71. številka.
Ljubljana, v petek 28. marca 1902.
XXXV. leto,
izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati *a avstro-ogrsa« deželo za rse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h C9 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo poBiijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod1' telefon st 34.
.Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
ti
SLOVENSKI NAROD
ti
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto.... K 22 — j Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ 11'— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25'— I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 230
93T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. *3" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Razgled po cerkvenem življenju v letu 1901.
Spisal vseučiliSki profesor dr. T. G. Masarjk v Pragi.
II. Švica, Belgija, Španija, Anglija.
V francoski Švici se istotako razlega geslo: »Proč od Rima«; iz katoliške cerkve je izstopilo več duhovnikov, izmed katerih je Mr. Le Garrec v Prunt-rutu predaval: Histoire d'un e>adć, a bil je od klerikalcev ne samo z žvižganjem prisiljen prenehati v govorjenju, ampak je bil celo tepen od njih.
Na protestantovski strani je napravil govor profesorja Vetterja, germanista v Bernu: »Schule und Kirche im XIX. Jahr-hundert« veliko hrupa, on sam je izstopil iz cerkve ter propagira »razumno pobož-nost nravne humanitete» (verniinftige Re-ligiosit&t der sittlichen Humanitat«.) Manj pazljivosti provzroča spis bazilejskega profesorja teologije W eru le: Die Anfange unserer Religion 1901, in vendar je poleg Harnackova dela kot izraz naprednjaške teologije črez vse zanimiv.
Na starokatoliški (»krščansko • katoliška« se imenuje v Švici) sinodi v Bernu (v septembru) je bilo konstatirano, da ima njihova cerkev 40.000 vernikov ter 58 duhovnikov. V zadnjem letu se je zglasilo k izvrševanju obredov 8 duhovnikov, ki so izstopili iz katoliške cerkve ter 4 kan-didatje teologije.
V Belgiji prihaja geslo »Proč od Rima« do veljave v obliki krščanske demokracije; lani je močno iznenadil svet odpad eksjezuita Renarda, profesorja na vseučilišču v Gentu. V Belgiji kakor tudi v drugih državah so predavanja o gibanju »Proč od Rima« najmočnejše agitatorično sredstvo, vendar s tem razločkom, da je v Belgiji in Švici verski liberalizem tako močen, da gibanje »Proč od Rima« hasne bolj liberalcem in socialistom, kakor pa protestantom. Kulturne belgiike razmere pojasnuje najbolje tale statistika samostanov: leta 1846. je bilo v Belgiji 779 samostanov z 11.968 člani, leta 1900 je bilo 2221 (1951 ženskih, 270 moških) samostanov s 37.684 člani.
Na Španskem in Portugalskem je gibanje »Proč od Rima!« prav viharno in jako revolucionarno, da bi bilo upati znatnejšega napredka v verskem in cerkvenem življenju; gibanje je očividno v zvezi z izgubo Filip-ln in Kube ter je bolj politično (često celo anarhistično) kakor versko, dasi je naperjeno v prvi vrsti zoper jezuite. Slovstveno se prikazuje reformno gibanje na Španskem v glasilu duhovnika Segismundo Pey-Ordeixo v Barceloni »Nuestra Revista, Semanario cato-lico popular de critica« (»El Rubion« je bil od škofa zatrt). Gospodarski pomen španskega katolicizma razjasnuje najbolje sledeča statistika: Na Španskem je 154.000 oseb v cerkveni službi; na Francoskem ima višje duhovništvo 2'/, milijona frankov, na Španskem 5X/S (Francija = 40 milijonov prebivalcev, Španija samo 18). Državni španski proračun obsega za cekvene namene 70 milijonov peset (a = 0 95 K), torej dvakrat več nego na Francoskem; za šolstvo plača Španija samo 12 milijonov peset na leto.
Anglija se smatra, odkar se je pojavilo močno prestopno gibanje Pusevitov, kot eldorado katolicizma; vpliv katoliške Anglije (ter Severne Amerike) prikazuje se že tudi v Rimu in bujna domišljija cerkvenih politikov vidi že prihodnji sedež papežev v — Washingtonu. Vsekakor se more na Angleškem še vedno govoriti o gibanju »Proč k Rimu!«; tudi lani je prestopilo 10 duhovnikov državne cerkve k rimski cerkvi. Toda angleški katolicizem sprejema v sebe — in to ravno vsled konverzij — liberalne in odločno protestantske nazore; konverzije (odpadi) se ne tičejo — in to je najbolj važno — ljudstva, kajti prestopajo samo posamezni omikanci in še bolj pogosto plemenitaši, in tako ostaja Rim vzlic plemenitaških konverzij, da, ravno vsled njih, v protestantskem ljudstvu vselej nepopularen. Izseljevanje pa zmanjšuje število katoličanov; pred kratkim je prijavil oficialni Tablet sledeče podatke: leta 1891. je bilo v Združenem kraljestvu 5,640.891, lani pa samo 5.219.946 katoliških prebivalcev.
Tudi politični krogi so bili vznemirjeni v januvarju vsled obiska vojvode Nor-folškega v Vatikanu; breztaktna, Italijo preklinjajoča adresa udanosti je bila od angleške vlade preklicana. Bolj važen pa je drug dogodek, katerega pa so manj upoštevali, da je namreč westminstrski kardinal nadškof 8 svojimi 15 škofi v pastirskem listu obsodil »liberalni katolicizem«. Leon XIII. je v svojem breve (v fe-bruvarju) odobril obsodbo. Najbolj zanimivo in važno na celi stvari je to, da »liberalni katolicizem« na Angleškem, in v najnovejšem času tudi na Nemškem in Francoskem izvaja svoje reformne težnje od — Manninga! In tako je tu Sveti Oče zopet malo brcnil Svetega Očeta, kajti konvertit kardinal Manning je bil posebno priljubljen ne samo pri Piju IX., temveč tudi pri Leonu XIII.
Zastopniki liberalnega katolicizma (profesor zoologije Mivart, "VVard in dr.) napravljajo pravovernikom ter ultramon-tancem v zadnjih letih dovolj skrbij; k temu se druži knjiga Mc. Carthy-ga »Five
Years in Ireland 1895—1900« katera je letos izšla že v 4. izdaji in je obudila po vsi Angliji senzacijo, kajti Mc. Carthv, sam Irec in katolik, ne pripisuje revščine in propada irskega naroda angleškim za-tiravanjem, temveč katoliškemu duhovniškemu vodstvu. In Mc. Carthv navaja za svoje trditve jako važne dokaze.
A tudi angleška državna cerkev ima vedno težave z ritualizmom. Jaz sem osebno poizvedoval lani na licu mesta o bogočastju in o cerkvenih obredih Rimu se približajočih cerkva in sem spoznal, da manjka tuintam jako malo k popolni maši (n pr. v nekaterih cerkvah se shranjuje hostija) in zato umevam list anglikanskih škofov, ki si hočejo pridržati uravnanje obredov kot svojo predpravico. Posamezni duhovniki si urejajo sedaj obrede po svoji volji ali po volji svojih žup-Ijanov: zato si hočejo anglikanski škofje obvarovati svojo predpravico, svoj ugled, dasi pripuščajo, da potrebuje narodna anglikanska cerkev precej reform. Če presojamo splošno mišljenje angleških časnikov, bo ostala apelacija škofov brez posebnega vspeha.
Anglikanski škofje imajo napačno mnenje o položaju svoje cerkve. Ne gre samo za ritualizem nego za globokejšo krizo, kakor lahko razvidimo iz knjige, ki je pred kratkim izišla; »A Confession of Heresv« od J. Hardy. Kakor povsod pri mislečih ljudeh je vera v dogmata omajana tudi pri mislečih duhovnikih. Kako prodira neortodoksni duh v anglikanizmu celo do škofovih stolic, to nam izpričuje najbolj potrjenje dra. Gorea za worcestr-skega škofa: Gore je socialist, darwinist, imel je zveze s katoličani in nonkonfor-misti, vteologičnih vprašanjih pa je skrajno liberalen. Državna cerkev je zato danes več ko nekdaj čisto kratko državna cerkev; cerkveni ritualizem odgovarja njenemu aristokratizmu (vodja ritualistov je lord Halifax) in njen aristokratizem izpričuje njeno vedenje v burski vojni — državna cerkev je danes popolnoma v službi vojujoče se stranke. Pomenben je naslov  in   vsebina   knjige: »The Fatal
LISTEK.
Ženska duša.
Govoril v „Ženskem društvu" dne 2. marca t. 1. dr. Ivan Robida. (Dalje.)
Kdor brez predsodkov zasleduje, najde tudi, da poleg omenjenih nedostat-kov samih na sebi tiče vzroki negativnih rezultatov tudi v nevolji, neveselju učiti ■e, ker so skoro vsi učilni predmeti za ženo naravno brez pomena, torej že na sebi taki, da ne mogo interesa vzbujati. Ako je že neverjetno, da bi le, recimo, četrtino gimnazijcev utegnilo resno zanimati vtepanje aoristov in nepreglednih vrst zgodovinskih letnic, koliko manj mor« imeti vse to najmanjšo zanimivost za dekleta. Če torej tudi leži napaka v šolstvu, vidimo pa navzlic temu brezbrižnost za razne neprimerne učilne predmete pri dekletih še v vse večji meri nego pri dečkih, in to tudi tam, kjer se gre za svetovno bolj važne stvari, kakor je prilično grški aorist ali kaka zavita latinska konstrukcija.
Feministi zagovarjajo ženstvo s tem, da pravijo; vsled vedne sužnosti zaostalo
je ženstvo intelektuvalno za moštvom. Res je, da anthropologija — saj glasom meni dostopnih knjig — ne pozna večjega naroda, kjer ne bi vladal moški nad žensko. Prav to razmerje v večji ali manjši meri pa nahajamo pri vseh starih, kakor tudi sedanjih kulturnih narodih. Ako pa si ogledamo ta fakta, težko, da bi mogli misliti, to razmerje ustvarilo se je umetno. Da bi telesno krepkejši samci duševno jim jednake samice si podvrgli, in da bi to razmerje povsod in vedno tako se začelo, je pač skrajno neverjetno. Pomena samovoljnosti in njenih činov se nikjer ne sme precenjevati, najmanj pa ne v zgodovini človeštva. Le to spada, kakor vse drugo, k naravi, razvija se po v naravi temeljočih zakonih, in vse, kar je človeštvo ustvarilo, vse njegove naprave, navade, in odnošaji, vse izhaja naravnost iz njegovega bistva. Človeštvo ni tako, da bi se dalo iz njega delati oblike, kakor iz voska, kakor bi se to komu poljubilo; in tako je tudi nekritično, žensko, kakor je, in kakor je bila povsodi, vedno smatrati kot posledico kake samovolje. Običaj je sekundaren; ni bil običaj, ki je ženstvu prisodi 1 p r o s t o r, katerega danes zavzema, ampak narava sama
je bila, ki se je postavila ob moža, in mu ga podredila; to je bilo prvotno, in iz tega i z -šel je potem običaj. *)
Lotimo se čutil (Sinnesorgane) in poglejmo, kako stoji ž njimi, kar že radi tega ne bo brez pomena, ker vemo, da dobiva človek vse utise iz zunanjega sveta, in da se mora učiti z očmi in ušesi, tipom in vonjem. Navadno se sodi, da so čutila pri ženski boljše razvita, nego pri moških, vzlasti pa vonj in okus, gotovo čutila, katera je imelo ženstvo tekom stoletij vendar dovoljno prilike, vzgojiti in izpopolniti. A kaj uče tozadevni poskusi, če se prav nič ne oziramo na neslane ali preslane juhe, zapražene ali preokisane omake? Nichols in Bayly napolnila sta stekleničice z natančno procentuiranimi vonjavami, kot bergamott-oljem, cvanovo-kislino i. dr. Nobena preskušanih žensk pa ni iz raztopnin v razmerju 1 :20.000 cjanove kisline več zaslediti mogla, do-čim jo je večina moških v petkrat večji razredčenosti t. j. 1:100.000 prav dobro
*) Naj opozorim na tem mestu tudi na to, da je moiki otrok tako počasen v svojem razvoju, da rabi toliko postrežbe in pomoči in to toliko časa, da bi že radi tega samega moralo nastati diferenciranje v življenju spolov.
še spoznala. Citronin duh določali so moški še v razredčenju 1 : 250.000, dočim so ženske rabile dvojni jednotni kvantum na isto množino, da so ga zavonjati mogle. *)
A da se ne oddaljimo preveč Od snovi našega raziskavanja, vrnimo se zopet k psihičnemu, duševnemu življenju nazaj.
Jedna glavnih lastnostij duševnega razvijanja je ta, d3 stopa to, kar imenujemo »instinkt«, v ozadje, in da stopi individuvalno razmotrivanje in mišljenje v ospredje. Instinkt imenovali bi lahko neko našo »podzavedno primarno« dušo. Faktično ga ni dejanja in ga ni spoznanja, kjer bi ne igral svoje uloge instinkt, kjer bi vedeli in se zavedali vseskozi, kako smo prišli do tega ali onega rezultata, kajti del psihičnega pro. cesa izvrši se le vedno v podzavesti. Kolikor višje pa je individuvalno zavedanje razvito, toliko višje je gre ceniti. V slučajih pa, kjer se pravih uzrokov pa sami dovoljno na zavedamo, pravimo, »da
*) Iz uprav tega vzroka bo menda tudi razlagati, da se mnogo žensk preveč hudo parfum uje, to se pravi za-se in za svoj vonj primerno; občutljivejšemu moškemu nosu pa postaja taka dišava že premočna in vsled tega neprijetna, kakor je prav pogosto tudi v istini čuti to pritožbo.
Opulence of Bishops« od Rev. Huberta Hardleva.
Kriza, o kateri ravnokar govorim, se prikazuje tudi v drugih (»protestantskih, nonconformističnih, dissidentskih) cerkvah. Izpremembo, ki se godi, je najbolje presoditi iz dejstva, o katerem se v zadnjem času često govori, da namreč kalvinistični duh, ki je še v preteklem stoletju karak-teriziral Anglijo, očividno in močno izginja. Enako tudi v Škotiji; zanimivo pa bo za literarne zgodovinarje, kadar začu-jejo, da so med drugim Burnsove pesmi zmodernizovale ter shumanizovale strogi kalvinistični duh. Liberalizacija cerkve v Škotiji je iz tega razvidna, da se je »Svobodna cerkev« (ne vsa) z »Združeno Pres-bitersko cerkvijo« prestvarila v »Združeno slobodno cerkev« (v oktobru 1900). To je bilo omogočeno edino vsled zmage liberalne teologije na zavodih in fakultetah. Tudi letos so se pojavile v Škotiji težnje, naj se cerkve združijo v unijo.
Druge vrste je od 1. 1892. nagloma rastoče gibanje nekonformističnih cerkva (kongregationalistov ali independentov, metodistov itd.), ki stremijo za skupnim velikim delovanjem: prirejajo se krajni shodi in vsako leto en naroden zbor (Naroden koncil evangeljskih svobodnih * cerkva); smoter, kakor smo omenili, je verski; ima se prebuditi bolj živahno versko življenje. Letos je zboroval vsesplošni koncil v marcu v Cardiffu; iz poročila ondi prijavljenega se razvidi, da se je priredilo letos 787 krajevnih shodov. V oktobru so obhajali v Londonu III. ekumenični me-todistični koncil (I. 1881. v Londonu, II. 1891 v Washingtonu), 500 delegatov je zastopalo, kakor se je izkazalo po podatkih, 30 milijonov metodistov iz raznih dežel, narodov in plemen.
Še je treba omeniti »Mejnarodni shod unitarjev in drugih liberalnih verskih mislecev in delavcev«, ki so ga priredili letos v majniku v Londonu. (Predavanja so izišla v knjigi: Liberal Religions Phu-oght at the Beginming of the XX. Cen-tury 1901).
Leta 1901 je izdalo Združeno kraljevstvo za alkohol 160,809.718 liber šter-lingov — za verske namene so izdale vse cerkve skupno (državna cerkev nekaj manj kot polovico) samo 25 milijonov. Umevno, da se razširja po vsej državi živahna agitacija zoper alkoholizem.
V Izubijani, 28. marca. Sestanek v Benetkah.
V Benetkah sta se sešla nemški državni kancelar grof Biilovv in italijanski zunanji minister Prinetti. Gre se za obnovitev trozveze, a pod drugačnimi pogoji kot doslej. Italija bi hotela, da sme biti v trozvezi, a da je poleg tega še v dvozvezi s Francijo. Odkar sta sklenili Italija in Francija glede Tripolitanije posebno pogodbo, se v Italiji vedno ozirajo na zaveznico v svoji politiki. Mednarodna politika se bavi zato sedaj z vprašanjem,
* Svobodna cerkev (Free Church) pomeni v angleškem jeziku cerkev, ki je neodvisna od države.
se nam zdi, da mora to tako in tako biti, da to slutimo, da čutimo, da verujemo itd.« In uprav tako pol instinktivno mišljenje in razsojanje je v mnogo večji meri last ženske duše, nego pa moške. Brez uzro-kov, brez dolgega razmišljanja, brez utemeljevanja je izrečena sodba iz ženskih ust in izteče dejanje iz ženskih rok. To je tudi, kar občudujemo pred vsem na ženski, kar nam na njej imponira, to lahkoto v sklepanju, to gibčno razreševanje momentanih problemov. In priznati se mora, da zadene ženska skoro vedno pravo, kjer deluje njeno instinktivno mišljenje na podlagi naravnega njenega poslanstva, ali kjer je v zvezi ž njim.*)
Na drugi strani pa je seveda ta odvisnost osebnega mišljenja od instinktivnega vzrok nekritičnemu mišljenju, vsled
*) Kdo ne ve, kako hitro so ženske na čistem, ali je kdo n. pr. zaljubljen vanje ali ne, ko okolica se najmanjše sumnje nima? V Jules Casekovem romanu „Sužinja" opazuje ogoljufana žena malenkostno kretnjo na svojem soprogu, trpi radi nje, jo spravlja v zvezo s svojimi slutnjami o njegovi nezvestobi, in stoprv po dolgem času se zave, da njen soprog nevede posnema ugajajočo mu gesto svoje ljubimke, katero twdi v istini na podlagi tega videzno tako neznatnega, psihološki pa vseskozi težko đolžečega indicija ■pozna in razkrije.
ali bo obnovljena trozveza dovelj trdna in ne le formalna, navidezna, torej brez koristi. Nova dvozveza je stari trozvezi nevarna, ako se Billowu ne posreči, Italijo trdno prikleniti na Nemčijo in Avstrijo. To je tudi namen Billowega bivanja v Benetkah preko velikonočnih po čitnic in njegovega sestanka s Prinettijem. Odkar se je sklenila zveza tudi med Rusijo in Francijo glede Vshodnje Azije ter istotaka zveza med Anglijo in Japonsko, je postala obnovitev trozveze še potreb-nejša.
Vojna v Južni Afriki.
Vojna se nadaljuje. V soboto so bili zastopniki Burov v Pretoriji pri Kitchenerju ter so odpotovali potem proti Kronstadu, da se domenijo radi miru s Steijnom, Botho in Dewetom, v nedeljo pa je Kitchener priredil kombiniran na skok na Delareya. Kolone polkovnika Ke-kewicha in generala Valterja Kitchenerja so zaplenile pri tem naskoku tri velike topove, dva majhna, več vozov in živine ter baje 135 Burov. V Londonu se je govorilo zategadelj o velikem porazu Dela-reya, ki pa je ušel s svojimi »vojaki«, dočim so se polastili Angleži le prtljage in spremljevalcev. Vzlic akciji za mir se torej vojna nadaljuje. To je nenaravno in nenravno. Angleško poštenje se kaže tudi tu v nenavadni luči. Baje sta sedaj Botha in Delarey za mir, Dewet, Steijn in Kril-ger pa za nadaljevanje vojne dotlej, da se prizna Burom neodvisnost. V Londonu so silno veseli Kekewichevega uspeha nad Delareyem ter se čutijo zopet zmagovalce.
Najnovejše politične vesti.
Nemška ljudska stranka v Nižji Avstriji je sklicala vse svoje deželne in državne poslance na posvetovanje glede predstoječih deželnozborskih volitev. — Skupni ministrski svet se snide v torek po Velikinoči. V skupnem proračunu je tudi točka o novih topovih, ki se uvedejo že v letu 1903. — Nemški carinski tarif se dožene le tedaj, ako doseže centrum od vlade diete za poslance. — Odpuščen minister. Ruski minister notranjih zadev Sipjagin in general Dragomirov sta se sprla o priliki dijaških izgredov. Car je pozval ministra pred se ter tako nemilostno z njim postopal, da je bil minister primoran odstopiti. — Turške razmere. Generala Fuad paša in Hazik paša sta degrado-vana in obsojena v dosmrtno ječo. — Črnogorski knez za — Rim. Knez Niko je podelil kardinalu Rampolli in francoskemu poslaniku pri Vatikanu, Ni-sardu, veliki kordon Danilovega reda. — Med srbsko in bolgarsko poštno upravo se je sklenilo, uvesti v brzojavnem prometu cirilico. Tudi se vrše dogovori glede telefonske zveze med Sofijo, Belgradom in Budimpešto. — Štetje obrtnih in kmetijskih podjetij se bo vršilo vsled sklepa vseh ministrstev. — Aretovani ruski častniki. V Aleksandrovu so zaprli tri višje ruske častnike, ki so hoteli z nemškimi potnimi listi   v   Berolin. — Okupacija Tri-
katerega ženska veli govoriti svojemu neutemeljenemu čuvstvovanju, svojemu »srcu«, vsled katerega pa postaja velikokrat tudi na drugi strani malenkostna in ozkosrčna, bistveno od nebistvenega medlo ločeča, sugestijam pristopna in naslanjajoča se na sodbe drugih, prav tako, kakor postaja pogosto brez vsega pametnega zunanjega vzroka trmoglava. Živahno asocijativno vrvenje brez dovolj krepkih, ali vsaj dovolj časa vstrajajočih vodilnih in smoternih mislij dela žensko fantazijo razbrzdano, njeno mišljenje preskakujoče, breztirno. Posledica tega na zunaj se kaže na eni strani v lažji odvažnosti (Ablenk-barkeit), na drugi v površnosti, in hitri spremenjavosti duševnega razpoloženja, če se že ne oziramo v slednji točki na noben drug vzrok. Kako trakuljasto dolga, vedno od predmeta odhajajoča in postra-nosti v stvarno razpravljanje potegujoča so mnogotera ženska pripovedovanja, je obče znano, znano kako hitro jih idejativno, abstraktno razmišljanje utrudi, znano pa tudi, da nosi spomin ista čudna znamenja načina ženskega mišljenja: perpleksnega ter stori z ohranjenjem najmanjših malenkostnih dogodljajev, puščajoč, žal, v glavni, bistveni stvari pa mogočne, skoro neum-ljive praznine in zevi. (Dalje prih.)
pol i j«? Iz vseh italijanskih polkov so izbrali najboljše vojake, iz katerih ze baje sestavi odlična četa za vsakojako okupacijo Tripolija.
Izpred sodišča.
Pod predsedstvom g. deželnosodnega nadsvetnika Schneditza vršile so se včeraj te le obravnave deželnega kot prizivnoga sodišča:
1. Iz Iske vasi. 12. svečana zjutraj so šli fantje iz krčme proti domu. Na cesti skozi vas so jih drugi fantje ustavili. »Kdo se če skubiti?« vpraša jeden. Drugi pa zakliče: »Sakramentska duša, jaz imam že dolgo na te šorf!« In že so padali koli . . . Eden je sunil druzega v nos, drug zopet tretjega z ostrim orožjem v nogo in tako naprej. Končno so bili vsi lahko poškodovani. Troje izmed njih, napadalca Grošeljna, Žnideršiča ter 301etnega posestnika Ant. Krapelca je sodnik obsodil; zadnji je dobil 5 dni zapora in se pritožil. Pomagalo mu pa ni nič.
2. Srne konec. 3. novembra m. 1. je nastrelii lovec v Jermanovem lovišču na Begunjšici srno. Smrtnoranjena je imela še dovolj moči, da je ušla psom. Sklenila je pa, »zmešati« lovcem »štreno«. Zadnje svoje moči je porabila maščevalna srna, da je priskakala v sosedno Auerjevo lovišče. Nasmehnila se je, češ, »zdaj se bodo lovci kregali za moje truplo«, in — poginila. In res! 151etni dninar Ivan Vrtačnik jo je našel, vzel na hrbet in jo nesel Au-erjevemu lovcu Rajmundu Demšarju; ta jo je prevzel in odposlal svojemu gospodarju v Ljubljano. Jermanov lovec pa je tožil, češ, srno je on ustrelil in spada logično njemu. Okrajni sodnik v Radovljici je obsodil tudi Vrtačnika in Demšarja na teden dni zapora. Prizivno sodišče pa se je dalo prepričati, da to ni tatvina, ker je obstojala med lovci na Begunjšici taka pogodba. In oprostilo je toženca popolnoma.
3. Malenkosti. Helena Kavala, 28 letna delavka je bila od okrajnega sodnika obsojena, ker je baje očitala krčmarju Lovrencu Krivcu, da ljubi preveč svojo natakarico . . . Po zagovoru dr. Tekavčiča pa jo je prizivno sodišče oprostilo.—Furlani v Zagonu so se skregali. Naposled je ovadil Anton Furlan Antonijo Furlan, da je ista odprla na njega adresirano pismo. Antonija' pa pravi, da ji je pismonoša to pismo prinesel, in da ga je odprla le zato, ker je mislila, pismo je njeno. Okrajni sodnik kakor tudi prizivno sodišče sta jo vsled tega oprostila.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28 marca.
— Osebna vest. Višji komisar državne železnice v Ljubljani g. Josip Kordin je imenovan višjim komisarjem pri generalni inspekciji državnih železnic.
— Celjsko vprašanje. »Slovenec« je včeraj priobčil dve brzojavki iz Celja, v katerih se govori o velikem ogorčenju spodnještajerskih Slovencev nad kranjskimi liberalci. Sklicani so bili posvetni in duhovniški sodniki, in zahtevali so, da naj se dr. Tavčar opraviči. Bili pa so ogorčeni jedni kakor drugi. Da bi nas že vendar s tem »ogorčenjem« v miru puščali, ker se z ogorčenjem prav čisto nič ne dokaže! In dr. Tavčar naj bi se opravičil? Da ima glede celjskih para-lelk svoje samostojne misli? Oljsko vprašanje je politično vprašanje, pa vendar ne tako globoko segajoče politično vprašanje, da bi dopuščalo jedno samo rešitev, i n da bi bil vsak naroden heretik, kdor ne veruje v to edino rešitev. So taka politična vprašanja, da bi spadalo pa tudi celjsko vprašanje; med nje, to do sedaj še ni dokazano. Dr. Tavčar je že pred glasovanjem v parlamentu stal, in tudi danes še stoji na stališču, da je dolžnost spodnještajerskih Slovencev, ako jim vlada ponudi mesto beraških celjskih paralelk še enkrat ali trikrat toliko kje drugod, in ne ravno v Celju, da o taki eventualni ponudbi vsaj resno raz-mišljujo. Ne gre se samo za zadevo Slovencev v Celju, ali Slovencev na Spodnjem Štajerskem, gre se za zadevo, ki se tiče interesa celega slovenstva. Zategadelj dr. Tavčar še ne bo prišel na narodni indeks, če je v tem pogledu tako prost, da si upa razodeti ponižno samostojno svojo misel. Tuintam vidimo, da še celo univerze prosperirajo v postranskih mestih, in zatorej bi bil pač nasproti celemu slovenskemu narodu velik greh, ako bi — spodnještajerski Slovenci, recimo, da si mesto paralelk v Celju sedaj morda iz-vojuje popolno višjo gimnazijo v Žalcu, obrtno šolo v Šent Juriju, ter si ohranijo še paralelke v Mariboru, — se izjavili, da vse to niti v razgovor priti ne more. Prevzeti
odgovornost nasproti slovenskemu narodu za tako postopanje, bilo bi pač težavno. Kar je dr. Tavčar voditeljem spodnještajerskih Slovencev svetoval, je to, da naj se resno, trezno in brez predsodka posvetujejo, bi se li v sedanjih težavnih časih, ko se naprimero poljski »Čas« z vso silo brani proti nekdanji parlamentarni desnici, morda vendar dala za celjske paralelke dobiti kompenzacija, k i b i omenjene paralelke v ceni visoko p re segal a. Samo o tem naj se razmišlja, samo o tem naj se posvetuje! Smešna pa je trditev, da bi tisti, ki je za tako razmišljevanje in posvetovanje, bil naroden odpadnik! Bodimo resni, pa ne smešni, kadar se razgovarjamo v zadevah, ki segajo v meso slovenskega naroda. Resni hočejo biti tudi voditelji spodnje-štajerskega naroda, ker hočejo, ako »Slovenec« prav poroča, sklicati na dan 10. aprila zaupno posvetovanje, ter k temu posvetovanju povabiti med drugimi tudi dr. Tavčarja. Le-ta pride, če bode res povabljen. Ne da bi se opravičil, in tudi ne, da bi postal morda žrtev kakih surovostij. Če bi kdo imel kake take za-vratne namene, se bode korenito opekel ter se bode takoj prepričal, da se dr. Tavčar ne da kakor jagnje tirati v kako duhovniško mesnico. Za resno posvetovanje pa je dr. Tavčar vsekdar dobiti, in naj pri tem njegov glas tudi najmanjše veljave nima! Dalje priobčuje »Slovenec < tudi sledečo brzojavko iz Maribora: »Pripravlja se shod vseh treznomislečih Slovencev v celjski zadevi. Shod bode zavzel stališče o zadnjih dogodkih v tej zadevi v naši politiki.« Priznati moramo, da je ta brzojavka nekoliko nejasna. Ali je morda tudi na Štajerskem že nekaj takih politikov, ki jih Mariborčani ne štejejo med »treznomisleče« ?
— Boj za Celje. Agitacija, ki so jo uprizorile nemške stranke zaradi tega, ker je zbornica zavrgla Stilrgkhovo resolucijo, je velikanska, in kaže se, da ne ostane pri papirnatih sklepih, nego da začno Nemci res brezobziren boj za popolno odpravo celjskih paralelk brez vsake kompenzacije za Slovence. V Celovcu sta Dobernig in L e m i s c h napovedala najbrezobzirnejši boj vladi, eventuvalno z obstrukcijo. Isto stališče je v Inomostu zastopal dr. Erler, v Gradcu sta v istem smislu govorila Hoffman-VVellenhof in dr. Chiari, a takisto sta se izjavila tudi nižjeavstrij-ska poslanca Vol ki in Kienmann. To pa niso Vsenemci, nego nemški nacionalci; Vsenemci naznanjajo še hujši bo j. — Tudi o kakem kompromisu s Slovenci nečejo Nemci sedaj ničesar slišati. »Deutsche \Vacht« in »Grazer Tagblatt« izjavljata kategorično, da Nemci sedaj še razpravljati nečejo o kakem kompromisu, nego da zahtevajo brezpogojno odstranitev celjskih paralelk. — Dane« imajo Nemci v Celju velik shod. — Štajerski slov. državni poslanci so glede v našem listu izrečenega nasveta, naj štajerski Slovenci premišljujejo o eventuval-nem kompromisu, zavzeli popolnoma korektno stališče. Poslanci razglašajo, da so ti poslanci v prvi vrsti poklicani govoriti, če se naše opozorjenje vzame v pretres ali ne, in zato bodo imeli ti poslanci tekom prihodnjih dni v Mariboru ali na Dunaju posvetovanje, da se dogovore glede solidarnega postopanja. Tako postopanje je popolnoma pravilno in logično. V Celju pa nekateri gospodje niso mogli počakati, kako stališče zavzemo tisti, ki najbolje poznajo parlamentarni položaj, in so vsled tega poklicani soditi, če kaže naš nasvet uvaževati ali ne. Celjski gospodje so prejudicirali sklepu svojih poslancev, dasi se jim menda niti ne sanja, kakšno je dejansko stanje celjskega vprašanja.
— „Kmetska vera". »Slovenec«
je nepoboljšljiv v perfidiji. Svest si je, da s tistimi puhlimi frazami, ob katerih navadno živi klerikalizem, nikogar ne prepriča, da je v pošteni polemiki, v boju z argumenti v naprej izgubljen, ker zastopa slabo stvar. Zato pa skuša na javno mnenje vplivati na drug način. V zavijanjih, podtikanjih in perfidijah so »Slovenčevci« od nekdaj mojstri in zato jih goje zvesto in dosledno. Tudi včeraj je »Slovenec« pokazal svojo izurjenost v tej stroki.   Priobčil je članek, ki mrgoli
vsakovrstnih natolcevanj, članek, ki sicer nima ne glave ne nog, ki pač potrjuje stari nauk, đa psuje samo tisti, kdor si drugače ne ve pomagati. »Slovenec« se je korenito izpsoval, a bržčas je čutil, da to psovanje še ne zadostuje v dokaz njegove vsestranske superiornosti, in zato se je lotil tudi vsakovrstnih podtikanj in perfidij. Da omenimo le jedno: »Sloveneca trdi, da mi, da »Slov. Narod« napoveduje, da bo postalo krščanstvo popolnoma kmetska vera. Mi smo to napovedali? Ne, mi smo le zabeležili, kar je pro-rokoval, ne kak liberalec, nego zavedni katoličan, klerikalni deželni poslanec tirolski, prof. Wahrmund. Ravno to, kar Wahrmund, je pa tudi prorokoval katoliški prelat prof. Ehrhard, prvi bogo-slovec v državi in to je prorokoval francoski katoliški duhovnik v knjigi, ki je izšla neposredno pred vatikanskim kon cilom. Vsi ti in razni drugi katoliški duhovniki so izrekli strah, da mora do tega priti, ako se ne izvršč v cerkvi potrebne reforme. »Slovenec« pa ima tako drzno čelo, da to razglaša kot vroče želje »napredne duše«. Na take perfidnosti je resen odgovor nemogoč, zato smo »Slovenčeva« podtikanja samo zabeležili kot nov dokaz, da je »Sloveneca še vedno isti grešnik kakor je bil. In tak tudi ostane, o tem čisto nič ne dvomimo!
— Iz italijanskega taborja na Goriškem. V Gorici je pred kratkim začel izhajati dnevnik »Gazzettino«, ki hoče biti demokratično liberalen in pobija dosedanjega absolutnega gospodarja goriških Lahov, deželnega glavarja Pajerja, in njega politično društvo »Unione«. Sploh se kaže, da se je začela Pajerjeva ladja pogrezati. V furlanskih kmetskih občinah je bil izvoljen klerikalec dr. Faidutti, ki je po krvi Slovenec in tudi doslej še ni izjavil, da je renegat. Faidutti se najbrže ne pridruži nobenemu klubu. — V furlanskem veleposestvu je bil, kakor znano, zopet izvoljen conte Panigaj. Ta se je bil odpovedal mandatu, ker ni hotel plesati, kakor je žvižgal Pajer. Panigaj se ni poravnal s Pajerjem in je bil izvoljen proti Pajerjevemu političnemu društvu »Unione«, ki je imelo prvotno že druzega kandidata določenega, a se ga ni upalo postaviti, ker so se bili Furlani med seboj dogovorili, da zopet volijo Panigaja.
— Tržaško časnikarstvo. Na-mestništvo v Trstu je ustavilo izdajanje italijanskega protižidovskega lista »A van t i«, in sicer zaradi dopisa glede ravnanja z vojaki pešpolka št. 47. Kadar bodo izjemne naredbe razveljavljene, bo »Avanti« zopet lahko izhajal. — V Trstu se snuje list »II SdIo«, ki bo zastopal antisemitsko strujo. Govori se, da sta dunajski župan dr. Lueger in njegov pobočnik Schneider s tem projektom v zvezi. Ze sedaj je očitno, da bo ta list Slovencem sovražen.
— Bolezen mej šolsko mladino. Ljudska šola v Rovtah nad Lo gatcem je zaradi »ovčjih koz«, ki so se pred nekaj dnevi pojavile mej mladino, zaprta in pouk zaustavljen do 4. aprila letos. Bolezen je razširjena v celi občini rovtarski, ki obsega vasi: Petkovec, Pra-pretno brdo, Žiberše, Medvedje brdo, Kle-više i. dr.
— Podaljšani del Bleimreisove ceste bo tekom prihodnjih dni oziroma tekom aprila urejen, t. j. primerno nasut in ob straneh z drevjem zasajen. Prometu izroči se ta del ceste kasneje, na kar jo prevzame cestni erar.
— Poprave na Gruberjevi cesti so ravnokar dovršene in vozni promet na njej zopet odprt.
— Pogreša se petnajstletni Herman Permoser. Pred tremi dnevi je pobegnil z doma, a se ni več vrnil. Domneva se, da je šel proti Hrvatski.
— Promet na električni železnici bo v soboto popoludne med procesijami — od 3. do 7. ure zvečer zaustavljen. Ob neugodnem vremenu bo pa seveda promet odprt.
— Neprevidna vožnja. Na Dunajski cesti je včeraj popoludne fijakar F. K. vsled nagle in neprevidne vožnje prevrnil otročji voziček, v katerem je bil tri letni deček Gustav Komove. Deček se je pri padcu iz voza na levi nogi poškodoval.
— Samomor. Včeraj popoludne se )e v Rudniku »pri Metiču« pod streho na
hlevu obesil 191etni hlapec Janez Kadunc. Kaj je mladega fanta napotilo, da si je sam vzel življenje, ni znano.
— Panoptikum in anaiomi-čen muzej, ki je videti sedaj v Latter-manovem drevoredu, zasluži res pozornosti tako glede orodja in bestialne torture iz srednjeveške inkvizicije, kakor še osobito radi anatomičnega muzeja.
* Najnovejše novice. Sokrivca morilca Szolgosza so prijeli, ki je tudi obstal, da je bil Szolgoszu na strani z dvema revolverjema, da bi predsednika ustrelil, ako bi ga Szolgosz ne pogodil. — Aretovani bankir. Na Dunaju so zaprli bančnega in komisijskega uradnika Jacmesa \Vesztfrieda zaradi sleparstva. — Usmiljeno sestro kot ljubico je ustrelil v Budapešti tehnik Jos. Brody. Seznanil se je ž njo, ko mu je stregla v bolnišnici, ker pa njegovi starši niso dovolili poroke, ustrelil je ljubico in potem še sebe. — Konkurznega oskrbnika Lipske banke, justičnega svetnika Bartha so našli lovci ustreljenega v gozdu pri Lipskem. — Fldzm. grof G r O n n e bivši poveljnik 8. voja v Pragi je umrl dne 25. t. m. na svojem gradu pri Dobersbergu. — Štrajk advokatov. Odvetniška zbornica v Temešvaru je sklenila, zavrniti vsak uradni dopis ali ex offo zagovarjanje dokler ondotni sodni dvor ne ugodi neki zbornični pritožbi.
' KrUger o svobodi Burov. Dopisniki pariškega »Matina« se je raz-govarjal s predsednikom Krilgerjem, ki mu je dejal: Moje nade se niso izpreme-nile, kakor tudi moje zaupanje v Boga ne. Stvarnik sveta nas dovede končno do zmage. Ponuđen nam je mir z amnestijo, ■ pomilofičenjem in finančno odškodnino, a za ceno naše neodvisnosti, kakor da je blago na prodaj. Toda za vsa blaga tega sveta ne moremo prodati svoje svobode. Mi doslej nismo bili uslišani, a zato nas pogum ne zapusti. Kadar pozove Bog vlade, pridejo vse, a angleška ne bo imela pristopa.
* Terno ! 601etni natakar Josip F. na Dunaju je bil nedavno precej dobre volje. Seboj je imel 300 K. Ko je šel mimo loterije, je stopil vanjo ter za šalo stavil številke, katere si je slučajno izmislil. Zastavil je 6 K. Potem je šel k drugi loteriji ter stavil iste številke ter zopet plačal 6 K. Nato je obiskal še dvoje loterij in stavil vselej še po 6 K. Končno je šel domov ter svojega mačka prespal. Te dni pa je čital, da je zadel terno. Vse njegove številke so bile vlečene. Ali kam je položil riskontne listke, ni vedel. Kakor blazen je premetal vso svojo obleko, preril vse stanovanje, vpil, jokal, klel in razgrajal, da so leteli ljudje na kup ter so mislili, da je natakar prav gotovo zblaznel. Že so hoteli poslati po rešilno družbo, da odpelje reveža v biaznico, ko je našel v nekem koledarčku 4 listke. Potem pa je obletal loterije in končno res dognal pravo: zadel je 48.000 K. V zahvalo, da ga niso poslali v biaznico, je obdaril svojo gospodinjo in hčer.
Društva.
— Rudeči križ. V knjižnici c. kr. deželne vlade vršil se je dne 26. t. m. občni zbor deželnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Mesto obolelega društvenega predsednika, gosp. ces. svetnika Ivan Murnika otvoril je občni zbor društveni podpredsednik gosp. Josip Luckmann in pozdravil navzoče društvene člane in gospode vojaške odposlance c. in kr. štabnega nadzdravnika dr. Zucker-manna in c. in kr. stotnika J. Žagarja. Gospod podpredsednik spominjal se je umrlih članov, posebno društvenih funkcionarjev gg. I. podpredsednika dr. Kees-becherja. Josipa Kušarja, Antona Kleina in Josipa Merka, kakor tudi predstojnice go-spejnega pomočnega društva gospe Cele-stine Schiffer. Na poziv gospoda podpredsednika vstali so navzoči v znak žalosti raz sedežev. Iz poročila o društvenem delovanji v letu 1901, katerega je prednašal društveni tajnik, g. Alojzij Merlak, je posneti naslednje* Pri zveznemu zboru, kateri se je dne 19. maja 1901 na Dunaju vršil o prisotnosti Nj. c. in kr. visokosti gospe nadvojvodine Marije Valerije in Nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvoda Lu-dovika Viktorja zastopala sta tukajšnjo društvo gospoda višji sodni svetnik dr. Andrej Ferjančič in ekscelenca gosp. grof Anton Pace. Prejšnjemu društvenemu predsedniki, gosp. Emerihu Maverju izreklo je društveno vodstvo, kakor tudi zvezno vodstvo na Dunaju prisrčno zahvalo za njegovo dolgoletno delovanje. V slučaju vojne
ustanovila ae boda na Kranjskem tri zdravilišča, in aioer ena bolniška postaja s prenočiSčem, ena rekonvalesoentnica in ena bolnička postaja brez prenočišča z opoldansko hrano. Ponudeb zasebnih oskr-bovalnio ima društvo 15 za 30 gospodov oficirjev in 51 mož, in ponudeb gospodov zdravnikov 9 in gospodov lekarnarjev 3. Za pomočne akcije v mirnem času ustanovljeni fond znaša sedaj 806 K 23 h. Kranjska hranilnioa in kranjski deželni zbor darovala sta v društvene namene 600 K oziroma 200 K. Kranjska hranilnica prevzela je tudi od društva rdečega križa zalogo vsakovrstnega perila za 444 K 59 h, katero je potem podarila bolnišnicam po deželi. Društvo imelo je preteklo leto 3 častne, 185 rednih in 1 podpornega člana. Društveno premoženje znašalo je 42.938 K 91 h v gotovini in 1130 K vrednostnih papirjev. Leta 1901 je bilo do-hodhov 4374 K 71 h, izdatkov 920 K 66 h (med temi upravnih stroškov 665 K 46 h, podpor 20 K in kot prispevek k centralnemu fondu 235 K 20 h). Delovanje podružnic je bilo pretočeno leto prav živahno, za katero je zahvaliti dotičnim predstojnikom podružnic. Pri podružnicah je bilo 656 rednih in podpornih članov in 2 častna člana ; podružnice so imele premoženja 18 397 K 92 h — več 16 članov in 1440 K 68 h premoženja kot lansko leto. Prispevke podružnic h glavnemu društvu znašale so 682 K 49 h. Poročilo in računski zaključek, katerega so računski pregledniki odobrili, vzela sta se na znanje. Vsem, kateri so pospeševali človekoljubne namene »Rdečega križa«, izrekla se je najprisrčneja zahvala, tako Nj. ekselenci g. c. kr. deželnemu predsedniku, visokemu deželnemu odboru, kranjski hranilnici, gg. odposlancem k zveznemu zborovanju, gg. vojaškim svetovalcem, gg. predstojnikom političnih oblastev in umirovljenima okr. glavarjema g. Matiji Grilu in Gustavu del Cottu, dalje gg. računskim preglednikom in v Ljubljani izhajajočim dnevnikom. Končno se je predlog za združenje deželnega pomočnega društva z gospejnim pomoćnim društva »rdečega križa za Kranjsko« sprejel. Ti društvi bodeta naprej skupno delovali in se bo skupno društvo imenovalo: »Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko«.
— „Bolniško in podporno društvo    pomočnih uradnikov
Kranjsko
v   ponedeljek, 7.
aprila t. L, ob polu 8. zvečer v hotelu »otrukelj« (v Dalmatinovih ulicah št. 15), izreden občni zbor, na katerem se bo razpravljala in odobr'ti imela sprememba društvenih pravil kakor sta jo sestavila odsek in odbor. Za veljavno sklepanje o tej točki je po § 19. odst. 5. dr. pr. potrebna navzočnost polovice članov, in se društveniki na to določilo že zdaj opozarjajo. — Prej ta dan, t. j. 6. aprila, pa ima istotam tudi odbor svojo redno mesečno sejo.
—Športno društvo Maribor" ima dne 3. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni »Narodnega doma« v Mariboru svoj izvanredni občni zbor, na kojega dnevnem redu stoji razprava in sklepanje o zvišanju mesečnih prispevkov.
Književnost
— Zvonček. List s podobami za slovensko mladino. Številka 4. Leto III. V praznični obleki je izšel za Veliko noč naš ljubeznivi »Zvonček«. Slovenski aka-demični slikar, dobro znani ilustrator g. Ivan Vavpotič je okrasil to štev. z 12 izvirnimi slikami in sličicami, med katerimi so 4 izšle v 1 barvi, dve pa v 2 barvah. Slike so prav lepe in okusne ter se je posrečil tudi tisk. Ta »Zvončkova« številka je najlepše velikonočno darilce slovenski mladini, in ker jo je dobiti tudi posamezno, jo priporočamo tudi onim, ki niso »Zvončkovi« naročniki. Vsebina je tale: Bajka o roži. Pesem. Zložil E Gangl.
— Božji poljub (Legenda). Pesem E. Gangl. — Kako sem nosil »Alelujo«. Spisal E. Gangl. — V nedeljo popoldne. Spisal Pran Škrjanec. — Pot na žago. Spisal Ivan Prijatelj. — Turek. Pesem. Zložil Oton Zupančič. — Mater je zatajil. Spisal Ivan Cankar. — V gozdu. Pesem. Zložila Vida. — Pozdrav. Pesem. Zložil E Gangl. — V pipi ni tobaka. Pesem. Zložil Fr. Ž g u r. — Pesem o rožah. Zložila Bogomila. — Pouk in zabava: Kralj  Matjaž. Uglasbil K. Jeraj.
— Drobiž.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. marca. Posl. Schiicker sodi glede celjskega vprašanja, da je stvarno delo v parlamentu izključeno, dokler ostanejo slov. paralelke v Celju, sodi pa, da je napačno zahtevati pomoč od vlade, nego da si morajo Nemci poiskati zaveznikov, ki jim omogočijo zmago.
Dunaj 28. marca. Poslanec trgovinske in obrtne zbornice v Ljubnu, Enders, je odložil svoj mandat. Poslanec Rafael P a c h e r , sourednik
„0std Rtindsch.", je dr. Bareitherju naznanil svoj izstop iz vsenemškega kluba.
Četi nje 28. marca. Poroka princa Mirko ta z Natalijo Konstantinovićevo se bo vršila tu na Cetinju. Dan poroke še ni določen.
Rim 28. marca. V Benetkah sta se sešla nemški kancelar grof B ii 1 o w in italijanski minister zunanjih del P rine t ti. Splošno se sodi, da se je na tem sestanku razpravljalo o načinu, kako bi se obnovila trozveza, ne da bi se Italija oddaljila od Francije.
London 28. marca Uspeh posvetovanj burskih delegatov v Kronstadtu se utegne šele v sredo izvedeti V Kap-townu se sodi jako optimistično o položaju, ker vlada občno prepričanje, da je Schalk-Burgherju resno za mir.
Novi York 28. marca. V Barba-lavu v državi Wisconcin je bil aretiran neki Steinmann iz New-Yer-seya, ki je pripoznal da je bil udeležen pri Czolgoszevem atentatu na prezidenta Mac Kin-leya. Steinmann je bil neki navzočen pri atentatu in oborožen z dvema revolverjema, da ustreli Mac Kinleva, če bi ga Czolgosz ne pogodil.
Poslano.
Na naslov gg. poslancev ljubljanske okoliee!
Znano Vam je, da je pričela slavna c. kr. finančna oblast prav v zadnjem času kruto in brezobzirno iztirjavati potresno posojilo, in to v času, ko se je vsak — in sicer opravičeno — nadejal, da se bode višja finančna oblast posluževala le redko-krat in še takrat le najmilejšega iztirje-vanja — svoj čas tako težko izprošenega
— potresnega posojila.
A nobenemu ni prišlo ne daleko na misel, da bi državna oblast,
— katera bi si morala staviti vendar nalogo, skrbeti za blagor državljanov — ravno sedaj, v tako resnem času, prišla s svojimi eksekucijskimi organi in začela rubiti, ne oziraje se na obilico nesreč, ki so nas zadele.
In to,kar ni n i hč e p r i č a k o v a 1 seje zgodilo! Eksekucijski organi so' hodili od hiše do hiše, rubili vse, kar je imelo vrednost, ne glede na to, je-li tista stvar potrebna za gospodarski obstanek ali ne! In f i n a n Č n a o b 1 a s t h o č e b a j e na to delovati, da se prodaja izvrši!
Kaj hočemo v tem obupnem stanju pričeti? Pomlad je tu: treba je pričeti obdelovati zemljo. A vsega tega, kar je v to neobhodno potrebno, nam primanjkuje. Nedostaje nam delavnih močij, vprežne živine, da, celo — semena!
Usiljuje se nam misel, da je ona podpora, katero nam je država svoječasno podarila v podobi brezobrestnega posojila, sedaj najhujši udarec, s katerim nas bode ista država (ako hoče v resnici izpeljati eksekucijo) za vselej gospodarski popolnoma uničila!
Dokaz, najjasnejši dokaz za to je prežalostni in brezupni položaj, v katerem se nahajamo vsled krutega in brezobzirnega postopanja finančnih oblastij, kojih organi nas v pravem pomenu besede pode raz posestev.
V tem kritičnem trenotku obračamo se do Vas, gg. poslanci, s ponižno prošnjo, da naredite na merodajnih mestih v najkrajšem času karkoli je v Vaših močeh, v to potrebne korake, da se v tem obupnem položaju ustavi kruto in brezobzirno postopanje finančnih oblastev in prosimo Vas roteč, stavite predlog, da naj finančna oblast v kar največ ublaži i glede časa i glede načina izterjevanja potresnega posojila svoje dosedanje brezobzirno postopanje.
Gg. poslanci! Bodite prepričani, da niste imeli pač kmalu večje in lepše naloge posvetiti svoje duševne moči v prilog slovenskega naroda, kakor ravno sedaj, ko imate v rokah usodo mnogih, premnogih nesrečnih slovenskih rodovin. In v plačilo Vam bodo solze hvaležnosti tisoč in tisoč sirot, katere danes pode brez usmiljenja v širni svet. Županstvo Šmartno pod Šmarno goro dne 24. marca 1902. Janez Kališ, Gregor Jeras, Franc Kosmač, H. Oršan, Janez Ovčak, Jožef Lavtižar, Franc Kosmač, F r. Wirk, Matevž Jeras, Franc Kovač, Janez Šusteršič, JožefBožič, Luka Skok, Franc Bačnik, Jakob Duhovnik, Jožef Lap, Primož Zaver n.
^ajT Častite naročnike Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročite« kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 23. marca: Lorenc Dolin ar, sirota, 3 lata, Strelifike ulice Bt. 15. bramorka. — Ana Mrak, Cankarjeva vdora, 77 let. Gosposke ulice It. 10, ostarelost. — Amalija KropB, uradnikova hCi, 9 mes, Marije Terezije cesta Bt. 11, vnetje sopilnih organov. — UrBula HoCovar, usmiljenka, 23 let, Radeckega cesta Bt. 11, jetika.
Mđteorologicno poročilo.
ViSiaa na* aoijaat liii m. Srednji zračni tlak 786-0 mm.
Marca j	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	S C rH 5	Vetrovi	Nebo	11 * >
27.	9. zvečer	732 2	62	sr. jvzhod	jasno	d
28.	7. zjutraj	7306	02	sr. sever	jasno	o
»	2. popol.	7298	153	sr. jzahod	skoro obi.	o
Srednja včerajšnja temperatura 60*, nor-male: 5 8°.
Dunajska borza
dne* 27. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .   .   . 10165
Skupni državni dolg v srebru .... 10160
Avstrijska zlata renta....... 12070
Avstrijska kronska renta 4%  .... H9 35
Ogrska zlata renta 4°/0....... 119'85
Ogrska kronska renta 4°/0..... 97*50
Av8tro-ogrske bančne delnice  .... 1612"—
Kreditne delnice......... 695 50
London vista.......... 24»17*/,
NemSki državni bankovci za 100 mark 117 35
20 mark............ 23 46
20 frankov........... 1912
Italijanski bankovci........ 93 40
C. kr. cekini........... 11*31
poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravništvo »Slov. Naroda«. (416—34)
Zahvala.
Za nebrojne dokaze prisrčnega sočutja ob bolezni in smrti nade ljubljene, nepozabne tete in svakinje, gospe
Marije Trinker
z asebnic e
za neStevilne krasne venee, kakor tudi za mnogobrojno čaatilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, posebno pa časti-temu gospodu M a 1 e n S k u za obiske med boleznijo.
V Ljubljani, dne" 26. suBca 1902.
(742) Žalujoči ostali.
Samoedino zastopstvo.
Velik dob ček
ob malem kapitalu se napravi od 150—3000 K in več, ako se pridobi za dežele, okraje itd. licencija brez malega v vseh omikanih državah patentirane (avstr patent Bt. 3*03,
led proizvajajoče ledne omare
v kateri se more v ledeni ali vodni shrambi v I o ■rkiiuiluli 20 in več stopinj mrslote doseči, v maklo minutml* in pri vsaki temperaturi, celo iz kropa, se mor« izgotoviti čisti, presni led (tudi užitni led). (More se natakniti tudi k pivnsmu aparatu.) Vsaka, že rabljena ledna omara se more brez posebnih stroškov predelati po patentiranem sistemu. Zdaj je najugodnejši čas za prevzetje. Strokovnih znanosti ni treba. More se oskrbovati tudi kot postransko opravilo. — Na Nemškem se j« v kratkem času prodalo Izdelovanje in patent v posameznih licencah In zastopstvih za več kakor 150.OOO mark. — Natančneje pod „■». K. Kudoir nosa«, Dunaj,
L, Seilerstatte 2. (748—1)
Izvod iz voznega reda
•MliavM ođ đaa 1. oktobra 1901. teta.
Is Idnbljaa« jut. kol. Proga oos Trhli. Ob 12. uri 24 m po noči oaobni vlak v TrbiS, Beljak Celovec, Franven ifegte, Ino most, Monakovo, Ljubno OBE Selsthal v Amste, Bolnograd, Oaz Klein-Beifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m mjntraj oaobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransenafeate, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v 8olnograd, Inomoat, ees Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthul, Dunaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne oaobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Fransenafeate, Inomoat, Monakovo, Ljubno čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregeno, Curi h, Genovo, Pariz, cea Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos L in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Proge T NOVO meato ln v Kočevje. Osobni vlaki; Ob 7. uri n m zjutraj, ob 1. uri 5 m pepoludne, ob S. ari 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Incmosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih v aro t, ileba, Marijinih varov, Plzna, Prage, direktni vozovi l. in II. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Geneve, Curina, Bregeuca, Inomosta Zells ob jezero, Lend-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mo horja, Poutabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljat-na, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovega, tnomosta, Franzensteste, Pon-tabla. — Ob 8. uri bi uj zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaki*, Celovca, Fontabla. — Proga ll Novega sisata ln Sooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjntraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — C ar. o d ls LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri .5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v LjublJ&ao drž. kol. la Kamnika. Mešani vlaki: Ob b. uri 4y m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. ,j)
Lepo, snežno
Kokošje perje I.
perje!
u   n Hi • ■ • i
puranovo ,......
gOS|0     m    (polno poha)
perice (Flaumen)....
nejkubljeno kilo K —'50 n      » n '22
i. h „ NO n     n n 2'40
---- n n 10.-
razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (674- 5)
Fran Podlipnik
Stolni Betigrad (Stahlvveissenburg) Ogrsko.
Za Velikonoč
priporoča
Rudolf Kirbisch-eva slaščičarna
svojo bogato izbero raznih prelepih velikonočnih jajc iz svile, stekla, plisa, slame, sladkorja itd., kakor
tudi veliko zalogo različnih velikonočnih zajcev, ki se morejo napolniti z bonboni; priporoča dalje atrape, kozarice in vsake  vrste bonbončke.
Vsak dan
se dobiva sveža, jako fina goriška
pinca in ti t vil i
ter vse vrste (673—6)
najfinejših potic
napolnjenih z orehi, medom, mandeljni, grozdinkami in čokolado. Naročila s pošto se točno izvršujejo.
Pristna hrvatska naravna vina
izz Jaške
ponuji
(710-3)
Gospodarstveno osMStro Mana grofa Mina t Jasti
iz let 1898, 1900, 1901 in sicer: rizling in namizna vina V izborni kakovosti. — Vpraša naj se naravnost gospodarsko oskrbništvo.
Za
dobavo načrtov za novo mestno hranilnico v
razpisuje ravnateljstvo mestne hranilnice
natečaj z rokom 10. maja 1902
ter določuje kot nagrade za najboljše načrte svote: K I400-—, K IOOO"— in K 600"—.
Dotični pogoji in legopis razpoloženi so v pisarni mestne hranilnice ljubljanske na vpogled in se na zahtevo proti vplačilu K 2-— tudi dopošljejo.
Mestna hranilnica v Ljubljani
dne 24. marca 1902. (717)
Otvoritev kegljišča!
^if^
Uljudno naznanjava, da se z velikonočnimi prazniki otvori kegljišče, ki bode prijateljem kegljanja vedno na razpolago.
Toči so zanesljivo naravno vino.
Pil n nfl7 lllinn j^orlmUo ataro vino (Kebula) . . 44 kr. liter Uullu   U U Z   U libili   I iMtHjanrr rrnl' '. S«
Posebno priporočava cviček, katerega dobivava direktno z Bizeljskega ter domače Frohlichovo pivo v sodčkih kakor tudi okusna gorka in mrzla jedila.
Z odličnim spoštovanjem
gostilno ,,pri črnem meduedti" Ttfm$Ka c«5ta 1£.
(687- 2) "A- M. RllS.
;H Letovišče „Laverca'U $
Vljudno naznanjam, da sem prevzela od g. 14»rol» Esence-tu, posestnika in vinskega trgovca na liaverri, Djegovo gostilno istotam.
Čestitim gostom bodem postregla z dobro pljaeo ter okusnimi In cenenimi Jedili. — Glasovir Je n« razpolago.
O Veliki iiofl prlene voziti
ffSST omnibus "Stil
g. Lenče-ta Iz IJubijane na JLavereo vsako nedeljo in praznik ob ljt9. url popoludne od električne postoje Vojaško strelišče", ter se bode vračal, kadar se oglasi poln voz izletnikov.
Za obilen obisk se toplo priporočam z velespoStovanjem
(634—7)
l£v£3LXlja* <3-extsc2a.ex
arostllnlearka.
Št. 10.550.
(708-2)
V smislu § 53 občin, reda za dež. stol. mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo
računi o prejemkih in troških:
1. mestnega zaklada,
2. ubožnega zaklada,
3. zaklada meščanske imovine.
4. ustanovnega zaklada,
5. potresnega zaklada,
6. regularnega zaklada,
7. 3% posojila,
8. loterijsko - posojilnega zaklada,
9. mestnega vodovoda,
10. mestne klavnice in
11. mestna elektrarne za 1. lOOi
od danes naprej a JL dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestnem knjigovodstvu občanom na upogled.
Pri pretresanju in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 20. marca 1902.
Št. 404. n_ ■ _   _ (702-2)
Razglas.
Za zgradbo  nove klavnice v Kranju oddalo se bode potom
pismenih ponudb sledeče delo:
a) Uravnava terena s..... K 379
b) Zgradba klavnice s..... „ 33.454
c) Kanalizacija........ „    llOO-—
d) Notranja oprava...... „ 7.22645
v skupni svoti   .   K 42.159-45
Pismene, postavno kolekovane ponudbe, v katerih je ponuđene svote s številkami in besedami zaznamovati, so do 8. aprila 1909. 1. opoludne pri
podpisanem mestnem predstojništvu s 5% varščino ponuđene svote izročiti s pri-stavkom, da ponudnik stavbene pogoje pozna in se istim brez ugovora podvrže.
Načrti, troškovniki in pogoji so v uradnih urah vsakemu v občinskem uradu na razpolago.
Mestno predstojništvo v Kranju
dne 22. marca 1902.
3(am?
miče velecenjeno občinstvo, da si preskrbi potrebnih gosposkih, damskih in otroških oblek? mm^mmm Gotovo samo v aajjmavava
Angleško skladišče oblek fj
vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 (729-2) v
kajti ondi se dobi v veliki izberi jako fino naj-modnejše blago za v istini čuda nizke cene.
Isdaiateli in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
11