljani. Dvofakova ul. 3. pisarna — dvorišče. 20484-3; Trisob. stanovanje s pri tik;ina.mii oddam takoj v najem zg ceno 500 Din. Ogledati v Drav,:ah št. ' 53. 20401-31 Dvosob. stanovan'e s pri.tiklinami takoj na razpolag« T Občinskem domu v St. Vidu nad Ljubljano. 20294-21 Stirisob. stanovanje s kopalnico, v sredini Ljubjane oic,ka«. 204C«-21/a Tris. stanovanje v Celju iščem s 1. avgustom. Naslov pove podnuž. »Jutra« t CeUu. 30453-21/a Sobo in kuhinjo išče etranka brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvi avgust«. 20515-21« Kupim dosmrtno stanovanje 3 ali 4 sobno v centru. Ponudbe e ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Dosmrtno«. 20610-21a Mirna stranka treh odraslih oseb Išče čedno 2 sobno stanovanje s prltiklinaml v mestu blizu centra. — Ponudbe z navedbo na-iemnine na ogl. oddelek »Jutra« DOd »Točen plačnik«. 20622-218 Sobo odda ! Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova aU za šifro S Din. (231 Opremljeno sobo oddam t«koj 2 gospodoma. Reber 7. 20316-23 Opremlieno sobo z 2 posteljama, v mestu oddam. Naslov v ogla;, oddelku »Jutra«. 20481-£3 Sobo e strogo separatn;ra vho dom. zraven Mišideve k«-sa-ne oddam častniku — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 204.10-23 Lepo solnčno sobo i dot>ro hrano, v blifcul Zvezde oddam dvema mladima gospodoma. Naslov ▼ sgiasnem oddeiiu »Jutra«. 20417-23 Opremljeno sobo t strogem centru takoj ugodno oddam. Nasiov r oglasnem oddelku »Jut™«. »0438-23 Sobo s 3 posteljami n« planini Uekovuici, za poleti in pozimi po dogovoru odda Franc A r h. Srednja vas It. 66. Bohinj 20887-23 Gospodični rvddam opremljeno sobo v bližini dram-skega gledališča. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20563-23 Sostanovalko sprejmem v sobo po niik' ceni na Sv. Petra nasipu St. 59/1. 20662-23 Ooremlieno sobo -olnfno. * posebn'm vhodom s stopnji c in elektriko. z« 1—2 osebi, oddam takoj v Delavski zbornici, fiooova ulica 1, vrata 37. 20557-23 Poslovni lokal v prvem nadstropju oddam takoj v najem na Tvrševi ce*t\ štev. 29. 20573 2» Boljšo gospodično ali gospo sprejmem kot sostanovalko v celo osk-bo. Rimska c ta 2. pritličje, desno. 20525-23 Sobo čedno ooremljeoo. s posebnim vbodom im parke; tom. blizu bolnice, takoj oddam. Naslov v ogas oddelku »Jutra«. 20509 23 Opremljeno sobo parketi-ano. sončno, od lam. Sv. Krištof, Pleter?-n:kova 24.'IX. 20539-°3 Opremljeno ?«obo s štediln:kom oddam po ceni solidni gosipod:čni aH šivilji, ki je čez dan odsotna. S:va'ni stroj rm -azpoago. Bleiweisovs c»-sta 9TII._20543-23 Lepo sobo razgled na ulic« odda® solidnemu ?osipodu. Cankarjevo nabrežje 3-H levo. Od 12. do U2. 20547-23 Opremljeno sobo sončno, v vili blizu Blei-tveisove ceste oddam le »ta'nemT] gospodu s 1. avsrustom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 205-17-23 Opremljeno sobo s po?ebn!m Vhodom, sončno in fcliko. po zmerni ceni oddam. Cesta na Rožnik 47. 20508-23 Prazno sobo odda žitnik Franc. Beija-ul. 34 pri nori cerkv!.-Sp. Šiška. _20512-23 Sobo Sedmo, opremljeno, srač-n-o in čisto, blizu glavnega kolodvor« ugodno od dam bojnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30513-23 Sobo s štedilnikom vodovodom, elektriko in pritnkAinami oddam takoj ali 1. avgusta v Rožni dolini X/8, Podrožnik. 20517-23 Boljšo sobo opremljeno. t posebnim vhodom, elektriko, oddam Istotam oddam prijazno sohioo • posebnim vhodom in elektriko. Nasiov v og!asnem oddelku »Jutra«. 30520-23 Sostanovalca v lepo in čisto sobo. z elektriko in hrano za 500 Din mesečno sprejmem na Sv. Jakoba trgu štev. 5. 20574-23 Kmečko sobo dobro ohranjeno, kompletno ali tudi posamezne komade k n p i Dimitrijevič, Sv. Jakob« trg štev. 5. 20575-12 Solnčno sobo lepo opremljeno, i elek-t-»ko in posebnim vhodom tako' oddam v Rožni dolini.'cesta VL'4. 20576 23 Krasno sobo na Masarvkovi oesti št. 12 oddam. Polzve se istotam t mleka-ni. 20577-23 Lepo sobo opremljeno, svetlo in zračno. z uporabo kopalnice oddam v strogem centru. Nse'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 20579-23 Lepo, svetlo sobo 4 metre kvadrature, od dam takoj ali z avgustom poleg stare 5i?enske cerkve. Ivan Simončič. Ce lovska cest« 62. 20682-33 Opremljeno sobico oddam mi"-ni gospodični. Naslov v oglasnem odde'ku »Ju.tra«. 20583-23 Pod Rožnikom oddam po nizki ceni opremljeno sobo za dve osehi. ter eno z« 1 osebo. v«ak« » sena-atnim vho dom. Po'asni1« daje Su-šterii?. Večna pnt št. 91. 20567-23 Separiraro sobo ■> d d a bol tU.mu gospodu Janči?. Breg 20 iro- rišče I. nadstr.) 20601-23 Sostanovalca s hrano ali brej sprejme Selsn Hrenova ulic« 17/11 20604-22 Dve nrazni sobi poceni oddam. N««'ov pore i>g'asni oddolek »Jutra« 20700-"3 Dve prazni sob' s tekočo vodo in vhodom s »tonnjišča »akoj oddam Info-macije na Tria tki c. št. 8. 20612-23 Prazno sobo pripravno za uradnic« ali dve gospodična, oddam n« Goaposvetski cesti št. 12. — Istotam se odda loka!. 20639-23 Lepo sobo zračno, z elektriko, t sredini mesta oddam s 15. julijem. Naslov v oglas, oddeku »Jutra«. 20637-23 Gospoda sprejmem iekoj v Sisff« in zračno sobo v Sp. Šiški, Poiakev« ulica štev. 171. 2. vrata. 20667-23 Sobo !e*>o oprem'j-en«. s posebnim vhodom, »olnčno in zračno oddam na Reeijevi c. 12,H levo. 206*51-33 Opremljeno sobo z majbno kuhinj« -akoj oddam zakonskemu paru brez otrok, v viii pod Rožnikom. Polzve se: Dvorni trg št. 311 desno. 20642-23 Sobo lepo opremljeno, zračno. parketlrano, s prostim vhodom, z eno dvema posteljama oddam v centru. Na raz-Dolago kopalnica. Istotam oddam tudi malo sobico. Strossniayer jeva 4/1., desno. 26643-2.*. Opremljeno sobo veliko. parketlrano. s posebnim vhodom, oddam 2 gospodoma. — Istotam oddam preprosto sobo 20663-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro 3 Din. (23-a) Gospodična išče lepo opremljeno sobo od 15__30. julija. — Pu- uudbe na oglasni oddeiek »Jutra« ped »S. 0. S.« 20321 -23/a Dve lepi sobi enoposteljni, če mogoče s souporabo kopalnice iščem. Ponudbe na oglas, oddvlek »Jutra« pod značko »Z« dva meseca«. 204l9-i"J/a Opremljeno sobo za enega ali dva, ekrom-no, išče gospod. — Ponudbe na oglašuj oddelek »Jutra« pod »V mestu«. 20560-23'a Za letovanje iSčete akademika v kaki vasi Sloven'.1« sobo z vs.o oskrbo. Ponudbe na naslov: C ' n d r o. Beograd, Ba&anska štev. 12/111. 20501-23/a Prazno sobo čisto, iščem pni mirni stranki. — Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solidna in točna«. 20569-23/8 Več gospodičen ali gospodov sprejim-em na dobro do -mačo hrano. Rimska c. 2. pritličje, desno. 20525-23 Sostanovalca »preimt-m. Rimsk« e. JO (p-itiičje). 8^527-23 Sobo prazno ali opnemljeno, s prostim vhodom, iščem v bližini Trnovega. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »200—250«. 20600-23/a Boljši gospod išče eno ali dve sobi. če mogoče s toplo in mrzlo vodo. v kaki vili okoli banovine. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod š:fro »Boljši«. 20638-23/a Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova aii M šifr« 3 Din. (22) Stanovanje i oskrbo za dijak« iščem blizu Vegove ulice. Po audbe pod »Nadzorstvo« n« oglasni oddelek »Jutra«. 20329 22 Dopisi Vsaka besed« 2 Diu: za daianje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Impozantna dražestna in idealna po-sestnica, razočaran« v zakonu. išče elegantnega gospoda višjega položaj«, v -vrbo skupne življenjske ljubezenrfce sreče. Nea Donim no pod Šifro »Svringa« n« oglasni oddelek »Jutra« 20691-24 Samostojna gdč. išče resnega znanja s solidnim. 40—5(1 let starim boljšim gospodom v državni službi. Sem solidna in ime m opremljeno stanovanje ter gotovino. Neano nimne ponud.be prosi pod šifro »Srčna kultura« na oglasni oddelek »Jutra«. 20706-54 Vsaka beseda 2 Din: ta tajanje naslova aii šifre pa 5 Din (35) Mlad obrtnik lastnik tehničnega podjetja v Zagrebu, ki ai je pridobil tehnično znanje T velikih podjetjih Nemčije, Švice in Francije, 28 let star, rkt., prvovrsten gospodar, izredno simpatičen, strogo soliden, ttri poro či-ti pošteno rimo-kotoii-čanko. gospodično iz mest« ali deželej z neiaj dote. Gospodične, ki si žele zares uglednega moža, naj pošljejo ponudbe na »R—zor«, ZagrM). pošta 3. 20500-26 Gospodična isobražena. visoka in epa. čiste preteklosti, stara 22 let, i doto in potfitvom, bi se poročila s karakite*-nim srnspo-dom drž. uradnikom. Sodniki, profesorji, gozdarji itd. z dežele imajo prednost. Neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tiha sreča«. 20208-25 Obrtnik «tar 29 let. z dobro idoJS« delavnico, žeii poročiti go-srodlčno. staro 20—30 let. s cca. 30.000 Din gotovine, v svrho povečanj« ob-ata. Cenjene ponudbe s sliko na o?'asni oddelek Jutra pod šifro »Dobra gospodinja«. 20383-26 Fina dama starejša, mnčajn«. ee Sel! poročiti z značajn.im in do-bro^rč-n^ visokim d-žav-n*m uradnikom, oficirjem, ali dobro situiranim go spodom. Vdovec brez otrok ni izključen. — Dop;se na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Slmjf«tija«. 20382-25 Katera plemenita, samostojna dama bi podpirala eno leto dni stanejšeja akademika « s:gurnd državno službo takol po diplomi? Poroka takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na og'as. oddeiek »Jutra« pod »Zlato srce«. 20592-25 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: ia dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Pozor! Sivi kovčeg sem pozabil 1. Julija v vlaku št. 620 Zagreb - LJubljana. Prosim poštenega najditelja, da ga odda proti dobri nagradi na Bledu vila Valenta. Madžarski poslanik. 20S45-28 Belo rokavico usnjato sem izgubila od trg. Lesjak. šelen-bureova do Prešernove ulice Pošten najditelj se naproSa, da jo odda proti nagradi na oglasni odd. »Jutra«. 20693-28 VsaKa Oeseda 1 D:n: ta dajanje naslova aX ta šifro pa 5 Din. (27) Pes nemSka doga, 11 mesecev star, naprodaj v Ljubljani, PrlvKM 16. 20411-27 Tiček bastard, ušel Prosimo, vmifi ga proti na gradi v Komenekega uioci it. itH. 20697-2"' Ltr-SStS^i <• - 9br m Vs»k» beseda 1 Din: ta dajanje naslova aii u šifro pa 5 Din. (30) Trajno kodranje oeie gave 80 Din. Karo^ D i n t e r, pri cerkvi st. Petra. 18438-30 Trajno ondulira ie za 60 Din He£:k v Sp. Šiški. Jeroejeva cesta 53 poleg šole. 20714-S0 Foto-kopiranie razvijanje kakor ves materijal, najbolJSe in najceneje danes pri Fotot-ehnlkl Prešernova št. 9. 20658-30 Vdova srednjih let. 5 premoženjem 150.000 Di-n. želi resnega znan'« t orožn;kom. fman-carjem ali železničarjem (samo v irž. s uibi). sred n'ih let. Dopis® prosi na o<-'as. oddelek »Jutra« pod »Vdova 38«. 2036S 25 Dekle pridno ln pošteno, z nekaj prihrankov, v svrho skupnega dela v življenju želim spoznati v svoji že vpeljani renomlranl obrti zmožen bodočnosti. — Samo resne ponudbe Je poslati na ogl. odd »Jutra« pod »Svoj cilj«. 20707-25 J Vsaka bese-la 1 Din. j ta dajanje nasiova aii ! za šifro rwi *• Dio. (291 Pisalni stroj dobro ohranjen, poceni n«-pnodai. Nasiov v oglasnem oddelku »Juitra«. 20281 29 Šivalni stroj »Viktorija«, skoro nov. ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20590-29 Nov šivalni stroj radi selitve naprodaj. N« vov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20609-29 Mizarji! prodam po nizki ceni razne unlversalne stroje kakor posamezne z vdelanim motorjem in brez. krožno žago, leseno oerodje, voz na štirih kolesih, skobelnlke ln drugo. — Naslov v oel odd. »Jutra«. ^ 20671-29 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; ta daianje nasiorm alt Za Šifro pa 5 Din. (26) tmb mrt ▼ rroflh poletnih dneh Eau de Cofogne „Sotr de Pariš" vtiek tvorb avoje vrste. V vsaki dobri trgovini te stroke gato izbiro kolonjskfli rod BOURJOIS kot s Cologne MON PARFUM » FTANCftE PRINTEMPS DE PARIŠ LE FLEUR BOURJOIS 90® CHTPRE itd. » x > > ▼ opremi od Vi« do 1 Bonrjois - parSumenr izdelovalec svetovno znanih rdečii za obraa »Ceadre de rose« in »ronge mandarine« Pianino »Forster« za 5<100 Din p-oda Hutter, Maribor. Gajeva ul. 311. 2<>465-26 Instrumente /godala) bas. čel«, violo, trombo, C-B, vse v do-b-em stanju pr^da L. R-a-kar, Zagorje ob Sav;. 20396-26 Gramofon skoraj nov. »Columbaa«. tipa 101, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20522 26 Črn klavir Jako dobr> ohranjen, prodam za 4800 Din, drugi isto tako dobro ohranjen, rjav. prodam za 2500 Din. Iv. Kacin. Domžale. 20668-26 Koncertni klavir znamke »Csapka -Wlen« se proda za 5500 dinarjev. — Ogleda se lahko od torka naprej v Cerkveni ulici 21/1.. vrata 13. 20684-26 Informacije Vsaka beseda 1 D'Ji: za dajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (31) Pojasnila za zelo ugodno bresobrest no posojilo pri »Edinosti«, vz«j. gosp. društvu v Mariboru. daje g'avni zaatosi nik Marko Zamud«, Celje, Prejemov« uiic« štev. 24. Sprejme-jo se zanesljivi po-varienr.ki. 20465-31 PridelM Vsaka Poseda 1 Dm: ta dajanje naslov« aH ta šifro pa 5 Din. (33) Prvovrstno vino belo in rdeče, iz Bize4jskih in Slovenskih goric, po 8 Din priporoča vinske trgovina in gostilna T. Mencinger, Sv. Pet-a c. 43 — na dvorišču. 20596-33 Klavirji pianini Kupujte na obroke cd Din 400.— prve svetovne fabrikate B6 sendorfer. St«inway. F6r-ster. Petrof, Hfllzl. Stiogi orig.. ki so nes[K>rn« naj boljši! — Lahka preerzna mehanka. Prodaja jih it ključno le sodni izvedene« in biivSi učitelj Oi. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). -i.Ad Pusnda 1 Din, ta dajanje naslova ali ta Mro na 5 Dio. fS) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerij« dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod i Vidovdaneke c«-ste, pri gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih oenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Letoviščarje na penzljo po 40 Din sprejema M. Hogen^arth. Frem. — L^pi izleti na Pohorj«. ?1>2$5-S> Letovišče Lep vrt. gozdovi in kop?. - lišče. Ceodnevna oskrba 30—35 Din. Marija Reich. Kamnik, Vrhpolje št. 31 30126 3= Letovišče Gorenj« va» » Polraask1 dolini. Krasna lega. kope nje v Sori. — Celodnevna oskrba 32 Din. Pripor«-:? «ts gostilna pri Ar.žku. ao4«-?? Podpisana sva se preselila v Crikve nico. kjer imava gostiln1" -L;ub'.'ana< z ntjeene šim persslonom in dobre domačo postrežbo. Priporočava se cenjenim '"• -višoarjem. Najin poob s-šče.nec v vseh pos'ovn -zadevah ostane dr. Kra-ševec Ci-rii v Cerknici, k daje vse potrebne infor-melje. Andrej in Fran.'« Žuljan. Crikveraice, sos-ona »Ljubljana«. 20510-5° Radi spremembe zraka ifčem na Gorenjskem prt ugledni družin"! vso oskrV za avgust. Sem spretna 4"i-vilja ob'ek in perila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutre« pod š!f-o »G«rsk: zrak« 80531-3£ Vsaka bsseda 1 Din. ta dajanj« oa«lova aii za Aifro pa 5 Din. (37) M. PAP, Zagreb JeSačičev trg 6,1 Nega lei>ote po najnovejšem sistemu. Popolno odstranjevanje solnč-nih in jetrnih peg. — Električna masaža obraza in rok. Parafinski omoti odstranjujejo so-jedce, prišč in nadležne dlačice. Za nego obraza ln las samo zanesljivi POMPADUR. preparati. Hujšanje po najnovejši metodi. Sprejmemo dame v strokovno naobrazbo. 80606-37 Sa Najboljša okrepitev po hripi ali iivčni bolezni — Hotel-pension »Triglav« Bohinjska Bistrica, Siove-nija. 10 dnevno bivanje 400 Din. v seriji 450 Din. 204-38 »Pension Jelisava« otok Krk — Aleksandrovo v krasni legi blizn kopa '.išča. Vsa oskrba Din 50. 17318-38 Kopališče in letovišče naravno, se priporoča. — Sorlij Gorenja vas nad skofjo Lok«. Celodnevna oek-ba 92 Din. 19125-34. PRIČAKOVANJA ibodo nadkpiljila izvrstno glasbila jncjvečje domače odpremne ' tvrdke f» KEAI.jevs33 BVCfoa dobavltbli) CHNE8DER PROIZVOD GO^AZStl. IM PRIBOR* Zagreb Nik-oliaeva. ul Violizte-^od Vin Ur arij* Critape—" -158.- - Mandoline -108.- -Harmonike •• 75.- " Havajske gitare, kromatifne harmonike, trube, saksofoni Lidpo najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE hpesplačni poučni c j£]\wic 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »TV. nadstropie«. 8213 47 Hči divjine Roman Enajsti dan sta zgodaj zjutraj dospela do .zliva Pitmanove in Stikinske reke. Kmalu nato je Kijo krenil na pat proti domu, in David in Bari sta ostala sama. Ta zapuščenost je padla na njiju kakor nekaj živega. Prešla sta bila razvodje, in zdaj sta bila v veliki, solnčni pokrajini čudovite lepote in mogočnosti, s širokimi dolinami sredi visokih gora. Bilo je v juliju. Z vseh strani doline se je oglašalo tiho, brenčeče mrmranje. To mrmranje je bilo žubore-nie tekoče vode. Nikoli ni zmanjkalo v zraku te godbe, zakaj reke, potoki in mali potočki, ki so hiteli izpod večnih snegov v nižavo, niso nikoli utihnili. In s sladkimi vonjavama je bilo ozračje prav tako bogato kakor z godbo. Zelenje je kar kipelo iz tal; zgodnje cvetlice so izpreminjale solnčna pobočja v rdeče, bele in lilaste barvne lise; tu so cvele vijolice, tam potočnice, ondi divje zvezdnice in hijacinte. David je gledal vse to, in njegova duša se je opa-iaia z lepoto. UtaboriO se je in ostal na mestu ves tisti in ves na-siednii dan. Mudilo se mu je dalje, a vzlic svoji neučakanosti je okleval. Zdelo se mu je, da se mora seznaniti s tem deviškim svetom, preden krene globlje vanj; da ga mora najprej zapopasti ".n doumeti. Izgubiti se ni mogel. Jaques mu je bil zatrdil, da ne, m Kiio mu je z znamenji povedal, kažoč na široko, plitvo reko, kije tekla pred njim. Treba se mu je bilo samo držati vode. Ce bi šel ob niei vse dalje in dalje, bi prišel, čez mnogo tednov seveda, do bele naselbine ob morju. Tako daleč do Firepanskega potoka ni moglo biti. Kiio ni bil še nikoli tam; nikoli še ni bil prodrl dalje kakor do tega zliva obeh rek — tako je bil Tovaskuk poučil Jaque-sa. In tako ni bil strah tisto, kar je zadrževalo Davida. B la je samota. Hotel se ie duševno oddahniti. In med tem si je hkrati popravljal čevlje in zdravil Barijeve noge, ki so bile vse ranjene od skalnate poti čez gorovje. ' _ Mislil je, da je bil po svojem slovesu od misijonarja že do dn» izkusil, kaj pomeni zapuščenost. A tole, tu, je bilo neizmerno večje od njegove predstave. Ko je sedel to prvo noč pod zvezdami in velikim belim mesecem in mu je ležal Bari ob znožju, ga je kar prevzelo: ne strah ali potrtost, ampak sveta groza. To ni bila neprijetna samota, a vendar je čutil, da nima ne dna ne mej. Bila je širna kakor gorovje, ki ga je obdajalo. Tam nekje, že mnogo milj proti vzhodu od njega, je bil Kijo. To je bilo vse. Vedel je, da ne bi mogel nikoli opisati te samote — te zapuščeni osti; mož in pes, okoli njiju pa cel neskončen svet. Čez nekaj časa, ko se je ozrl v zvezdno nebo in prisluhnil k mrmranju vode v dolini, ga je prevzela nova misel. Tu je bilo kraljestvo brezmejnega miru. Miru, ki ga ni kalilo burno življenje moških in žensk. Davidu se je zdelo, da bi bilo greh, če ne bi sedel tako tiho pod očmi teh bilijonov nebeških straž .in belega meseca, ki je plaval sredi njih. Drugi večer je zakuril sebi in Bariju majhen ogenj. Tretje jutro si je oprtal tovor in krenil dalje. Bari je hodil tik ob gospodarju, in njune oči so neprestano opre-zale predse in na okoli. Pokrajina je bila bogata z divjačino, in David je čakal prve prilike, da dobi sebi i>n Bariju svežega mesa. Bele peščine in prodnati bregovi reke so bili pokriti s sledovi divjih prebivalcev doline in bližnjih grebenov, in Bari je lačno vlekel zrak v n oddrvi, kadarkoli je našel novo sled. Sestradan je bil. Stradal je, siromak, že vso pot, odkar sta krenila v gore. Tisti dan je David trikrat videl v daljavi divjega jelena. Popoldne je opazil na zelenem pologu grizlija. Proti večeru se mu je nasmehniia sreča. Čreda divjih ovac je bila prišla z gore na vodo; zalotil jih je nenadoma. in veter mu je bil ugoden. Ustrelil je mladega ovna. Še celo minuto po strelu je negibno stal na mestu; toliko da se je upal dihat«. Pok njegove puške se je razlegal od gore do gore, se izgubljal, se vračal in nazadnje zamrl kakor vzdih. Kar pošastno je bilo poslušati. Pomislil je, da bi ga mogel slišati človek, ki bi bil mnogo milj odtod. Nato je pohitel k ovnu, in tisti večer sta se oba najedla svežega mesa. Peti dan sta že romala po dolini, ko sta prišla do vrzeli v za- hodnem grebenu; skozi to vrzel je tekla rečica, zelo podobna Sti-kinu, široka, plitka in obrobljena z belimi peščinami. David je sodil, da mora biti to Firepanski potok, in kri mu je hitreje zaplala po žilah, ko je krenil z Barijem ob njem. Zdaj je moral biti čisto blizu Tavisheve koče, ako še ni bila razdejana. Tudi če so jo bili zažgali zaradi nalezljive bolezni, ki jo je bila okužila, je moral najti vsaj njene razvaline. Tri je bila ura, ko se je v silnem razburjenju napotil ob potoku navzgor. Kmalu bo prišel v kraj, kjer živijo ljudje. In potlej? Trudil se je, da bi odgnal negotove občutke, ki so ga navdajali s čedalje večjo tesnobo. Prvo, kar bo videl, bo seveda Tavisheva koča ali vsaj njene razvaline. Kar zdelo se mu je, da mora stati kje tukaj, blizu zliva obeh voda. Lovec ali pro-spektor si ni mogel izbrati boljšega kraja za bivališče. In nedaleč od Tavishevega bivališča ... Hodil je počasi, se ogledoval po cbeh bregovih rečice in vlekel na uho, vsak trenutek pripravljen, da začuje glas — nov glas, kakršen mu že dolgo ni udaril na uho. Pazljivo se je tudi oziral po belih, bleščečih peščinah. Na le-teh je bilo vse polno sledov divjih živali. Enkrat mu je srce nenadoma vztrepetalo, ko je zagledal medvedjo sled, ki je bila zelo podobna sledi indijanskega mokasina. V tem kraju je bilo oSividno čudno dosti medvedov. Povsod ob vodi je srečaval znamenja njihove navzočnosti, tako mnogoštevilna in sveža, da je postajal Bari ves nemiren. David je hodil do mraka. Najrajši bi bil potoval še v temi. A vendar je nazadnje dolgo sedel v mesečini, kadil pipo in vlekel na uho. Trudil se je, da ne bi mislil. Jutrišnji dan je moral tako in tako končati njegove dvome zastran Tavisha, zastran dekleta in zastran tega, v kanili okolnost h jo bo našel. Pozno je legel spat in se zbudil že o prvem razsvitu. Cim delj je hodil, tem ožja je postajala voda in tem bolj divja je bila pokrajina. Opoldne je Bari zdajci okamenel na mestu; hrbtna dlaka se mu je naježila in globoko, pomembno renčanje se je začulo iz njegovega grla. Obstal je bil pri lehi belega peska, ki ni bila večja od rjuhe. »Kaj je, prijatelj?« je rekel David. EDINO PRAVE Z GORNJIM ZAŠČITNIM ŽIGOM NA PODPLATU O r Mehanična in tovarna obutve opank PETAR M. DUMITROV, Pančevo M E ZAHVALA Po smrti mojega moža g. Jakoba Kurnik sem prejela pripadajočo podporo od LJU2SKE SAMOPOMOČI V MARIBORU točno in kulantno, za kar se tej res ljudski ustanovi naj-iskrenejše zahvaljujem in jo vsakomur najtopleje priporočam. Sv. Lenart v Slov. gor., dne 7. julija 1933. 8329 TEREZIJA KURNIK. OBIŠČITE NOV Hotel „POšTA" V BEOGRADU, shajališče vseh Slovencev vis-a-vis železniške postaje. Hotel je higijensko urejen, v vsaki sobi tekoča mrzla in topla voda. Najbližji vsem ministrstvom in uradom. — Za obisk se priporoča ravnateljstvo. 7602 m avtomobil® #» m so najboljše in zato najcenejše. Zastopstvo in skladišče za LJUBLJANO in okolico: VIKTOR BOHINEC Ljubljana, Dunajska c. 26. Za MARIBOR in okolico: „VELEPROMET", ANTON ANTONČIČ Maribor, Slovenska ulica 6. 7520 USODA LJUBI! Znameniti astrolog orof Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede La ra3daljo, meji na ču-dcwltost. Prof. Hel6n Vam pove po res ril ol vso Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahke dosežete uspeh ali najdete srečo Itd. Njegov popis minulih, sedanjih tn bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vafie začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadikujte. vse se obrne na bolje. Olrajte, kaj Vam piše prol. Helčn: Spoštovani prijatelji! 2e sama objava, da bom Izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite ml svoje naslove, poklic, dan. mesec in leto rojstva ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedantosti ir. Preteklosti več, nego bi Vi smatrali zs možno. Samo -a izdatke priložite v pilsmo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. labor. K. Havelka. Praea 31 — Vlnohradv. poštni predal 28. J.—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj prof. HeUn, astrol. UNOLEUM In } PREPROGE tapetniško, železno in medno (me-sing) pohištvo, posteljnina, vložke, žimnice in zastori, blago za pohištvo in zavese, indanthren-barv-ne, volna, flanela, posteljne in namizne garniture kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izberi, po najnižjih cenah. Ceniki gratis pri Karolu Preis-it MARIBOR, Gosposka ulica št. 20 194 Žične vloge po 109 Din 2ične vloge iz lzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „W E K A", MARIBOR 9. Prvovrstna avstrijska tovarna Strofev spretnega zastopnika za kurilne kotle, ki ima zveze z oblastmi in tvrdkami za kurjavo. 8302 USPEŠNA NEGA LEPOTE Mladeniško lepoto obraza ohranite s stalno uporabo dokazano fine Porenal-kreme. Mastna Porenal-krema. uporabljana preko noči, varuje, pomlajuje in obnavlja kožo, a suha Porenal-krema kot podloga pudru, zožuje velike pore, drži odlično puder in olepšava obraz. Porenal-kremam je odveč vsaka reklama, kajti učinkovanje preseneča! Ena tuba suhe ali mastne Din 18.—. Najfinejši puder, ki odlično drži, a ne prepušča znoja, zelo fino parfimiran, nežen, v prekrasnih barvah, zajamčeno neškodljiv, to je Porenal-puder, edinstven svoje vrste. Ena škatlica Din 24.—. _ Olepšavajoče Porenal-milo ustvarja blago. Istoimensko penasto kremo, ki blagodejno deluje ne samo na čistočo, temveč tudi na lepoto obraza in rok. En komad Din 12.—. Mnoge žene so nesrečne, ker se prekomerno pote. kar povzroča neprijetnosti največjega pomena. Ako uporabljate ORonit-vodico. se lznebite te neprijetnosti takoj, kajti znojenje in istočasno tudi neprijetni duh potu prestaneta momentano. Ena velika steklenica Din 30.—. Solnčne pege ln rumene madeže odstranite naglo in zanesljivo z uporabo holand-ske mlečne kreme. Uspeh preseneča, a učinkovanje je naglo. En lonček Din 15.—. bili presenetljivo naglo Izredno lepo ln čisto polt. Ena steklenica z navodilom Din 32.—. Namesto mila pasta Majalis umije Vaš obraz in obenem uspešno neguje lice. Ta pasta se priporoča damam, ki ne prenesejo niti najblažjega mila, a hočejo vendar imeti sveže umito ln čisto lice. Velika steklena doza Din 15.—. Že 30 let najboljša barva za lase, zajamčena v zanesljivosti delovanja, trajna, enostavna v uporabi, prekrasne barve od zlato-rumene do črne, Je samo Oro-barva. Ena garnitura z navodilom Din 30.—. Izpadanje las ln prhljaj momentano prenehata z uporabo vode od kopriv. Najstarejše ln edino zanesljivo sredstvo za uspešno nego las, ki postanejo bujni ln bleščeči. Velika steklenica Din 30.—._ Ne pozabite, da so roke zrcalo vsake žene, toda ako želite, da Vam bodo lepo bele, gladke in mehke, kljub hišnemu poslu ali športu in pisarni, nadrgnite jih s samo malo specialno Jefais Blanc kremo. 1 tuba 10 Din. Dlačice izginejo za vedno z obraza, rok, nog, prsi Itd., ako uporabljate Erbol-prašek. Delovanje naglo in zanesljivo ln ne škodi koži. En lonček z navodilom Din 15.—. Ako imate jako mastno lice, se Vam delajo ogrci in velike pore, ki se ne dajo prikriti tudi z najdebelejšo plastjo pudra aH šminke. Ako pa redno masirate svoj obraz zjutraj ln'zvečer s Pore-mlekom, boste do- Ponos vsake žene — mladeniške grudi za-dobe z masažo elikslrja Eau de Lahore lepe oblike ln napetost. Steklenica z navodilom Din 40.—. Za raznežen ln profinjen okus se priporoča uporaba najfinejše obstoječe Florls N&isette kreme, ki je uporabna Istočasno kot nočna ln dnevna krema, ln Izredno olepšava ln pomlajuje. En lonček Din 40,— Puder nad pudri za dame proflnjenege okusa je Florla Extra puder. Prekrasen parfum, prekrasne barve, nenavadno nežen. Velika luksuzna škatlica Din 60.—. Zahtevajte povsod Izrecno gornje specialitete v vsaki boljši strokovni trgovini ali pMIte: NOBILIOR parfumerlji, ZAGREB, Ilica 34, Jelačlčev trg 15. 90 SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR, 162 KOKOŠJE, PURJE, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CISCE-NO in ČOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £. Uajda, (Čakovec Telefon 59, 60, 3, 4« "Pctnatetei Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlo-plavimi lasmi očara vso svojo okolico Njen uspeh je istočasno tudi uspeh SPECIALNEGA ŠAMPONA S. Y. S ki varuje svetle lase nevšečnega po-temnevanja in daje potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svil nato mehkobo, že prvi poskus vas bi. prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6 Oprema za trikratno uporabo Din 12 Dobiva se povsod. PRIMORCI! Lepo posestvo 17 oralov veliko, % ure od mesta Maribor oddaljeno, njive, vinograd — 35 polovnjakov izvrstnega vina — sadonosnik — 6 vagonov namiznih jabolk, krme za 8 glav živine, vsled družinskih razmer ugodno na prodaj. Pojasnila daje Anton Auer, klobučar, Maribor, Vetrinjska ulica 14. 8315 Ljudska samopomoč v Msribos-ia mi je izplačala po smrti mojega očeta g. Jožefa izek pripadajočo podporo točno in kulantno, za kar se ji najlepše zahvaljujem in to res ljudsko samopomoč vsakomur toplo priporočam. Križevci pri Ljutomeru, dne 7. julija 1933. 8328 Josip Izek. LEPE GRUDI -—-- ftvmte in oormaLfte polnosti doaeiete v 4—5 tednih pri NERAZVITIH G HUDIH »li isdtr prea usah.nej'0 zaradi bolezni sit MmSik« p^telj«, t iuna.Tijio uporabo garniture >J0LIFEMME< po prof. dr. med. Bierm. Pri tem se ne ofcrepe tel« ki bofca. Naraven, popolnoma uspešen ia ia.:emč«TW> ne3iko-dly.lv preparat 135 Din. 74S7 PRI MLAHAVIH EN' MEHKIH pn»ifo za4obi*e i preiparatom >.T D N 0« (po sijajna oceni in priporočilu dr. me>d. Funke-ja in dr. med. H. XIayerja) jo-pet elastičnost in čvrstost. Garnitura TO Din. — Origimaie SCHRODER-SCHENKE razpošilja »OMNIA«, oddelek I/S ZagTeb, Drašbovi6eva uli«« 2f7. Poštnina pri piafiva v naprej 6 Dia, po poletja 12 Ka -Zahtevajte brezplačno ilustriran cenik.- Beprezentassčno stanovanje v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra*. 8212 Brez nagras posredovalnin, roeSetarin, napitnin in dragih likofov posreduje »Jutrov« mali oglasnik nakup in prodajo najraznovrst-nejših predmetov tn posestev. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in igralnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles in izbira. Najnižje ce-otroškib vozičkov. Ljubljana, Kariovška c. 4. ne. Ceniki franka ALI 2E POZNATE Spiegel-ov „CITROPUR"? Za vroče in hladne pijače, kakor tudi za okiao vanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali ocet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBERAJ, DROGERIJA, PTUJ. 187 brejuje Davorin Kavi jen. izdaja aa aoazorcij »Jutra« Adoll Kibnikai. Za Narodno tiskarno d. fL kot uskarnarja Franc Jezeršek. Z.a inseraini del je odgovoren Aloj2 Novak. Val v Ljubi jam.