15. številka. XUI. leto. .Slovenski Narod" ve!ja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto......... K 24 — pol leta......... » 12— četrt leta......... „ 6 — na mesec........ „ 2-— v upravništvu prejeman: celo let:>.........K 22,— pol leta.........»H — četrt leta.........„ 5-50 na mesec........„ 1 90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopfsi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon mU SJ. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. lnserati veljalo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon it. M. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto......... K 25 — pol leta......... n 13 — četrt leta......... „ 6 50 na mesec......... „ 2*30 za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30 — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvu: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon si. 85. Deželni zbor kranjski. Govor poslanca dr. J. V i ! f a u a v proračunki debati. Visoka zbornica! Predno se tudi jaz pečam z obracanou. kateri se vrši danes z deželno in centralno vlado glede načina vladanja nas Slovence, hočem navesti nekatero lokalne zadeve, katere so za n:\- važne. Cestne zadeve v raii«;v!.i:šh<-!ii Potrebno je, da s? • * k rajna ue sta Lesce - Radovljica - «\ni:.nairor. oa - Kropa - Podnart sprejme m« J deželne ceste. Na tej ok*«ij»»i cr^li .ie zelo velik promet, kateri spravlja to cesto v tak stan, da iijere* poma\ ljanje povzročo.ie okraje*.. »' i-Nih -mu odboru v Radovljici v 'likansk«« izdatke. Pred okom 10 I »• •. \k imel ves sodnijski okraj rado* i.(i>k: |i« »u okrajni cestni .Jbor. Ta cestm odbor je bil za vts okoli?, te*iter« obsega sedaj okrajni cestni cdtmr radovljiški in blejski. rvo se „e \u okoliš delil v dva dobi s- je s\n i."•«>, da sn prišle k okolišu, za kat«*regM je sedaj okrajni cestni odboa bkrjsk:, samo deželne ceste; nasproti ps sci prišlo k okolišču,za katerega je sedaj okrajni cestni odbor v Radovljici, samo okrajne ceste. S tem je okrajni cestni odbor radovljiški zelo obremenjen in izvršuje zelo težko svoje dolžnosti. Temu bi se opomoglo, ako bi se sprejela navedena okrajna cesta med d e-želne ceste. Blejski grad. Pereče vprašanje je nakup blej-kega gradu od strani dežele. Dosedanji posestnik blejskega gradu je zdaj od tega gradu že prodal najlepšo vilo (Julienheim) za vsoto 100 ti- vi čolnar 1 krono, računa drugi čolnar tudi 3 krone. Kmetijska šola. Cez vse potrebna je na Gorenjskem kmetijska šola in naj se ustanovi ta šola v Lescah, na Bledu, Rečici ali v Bohinju. Ta stvar se vleče že od sile dolgo, in čas bi bil, da bi se nekoliko pospešila. Obračun z vlado. Zdaj preidem k glavnemu delu svojega govora, k obračunu 36 vlado. Xji čelo tegra dela svojega govora« moram postaviti besede deželnega predsednika barona Schvvarza, katere je on govoril v kabinetni pisarn i Njegovega Veličanstva cesarja in katere sem zvedel iz popolno zanesljivega vira. Te besede vsebujejo način postopanja proti nam. Morebiti se je tudi že pred baronom Schvvarzem na ta način ravnalo z nami, vendar pa je sam baron Schvvarz v navedeni izjavi precizno povedal načelo, kako naj se vladajo Slovenci. Iz te izjave se bode pa tudi razvidelo, da deželni predsednik baron Schvvarz ni tako nedolžen človek, kakor mislijo nekateri, da namreč stori vse le kot zapeljanec nemškega »Volksrata«, ali drugih svojih svetnikov, recimo v prvi vrsti viteza Kalteneggerja. Sehwarzova izjava. Dotične besede baroaa Sehwar-za se glase tako, da je treba Slovence zatirati, da jih je treba pritiskati k tlom, da se jim ne sine ugoditi v nobenih kulturnih in narodnih zahtevah, da ne postanejo nevarni, kakor Cehi. Po tem načelu se ravna vlada proti nam. Dolžnost nas vseh je, posebno pa je dolžnost »Narodne zveze« v državnem zboru, delati na to, da se ta sistem spremeni, da bode soč K, katera je bila pa baje vred- potem pojenjala germanizacija Slona 150.000 K. Pri tej stvari je glav- | vencev, da bodemo mi dobili slovenske uradnike, da bodemo dobili jugo- no blejsko jezero. Dokler to jezero ne postane javna last ali pa last kranjske dežele, toliko časa ni pričakovati popolnega razvitja zdra-višča Bled. Zavoljo vsakega kolica, kateri se zabije v jezero, je treba posebnega dovoljenja od strani lastnika blejskega gradu. Vsled teh kompliciranih razmer pa nastane mnogo dragih pravd. Vrhu tegra ni mogoče uvesti zavoljo tega, ker je jezero v zasebni lasti, nobenega policijskega reda za čolnarja in ladjarje in tudi nobenega tarifa za vožnjo po jezeru. Za tisto vožnjo, za katero računa pr- slovanskega ministra, in da bode na onem mestu, na katerem sedi sedaj baron Schvvarz, sedel SlovF.net;, in da bode tudi na onem mestu, kjer sedi njegov adlatns, sedel slovenski mož. Da bodem nekoliko osvetlil na-čin vladanja in posebno germanizo-vanja Slovencev s strani vlade se hočem nekoliko natančneje pečati s temile štirimi zadevami, in sicer: 1. S personali jami pri gozdnih uradih na Kranjskem, 2. s šolstvom, 15. s personali jami pri finančni spravi) 4. .s sodišči C. kr. gozdarstvo. Službe pri gozdarstvu so najlažje in najlepše. Zatorej je najlažje pri teh uradih služiti le Nemcem. Pri dveh gozdnih oskrbništvih v Radovljici in na Bledu služijo izključno Nemci. Nastavljajo se celo logarji, kateri ne znajo prav nič slovenski, čeprav imajo opraviti največ s slovenskim ljudstvom. Zgodilo se je, da se je reklo Slovencu, ki je nastopil pri gozdarski direkciji v Gorici, kateri so podrejene tudi domena in gozdna oskrbništva rui Kranjskem, da jim je pri direkciji v "Gorici, katera je seveda skoro izključno nemška, ljubši 99 Italijanov, nego en Slovenec. Veliko boljše, nego je pri gozdnih oskrbništvih, tudi ni pri gozdnih nadzorstvih. Šolstvo. — Germanizacija. Preidem k šolstvu, katero na Kranjskem opravlja skoro neovirano vitez Kaltenegger. Čudno se mi zdi, da se tega moža trpi toliko časa pri tem referatu, za katerega on nima zmožnosti, ker nima čuta za objektivnost in pravičnost. Znano je, da ne sme z vitezom Kalteneggerjem nihče govoriti slovenski, ker je v tem slučaju stalna zamera neizogibna. Kako da se pri nas šolstvo ger-manizuje. hočem dokazati le po nekaterih zgledih. Šulferajnska šola na Savi. — Protizakonita podelitev javnosti. Na Savi se nahaja zasebna šulferajnska šola, katera je popolnoma nepotrebna. Pred 3 leti je hotela imeti ta šola pravico javnosti. Po zakonskih določbah je bil v tej zadevi za svoje mnenje vprašan okrajni šolski svet v Radovljici. Referent za to zadevo v dotični seji okraj nega šolskega sveta v Radovljici je bil takratni okrajni šolski nadzornik Be-1 a r, kateri je zdaj postal deželni šolski nadzornik. Ta šolski nadzornik je bil od sile razburjen, ker okrajni šolski svet v Radovljici ni bil takoj za to, da bi se podelila omenjeni šul-ferajnski šoli pravica javnosti, temveč je zahteval, da se mora ta zadeva še natančneje preiskati v tem oziru, če so podani vsi pogoji, katere zahteva zakon, da se podeli kaki šoli pravica javnosti. Ta sklep okrajnega šolskega sveta je šel na deželni šolski svet v Ljubljano. Od tod pa ni nikdar več prišel na okrajni šolski svet v Radovljico, temveč je deželni šolski svet, oziroma je deželna vla- da, oziroma naučno ministrstvo preko okrajnega šolskega sveta v Radovljici podelilo navedeni nepotrebni šulferajnski šoli pravico javnosti. Tako s** bagatelizirajo okrajni šolski sveti in pravice slovenskega naroda! Priprava za nemške meščanske šole. Glede šolstva navajam še, da se na ljubljanskem učiteljišču poučuje predmete v pretežni večini v nemškem jeziku in se izdajajo spričevala le v nemškem jeziku. Na tem učiteljišču se letos že drugo leto vrši tečaj za meščansko nčiteljstvo, to je, da se v tem tečaju pripravljajo !jud-skošolski učitelji za izpit za meščanske šole. A čudno! vsi predmeti, ki se tu razlagajo, se predavajo edinoie v nemščini. Najbrže zato, da se bode enkrat, ko se bodo zares začele ustanavljati meščanske šole, lahko reklo, da nimamo za slovenske meščanske šole sposobnih učiteljev. Obrtno šolstvo. Glede obrtnega šolstva navajam, da c. kr. vlada, oziroma njeni referenti, dopisujejo vodstvom miših obrtnih šol samo v nemščini, in da dve tretjini teh obrtnih šol nadzoruje človek, ki je znan slovenski renegat in zagrizen kazinot. Kako naj neznačajni človek vzgaja značajne ljudi f Vlada je pred nekaj leti pričela prirejati na ljubljanski c. kr. umet-no-strokovno-obrtni šoli takozvane tečaje za pridobitev sj>osobiiih učiteljev za obrtne šole. Čudno se mi zdi, zakaj se v teh tečajih ne poučujejo vsi predmeti v slovenščini in zakaj izdaja vodstvo teh tečajev nemška spričevala. Tržič — izjema. Kar se tiče šolstva, navajam tukaj še, da je učni načrt za ljudsko šolo v Tržiču izjemen, čeprav imajo tudi tam nepotrebno šulferajnsko šolo. Na ljudski šoli v Tržiču se čisto po neiHjtrebnem prične poučevanje nemščine že v drugem razredu, ko se nasproti temu drugje prične šele v tretjem. Sicer je pa uspeh tega pouka itak malenkosten. Neredno razpisovanje učiteljskih služb. Za neredno razpisovanje in oddajo učiteljskih služb navajam le dva slučaja. IJčitclj-voditelj na Bohinjski Beli je umrl še pred pol letom.aii njegova služba še»do danes ni razpisana. Pred pol letom je bila razpi- sana učiteljska služba na Breznici. Oglasilo se je več kompetentov, ali služba še danes ni oddana. Najbrže ima tudi tu vitez Kaltenegger svoje roke vmes. Personalne zadeve pri finančni upravi. Preidem k personalnim zadevam pri naši finančni upravi. Tukaj neomejeno gosjKHlarijo deželni predsednik baron Schvvarz, finančni ravnatelj Kliment in personalni referent svetnik Avian, torej en tirolski Nemec, en tirolski l>ah ter en brezbarveni Moravan. Izjavljam, tla m* morem pripo-znati, da bi bil nemški jezik v deželi navadni jezik izvzemši nemškega kočevskega otoka. I radništvo pri finančni upravi bi moralo biti izključno slovensko. Pa tudi po narodnostnem razmerju ne ustreza število slovenskih in nemških uradnikov dejanskim razmeram. Po pravilnem razmerju bi imelo biti nemškega uradništvn 4 f < . VTidi-mo pa, da je pri finančni upravi med 4*2 koneeptnimi uradniki Nemcev, torej kar 335^ ■ Med davčnimi uradniki je PJ'< Nemcev. Približno tako ali še slabše razmerje je pri računskimi oddelku in pri finančni straži. Že do sedaj nenormalne razmere so postale naravnost neznosne, odkar je dobil Schvvarz za finančnega ravnatelja Klimenta. Od tedaj 06 Slovenee-uradnik sploh ne srne v javnosti več čutiti Slovenca, sicer ga čaka prenieščenje ali še kaj hujšega. NajnesiK)Sobnejši uradnik — personalni referent. Schvvarzovemu načeln na Kranjsko spraviti kolikor mogoče nemškega uradništva. sta verna pomagača Kliment in svetnik Avian. Poslednjemu, najbolj DespOfiob-nemu uradniku — bil je deželni davčni nadzornik, radi nezmožnosti so mn vzeli referat; bil je nekaj časa vodja davčne administracije, toda. zapustil je tak nered, da je bilo treba leto dni, da se je nsnnžil Avgijev hlev — je Seh\varz s Klimentom poveril tudi personalni referat za kon-ceptne uradnike, ker je bil dvorni svetnik Dobida prepravičen in se načeloma ni spuščal v politiko, katera sedaj odločuje pri baronu Seh\varzu. Te upi Avian u se je poveril ta personalni referat, ker ima to lastnost, da vidi v vsakem uradniku hudo-d e 1 c a. Vsak mora šele dokazati, da ni hudodelec. LISTEK. U StndentovsRll) Ljubljansku povesi. L Skoro na koncu Studentovskih ulie, od koder se z okna že vidi zelenje in drevje na gradu, y- stanoval policijski kancelist slavnega guber-nija Martin Knific s svojo hčerjo Heleno in s svojim pohabljenim sinom. Temno in vlažno je bilo njegovo stanovanje, in kakor ni nikdar solnce posvetilo v te izbe, tako tudi nikdar v njih zasijal le najmanjši žarek sreče. Dež, ki je curkoma lil ves dan, te popoldne ponehal in Helena je našlo odprla mala okna, da bi prišlo v stanovanje svežega zraka in nekaj ponja z gradu, ki je bil ves v cvetju. Naslonila se je na okno in hlastno Pda ta spomladanski vonjavi vzduh, *i je posvežil zadohle Studentovske •lice, kjer je sicer zrak vedno spominjal na mrtvašnico. Helena je bila že osemnajst let stara, a izgledala jc dost« mlajša.dasi te bila nekoliko bleda in upadla ^sled vednega prebi van j a v sobi. ^jena bledost je še povzdigovala si-&j njenih črnih, velikih oči, ki so jih obrobljale dolge trepalnice, in opozarjala na njene polne, rdeče in sveže ustnice. Lasje so bili temni in roke mžne. ter skrbno negovane, dasi se jim je poznalo, da morajo opravljati prav trda dela. »Dež je ponehal in večer bo lep in svež,« je zaklicala Helena ter se od okna obrnila v sobo. »Ce hočeš Franck, te pripeljem semkaj k oknu. Tu boš lahko gledal otroke, ki se igrajo, in druge ljudi, ki pojdejo na Grad.« »Ne maram« -- je bil čemeren odgovor, ki se je slišal iz globine sobe kot odgovor na prijazno ponudbo. Nastal je molk. Helena se je zopet sklonila iz okna. Pogledala je najprej na nebo, na katerem je veter trgal oblake in jih razganjal na vse strani, i>otem pa je vso pozornost posvetila vriskajočim otrokom in šolarjem, ki so skakali po mlakah in se v brezskrbnem veselju podili po zapuščenih Studentovskih ulicah. Resno so gledale njene velike oči to nedolžno razposajenost, nepremično in važno, dokler se ni storil mrak in so ostri ukazi strogih gospodinj ali mater poživljali otročad v hiše. Tedaj je tudi Helena naglo zaprla okna in nekaj trenotkov pozneje se je na rdečih zagrinjalih pc javil s* it, kažoč, da je v sobi zagorela luč. V kotu ubožne sobe je stala postelj, na kateri je ležal pohabljeni Franek. Helena je potisnila mizo v njegovo bližino ter jo pogrnila iti vse pripravila za večerjo, zakaj policijski kancelist Martin Knific je bil v vsakem oziru mož reda in točnosti in je hotel ob sedmi uri večerjati, tako gotovo, kakor je vstajal točno oh sedmih zjutraj. Tudi je zahteval, da mora biti miza zvečer ravno tako lepo pogrnjena in prirejena kakor opoldne, v petek tako kakor v svetek, dasi je meso jedel samo ob nedeljah in praznikih in je vedno večerjal samo kavo. V trenutku, ko je na bližnji stolni cerkvi prvič udarila ura, naznanjajoč, da je sedem, je oče Knific prestopil prag svojega stanovanja. Bil je to velik, ves posušen mož, ki se mu je od daleč poznalo, da je kan-celijski uradnik in da služi najmogočnejši vseh javnih gosposk, vestno in natančno, s sveto vnemo in ne-omahljivo zvestobo, čeprav za skrajno slabo plačilo. Ko je Knific odložil palico, klobuk in suknjo, se je vsedel za mizo. Žele zdaj je pozdravi Heleno in Fra-neka, a kratko in površno, ker je hotel prej nasititi svoj prazni želodec. Helena mu je hitro prinesla kavo in šele ko je bil gospod Martin Knific z večerjo gotov, je postregla tudi sebi in bratu. »Jutri me ne bo k obedu,« je končno izpregovoril Knific. »Na komisijo moram na Barje in se vrnem šele zvečer.« »Prav, oče,« je odgovorila Helena in začela pospravljati mizo. »A ne ostanite zopet brez obeda, kakor že večkrat; to vendar ne gre, da bi gladovali.« Knific je molče pokimal, kakor bi bil istega mnenja kot Helena, a izpod obrvi je njegov ostri, inkvizi-torični pogled švignil čez mizo na posteljo, koder jes ležal Franek in Helena je vedela, da je bil njen opomin že v tem trenotku pozabljen in da si oče zopet ne bo privoščil niti skorje kruha, samo da bi zopet kaj prihranil za pohabljenega sina. Po večerji se je Knific vsedel k postelji. Helena mu je užgala pij>o, napolnjeno z najslabšim tobakom, Knific pa je prijel svojega sina za roko in je ostal pri njem, dokler ni prišla ura spanja. Tako je delal dan na dan, leto za letom. Ubogi deček pohabljenih nog, mu je bil najmile.j-še bitje na svetu. Franek je bil zdaj star deset let. Prišel je slaboten in rahitičen na svet in bil vedno slabih nog. Do svojega šestega leta je še za silo hodil, potem pa so mu noge onemogle in so otrpnile. Njegovo telo se je sicer normalno in dobro razvijalo, samo noge so ostale nerazvite in ga niso mogle nositi. Knific je bil že poklical vse ljubljanske zdravnike kar po vrsti. Od ust si je pritrgaval, da je mogel plačevati zdravnike in zdravila, a nobena stvar ni pomagala. Končno je prišel stari mož do spoznanja, da njegovemu otroku ni pomoči in to ga je potrlo tako, da se je v nekaj dnevih postaral za w>lo desetletje. Samo neizmerna ljubezen do nesrečnega otroka mu je dajala moč, da je premagoval svoje slabosti, samo skrb za otroka ga je vzdrževala pri življenju. Franek ni slutil, da je njegova bolezen neozdravljiva. Niti Helena ni vedela nič sigurnega, a uganila je, da Franek ne bo mogel nikdar več hoditi, in uganila je tudi, da je oče te misli. Toda nikdar ni zinila nobene besedice o tej svoji misli, marveč še prepričevala očeta in brata, da bo Franck še gotov zdrav. Franek ji je verjel in oče ji je bil hvaležen za to tolažbo, čeprav je vedel, da je ničevn. Francka je sploh samo še ena stvar veselila: govoriti s sestro, kaj boileta počela, kadar ozdravi. Natančno mu je morala Helena popisati vse kraje v mestu in v okolici, ki jih bodeta obiskala, in morala jc te popise neštetokrat i»onavljati, dasi jih je Franek že davno znal na pamet. >Kaj ne, Helena, prav daleč poj-deva enkrat, daleč, daleč, notri do morja.« »Da, Franek, notri do morja pojdeva,« je pritrjevala Helena, a morala je obrniti glavo v stran, da ni bolni bratec zapazil rose na njenih očeh. (Dalje prihodnjič.) 1 Discipliniranje uradnikov. Že ko je bil Avian personalni referent le za davkarije, je spravil toliko davčnih uradnikov v disciplinarno preiskavo, da je bilo na Kranjskem več disciplinarnih kazni, nego v deželah z desetkrat večjim uradniškim statusom. To je bilo tudi ministru Bbhmu preveč, da je javno izrekel, da sploh nobene razsodbe ljubljanske direkcije ne potrdi. Takega rablja si je želel Schvvarz. Posledice se že čutijo. Slovenski kon-ceptni uradniki morajo na deželo. Najzmožnc\jši izmed vseh, dr. K1 -1 e r, je moral v Novo mesto. Sedlar kot praktikant v Črnomelj, Bil-mayr, ki ji4 bil zelo rad v Novem mestu, je moral vsled sklepa in ukaza nemškega »Volksrata« v Kranj, da se ne bode kak tržiški neinškutar okužil. Nasproti pa nemški uradniki ostajajo v Ljubljani in avanzirajo imenoma Miihleisen, Luschan, Ry-schavv. Tem ni treba na deželo hoditi. Izmislili so si jako dober vzrok. V kvalificijsko tabelo napišejo: za direktno davčno službovanje nesposoben; to se pravi: samostojni referent na deželi ne more biti. Na deželi je pač težavna in odijozna služba, v mestu je pa prijetno življenje, avan-zira pa vseeno, celo ad personam, kakor L ase h a n in K v s c h a v \ . Disciplinacija komisarja Zima. Naravnost justični umor je pa premestitev finančnega komisarja Žuna iz Radovljice v Logatec. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah se mu je očitalo, da je vplival na svoje uradnike, kako naj volijo. To je bilo seveda izmišljeno. Davčni uradniki-slovenski in nemški, so izdali izjavo, da to ni resnično, da bi bil Žun kaj vplival nanje, ker so sploh toliko možje, da se glede volitev ne dajo nič vplivati. Tudi je Žun zahteval disciplinarno preiskavo. Te pa višje oblasti niso hotele uvesti, ker jim ni bilo na tem, da bi izvedeli resnico. Pač pa so ga premestili. Žun je kaznovan, Nemec Grabner pa je prišel po svoji želji in sklepu postranske vlade v ljubljanski kazini v .Ljubljano. Žun je na pljučih bolan. Prinesel je zdravniško spričevalo s prošnjo, da naj ga v smislu navedb tega zdravniškega spričevala vsaj do spomladi puste v Radovljici, kjer mu podnebje ugaja. Odgovor na to je bil, da je moral takoj odrinili z bolnimi pljuči v burjo. Žun ima edino zasluženje, da je dobil pohvalo od okrajnega glavarja. Nečuvene razmere v Kočevju. Naravnost nečuveno pa je, kar se godi med kočevskimi davčnimi uradniki. Dasi je tudi v Kočevju znanje slovenskega jezika potrebno, vendar se ti gospodje slovenskega jezika ne uče. med tem ko pri volitvah uganjajo prave orgije. Ti gospodje ne znajo slovenski, avanzirajo pa vseeno. Imena teh gospodov so: W o 1 t*. V r i n s k e 1 e , G a n s 1 -m a v r , K r a k e r , Ve r d e r h e r. Vohunstvo. Ravno sedaj je zopet Sprejel Schwarz dva davčna uradnika brez znanja slovenskega jezika, in vendar je zmožnih kompetentov na izbiro. Ti nemški uradniki so za vohune in špiceljne, ki prinašajo Avian u privatnim potom zahrbtna poročila. Tako je tujcem, nemškemu in italijanskemu Tirolcu in brezkrvnemu Moravcu po volji Schwarzovi in ukazih nemškega »Volksrata« izročeno slovensko uraduištvo na milost in nemilost. Naša sodišča. Slednjič mi je govoriti o sodiščih. Tudi tukaj ni razmerje med slovenskim in nemškim uradništvom pravilno. Namesto da bi imeli \' < nemškega uradništva, imamo ga čez 20[,'( . Pošiljajo nam pa še vedno nove nemške uradnike semkaj. Da v zadnjem času pri naših sodiščih nekatere kazenske razsodi >e niso bile take kakršne bi morale biti z ozirom na teorije o kaznovanju de-liktov, niso kriva sodišča na Kranjskem, temveč oni nesrečni senat, kateri se imenuje slovenski, in kateri eksistira pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. Zato se je pa tudi moglo zgoditi, da je to višje sodišče zvišalo 14letnemu dečku že tako visoko kazen 14 dni, ki je zakrivil le to, da je ua vojaško konjiško patruljo vrgel majhen kamenček. Največja krivica je za nas Slovence navedeni slovenski senat pri nadsodišču graškem, v kateri senat ne pride noben Slovenec, ampak le Nemci, ki znajo nekoliko sloven-ski.Zato pa tudi noben slovenski sodnik ne pride do najvišjega sodnega dvora, čeprav je še boljše kvalifiko-van. Celo dvorni svetnik Tomšič ue pride do najvišjega sodnega dvora, dasiravno je priznano izboren sodnik. To se najbrž radi tega ne zgodi, ker ima slovensko ime. Tako se Slovenci in slovenstvo zapostavlja povsod po onih načelih, katera je, kakor sem prej navajal, tako drastično preciziral deželni predsednik baron Schwarz v kabi- netni pisarni Njegovega Veličanstva. Proč s posestjo — na dan s pravico! Nemci se pri mestih, katera zavzemajo njihovi pristaši, in pri institucijah, recimo šolah, uradih itd., sklicujejo na svojo posest. Kaj pa je l>osest? Posest brez naslova je krivica. Nemci so si pridobili navedene pozicije brez dovoljenja Slovencev, torej krivično. Zatorej pravim jaz, proč s posestjo! Namesto posesti mora stopiti pravica! Slovencem lastno nadsodišče! Prej sem govoril o graškem nadsodišču. V okolišu tega nadsodi-šča prebiva nad dva milijona ljudi. Izmed teh je nad en milijon Slovencev. Na podlagi človeških pravic in državnih osnovnih zakonov ^e mora zahtevati, da dobimo za Kranjsko, slovensko Štajersko in slovensko Koroško, kjer živijo Slovenci povsodi kompaktno, svoje nadsodišče, in sicer s sedežem v Ljubljani. Nikakor ne gre, da bi nam kruh pravice rezali nemški sodniki. Dokler se to ne izvrši, pa moramo zahtevati, da se nadsodišče v Gradcu razdeli v dva dela, v slovenski in nemški del, in sicer prvi z izključno slovenskimi sodniki in s popolno slovenskim uradništvom. Te navedbe so pa tudi utemeljevanje za tole mojo resolucijo, katero naj visoki deželni zbor sklene: »Slavna c. kr. vlada se poživlja, da čim prej vse potrebno ukrene, da se ustanovi za Kraujsko, slovensko Štajersko in slovensko Koroško svoje višje deželno sodišče s sedežem v Ljubljani, do ustanovitve tega sodišča pa razdeli višje deželno sodišče v Gradcu v slovenski in nemški del.« Govoru je sledilo živahno odobravanje, kakor so se tudi odobravale posamezne točke teh zanimivih in stvarnih izvajanj. Iz državnozborskih odsekov* Dunaj, 19. januarja. Odsek za reformo državnozborskega poslovnika še vedno ni končal svojih del, kar izpričuje, da stvar vendar ne gre tako g adso. kakor so vlada in nekateri optimisti to pričakovali. Najbrže bo debata o Sfceinvvenderjevem predlogu končana šele v četrtek. Med drugimi spreminjevalnimi predlogi, ki so bili stavljeni tekom današnje seje, je omeniti predlog poslanca Miklasa, naj se določi, da za slovenske, hrvaško srbske, italijanske, m al or uske in romunske nujne predloge zadostujejo podpisi dveh tretjin poslan oe t dotične narodnosti, dočim je treba za druge nujne predloge 50 podpisov. Obenem je Miklai še predlagal, naj se nemščina določi kot izključni razpravnijezik držav nega zbora, vendar pa je dovoljena uporaba maternega jezika onim poslancem, ki niso vešči nemškega jezika in ki to predsedniku pred vstopom v parlament pismeno naznanijo. Dunaj, 19. januarja. Justični odsek je v svoji današnji seji odklonil vladni predlog, naj aed7igneni depozit ni denarji takoj brezobrestno preidejo v last države. N a to je odsek razpravljal o vladnem predlogu o eksistenčnem minimumu. Na predlog dr. Libermanna se je sklenilo, da sa z risa eksistenčni minimum za državne in privatne uradnike na 2000 kron, in da je od prejemkov državnih in privatnih uradnikov podvržena samo ena tretjina eksekuciji. V eni prihodnjih sej bo dr. Liebermann predlagal, naj se diete državnih in deželnih poslancev odtegnejo ekseknoiji. Italijanska pravna fakulteta. Dunaj, 19. januarja. Zakonska predloga, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta, je gotova, in vlada jo predloži že v jutrišnji seji državnemu zboru. Pravna fakulteta se usta« novi začasno na Duoajn. Kakor se čuje, bodo jngoslovanski poslanoi zahtevali garancij, da se ta pravna fakulteta ne premesti v Trst. Ako te garancije ne dobe, bodo z vsemi sredstvi nasprotovali predlogi. Z Balkana. Carigrad, 19. januarja. Lise „Turquiett javlja, da je bil v soboto črnogorski poslanik pri ministra zunanjih del, Tevnik paši, da izrazi v imenu svoje vlade visoki porti nezadovoljnost, da je Bosno in Hercegovino prepustila Avstro Ogrski proti denarni odškodnini. VzpriČo prijateljskih odnosa j ev s Turčijo je ta vest napravila skrajno mučen v tisk na Cetinju. Minister je izjavil, da je Turčija stavila Avstro Ogrski pogoj, da mora izpolniti zahteve Srbije in Črne gore. Carigrad, 19. januarja. Crnogorski poslanik potrjuje v polnem obsegu poročilo lista „Tarquietf. Poslanik je izjavil ministru, da je črna gora vsled sporazuma Turčije a Avstro Ogrsko pridobila svojo polno akcijsko svobodo. Carigrad, 19. januarja. Bojkot avstrijskega blaga je Še vedno v polnem o veta. Vsled tega je avstro-ogrski poslanik marki Pallavioini ■nova interpeliral pri velikem vezirju. Veliki veiir je obljubil, da bo storil vse, da bojkot omeji. Carigrad, 19. januarja. „Ik-damu poroda, da je Bolgarska pripravljena plačati Turčiji 100 milijonov frankov, eveotuvaino ji odstopiti kos svojega ozemlja, kjer stanujejo mohamedanoi. Dopisi. Iz Zagorja ob Savi. Naš kraj je časih veljal kot posebno zaveden, pa ta ugled ni bil zaslužen. Nezavednost je pri nas še danes velika. Nič ne kaže tega tako častno, kakor dejstvo, da se pri nas govori še vedno zlasti v kremali in v trgovinah nemško. Prav kakor bi bilo Zagorje kje na Gornjem Štajerskem ali na Kočev-kem. Tudi pri trgovcih in gostilničarjih zapaziti je premnogo nezavednosti. Pri nas imamo tri zaloge piva: Aurovo, mengiško in delniško. To so slovenska podjetja in kdor je zaveden narodnjak ve, kaj je njegova narodna dolžnost. Pivo teh pivovarn je veliko bolje, kakor punti-gamsko ali kake druge nemške tvrd-ke. Če bi kaka slovenska pivovarna hotela pivo prodajati med Nemci, bi hitro zmrznila, ker Nemec ne pije slovenskega piva. Slovenec pa ima tako malo zavednosti, da se ne zmeni, če mu točijo nemško ali slovensko pivo. Slovenci podpirajte vedno in povsod slovenska podjetja — v tem je naša rešitev. To velja tudi za vedno narodni Kotredež i n za druge kraje v zagorski dolini. Za gor j an P. Z. Polzela pri Celju. Pri nas hočejo kraljevati »iabriški« gosj>odje ter vsiljujejo svojo nemško kulturo na vseh koncih in krajih. A kamor pridejo ponujat svojo nemško kramo, se povsod konča stvar navadno z zmerjanjem, pretepi in navsezadnje s tožbami. Kar streljajo za Slovenci in s svojimi »feuerberškimi« sekirami poskušajo trdodoto slovenski glav. Pri obravnavah pa zavijajo in zavijajo ter če ni drugače tudi — prisežejo. —Kmalu bo menda obravnava v Celju, če je ne bodo gospodje »v e r t u š a 1 i« radi krive prisege nekega tovarniškega uradnika Killi-ana. Vranskemu adjunktu Janvju ni bila povolji izpovedba prič. — Slišijo se sploh pritožbe glede nastopanja tega adjunkta napram pričam. Bomo že še posvetili v sodno celico gospoda adjunkta Janvja. — Tudi polhovke jezijo naše nemškutarje. Neki fabriški podrepnik, ki sliši na ime Čmak (ml.) je nekega obrtnika metal po tleh, ker je nas slavni maček Katz norčkal in dražil ter huj-skal tako dolgo, da je mlademu Čma-ku zavrela kri vsled pol bovške pošasti na slovenski glavi. UuMjanski občinski svet. V Ljubljani, 19. jan. Začetek po 5. uri. Župan otvori sejo, konstatira sklepčnost ter imenuje za overovate-lja zapisnika današnje seje občinska svetnika dr. T a v č a r j a in dr. T r i 1 1 e r j a. Vladni komisar. Župan: Od c. kr. deželnega predsednika sem dobil pismo štev. 379 preds. z dne 19. t. m. Pismo se glasi: »čast mi je naznaniti Vašemu Blagorodju, da sem v smislu § 82. občinskega reda za stolno mesto Ljubljano določil kot svojega odposlanca g. c. kr. vladnega svetnika Kreinen-ška, ki se bo udeležil seje občinskega sveta! — Teodor baron Se h sva rz.« Župan predstavi vladnega komisarja občinskemu svetu in ga pozdravlja. Tako se je zgodilo, da se je ces. kr. vlada po dolgem času — nobeden sedanjih občinskih svetnikov se ne spominja kaj enakega —- posložila svoje pravice in je zasedel svoje mesto poleg župana ces. kr. vladni komisar. Cesarjeva zahvala. Župan prečita nato pismo deželnega predsednika, s katerim se izreka občinskemu svetu z dopisom ministrstva za notranje zadeve Najvišja zahvala za čestitke občinskega sveta Njegovemu Veličanstvu ob priliki šestdesetletniee vladanja Njegovega Veličanstva. Zahvala se vzame na znanje. Odgovor župana Ivana Hribarja na ekspoze deželnega predsednika barona Sehwarza v deželnem zboru. Slavni občinski svet! V seji kranjskog i deželnega zbora dne 15. t. m., je gospod deželni predsednik Teodor baron Schvvarz glasom poročila uradnega lista »Lai-bacher Zeitung« z dne 18. t. m. o dogodkih dne 18. septembra 1. 1. in temu sledečih dni podal izjavo, ki potrebuje deloma pojasnila in dopolnila, deloma pa popravila. V tej izjavi gospod deželni predsednik priznava, da je dal koneentrovati v Ljubljani orožništvo ter da je odredil vse potrebno za vojaško pripravljenost. Razume se samo po sebi, da bi bil moral o tem, kakor tudi o vseh varnostnih odredbah, katere je v očigled protestnemu shodu z dne 18. septembra podvzel, mene kot načelnika mestne policijske oblasti obvestiti; konštatujem pa, da se mu ni zdelo potrebno stopiti z mano glede omenjenih odredb v kakršnokoli dotike ter da se je do 21. dne septembra dosledno obnašal, ko da bi mene v Ljubljani ne bilo, ali kot da me ne priznava za načelnika mestne policijske oblasti. Nič sumljivega. Res je sicer dne 18. septembra dopoldne poslal k meni policijskega svetnika Wratschka vprašat, če se opaža kaj sumljivega, nakar sem m u odgovoril, da mestni policijski organi niso ničesar takega javili. Ko je on še pristavil, da tudi organi državne policije niso ničesar sumljivega naznanili in da misli, da ne bode potreba nobene posebne priprave za vzdržavanje miru in reda, poslovil se je od mene. Deželni predsednik pohvalil mestno policijo. Popoldne istega dne bil sem pri gospodu deželnem predsedniku, da se domenim o odkritju cesarjevega spomenika, katero se je nameravalo izvršiti dne 4. oktobra. Gospod deželni predsednik je bil ob tej priliki polen hvale o postopanju mestne policijske straže prejšnjega dne, ko je v kratkem času dosegla, da se je razpršilo občinstvo, ki se je v precej> njem številu zbiralo v Selenburgovih ulicah, pričakujoč napovedanega prihoda 60 burševskih študentov. Le tako mimogrede mi je omenil, da pričakuje, da bode mestna policija tudi današnji večer, o katerem sicer misli, da se bo izvršil brez vsakih demonstracij ali nemirov, svoji dolžnosti v polni meri zadostila. Jaz sem mu nato odgovoril, tla me ta večer glede na razburjenje, ki se je zaradi dogodkov v Ptuju polotilo vsega slovenskega ljubljanskega prebivalstva, zelo skrbi, da pa mislim, da se mir ne bo kalil in to temveč, ker hočem sam osebno na oba gospoda govornika vplivati, da pozoveta občinstvo, ki pride k zborovanju, naj se mirno in dostojno razide. (Dr. Ma-jaron: »K ar se je tudi zgodilo!«) Po p o 1 n o m a n e v e s n i č n o je, in to moram zlasti naglašati — da bi bil gospod deželni predsednik meni nasproti izražaj kakšno skrb glede tega večo/a in ako je to v ne-želnem zboru trdil, tedaj ne bodem izrekel, da je govoril vedoma neresnico, temveč pripisujem to le okolnosti, da se je ves ta pogovor vršil v slovenskem jeziku in da se ga tedaj on, ki se je tega jezika učil šele v svrho svoje uradniške karijere, ne more spominjati tako dobro, kakor jaz, ki sem že v nežni mladosti srkal sladke zvoke tega jezika iz ust svoje matere. Sicer pa ne morem neomenjeno pustiti, da sem gospodu deželnemu predsedniku Teodorju baronu Sclnvarzu v dveh pogovorih, ki sta se vršila po 20. septembru, ta najin pomenek in zlasti svoje besede, da me ta večer skrbi, poklical v spomin. Koncentracijo orožništva je zamolčal. — Napačno razlaganje orožni-škega zakona. Da mi gospod deželni predsednik lfiti z besedico ni omenjal, da je dal koneentrovati orožništvo s kmetov v Ljubljano, mi ni potreba še posebej naglašati. Saj to sicer sam priznava, ko se izgovarja, da ni bilo potreba mojega soglasja za uporabo orožništva, češ, da ima § 3. orožniškega zakona pred očmi le slučaj, v katerem občinska oblast sama v podporo mestne varnostne straže pokliče orožništvo na pomoč. Ta trditev pa ni nič drugega, kakor poskus solističnega razlaganja zakonitih določb £ 3. orožniškega zakona, glasi se namreč v izvirniku takole: Die k. k. politisehe Bezirbehor-de ist die Dienstbehorde 1'iir die in ihrein Bezirke aufgestellten Gendar-merieposten und hat als solehe von den letzteren zu versehenden Sicher-heitsdienst zu leiten und zu iibervva-chen. insofern in Stadten mit eige-nen Gemeindestatuten die Mitwir-kung der Gendarmerie neben der stadtisehen Sicherheitsvvache in An-spruch genommen wird, hat die im Orte befindliche oder fur die Cmge-bung eingesetzte k. k. politisehe Be-zirksbechorde, als die Dienstbehorde der Gendarmerie, im Einvernehmen mit dem betreffenden Geineindevor-stande die entsprechenden Verfu-gungen zu treffen. Da bi razlaga gospoda deželnega predsednika Teodorja bar. Sch\var:'.a obveljala, moral bi bil zakonodajalec drugi stavek § takole formulo-vati: »Insoferne in Stadten mit eige-nen Gemeindestatuten die Mitvvir-kung der Gendarmerie neben der stadtisehen Sicherheitsvvache s e i -tens der Gemeinde in An-spruch genommen vvird.« Sedanjo, duhu zakona naravnost protivečo se, nasilno interpretacijo bilo je pripuščeno najti šele gospodu deželnemu predsedniku Teodorju baronu Schwarzu, da opraviči svoje popolnoma samolastno ravnanje.. Doslej se je namreč omenjeni paragraf razlagal vedno čisto naravnim načinom tako, da se je pri porabi žandarmerije vse odredbe izdajalo v sporazumu z županom. Mestna policija je storila svojo dolžnost. Kes je, da sem se v očigled protestnega zborovanja dne 18. septembra — poznavajoč miroljuben značaj slovenskega ljubljanskega prebi val stva in ne dobivši od magistratnih policijskih organov ni kakili vznemirljivih vesti zanašal na mestno policijo, katero sem do zadnjega moža ]M>stavil v službo; to stališče zavzemati bil sem kot vesten čuvar občinske samouprave tudi dolžan in reči moram, da se v mestni policiji nisem varal. Ona je namreč z napetostjo vseh svojih moči jako vestno in energično vršila svojo dolžnost. Ne more biti pa moja krivda in tudi ni, ako ni mogla preprečiti vseh izgredov; kajti število 50 policijskih stražnikov je gotovo preslabo, da bi moglo z uspehom zabraniti ekscese večtisočglave množice. Kar najodločneje in z vsem ogorčenjem pa zavračam izjavo gospoda deželneira predsednika, da so po končanem zborovanju mnogoštevilni oddelki v zboroval išču in pred njim zbrane množice brez zadržka prodirali skozi policijski kordon. To je natolcevanje, katero moram kot načelnik mestne policijske oblasti energično zavrniti; kajti policijski stražniki, ki so tvorili kor don v Wolfovih in ŠelenburgOs ili ulicah, so se z napetostjo vseh svojih sil, takorekoč ruvaje se s prodira ječo množico, borili za vzdržan je svoj*> pozicije in so ravno pri tem nekateri od njih zadobili rane. Policijski svetnik Lauter in vladni kancelist Fink. Trditev, da je mestni |H)licijski svetnik Ivan Lauter tedaj, ko je hil trg pred kazino napolnjen z ekset-dujočo množice, odklonil orožniško asistenco, v obliki, kakor jo je izrekel gospod deželni predsednik Teodor baron Schvvarz, ne odgovarja resnici; res je marveč, da je vladni policijski kancelist Fink orožniško asistenco ponudil že tedaj, ko pred kazino še ni bilo zbranih posebno veliko ljudi in so se le-ti čisto mirno zadržali ter se mu zato ni zdelo, da bi bilo kaj povoda za orožniško asi-stenco. Kasneje policijski svetnik Lauter ni imel več prilike govoriti s policijskim kancelist on: Finkom. Schwarz je poklical vojaštvo lrt. septembra. Gospod deželni predsednik l»;t ron Teodor Schvvarz konsiaiuje sam. da je vojaštvo on poklicati dal že 18. septembra, takoj po telefoničnem poročilu kancelista Finka; jaz pa moram s svoje strani dodati, da se je to zgodilo, ne da bi me bil o stvari obvestil, še manj pa, da bi me bil glede te odredite vprašal za mnenji', (»Cujmo!«), kar bi se bilo lahho to letonično zgodilo. Dalje konštatu.w gospod deželni predsednik, da je za 19. dan septembra odredil pripravljenost orožništva in vojaštva" v bližini onih objektov, proti katerim se je poglavitno vršil napad prejšnje<.r;i večera; jaz pa moram dostaviti, da je tudi to bilo odrejeno brez prcdinV čega sporazuma z menoj in da sem se moral, ko sem 19. septembra popoldne iz lastnega nagiba prišel 1) gospodu deželnemu predsodniku, za to (hi očuvam avtonomijo mestne občine, prav odločno in dokaj dolgotrajno zavzemati za to, da je gospod deželni predsednik, ki je nameraval orožništvo pustiti nastopati samostojno, končno privolil v to, da j«' vsako orožniško patruljo spremljal mestni policijski stražnik. (Cujmo!) Dne 19. septembra. Gospod deželni predsednik, ki je bil dan pred tem še polen hvale <» mestni policiji, napadel me je ob Ki priliki jako vehementno zaradi mestne -policije, češ, da so demonstrant}*' celo njemu pobili okna, dasi so prod vladnim poslopjem stali trije policij ski stražniki. Razume s,» samo \*f sebi, da sem ta neopravičeni napad odločno zavrnil ter gospoda deželnega predsednika opozoril, da bi razbijanja oken popolnoma preprečiti oe bilo moglo ne orožništvo in bržkone tudi ne vojaštvo, pa naj bi bilo eno kakor drugo takoj spočetka stopili' v akcijo. Videč silno razburjenost spoda deželnega predsednika in &e-pristopnost njegovo za kake razlog« z moje strani, izvedevši dalje iz njegovi ust, da misli za večer 19. s«P" tembra celo obilnejšo uporabo vojaštva, kakor prejšnji večer, ko je isto brez potrebe hodilo v manjših oddelkih po mestu ter s tem razburjenje občinstva le povečevalo, spoznal sen» takoj, kakšno taktiko mi je zavzeti, da uporabo vojaštva kar najbolj mogoče omejim. Zato sem gospodu de" žel ne m u predsedniku predlagal, mu se samo kazina — katera je iz razlu- (Dalje v prilogi.) Priloga „Slovensienn Harođn" it 15, dne 20. lanu?arja 1909. gov, ki jih ne bodem taka j preiska-val, ker so splošno znani, v Ljubljani bila vedno objekt, proti kateremu se je obračala užaljena slovenska duša — zastraži z vojaštvom na ta način, da se potegne kordon čez Šelen-burgovo ulico, ondi, kjer se stika s Knafljevo ulico, ter od kazinskega vrta do Radeckega spomenika in od ondot po srednjem Zvezdnem drevoredu do nunskega poslopja. Gospod deželni predsedmk uu ta moj gotovo po vsem umestni nasvet ni pristal, temveč je dal zapreti ves Kongresni trg, kar je že zaradi tega vzbujalo slabo kri, ker *e jc promet zelo omejil, pustil poleg tega vojaške oddelke hoditi tudi po drugih krajih mesta ter končno, ne da bi me bil o tem le besedico omenil, poklical na ulico tudi oddelek dragoncev. Ako torej, kakor se to posneli da iz tenorja njegovega govoru v kranjskem deželnem zboru, sedaj nekako želi krivdo za poklieanje vojaštva zvrniti na me, je to, da ne rečem kaj drugega, vsaj neokusno. Razdeljevanje oklieev. Neokusno je pa tudi, ako gospod deželni predsednik pripoveduje, da mestna policija ni nič opazila, kako so se v kritičnih dneh proti izrecnemu predpisu tiskovnega zakona po Ljubljani razdeljevali listki z jako razburjajočo v sebiuo, kajti laktom je, da je mestna policija nekaj takih listkov našla in konfiskovala; faktum je pa tudi, da razširjenja podobnih listkov, kakor izpričujejo izkušnje po vsem svetu, ni v stanu zabraniti nobena moč in bi tega brez dvojbe zabranili ne bili vsi vladni organi, pa naj bi bili tudi neprenehoma na ulicah. Posvetovanje generalnega štaba pri Schwarzu. — Župan izključen. Da se gospodu deželne i u u predsedniku Teodorju baronu Schvrarzu v kritičnih dneh ni zdelo potrebno glede varnostnih odredb stopati z mano v dotiko, dokazuje najbolje dejstvo, da sem v nedeljo, dne 20. septembra ko sem po 11. uri dopoldne — zopet uepozvan, tedaj iz lastnega nagiba — prišel v deželno predsedstvo, na svoje začudenje od predsedstvenega sluge izvedel, da je pri gospodu deželnem predsedniku ie dalje časa posvetovanje, katerega se udeležujejo general Gberardinij orožniški polkovnik pl. Riedlinger, vladni tajnik dr. Mathias in vladni predsedstveni tajnik grof Kiinigl. Mislil sem si, da sem k temu posvetovanju dobro došel ter sem se dal takoj naznaniti. A gospod deželni predsednik mi je dal sporočiti, da naj nekoliko počakam. To čakanje je trajalo približno četrt ure. Šele potem se mi je naznanilo, da zamo-rem vstopiti, in ko sem vstopil, zdelo se mi je, da sem opazil na obrazih zborovalcev, da so imeli v resnici važna posvetovanja in da so — ker je menda a priori izključeno bilo, da se mene, dasi sem odgovorni načelnik lokalne policije v mestu z lastnim statutom, pokliče k temu posvetovanju — neprijetno iznenađeni, da sem se vendar javil kot deus ex machina. Streli. — Sehwarzova izprememba. — Normalni razmere. Zvečer tega dne padli so znani usodepolni streli in od prihodnjega dne 21. septembra naprej bilo je obnašanje gospoda deželnega predsednika nasproti meni naenkrat čisto izpremenjeno. V tem, ko se namreč prej ni cisto nič zmenil zame, naprosil me je tega dne, naj pridem k njemu na posvetovanje glede daljnih odredb in nastopilo je od tedaj za naprej tisto normalno razmerje (»Cujte!«), katero bi bilo moralo tudi prej vladati: da se je namreč gospod deželni predsednik vedno z mano posvetoval o varnostnih odredbah, ki so se imele storiti. To se mi je, častita gospoda, zdelo potrebno tukaj pojasniti. Ako bi imel temu pojasnilu še kaj dodati, bilo bi samo to, da se odločno zavarujem proti vsakemu očitku, ki bi utegnil skrit biti v kakršnikoli govorniški frazi gospoda deželnega predsednika in bi meril na to, da jaz ali mestna policijska oblast nisva storila vsega, kar je bilo v najini moči, da se preprečijo obžalovanja vredni izgredi. Vsegavedoč pa seveda nihče ni in mestna policijska oblast zato tudi ni kriva, če se jej ravnotako, kakor vladnim policijskim organom — ni posrečilo izvedeti, da se pripravljajo kaki izgredi. Tudi jaz sem namreč prepričan, da so ti izgredi pripravljeni bili; toda ohranil sem si vendar še toliko trezne sodbe, da dobro vem, da se nikogar ne more kriviti, ako teh priprav ni pravočasno opazil. Saj je znano, da oni, ki fcaj podobnega pripravljajo, nimajo navade obešati tega na veliki zvoni. (Odobravanje!) Prosim, da o bčinski svet to izjavo blagovoljno rsprejmena znanje! (*Dobro«-klicil) Vladni komisar. K besedi se je oglasil vladni s*rt&k K r e m e n š e k , ki je na podlagi že spisanega poročila hotel ovreči nekatere trditve županove. Glede policijskega -kordona v Wolfovih ulicah je prebral relacijo policijskega kancelista Finka, ki je poročal, da je policijski kordon v \Volfovih ulicah brez ugovora puščal pasante skoz. Fink, da je podal to relacijo pod svojo službeno prisego, da se mu torej mora verjeti. (Smeh!) Glede izreka mestnega policijskega svetnika Lauterja je zopet navajal relacijo istega kancelista Finka, ki je trdil, da je bila tedaj že večja množica ljudi pred kazino in je zagledavši policijskega svetnika Lauterja stopil k njemu ter ga vprašal, ali se mu ne zdi potrebna orožniška asistenca (»ob er nicht Gendarmerie - Assistenz notig fin-de«), nakar pa mu je svetnik Lauter odgovoril: »Odklanjam vsako pomoč!« Kar se tiče poklican ja vojaštva, je moja misel ta, da sme deželni predsednik brez dovoljenja, ne da bi obvestil župana, poklicati, t. j. pripraviti vojaštvo. Ce se vojaštvo prej ne pripravi, potem ni o pravem času na mestu. S tem, da se ni dogovoril z županom, ni storil ničesar graje vrednega. Sicer je pa župan prej sam rekel, da je dne 19. septembra popoldne sam prosil za vojaštvo. Župan: Ker sem vedel, da misli predsednik ta večer povabiti še več vojaštva, kakor prejšnji večer, sem zato, da omejim uporabo vojaštva, predlagal kordon pri kazini. Dr. M a j a r o n: Ali vojaštvo je bilo že vendar 18. na ulicah. Ta večer ob V 411. sena sam videl korakati vojake mimo »Uniona«! Vladni komisar: Saj sem že prej rekel, da ima predsednik pravico pripraviti vojake. Dr. Triller: To povejte, kdo je poklical dne 18. zvečer vojake na ulico? Vladni komisar (beseda mu noče iz ust) : O tem ne vem... (Občinski svetniki se smejejo in kličejo: »Aha! Seveda!« Galerija se krohota!) ... nič! Saj je gospod župan dne 19, sam predlagal vojaško asistenco. Sicer je pa po okoliščinah soditi, kje je treba vojaške asistence. Danes je bila ta nevarnost pred kazino, potem pa je bila večja drugod. Župan: Braniti sem hotel mestno avtonomijo. Ker je deželni predsednik sam hotel poklicati Še več vojaštva, kakor prejšnji večer, sem hotel omejiti vojaštvo na kordon. Izjavljam, da v polni meri vzdržujem vse svoje trditve. Kar se tiče uporabe orožništva in vojaštva v Ljubljani, pripomnim, da so v Ljubljani že bile demonstracije, hude demonstracije, ali tedanji deželni predsednik ni nikdar poklical orožništva ali vojaštva, da ne bi se bil prej zmenil z menoj. Obvestil me je, da je vojaštvo poklical in da daje vojaško pripravljenost meni na razpolago. Zavzemal je torej vse drugačno stališče, kakor pa sedanji deželni predsednik. Kar se tiče trditve, da sem jaz prosil dne 19. za vojaško asistenco, pripomnim, da je bilo vojaštvo že 18. na ulicah in je ljudstvo (klic: »izzivalo!«) razburjalo. Ker je deželni predsednik sam izjavil dne 19., ko sem bil pri njem, da misli ta večer povabiti še več vojaštva, sem zato, da omejim uporabo vojaštva, da ne bi se ljudstvo še bolj razburjalo in prišlo do novih izgredov, predlagal uporabo vojaštva samo zato, da se zapre dohod h kazini. Omejiti sem hotel vojaštvo na majhen prostor. Vladni zastopnik je sam rekel, da je treba soditi po okoliščinah, da je tja treba poslati vojaštvo, kjer je nevarnost. Častiti gospod vladni zastopnik uajbrž ni dobro poučeii, kajti ui se čakalo, kje bi se pokazala kaka nevarnost, temveč se je poslalo vojaštvo na ulico, da ga je bilo po vseh ulicah. Dr. Triller: V nedeljo je bilo ravno tako! K besedi se oglasi obč. svet. dr. Ivan Tavčar. Popolniti moram nekoliko izjavo gospoda župana. Gospod deželni predsednik je v deželnem zboru s« tem, da je prikrival resnico, postavil župana v napačno luč. To je velika nelojalnost. O svojem pogovoru z županom se je izrekel na tak način, da je moral vsakdo dobiti vtis, da je župan dne 19. sam zahteval vojaštvo, da je 19. izpremenil v tem ožini svoje mnenje. (»Tako je!«) In v resnici se je izjava deželnega predsednika tudi tolmačila tako, kajti dr. Šusteršič je takoj pograbil to izjavo in zaklical: »Cujmo! Ali je to res?« Odkrito je treba obsojati tako nelojalnost! Sicer pa stojim na stališču, če bi bil župan zahteval vojaško asistenco, bi bil popolnoma upravičen v to, ne bila bi to zanj nikaka sramota. In prepričan sem, če bi se bilo uporabilo vojaštvo na tak način, kakor je pojasnil župan, da bi bil izid ves drugačen, če bi bil deželni predsednik ter razni generali in obersti ravnali drugače, da bi potem ne bilo prišlo do krvoprelitja v Ljubljani. Župan pravi, da je bil zato, da se samo napravi odločen kordon pri kazini, vlada je bila drugega mišljenja in dala je napraviti večji kor-don, a storila je pri tem največjo napako, ker ni poskrbela za to, da bi se bili kordoni vzdržali. Tako se je zgodilo, da je mladi lajtenant Maver izstopil iz kordona in iskal ljudi, ki so »živio« klicali. Ce bi se bil izvršil županov nasvet, ne bi bilo nikake nesreče. Županova izjava naj se vzame z zadovoljstvom na znanje! (Odobravanje!) Občinski svetnik dr. Triller opozarja na ono točko ekspozeja deželnega predsednika, ki je imel pozorno tendenco očitati govornikom na protestnem shodu z dne 18. septembra p. L, da so spadali med organizatorje izgredov. On za svojo osebo izjavlja na svojo čast in poštenje, da ga ti izgredi niso nič manj presenetili, kakor g. deželnega predsednika samega, ter se sklicuje na svoje tozadevno pričevanje pred c. kr. deželnim sodiščem. Istotako krivično pa so bili osumljeni tudi ostali govorniki in zategadelj mora v svojem in njihovem mnenju najodločneje odklanjati taka nad vse tendencijozna in vseskozi neosnovana očitanja. Vladni komisar zagovarja nato deželnega predsednika, češ, da ni imel nikakega posebnega namena, ko je podal ono izjavo v zbornici, da je župan 19. septembra svoje stališče, katero je prejšnji dan zavzemal, predrugačil in sam uporabo vojaštva predlagal. (Dr. Tavčar: Vsak je razumel tako, tudi dr. Šusteršič in baron Schwegel!) Vladni zastopnik Kremenšek (kima z glavo) : »Mogoče pa, da je g. dež. predsednik drugače misli.« Deželni predsednik je imel namen 19. septembra vojaško silo porabiti in župan se je že 19. izrazil za to potrebo. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januvarja, — Kako se naj postopa proti nemškemu uradovanju? Tega nas uči nemški narodni svet in vladni svetnik vitez pl. L a s c h a n. Gosp. dež. predsednik ba^on Selnvar z je v deželnem zboru priznal, da je g. vladni svetnik vit. pl. L a s c h a n raztrgal razsodbo, katero je dobil od sodišča, in z njo tudi vročil-n i c o , na kateri bi moral potrditi prejem razsodbe, ter se izrazil, da bi mu sodišče moralo nemški pisati. To je storil uradnik, ki bi moral razumeti tudi slovenski odlok, ker služi v slovenski deželi. Koliko pa je Slovencev, ki sprejemajo nemške uradne dopise, katerih ne razumejo. Zlasti na Štajerskem in Koroškem se to dogaja. Vsem tem ne svetujemo , da bi se ravnali po vzgledu g. vi. svetnika vit. pl. L a s c h a n a in bi raztrgali dopis, ker Slovenec pač ne bi našel tako milih sodnikov, kakor g. vladni svetnik. Toda vrniti sme vsak dopis in zahtevati slovenskega. Prvič in drugič bo se s tem kaka zadeva zavlekla, a brez žrtev ni zmage. Končno pa bodo se vsi uradi navadili na slovensko urado-vanje. Dr. E g e r, predsednik nemškega narodnega sveta za Kranjsko pa nas uči (primerjaj njegov govor v deželnem zboru!), da ne smemo prezreti nobenega slučaja, v katerem se kratijo pravice slovenskega jezika, kakor je tudi nemški narodni svet zagrabil vsako najnedolžnej-šo priliko, kjer bi mogel ugovarjati proti kaki vsaj dozdevni krivici. Ko-modnost in popustljivost tukaj nista na mestu! Ako bi vsak Slovenec dosledno zavrnil vsako uradno preziranje slovenščine, to bi dalo pritožb, v katerih bi se vlada pogreznila. Tako pa molče trpimo tisoč krivic, Nemci pa tisočkrat kričijo čez eno navidezno krivico in nepristranski opazovalec mora misliti, da smo mi tlačitelji, Nemci pa zatirani — dasi-ravno je nasprotno res! — Kako si gospod deželni predsednik baron Schwarz razlaga državne temeljne zakone. V deželnem zboru je gospod deželni predsednik opravičeval sprejemanje Nemcev v politično službo na Kranjskem s tem, da so po državnem temeljnem zakonu z dne 21. decembra 1867 štev. 142 drž. zak. javne službe vsem državljanom enako pristopne. To je seveda res, a ravno tako jasno je, da mora vsak prosilec za dotično službo biti usposobljen in poraben. Uradnik pa, ki mora dan za dnevom občevati z ljudstvom v zelo važnih gospodarskih in upravnih zadevah, ni poraben v slovenskih krajih, ako ne zna slovenskega jezika. Ce se vkljub temu pri nas sprejemajo koneeptni in drugi praktikanti, ki niso zmožni slovenščine, potem je to proti duhu in smislu državnega temeljnega zakona. Izgovor, da bo se že v deželi naučil jezika, nikakor ne velja, ker se naši nemški uradniki sploh ne marajo učiti slovenščine. Zahajajo samo v kazino, slovensko družbo in slovenski jezik pa prezirajo. Le tako je mogoče, da pridejo na zelo važna mesta, pri katerih se odločuje o velikih gospodarskih vprašanjih in je zato treba točnega razumevanja strank, ljudje kakor je stavbni svetnik Kirchschlager pri stavbnem uradu deželne vlade kranjske, ki je v neki pravdi hotel pod prisego izpovedati, da ne razume toliko slovenski, da bi se mogel s kom dogovoriti. Pomoč zoper takšne razmere je v naših rokah: Vsak poedinec in zlasti vsak avtonomni urad občuj a vsemi državnimi uradi na Slovenskem ustmeno in pismeno izključno slovenski. Potem se bo dokazala nepo-rabnost takšnih uradnikov. Dolžuost poslancev pa je potem, da dosežejo odstranitev takšnih neporabnih uradnikov. — Kaj vse se pri nas smatra za uradno nepristranost. Gospod deželni predsednik baron Schvvarz je v deželnem zboru sebe predstavljal kot nekakega slovenizatorja deželne vlade. Izmed 19 konceptnih prakti-kantov, katere je sprejel v službo, je bilo celih 8 Slovencev, t. j. 42 /£>, prebivalstvo kranjske dsžttlc pa je po 96% slovensko. In to se v deželnem zboru popolnoma resno navaja kot dokaz enakopravnosti Slovencev v čisto slovenski deželi! — Shod v Novem mestu. Mi nolo nedeljo je bil v Novem mestu shod, na katerem sta govorila dr. O r a ž e n in dr. Sohegula. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, in z veseljem je zabeležiti, da se ga je udeležilo tudi mnogo narodnega ženstva. Dr. Oražen je govoril o se danjem vladnem sistemu in o slovenskem vseučilišču, dr. Sohegula pa o pre tip o sta vnem imenovanju Bel arja za dež. šol. nadzornika in o novomeški gimnaziji. Občinstvo je izvajanjem obeh govornikov burno pritrjevalo. Direktor Breznik je patruliral na oesti, da bi se noben dijak ne udeležil shoda. — Naval na „Kranjsko hranilnico(i je vedno enako intenziven. Tekom zadnjega tedna je bilo dvig njenih iz „Kranjske hranilnice" okrog dva milijona kron. Stanje hranilnih vlog je s tem padlo od 70 milijonov, kohker jih je bilo meseca januarja lanskega leta, na 48 milijonov, torej tekom enega leta za skoraj tr e t j i no. „Kranjska hranilnicau se torej nahaja nevzdržljivo na potu navzdol. Kakor Čujemo, ne bo letos pri računskem sklepu mogla izkazati nobenega Čistega dobička, ali pa bo tako majhen, da ne bo letos skoraj nič odpadlo za razne nemško-naoiooalne namene, za katere je preje tako bogato skrbela „Kranjska hranilnica". — Nemško gledališče pred SOdiftčem. Suoči se je vršila pred tukajšnjim okrajnim kot kazenskim sodiščem obravnava proti bivšemu prvemu tenoristu tukaj mjega nemškega gledališča g Benu Leserju-L a s a r i o, češ, da je lahko telesno poškodoval kapelnika M ii 1 1 e r -Prema, ko mu je na odru prisolil zaušnico. Obravnava je bila nad vse zanimiva, ker je odkrila v vsej goloti razmere, ki vladajo pri tem tako poveličevanem nemškem „Kunstinsti-tutuu. Leser je bil sioer obsojen — sodnik mu je prisodil malenkostno globo 5 K — ali tolaži se lahko s tem, da ni bil pravzaprav on obtoženec, pač pa v prvi vrsti odurni kapelnik — sodnik je označil njegovo postopanje z besedo „krassa — v drugi vrsti pa nič manj ravnatelj Wolf sam, ki je gotovo kriv, da so take razmere v takem zavodu, kakor bi gledališče moralo biti, sploh mogoče. Natanč nejse poročilo priobčimo jutri. — Križi in težave nemškega gledališča. PredvČerajšojim se je pela v nemškem gledališču opereta „For-sterohristl". Gledališče je bilo malo-dane prazno. Predstaviteljioa glavne vloge je bila pevka Kern. Takoj v prvem dejanju je tako hudo obolela, da je jedva mogla igrati do konoa akta. Ravnatelj je bil v veliki zadregi. Svetovali so mu, naj predstavo odpove, ker je itak gledabšče skoro prazno Že je hotel to storiti, ko ga je nekdo opozoril na to, da bodo potem sloveu Steklenica K 1*90. Po poŠt nam povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik. DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po dezeb zahtevati je izrecno M O L L-o v preparat, z&3r>amovau z varnostno namko in pod-oisorn 6 8-1 Kes nekaj lepega sen prinesel ?seboj v novo leto, 5B*SS sveta! Suh v at, boleče žleze, bodenjc pri vsakem vzdihljaju — nadalje slez, ki se nikakor noće odločiti. — Ampak ljubi moj, zakaj se pa mučite s tem? Zahtevajte v bližnji lekarni, drogeriji ali trgovini z rudninskimi vodami u K T25 škatljico sodenskih mineralnih J>astilj (Favevih pristnih) In stavim, da se znebite vseh težko č že do večera, ko se vidimo pri stalni družbi 125—2 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko W Tb. Guntzert, Dunaj IV ls Grosse Neugasse 17. ZeloUne težave: rh cica, zaprtost, motenje prebave, pomanjkanje slasti itd izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo že mnogo let predobro preizkušene 8radyjeveželodćne kapljice. 3799—4 Bradvjeve želodčne kepljlce preba-ila mogočno vzbujajo, ospešujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvoritev ^elodćne kisline, gorečico in škodljiva snetja in so priznano izvrstno odvračal no redstvo. Izdelujejo se samo v lekarni „Prl kralju Ogrskem", Dunaj I, Fleischmarkt t/426, kjer je 6 steklenic za 6 K in 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko brei vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis ftAUaiO/* Zlata avottnfa srolia, f artz, tba itd. Najborf** kozm. čistila ta sobe Kemik dr. ing. Hlrsoa, Olomac Ke- mično-tehnična preiskava je izpričala, da jo yjSeydliau prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma 0©J škodljivi in se i njo lahko razkužuje. Slovenci zbirajte za 2rtoe l proti prahajem, lnskinam in izpadanju las deluj* nttJboij£* priznan« faio-clin Mura u<*r% okrepčale UsUče, odstranila talko b preprečuje liptdanle lam. 4 #i*>kleitle>tt k navodom t krona. gupošilja m s obratno pošto nt manj kit dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, mediolnal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurglSklh obvez* eveZIh mineralnih vod 1.1, d. pti lekarna Milana Lenstek* i LJubljani, Rešljiva cesta it. I »*lag ne t »»graj enega Fran J o šefovega libu. BNti 19 3 irttno oene v Budimpešti Dnt 20. januarja 19C9 Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 1*67 pšenica za oktober 1909 za 60 kg K 1 -79 rž za april . za 50 kg K 9 97 Koruza za maj , za 5C kg K 7 23 Oves za april , za 50 kg K 8 49 Eftofctlv. Nespremenjeno ^eteoroiosicno poroflic, -»d morjutn 40«. Sr*đnji wscrl t'Ak) 8« 7 J, 5 -i. Cas opazovanja Stanje barometra v mm So £> Vetrofl Neke 19. 3. zv. 738 7 12 sr sever oblačno 7 zi. 739-2 - 06 si svzhod m lpop. 739*7 12 - 1 - Srednja včerajšnja temperatura — 4 norm- 2-4 . Padavina v 24 urah 0 0 mm. t Podpisani naznanjajo v lastnem in v imenu vseh ostalih sorod likov vsem prijateljem in znancem preža-lostno vest o nenadomestni izgubi ljuDijene soproge, najplemenitejše, najboljše matere, stare matere, sestre itd., gcspe ^vrelije Jominc ki je po kratkem, bolestnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, 9. januarja t 1. ob s/47 zvečer blaženo zaspala v Gospodu Zemski ostanki drage pokojnice bodi v četrtek,£21. t. m. ob polu 3 popoldne v hiši žalosti, Metelkove ulice št 3, slovesno blagoslovljeni in pokopani na pokopališču pri Sv. Križu. 373 Sv. za dušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv Petru V Ljubljani, 20 jan. 1909. Ivan Tominc, soprog; Amal'ja Triiler, uradnika vdova, Albina Tominc, hčeri; Robert Tominc, c kr. poštar sin; Fran Zahn, brat; dr. Mirko Triiler, Karel To mir c, vnuka; Milka Triiler, poštna cfi-cijant nja, Olga Tominc, Ellca Petek, vnukinje. Telečja sli peje meso vsak dan sveže klanje, zadnji del stegna oddaja netto 9 funtov = 4 V, kg po 3 75 K v popolno zadovoljnost Cnr. Jagolnizer, P^dwolociyska (Galicija) st 15, 365 Razne prevode Iz nemščine v slovenščino virkniarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi cobo v tej stroki izvežban c radnik. Naslov v upravništvu „Slov. Hafodn* J. Zamljen i čevljarski mojster j v Ljubi onit Kongresni trg štev. 13 i se priporoča za vsa v svojo stroko 4 349 spadajoča dela. 3 i 3zdelnje prave gorske in telovadske čevlje. Predstave ob đolavnlklfe: ob 4., 5.. 6., 7. in 8. uri Ob nedeljah U praulkib: ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 8., 4., 5., 6 , 9., 8. in 9. uri popoldne. Vsako soboto In ara do nov program Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Frerea. Kinematograf Pathš Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa". Cene prostorom: L prostor tO vin, 11. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., n. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin. Vsak Četrtek in soboto od 3. do 6. ure predstave za učence po znižani ceni. 1. prostor so vin D. prostor io vin. 370 Mladenič inteligenten in poraben, iteo službe. Sprejme vsako delo. 311—S Naslov pove upravniStvo BSlov. Naroda", Gostilna se odda v najem ali pa Dod u god nimi pogoji tudi prodi* Hiša je ua dobro idooem kraju tik postaje Pod rožice na Koroškem. Plača po dogovoru. Več pove lastnik g stilne Fi\ Kobenter, Št Jakob v Roiu 4671—10 OO CNAC _ ©J5TUAEJUE FRA^CAISE BUDAFOK. Dobiva se povsod. Prti kranjsko-slovanski oglaševalec 8V G. F. Jurasek EJubliaBa, Sr. petra cesta 62 a I. nadstropje uglašuje klavirje, kakor tudi prevsema popravila vseh sistemov klavirjev in preglasuje brezplačno - Uglasuje tudi Glasbeni Matici". 147-3 i 368 1 Vsa parketska dela ■ prevzema ■ 1 ter tudi daje materijal i 1 Josip puh 1 i fjubljana, 1 J gradaške ulice št. 20. 1, Ceno! Solidno! To: i Lov Talanda Geylon čaj Eopim io rabl|oai pisalni stroj Ponudbe pod „planini stro]" poato roatanto Ljubljana. 371-1 Gostilna „Prl Bobenckn" na Olincah B novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred 00 Odda aaradi bolezni takoj ali poznelo ▼ najem. == Istotam ae Odda tudi = proiftj&lnic&, m ituovuj is Uraist. Vež se isve na Alineah »L 37 pri LinbllanL 40(58-'8 pristni kranjski lanenooljnati Jirnež Oljnate barve ▼ posodicah po 7-2 > 1 bg kakor tudi v večjib posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano ln strokovno preizkušeno najboljši, Karbolinej s jftavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219-3 Domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča fiMj )(auptmann v £jnbljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, liraeiev, lakov in steklarskega klela. Zahtevajte cenike! Ženitna ponudba. Gospodična iz boljše hiše, lepega obnašanja, se zeli tem potoni seznaniti radi pomanjkanja družbe s kakim boljšim gospodom v mestu, V starosti 40 do 55 let. Lahko je tudi vdovec s enim otrokom. 363 Le resne ponudbe ter & popolnim podpisom do Jo. februarja t l. pod naslov ,,2SOO A.. Z." Gorica, poštno ležete. Vabilo na 367 občni zbor L okrajne hranilnice in posojilnice v Kamniku v likvidaciji, kateri se vrsi dne 31. januarja ob 8 uri zjutraj v hiši likvidatorja Zaprice št. Z, 1. nad. Razgovor o končanju likvidacije. Predložitev končnega računa. "Vabijo se vsi Člani, da pridejo od 31. januarja do 2 februarja 1909 a zadružnimi knjižicami, da se izplačajo njih deleži. Izplačevalo se bode samo te tri dni od 8—12 in 2—5 ure. Franjo Vidic, likvidator. Resna ženitna >: ponudba:-: Kot Slovenec želim dobiti Kranjico ali Hrvatico za ženo. Star sem 36 let, samec, lastnik rO oralov velikega posestva, gostilne in mesarije v nekem spodnještajerskem trgu ob železnici Pogoj zakona 2 000 K do 30 000 K gotovine, ki se za-stavopravno zavaruje, starost ne čez 3*i let, veselje do gostilne in gospodinjstva Resne ponudbe s sliko po naslovom „A. V. L. svoji k svojim" na upravništvo ,Slov. Naroda*. 3i5 1 r Trgovina I na drobno je združena do otvoritve novega I lokala z detajlno trgovino T PlBil8:S0¥i li Mestni trg št 24. Stanovanje zračno in svetlo, s 3 ali 4 sobami, predsobo in pritiklinami, IMooa XO maj 1909- 366—i Ponudbe pod BIM> K«" na uprav. nSlov. Naroda". Radi pomanjkanja krme po ceni prodom dva konja (Šimelna) po 15 pedi visoka, po šest let stara, pripravna za kočijo. 283—2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda** Iftče m lopo stanouonje e 2 sobama io kuhinjo za februar. Ponudbe pod „Mir11 na uprav. „Slov. Naroda1*. 364-1 celomastni (ti» pol emodolMkl) m polumostni sir ima 3O0—2 po nalultllh cenah na prodal parna mlekarna v Medvodah. Veliko zalogo jramofonov n piott tudi s slovenskimi komad plošče od naprej priporoča FR. P. ZAJEC, urar 347 Ljubljana, S ari trg 26. e Prvo ćešKa tvornica reklamnih trakov S. Čamperlik, Praga Vin. Najcenejše vezanje in najkoristnejša reklama. 4457 s Ceneje nfgo motvoz. Ceno posteljno perje. Kilogram sivega, puljene^a 2 K, pol belega 2 80 K belega 4 K, pnn a kakor puh mehkega 6 K, veleprima pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko. lzgoUvijene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščenim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3*50, 4 K razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594—16 3>w£eil3:s Berber esehenitz št. 225, Šnmava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali denar vrne Cenovniki zastonj in franko. 1 *8prejema zavarovanja čtaveškega življenja po najraznovratnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlaeti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt 1 man i saj očim i se vplačili. Vsak član ms po preteka patih let pravico do dividende. 00 SLftVUft" 12—8 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. . - - . Raz. fondi: 41,335.041*01 K. Izplačano odškodnino in kapitalijo 97,814.430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m iravakozf alovsanailao-ntai-ociaio uprava. Vm »aJttnila dala: fct*»raj*f taiitep v Llatfcllaai, šigar pisarne so 1 lastne j baninej hiši w ^o>oiaooiaaladUa mUoBsola M«»w. Zavaruje poslopja in premičnina proti požarnim škodam po aajrii žj Lh cenah Škode cenjnje takoj in najkulantnej«. Uiiva n&jboljži alovea, koder poalnje. Dovoljnje ia čistega dobička izdatna podpore v narodne in občnokoristna namene. Prvi slovenski POGREBNI ZAVOD 372-1 se priporoča »lavnemu občinstvu za ureditev pogrebnih sprevodov v Ljubljani In na deželi po jako nizki ceni Naročila se sprejemajo pri ^a^agg ^^^^ ^^^^ -bB JOgJp TURK FRANG VIDALIJU ^^K* iM^k prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. v^^r pogrebnega zavoda a.a 1K Slovenska tvrdka čevljev domačega in tvorniškega izdelka MATEJ OBLAK čevljarski mojster Kongresni trg štev. 6 v f jubljani se slavnemu^občinstvu ppporoča. po meri naročena dela se najsoltdneje izvršujejo 347-3 .*. .*. •*. v lastni delavnici. .*. .*. 3zme5 najboljšega najboljše! Da zadostim tudi' najrazvajenejšim zahtevam, sem vpeljal vrsto pražene kave ki presega v kakovosti, izdatnosti in aromi najboljša. Ta kava je zmes najizbranejših vrst, najfinejšega proizvora In nudi čudovito fino, aromaično in oiivtjajočo pijačo. Z mlekom mešana tvori dober zajtrk, in podlago k dobri mali južinl. Brez mJeka kot ,,črn ' je prijeten zaključek vsake pojedine a i večerje* Ima moč In oživlja. 4608—7 Prvaiuhl]onska velika prozorna 30 kauo Karei Planinšek UuDllDno", Dunojskn testa, oosol Sodnljsklh ulic. 2 pismonoša se sprejmeta a* 2 pri mM polil mm Stolarskim V tej službi stoječi imajo prednost. Ponudbe pod „itev. 20011 na upravnifitvo n9iov. Naroda". V. Krasne BLUZE m PO največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, parilo In otro&ja obl&kca priporoča po na|niiflh cei M. KRISTOFIČ .,- por- Bučar ŠTABI TBS *L28, Proti 4577 6 kašlju in hriparosti jemljite 8r. Sedlttzkega &m s t«* ft masi* limbove bonbone ▼ vrečicah po 30 vin. V Ijubljani jih prodaja J, BUZZOLINI. F. JTJST-MASCHKE priporoča po najnižji oeni elegantne klo Kakor tu.« |,|Uze spodnja knla, predpasnike, ossnve, najfinejše Zunanja naročila točno in vestno. Izvleček iz voznega reda rrlae« v LfaMlana 2 mi. m.. O-DO zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka ;&» žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Trii^ 8-34 zjutraj. Osebni Tlak iz Kočevja, Sirafc, Toplic, Hudoliove^a« Orosuplja, 1 h 22 prodp+ldne. Osebni vlai Ia P*\v» Celovca, Beljaka Juž. žeL, čez Pcćr: In Trbii, Gorice drž. ŽeL, Jesenic, Trhi*. 2 82 popoldne. Osebni vlai ia Koi Str&fct Topite, Rudolf ot££&, Uraaupi^ 4s-I3 pepeldno. Osebni vlak !j S juž. Žel., Trbii*, Celovca. Beljak« Podrožčico) Gorica drž. žeL Trsi/ ■lel. Jesenic, Tržiča. 6-50 zvečer. Oseb. *lak ia P"m£e, Ofetovti Beljaka (če* Podrožčico) jcaeulr. 837 zvooor. Osebni Tlak ia KočtvJa,5 Toplic, RaiofJovega, Grosuplje ••♦a xve6»r. Osebni vlak iz SeiJ&i jt* ieL, Trbiža, Celovca, Beljakn (čft/. rožčico) Trst« drž. žeL Goric« čfi saja Jesenic, Tržiča. Ihao aanaor. Osebni vlzl ia Trbiža. Oa*. lovca, Beljaka (čea Padroičko) drž. žel. Gorica drž. žeL, Jesenic oaaaa ia ajakllaaa tati ftaL» roa autrai. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenke, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica, d. fc, žčfTrat :.kr.drž. žel„ Beljak čea Po-drotjco, Ce ovac , Prago, roj utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topiice, Kočevje. ft-aa arećgeldne. Osebni vlak v smeri: jiseiice, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, j-38 *r*fl"»oion« Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Jt»ž. žel., Gorico dti. ieL, Trs Ur:, ieL Beljak, (čea Podrožčico) Celovec OB eeeeldne. Osebni vlaz r smeri: Gio-iimije, Rudcl/ovo, Straža-Toplice, Kočevje. s-«a pepfridna. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel. Gorica ca*, že!.. Trst drž. le-,, Beljak, (tez Pod uKico) Celovec, Pra^a. r-io jvoaar. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, tfjdoficvo, Straža-Toplice, Kočevje, /•aa zve&er. Osebni vlak t smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec *■.&*>. c-*o *ert*oi. Osebni via* v smeri: te-siraicc, Trbii, Beifrk, juž. ieS., Gorica Ura. Trsi M, žeL, Beljak jui. žel, (čea .fo&cžčlco}. ^afco* ls Ljafeljan« dr*. fcetcMiTar < /-28 zjutraj. Osebni Tlak v Kamnik. S'Oa (»enoletne. Osebni Tlak t Kamnik. /■IO s vode r. Osebni Tlak t Kamnik O-aO p*ti»&l. Osebni Tlak t Kamnik. (Szaj* eb ccceijaa tn pnurcikih do 31. oktobra.) G. kir. fftfutulaivft it rri&e4 v ^usdlajsa dri. aasaovsuri a-aa timrati. Osebni riak is &>rmuat. IO*ao arealpeicAne. Osebni vlak ta KMEta&t e*IO zveoer. Osebni Tlak la ICxr?a}k*. a*B9 panaai. Osebni Tlak la turntik? ob nadaljaa ia pmanlkjh do 3i. oktobra.) (Odnottt la prihodi M omautenl v trs arror^ejskam fia»u.: S Y*Sfc\ ■o«*a Otvoritev trgovine. P. n. Dovoljujem si »lavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke „Franc Xav. Souvan", kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, gospoda Franca Ksav. Soiivana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih, Mestni trg štev. II in 23 iifaMrao trgovino m Mi pod protokoiirano t v z* elito Soiivan, sin" It 1. januarja 1909 otvorjenl oddeleli na debelo pa se nahaja začasno oo preselitve v hiši pre5 Škofijo itev. 1 v 11 nadstropja. Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najbolj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. _ Dovoljujem si torej izreci cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „franc Xav. bouvan izkazano mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. B . ... Slednjič naznanjam 8lavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoi oddelelc na drobno. Nakupil aem samo najnovejše in najlepše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem Fraoc Ksav. Soiivan mlajši, lastnik tvrdke „Franc Souvan sin". ^ Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t a P a • t a • 1» m i e k Lastnina in tisk »Narodna ti»k*r»««