rosnima pssccszta t gorovoHU
Leto XIX., št. 207
Ljubljana, sreda 7. septembra 1918
Cena 2 Din
Upr&vni&tvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 8124, 8125, 8126.
Xnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova nUca 2.
—	Telefon št. 190.
Račani pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisk> 78.180, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka, jfarpfnino znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123,3124. 3125, 312«. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.___
Rokopisi se ne vračajo
a beseda čsl. vlade
češkoslovaški ministrski svet je sprejel končne predloge za spora* znm s sudetskimi Nemci, preko katerih ne more več iti
Praga, 6. sept. h. Pod predsedstvom preži den ta republike dr. Beneša je bila v pretekli noči izredno važna seja ministrskega sveta, ki je trajala nad štiri ure. Na njej je vlada sprejela definitivne predloge in določila najskrajnejše koncesije, na katere bi mogla pristati pri pogajanjih za ureditev narodnostnega problema. Pozno ponoči je bil o seji izdan naslednji uradni komunike:
Ministrski svet je imel pod predsedstvom prezidenta republike dr. Edvarda Beneša sejo, na kateri je ugotovil, da so se pogajanja češkoslovaške vlade o narodnostnem problemu vodila v zadnjem času v onem duhu in stremljenju, ki je bil izražen v komunikeju o sestanku zastopnikov vlade z zastopniki sudetsko-nemške stranke z dne 17. avgusta t. 1., to je v stremljenju, da se najde kljub obstoječim diferencam primerna rešitev nemškega problema v češkoslovaški republiki. Temu stremljenju so služili tudi neoficielni razgovori, ki jih je imel zadnje dni prezident republike dr. Beneš z zastopniki sudetsko-nemške stranke. Na svoji seji dne 5. septembra pod predsedstvom prezidenta republike je sprejela vlada definitivne predloge za nadaljnja pogajanja, ki bodo v najkrajšem času sporočeni zastopnikom sudetsko-nemške stranke.
Uradni kofnunike govori o definitivnih predlogih, kar pomeni, da je vlada sklenila najskrajnejše koncesije, na katere je pripravljena pristati in preko katerih ne more več iti. Kakor se je zvedelo, je tem predlogom dal ministrski predsednik dr. Hodža danes dopoldne definitivno redakcijo in jih je zvečer sporočil sudetsko-nem-škemu poslancu dr. Kundtu kot zastopniku IJenleina.
Popoldne je dr. Hodža sprejel Ashtona Gwatkina in ga obvestil o sklepih ponoč-nega ministrskega sveta in mu ob enem izročil kopijo predlogov sudetskim Nemcem.
Verjetno je, da bodo končno vel javni predlogi čsl. vlade objavljeni takoj, ko bo vodstvo sudetskonemške stranke potrdilo njihov sprejem. Kakor se ,ie zvečer zatrjevalo. ho Konrad Henlein še nocoj s temi predlogi odpotoval v Niirnberg, da se posvetuje s kancelarjem Hitlerjem.
V praških krogih naglašajo, da pomenijo predlogi, ki jih je nocoj sprejela vlada, najskrajnejšo meio koncesij, ki so sploh možne. Ni pa govora o tem, da bi vlada kratkomalo kapitulirala in sprejela vse zahteve. ki jih je postavil Konrad Henlein v svojem govoru v Karlovih Varih. Predlogi, ki jih je sprejela sedaj vlada, zadovoljujejo velik del teh zahtev, vendar pa v taki obliki. da ostane nedotaknjena suverenost češkoslovaške republike. Najnovejši korak češkoslovaške vlade dokazuje največjo pripravljenost za snorazum. čeprav je vlada sprejela te predloge pod pritiskom. Jasno pa je tudi. da odslej ne more nihče več rahteva+i od Češkoslovaške še nadaliniih žrtev Češkoslovaška vlada si je lojalno prizadevala, da se prilagodi nastalemu položaju.
Henlein odpotoval včeraj v Niirnberg
Praga, 6. sept. AA. (Reuter). Henlein je
danes opoldne zapustil Češko ter odpotoval v Niirnberg, kjer se bo udeležil kongresa narodno socialistične stranke kot častni gost fcancelarja Hitlerja.
E^ciman in Kundt dr. Benešu
Praga, 6. sept. h. Prezident republike dr. Beneš je danes popoldne sprejel naj-prvo lorda Runcimana, proti večeru pa zastopnika sudetsko-nemške stranke poslanca dr. Kundta.
Skrajna meja
čsL koncesij
Praga. 6. septembra, b. »Lidove Novinv« objavljajo k novemu položaju v pogajanjih med vlado in sudetskimi Nemci komentar, v katerem pišejo med drugim: Dejstvo je, da smo dosrpeli do sikrajne meje koncesij, ki bi jih moglo sprejeti češkoslovaško javno mnenje ir ki bi jih politično mogla prenesti država. To dejstvo morajo spoštovati vse interesirane strani, tudi obe zapadni velesili, ki imata ob svojih diplomatskih in političnih sredstvih možnost, zavzeti se za to. da bi se spravljivost in pripravljenost za kompromis pokazala tudi na nemški strani. Ako naj bi namreč končno ne prišle do kompromisa, temveč naj bi češkoslovaška vlada enostavno morala ustreči vsem soidetskim zahtevam, potem bi pogajanja ne imela nobenega pomena. To je jasne povedal pred kratkim tudi sam Ch-amberiain, ko je v spodnji zbornici govoril o odstotkih uspeha, s katerimi se morata zadovoljiti obe stranki. Naša javnost ni pozabila te izjave in ima prav sedaj pravico sklicevati se nanjo ko zahteva Hen-leinova stranka stoodstotno realizacijo svojih zahtev.
V oktobru kongres sudetsko-nemške stranke
Praga, 6. sept. br. Tiskovni urad sudetsko-nemške stranke je danes izdal izjavo, v kateri sporoča, da bo letos 15. in 16. oktobra strankin kongres v Ustih na Labi. Kongresa se bodo udeležili vsi voditelji strankinih organizacij ter vsi župani in občinski svetniki, ki so člani stranke. To bo prvi kongres te stranke. Ta kongres naj bo nekaka miniatu-
ra nurnberškega kongresa in bo na njem podal vodja sodetskih Nemcev Konrad Henlein poročilo o dosedanjem delu strajnke ter bo dal obenem smernice za nadaljno politično in gospodarsko u^jsbvovanje.
Henderson bo stopil v stike s Hitlerjem
London, 6. sept h. Angleška vlada presoja dogodke zadnjih 48 ur v Srednji Evropi zelo rezervirano in čaka na točnejša poročila o dejanskem pomenu odklonilnega stališča sudetsko-nemške stranke. Uradni krogi v Londonu priznavajo, da je čsl. vlada storila vse. kar je v njeni moči, da pride do mirne rešitve sudetsko-nemškega problema. Zunanji minister lord Halfax, k se sicer pripravlja za odhod v Ženevo, posveča vso svojo pozornost češkoslovaškemu problemu, v zvezi s tem pa zlasti tudi odnošajem med Londonom in Berlinom. Dejstvo, da nemški zunanji minister Ribbentrop angleški vladi ni dal nedvoumnih pojasnil o stališču nem-
ške vlade glede čsl. problema, je izzvalo v londonskih vladnih krogih vznemirjenje. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je dobil nalog, naj še med nurnterskim kongresom stopi v stike s kancelarjem Hitlerjem, teT mu ponovno pojasni stališče angleške vlade glede Češkoslovaške. V Londonu po namreč zvedeli, da mnogo članov nemške vlade ni razumelo svarila, ki ga je izrekel v imenu angleške vlade finančni minister Simon in smatra njegove izjave za polemiko podrejenega pomena.. Zaradi tega je Londonu mnogo na tem, da poslanik Henderson obrazloži kancelcrju Hitlerju resnost sedanjega položaja in politiko angleške vlade, ki je pripravljena na vse možnosti. V Londonu smatrajo sicer za dober znak, da kan-celar Hitler v svoji današnji proklamacitf Češkoslovaške sploh ni omenil, toda na drugi strani ni izključeno da čaka na poročilo Henlaina. V angleških finančnih krogih se nagibajo k optimizmu in smatrajo, da so predlogi čsl. vlade docela sprejemljivi za su_ detake Nemce.
NolI me tangere za ČSB
Tri točke, v katerih ne bi mogla popustiti nobena
češkoslovaška vlada
London, 6. sept. h. Ves današnji londonski tisk obširno komentira komunike o nočni seji čsl. ministrskega sveta in poudarja, da je češkoslovaška storila vse, kar je v njeni moči, da pride do mirnega sporazuma. Ce se to ne bo zgodilo, krivda ne bo na njeni strani. Glede na izredno velike koncesije, na katere je pristala češkoslovaška v interesu miru, je po sodbi londonskega tiska sedaj izven vsakega dvoma, da lahko češkoslovaška računa na sleherno podporo Anglije. Ce bo sudet-sko-nemška stranka odklonila tudi te pred loge, potem ne bo drugega izhoda, kakor da dobi stališče češkoslovaške vlade močnejši poudarek v drugačni obliki.
Kar se tiče samih predlogov, ki jih je kot končnoveljavne sprejela češkoslovaška vlada, doznavajo praški diplomatski dopisniki, da vztraja Češkoslovaška pri svojem dosedanjem stališču v naslednjih treh točkah:
1. Sudetsko-nemški stranki se ne more priznati pravica, da propagira na sudet-sko-nemškem ozemlju narodno socialistič-
ni svetovni nazor ter da vodi politiko nemškega narodnega socializma. To bi bilo docela nezdružljivo z republikanskimi in demokratičnimi načeli države, na drugi strani pa je jasno, da bi se narodno socialistična propaganda, podprta od ogromnega aparata Nemčije, ne omejila samo na nemške pokrajine.
2.	češkoslovaška vlada pod nobenim pogojem ne more sprejeti zahteve, da bi se vodstvo zunanje politike odvzelo centralni vladi in kaka sprememba sedan je zunanje polibke sploh ne pride v poštev.
3.	Oborožena sila države mora slej ko prej ostati neprizadeta in izključno v rokah centralne vladp.
Londonski listi naglašajo, da je sedaj vse odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli Nemci, češkoslovaška vlada je šla do najskrajnejše meje in nihče ne more od nje zahtevati, da gre še dalje in nihče ji tudi ne more zameriti, če se je ustavila tam. kjer je v vprašanju sam obstoj države.
Francija in Anglija stalno budno na straži
Vpoklic francoskih rezervistov pod orožje pomeni samo preventivni varnostni ukrep pariške vlade
Pariz, 6. sept. h. Ves francoski tisk odobrava vojaške ukrepe, ki jih je izdala vlada. »Intransigeant« piše da je vlada pravilno zajela ves položaj in da je izdala vse potrebne ukrepe. Vsi vojaški ukrepi so že v polnem obsegu izvršeni. Dopustniki so se že vrnili v svoje garnizije, vpoklicani rezervisti pa prihajajo v redu k svojim edinicam. Zaenkrat ne bodo izdani nikaki novi ukrepi, sedaj izdani ukrepi pa bodo ostali v veljavi tako dolgo, dokler bo to zahtevala sedanja mednarodna situacija in varnost države.
Presenečenje v Nemčiji
Niirnberg, 6. sept. AA. (Havas) Med snočnjo operno predstavo so Hitlerju sporočili vojaške, varnostne ukrepe, ki jih je izdala francoska vlada. Med političnimi osebnostmi, zbranimi v Nurnbergu, je vest zbudila presenečenje, vendar še ni podatkov o tem, kakšno stališče bodo zavzeli poklicani krogi.
Nemški poročevalski urad priobčuje tale komentar k vpoklicu francoskih rezervistov:
Vest o francoskih vojaških ukrepih na naši zahodni meji zbuja tem večjo pozornost, ker se govori obenem o občutnem popuščanju napetosti splošnega položaja. Nemčija ni nikdar nikomur odrekla pravice, da ukrene vse, kar se mu zdi potrebno za lastno obrambo. To je veljalo tudi glede gradnje francoskih utrdb na
Maginotovi črti. Po drugi strani si je pa Nemčija smela lastiti isto pravico, da se izogne nevarnosti. Zato je tudi ona izdala enake obrambne ukrepe na svoji zahodni meji. Kakor ni Nemčija videla v francoskih ukrepih neposredne in zavestne grožnje, tako tudi Francija zdaj ne more videti grožnje v ukrepih, ki jih je Nemčija izdala in ki so samo odgovor na prejšnje francoske ukrepe. Zato bi Francija dobro storila, če ne bi segala po takšnih ukrepih.
Angleške priprave v Sredozemskem morju
London, 6. sept. h. Kakor se dozna-va, pripravlja angleška vlada izredne vojaške ukrepe na Sredozemskem morju, ki jih smatrajo v Londonu potrebne zaradi nejasnega stališča, ki ga zavzema glede razvoja mednarodnega položaja italijanska vlada. V Londonu prevladuje vtis, da so protižidovski ukrepi v Italiji v zvezi s harmonizacijo nemških in italijanskih aspi-racij na Sredozemskem morju. Angleška domačinska vojna mornarica je zbrana ob škotski obali in ostane tam do 14. novembra. 51 vojnih ladij je v stalni pripravljenosti. V mornariških krogih priznavajo, da ne gre zgolj za običajne mere, marveč da je ta ukrep v zvezi z napetim mednarodnim položajem, zaradi česar mora biti angleška vojna mornarica pripravljena za vse primere.
Revolucija v čilu
Opozicija je poskušala nasilno vreči vlado — Upor je
bil krvavo zadušen
New York, 6. septembra, br. Iz Santiaga de Chile so prispele sinoči alarmantne vesti, da je tam izbruhnila revolucija. Uporniki so napadli notranje ministrstvo, ministrsko predsedstvo in še nekatere druge urade. Policija je bila takoj alarmirana ter je nastopila proti upornikom z orožjem. Razvila se je krvava ulična bitka, ki je trajala več ur. Sele, ko je prišlo vojaštvo, ki je nastopilo s strojnicami in ročnimi bombami, so se uporniki razkropili. Skupina upornikov je napadla notranjega ministra Salarmosa v trenutku, ko je odhajal od ministrskega predsednika. Notranji minister se je takoj umaknil nazaj v poslopje, vendar pa je bil od več strelov precej nevarno ranjen. Večja skupina upornikov je navalila tudi na univerzo in aretirala rektorja, ki pa ga je pozneje policija zopet osvobodila. Po dosedanjih
uradnih poročilih so upor uprizorili socialisti, ki so v opoziciji proti vladi. Pri včerajšnjih spopadih je bilo ubitih 58 upornikov in 1 redar, ranjenih pa je več sto ljudi. Policija je izvršila številne aretacije. Med drugimi so aretirali tudi bivšega predsednika republike generala Carlosa, ki je bil kandidat tudi za bodoče predsedniške volitve. General Carlos se je šele pred kratkim vrnil iz izgnanstva. Vlada je proglasila obsedno stanje, ki pa je bilo danes že zopet ukinjeno.
Tajfun pustoši dalje
Tokio, 6. sept AA. Tajfun ]e razdejal mesto Hili v bližani Tapoaka. Poraženih je 2.000 hiš. Vihar je terjal tudi človeške žrtve, vendar njih število še ni znano. Tajfun divja zdaj proti severno-vzhodnem delu Japonske.
Hitlerjev proglas
nemškemu narodu
Nemški državni kancelar v svojem proglasu niti z besedico ni omenil sudetsko-nemškega problema
Niirnberg, 6. septembra AA. (DNB). Danes je pokrajinski voditelj narodno socialistične stranke Wagner prebral pro- j glas voditelja rajha Hitlerja, s katerim se otvarja kongres narodno socialistične stranke za letošnje leto.
Proglas predvsem naglaša, da se je letos znatno razširil krog tistih, ki so zbrani v Nurnbergu. Narodno socialistična Nemčija je sprejela v svoje meje veliko število novih rojakov, zato so tem pomembnejši in ganljivejši spomini, ki jih baš letos zbuja ta kongres v njih. Ravno zdaj v teh jesenskih mesecih poteka 20 let, ko se je v Nemčiji začel notranji razkroj. Naše fronte niso zdrobili zunanji sovražniki, temveč jo je razdejal strup, ki se je pretakal v državi sami. Takrat se je začelo razdobje največjega in najsra-motnejšega ponižanja nemškega naroda. Leto dni po katastrofi in tem kaosu in nesreči se je začela pot v novo smer. Božja previdnost je izbrala mene za nosilca te smeri. Štiri leta nato se je vršil prvi kongres narodno socialističnega gibanja. Od takrat so se na nadaljnjih kongresih čedalje krepkeje kazali obrisi novega naroda, ki se je začel prebujati.
Narodni socializem nosilec nove Nemčije
če se danes po tolikih letih ozremo nazaj v dobo naših čudovitih bojev, moramo vztrepetati ob spoznanju, kolikšen preobrat je nastopil v naši usodi. Nemški narod je sicer res ostal isti, a vendar se ni nič spremenil. Nemški narod je prišel na vodstvo. S procesom brezobzirnega, rekel bi, neusmiljenega zbiranja se je ustvaril narodni socializem in to novo vodstvo je postalo nosilec nove povzdige Nemčije. Narodno socialistična stranka je bila stvariteljica te povzdige. Ona je obvladala vse to ogromno delo, ki ga je bilo treba obvladati, če smo želeli, da pride Nemčija v takšno stanje, da bo mogla ponovno zavzeti tisto mesto na svetu, ki ji gre. Da se to doseže, je morala narodno socialistična stranka streti ostale stranke, morala je voditi neusmiljen boj s celo vrsto stanovskih in drugih predsodkov. Morala je poskrbeti, da mora vsak sposoben človek dobiti možnost, da pride na površje, morala je očistiti nemški narod zajedal-cev. Naša stranka je morala stopiti v boj z največjim sovražnikom, ki je grozil uničiti naš narod, z mednarodnim židov-stvom, sovražnikom vsega sveta. Naša naloga je bila, da se naše narodno življenje očisti njegovih sledov in vplivov. Naša stranka je morala napraviti konec razcepljenosti našega javnega mišljenja, obenem je pa morala zgraditi tudi družabne temelje za novo narodno skupnost, morala je postaviti naše gospodarstvo v službo naroda, predvsem je pa morala ustreči potrebam po novi osrednji in vsesplošni avtoriteti. Velikanski je bil program, ki ga je moralo obvladati to gibanje. In danes, po 15 letih, lahko s ponosom rečemo, da je narodno socialistična stranka izpolnila upe, ki so jih vanjo postavljali. Strla je drugo za drugo tudi vse pogodbe, ki so stremele za uničenjem nemškega naroda.
Velika Nemčija
Hitler je nato na kratko orisal vse pridobitve narodno socialistične stranke, potem je pa nadaljeval:
Glejte, še pred nekaj tedni je neki angleški list pisal, da želim po vsaki ceni skleniti pakt z neko državo, pakt, ki bi se nanašal na razna področja, in sicer zato, ker sicer ne bi imel s čim stopiti pred letošnji kongres. Jaz pa nisem nikdar imel in tudi nimam takšnega namena. Pred vas ne stopam z nobenim paktom, temveč s sedmimi novimi nemškimi župa-mi svoje ožje domovine. To, kar se danes prvič pojavlja na kongresu v Nurnbergu, je Velika Nemčija. Če sta se krona in že-zlo starega nemškega cesarstva spet vrnili v to staro nemško mesto, ju je sem prineslo pet in pol milijona Nemcev, ki danes z duhom prisostvujejo kongresu kakor vsi drugi Nemci in Nemke. Vsi oni so danes močnejši kakor kdajkoli, polni zavesti in spoznanja, da so del velike narodne skupnosti. 2e samo z dejstvom, da se je naša Ostmarka vrnila v okrilje Nemčije, so nam nastale nove naloge za prihodnja leta. S čisto političnega stališča moram reči, da je organizacija našega gibanja v teh krajih v glavnem končana. Z gospodarskega stališča se bo priključitev teh krajev v krog in krepki ritem nemškega življenja hitro izvršila, ž« do konca prihodnjega leta bo ta priključitev vzhodnih krajev naše domovine dokončno izgrajena.
Gospodarsko stanje države
Nas stiskajo danes samo skrbi gospodarskega značaja, in sicer skrb za delovno moč, za industrijo, in sicer za popolnoma strokovne delovne moči in skrb za zagotovitev delovnih moči na kmetih, če hočejo v drugih državah videti tako željno pričakovano gospodarsko slabost tretjega rajha, se bomo mirne duše sprijaznili a to slabostjo, ki sestoji v pomanjkanju delovne sile, in prepustili demokratskim državam kot element moči njihovo nezaposlenost. če vidimo v pomanjkanju delovne moči svojo gospodarsko nevšečnost, moram pripomniti, da nam je milost Vsemogočnega letos podarila preobilno žetev. Po "zaslugi odločnih ukrepov našega Go-ringa nam je omogočeno, da kljub slabšim žetvam prejšnjih let stopamo v novo leto s precejšnjimi rezervami živeža. Zato smo za nekaj let preskrbljeni glede pre-
hrane prebivalstva, a kljub temu moramo biti še zmerom varčni.
Vodja rajha je nato govoril o nepričakovanih rezultatih, doseženih po zaslugi nemških strokovnjakov in organizacij pri izvedbi nemškega gospodarskega načrta. Omenil je zboljšanje nemške gospodarske produkcije in dejal:
Nemško gospodarstvo se ureja tako, da v vsakem času in v primeru potrebe more stati na svojih nogah kot celota, ki je popolnoma nezavisna od okoliškega sveta. Ta' cilj smo popolnoma dosegli. 2e zdaj se more reči, da se zamisel o eventualni blokadi Nemčije more "/reči med staro šaro kot popolnoma zastarelo in neuporabno orožje. Naše nadaljnje gospodarsko delo bo vedno osnovano na našem sklepu, da Ima interes zaščite našega naroda in našega gospodarskega obstoja prednost pred vsemi drugimi interesi. Hočemo v popolnem obsegu zaščititi svoje lastno življenje na lastni zemlji.
Edino če dosežemo ta cilj, bo nemška oborožena sila v vsakem času sposobna, da sprejme pod svoje močno okrilje svobodo in življenjske interese naše države. Tako bo svet prišel do prepričanja, da je Nemčija izredno dragocen prijatelj in zaveznik. če to posebno naglašamo, o priliki 10. kongresa narodno socialistične stranke, me vodi pri tem zadovoljujoče spoznanje, da je prišel konec osamljenosti Nemčije tako v političnem, kakor tudi v gospodarskem oziru. Nemčija si je pridobila prijateljstvo velikih in močnih svetovnih sil. Nevarnejše kot kdaj prej je za-pretila vsemu svetu boljševiška nevarnost ki gre za tem, da upropasti narode. V tisočih primerih onazujemo delovanje židovskih bacilov, povzročiteljev te svetovne kuge. Mislim, da morem tu javno pokazati. kako smo srečni zaradi tega, da je spet neka evropska svetovna velesila na podlagi lastnih izkušenj in po lastnem preudarku ter na lastno odgovornost pristopila^ istemu pojmovanju in da je z občudovanja vredno odločnostio potegnila iz tp^a pojmovanja svoj naiš:rši zaključek. Vsi smo srečni, da glede najtežjih življenjskih vprašanj svoje dobe opažamo popolnoma istovetno stališče in istovetna poimovanja pri r^ših priiateljih. Takšna, poimovania morajo čedalje bolj družiti države. Ta novi duh pospešuje notranji preporod obeh naših narodov. Vzgaja se nov bolj zdrav rod in to ne s frazami in pustimi teorijami, pač pa z delom in s stvarnostjo, ki daje vedno novih življenjskih sil.
Na koncu svojega proglasa se je vodja nemškega rajha zahvalil Bogu, da je dopustil, da se je vrnila staroslavna Ostmarka k Nemčiji. Bog je dopustil, da nemški narod doživi to veliko sreče, nemška država pa velik uspeh, ne da bi bilo treba prelivati kri niti enemu našemu so-narodniaku. Nemški narod ne sme nikdar pozabiti, da to ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo sloge in vztrajnega dela v narodno socialistični stranki. Od sedaj naprej za nas in za naše potomce ne bo druge nemške države, kakor Velika Nemčija.
Podaljšanje orožnih vaj v Nemčiji
Pariz, 6. sept. br. Agencija Havas po-reča iz Berlina, da e potrjujejo vesti, po katerih so v Nemčiji vpoklicani vsi rezervisti do 45. leta starosti in to tudi oni, ki so bili do sedaj zaradi svoje zaposlitve v raznih industrijskih podjetjih oproščeni orožnih vaj. Obenem je bilo odrejeno, da s. podaljšajo prvotno na 8 tednov določene vežbe na"3 mesece. To podaljšanje utemeljujejo s tem, da se je pokazak^ da
8 tednov premalo za zadostno izvežba-nje rezervistov. Oboroževalna industrija v Nemčiji dela neč in dan in se delavci menjavajo v treh posadah.
Kralj Boris v Angliji
London, 6. sept. h. Bolgarski kraLj Boris, ki je včeraj prispel v London, ni takoj odpotoval v Balmonal. kakor je bilo prvotno nameravano, marveč bo do konca tega tedna ostal v Londonu ter bo izkoristil svoj zasebni obisk za politične in gospodarske razgovore z angleškimi državniki. Danes .popoldne je sprejel angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa. s katerim je imel dolg razgovor. Prihodnje dni se bo sestal še z nekaterimi drugimi ministri. V angleških po, lit.ičnib in finančnih krogih se zelo zavzemajo za poglobitev odnošajev z Bolgarijo ▼ okviru angleške akcije za gospodarsko pod-podo balkanskim državam.
S kitajskih bojišč
Hankov 6. sept. AA. Kitajska agencij« Central News poroča:
Kljub napadom s kopnega, morja in zraka. ki so :ih Japonci izvršili na kitajske postojanke pri Mošangu in Ušangu, eeverno-zahodno od Cičanga, se je Kitajcem posrečilo obdržati te postojanke. Se ve«v Kitajci so zavzeli Langčung zahodno od Cuičanga in. ponovno osvojili Pajčijfeng, Jangšan in Lo-šang, vzhodno od Minžanga.
Tokio, 6. sept. AA. List »Niči Niči-c komea tira dolgo konferenco med zunanjim ministrom Ugakijem in britanskiim poslanikom in pravi med drugim, da se doslej, še ni iz. polnilo upanje japonske javnosti, da bo Ve« Inka Britanija vendar že pokazala več razumevanja za dejanske japonske interese na Daljnem vzhodu.
MOGOČNE IN PRISRČNE PROSLAVE KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNEVA
Vsa država je obhajala praznik z velikimi manifestacijami za kralja
in domovino - Krasne sokolske prireditve
Ljubljana, 6. septembra.
Se bolj svečano in iskreno kakor zadnja leta je danes vsa država obhajala rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Proslave so bile po vseh krajih Jugoslavije, posebno veličastne pa v Beogradu in v banovinskih prestolnicah: So-kolstvo je poleg udeležbe pri skupnih proslavah povsod tudi še posebej praznovalo rojstni dan svojega starešine s posebnimi akademijami in sličnimi prireditvami
Vsi listi v državi so izšli v svečani ob-lfki s slikami in članki o kralju in njegovem življenju. Tudi časopisje prijateljskega inozemstva je posvetilo ob našem prazniku kralju Petru in Jugoslaviji vrsto simpatično pisanih člankov. Po vseh večjih mestih inozemstva, kjer so naša diplomatska ali konzularna zastopstva ali naše kolonije, so obhajali rojstni dan Nj. Vel kralja s prisrčnimi svečanostmi.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel celo vrsto brzojavnih čestitk od evropskih državnih poglavarjev, ki izrekajo najlepše želje za srečo Nj. Vel. kralja in za napredek jugoslovenskega naroda.
Ne moremo objaviti vseh poročil o današnjih proslavah. Omejiti se moramo zaenkrat na poročila iz večjih mest Jugoslavije.
Kraljevski Bled
Bled. 6. septembra
2e več dni so se Blejci vneto pripravljali, da čim lepše proslavijo petnajsti rojstni dan mladega kralja m mu na ta način pokažejo svojo zvestobo in ljubezen ter obenem izpričajo, da jim je vedno bil, ie in bo njih najljubši gost. Snoči pa se je razvilo pravo tekmovanje, katera hiša bo najlepše razsvetljena. Tudi čolnarji so okrasili svoje ladje s cvetjem in z zelenjem, tako da so bile podobne pravim cvetnim grmom.
Ko se je zmračilo, so na pobočjih Jelovice, Stola in drugih hribov zagoreli veliki kresovi, kajti tudi okolica Bleda je hotela pokazati, kako ljubi mladega kralja. Kmalu nato so z žarometi razsvetlili stari grad in tudi cerkvica na otoku je bila vsa v blesku. I ikra tu so se začele prižigati lučke na hotelih in drugih poslopjih. Splošna sodba jc. da je bila to najlepša razsvetljava, kar jih je Bled sploh kdaj videl.
Ob 20. je krenil sprevod proti dvorcu. Na čelu je bil občinski odbor, sledili so zastopniki uradov, nato dvanajst fantov in deklet v krojih, za njimi 150 Sokolov v krojih v spremstvu sokolske godbe in mnogo sokolstva v civilu. Lep sprevod je zaključila četa gasilcev. Bolj ko se je sprevod r"'i ž al Suvoboru, tem viharnejši so postajali vzkliki mlademu kralju kraljici, kraljevi rodbini, svobodni in neodvisni domovini. Vi;ek navdušenja je pa nastal, ko se je pojavil na balkonu kraljevega dvorca mladi in ljubljeni kralj Peter II. Več ko uro je množica vztrajala pred Suvoborom, nepre-siino vzklikajoč in dajoč duška svoji radosti. Medtem so zapluli po jezeru čolni in tudi mnogi tujci so se pripeljali pred dvor v okrašenih čolnih. Z gradu in z otoka so švigale v zrak pisane rakete, povsod so goreli umetni ognji kakor v prizoru iz tisoč in ene noči.
Davi ob pol 11. je bila v župni cerkvi slovesna služba božja. Že dolgo pred napovedano uro je bila cerkev nabito polna. Okrog 10. je prispela na travnik pred cerkev četa kraljeve garde z godbo na čelu, nato sokolska četa z župnim starosto Jakobom Špicarjem. podstarosto Pavlom Olipom in načelnikom Završnikom na čelu, slovenski fantje in dekleta. Nekaj minut pred pol 11. je prišlo tudi več zastopnikov tujih držav in naših predstavnikov Ob pol 11. je trobentač naznanil prihod Nj. Vel. kralja Petra II. Godba je zaigrala državno himno. Mladi kralj je prišel v spremstvu svoje vzvišene matere kraljice Marije, bratov kraljeviča Tomislava in Andreja ter bratrancev princev Nikole in Aleksandra.
Po končani službi božji je množica spet navdušeno pozdravljala kralja, ki je prijazno odzdravljal.
V Ljubljani
Ljubljana, 6. septembra.
Ljubljana je snoči in danes slovesno praznovala rojstni dan mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II. Vse mesto se je odelo v nacionalne trobojnice, a na najveličastnejši način je snoči praznovanje uvedla mogočna sokolska manifestacija v veliki dvorani na Taboru. Davi je prota Budimir ob 9. daroval v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda slovesno službo božjo, ki so se je udeležili najodličnejši predstavniki naših oblastev in nacionalne javnosti. Ob 10. je bila v stolnici sv Nikolaja svečana pontifikalna maša, ki jo je daroval škof dr. Rožman ob številni asistenci duhovščine. Škof dr. Rožman je opravil običajne molitve za kralja, obrede pa je zaključil slovesni »Te deum« Med drugimi odličniki so se cerkvenih slovesnosti udeležili ban dr. Natlačen s podbanom dr. Majcnom, komandant divizije general Djordje Lukič, župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem, zastopnik rektorja univerze dekan pravne fakultete dr. Saje-vic, šefi vseh državnih uradov, predstavniki korporacij, ustanov in društev, med njimi predstavniki sokolstva, številni oficirji ljubljanske garnizije. rezervni oficirji, vojni dobrovoljci itd. Slovesni obredi so se vršili tudi v evangelski cerkvi in v kapeli starokatoliške župnije.
Opoldne ie ban dr. Natlačen v slavnostni dvorani banske palače sprejemal čestitke predstavnikov uradov, korporacij in društev. ZvrstHo se je več sto zastopnikov, ki so sporočili svoje čestitke in želje ob rojstnem dnevu ljubljenega kralja.
Nocoj ob 19.30 je bil na pobudo mestne občine sprevod skozi mesto, v katerem so
sodelovala odposlanstva raznih prosvetnih in stanovskih organizacij. Čelo sprevoda, ki je krenil s Krekovega trga proti mestnemu magistratu in prešel Marijin trg, Kralja Petra trg, Tyrševo, Aleksandrovo in Bleiweisovo cesto in se preko Šentjakobskega trga vrnil pred rotovž, je tvorila vojaška godba s častno četo vojakov, za njo pa so se zvrstili predstavniki dobro-voljcev, rezervnih oficirjev in drugih organizacij, posebno številno pa so bili zastopani naši vrli gasilci. V sprevodu je sodelovalo šest godb, poleg vojaške še dve železničarski, poštarska, rakovniška in viška; bilo je v njem blizu 2000 ljudi. Na poti skozi mesto je narodno občinstvo spremljalo sprevod v gostem špalirju, iz katerega so kipeli navdušeni vzkliki mlademu sokolskemu kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Ko se je pred mestnim magistratom strnil sprevod, so združeni zbori Hubadove župe in »Ljubljane« pod vodstvom dirigenta Venturinija ubrano zapeli Vodopiv-čevo »Kadar zora ...«, nato pa je z balkona spregovoril župan dr. Adlešič. Orisal je pomen in namen svečane proslave kraljevega rojstnega dne, ki ga obhaja vse prebivalstvo z veselo radostjo in iskrenim spoštovanjem. Posebej je še poudaril tesno povezanost Slovenije do jugoslovenskega kralja, ki preživlja v naših krajih svoje najlepše dni, tako da ga vežejo nanje srčne vezi nepozabnih spominov na mlada leta. Omenil je nato bližajočo se dvajsetletnico Jugoslavije ter silni razmah Ljubljane v svobodni državi. Končal je z vzklikom Nj. Vel. kralju, kraljici Mariji, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Ko so se polegle manifestacije, ki so se pridružile zaključnim županovim ^ vzklikom. so pevci zapeli državno himno in nato še »Hej Slovani«, ki jo je ž njimi pela tudi vsa množica. Množice so se razhajale med viharnimi manifestacijami za kralja in državo. Manifestacije so se nadaljevale po ulicah še pozno v večer.
V Beogradu
Beograd, 6- sept. p. 2e sinočnji veličastni uvod v današnjo preslavo je pokazal, da bo Beograd in z njim vsa država danes še s toliko večjim navdušenjem praznovala rojstni dan svojega mladega vladarja. V resnici so potekle nad vse svečano vse prireditve od vojaške preko cerkvenih do sokolskih, do ljudskih zabav in nocojšnjih elitnih prireditev. Zopet so sodelovale pri njih stotisočglave množice.
Najmogočnejša je bila tudi letos velika revija naše vojske na Banjiškem polju v prisotnosti kraljevih namestnikov. Revija je pokazala mogočni vzpon naših oboroženih sil. Ogromna množica do 100.000 ljudi se je razvrstila na obeh straneh častne in ostalih tribun, na katerih so se zbrali zastopniki oblasti. Ni je moglo zadržati niti slabo vreme, ko je bilo vsak hip pričakovati. da se bo iz nizkih gostih oblakov vsul dež in naliv. Na častni tribuni so se kmalu po 8. pričeli zbirati najvišji predstavniki. Prišla sta kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, pripeljali so se člani vlade pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Stojadinovi-ča, mnogo senatorjev in narodnih poslancev, večje število visoke duhovščine pod vodstvom patriarha Gavrila, pa tudi zastopniki katoliške in ostalih veroizpovedi. Med odličniki je bil poleg drugih tudi guverner Nj. Vel. kralja Petra II. senator Jeremija Živanovič. Reviji je dalje prisostvoval ves diplomatski zbor. V velikem številu je bilo zastopano sokolstvo pod vodstvom I. podstarešine Engelberta Gan-gla in ostalih sokolskih voditeljev.
Ob 8.30 je prispel na Banjico Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Bil je na konju. Spremljali so ga vojni minister general Nedič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, namestnik načelnika glavnega generalnega štaba Miljutin Nikolič in adjutant Nj. Vel. kralja letalski podpolkovnik Sondermaier. Knez je s svojim spremstvom pregledal razvrščene oddelke vojske, ter pozdravil vsak oddelek posebej s »Pomozi Bog, junaci!« Po pregledu čet se je med zvoki državne himne podal proti glavni tribuni in se ustavil pred njo.
V tem se je že pričel impozantni defile. Vse je šlo natanko po programu in celo v času. ki so ga napovedali že pred dnevi, se niso zmotili. Ves defile je trajal natanko 54 minut. Zanimivo je, da je prav ta drobna okoliščina izzvala posebno pozornost v pestrem zboru inozemskih vojaških atašejev. Naša vojska je danes zopet doživela velik triumf. Manifestacije za vladarja in za vse vrste naših čet in orožja so bile nepopisne. Nenehoma ie z obeh strani grmelo vedno novo vzklikanje vsakemu posameznemu oddelku, skoraj vsakemu posameznemu tanku in topu.
Ob 9.45 je bila revija čet zaključena. Med prisrčnimi aklamacijami ie Nj. Vis. knez namestnik zapustil Banjiško polje; Polagoma se je za odhajajočimi zastopniki oblasti in diplomatskega zbora pričela raz-haiati tudi ogromna množica ljudstva.
Medtem so se po vseh glavnih beograjskih cerkvah že pričele slovesne službe božje za vladarja ter njegovo in narodovo srečno bodočnost. Glavna svečanost je bila v Saborni cerkvi, kjer se je služba božja pričela ob 11. Ob tem času je bila slovesna služba božja tudi v katoliški cerkvi, opravil jo je osebno nadškof dr. Ujčič. Pred Saborno cerkvijo je častna četa kraljeve i ar dne sprejela Nj. Vis. kneza namestnika Pavla s strumnim pozdravom in narodno himno. V cerkvi so bili že zbrani kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, člani vlade, ostali zastopniki oblasti in diplomatski zbor. Službo božjo je opravil ob veliki asistenci pravoslavne duhovščine patriarh Gavrilo.
Poseben poudarek so imele v okviru pre-stolniških proslav sokolske svečanosti. V lmpozantnem številu se je zbralo beograjsko sokolstvo skupno z neštetimi delegacijami sokolskih organizacij iz vseh krajev širne domovine. Na hodnikih ulic, po katerih se je napotil sokolski sprevod, ki se
je formiral pred domom matičnega društva, se je zbrala v hipu ogromna množica ljudi, ki je prirejala Sokolom v sprevodu na vdušene manifestacije. V veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze ie bila svečana sokolska akademija. Dvorana je bila nabito polna. Sokolska godba je intoniTala sokolsko himno. Prvi podstarešina Gangl je imel slavnostni govor, v katerem je dal izraza sokolski radosti spričo rojstnega dne
V	Zagrebu
Zagreb, 6. septembra, o. Tudi Zagreb je bil za današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja ves v zastavah. Na Jelačičevem trgu je bila velika, že tradicionalna vojaška parada, po vseh cerkvah in svetiščih so se darovale službe božje, v banskih dvorih je bil sijajen sprejem, sokolstvo ter Jadranska straža pa sta priredila še svoji posebni svečani prireditvi. Oficirski zbor je zaključil vr$to manifestacij z elitno plesno prireditvijo, v hotelu »Esplanade«.
V katedrali je služil mašo pomožni škof dr. Salis, ki je nadomestoval obolelega nadškofa dr. Stepinca. Po cerkveni svečanosti v pravoslavni cerkvi so se vsi zastopniki oblasti zbrali na Jelačičevem trgu, kjer so edinice zagrebških garnizij pod vodstvom poveljnika savske divizije generala Antiča nastopile v sijajnem defileju mimo armij-skega poveljnika generala Jurišiča, podba-na dr. Mihaldžiča, dr. Peičiča. konzularnega zbora, velikega števila generalov ter zastopnikov vseh zagrebških oblastev. Nastopili so vsi oddelki vojske, od pešadije do najtežjih baterij topništva. Tudi letalstvo je z dvema eskadrilama sodelovalo in brnenje motorjev je dajalo zagrebški paradi še svoj poseben ton.
Zagrebško sokolstvo je korporativno sodelovalo že pri vojaški paradi. Zbralo se je v velikem številu na letnem telovadišču Sokola II. in po defileju »pet v povorki krenilo do Sokolskega doma v KLajičevi ulici, kjer je bila slavnostna akademija. Vsa dvorana je bila v hipu napolnjena do zadnjega kotička. Ko so praporščaki nastopili na odru, so bili prapori pozdravljeni s sokolsko koračnico in viharnimi manifestacijami za mladega vladarja in sokolskega starosto. Starosta zagrebške župe dr. Gav-rančič je imel pozdravni govor. Prečitana je bila poslanica, sledil ji je reterat o sokolski petletki, nato pa je godba zaključila zagrebško sokolsko akademijo s himno: Hej Slovani.
Popoldne je zagrebška sokolska župa priredila medžupne lahkoatletske tekme. Prvo mesto je med člani dosegla ljubljanska župa (68 točk), drugo zagrebška (51) tretje beograjska (43), četrto celjska itd. Rezultati za članice so bili 1. Ljubljana (35), 2. Zagreb (17), 3. Beograd (10) in 4. Osijek (8). Tekme, ki so se vršile na sokolskem stadionu v Zagrebu so potekle v popolnem redu in so se zaključile ob 18. Vsega skupaj je sodelovalo 140 tekmovalcev in tekmovalk.
Zvečer je vojska priredila baklaao po mestu. V sprevodu so sodelovale velike skupine članov raznih organizacij. Tudi baklada je uspela naravnost sijajno.
V	Mariboru
Maribor si je nadel praznično zunanjo sliko, da pokaže tudi na zunaj svojo globoko vdanost mlademu kralju Petru n., kraljevskemu domu in Jugoslavija ob slovesnostih kraljevega rojstnega dneva. Prazničnega razpoloženja ni moglo moriti mrzlo in deževno vreme, šolska mladina se je zbirala v ranih urah, v rokah za-staivice s kraljevo sliko, oddelki mariborske garnizije pa so se razvrstili pred stoL nico. Ob 8. je bila v stolnici v navzočnosti predstavnikov vojaških in civilnih cbla-sterv ter mariborskega javnega življenja svečana služba božja. Istočasno je bila služba božja tudi v sitarokatoiiški kapelici, ob 9. v pravoslavni kapeli v meljski vojažnici, ob 10. pa v protestantski cerkvi. Poleg predstavnikov mariborskega javnega življenja in drugih številnih odličnikov je prisostvovala bogoslužjem množica pripadnikov vseh veroizpovedi. Po bogoslužjih so se v sejni dvorani sreskega načel-stva sprejemale čestitke, in je bila v ta namen razpoložena posebna vpisna knjiga.
Medtem se je pričela zbirati v središču mesta, ki je vse v državnih zastavah, množica. Mariborčanov, da prisostvuje slavnostni paradi mariborske garnizije. Od Slovenske ulice pa vzdolž Aleksandrove ceste in preko Trga svobode se je zgrnila večtisočglava množica Mariborčanov, ki so v gost m špalirju motrili potek svečane parade. Od Trga svobode so se vzdolž Aleksandrove ceste razvrstili v špalir mariborski Sokoli v krojih z društvenimi prapori. Strumno, udarno so korakale v čvrstem defileju in paradnem koraku vse formacije mariborske garnizije mimo mestnega poveljnika generala Stanojloviča, v čigar spremstvu so bili predstavniki mariborskih oblastev.
Po končani, krasno uspeli paradi, se je množica nacionalnega in sokolskega občinstva zgrnila v unionsko dvorano, ki je bila do natlačenosti p>lna zavednih članov mariborskih sokolskih društev. Nad odrom je visela slika našega mladega kralja, odeta v državno trobojnico. Posebno mogočno so učinkovali stebri v zelenju. Pod sliko so se razvrstili zastavonoše s prapori. Tudi ostali del dvorane je bil bogato okrašen z zastavicami.
Uvodna točka sokolske proslave v Uni-onu je bil pozdrav državna zastavi. Godba Dravie je pod vodstvom kapelnika žekar-ja odsivirala uvodno skladbo. Zatem so vrli Dravaši pod vodstvom zbprovcdje Horvata zapeli sokolski pozdrav. Sledila je slavnostna beseda predsednika meddru-štvenega odbora mariborskih sokolskih društev prof. Strune, ki je orisal pomen današnjega dne za vse jugoslovansko sokolstvo, specialno za mariborsko sokolstvo pa radi tega, ker se vrši ta proslava prvikrat v lastnem Sokolskem domu. CM)
spontan na	to1®®^ J^tocens-
ka ta v brezpogojni včSanosti njegovemu sina, mlademu kralju Petni IL prisega obmejno sokolstvo, da bo Jugoslavijo čuvata svojemu sokolskemu kralju.
Ko je govornik z vzklikom kralja Petru zaključil svoja izvajanja, je godba zasvi--ala državno himno. Dravaši so potem za-je3i »Zdravo, zdravo«, nakar je C. Hoče-■•»r prečital poslanico SKJ. Ljubek je hfl prizor, ko so Sokoliči in Sokoličice deklam irali »Kralju Petru H., čuvarju Jugoslavije«. Dravaši so zapeli »Hej truba-čik ter »Kvišku, plava zvezda«. Vera Klemenčičeva je temperamentno recitirala pesem »Naša svoboda«. Prof. Struna se je zatem prisrčno zahvalil vsem, ki so prispeli na to prelepo proslavo, ter je ob zaključku spregovoril bcdril-ne, navduševalne besede sokolski mladini. Z vseslovansko himno »Hej Slovani« in sokolsko »iLe naprej«, ki ju je gromko zapela sokolska množica, je bila dopoldanska slovesnost končana.
Po končam proslavi so sP Sokoli formirali v veličastno povorko, ki je strumno disciplinirano korakala, po občinstvu ob straneh navdušeno pozdravljana, po Aleksandrovi cesti, Slovenski in Gosposki ulici ter preko Glavnega trga do Narodnega doma, kjer je bdi razhod.
Tako je mariborsko sokolstvo še posebej lepo in prisrčno proslavilo rojstni dan sokolskega starešine, našega kralja.
V Celju
Sinoči ob 20. je zažarel za Kalvarijo na hribu sv. Jožefa kres, ki ga je zažgalo sokolsko društvo Celje - matica. Kres je plamtel dolgo ob pokanju topičev. V ponedeljek in torek zvečer je bilo pročelje mestnega poglavarstva razsvetljeno z žarnicami v državnih barvah ter okrašeno z iluminirano začetnico P. II- in kraljevsko krono. Celje se je odelo v državne zastave.
Davi ob 8. je bila v opatijski cerkvi služba božja. Sledila je služba božja v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v staroka-toliški kapeli.
Ob 9.45 se je pričel pred mestnim poglavarstvom pred komandantom 39. pp. ge-neralštabnim polkovnikom Mihailovičem strumen in učinkovit defile celjske garnizije, ki mu je prisostvovalo mnogo občinstva.
Po defileju je bila na trgu pred mestnim poglavarstvom proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Združeni moški pevski zbori so zapeli pesmi »Jaz sem Slovan« in »Od Urala do Triglava«, nato pa je župan Mihelčič z balkona mestne hiše spregovoril o pomenu kraljevega rojstnega dne in 201etnice Jugoslavije. Ob zaključku svojega govora je vzkliknil Nj. Vel. kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Po njegovem vzkliku je železničarska godba zaigrala državno himno, nakar je bila proslava zaključena.
Ob 10.30 je bil v sokolski telovadnici v mestni narodni šoli zbor sokolstva. Člani, članice, naraščaj in deca celjskega Sokola so napolnili telovadnico do zadnjega kotička. S častitljivim društvenim ter z naraščaj skim in dečjim praporom je sokolstvo krenilo v veličastnem sprevodu iz telovadnice v mesto. Bilo je v njem nad 600 članov, članic, naraščaja in dece Velika dvorana Narodnega doma se je napolnila do zadnjega kotička. V dvorani se je zbralo sokolstvo, predstavniki vojske in člani raznih nacionalnih organizacij, vsega okrog 1000 oseb. Oder je bil okrašen s kraljevo sliko, državno trobojnico in zelenjem. Pred pričetkom proslave so doneli po dvorani brez prestanka viharni vzkliki kralju Petru II., kraljevskemu domu, ju-goslovenski vojski in sokolstvu. Ko je prispel v dvorano komandant 39. pp. general-štabni polkovnik Mihailovič, so zaorili navdušeni vzkliki »Živela jugoslovenska vojska!«. spremljani s frenetičnim aplavzom.
S P
Beograd, 6. septembra.
Z današnjo 18. meddržavno tekmo med Rumunijo in Jugoslavijo iz razumljivih razlogov ni bilo prav posebnega zanimanja. Na igrišču BSK se je zbralo komaj 7 do 8000 gledalcev, kar je za srečanje dveh državnih nogometnih reprezentanc zelo slabo spričevalo. Vzrokov za ta slabi obisk je balo več, predvsem naša zadnja dva neuspeha proti češkoslovaški in z drugo garnituro v Bukarešti, dalje slaba postava naše izbrane enajstorice, visoke cene vstopnicam in še marsikaj.
Ob 16.15 sta se nemškemu sodniku dr. Bauvrensu postavili enajstorid v naslednjih postavah:
Rumunija; Daivid, Burger, Albu, Demft-trovisc, Cotorman, Vintila, Bindea, Bogdan, Baratki, Bodola, Dobai.
Jugoslavija: Glaser, Zagorac, Matošič, Kečkeš, Jazbec, Kokotovič, šipoš, Lešnik, Petrovič, Antolkovič, PodhratskL
Do 30. minute prvega polčasa je bate. igra precej medla in ni bdio na nobeni strani posebno nevarnih situacij. V 41. min. je prišel Matošič preko sredine, od-, dal Lešniku, ki pa je ostro poslal mimo gola. Minuto kasneje so bili nagi spet v napadu. Podhratski je v kazenskem prostoru, kjer odda Petroviču, ki iz težke situacije strelja ostro ▼ desni spodnp kot. 1:0 za J. Razburljiva je bila še zadnja minuta, ko je Petrovič sam zrišel do pred samega vratarja Davida in streljal v vrata, toda žoga se je zadela v slednjega in
odšla v kot.
PO odmoru je v 6. min. rumunski branilec Albu grdo fOulal gipoša, tako da so ga morali odnesti z igrišča. Publika viharno protestira. Naši Igrajo zdaj samo z 10 igralci. V 14. min. strelja Vintila prosti strel in srednj napadalec zabije gol, toda sodnik ga ne prizna zaradi off-sida. Na terenu se pozna šipoševa odsotnost, ki pa se na srečo spet vrne v 18. min., čeprav ni v formi kakor prej, ker je njegova poškodba očitno hujša. V 22. min. zagreši veliko napako Kečkeš in Glaser ima mnogo posla, da razčisti nevarno situacijo. v 23. min. sledi napad Rumiunov z leve strani. Dobai uide Zagorcu, žogo dobi Baratki, ki doseže z ostrim strelom izenačenje 1:1. Zdaj sta enajstorici spet popustili in rezultat Se do konca ni menjal
Ko je zaigrala ftelemlčarafca godba državno himno, je stopil na oder starešina sokolskega društva Celje-matica dr. Milko
Hrašovec. V globoko zasnovanem govora je očrtal pomen rojstnega dne sokolskega starešine Nj. VeL kralja Petra n. ter prikazal lik in bodoče velike naloge mladega, iskreno ljubljenega kralja. Dvorano je pretresel trikratni gromki vzklik kralju: »Zdravo!« Nato je starešina podčrtal pomen 201tnice Jugoslavije. Omenil je težke borbe in ogromne žrtve za našo svobodo, ki jo moramo kot največjo dragocenost odločno braniti proti vsakemu sovražniku. Porok za našo svobodo nam je naša hrabra vojska, katere predstavnika polkovnika Mihailoviča je starešina ob viharnih ovacijah vojski prav posebno pozdraviL
Ko se je viharno vzklikanje, ki je sledilo govoru društvenega starešine, poleglo, so vsi udeleženci ob spremljevanju železni-čarske godbe zapeli himno »Hej Slovani!«. Nato je društveni starešina sporočil, da so prinesli kurirji 52 sokolskih društev in 7 sokolskih čet kljub slabemu vremenu točno ob 10.30 v Celje pozdravno poslanico, ki bo brzojavno poslana Nj. Vel. kralju Petru II. Ko je prečital poslanico, je zado-nela po dvorani ob spremljevanju godbe pesem sokolskih legij, ob zaključku pa je godba zaigrala državno himno. Ob navdušenem vzklikanju je začela velika množica v največji disciplini zapuščati dvorano in odhajati na domove.
Zvečer je priredilo vojaštvo učinkovito baklado po mestu, nato pa se je pričel dobro obiskan družabni večer v Oficirskem domu.
V Ptuju
Ptujsko sokolstvo z naraščajem je ime?© danes ob pol 9. zbor pred društveno pisarno, nakar se je podalo v proštijsko eerke* k slovesnemu opravilu, kateremu so prisostvovali vsi tukajšnji predstavniki in mnog« občinstva. Ob 11. je potem bila v prosvetni dvorani v Mladiki slavnostna seja. Združeni zbor Glastene Matice m Železničarjem .ie zapel sokolski pozdrav. Nato je starosta dr. Šalumun imel slavnostni govor. Ko je izzvenela državna himna, je bila prečitana poslanim saveza SKJ. Sledile so deklamaeije in nagovor na sokolsko deoo. Za zaključek je vsa sokolska družina zapela pesem: »Hej Slovani« .. .	_
Zvečer ob 19. se je sokolstvo udeležite skupnega slavnostnega sprevoda po mesto, ki je krenil z Dominikanskega trena. Kakor mnocri ostali udeleženci v sprevodu, sta tudi sokolski naraščaj m deca nosila lampiončke. Dan je bil zaključen s evičaniin plesom, ki so era priredili ob 21. nri aktivni in rezervni oficirji ptujske sarnizije v oficirski Stalnici.
Upokojitev bana primorske banovine
S kraljevskim ukazom od 6. septembra je bil na lastno prošnjo upokojen ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič ter obenem odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde 4. stopnje. Ban Jablanovič je bil po službi najstarejši ban ter je bil postavljen kot naslednik dr. Iva Tartaglije sedanjega predsednika Jadranske straže in navdušenega pristaša dr. Mačka.
Židovski uradniki v Italiji odstavljeni
Rim 6. sept. AA. Danes so s posebno na~ redbo odstavili 19 židovsikih uradnikov notranjega ministrstva.
Nenadna smrt kardinala
Rim. 6. sept. br. Davi je umrl nenadoma,
zadet od srčne kapi, kardinal Camflo Lau-renti, predsednik kongregacije za cerkvene zadeve in kongregacije za proglasitev svetnikov.
Naši so, kakor se je splošno računata, zaigrali slabo. Vrzeli, za katere se je vedelo že v naprej Je pokazalo na terenu še več. Vse njene vrste so bile samo povprečne, najslabša pa je bila napadalna, kjer je bil edini mož akcije neutrudljivi šipoš. Ce bi bil napad po igri vsaj dosegel povprečno igro ozadja, bi bila naša enajstorica z lahkoto slavila ceneno snago nad nasprotnikom. Krivda zadene to pot v glavnem savezco upravo, ki je pi«* vzela posle saveznega kapitena in tako sestavila našo »elito«.
Tudi Rumom so se pofeazafl danes sa. mo s povprečne strani in tudi njihova, igra ni bila vredna reprezentativne tekme. Zanje je današnja zmaga vsekako veKk uspeh, saj jim je usjjelo odnesti na beograjskih tleh remis z enajstorico, katera so se še vselej bafi na lastnih igriščih.
Sodnik dr. Batrwens je bfl prav dober, čeprav mu je del publike zamerjsA neka. tere upravičene odločitve.
O Ljubljana ...
Sošafc, 6- septembra, o. Danes je tukaj gostovala ligaška enajstorica SK LjubiJane proti domačemu prvaku Orijentu. Tekma se je končala z zmago domačih 45 (2:1).
Subotfca, 6. septembra, o. Zagrebška
Conoordia je danes izgubila prljatlejrtro tekmo proti Bački z 0:1 (Orl).
Motoclklisti Avtokhzba prirede jutri na praznik skupen izlet na Rakitno. Vabljo-ni so tudi prijatelj! ln znanci fianstva. — Zbirališče ob IS. pred klubov hu sedežem, Kongresni trg L
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno %
dežjem na severozahodu, v Bosni m v severnih predelih. Jasno na jugu in jugovzhodu, delno oblačno drugod. Toplota je netko-liko padla. Najnižja toplota Mrzle Vodke 7, najvišja Niš in Skoplje 30 stopinj.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno z dežjem od časa do časa v vsej kraljevini. Le na skrajnem jugu bo še jasno. Temperatura bo nekoliko poskočila. Dunajska: Precej oblačno, malo topteja.
O
Jugoslavija: Rumunija 1 s 1 (i s 0)
Včerajšnja reprezentančna nogometna tekma v Beogradu je ostala po obojestranski povprečni igri remis
Domače vesti
*	Za pomočnika železniškega direktorja v Snbotici je imenovan dr. Ivan Kavčič, dosedanji načelnik splošnega oddelka pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. V prometnem ministrstvu je napredoval v IV. skupino I. stopnje Rudolf Mihelčič, višji svetnik v splošnem oddelku, za višjega svetnika n. stopnje iste skupine in v istem oddelku pa Franc Kranjc.
*	Povišani in odlikovani oficirji. V »Službenem vojnem listu: od 6. t. m. je cela vrsta napredovanj in odlikovanj in 60 med njimi tudi naslednja: čin polkovnika sta dosegla p® hotna podpolkovnika Koprirvec Ivan in Zlobec Marij; čin majorja kapetani I. razreda Farkaš Slavko, Cokan Franc, Piš Ivan in žandarmerijeki kapetan I. razreda Sajdel Adolf; čin kapetana I. razreda kapetani II. razreda: Meteljko Anton, Taboršak Božidar, Piši j ar Stanislav, Zlatar Štefan, Prelog Ivan, Škoberne Stanislav, Antonič Josip, Orehek Karel, Zadnik Janez. Bauer Božidar. Baloh Jakob in Krajnc Josip. Med odflikovanci so: red jugoslovenske krone III. stopnje so dobili polkovniki Zelenika Milan. Pacak Franc, Fragner Ivan in Janež Ferdinand: red belega orla IV. stopnje podpolkovnik Užar Fra-nju, kapetana fregate Petrarka Josip in Ve-karič Antcrn ter kapetan korvete Kozjak Franc.
Gotovo jih rabite J' ~ *f Lutz-peči, Ljubljana, ATI, teL 32-52.
Glej Velesejem, paviljon »F«.
*	Imenovani so za profesorje v Vili.
skupini dosedanji suplenti Filip Terčelj v Ljubljani, Viktor Fabjan v Novem mestu, Lino Legiša v Celju, dr. Peter Eržen v Kočevju, Cvetko Skok v Svilajncu in Silvo Kopriva v Novi Gradiški.
*	Bivši urednik vojaškega strokovnega lista »Ratnika« je umrl. V starosti 76 let je umrl v Beogradu upokojeni intendentski podpolkovnik Stevan Matijaševič, ki se je uvrstil med odlične vojaške strokovne pisatelje in je bil 38 let sourednik in urednik vojaškega strokovnega lista »Ratnika c. Rodil se je v čačku, kjer je bil njegov oče inženjer. Na Madžarskem in v Nemčiji je dovršil visokošolske študije in poslal profesor. V tem poklicu pa ni dolgo ostal. Sprejet je bil v diplomatsko službo in kot srbski poslanik je služboval v Prištini, v Carigradu in v Budimpešti. Diplomatsko službo je sam zapustil i.n postal aktivni oficir. Ne samo kot vojaški strokovni pisatelj, temveč tudi kot prevajalec madžarske in nemške literature se je uspešno udejstvoval.
*	Omladina jugoslovenske nacionalne stranke za srez Krško vabi vse svoje člane in prijatelje, da se na praznik 8. t. m. ob 10. dopoldne udeleže mladinskega zborovanja v Krškem.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.
Din Din Din Din Din
REIN IN DRUG Zagreb,
GAJEVA 8.	LLICA 15.
obvešča neobvezno: V V. razredu. 36. kola državne razredne loterije so bili dne 5. septembra izžrebani naslednji dobitki: Din SO.OOO.— št. 22872
35.000.— št. 50775 68832 25.000.— št. 31461 86052 20.000.— št. 79268 15.000.— št. 90017 12.000.— št. 63722
po din 10.000.— 2019 16069 16251 32149 56731 59222 64743 po din 8.000.— 14661 40212 44256 69185 75614 82158 82776 85439 93017 99018
po din 6.000.— 2825 9237 11943 16520 18239 18492 18713 26555 29267 31915 32411 36552 37780 40455 44873 45639 47262 72461 79927 po din 5.000.— 263 10177 12688 12920 15229 16748 20363 22338 37294 47664 50527 51634 53744 57109 57350 66723 68559 70370 75740 79802 po din 3.000.— 5083 9554 12285 20521 29978 33825 48091 50175 51522 55529 55594 55737 57527 62768 79931 86360
Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po din 1000.—
Popolno uradno listo dobitkov, Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Prihodnje žrebanje bo danes 7. t. m.
*	Novi grobovi. Na Poljanski cesti v Ljubljani je po daljšem bolehanju umrla v visoki starosti gospa Nežka Ropičeva, ki je častno izpopolnjevala dolgo vrsto požrtvovalnih, srčno dobrih slovenskih žena in mater. Bila je poročena s poštnim pod-uradnikom, ki ji je umrl kmalu po vojnL V skromnih razmerah sta z vzorno skrbjo vzgojila precej številno družino. Medtem ko so vsi trije sinovi v uglednih položajih, so si tudi vse tri hčerke ustvarile vsaka svoje srečno družinsko ognjišče. Poleg službe se sinovi tudi vneto udejstvu-jejo v narodnem delu. Sin Edo je predsednik pevskega društva »Save« v šte-panji vasi in praporščak Sokola I. Blago pokojnico, ki je bila deležna iskrene ljubezni svojih otrok in vsega spoštovanja številnih znancev, bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. — Včeraj popoldne so pokopali pri Sv. Križu gospo Luizo Pavličevo, vdovo po prejemniku mestnega dohodarstvenega urada. Umrla je v ljubljanski bolnišnici. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Katarina Robljekova, dolgoletna zvesta uslužbenka pri družini g. Vlada Kozaka. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Nad 15.000 češkoslovaških izletnikov ob našem morju. Z zadnjim Cedokovim vlakom se je pripeljalo v Split 260 češkoslovaških turistov. Po statistiki Cedokove ekspoziture v Splitu se je letos pripeljalo z rednimi Cedokovimi vlaki na Sušak in v Split nad 13.000 češkoslovaških gostov. Ker pridejo še trije Čedokovi vlaki, se računa. da se bo do kraja sezone pripeljalo vsega skupaj nad 15.000 češkoslovaških turistov. dočim jih je bilo lani okrog 18.000.
Gotovo jih rabite jffi ^—3f Lutz-peči, Ljubljana, VII, tel. 32-52.
Glej Velesejem, paviljon »F«.
*	Smrt znanega beograjskega novinarja.
Po daljši bolezni je umrl v nekem beograjskem sanatoriju novinar in pisatelj Stevan Hakman ki je bil zaposlen pri »Avatk. Hakrnan se je rodil leta 1897. v Banjaluki. kjer je bil njegov oče sodnik. Ze kot dijak gimnazije v Tuzli ie sodeloval v mladinskih nacionalnih pokretih. Med balkansko vojno je z nekaterimi svojimi tovariši preplaval Drino ter se prijavil za dobrovoljoa v srbsko vojsko. Po balkanski vojni se je vrnil v Tuzlo, da bi tam nadaljeval svoje študije in nacionalno delo. Takoj po sarajevskem atentatu je bil tudi on zaprt kot znan nacionalist in kot veleizdajalec le bil obsojen na dve leti in pol robije. To kazen je prestal v kaznilnici v Zenici. Osvobojenje je dočakal v Zagrebu in se takoj prijavil narodnemu svetu za člana narodne straže. Po dovršenih študijah je postal novinar ter je do leta 1932.. ko je dobil službo pri »Avali« sodeloval pri raznih beograjskih listih. Izdal je tudi dve zbirki pesmi, pri nekaterih beograjskih dnevnikih pa se je udejstvoval tudi kot literarni in gledališki kritik. Zapustil je ženo in nepreskrbljeno hčerko. Med tovariši je bil priljubljen in ostal bo v lepem spominu.
Bodoče matere morajo skrbeti, da se
izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
_Ogi reg S. br- TS 48'
*	Obisk madžarskih železniških uradnikov. Organizacija madžarskih železniških uradnikov priredi ekskurzijo svojih članov v Jugoslavijo. Večjo skupino madžarskih železniških uradnikov bo spremljal tudi pevski zbor. Madžarski gostje se bodo pripeljali v Beograd 8. t. m. zvečer. Ogledali si bodo zanimivosti mesta in okolice, poromali pa bodo tudi na Oplenac. Iz Beograda se bodo odpeljali v Sarajevo, iz Sarajeva pa v Dubrovnik. Obiskali bodo Boko Kotorsko, Lovčen, iz Boke pa se bodo odpeljali v Split, od koder bodo napravili več izletov in potem zaključili svoje potovanje v Zagrebu 18. t. m. Udruženje naših železniških uradnikov je odredilo že vse potrebno za sprejem in vodstvo madžarskih poklicnih tovarišev.
*	Še eno potovanje v Pariz in London. Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« od 24. t. m. do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490. iz Zagreba 3.340, iz Ljubliane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« nadalje do 10. t. m. in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
*	Škandali r beograjskem predmestja m-
radi grd« srednjeveške vraie. V Metohijaki
ulici na beograjski periferiji se vse žene hudo prepirajo, možje pa hodijo zaskrbljeni
in osramočeni okrog. Povod je srednjeveška vraža, katero je tam v predmestju udomačilo, menda kaka ciganka. Vražarski recept se glasi: Vlovi belega pička. ©kopaj ga v topii vodi, potem pa ga živega speči in to pečenko na drobno seseči aii stolči ter jo primešaj možu v jed. Učinek: Nikdar več ne bo gleu dal za drugimi ženami. Za čare drugih žen bo postai »čorav« (slep) in njegova zvestoba bo nehote ostala trdna kakor skala. Da se žene predmestja poslužujejo tega recepta, so oni dan razkrili odborniki društva za varstvo živali in takoj se je jarvil v »Politiki« neki gazda iz predmestja, ki sumniči svoje najemnice da so mu ukradle dva lepa snežno!) ela psička. Mož se je v svoji hiši seveda razburjal, osumljene gospodinje so se postavile po robu, naposled so se sprle in zdaj se med seboj hudo obtožujejo. Taki prepiri se prenašajo po vseh hišah predmestja in tako je ves okoliš pod težko moro grde vraže. Možem gredo ženski prepiri preko glave, a kadar pridejo v kako dnigo ulico, jih vrstniki zasmehljivo vprašujejo, če so »čoravi«.
*	Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpola-go.
*	Državno odobreno Trgovsko učilišče in stenografsld institut Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. usposablja mlade ljudi za samostojne poklice in prvovrstne pisarniške moči. Vpisovanje vsak dan tudi na praznik in v nedeljo.
*	Maša na Smrekovcu ne bo na praznik 8. t. m., temveč v nedeljo 11. t. m. in sicer ob vsakem vremenu.
HOČEŠ EITI:
stenograf strojepisec knjigovodja korespondent tajnik
pis. uradnik dober trgovec
vpiši se KUJSIO v Trgovsko učilišče
in stenograf ski institut ROBIDA,
Ljubljana, Trnovska 15, Čimprej} ker je število učencev omejeno.
Iz Lisafcljane
u— Študentje rudarske visoke šole iz Kra-kova v Ljubljani. V nedeljo zvečer je dospela v Ljubljano pod vodstvom rektorja g. prof. inž. Stanislava Sboczvlasa ekskurzija slušateljev rudarske visoke šole iz Krakova v spremstvu treh asistentov in več mženjer-jev iz prakse. Po sprejemu na kolodvoru od strani članov rudarskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani jim je bil prirejen prijateljski večer pri Slamiču, kjer so goste pogostili naši montanisti. V ponedeljek dopoldne so si Poljaki ogledali rudarski oddeiek. elektrotehnični, institut, zavod za preiskavo materiala in mmeraloško-petrografeki institut. Delegacija ekskurzije s prof. Skocz>ia_ som je obiskala zatem dekana tehniške fakultete g. prof. dr. Gosarja. Malo časa. ki je bil še na razpolago, so izrabili ©kskurzisti za ogled Ljubljane, nakar so se udeležili kosila prirejenega jim v kolodvorski restavraciji. Razen članov rudarskega oddelka eo bili na obedu t-udi dekan g. dr. Gosar, konzul poljske republike g. univ. prof. dr. Štele, prof. dr. Mole, predsednik poljsko-jugoslovanske lige, zastopnik rudarskega glavarstva in zastopniki akad. kluba montanistov. Pri obedu so tile izmenjane zdravioe, ki so .vse poudarjale potrebo čim večjega zbližan j a slovanskih držav. Ob pol 14. so se ekskurzi-6ti odpeljali v Trbovlje, kjer si ogledajo rudniške naprave, nakar posetijo še nekatera mesta in rudarske objekte v Jugoslaviji. Bkskurzisti so bili vzhičeni nad lepoto in či-stoto Ljubljane, pohvalno so se izrazili pa tudi o vzorno urejenih čeprav skromnih institutih rudarskega oddelka in ostalih institutov tehniške fakultete, in 6o zagotavljali, da odnašajo iz Ljubljane najlepše vtise.
jirrm
u— Lepe breskve za vlaganje kg din 6. vsako količino dobite pri Fr. Kham, Kongresni trg 8.
m— Mariborsko gledališč« v BukoMieui domu ▼ SiŠki. Drevi ob 2030 bodo nastopili
člani mariborskega gledališča pod vodstvom gftavnega režiserja Jožeta Korviča v šišenskem Sokolskem domu z zelo zabavno, zanimivo in duhovito moderno komedijo »Dva ducata rdečih rož*. Opozarjamo na to »redno gostovanje našega poklicnega gledališča s severne meje naše domovine. Rezervirajte vstopnice. Prodaja vstopnic danes od 10. do 12. ter od 16. are dalje v pisarni Sokol-skega doma.
n— Srbski pevci potujejo po Sloveniji ln koncertirajo v 3 naših največjih mestih: v Mariboru, Celju in LjubljanL Po daljšem presledku je to prvi srbski zbor, ki zopet obišče naše mesto. Za svoj koncertni nastop v Ljubljani so si izbrali umetno pesem naslednjih naših avtorjev: Emil Adamič, Jakov Gotcrvac, Fran Lhot-ka, StaSa Binički, Pero Krstič in dr. Mi-loje Milojevič. Zastopana pa je tudi narodna pesem iz južne Srbije v koncertni prireditvi Mokranjca, Sijačkega in Vili-čiča, ki je dirigent nastopajočega zbora. »Binički« je moški zbor, ki šteje 36 glasov. Prodaja vstopnic za ta koncert v knjigarni Glasbene Matice. Vabimo 9. t. m. ob 20. vse, ki se zanimajo za zborovsko pesem, v veliko filharmonično dvorano.
PROČ Z NEPOTREBNO MAŠČOBO Z GIMNASTIKO POSTANEŠ SLOKA IN LEPA !
Gimnastika za dame in otroke.
ILSE DRUŠKOVIČ,
dipl. učitelj, telovadbe, Kersnikova uL 8. Pojasnila od 17-19. ure.
Danes se začne na šoli Glasbene Matice redni pouk v vseh predmetih in razredih. Sprejemajo se še vedno novi gojenci v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Poučujejo se vsi teoretični predmeti, klavir, orkestralni inštrumenti, poleg tega pa tudi kromatična harmonika in kitara, šola Glasbene Matice je najstarejši glasbeno-šolski zavod v Sloveniji, ki je dosegel vedno zelo lepe uspehe. Ker je šola v ozki zvezi z drž. konservato-rijem, jo lahko smatramo za pripravnico konservatorija. Učni načrt v nižjih letnikih je točno posnet po učnem načrtu naše najvišje glasbene institucije. Starše vabimo ponovno, da vpišejo mladino v šolo Glabene Matice.
I
Sijaj nočnega Pariza v velefilmu
PARIŠKE AVANTURE
Mladini neprimerno! Kino Matica ob 16., 19.15 In 21.15 uri
u— Gojence drž. konservatorija, dosedanje, pa tudi nove, ki se nameravajo vpisati na zavod, opozarjamo, da je danes-zadnji dan vpisovanja. Vsakdo, ki se hoče vpisati, naj čim prej izpolni tudi uradno prijavo ter jo pravilno kolkuje. Podrob nosti v veži zavoda.
Iz Maribora
a— Uspešna racija. V noči na ponedeljek je izvršila mariborska policija po vsem mestu temeljito racijo ter zajela 8 sumljivih oseb, od katerih so nekatere pridržali v policijskih zaporih.
a_ Kolesarske nezgode. Na Aleksandrovi
cesti je treščil v obcestni hidranit Ivan Gas-ner iz Pekla št. 50 in obležal nezavesten na cesti. V bližini mestnega vodovoda na Tržaški cesti je obležala na tleh s strto desno iur ao 40 letna poljska delavka Marija Ploj iz Spodnjih Hoč. V Rušah pa je padel s kolesa 14-leitni Stanko Zidarič, ki si je pn padcu nalomil desno roko. Ploja in Zidaričevo so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
a— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 2294 .potnikov s skupno 6545 prenočninami. Jugoslovenov je bilo 1295. Zaitem je bilo največ Nemcev m sicer 589 ter Čehoslovakov 185.
a— Pobegli varovanec. Delavec Ernest Planine iz Dajnkove ulice 8. je prijavil policiji, da je njegov varovanec Srečko Prah že 3. t. m. izginil in se ni več vrnil.
a— Iz dneva v dan nezgode. 281etna delavka Vika Kersnikova je prišla pod motorno kolo šoferja Rikarda Senekoviča iz Gornje Kungote ko je hotela prekoračiti cesto. Motorno kolo jo je zavleklo več metrov naprej in jo potem vrglo preko cestišča, kjer je obležala s številnimi poškodbami po vsem telesu. — 151etm Srečko Morocuti se je znašel. ko je stopal ob konjih, pod naloženim vozom, ko sta kanja nepričakovano voz hi-"treje potegnila. Obležal ie na Radvanjski cesti z zlomljeno desno nogo. — 361etni tesar Anton šušteršič iz Ljubljane, ki je zaposlen pri lesnem trgovcu Potočniku na Podvelki pri Breznem, je treščil s skednja in si pri padcu zlomil več reber in levo roko. šušteršiča in Morocutija so prepeljali v mariborsko bolnišnico.	„
a_ Pretlakovanje Stolne ulice. Zaradi
ureditvenih del ie pretlakovanja bo Stolna ulica od 9. t. m. do nadaljnjega zaprta za ves vozna promet.
Dve umetnostni razstavi na velesejimt
V zvezi z ljubljanskim velesejmom sta bili prirejeni kar dve umetnostni razstavi. Celotno razstavo moramo namreč že po prostorni delitvi, še bolj pa zaradi smotrov in namenov razdeliti v dva dela: v razstavo kluba »Neodvisnih« in v ostalo razstavo.
I.
Mladi so se hoteli s svojo razstavo ločiti in se prikazati kot medsebojno povezana enota, kar jim je popolnoma uspelo. Najmlajša generacija naše umetnosti je hotela podati strnjeno sliko mladega iska nja in ustvarjanja. V mladini ni ustaljenosti, ni dograjenosti, v nji je iskanje, je ho tenje in volja, pokazati novo in živeti s časom. Mladostna energija, združena z namenom, predstaviti ljudem le izbrana, kvalitetna dela, je značilna za razstavo »Kluba neodvisnih«.
Pri vsem pozitivnem pa je opaziti neko negativno dejstvo (kar velja delno za obe razstavi), ki moti in odbija počasi celo stalne ljubitelje: namreč dejstvo, da so razstavljena dela, ki smo jih videli že tolikokrat poprej. To lahko stori posamezno razstavo dolgočasno in nezanimivo. Krivda je morda v prepogostih razstavah ali pa tudi kje drugje, kar pa ne kaže v najlepši luči delavnost in pridnost naših umetnikov. Tretjega vzroka izključno materialnega znača-pa si ne moremo predstavljati. V svojem poročilu se bom omejil le na novejša ah
vsaj doslej malo znana dela.
Med razstavljenimi deli Zorana Didkaje nov samo portret, zdi se pa bolj kakor skica, kakor že dovršeno delo. Boris Kalin nas v našem pričakovanju ni pustil na cedilu, o čemer priča njegovo »Jutro«. Velika prebujajoča se ženska postava, znanilka novega dne, je harmonično kom-, ponirana figura s prav klasično obdelavo telesa in psihološkim pomenom v obrazu in v figuri sami. Portret ge. G. je nekoliko idealizirana glava, vendar vreden pendant portretu v Mariboru. Zdenko Kalin je pokazal plastično dobro obdelan portret svojega očeta; energične poteze in iskanje psihičnega izraza portretiranca so značiMe za to njegovo delo. Stane Kregar je zvest svoji surrealistični struji. Od ostalih že znanih stvari je nov »Speči Odisej«. Zdi se, kakor da Odisej v sanjah še enkrat preživlja vse tegobe, ki se vrste brez reda, kakor je to mogoče le v sanjskem svetu. France Mihelič govori isti jezik kakor Miško Kranjec. Na svojem »Obisku pri Do-minkovih« pride Miško Kranjec v vas, »kjer je prvih šest hiš revnih ali vsaj takih. kakor so bile hiše pred vojno in jih je še mnogo ostalo: lesene, nizke hiše z majhnimi okni, krite s slamo. Kakor kmetice, ki so se namenile v mesto, so poče-nile ob cesto.« Kakor da bi čital Ingoliča ali Potrča, take so Miheličeve Haloze. Isti realistični, pripovedni pojav, ki ga imamo v sodobni naši literaturi, lahko opa-
žamo v Miheličevlh delih. Poleg grafika in odličnega risarja imamo sedaj pri njem ! še slikarja v olju, vse pa je zvezano s pripovedno snovjo. Ciklus potovanj in gibanja je predstavil Zoran Mušič. 2ival je nositelj barve, ki se z gibanjem mnogo spreminja in prav posebno rdeča naravna barva zemlje daje njegovim slikam živahnejše in žive barve, s čimer je premagana njegova prejšnja bledost in monotonija. Niko Omerza je razstavil barvno dobro tihožitje. Niko Pirnat je v svojih novejših delih začel delati mnogo bolj okroglo plastično ter gleda pri tem na duhovno karakteristiko upodobljenca, kar mu je posebno dobro uspelo pri glavi g. T. Marij Pregelj je barvno prav živahen in njegove kompozicije so preproste, a zato tembolj učinkovite. V svojih novejših delih (»Vrtovi« spominja na zgodnje impresioniste. Karel Putrich je postavil veliko figuro mladostnice, vendar pa se zde disproporci-je form skoraj malo pretirane. Vzlic temu je plastično zelo dobro obdelana in nam obeta še mnogo. Nič novega nam ni pokazal Maksim Sedej. Portret njegove žene je miren, preprost, a toliko bolj dostojen lik. Svoje mlade antične flgurine Je prestavil v veliko Frančišek Smerdu. Zgornji del žene z ogledalom ima mičen gib, medtem ko mu spodaj noga kar nekako izpade iz koncepta. Večje dimenzije zahtevajo skrbnejše obdelav« in podrobnejšega študija.
n.
Druga razstava se zdi, kakor da je sestavljena ad hoc in nanešena od rasnih ve-
trov tn kot da ima en sam, trgovski namen. Tudi take razstave tri bilo treba izbrati in sestaviti mnogo vestneje in skrbneje. Zakaj delati razliko med razstavami v umetnostnih paviljonih in med razstavami na velesejmu? Na to razstavo pridejo ljudje, ki drugače niso niti izredni obiskovalci umetnostnih razstav, pridejo pa tudi tujci, ki bodo dobili napačno predstavo in sliko o slovenski likovni umetnosti, ljudje, M si bodo napravili napačne pojme o rasti in napredku naše kulture, najbrž obratne kakor je to uvodoma povedano v katalogu. Vse to bi bilo treba imeti pred očmi. Po tako reprezentativni in visoko kvalitetni razstavi, kakor je bila v Mariboru, je ta razstava slab predstavnik naše bitnosti. Samo kvalitetno merilo more biti odločilno pri izbiri, kajti nekaj velikih in znanih imen še razstave ne more rešiti. Poleg tega je tudi preveč del posameznih slikarjev, kajti pri tem se celotna slika zgubi in si pač ni mogoče ustvariti predstave o naši
umetnosti.
Ker mi je na razpolago le malo prostora in ker je o mnogih delih bilo že mnogokrat pisano (na pr. Malešev »Sonetni venec«), dalje, ker o mnogih delih ni mogoče in ni vredno mnogo govoriti, se bom v svojem poročilu omejil le na najvidnejše umetnike te razstave.
Nestor slikarstva Rihard Jakopič ima več del, ki v mnogem izpadejo po vidni risbi in plastični obdelavi iz njegovega običajnega, tako slikovitega načina slikanja, kakor ga kažejo tndi na tej razstavi
a— Kriminal. Pri TereEffi Pungartnflcovi, k3 je prodajala tombolske karte za tombolo
Hutterjevih tekstilnih delavcev v Studencih, se je pojavil moški, kd se je predstavil kot zastopnik prirediteljev ter zahteval od ni© oh-račun. Pungartnikova mu je v najboijsi veri izročila 640 dinarjev ter še neprodane karte. Kmalu zatem pa so se zglasOi pri njej pravi prireditelji tombole. Policija poizveduje sedaj za sleparjem. — Sobarici nekega tukajšnjega hotela je v presledkih 4 mesecev izginilo razno perSo v vrednosti 2200 dinarjev. — Lastniku buleta na Tržaški cesti 1 Antonu Šramlu oa so odpeljali psa tičarfe, vrednega 1500 din.
Iz Celja
e_ Na velikem aeromitingn v L«ven dne
18. septembra bo mogel vsakdo občudovati lepoto jadralnih poletov in smelost jadralnih pilotov in akrobatov, ki bodo izvajali svoje akrobacije. — Prodajalce jedil in pijač, ki želijo prodajati na aeromitinigu v Levcu, naj vložijo ponudbe na odbor Aero-kluba v roke odv. dr. MikuletiČa do sobote 10. t m.
t,_ Uradni dan Zbornice za TOI za. Celje in okolico bo v torek 13. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— Šahovski brzoturnir. Celjski šahovski klub bo priredil kot otvoritev nove šahovske sezone danes ob 20. šahovski brzoturnir v igralni sobi v hotelu »Evropi«.
e— Redni obfni zbor Starešinske organizacije »Sloge« v Celju bo v sredo 21. L m. ob 20. v Celjskem domu.
e— Dr. Ivtf Stjepan, specialist za pljuča, ne ordinira od 5. do 26. septembra._
e— Delo pri regulaciji Savinje se bo najbrž danes nadaljevalo. Do prave stavke ni Drišlo, marveč so se v ponedeljek pričela samo pogajanja z delavstvom zaradi mezid-Pogajanja pa niso bila uspešna, ker je bil obratovodja odsoten. Pogajanja se bodo danes nadaljevala in predvidoma uspešno zaključila.
Iz P taja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in jutri v četrtek ob pol 19. in pol 21. film »Otmica«. Pred predstavo tednik.
Naši Sokoli na delu
Sokolsko društvo Sv. Križ pri Kostanjevici
bo po različnih zaprekah le izvedlo svoj nastop dne 8. t m. Vztrajni sokolski družini je treba le Čestitati na neupogljivi volji in odločnosti. Vsa obrekovanja in lažne vesti, ki jih širijo s prozornim namenom neodgovorni elementi, ginejo pred veličino resnične idealnosti in dela. 8. t. m. bo to dokazal križevski Sokol. Trenutno se mudi na oddihu domačin br. Janez Malnarič, telovadni prvak z nekaterimi svojimi tovariši iz mednarodne vrste. Obljubil je, da bodo pokazali tudi nam nekaj vaj vrhunske telovadbe. Oglejte si, prijatelji, učinek smotrne sokoL ske vzgoje!
Vaditeljski zbor Sokola I. na Taboru obvešča starše, da se je spet pričela redna telovadba moške in ženske dece in sloer, za moško deco vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. ure, za žensko deco pa vsak toreik in petek od 18. do 19. ure. Deco je treba pošiljati k telovadbi redno. Zdravo 1
Nase gledališče
O P E B A
Sreda, 6.: Zaprto.
Četrtek 7.: Gejša, opereta. Izven.
Petek, 8.: Zaprto.
Vprizoritev opere »Boris Godu nov« ki je bila nameravana za drevi, je prenešena na soboto, dne 10 t m. zvečer.
Opereta »Gejša« se bo ponovila v četrtek 8. t. m. ob 20. uri. »Gejša« spada med najlepše operete, ki so se konec minilega stoletja pele na gledaliških odrih. Glavno žensko vlogo bo pela gdč. Heybalova. Vsa ostala zasedba kakor na premieri.
Slavni italijanski tenorist Christi Solari ho v novi sezoni pogostokrat nastopal v naši operi ter bo odpel tudi serijo abonentskih predstav. Za abonma bo namreč pel glavno tenorsko partijo v Donizettijevi operi »Lju-bavni napitek«. Tako bodo imeli tudi abo-nenti v vrsti svojih abonentskih predstav priliko slišati italijanskega tenorista, izredno lepega glasu in velike umetniške rutine. Zato opozarjamo na razpis abonmaja, ki se sprejema te dni v ljubljanski drami. Obstoj slovenskega Narodnega gledališča je v marsičem odvisen tudi od svojih stalnih posetnL kov abonentov. Zato naj se dosedanjemu krogu gledaliških abonentov pridružijo še novi, da bo abonma čim bolj zaseden, saj so cene izredno nizke, plačilni pogoji pa ja-ko ugodni. Opozarjamo, da bomo imeli z novo sezono v opernem gledališču nov razpored parternih sedežev, novi so tndi sedeži na stranskem balkonu, ki so sedaj zelo udodbni in se z vsakega vidi prav ves oder. Cene za te sedeže pa so še posebno nizke. Abonma se sprejema dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča.
druga dela, na pr. »Rumene begonije«, Ferdo Vesel nam je podal več pokrajin, med katerimi je treba omeniti »Gozd«, kjer se žarki kradejo skozi veje in dajejo gozdu tisto značilno razbito svetlobo. Maksim Gaspari je posebno v poslednjih delih vedno bolj slikovit, njegove svetle jesenske barve ustvarjajo pravo razpoloženje lepe jesenL Pravi »štimungsmaler« je Božidar Jakac, ki nam sedaj podaja večinoma jesenska in večerna nastrojenja v svoji stari, že znani maniri. Med najbolj opaznimi je Ivan Vavpotič, ki s svojimi plastičnimi posnetki kaže vse svoje znanje barv in svetlobe, kar oboje izkorišča do skoraj sladkih efektov. Mnogokrat res ne predstavlja nič drugega nego razumsko veren posnetek predmeta brez prave osebne note. Enak objektivni slikar pokrajin, M tudi nima slikarskih problemov, je Saša šantel. Fran Pavlovec razstavlja svoje stare pokrajinske motive 8 Save, vendar ne more postati dolgočasen. Daljava, zračna perspektiva, enotne odgovarjajoče barve in močna osebna nota so karakteristične značilnosti njegove umetnosti. Fr. Goršetovi »Krokarji« so v gibanju in izrazih dobro opisana pijana družba.
Vsa razstava trpi za preveliko natrpa-nostjo, za prevelikim številom del posa-meznikov; je nepregledna, izbira premalo stroga in končno tudi prostor ni prikladen. Kajti svetloba, ki se razbija na tramih ostrešja, je neenotna in za razstave neprimerna.	F. K. Kos

Izmed 17 držav, ki jih je uprava 14. mednarodnega turnirja v Aachenu povabila na svojo prireditev, je bila letos kot najnovejši gost tudi Jugoslavija. Povod temu povabilu je dala lanska razstava konj v Beogradu, ki so ji prisostvovali tudi največji nemški strokovnjaki in izrekli odlično oceno naših konj. V prvi vrsti je tu govora o naši reji lipicancev, ki je po mnenju Gustava Raua, prvega strokovnjaka za toplokrvne konje v Nemčiji, najboljša na svetu.
Jugoslavija, odnosno državna žrebčar-na v Kutjevu, ki je' povabilo direktno prejela, se je radostno odzvala, tem laže, ker ji je od strani nemških prirediteljev bila zagotovljena popolna oskrba in transport na nemških tleh. Kaj to pomeni, bo uvidel vsak, ki pogleda na karti razdaljo od Kutjeva do Aachena in pa, če pomisli, da je Aachen poleg vsega še svetovno kopališče in letovišče, torej eno najdražjih mest.
Lipieanski žrebci so last države, vzre-jeni po večini v državni kobilarni »Petrovo« in pa v kobilarni grofa Eltza v Vu-kovaru. Bili so prijavljeni izven konkurence za predvajanje kvadrilje, v konkurenci pa za vožnjo dvo- in četverovprege z zaprekami ter za splošni izpit sposobnosti v peterovpregi. Dvajset krasnih ži-
vali . . . Nepopisna je bila slika ko so naši jahači, gojenci jahalne šole v Kutjevu, dne 12 avgusta prvič predvedli kvad-riljo. Kakor sneg beli in kakor ogenj živahni naši konji so pod takti godbe res direktno zaplesali pred burno aplavdira-joča publiko. Enako odobravanje je žel upravnik žrebčarne g. Milivoj Sekulič naslednjega dne s svojimi vpregami, posebno s peterovprego, ki jo je sam z veliko veščino vodil. Obe točki sporeda sta se ob enakem aplavdiranju publike izmenoma ponavljali ves čas turnirja od 12. do 22. avgusta, že sam ta uspeh, ki so ga dosegli naši lipicanci izven konkurence, nas mora navdati s ponosom in zadovoljstvom. Višek uspeha pa smo dosegli zadnje dneve turnirja, ko smo v vseh treh prijavljenih konkurencah gladko zmagali pred najmočnejšimi nasprotniki: Nemčijo. Madžarsko in Anglijo. Gre tu za vožnjo dvo- in četverovprege z zaprekami. To je tekma, ki zahteva od vozača skrajno veščino, od konj pa absolutno sigurnost. in poslušnost. Vse vprege je vodil g. Sekulič, ki se je to pot spet izkazal kot strokovnjak svetovne višine, res mož na mestu.
Tako je naša reprezentanca ponesla slavo naše lipicansko reje daleč v svet in je
znova dokazala vsestransko uporabnost tega krepkega, odpornega in inteligentnega konja. S slavo ovenčana in s tremi zlatimi trakovi (prvimi nagradami) se je reprezentanca 27. p. m. vrnila v Kutjevo, kjer ji je prebivalstvo pripravilo prisrčen sprejem.
Ni moj namen, da bi na tem mestu na široko razpravljal o lipicancu kot takem, vendar pa moram omeniti važno dejstvo, ki bo njegov dobri glas samo še povečalo. Vsi ti konji, ki so sodelovali na aachen-skem turnirju so izključno plemenske živali, ki so do nedavna bili na najrazličnejših krajih v reji pri kmetovalcih in ti so z njimi opravljal vse posle na svojih gospodarstvih. Da smo s konji, ki se za turnir niso pripravljali niti mesec dni, dosegli take uspehe, vsekakor ni slučaj, temveč viden rezultat smotrnega dela konie-rejske uprave za savsko banovino v Zagrebu, pod upravo ravnatelja Steinhausza, ki je svetovno priznan strokovnjak. Njemu in vsem drugim, ki si prizadevajo s po-vzdigo konjereje pri nas. morako k tako lepemu izidu naše udeležbe v Aachenu čestitati. Uspeh naj bo odločujočim v vzpodbudo do še intenzivnejšega dela ter do večjih žrtev na tem lepem poprišču našega gospodarstva.	A. T.
•bor. Že smm }e udarjala trboveljska godba pod vodstvom kapelnika g. Toneta Hu-darina. Zvoki so se razlegali v dolino in nedeljski popotniki so pričeli hitreje stopati. Ob 10. uri je opravil trboveljski ka-tehet Videčnik mašo na prostem. Prisostvovala ji je vsa množica, vmes je igrala delavska godba.
Takoj po masi se je zgnetla množica okrog 1000 izletnikov pred planinsko kočo. Z balkona je spregovoril v pozdrav predsednik trboveljske SPD šolski upravitelj g. Tone Beg. Opisal je začetek planinarstva v črni dolini. Mlada četa je v treh letih postavila na Mrzlici dom, zdaj so uredili še vodovod. Dokupili »o vrh hriba. Letos pa so začeli z gradnjo planinske ceste do koče. V dolini so prirejali predavanja in razstave. Za prihodnje obdobje pa imajo še kopico novih načrtov.
Iskrene čestitke trboveljske občine in
ki tu iščejo planinsko lepoto In nakaSja. ni mir. Ze skono desetletje Don* oflkziHje
priljubljeni Jaka Robnik.
Načelnik dr. Hrašovec je poeteavU ne planince, predsednika osrednjega društva dr. Pretnarja, čajnega predsednika Savinjske podružnice wwtnika "Mlerja, župnika Leopolda Arka, predstavnike podružnic SPD ln TK »Skalec, planinske vodnike tn oskrbnike, med njbm priljubljenega Herleta in vse ostalo gpcrtte, želeč, da se dobro počutijo v gootoJjutonem Fri-schaufovem domu. K besedi se je oglasil še priljubljeni »planinski poeU Zonmt Is
Počitniškega doma stavbne »adroge, 0 gradi na Mrzlici poseben mladinski dom, je prinesel g. Filip Mu. en. Dcber poznavalec za=avsike zgodovine litiiski učitelj g. Jože Župančič pa je v daljšem govoru prikazal pomen Janeza Hausenbihlcrja za narodno gospodarstvo, za prebujenje slovenske misli in zasavsko tunstiko. Ob zaključku govora je godba intonirala državno himno, nakar je bila proslava zaključena. Nastopil je pred kočo še dobro uvežban moški delavski pevski zbor »Zai ;a«. ki je pod vodstvom dirigenta-g. Ruda Dolničarja izvajal venček narodnih m umetnih pesmi. Potem se je razvila ob sodelovanju godbenikov in pevcev prisrčna planinska zabava. vsa množica je bila zadovoljivo postre-žena in so hvalili spretno organizacijo prireditve na rudarskem Triglavu. Popoldne je nagajalo vreme, kljub temu pa so odnesli vsi prav lepe vtise.
Pogled na Frischatrfor dom na Okrešljn s Planjavo na desni
Maribora. V svojih stihih, na naglo roko akovanih ki polnih satire, je izrazil slavo-epev našim planinam in mnogim prisotnim planinskim ljodietm. Med poslušalci jo vzbudil veselo, prisrčno razpoloženje. Po-poldne so se planinci pozabavali v veselih družbah v Domu in pri šotora, kjer je bilo preskrbljeno z vsemi dobrotami Vreme jo bQo sicer megleno in dmeroo, a slavnosti nI ponagajalo, le v poznih popoldanskih urah je jfelo rahlo deževati, kar pa ni motilo planincev, da se ne bi razhajali veselih in zadovoljnih obrazov.
-.A.7
Krasna zmaga naSh lipicancev
Na mednarodnem tumirfu v Aachenu so zadtuitl občinstvo in odnesli lepe nagrade
Naši belci korakajo za godbo v turnirski prostor. — Naši belci pri predvajanju kvadrilje. (Foto Trenz)
Zasluge ženske CMD v Ptuju _
V tek« 30 let so storile mnogo dobrega za ubožno deco
Ptuj, 6. septembra Pomladi 1908 so sklenili pri vodstvu CMD v Ljubljani, da se sporazumno s ptujsko podružnico določi Ptuj kot mesto isteletne veiike glavne skupščine. Junija sklicani izredni občni zbor ptujske po-družnice je imel rešiti to vprašanje. Prvi govornik je zavzemal protivno stališče, češ da bi skupščina razkačila mestne oče-
sko podružnico, že 15. avgusta 1908 je oblast potrdila pravila in gospa Horvato-va je postala prva predsednica mlade podružnice. Tako obhaja danes Ptuj obenem s 30 letnico ptujskih dogodkov tudi tridesetletnico ženskg podružnice CMD. Gospej Vidi so sledile potem v vodstvu veleza-služna ga. Kauklerjeva, nadalje ga. Mira Fermevčeva, soproga znanega narodnega
te in bi ti še mnogo bolj nasprotovali či- j delavca dr. Fermevca, a po osvoboditvi
talnici kot lastnici Narodnega doma. Tedaj se zglasi radikalni dr. Koderman, zavzemajoč se za predlog centrale. Pri glasovanju je zmagal in takoj se je sestava pripravljalni odbor za veliko skupščino in vanj so bili izvoljeni poleg njega še naslednji »mladini«: dr. T. Horvat, prof. Ko-larič, dr. Komljanec in V. šercna.
Ta pomembni sklep je takoj predramil ptujske Slovence, ki so bili postali že skrajno pctrpežliivi in vdani v svojo usodo. Prva posledica je bila ustanovitev ženske podružnice CMD. Danes že blagopo-kojni dr. T. Horvat je privedel v Ptuj svojo mlado, nacionalno družico Vido iz znane rodoljubne družine Lapajnetove iz Krškega. Tej nikakor ni bilo po godu, da so ptujske slovenske žene sodelovale pri »Frauen-Vereinu«, zato je ustanovila žen-
zepet ga. Horvatova ,ki je podružnico vo. dila do svoje pre rana smrti. Letos ob 30 letnici pa načeluje CMD ga. Štefka Jer-šetova, soproga vnetega cirilmetodarja, davčnega inšpektorja Jeršeta.
Kakor drugod, so tudi članice ptujske podružnice marljive kakor čebelice ter so zbrale in poklonile na oltar domu v teku 30 let 200.765 din. Poleg dopisov iz centrale hrani ženska podružnica zlasti mnogo zahval iz lepih Haloz, po katerih pa biva naš rod, večinoma brez lastne grude, v skrajni bedi. K jubileju želimo ptujskim narodnim delavkam obilno božje povračilo za vse, kar so storile dobrega naši deci. V bodoče pa jim želimo še mnogo uspehov pri delu za blagor slovenskega obubožanega ljudstva v prostrani ptujski okolici.
Ali smejo poštene žene pomoči na ulico?
Razsodba po razpravi o velikem škandalu
Beograd. 6. septembra O čudnem vprašanju, če smejo poštene žene pomoči na ulico velikega mesta, se je že dvakrat razpravljalo pred beograjskim okrožnim sodiščem. Povod te razprave je bil napad treh vinjenih beograjskih gospodov na dve dami, ki sta sc ponoči vračali z obiska domov. Kot tožiteijici sta včeraj že drugič nastopili pred sodiščem soproga profesorja Šotre iz Loznice in njena prijateljica Zorka Gačinovičeva iz Beograda, pri kateri je bila profesorjeva gospa v gostih, ko je prišla v Beograd na lečenje. Obtožena sta bila 29-letni veterinar Bogdan Janjič in srednješolski profesor Bora Po-povič, ki sta v družbi ruskega begunca, privatnega uradnika Ljaškega obe ženi na ulici obsula najprej z dvomljivim5 pokloni in vsiljivimi klici, potem pa na nju navalila s takim izidom, da je gospa Šotra s prebito lobanjo in z drugimi poškodbami dolgo časa ležala v beograjski bolnišnici.
Pri prvi razpravi gospa Šotra ni mogla pričati, ker je bila bolna, včeraj pa je nastopila in njeno prostodušno in celo blagohotno pričanje je globoko presunilo mnogoštevilne poslušalce v razpravni dvorani. Oba obtoženca sta se do gotove meje zagovarjala z vinjenostjo, najbolj odločno pa sta zatrjevala, da sta delala ženama, ki sta šli pred njima, samo poklone in ker sta bila ozmerjana, da je pač prišlo po golem naključju do tega, da je ena padla na tla in se pobila. Gospa Šotra ie ta zagovor najbolj zavrnila s svojo preprosto sliko vsega dogodka. Videla je, da ji sledijo trije možje, opazila je, da so malo vinjeni, in slišala je vse klice. Najprej je bila presenečena, potem pa prestrašena, a od trenutka, ko je od enega napadalca dobila prvi udarec, se na ničesar več ne spominja ker je izgubila zavest. Ko je prišla v svojem pripovedovanju tako daleč, so sodnik in odvetniki silili v njo, naj se vendar šc na kaj spomni. Gospa je vsem mirno odgovorila:
— Na ničesar več se ne spominjam, najvažnejše pa je to, da je mo^ življenje zaradi tega dogodka dolgo viselo na nitki. Kar se spominjam, to sem povedala in to je tudi vse. Grdo pa so se pregrešili proti dostojanstvu žene in človeka. V hribih, v zapuščenih naseljih sem živela. Učila sem otroke najrevnejših in najpreprostejših ljudi, a nihče mi ni ničesar storil. Enkrat so mi ti ljudje rešili šolo, drugič pa so tu<ii mene obvarovali pogina. Tu v prestolnici
pa kaj takega! To je žalostno! Še zdaj me glava boli. Slabo slišim in tema se mi dela pred očmi. Nikdar več ne bom zdrava ---
Potem so zdravniki opisali, v kakšni nevarnosti je bilo njeno življenje, odvetnika obeh tožiteljic pa sita poudarjala v svojih govorih:
Ta dogodek ima večji pomen, kakor misli državni tožilec. Kolikor jaz vem, je dejal prvi odvetnik, mu je podoben samo eden. Pred letom dni je šla po ulici mala dijakinja. Spremljal jo je brat, da bi jo varoval pred nevarnostmi ulice. Dekletce je napadel neki deček. Brat je skušal sestro braniti, a napadalec mu je skozi pleča zasadil nož v srce. Takrat so to napravili dijaki, a tokrat se je udejstvoval profesor. Morda je bil celo njihov profesor. Podobni dogodki se ponavljajo in predstavljajo veliko socialno zlo.
Drugi odvetnik je menil, da bodo mora-
li starši svojim hčerkam in možje svojim ženam dajati revolverje, kadar bodo šle po ulici. In če se bodo z orožjem branile, bi jaz rad videl sodišče, ki bi moglo obsoditi ženo. ki se brani. Gospa Gačinovičeva je dala enemu napadalcu zaušnico in jaz ji čestitam. Zal mi je samo, da njena poka ni bila močnejša. Poglejte vendar, kako se obnašata obtoženca! Eden — profesor misli, da je bil samo galanten kavalir. Kot tak je tudi gledal, kako njegov pajdaš neusmiljeno pretepa slabotno žensko. Oni tretji, ki ni obtožen, pa je tudi mirno stal in gledal. Morda je pri tem užival. Kar pa se tiče Janjiča, ki je pretepa! že onesvečeno ženo, lahko mirno v imenu mnogih in premnogih trdim, da ne spada v kulturno človeško občestvo. Mestne ulice vendar niso lovišče, v katerem bi vsakovrstni razuzdan-ci mogli loviti žene. Menda ne bo nihče zahteval in zatrjeval, da poštene žene ponoči ne smejo na ulico in to niti takrat, kadar gre po opravkih in kadar nosijo pomoč svojemu otroku.
Potem pa sta govorila odvetnika obeh obtožencev. Prvi je začel svoj govor takole: Slišali smo neka moralna predavanja. Prav lepo! V marsičem se vsi strinjamo. Ne smemo pa pretiravati. Zaradi tega zavračam odločno vse žalitve, ki so tu padle na ime obtožencev in njunega neobtoženega tovariša. Janjič je bil vendar napaden in moral se je branti. Kar se tiče gospe Šotre, to je bil pač nesrečen primer. — Drugi odvetnik je trdil, da predstavlja ves dogodek navadno življenjsko manifestacijo v velikem mestu.
Po daljšem posvetovanju je bila izrečena razsodba. Bogdan Janjič je kriv in obsojen na 13 mesecev zapora, profesor Popovič pa oproščen.
Lepo uspel planinski tabor na Mrzlici
Trbovlje, 5. septembra.
Za včerajšnjo nedeljo je organiziralo trboveljsko SPD tabor na Mrzlici. Nekaj vnetih planinarskih skupin je pohitelo na Mrzlico že v soboto in so preživeli noč deloma v koči, deloma so šotorili, ostali pa so prenočili ob ognjih. Na vse zgodaj pa so začele lezti v višavje močne skupine. Dospeli so planinci iz vseh krajev: Trbovelj, Hrastnika, Litije, Ljubljane, Celja, Žalca in od drugod. Koča je bila v zastavah, planota pod kočo pa je bila s šotori, paviljoni in mizami videti, kakor vesel i čn i pro-
Razdrapane ceste Ljubljana-Sušak se tujci
izogibljejo
Iz vrst Zveze šoferjev dravske banovine smo prejeli:
Na članek v »Jutru« z dne 31. avgusta pod naslovom »Jadranska cestna zveza Ljubljana—Sušak« bi pripomnili še nekaj. Z dopisnikom članka se strinjam v celoti. Prav umestno bi bilo, če bi se ugotovilo število naših državljanov, ki potujejo tran-sitno skozi Italijo na Sušak, odnosno na Hrvatsko Primorje in v Dalmacijo, ker se nočejo izpostavljati življenjski in materialni šlkodi na naši cesti Ljubljana—Sušak, ker cesta taka, kakršna je danes, ne ustreza prometu z motornimi vozili v nobenem pogledu.
Pri previdni vožnji in dobrem vozaču je treba pet do šest ur za samo 150 km ceste, in še ni zanesljivo, da med potjo ne izgubiš pol avtomobila. Imeli smo nešteto prilik govoriti z inozemci, ki so pomemben sestavni del naših letovišča rje v. Vsi brez izjeme so kritizirali stanje naših cest, hkra-tu pa niso mogli prehvaliti lepote naših krajev kakor v Sloveniji, na Hrvatskem
Primorju in v Dalmaciji. Izogibajo se naših krajev le zaradi cestnih razmer.
Gotovo je potrebno, da se zveže dravska banovina z morjem in da se poveže dravska banovina medsebojno z glavnimi in dobrimi cestami, a prvo je, da se zgradi cesta Ljubljana—Sušak, ki je življenjske važnosti za vso dravsko kakor tudi del savske banovine.
Tujci, ki potujejo skozi Ljubljano, dobijo že med potjo slabe informacije o stanju ceste Ljubljana—Sušak, in če imajo le možnost, jo uberejo skozi Italijo. V nasprotnem primeru se pa na vse zgodaj odpeljejo na Sušak ter si niti ne dovolijo potrebnega ogleda naše prestolnice Ljubljane, ker vsakega skrbi, kako bo prišel na Sušak in če bo sploh prišel tja.
Ni važno, da je cesta betonska, asfaltirana ali tlakovana, važno pa je, da je široka. pregledna, dobro povaljana. Veliko vlogo ima tudi vzdrževanje ceste. Življenjski pogoji nam nalagajo, da se zganemo ter uredimo ceste, s čimer privabimo čim več tujcev.
Varstvo otrok v preteklosti in danes
~ ""	' žrtvovalnost do otrok. Opravljal pa je tudi
Ljubljana. 6. septembra
V razpravni dvorani na sodišču je bil snoči občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljani. Podpredsednik ravnatelj Ivan Roger. je po kratkih uvodnih izvajanjih o zaslugah društva in društvenikov za mladinsko varstvo v teku 30-letnega društvenega delovanja podal besedo tajniku dr. Viljemu Krejčiju
Tajniško poročilo, ki je obsegalo društveno delovanje izza ustanovitve v 1. 1908., je jasno pokazalo, kako je tud; na tem poprišču pri nas bila vodilna in pravtako potrebna zasebna pobuda. Živa potreba po boljši skrbi in večji zaščiti otrok m mladine je že v tisti dobi dala tedanjemu referentu mladinskega oddelka ljubljanskega okrajnega sodišča sodniku Franu Milčinskemu podlago za zaključek, da za uspešno socialno delo v korist otrok in mladine ne zadostujejo samo oblastva s svojim uradnim aparatom in s paragrafom, temveč da je za | uspešno delo na tem. pri nas še neobdelanem polju potrebna zasebna pobuda, resničnemu življenju ustrezno sodelovanje požrtvovalnih mladinoljubov, srce in ljubezen, življenjska izkustva in neizmerno potrpljenje. Milčinski je tedaj prepričal skupino ljudi okrog sebe, da so uradnemu reševanju težkoč »ptičkov brez gnezda« potrebni požrtvovalni sodelavci, ki vedo, česa je potrebna mladina, ki nima skrbnih staršev.
Pri svojem predstojniku tedanjem predsedniku deželnega sodišča Albertu pl. Le-vičniku, je za svojo zamisel, naj bi se ustanovilo društvo zasebnikov za izpopolnjevanje vrzeli, ki so ostajale po delu oblastev pri otroškem varstvu in mladinskem skrbstvu, naletel na toliko razumevanje, da jc ta sam stopil kot predsednik na čelo novo ustanovljenega društva. Okrog tega so bili zbrani nekateri oblastveni odlioniki, predstavniki uradov, zlasti pa požrtvovalni mla-dinoljubi. med njimi na prvem mestu blag, ravnatelj Emanuel Josin, ki še danes po 30 letih z enako vnemo kakor v začetku sodeluje v odboru. V kolikor ga niso ovirale službene premestitve, je tudi pokojni Milčinski vseskozi bil na delu v društvu za dobrobit tiste mladine, ki ji je posvetil vse najboljše, kar je premogel. Med drugimi je bil do svetovne vojne neumorni delavec sodnik Valentin Levičnik, za njim pa predsednik Albert Levičnik vse do svoje smrti L 1934, ko ga je nadomestil kot predsednik sodni nadsvetnik Oton Vidic, ki^ je dra-štvu posvečal odtlej svoja bogata življenjska in pravniška izkustva, svoje obsežno | znanje, zlasti pa vso svojo ljubezen in po-
delo generalnega varuštva, ki je že od začetka te ustanove prideljeno društvu. Za Valentinom Levičnikom je prevzel tajnišjke posle dr. Viljem Krejči, ki zavzema to častno mesto že 24 let. Med odličnimi odborniki. ki so društvu posvečali svojo naklonjenost. ki pa jih ni več med živimi, pa so bili še šol. nadzornik Likozar, svetnik Roger in Kosler.
Ob 30-letnici, ki io ie društvo snoči na svojem občnem zboru v vsej skromnosti praznovalo, mala razpravna dvorana ni bila niti polna, dasi je bila ob ustanovitvi društva nekdanja prostrana porotna dvorana polna predstanikov ob!as'ev in ljudi, ki so pokazali smisel za zapuščeno in zanemarjeno deco. Prva leta krepkega društvenega razmaha so poleg vidnih uspehov društvenega prizadevanja pripravila tudi ugodno podlago za društveno delovanje. V času svetovne vojne in neposredno po njej pa so nastopile tolike izpremembe v reševanju socialnih vprašanj, da je moglo društvo delovati le v zmanjšanem obsegu in s skromnejšimi sredstvi za mladino, ki ji je bila potrebna pomoč pri poštenem in rednem obstoju na spolzki poti življenja ob nevarnostih moralnega in telesnega propadanja.
Sedaj združuje društvo 192 članov in je moglo z malimi javnimi dotacijami nakloniti v preteklem letu sedmim varovancem skromno a stalno podporo. Vso pozornost pa še vedno zasluži delovanje generalnega varuštva pod vodstvom g. nadsvetnika Vidica, ki mu je v preteklem 'etu bilo poverjenih 597 varuštev s 786 varovanci. Zanje je v preteklem letu opravil 10 pravd in 44 eksekucij, v 42 primerih pa je moral nastopiti zaradi zanemarjanja vzgoje ali moralne izprijenosti varovancev. Po svojih opažanjih izza zadnjih 2 let je ugotovil dejstvo, ki da vsekakor misliti, namreč, da kažejo zakonsko rojeni otroci več pokvarjenosti kakor nezakonski. Število varovancev je v splošnem izredno naraslo, zavodi so z njimi prenatrpani.
Na kraju zborovanja so bile še volitve novega odbora za poslovno dobo 1938. — 1940. Pod nadaljnjim predsedovanjem nadsvetnika Vidica bosta poleg starih odbornikov ravnatelja Ivana Rogerja. dr. Viljema Krejčija, blagajniškega ravnatelja Emanue-la Josina, sodnega uradnika Draga Grabner-ja, prof. v p. Alfonza Levičnika, višjega pisarniškega ravnatelja Maksa Avrama in šol. nadzornika Škulja sodelovala še višji sodni svetnik v p. Valentin Levičnik in sodnik Ferdinand Merala.
Planinski tabor na Okrešlju
Lepa prireditev navzlic premajhni udeležbi
Celje, 6. septembra.
V nedeljo je bilo na Okrešlju v Savinjskih planinah v liko planinsko slavje. Glavni odbor SPD je priredil planinski tabor, obenem je Savinjska podružnica proslavila 30ietnico obstoja Frischaufove-ga doma. že v soboto zvečer so se začeli zbirati gostj:, ki so prihajali od vsehsu-a-ni. Celjane so pripeljali trije posebni avtobusi, mnogo planincev je prišlo preko Jermanovih vrat, iz Ljubljane jih je pripeljal v n deljo zjutraj tudi poseben avtobus v Logarsko dolino, odkoder So se podali peš na Okrešelj.
Fr;schaufov dom je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Ob Domu je bil pripravljen zasil n oltar, ves v zelenju. Slav. nost se je pričela ob pol 11. dopoldne, ko je pristopil k oltarju solčavski župnik g. Leopold Arko, da daruje sv. mašo, ki ji je prisostvovalo nad 300 ljudi, planincev in solčavskih domačinov. Po maši je zbrane pozdravil predsednik SPD dr. Josdp Pretnar. Opisal je pomen planinskih taborov, ki bodo odslej vsako leto, kakor je sklenila skupščina planinske organizacije. To je prvi tabor v povojni dobi. Zbralo se je sicer 1'epo število planincev, da manifestirajo skupnost planinske družine in da se med seboj spoznajo, vendar bi moralo bi-
ti udeležencev še mnogo več, saj šteje slov. planinska organizacija nad 10.000 pripadnikov. Planinci prihajajo v stike tudi z domačim prebivalstvom. Potrebno je, da je med njimi najboljše razmerje, da se planinci vedno in povsod obnašajo tako, da bo to razmerje čimdalje bolj prijateljsko. S prisrčnimi besedami se je predsednik spomnil tudi našega mladega planinca, kralja Petra, ki rad zahaja v planine. Z današnjega planinskega zbora mu pošljemo pozdravno brzojavko.
Sledil je govor načelnika Savinjske po» družnice dr. M. Hrašovca, ki je opisal zgodovino slovenske planinske postojanke na Okrešlju, kjer so Slovenci bih hud boj, preden se jim je posrečilo postaviti lepi Frischaufov dom. Zgodovino doma je »Jutro« opisalo že v nedeljski številki. Podružnica je pred nekaj leti kupila Okrešelj s široko okolico. Društveno zemljišče obsega nad 400 ha, meje mu potekajo pod slapom Savinje, po grebenih in vrhovih Mrzle gore, Rinke, Turške gore, Brane in Jermanovih vrat do sten ponosne Planjave. Ta prekrasni planinski svet je dobil značaj narodnega planinskega parka, kjer je zaščitena flora in fauma. Sredi tega planinskega raja pa kraljuje ponosni Frischaufov dom, aatočišče tisočev planincev,
JACKSON GREGORT:	50
HČI SOLNCA
Roman.
»Poglejte«, se je zasmejala Zoraida. »Tu bi vaš prijatelj Barlow odpiral svoje pohlepne oči.«
Odprla je skrinjico iz cedrovine in njeno vsebino usula na mizo: dragoceni biseri, zvrhano prgišče biserov, kakršne je nosila tisti večer pri OrtegL V rahli svetlobi svetilke so zasijali v dragocenem žaru.
»Ko je veliki Guatimozin zvedel, da bo kakor pes poginil pod rokami zmagovalcev«, je rekla Zoraida, »je dal vse, kolikor je imel svojega zaklada s seboj, prenesti sem. Španci so zaslutili stvar in so hoteli priti do skrivališča. A Guatimozin ni izdal besede. Mučili so ga; on pa je samo mimo zrl v njihove sovražne oči in vztrajno molčal. Ubili so ga, a skrivnost je odnesel s seboj.«
Izrekla je bila Barlowvlje ime; tudi Kendric si je v mislih manj dajal opravka z davno preteklostjo, s svojim trenutnim položajem in z vsem, kar je moralo še priti
»Vi imate torej Montezumov zaklad že zdavnaj za svojimi zapahi, Barlow in jaz pa sva se lotila težkega potovanja na jug, da bi ga izkopala.«*
»Izberite si, kar vam najbolj ugaja, senor Jim: rada bi vam poklonila kakšen dragocen dar.«
Blesteči se biseri, srebrni in zlati predmeti so za
trenutek pač pritegnili nase njegov pogled, a ven- J vi ležali v obfflri pahljače zganjeni rokopisi.
dar je zmajal z glavo.
»Meni se zdi,« je rekel brez ovinkov, »da si midva nikakor nisva takšna prijatelja, da bi mi mogli poklanjati dragocene darove.«
Z naglo kretnjo je pokazala na nakupičene zaklade:
»Torej niti vse to vas ne more premakniti, se-
»Dvoje bi vam rada rekla, prijatelj moj. Prav za prav troje reči. Pravkar ste se ozrli v nebo in ste si mislili pri tem, da bi bili vsi moji varnostni ukrepi otročji in zaman, če bi se našel mož, ki bi skušal vdreti od zgoraj v ta kraj. A lahko ste pomirjeni — poskrbljeno je tudi za takšen primer! Nad nama se dviga gora Mali Quetzal, zdavnaj
nor Jim? Ste mar sploh človek, ali pa ste samo ugasel vulkan Košček ki ste ga videli, je vstop
kup vzvodov in peres, ki je slučajno dobil človeško podobo?«
»Pohlep po denarju, ta novodobna blaznost, mi je bil zmerom tuj; to je vse«, je odvrnil.
»Pa ni tako novodobna ta blaznost, kakor menite vi«, je odgovorila Zoraida. »Tu so nakupičeni stari zakladi. Pa tudi tako blazno ni, kakor bi vi hoteli zatrjevati, nasprotno: modro je, zagotoviti si najvišja sredstva človeške moči. Nenavaden človek ste, senor Jim!«
»Takšen sem pač, kakršen sem«, je preprosto odvrnil. »In kakor drugi ljudje sem tudi jaz zadovoljen s svojimi željami in sanjami.«
Premišljala in tehtala je izraz njegovega obraza, najprej v neprikritem začudenju, nato prav tako iskreno navdušena. Zdel se ji je nadčlovek, zakaj z malomarno kretnjo je odvračal vse, kar je bilo zanjo tolikšnega pomena in veljave.
»Samo eno je«, je rekel po kratkem molku. »Odprite mi vrata in pustite me domov v Združene države. Semkaj sem prišel kot iskalec zaklada. Vi Imate starejše pravice do njega, razbojnik ob cesti pa ne maram biti.«
Zoraida je sedla na izrezljan naslanjač kraj mize s knjigami, na kateri so pod izrezljanimi pokro-
v grlo njegovega ognjišča. Kdor bi hotel priti tja gori, bi moral preplezati najprej strmo, nevarno steno. Tudi tej okoliščini so moji predniki posvetili pozornost. Vojni ujetniki so bili zaposleni tudi tem gori, kakor njihovi bratje tu v vrtovih. Poskrbeli so v dolgih letih težkega dela, da je dostop postal še neizrekljivo nevarnejši. Ogromne, na tisoče ton težke skale vise tam, ki so na videz čisto trdne v steni, a so v resnici toliko izpodmajane, da bi slehernega neprevidneža zmečkale pod svojo težo, kdorkoli bi se drznil stopiti nanje. Studenec vre iz stene, katerega voda prinaša smrt. Prepadi so, katerim gomazi na dnu brez števila strupenih kač; pasti so, ki jih ne bi mogel zaslutiti živ krst. Kar je hribo-lazcev slučajno zašlo tja gori, so vsi našli smrt, da je gora na prav žalostnem glasu. A če bi kakšen drzen mož vendarle prodrl do vrha in bi se lahko spustil nekaj sto čevljev globoko v vrt, bi gotovo naletel na enega izmed mojih čuvajev, ki so noč in dan pripravljeni spoprijeti se, če treba, tudi s samim vragom, ki ga pričakujejo — tako sem jih poučila — prej ali slej.«
»Rekel sem vam že«, je odgovoril Kendric, »da nimam namena, segati po tujem imetju.«
»Prvo točko sva torej odpravila. Zdaj pride na
vrsto naslednja. Čisto odkrito govorim, ker bo tako najbolj prav m se nimam česa bati, saj je vaša usoda v mojih rokah. Tu j? spravljen samo del velikega zaklada; drugi del je skrit nekje zimaj.«
Položila je roko na enega izmed rokopisov.
»Tu je poročilo o tem. Ujetnike, ki so imeli opravka z zakopavanjem zaklada, so Španci v gorah zvabili v zasedo, da niso utegnili dospeti sem. -Mož za možem je padel v boju, a vendar so utegnili skriti še mnogo zaklada. To je »zaklad«, o katerem govori vaš prijatelj Barlow in za katerega so vedeli španski menihi. Ti menihi so menili, da je začaran. Ta zaklad bi rada imela tu, senor Jim!«
Zmerom iznova ga je presenečala Zoraida. Oči so ji vročično sijale, pohlep po zlatu je kipel v njej. Z očesom je pomeril nakupičeno bogastvo — in kljub vsemu je še zmerom hlepela po zlatu!
»In tretjič, da boste razumeli, zakaj sem vai® pripovedovala vse to; brez mojega pristanka ne pridete več na svobodo! In svojega pristanka ne dam, dokler vi in jaz ne poiščeva preostalega zaklada in ga ne shraniva tu!«
Torej je bil le nekje še zaklad! Morda so bili tudi v njem podobni predmeti, razkošno izdelano in okrašeno posod je, biseri in čisto zlato. In Zoraida ni vedela, kje se nahaja ta zaklad; Barlow je bil torej le še toliko pri pameti, da je držal jezik za zobmi. Kendricu so misli švigale na vse strani. Čudno, da se mu je prav tedaj neka podoba živo zarisala pred duševnimi očmi Betty Gordon z dvojno biserno ovratnico okrog vratu!
»Na kaj pa mislite?« je ostro vprašala Zoraida. Ni ga izpustila iz oči. »Tako čudno gledate...«
spodarstvo
NemšKo-jugoslovenski lesni odbor
v Času od 22. do 27. avgusta je zasedal v Crikvenici mešani nemško-jugosloveiiski lesni odbor, ki j« kakoT znano tehnični organ stailnega nemško-jugoslovenskega gospodarskega odbora. Na tem zasedanju je bil dosežen nov sporazum slede za mehki rezani les, ker so dosedanje cene po protokolu, sklenjenem v Eisenachu, izgubile veljavo 31. avgusta. Nove cene bodo veljale do 28. februarja prihodnjega leta. Nadalje Je bil dosežen sporazum za skupni predlog obeh nacionalnih delegacij glede povečanja našega kontingenta 7A izvoz lesa v Nemčijo. Ta skupni predlog bo stavljen stalnemu Jugoslovensko-nemškemi! swpodarskemu odboru. Prav tako ie hil dioeežen sporazum o razdelitvi deviznih dovoljenj v razpoložljivem okviru in % ozirom na strukturo naše produkcije. Nem-žki uvozniki bodo stalno obveščeni, s kakšnim zneskom deviznih dovoljenj lahko računajo in ne bodo smeli sklepati kupčij, ki bi presegale te zneske.
Te dni je bilo v Stockholmu zaklučeno zasedanje mednarodne konvencije za mehki rezani les. Na tem zasedanju je bilo ugotovljeno, da so na evropskem trgu cene mehkega rezanega lesa od knskega najvišjega stanja nazadovale za 25°/o, od začetka letošnjega leta pa za 15%. Da se zmanjša ponudba je bilo sklenjeno reducirati v tretjič izvozne kvote, in sicer tokrat za 6.5°/o. Tudi Rusija se Je zavezala, da bo zmanjšala ponudbo lesa na angleškem trgu.
Oslabitev Sunta zaradi politične nervoznosti
V	zadnjih mesecih smo opažali, da je tečaj angleškega funta prav polagoma popuščal in smo tudi navedli, da je to popuščanje v glavnem v zvezi s prizadevanjem Anglije, da vzpostavi prejšnjo pariteto nasproti dolarju. V celoti je funt popustil za približno 2%. Ob koncu avgusta je funt v razmerju nasproti dolarju v resnici dosegel staro pariteto. Tedaj se je glasila sodba, da bo funt ostal na doseženi višini. Toda v zadnjih dneh je tečaj funta pokazal znova občutno slabost. V ponedeljek je funt popustil celo v obsegu, ki pomeni pri tei valuti nekaj izrednega. Medtem ko znaša stara pariteta nasproti dolarju 4.867 dolarja za funt, je v ponedeljek tečaj popustil na 4.824 dolarja za funt (prejšnji dan 4.843) in znaša sedaj celotna oslabitev funta v primeru s stanjem pred meseci 2.5%.
V	londonskih finančnih krogih krožijo razne verzije o vzrokih slabosti angleškega funta. Predvsem zatrjujejo, da gre za trenutno slabost, ki je nastala v zvezi s politično nervoznostjo. Inozemska dobroimet-;ja v funtih se zaradi politične napetosti v Evropi pretvarjajo v dolarje, kar povzroča veliko povpraševanje po devizi New York. Ko se bo ta pobegli kapital zopet vrnil in bo prenašanje dobroirnetij v New York prenehalo, bo tudi prenehala sedanja slabost funta. Nekateri pa zatrjujejo, da je sedanje popuščanje funta v zvezi s predvidenim novim valutnim sporazumom med Anglijo in Ameriko, po katerem naj bi se dosegia nova nižja pariteta funta nasproti dolarju še pred uveljavljenjem angleško-ameriške trgovinske pogodbe. Uveljavije-nie te pogodbe je prav zaradi tega preloženo.
pogoje, nego jih je doslej stavijala drugim občinam. Ko je mestna občina ljubljanska leta 1936. sklenila znano posojilo za sanacijo Mestne hranilnice v višini 30 milijonov din, se je morala zavezati, da bo posojilo vrnil-d v razmeroma Kratki dobi 15 let, medtem ko je prvotno zahtevali et'o amortizacijo v 10 letih.
= Naša delegacija za interparlamentar-no trgovinsko konferenco v Varšavi. Te dni
je odpotovala v Varšavo naša delegacija, ki se bo udeležila interparlamentarne konference. Delegacijo vodi predsednik senata dr. Mažuranič. Vrhu tega je v delegaciji še 21 senatorjev in narodnih poslancev, vendar med njimi ni nobenega senatorja in narodnega poslanca iz Slovenije.
= Cenitev naše letošnje produkcije sladkorja. Že včeraj smo obširneje poročali o velikih težkočah, ki so nastale pri oskrbi naše države s sladkorjem do nove produkcijske kampanje. Sladkorne tvornice bodo letos predčasno pričele s produkcijo sladkorja, vendar ni izključeno, da bomo morali še uvoziti nekaj sladkorja iz inozemstva. Pravkar je znani mednarodni statistik F. O. Licht objavil cenitev produkcije sladkorja v kampanji 1938-39. v kateri med drugim navaja zanimive podatke za našo državo. Znano je, da je znašala produkcija jugoslovenskih sladkornih tvornic v letu 1937-38 le 3700 vagonov, za leto 1938-39 pa ceni Licht produkcijo na 9500 vagonov.
= Anglija bo prevzela eno tretjino ru-munskega izvoznega presežka pšenice.
Znano je, da posveča Anglija v zadnjem času v svoji trgovinski politiki veliko pozornost balkanskim državam in da je pri-I pravi j ena v znatnem obsegu odkupiti agrarne presežke teh držav po razmeroma ugodnih pogojih. To angleško pripravljenost bo menda v znatnem obsegu izkoristila predvsem Rumunija. Londonski »Financial Times« poroča, da je bila z Rumu-nijo sklenjena velika kupčija za prevzem
40.000 vagonov pšenice v vrednosti okrog ,	.
2 milijona funtov. Teh 40.000 vagonov j mm zadružnikom, po smrti zadruzniKa pa predstavlja eno tretjino letošnjega izvoz- j izplača dedičem lepo posmrtnino. Število nega presežka v pšenici. Anglija bo pla- j članstva pa ni raslo tako, kakor bi človek čala pšenico tako. da bo plačala 40% preko	W i*> im.pl« 5v»mr>-
Hmelj
Iz Zatca (CSR) poročajo, da je povpraševanje po brezhibnem zelenem hmelju nadalje živahno in se je cena ponovno nekoliko dvignila. V ponedeljek je bila večja množina takega hmelja prodana po 1075 Kč za 50 kg. V ostalem se cene gibljejo med 800 in 1075 Kč. Gremij hmeljskih trgovcev pa poroča, da so bile zadnje dni v renomiranih predelih žateškega okoliša prodane znatne količine prvovrstnega hmelja lepe barve, in sicer po 1000 do 1050 Kč Zaradi deževnega vremena je pričakovati, da bo hmeljski pridelek za najmanj 10% manjši nego je znašala prvotna cenitev. Zadnje dni obiani hmelj je več ali man:' rjavo lisast. Cene prvovrstnemu hmelju se polagoma dvigajo, za ostalo blago pa je manj povpraševanja.
Gospodarske vesti
= 15 milijonsko dolgoročno posojilo Banjaluke pri Državni hipotekami banki.
Na zadnji seji banjaluškega mestnega sveta je župan g. Džinič izjavil, da je Državna hipotekama banka odobrila banjaluški mestni občini rosojilo v višini 15 milijonov din in sicer za 30 let. Z drugim sklepom pa je Hipotekama banka podaljšala odplačilni rok za sedanjo občinsko hipoteka nič posojilo od 12 na 25 let, tako da bo banjaluška občina za staro in novo posojilo plačala letno anuiteto 2.24 milijona din. Kakor vidimo, je Državna hipoteKarna banka stavila banjaluški občini ugodnejše
la v nenavadno lepih zelenih barvnih odtenkih (tehnika pigment), razstavljena ped št. 439, 440, 441 in 442. žal tam prostor ni dovolj dobro osvetljen, da bi ljudje videli, kako krasen barven navdih imajo ta dela. Tudi srebrnih medalij je bilo prav za prav premalo (devet) za toliko kvalitetnih del. prisodili so jih Madžarom. Nem cem, Italijanom, Američanom, Indijcu in Čehoolovakinji.
Bronastih medalij bodo razdelili 26. Med odlikovanci je treba predvsem omeniti Belgijca Coolsa in Missonna. Missonne j? že 70 star, se poslužuje novejše tehnike mediobroma. Pozornost pa zaslužijo tudi drugi odlikovanci, n. pr. Italijani, Kitajci in Francozi.
čeprav so razstavlialci iz nekaterih dežel zastopani le z nekaj deli, so se 'izkazali kot mojstri, kar velja zlasti za Indijce. Med najboljšimi so pa nedvomno Američani. Madžari in Nemci, ki razstavljajo številna dela.
Razstava je bila deležna popolnega priznanja vseh dosedanjih inozemskih obiskovalcev. že prvi dan so razstavo obiskali oficijelni zastopniki italijanskih fo-toamaterskih organizacij in so se izrazili zelo pohvalno o kvaliteti razstavljenih del in o ureditvi razstave. Pravtako so z iskrenim občudovanjem izrekli priznanje našim prirediteljem Nemci. Monakovča-ni, ki so obiskali raztavo včeraj s predsednikom svoje iotoamaterske organizacije na čelu.
aH oglasi
40 let učiteljske Samopomoči
Te dni je minilo 40 let, odkar je doživela svoj rojstni dan ena najpomembnejših socialnih ustanov našega učiteljstva, Samopomoč. Važni ustanovi so bili položeni temelji že na skupščini Zveze slovenskega učiteljstva leta 1898. a prva pravila je sestavil znani učiteljski organizator in prvo-boritelj polpretekle dobe g. Luka Jelene. Danes nudi ustanova svojo pomoč potreb-
kliringa, 60% pa v devizah, in sicer za delno kompenzacijo z nabavo angleškega blaga. Pri tem kupčijskem sklepu je sodeloval poseben delegat angleškega trgovinskega ministrstva zaradi ureditve vprašanj, ki so v zvezi z angleško-rumunskim kliringom.
Bone
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.94, London 21.3050. New York 441.75, Bruselj 74.7250, Milan 23.28, Amsterdam 238.50. Berlin 177, Stockholm 109.8250, Oslo 107. Kobenhavn 95 10 Praga 15.23, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
bomba®
Liverpool, 5. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji za sept. 4.57 (4.60), za dec. 4.66 (4.69), za april 4.72 (4.76).
Odlikovani a na razstavi fotografije
žirija za ocenitev razstavljenih del na razstavi fotografije, M je bila sestavljena iz članom stalne žirije Fotoklufba Ljubljana, j? začela poslovati v ponedeljek zvečer. Kočljivo delo se je zavleklo do polnoči. Komisija je imela posebno težko nalogo zaradi velikega števila res kvalitetnih del. Ko so zelo rigorozno ocenili vsa razstavljena dela inozemskih razstavljal-cev, so ugotovili, da bi bilo treba nagraditi' okrog 60 razstavijalcev. Če bi pa podelili toliko odlikovanj, bi odlikovanja izgubila pravzaprav svoj pravi pomen. Zato so določili v naprej, da sme biti odlikovanih največ 30 do 35 odlikovancev. Izbira je bila zaradi tega še bolj težka. Najbolje ocenjena dela so odlikovali s tremi zlatimi medaljami, a devet srebrnih medalj je bilo prisojenih raztavljalcem in organizacijam za dela, M skora j nič ne zaostajajo za najboljšimi. Tako bi n. pr. Indijec S. K. Koparliar zaslužil zlato medaljo za svoji deli (136 in 137), a so mu prisodili srebrno; isto velja za mnoga druga, s srebrnimi medaljami odlikovana dela.
Da je žirija res dobro izbrala, lahko vsakdo presodi po razsitavljenih delih, odlikovanih z zlatimi medaljami. Oglejte si predvsem portret, razstavljen pod št. 583, i delo Američana N. Scholnika (Scholnik ; je najbrže Slovan, kar kaže njegov pri- j imek). Madžar je bil odlikovan z zlato . medaljo za štiri svoja dela (št. 362, 363. ! 364 in 365). Marsikdo se je ustavil pred niimi, še preden je vedel, da bodo tako dobro ocenjena. Nemcu Francu Schensk?-mu Je b£fca prisojena zlata medalja za de-
mislil... Vse do vojnih let je imela Samopomoč le 256 članov. Zato pa so bila povojna leta cvetoča. Ne moremo preko imena načelnika g. Ivana Kocijančiča, ki je dajal nevzdržnih pobud. Danes znaša število članstva 2635, kar je največ od vsega postanka. Seveda s tem še ni rečeno, da bi bila dosežena že najvišja stopnja. Se so ljudje, ki jim je vsakega dinarja žal.
Na posmrtninah je bilo dosedaj izplačanih 4,432.416. din, to je za 464 smrtnih primerov. Današnja posmrtnina znaša dobrih 13.000 din. Podporni sklad pomaga bolnim zadružnikom in onim, ki so zašli v potrebe. Iz tega naslova je bilo izplačanih doslej 802.298 brezobrestnih posojil! Naj razmisli vsakdo sam! Stanje podpornega sklada znaša danes 180.000 din. Starostni podporni sklad je oprostil dosedaj 13 zadružnikov vsakih plačil s polnimi pravicami, mimo navedenega imajo zadružniki 20% popusta za zdravljenje v fizikalnih zdraviliščih Okrožnega urada v Mariboru in v Ljubljani. Mestni pogrebni zavod pa priznava 10% popusta pri pogrebih. Želimo koristni ustanovi lep razvoj v bodočnosti.
KAJ DOBI	~
Tonček otipava razne gumbe radijskega aparata.
»Oče, kaj dobim, če zavrtim sem?«
»Oslo!«
»In če zavrtim še dalje?«
»London.«
»In če zdaj zasučem še tale gumb?«
»Eno okoli ušes.«
Slufofatobii
Urarskega
pomočnika
veščega vich samostoinih del. za takojšen nastop — iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Urar«.
20737-1
Dekla
vajena vseh demačih del in ir.oiže, dobi takoi mesto. Franc Ocvirk. mesarija, — Povšetova 38, Ljubljana.
7.1192-1
Prodajalko
izvežbano popolnoma v deli katesi, takoj sprejmem. — Fianc Ocvirk, mesarija, — Povšetova 38, Ljubljana.
21193-1
Pletiljo
za stalno zaposlitev na stroi 10, takoj spreimem. Janko Novak, Radovljica.
21197-1
2500 din
potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pi šite ANOS Maribor, — Orožnova ul.	296 3
<1
Soboodda
Sobo
prazno ali opremljeno, oddam 1. oktobra v Koleziji, Trnovo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21195-23
't:
m
Zaupaj
Olga
čakam — pridem.
21241-24
Med mestom in deželo
oosrednje »Jutro v a mali oglasnih
Damske plašče
za jesen,
dežne plašče, jesenske obleke, športna krila in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroško konfekcijo nudi pred vselitvijo v nove lokale po skrajno znižanih cenah
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
BUFFET S TRAFIKO
V ZAGREBU
v centru mesta, odlično vpeljan, naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Potrebna gotovina od din 120.000 do 140.000 za prevzetje blaga in inventarja. — Pismene ponudbe pod »Prigodnja kupnja P-5538« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28.
Kislo zelje, repa
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, L|ubljana Povšetova ul. 47. telefon 25-91.	307-33
il&ki&tvtf
Spalnice, jedilnice
kuhinje lahko v eliki izbiri kupite in plačate tudi s hranilno knjižico pri Erman & Arhar, tovarna pohištva. St. Vid nad Ljubljano.
304-12
Glasbila
Klavir
kratek, rujav Stelzhammer, zelo dobro ohranjen, prodam zaradi pomanjkania prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20623-26
Čevljarski stroji, razne transmisije
m želez je za stroje ugod no naprodaj pri »Indus« družba z o. z. Ljubljana Sv Petra c. 72.
316-29
Razno
STRANSKI
DOHODEK
za mladega zdravnika ali magistra farmacije
ki sta/nuje v Ljubljani, kot znanstveni sotrud-nik za propagando ta prodajo farmacevtskih specialitet. Ponudbe na »Publictt.ns« d. d. Zagreb, 111 ca 9 pod »315«.
(Dežne
plašče | balon svila,
veterni suknjiči. | obleke, perilo itd. si nabavite najboljše ta najcenejše pri
Preskerfu,
Sv. Petra c. 14.
Parket?
vseh vrst
Izdeluje in dobavlja po nizki ceni
Leo Paulin
tovarna parket in furnirja, parna žaga.
Pošta: Straža pri Novem mestu.
LNSERIRAJTE
V »JUTRU«
S hranilno knjižico
lahko kupite vse vrste pohištva : spalnice, jedilnice, kuhinje — prvovrstne izdelke po ugodni ceni. — Erman & Arhar, tovarna pohištva. — Št. Vid nad Ljubljano.	304-16
Potujete v Nemčijo?
Pa nimate nemških mark? Pišite na P. Lupše, Zagreb, Ilica 15-IV. dopisnico, pa dobite vsako vsoto RMark po nizkem kurzu onstran meje ▼ Nemčiji legalnim potom na razpolago.
21240-16
Imate plačila
v Nemčiji?
Hočete v Nemčiji kaj kupiti, pa nimate nemških mark? Jarite svoj naslov na P. Lupše, Zagreb, Ilica 15 IV., pa Vam legalnim potom izv ršimo vsako plačilo v Nemčiji v vsakem mestu in v vsaki višini.
21173-16
Prehrana
Abonente
sprejmemo na dobro hrano po 12.— Gostilna pri »Faj-moštru«, Sv- Petra nasip 5.
20733-14
Stanovanja
Dvosob. stanovanje
lepo, čisto in »vedo, po

Na VELESEJMU v Ljubljani poskusite specijalitete svetovne tvrdke
MARTINI & ROSSI S. A. Torino
in zahtevajte povsod:
VERMOUTH MARTINI VERMOUTH MARTINI BRY CHIANTI MELIN1
Generalni zastopnik za Jugoslavijo:
tvrdka B. MOSER, ZEMUN
MOSERJEVA UL. 1.
SPECIJALITETA FIRME
BRUNO MOSER
VELETRGOVINA Z VINOM
Z E M U N
MOSERJEVA UL. 1. Telefon štev. 37-555. Zaloga tudi v Javnem skladišču
v Ljubljani. Zastopnik za Maribor in okolico
g. FRANC VOGRIN,
MARIBOR
Maistrova 15-L Tel. št. 26-64.
ki je zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv.
Da se potrošniki obvarujejo neuspelih ponaredb naj zahtevajo izrecno izvirni fruškogorski biser, ki je zakonsko zaščiten izdelek tvrdke B. Moser, Zemun. Pazijo naj, da ima zamašek žig »Fruškogorski biser«, kar dokazuje izvirno polnitev. Zaloga tudi v javnem skladišča v Ljubljani. POIZKUSITE GA NA VELESEJMU !
FRUŠKOGORSKI BISPR
Mestni pogrebni zarod Občina Ljubljana
f
Umrla je naša dolgoletna, zvesta kuharica
KATARINA ROBLJEK
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 7. t. m. Ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. septembra 1938.
. VLADO KOZAK
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
možnosti s kopalnico, ob tramvajski progi — lahko tudi v St. Vidu, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifto »Zdravje«.
21176-212.
Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo tužno vest, da nas je za Vedno zapustila naša dobra in skrbna mama
NEŽKA ROPIČ
* VDOVA POSTNEGA PODURADNIKA V POK. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 7. septembra 1938 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska c. 54 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 6. septembra 1938.
ŽALUJOČI OTROCI
»JUTRO* at 207,
Aneieška armada je dobila v zadnjem časa novo vrsto pontonskega mostu, la je zlasti pripraven za prehod motoriziranih čet čez reke. Most ima priprave, ki omogočajo prav naglo prekrcavanje motornih vozil (slika)
Ali so ujeli »znorelega klavca" iz Clevelanda ?
Vsi znaki kažejo, da je policija prijela zločinca, ki je bil 4 leta strah in trepet ameriške javnosti
Clevelandska policija je prijela 65-letnega eun jarja Elmerja Cummingsa, ki ga je osu-initla, da je istoveten e strahotnim množe-»tveaiim morilcem, ki že štiri leta povzroča vsemu mestu grozo.
Trinajst umorov se je zgodilo, ne da bi mogle oblasti dobiti niti najmanjšega indi-ca, kdo bi mogel biti strašni zločinec. Sedem žensk in šest moških je postalo žrtev neznanega storilca. Samo dve žrtvi so mogli ('o danes identificirati in šele trinajsti umor, ki se je zgodil 16. avgusta t 1., kakor smo poročali tudi v našem listu, je dal majhen mamigljaj. Bila je to odeja, ki so našli v njej žrtev zavito. To odejo so preiskali in ker so našli na njej neke nenavadne znake, to jo v listih opisali. Kmalu se je javil mož. ki je sporočil, da je bi1 to odejo sedem tednov prej prodal cunjarju Cummingsu. S tem so napravili prvi korak do nadaljnje preiska ve.
Ni peres«, ki bi moglo opisati strahoto zločinov clevelandskega množestvenega morilca. Soglasje najdb je dokazovalo z vso jasnostjo, da gre v vseh trinajstih primerih ;-ja istega zločinca. Javnost mu je kmalu nadela ime »znorelega klavca« in pod tem imenom so romali njegovi akti po kriminalnih uradih.
Grozotna je bila ta vrsta umorov tudi zavoljo trga, ker do danes nihče ne sluti vzro-
kov za ta dejanja. Mrtveci so bili popolnoma slečeni in z navadnim nožem jim je bil morilec odrezal vse ude od trupa. Našli so jih vedno posebe. Vse to je bilo narejeno s takšno skrbnostjo, da je moralo trajati ure. Pri tem je morilec odstranjeval vse znake, po katerih bi bilo mogoče umorience identificirati. In navzlic vsem mogočim kriminalnim pripomočkom, je uspelo, kakor smo navedli, ugotoviti istovetnost mrtvecev le v dveh primerih. Kdo bi bili ostali, J3 še popolnoma neznano.
Clevelandska policija se trudi sedaj z vso silo. da bi si ohranila sled. ki jo je našla. Cunjarja so zaslišali in je z nedolžnim obrazom potrdil, da je tisto odejo kanšnih pet tednov prej prodal možu, katerega se pa ni mogel podrobneje spomniti. Morda bi ostalo pri tem, da niso ugotovili, da so našli eno izmed žrtev, neko miss Florence Po-lillojevo. 1. 1936. le nekoliko korakov od vrat kleti, v kateri je imel Cummings t.>daj svoj lokal. Zavoj z umorjenko je bil morilec po vseh znakih sodeč v naglici ostavil na tem mestu, ker ga je bilo neksj prestrašilo. Kmalu potem se ,.e cunjar brez vidnega vzroka preselil v drug prostor. Vse to ojačuje sedaj sum, da je policiji končno le uspelo dobiti zverino v človeški podobi v svoje roke.
Konec »moža-netopirja«
Strašna smrt moža, ki se je igral s svojim življenjem
Lrien najdrznejših »daredevileov« Holly-•wo<x!a. mož. ki postavljajo svoje življenje za majhen denar pri snemanju filma na kocko, *mož-netop i« Jimmv Jefferies, je dočakal te dni svojo tragično usodo. Med sejmsko prireditvijo « Forgoju v državi Severni Dakoti je padel iz višine 2000 m na tla in se ves razbil.
Jimmv Jefferies je postavljal svoje življenje stotine krati v nevarnost. V neštetih hollywoodskih filmih ga je videti kako kroži v zraku z velikimi platnenimi krili ki ga delajo podobnega ogromnemu netopirju, in
kako poteguje v zadnjem trenutku, tik nad zemljo za vrvico, ki odpira padalo. Mož je imel svoje geslo, ki se je glasilo: »Jaz začenjam tam. kjer drugi daredevilsi nehajo!«
Prireditelji sejma v Fargoju so ga najeli za predva a-;e. Prod tisoči gledalcev se je Jefferies z letalom dvignil v zrak. V višini 2(J00 m je skočil iz aparata. Imel j« že od vsega počeika smolo. Platnena krila, ki fih je imel pritrjena na rokah in nogah, niso delovala in padalo se tudi ni hotelo odpreti. Pred očmi vseh gledalcev je treščil mož kakor kamen na tla.
Vrana umorila tri ljudi
V bližini Weidena v Zgornji Palaciji je vrana, ki je sedla na vod visoke napetosti, povzročila kratek stik. Staljena žica je padla na žično ograjo nekega pašnika in tako je ograja dobila električni tok. Nekoliko trenutkov pozneje je hotela 50-letna kmetica s svojo 17-letno hčerjo in mladim hlapcem preko graje na pašnik. Vse tri osebe je električni tok na mestu ubil
Nad polovico zlata v Zedinjenih državah
V Zedinjenih državah je opažati v zadnjem času znaten dotok zlata. Vsak teden pri de tja za 25 milijonov dolarjev zlata. Ob kon" cu preteklega meseca je znašala skupna vrednost zlata v Zedinjenih državah 13.092 milijonov dolarjev. To je več nego polovica vse zlate zaloge na svetu.
Zvočna kamera za amaterje
Letalska katastrofa v bližini Londona
V	Edmantoou na severu Londona se je ugodila strašna letalska nesreča, ki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. 25 oseb je bilo ranjenih, med njimi 13 tako, da bodo bržkone umrle.
Letalo, ki je letelo nad Edmontonom, je padlo na streho neke hiše. Pn tem je bencin eksplodiral in hiša, na katero je letalo padlo, je začela takoj goreti Preden so prihiteli gasilci, se je ogenj lotil še dveh sosednih hiš. Pod razvalinami popolnoma zgorelih poslopij so našli 10 trupel, 25 oseb pa je dobilo poškodbe. Tudi posadka letala je zgorela.
Stalinova avtomobilska nesreča
Po neki vesti, ki jo je prejel iz Moskve po ovinkih »Ilustrowany Kurjeu Codzien-ny«, je doživel Stalin te dni v bližini Moskve avtomobilsko nesrečo, od katere je ostal po čudežu živ.
»Rdeči car« se je vozil v svojem oklop-nem avtomobilu proti 20 km oddaljenemu izletišču Gorkam. V največjem diru se je vozilo zaletelo v neko drevo, zavoljo svojih močnih sten pa ni bilo močno poškodovano. Stalina je vrglo z vso silo proti zadnji steni in si je zlomil roko. Dva agenta GPU, ki sta ga spremljala, sta si zlomila tilnik in sta bila na mestu mrtva.
šoferja, ki je bil že deset let v Stalinovi službi, so aretirali, češ da je nesrečo namenoma povzročil in ga zaprli v zloglasno Lubjanko.
Delo Papaninove odprave v knjigi
V	Leningradu so imeli pod predsedstvom člana Papaninove skupine Fjodorova konferenco, na kateri so razpravljali od objavi znanstvenega gradiva, ki ga je nabrala odprava na svoji slavni poti skozi polarno morje na plavajoči ledni plošči. Sklenili so, da objavijo to gradivo v štirih knjigah, ki bodo opremljene z mnogoštevilnimi fotografijami in kartami.
Leto dni v snegu in ledu
Te dni je odplula iz New Yorka norveška ekspedicijska ladja »Wyatt Earpc s 17 možmi posadke, med njimi enega zdravnika, dveh letalskih pilotov in enega radiotelegra-fista. Ladja bo plula do Kapskega mesta, kjer čakata slovita polarna raziskovalca Lincoln EilsMorth in Hubert VVilkine, da odpotujeta v Antarktido, kier mislita prebiti leto dni sredi večnega snega Ln ledu. Z letalom nameravata po načrtu raziskati 75000 kvadratnih milj polarnega ozemlja. V ostalem ne gre toliko za nova zemljepisna odkritja, kolikor za odkritje rudninskih bogastev, ki jih slutijo ped antarktičnim ledom.
Max Reinhardt
znani nemški režiser, M je moral zavoljo svojega židovskega pokolenja zapustiti svojo domovino, je postal ameriški državljan in režira trenutno v Los Angelesu Goetheje-vega »Fausta«
Po dolgem čakanju je prišla na trg zvočna kamera za kinematografske amaterje Naprava deluje zelo precizno in ji streže samo en človek
Urejuje Pavorfci Bmfljfr« ~ Jzdaja m konzorcij »Jutra« Stanko Virant. —
ANEKDOTA
V Illinoisu se je iztiril neki vlak, dva potnika sta bila žrtev. Enega je ubilo, drugi je izgubil nogo. Ta, kakor tudi vdova po mrtvem, sta tožila železniško družbo za odškodnino. Sodnik je poškodovancu priznal 15.000 dolarjev odškodnine, vdovi pa samo 5000 dolarjev, kar tej seveda ni bilo prav. Ko se je pritožila, ji je illinoiski Salomon odgovoril: Stvar je popolnoma v redu. Mož brez noge si za 15.000 dolarjev ne more kupiti nove noge, vdova s petimi tisočaki pa lahko vedno dobi moža, ki ne bo samo nov, temveč nemara tudi boljši od prvega.«
VSAK DAN ENA

fotografije i velesejmu
Kakršflo delo, takšno plačilo.
(»Politikenc)
Sedaj, ko je vse tako lepo razvrščeno v predale, urejeno po številkah, obešeno na stene, ni videti enoletnega truda, mnogo prečutih noči, preobilice težav. Razstava stoji in je predana javni sodbi, šele sedaj je tudi videti, da ta sodba ne more biti dlrugačna nego pozitivna. Kakšen redki nezadovoljni Kranjec, ki dela izjemo, je za potrdilo pravila samo potreben.
Delo, ki ga je izvršil Fotoklub Ljubljana s to prireditvijo, je trenutno še težko preceniti, gotovo pa je, da bo imelo velik pomen za ves nadaljnji razvoj naše fotografije. In skoraj bi se dalo prerokovati, v katero smer bo šel ta razvoj. Tretja mednarodna razstava umetniške fotografije je nedvomno težišče vse prireditve, vendar se mi zdi, da bo zarezal globlje brazde v naš amaterski svet oddelek fotografije in njenih uporab, ki so ga namestili v paviljon »M«, že nekoliko let je opaziti na razstavah FKL tendenco, da bi se zanimanje naših amaterjev obrnilo od gole umetniške tud* v področja uporabljene fotografije. Paviljcn »M« predstavlja v tem oziru m ki višek, razstavo zase, ki bi jo drugod s kvantiteto morda lahko prekosili, s kvaliteto in pestrostjo pa prav gotovo ne.
To je mogoče edino zavoljo tega, ker ima FKL jasen in širokopotezen program pred seboj, ljudi, ki znajo nekaj organizirati in žrtvovati ,ter ljudi, ki se vsak zase zanima za kakšno stvar in to svoje zanimanje rad obrača klubu v korist. Tako je klubov član, mladi cand. arch. Marijan Rupar, prevzel aranžman razstave in vsak, ki pozna težave s paviljoni našega velesejma, in ki upošteva, da finančno stanje ljubljanske fotoamaterske organizacije še vedno ni rožnato, mora priznati, da je svojo nalogo vzorno rešiL Drug član kluba, slikar-grafik Peter K-c-jančič, je s svojo priznano spretnostjo poskrbel za efektno zunanje lice razstavnega kataloga, prospektov, signet, plaket in tokratnega velesejmskega lepaka, obenem je pomagal tudi pri podrobni razmestitvi razstavnih predmetev. Tretji član, mladi fotografski pomočnik Srečko Menart, je svoje veselje do skrbnega risarskega dela izkoristil za izdelavo grafikonov, ki zbujajo v paviljonu »M« toliko pozornosti in so doprinesli svoj del k pestrosti razstave. Tu bi bilo tudi mesto, da se omeni naporno organizacijsko delo, Id ga je z vso temeljitostjo izvršil razstavni odbor z načelnikom Karlom Kocjančič"m, tajnikom ing. Lujom Michielijem in ostalimi člani Cirilom Bolim om, dr. Milanom Dularjem, Franjom Ercetom in Srečkom Gromom, kakor tudi delo žirije, ki so jo sestavljali Janko Brane, Maks Gliha, Srečko Grom, Karlo Kocjančič, Peter Koc-jančič, Fran Krašoivec, ing. Lujo Michieli in ki se je morala samo z izbiranjem slik za mednarodno razstavo umetniške fotografije zamuditi kakšnih dvajset večerov. Sicer" nas pa že majhen sprehod po oddelku fotografije in nj-nih uporab v paviljonu »M« pouči, kako so poedini člani FKL iz same navdušenosti za stvar vsestransko delovali, da bi razstava uspela čim sijajneje.
Oddelek se pričenja v sprednjem delu paviljona v obstenskih pultih, kjer sta namestila Ivo Koželj z Jesenic in Janko Brane čudovito serijo posnetkov v naravnih barvah rpred katerimi se ustavljajo obiskovalci s strmenjem nad lepoto, ki jo proži očem ta nova panoga fotografije. Tetm posnetkom se pridružujejo na nadaljnjih pultih v zadnjem delu paviljona nič manj čudoviti barvni posnetki Karla Bolaffia, dr. Ivana Bonača, dr. Milana Dularja, dr. Aleksandra Horovica in Karla Kocjančiča. In tu nikakor ne gre samo za posnetke z umetniškimi ambicijami, še več je nemara takšnih, ki kažejo uporabnost posnetkov v naravnih barvah v znanosti (botaniki, (demoznanstvu, fiziM, mineralogiji, umetnostni zgodovini, medicini i. t. d.). Tu je ljubljanski fotoklub s svojimi člani zaoral pravo ledino v slovenski znanosti in si pridobil zanjo trajne zasluge.
Vzgledne stvari je prispeval za našo znanost in praktično uporabo tudi v črno-beli tehniki, še v sprednjem delu paviljona visi na vmesni steni mična študijska serija iz otroškega življenja, ki jo je posnel klubov predsednik dr. Rudolf del Cott. Na drugi strani stene mora zadiviti vsakogar sijajna serija dvanajstih velikih oo<snetkov o metamorfozi sviloprejke, ki jo je sestavil Jeseničan Slavko Smolej in ki ji je nedvomno namenjeno, da pojde po svetu. Koliko ljudi, ki gTe mimo tega dela, se n;ki zaveda, da je bilo treba tu mesece in mesece neprestanega opazovanja, skrbi, iznajdljivosti?
Potem sledijo na stenah zadnjega dela paviljona nadaljnje vrste primerkov, ki kažejo, kako vsestransko uporabna je. fotografija v vseh področjih znanosti in vsakdanjega življenja. Nekoliko prekrasnih slik podaja kot uvod glavne tipe fo-toamaterskih motivov, nate sta Ante Kor-nič in ing. Michieli prispevala po en vzoren primer živaloskrme in botanične slike Ante Koraič je razstavil zaporedne posnetke sončnega mrka kot tip astronomske slike, nato je prispeval mineraloški institut ljubljanske univerze vrsto mi-krofotoigramov kristalov, fizikalni institut navadne in rontgenske spektre snovi, dr. del Cott je razstavil vrsto mikroskopskih, rentgenskih in drugih posnetkov iz medicinskega področja. Menda ni gledalca, ki bi se ne ustavil nekoliko dalj časa ob' njegovih vzornih posnetkih dvoglavega človeškega spačka, med katerimi ima posebno znanstveno vrednost rantgenogram, ki kaže notranji kostni ustroj (dvojno hrbtenico) te grozotne igre narave. Zanimiv je za strokovnjaka tudi primer filmskega elektrokardiograma. Karlo Kocjančič je pokazal primerjalni posnetek v meglenem vremenu z navadno ploščo in z infrardečimi žarki, dr. del Cott pa podaja drug primerjalni vzorec uporabe teh žarkov v medicinski praksi. Poseben okvir je namenjen fotografiji kot pripomočku za študij drugih upodabljajočih umetnosti (slikarstva, kiparstva, arhitekture), za kar so dali dovršene posnetke na razpolago Brane, Michieli, Franc Ba-zelj, Marenčič. V kot in delno na pulte je razmestil g. Oskar Delkin, naš karto-
graf, svoj oddelek, kjer se ljudje čudijo kompliciranim aparaturam in postopkom, po katerih nastajajo s pomočjo fotografije moderne zemljepisne karte. Gledalci, ki nimajo sposobnosti, da bi se v te reči poglobili, občudujejo vsaj njegove lične modelčke pokrajin in fotografirajočih letal.
Oddelek uporabnostne fotografije se nadaljuje nato z nekaterimi značilnimi primeri znanstvenih motivov in načinov v amaterski praksi, n. pr. uporabe infrarde-čil in rentgenskih. žarkov za posebne efekte v pokrajini in kompoziciji (dr. del Cott, Karlo Kocjančič, Ivo Koželj). Lepi vzorci folklornih motivov, športne, telovadne in reportažne fotografije, dalje nekoliko posnetkov, ki kažejo, kako si naši amaterji predstavljajo fotografsko tujsko prometno propagando, dopolnjujejo ta oddelek, kjer srečujemo spet nova imena članov FKL (Vojko Jan kole, Ciril Pogačnik, Ljubo Vidmajer iz ZagTeba, Viktor Vodišek). Polovico zadnje stene zavzemajo končno posnetki, ki kažejo ,kako se udejsbvuje fotografija v industrijskem in obrtnem obratu (dr. Aleksanoer Horovic, Slavko Smolej, Božidar štajer), v reklami, v področju časopisne in knjižne ilustracije (dr. del Cott, Oskar in Peter Kocjančič), v posebnih panogah, n. pr. v filatelistični praksi in za snemanje vzorcev (ing. Michieli), za izdelovanje zabavnih montaž, trikov i. t. d. In to še vedno ni vse, kar je zbrala neverjetna pridnost naših organiziranih amaterjev po nekem smotrnem načrtu. V poseben pult so razmestiil primerke iz kriminalistične prakse, ki jih je dal na razpolago kriminalni arhiv ljubljanske policijske uprave in ki zbujajo živo zanimanje, saj prihajajo posnetki te vrste iz uni-ljivih razlogov javnosti le redkokdaj pred oči. In tam zraven je dr. del Cott montiral v stereoskop izvrstne domače konstrukcije posnetek interiera, ki daje gledalcem vsaj majhen pojem o tem, kako rešuje fotografija na dvodimenzionalni ploskvi problem trodimenzionalnosti predmetov.
Ves ta oddelek obče razstave p videti na prvi pogled morda majhen, toda ko hočeš našteti vse, kar vsebuje, opaziš, <±a je to z enim samim, čeprav obsežnim člankom nemogoče. A še težje bi bilo ob-seči njegovo vsebino. So poedini razstavni kesi, pred katerimi se dolgo ustavljajo celo ljudje, ki jim je fotografija drugače deveta briga. Kar je storil ta oddelek za popularizacijo fotografije in strok, ki se z njo bavijo, je edinstveno. Pokazal je obenem, da so naši organizirani fotoama-terji silno daleč od tega, da. bi fotografijo umeivali zgolj kot umetnost ali kot knipsarenje tjavendan.
K. FL,
R
D
O
Podrobne sporede vseh evropskih radijska postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oi. 6.
Sreda 6. septembra
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poroči]«. 13: Napovedi. — 13.20: Koncert salonske?a kvarteta — 14: Napovedi. — 18: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 18.40: Mladinca ura: September v naravi ( g. M. Zor). — 19: Napovedi. poročila. — 19.30: Nac. ura: Meštro. vičevi-idealistični liki (dr. Branko Mašič).— 19.50: Plošče. — 20: Pisan večer. Sodelujejo: Akademski pevski kvintet gg. Haršlag in Antunovič (kitara in mandolina), g. Ivan C ime rman (harmonika). — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Lahka glasba z velesejm-ske restavracije »Volga«.
Četrtek 8. septembra
Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Vesel pozdrav (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. R. Tominec). — 10: Cerkvena gla-s-ba iz stolnice. — 11: Otroška ura (gdč. Manca Komanova). — 11.30: Prenos godbe in petja z velesejmske restavracije Cesar.
—	12.30: Godbe na pihala (plošče). — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: Preskrbimo si dobro kislo krmo (inž. M. Ab-sec). — 17.30: Lahka glasba % velesejmske restavracije Volga. — 18.15: Duet harmonik (brata Goloba). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: Koncert na wurliŠkih orglah (plošče). — 20.30: Počitnice v glasbi in besedi. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški trio »Vesna«.
Beograd 17.05: Lahka in narodna glasba,
—	20: Orkester, narodne pesmi, klavirske skladbe. — 22.15: Narodni napevi. — Zagreb 17 30: OrkesteT. — 20: Bachova maša 'v H-molu. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Iz operet — 20: Orkester. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21.10: Operetna muizika. — 22: Komorne skladbe. — 22.40: Plošče. -- Sofija 18: Vojaška godba Vn godalni orkester. — 20.30: Sonate. — 20.50: Plošče. — 22: Plesna muzika. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 15: Veliki orkester.
—	18: Lahka glasba. — 19: Komorne skladbe za pihala. — 21: Godalni orkestri in vojaške godbe. — 2230: Kakor Stuttgart. — 24: Nočni koncert — Berlin 20: Ljubavne pesmi. _ 21: Veliki orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. _ Miinchen 19: Mali orkester. — 21: Kakor Berlin. — 22.30: Prenos iz Stuttgarta.
—	24: Kakor Berlin. — Stuttgart 19: Iz življenja originala. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.30: Mali orkester in solistu — 24: Nočni koncert
KAKO SE ZAČNE
»Oče, kako se prav za prav začno vojne?«
»Hm, misli si na primer, da bi se Francija sporekla z Anglijo...«
»Toda, mož,« se hitro vmeša žena, »Francija se z Anglijo vendar ne bo udarila.«
»To navajam samo kot primer, žena'*
»Pa s tem otroka begaš.«
»Ne, saj ga ne begam.«
»I, seveda ga!«
»Hvala, oče,« reče takrat nadebudni sinček, »zdaj pa že vem, kako se vojne začno.«