luUi . številka. Ljubljana, v soboto 21. julija. XXVII. leto, 1894 Uhaja faai.dan ■▼e*©r, izimtf nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avatr o-ogerok e dežele ca vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 eld aa jedeo ■Mer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se* po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tule dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oana ni 1 a plačuje ae od Četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat dbka Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trgu St 12 D p ravni It v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Za Ljubljano. (Projekt.) Kdor pride v Ljubljano, bb ne more prečuditi, da ae v ddbi napredka fle vedoo in skoro v središči mesta nahajata v o j a S k o skladišče in v o j a S k a bolnica z obdajajočim ju zidom. Najbolj čudno pa je to, da se niso vsi faktorji, ki pridejo v poster, z navdušenjem in požrtvovalno potegnili za to, da se BkladišČe in bolnica premestita na periferijo mesta, ko je vender vojaški erar Že določil kupno ceno in s tem pokazal dobro voljo umakniti se a tega prostora. Res, da je kupna cena velika, ali to bi ne smelo nikogar oplašiti, tem manj, ker ae sme pričakovati, da jo erar še zniža. S premestitvijo teh dveh zavodov, ovirajočih v največji meri razvoj mesta, začela bi se nova stavbena doba, dela bi bilo dovolj za vsakogar, skoro bi rekli, da bi bilo to velikega narodnogospodarskega pomena za vse mesto. de se ni začelo graditi novo poštno poslopje, ki bo, žal, že za prihodnjo generacijo pretesno; Ae »i kupljeno stavbišče za novo vladno poslopje (če pa je. dalo bi se to z main tof.aJia poravnati); ae ni dobljen primeren prostor za gimnazijsko poslopje, — še je torej čas, vsa ta poslopja postaviti aa jedino primerni prostor, hkrati rešiti vsa ta vprašanja na splošno zadovoljstvo s tem, da se kupita in podereta rečeni erarični poslopji. Kako krasno bi postalo naše mesto, če bi se na ta prostor postavile tri velike zgradbe, kako hvaležna bi bila za to vsem, ki bi k temu pripomogli, bodoča generacija 1 Ljubljanski občinski svet je v zadnj h letih za mesto jako mnogo storil, tako v sanitarnem oziru kakor glede olepšave. Kdor ni hudoben, mu te zasluge ne krati. Tudi glede odprave rečenih eraričnib poslopij je storil, kar mu je bilo mogoče, ker je in ostane jedini v to poklicani faktor. Ali sred stev za ugodno rešitev tega vprašanja nima, saj bi le težko zmogel troške za kanalizacijo in napravo ulic v tem novem delu mesta. Če pa se občinski svet sedaj več ne bavi s tem vprašanjem, ni nanj pozabilo prebivalstvo. Vedno in vedno se slišijo iste Želje in marsikdo si je že belil glavo z vprašanjem, kdo bi mogel občini pomagati, da nakupi ti poslopji. V naši kronovioi je samo jtden faktor, ki bi to lahko omogočil in to je kranjska hranilnica. Kaj, ko bi kranjska hranilnica, recimo v proslavo svoje petinsedemdesetletnice ali — anticipirano — v proslavo cesarjevega jubileja, dala mestni občini Ljubljanski v izrecni namen, da kupi rečeni erarični poslopji, brezobrestnega posojila 500.000 gld, in sicer na dobo 20 do 25 let. Mestna občina bi to posojilo sukcesivno vrnils, čim bi prodala posamne stavbene parcele in dobila dotična skupila. Ako bi po preteku 20 ali 25 let ta dolg v znesku 500.000 gld. ne bil že ves poravnan, bi občina dotični ostanek gotovo lahko plačala, saj bi se v tem času nje dohodki pomnožili, in bila bi kranjski hranilnici hvaležna. Prvo odplačilo na ta dolg v znesku 500 000gld. dobila bi kranjska hranilnica, čim bi se prodalo sedaj za poštno poslopje določeno stavbišče, ker bi morala občina eraru za to stavbišče kompenzacijskim potem prepustiti drugo na dobljenem svetu.._Zi se-kakih 40.000 gid. Vrh tega bi hranilnica dobiiobiti isto leto 40.000 gld, kolikor bi veljal svel" vladno poslopje, in še od občine 20 000 gld. za svet za gimnazijako poslopje, kateri svet mora občina plačati. Hrsnilnica bi torej najbiž že prvo leto dobila odplačila okroglih 100 000 gld., od ostalega dolga v znesku 400 000 gld. utegne dobiti na leto kakih 16.000 gld, katera svota pa bi se znižala, kolikor manj stavbenih parcel bi bilo na prodaj. Za kranjsko hranilnico ni ta žrtev prevelika, saj ne gre za kapital, le za štiriodstotne obresti, in še te bi se vsako leto zmanjšale, za kolikor bi se zmanjšalo posojilo. Ne vemo, ali bi mogla kranjska hranilnica na d o s t o j d e j 6 i način proslaviti svojo petinsedemdesetletnico, uverjeni pa Brno, da bi se jej marsikaj pozabilo, ako bi to storila. Sedaj se ima o tem projektu izreči občinski svet Naj ne odlaša z delom, naj stori primerne korake. Če bi bili ti brez uspeha, če bi ne bilo dobiti podpore kranjske hranilnice in vlade, prebivalstvo bo občinskemu svetu priznalo, da je storil svojo dolžnost in to z zlatimi črkami zapisalo v kroniko. Opomba uredništva. Ta članek došel nam je z meščanskih krogov, zategadelj smo ga radi priobčili, dasi je malo upanja, da bi se ta „projekt" dal dognati. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 21. julija. Pape* in koalicija. Kdo se ni smejal, ko je čital v konservativnih a koaliciji služečih listih dokazovanje, da je papež v svojem pismu avatrijskim škofjm prav za prav pohvalil koalicijo in tiste konservativce, ki so jej pristopili. O tem komentiranju papeževega pisma pravi strogokatoliški »Vorarlberger Volksblatt" : .Papeževo pismo se reklamuje — čujte in strmite — za koalicijo. Ali se je čuditi, ako židje tu pa tam postopajo s papežem na način, r*zžaljiv za nas katolike, ako se najdejo celo katoliki, ki spravljajo papeža v zvezo z grdim nestvorom koalicije. To je politiška neznačajnost, po kateri moremo šele razumeti nenaravno razmerje v parlamentu ... V našem (to je katoliškem) taboru ie davno.ne gie več za tak-ri«wdjfc*«M"-7r—».i, hi i« izbirati mej varstvom skupno postopali z izdajalci", ivaj poietu & iomu gg. Klun, Povše e tutti quanti? Papež in pravoslavna cerkev. Kakor se poroča .Uoiversu" iz Vatikana, izide v kratkem nova enciklika sv. očeta. V n)e) misli papež govoriti o sjedinjenju pravoalavne cerkve a katoliško. V isto svrho je papež tudi zaukazal ustanovitev nove kongregacije ad ferendam unionem. Tiskovna novela. V minolem zasedanju drž. zbora vzprejeto novelo k tiskovnemu zskonu je cesar, kakor javlja oficijozna „Presse" dne 9. t. m. potrdil in je dotične uradne publikacije vsak dan pričakovati. Hrvatski sabor. Razprava o vseučiliščnem zskonu je postala živahnejša, kakor se je iz začetka mislilo. Posl. dr. Ružić in dr. Frank sta razkrila nedostatke tega načrta in dokazala, da bo oviral in utesnil akademično svobodo. Vladni pristaši, na čelu jim prifesorja Ma retić in Pliverić ter sekcijski načelnik Kršnjavi so seveda predlogo zagovarjali. Radikalni Srb Pavle Jovsnovič je zopet govoril o krivicah, ki se gode LISTEK. Na barju. (Slika. Spisal A. H. V.) Pridejo trenotja, ko se človek vprašuje: čemu ai na svetu? . .. Premetaval sem se zopet nemirno po postelji, zopet ni bilo blagodejnega spanja in zopet sem prišel do sklepa, da življenje ni vredno življenja. Bolan sem bil, silno nervozen. Ker mi ai bilo moč spsti, vstal sem, ko se je jelo dsniti, in šel na sprehod. Hodil sem po prašnih mestnih ulicah. Povsod so bila hišna vrata in okna zaprta, vse je Se spalo. Prišel sem v Trnovsko predmestje ter stopal po eesti na loko. Svojstvo Ljubljanskega barja, gosta megla, vlačila se je po zemlji. Prestopil sem most ter koračil po samotni cesti. Visoko v zraku drobili so že škrjsnčki svojo pesenco, is meglenih senoJetij je pela prepelica svoj „pet pedij", v sefeb in po drevji so se glasili fičin-kovci, čiiki, pastaričice, penice, popkarji in drugi mali pevci, is meje so se oblastno oglašsli kosec, kobilar in kos, v vrbovji Gornovca (struga odtoka) I kazal je svojo lepo suknjico vodomec, po barju ži- | veta iskajoča kukavica je veselo kukala, a dolgo-repi, krvoloki srakoperji posedali so po traji ter ae podjetno ozirali po svojih bodočih žrtvah v megleni svet. Postaja' sem tu In tam ter se divil dražeat-nemu ptičjemu koncertu, pri katerem so i žabe zdaj v cestnih jarkih, prekopih in lužah po močvirnih trsvnikib hripavo v zboru sodelovsle. Poslušajoč nebroj tenkih in debelih, tihih in zvenečih glasov božjega stvarstva, je i meni srce hitreje bilo, pras so se širila, dušo bo polnila veselejša čutila in čutil sem se močnejšegs kakor sinoči, ko sem legel k počitku. Solnce je bdo boj z meglo, a ni je zamoglo še prodreti. Nakrst se mi je zdelo, da slišim glasen jok. Poslušam. Da, in ženski jok mora biti, sklepam, in že sem koračil s kolovoza po roani stezi proti kraju, od koder so prihajali zdaj tišji, zdaj glasne] i za ti s -nsni človeški glasovi. Mej košatimi kostanji in hrasti ugledsl sem na pol raspalo staro šupo, v kakerfine barjani narezano šoto spravljajo. Približal sem se do nje, ae da bi me kdo notri govorečih opazil. Skoti luknjo deske sem gledal čuden prizor. S hrbtom proti meni obrnen je stal videzno mlad kmetski tant. Vihtel je koso po zraku, a z nogo teptal po črni zemlji. Pred njim je stalo mlado, lepo, kmetsko dekle, bolestno je vila roki krog grabelj, oko so jej pa zalivale solze. Neizmeren tGI se je zrcalil ns njenem obrazu. Kmetski .rendez-voua*, ka-li? — A solzć? In ravno ons reče: „Janez, tako ae govori, to je greh! — Živel boš tudi brez mene . . . Kaj hočeš 1 Nama si odločeno, da bi akupsj živela, čeprav sem iskreno želels, da bi bil Ti moj mož. Ker pa to ni moč, ne obupaj! Gotovo dobiš drugo, boljšo in premožnejšo nevesto od mene, če Te tudi tako neizmerno ne bo nobena ljubila, kot sem Te jaz." — Potok aolz se je zopet vlil, a dekle jih je brisalo s predpasnikom rsz cvetočega lica. „Auiks, Anika, kaj bo iz mene! Tvoje poroke s tem starim lisjakom ne preživim!" vzkliknil je fant ter s koso Brdito po zraku mshal, kakor bi sekal po nevidnem sovražniku. wAli kaj hočeva storiti? Reveža sva oba z mojim očetom vred. Ti služiš, a jsz sem airoma-škega kočsrja hči. Slabe letine, bolezni, smrt, po-vodnji in druge nezgode so zvesti obiskovalci mu- C h. Vv\ Srbom in se celo spodtikal ob tem, da ae vseučilišče imenuje „hrvatsko". Tekom debate je Kršajavi odgovarjal tudi Jovanoviču in mej drugim povedal, da je bil v Zemunu nekoč neki profesor kemije, ki je laboratorij tako zanemarjal, da no dijaki v njegovih retortah klobase kuhali. Jovanov č je priznal, da meri to nanj, in da so dijaki, ko je bil on profesor res nekdaj klobase kubali, a to le pri neki posebni priliki. Vrnil pa je Silo za ognji lo, spomnivSi Kršnjs-vija, da je ou zopet nekdaj naslikal madono, ki je na jedni roki imela Sest prstov. Kakor se vidi, so debate dokaj pikantne. Vitanje države. Francoska zbornica. Že Štiri dni traja razprava o zakonu zoper anarhiste, a Se ni slutiti, kdaj se konča. Predvčerajšnjim so posegli v rszpravo tudi socijalistiški poslanci in prouzročili, da je postala debata strastna in brezobzirna. Oitre pušice letajo tako z jedne, kakor z druge strani. Vlada odklanja vse amende-mente in ker ima trdno večino na svoji strani, je njen položaj Se dosti ugoden, dasi ne more nihče tajiti, da se je b tem zakonom začela na Francoskem doba reakcije. Italijani v Afriki. Italijanska vojska v Afriki pod poveljstvom generala Daratierija je premagala Mahdiate in zavzela Kassalo. Italijani se te zmage silno vesele, ali zmerni italijanski listi, na čelu jim „Tribuna" sodijo stvar povsem trezno in pravijo, da je ta zmaga le navideznega pomena, ker Mabdiieva vojska še ni pokončana, pač pa bo Italija morala pomnožiti svojo posadko is žrtvovati nove svote za obrambo pridobljenega teritorija. Dopisi. K XotraiiJNltCfr.a, 20. julija. [Izv. dopis.] (0 najnovejši evoluciji v „Slovenčevi" stranki.) Kdor se spominja lepih časov našega prebujenja, ko smo v lepi alogi duhovski stan in posvetna inteligenca delali za povzdigo narodne zavesti, kdor se spominja časov, ko so Ljubljanski Sokoli v ta namen prihajali k nam na Notranjsko in dvakrat celo v Vipavsko dolino, kjer so bili vselej gosti nepozabnega, neumorno delavnega pokojnega dekana in kanonika Gabrijana; kdor se spominja brutalnega postopanja takrat se mogočne nemčurske klike, ki je ne samo po svojih uradnih pomočnikih, ampak še posebno po svojih časnikih u.is pestila in zasmehovala, temu se mora kar črno delati pred očmi, ko vidi sedaj, da nas ravno isti stan. ki ie imel veHkn ttallasrttS' ./»»A-u'?asVJnLc..t»r3e,-l'ravo je ukrenilo uredništvo Vašega lista, da nam je v svojem listu od 13. t m. prijavilo celi uvodni članek „Slovenca" o uličnih napisih v Ljubljani. Grdo je, da se slovenski list, ki nosi na čelu besedo „SIovenecu, da v to porabiti, da spodjeda junaški zastop našega glavnega mesta, ki je v kratki dobi za Ljubljano toliko storil, da deželan kar ponosen postaja, ko si od časa do časa ogleda svoje glavno mesto. Popolnoma podlo se nam pa vidi, da se omeujeni list skuša s tem prikupiti Ljubljanskemu prebivalstvo! ter tako nekako reklamo zase delati, da brez najmanjšega dokaza, da bi sedanje zastopstvo ne imelo oči za vse, kar je še mestu potreba, navaja neke nedostatke, katerim se še ni v okom prišlo Spodjedati in nižji stan hujskati, to je do gneva uporabljeno sredstvo podlega mišljenja, ter « le taki do dna korumpirani duši mogoče, ki zamore 8amo8lovenske ulične napise v Ljubljani imenovati otročarijo. Čuj narod! Otročarije si uganjal, ko si z velikimi žrtvami se zbiral na taborih, ustanavljal čitalnice in druge zavode, da dokažeš svetu, da se zavedaš idealnih narodnostnih svetinj! Vse to so bile brezpotrebne otročarije! Tabla z napisom Slovenischer Leseverein, to bi te bilo prav malo stalo in ne bi se bil zameril nobeni oblasti. Ni naša najmanjša dolžnost, ne da bi mi kaj storili za nemštvo na Kranjskem. Kar jih je, jih je le germanska krutost mej nas zasejala, že davno bi bili zginili, da bi se jih umetno ne vzdržavalo. Pri Ljubljani smo pričeli in prekrstili bomo z božjo pomočjo in s neupogljivim pogumom za pravično reč tudi slovenski svet v Celji, Mariboru, krog Jadranskega morja in po oživljenem Korotanu. Tiste koncesije, ki jih dajejo dvojezične tablice, pa naj pospravi ^Slovenec" v svoj arhiv in jih bo raz-obešal takrat, kadar bodo v Gradcu glavnem štajerskem mestu po javnih napisih dokazali, da bivajo na Štajerskem ne samo Nemci, ampak tudi Slovenci. Prepričani bodite Ljubljančani, da nobeua in tudi najbolja kanalizacija ne bode odnesla od Vašega mesta toliko slabega duha, kakor ga bo izginilo in spuhtelo takrat, kadar bodo zginili z Vaših hiš znaki »tujčeve pete". In želeli bi iz srca, da se to že do tedaj zgodi, ko nas boste sprejeli v Vašem, recimo v našem glavnem mestu pri otvoritvi „Narodnega doma". V to bog pomozi! Iz Zagor|a ob Huvi, 19. julija. [Izv. dop.J (Nemčurska stranka in Topliška šola.) Bliža se konec šolskega leta. Vesele se ga učitelji, vesele" se ga učenci; kajti po jsdnoletnem delu pride zopet odmor, v ksterem si morejo nabirati novih močij, telesnih in duševnih, zs nsdalnji pouk. Ni pa zadovoljna z letošnjim šolskim letom nsša zagrizena nemčurska stranka. Spodletele so jej letos prvič vse intriga, zsman so bila vsa pota, po katerih so prosjačili za nadaljno nezakonito nemškutarenje v šoli, in posebno kislo se drži ob svojih negstivnih prido-bitkih vodja te stranke, poznani odpadenec in kramar R. E. M. Z odlokom It. 656, z dne 5. febru-varja 1887. 1. (beri sedeminosemdesetega leta) odredil je slavni deželni šolski svet, da ima ,die deutsche Sprsche sla obligater Gegenstand an slovej zu beginnen".' Kakor vsem" šofsklm vodjam Kranjske, tako se je tudi vodji naše štirirazrednice ta odlok dostavil; vsa šolska oblastva se niso, v dobrem mnenju, da se njihove zapovedi spoštujejo in ubogajo, nadalje brigala, se li tudi v Toplicah začenja nemški pouk v tretjem razredu ali ne. Š Je začetkom letošniega leta prišla je stvar na dan, da se je poučeval nemški jezik skozi celih šest let protizakonito, proti zapovedi dež. šol. svets že v prvem in drugem rszredu. Kdor pozna vodjo naše šole, ne bo presenečen nad tem. Njemu je bils od nekdsj prva skrb, nklsnjsti se in služiti našim nemčurjem. Pokazal je pa s tem sopet, kako nezmožen je, biti vodja slovenski šoli; z njegovo vednostjo in tudi po njegovi volji nemškutarilo se je proti postavi, mej tem, ko se je potiskal nsš ma terni slovenski jezik v kot. Tako počenjanje je imelo seveda za nemčursko stranko tudi povoljen uspeh. Znano nam je n. pr., da učenec, ki je imel tudi izvanredno srečo, obiskavati našo nemčursko štiri-razrednico, ob vstopu na Ljubljansko gimnssijo ni bil zmožen za slovenski oddelek, moral je iti Slovenec v nemškega! Učenci, ki dovršijo našo šolo, niso zmožni spisati nsjnavadnejšega slovenskega pisma, nemščine se seveda popolnoma priuče. Slovenski očetje in slovenska matere! se Vam ni težko storilo pri srcu, da ae Vaš otrok po osmih letih šolskega pouka niti onega jezika ni priučil, kateri ste ga Vi v zibelki začeli učiti? — Začetkom letošnjega šolskega leta je bilo treba preskrbeti novih abecednikov. Do sedsj so se rabili vedno še nemSko-slovenski, in šolski vodja, ne vedoč, kateri abecednik je predpisan, vprašal je na pristojnem mestu in dobil odgovor, da se ima rabiti ssmoslovenBki abecednik zaradi odloka, navedenega v začetku teh vrstic. Ta odgovor pa je našemu g. R E. M in njegovim somišljenikom grozno rszburil kri. Po strašnem kriku, da se krivica godi nemški posesti, poslali so na okr. šol. svet v Litijo rekurz, a ž njim — propadli. Oigovorilo se jim je, da okr. šol. svet nima pravic, zavreči onega odloka, »sondern auf der stricten Durcbflibrung bestehen muss." Ker pri Šolskih oblastvih niso bili uslišani, sklenili so, podati se na drugo pot. Šla je deputacija treh članov, na čelu zopet isti R. E M , k dež. predsedniku v Ljubljano. Šli so, »v imenu vsega prebivalstva prosit nemške šole", dssi o tem skoro nihče vedel ni, in bi nsši trdni in zavedni narodnjaki odločno protestovsli proti njihovemu pro-sjačenju. No — tudi v Ljubljani jim sreča ni bila mila, dobili so sicer nekaj obljub, a druzega nič. Da se pa stvar resno preišče, jeli potrebns v Toplicah nemška Sola in ali je opravičena zsbteva naših nemčurjev, bil je nedavno gosp. dež. Sol. nadzornik sam tu, in prepričati ae je moral, da bi bila nemška šola pri nas gola brezumnost. Nsj govorijo številke: V prvem razredu je mej 180 učenci deset takih, ki niao slovenščine zmožni; v drugem razredu, kjer, notabene, poučuje učiteljica nemškega mišljenja, jih je po njeni štet vi mej 120 celih dvaindvajset slovenščine nezmožnih; v tretjem razredu razumejo vsi otroci slovenščino in kakor ob sebi umevno tudi v četrtem razredu. Toraj tistim recimo 32 učencem prvega in drugega rasreda na ljubo naj ae muči blizo 800 slovenskih otrok s nemškim jezikom 1 Ali nt tako zaocevNuje vec aasor ueuanja r /in ju iz pedagogičnib ozirov mogoč napredek teb slovenskih otrok? Ali niso učitelji že itak preobloženi z delom? Tako daleč g. R E M. seveda ne more misliti. On je privlekel celo neko deputacijo steklarjev k g. dež. šol. nadzorniku, koja je bila prisiljena prositi nemške šole. A tudi tej deputaciji se ni moglo drugače odgovoriti, kakor, da je nemška šola nemogoča. In nemška šola je v nas resnično nemogoča, saj vsaka zdrava psmet mora spoznati, da je napredek v šoli le potem mogoč, če ae otroci poučujejo v materinščini, in le s pomočjo materinega jez ka in na podlagi tega jezika naj se uče otroci družin. Slovenci se nismo nikdar branili učiti se Dalje v prilogi. jega doma odkar se spominjam. Nekdaj so Še oče kak novec s šoto pridobili, a zdaj je i ta na našem zemljišču pošla. Saj vidiš to šupo, kakšna je. Če bi ne bilo teh dreves, kdaj bi jo bil že vihsr odnesel! — Kakšna Supa, takšno pri nas doma .... Lani smo mater zagrebli, od tedaj oče neznano hitro hirajo. Bratov in sester imam mnogo, a samo jaz eem za delo. Šla bi služit, a kdo bo gospodaril in gospodinjil! Če me poroči Tvoj gospodar, potem bo mojim pomagano," — govorila je Anika ter si bri-aala solze. »Ne veruj, skopuhu, Anika, ne veruj I Zdaj Ti obeča Bog ve' kaj vse, a jaz ne verujem njegovim besedam. Ko boš v hiši njegovi, mu boš le brezplačna dekla. Trdo kot živina boš morala delati, saj Te jemlje le za-to v zakon,- —govoril je Janez. „ lu če bi že tako bilo, ne da se več pomagati. Če bi njegovo snubitev ne vzprejela, pa so ubogi oče moj in ljubi moji malci brez doma. A samo tega ne! Bog jih varuj beraške palice! Ni ga večjega gorju na svetu, nego če nima človek, bodisi najmanjši Usten kotiček, kamor položi lahko trudno glavo," — dejala je Anika, a plemenit čut \6l je iz njenih besedij. »Oj, ti prokleti denar! Kaj mu je oča Tvoj dolžan?" »Kajpada! — Ko nam je spomladi jedina kravica poginila, posodil je on denar za nakup druge; ko je prišel davkarski sluga rubit, posodil je zopet on, ds smo se prodaje znebili; ko je bilo neobhodno potrebno napraviti obleko in obutev, dal je on denar. Vender niti oče niti jaz nisva tedaj mislila, kako k malo in ns ksk nsčin bo iztirjsl dolg!" — pravila je žalostna Anika. »Pa, ve za najino ljubezen?" — vprašal je fant. »Ve, ve, saj mi je pri snubitvi dejal: Aniks, ti bi pridno in pametno dekle, saj sprevidiš, da z Janezom ne more biti nikdar nič. On nima nič in ker nima nič, ostal bo večen hlapec nemanič. In ti? Saj veš, da imate le po moji milosti še to kočo. Vzemi mene, pomagaj svojcem in pusti onega berača, drugače ste tudi vi kmalo berači brez strehe T — pravilo je dekle ihtečim glasom. ,Ti prokleti oderuhi Torej berač sem mu, dasi bi brez mene ne dihala več njegova grešna duša! Zakaj sem vender spomladi rešil starca smrti f Pal je v naraslo Ljubljanico, ko je v svojej skoposti lovil po vodi plavajoče dračje in grmičje, a jaz tepec sem ga iz vode potegnil!« togotil se je fant, pa Anika ga je ustavila in rekla: »Janez! Dolžnost naša je rešiti bližnjega pogina in grešiš, če mu želiš hudo!" »Ali on pa sme Tebe meni vzeti, on Te sme za komsj stotak kupiti iu vse le za-to, ker ima on denar, a ker sem jaa berač, ki moram a svojim zaslužkom svojo onemoglo, oslepelo mater živeti, da tudi ona ne prosjači!" — srdil se je v onemogli jezi mlsdi hlapec. . . . Dovelj sem slišsl in kskor sem tibo prišel, odšel sem neopazen zopet po stezi. Zlato jutranje solnce je premsgalo zdsj meglo in nastal je krasen, poleten dan. Veter je pihnil čez plan, otresaval rosne bisere raz sečij in drevja in poljskih cvetlic ter trave, a zdelo se mi je, kakor da padajo solze na zemljo, solze obups in tuge mladega človeškega bitja, v katerem je prevladovala ljubezen do očeta, bratov in sester ljubezen do ljubcs. Ptički so peli kot prej, visoko v zraku je krožila postovka ter si iskala ropa, pissni metulji, bu-čele in čmrlji so letali od cvetke, do cvetke, nebo je bilo jssno ko ribje oko, iz zvonikov Ljubljanskih cerkva in daljnih barskih vasij znanih so zvonovi sedmo uro, a jaz sem šel otožen zopet proti mestu ter premišljeval svojo usodo, ki mi ni dala zlatov v dar, s katerimi tešil bi lahko človeške solze. p i V Priloga »Slovenskemu Narodu*4 ftt. 165, dnć 21. jalija 1894. nemščine, zahtevamo pa od naših Sol, da se otroci nauče najprvo materinega jezika, in da nam pridejo po dovršeni Soli oni slovenski otroci nazaj, katere smo poslali v najnežnejši njihovi dobi v Solo. Delovanje naših nemčurjev nas ne prestraši, ksjti prepričani smo, da bo šolska oblast tudi v naprpj na tem staliSČu ostala, na katerem smo jo spo/.nali letos. Konečoo Selimo učiteljem in učencem veselib počitnic, nsS m nemčurjem pa, da sena pridobljenih lavorikah za nemSkj posest spočijejo in pripravijo na daljni boj, katerega smo pripravljeni ž njimi biti — a mi za naše pravice! Is krškega okraja, 20. julija. [Izv. dop.] (Okrajna učiteljska konferenca.) Letošnja okrajna učiteljska konferenca za krški šolski okraj bode dne 31. v Krškem. Vzpored je zelo zanimiv in kaže, kako ljudsko šolstvo nspreduje, da učitelj-stvo vsestransko deluje na to, da bi doseglo oni smoter, katerega določa zakon. Mej drugimi običajnimi točkami bodo na dnevnem redu sledeče: Šolska klop, njo soatava in uporaba. Poroča g. Fl. Rozman. Vpliv vzajemnega postopanja učiteljstva na isti šoli na otroško vzgojo. Poroča gdč. Kotnik. Poročilo knjižničnega odbora o »zaznamku knjig, katere so sposobne za šolarske knjižnice". Poroča gosp. J. Bezlaj. Tiskovne in stvsrne napake v II. in III. berilu. Poroča na podlagi poročil učiteljstva celega okraja glavni poročevalec, g. J. Rupnik. Poročilo knjižničnega odbora o izdaji zemljevida krškega okrajnega glavarstva. Poročevalec g. J. Lapajne. Že navedene točke nam kažejo, da se bodo pri naši konferenciji obravnavali zanimivi predmeti. Pred vsem pa gotovo vsaoega udeležitelja zanima 11. točka dnevnega reda t. j. volitev dveh zastopnikov učiteljskega stanu v c. kr. okr. šolski svet. Velika in težavna bode naloga novoizvoljencev, zato pa je tudi treba, da izvolimo neustrašljiva, za naš duševni in gmotni blagor navdušena, v vsakem slučaju nepristranska moža. Spominjajmo se zadnje učiteljske konference in pomislimo, kako bo tskrat reSili naSi odposlanci svojo nalogo. Priznati moramo, da je bil svetla zvezda mej taistimi tedanji Litijski nadučitelj g. Jernej Ravnikar. Mož je pokazal, da je bil vreden zastopnik našega stanu in b hvaležnostjo se ga spominja ne le učiteljstvo litijskega okraja ampak učiteljstvo cele dežele. Mislim, da našemu učiteljstvu ni treba priporočati za uda izven Krškega druzega, kot imenovanca, katerega vsi poznamo kot vrlega pedagoga in neustrašljivega zagovornika učiteljskih teženj. Zjedinimo se torej ter izvolimo jednoglasno g. Jerneja Ravnikarja, nadučitelja v Mokronogu svojim zastopnikom v c. kr. okrajni Šolski svet. Stran-karstvo naj tu izostane. Domače stvari. — (Kdo neče slovenskih napisov v Ljubljani?) Uradna poizvedovanja pri hišnikih glede samoelovenskili hišnih tablic so končana in zanimivo je pregledati vrste tistih, ki so se izrekli zoper eamoslovenske tablice, oziroma za sedanje nemško-slovenBke. Nemci so se seveda izrekli proti njim, a z veseljem konstatujemo, da so se tudi nekateri izmej njih podpisali za slovenske tablice. Drugače pa je s tistimi hišniki, ki trobijo v rog nagega »Slovenca*. Mej temi je malo takib, ki bi se bili izrekli za slovenske tablice, večina se je izrekla proti njim. V Trnovem in v Krakovu bo je nekdaj Kala nova garda unemala za »državno Sprano" in se brani slovenskih tablic. Jedni se boje, češ, da bode novih troškov, drugi pa ne vedo razlogov, le slovenskih tablic nečejo. Grdo bi se motil, kdor bi mislil, da bo to prouzročili samo „Slovencevi" članki, pač pa ni dvoma, da je tu uplivala OBobna agitacija za nemškutarstvo unemajočib se klerikalcev. Vzlic vsem tem uaBprotstvom pa Brno trdno prepričani, da dobi Ljubljana svoje samo-Blovenske hišne tablice, še predno poteče leto dnij. — (Slovenec") je še vedno mnenja, da mu glede nemških dopisov, v katere se je zaljubil, delamo krivico. Očita nam laž, —- dasi se gospodje neradi podajajo na polje surovosti — o kateri pa govorico biti ne more, ker smo »Slovencev" članek od besede do besede ponatisnili, tako da svojim čitateljem ničesar prikrili nismo. Naše mnenje je, da bi nemški javni napisi, če bi šlo po volji »Slo-venčevega" odgovornega urednika, gospoda Andreja Kalana, s prvega častnega mesta vsaj v petdesetih letih ne zginili. V tem ozira ničesar ne prekličemo! — (»Slovensko društvo v Ljubljani") je sklenilo, da svojega glasila „Rodoljub" ne bo več prilagalo »Slovenskemu Narodu". — (»Laibacherici" in .Slovencu*.) Ljubljanski uradni list je v včerajSnji svoji številki priobčil dopis Celjskega županstva o zdravstvenem staniu v Celju. Skrb Celjskega županstva, da ae o zdravstvenem stanju ne razširjajo neresnične vesti, je vredna vse hvale in takisto je le dobro znamenje in prav, da se je tudi Ljubljanski uradni list potegnil za resnico. Neče nam pa v glavo, zakaj ta uradni list, ki se z unemo poteza za druga, zunaj naSe kronovine ležeča mesta, nima besedice in da ne zavrne listih nemških listov, ki s posebnim veseljem razširjajo iz trte izvite vesti o Ljubljani in sploh o naši deželi. Tako uradni list glede kurata c. kr. mornarice Fajdige še sedaj ni zavrnil tistih listov, ki so razširjali neresnične vesti, dasi smo tega izrecno proaili. Kaže se, kakor da je ursdnemu listu in za njun stoječim osebam všsč, da se taka obrekovanja trosijo po svetu. — Kakor smo že povedali, je to pi-šarjenje prouzročil prav za prav „Slovence". Včeraj je deloma preklical, kar je prav v slogu židovskih novin pisaril neresničnega o varnosti v Ljubljani in v okolici, samo glede kurata Fajdige še vedno neče verjeti, da ni bil umorjen. In vender je po uradni preiskavi popolnoma izključeno, da bi bil Fajdiga žrtev kakega morilca. To, da bo se na več kamnih našle krvave kaplje in nekaj sivih las, Se kar nič ne dokazuje, saj je uradno konstatovano, da se je rajnemu gospodu nekaterekrat pripetilo, da je na cesti padel in se nekoliko poškodoval. Nasprotno pa je dognano, da je bil Fajdiga na dan svoje smrti silno razburjen in to, kakor še razne druge okolnosti, kažejo, da je g. Fajdiga najbrž sam skočil v Ljubljanico. Zato, da bi se svetu prikrilo, da je duhovnik sam končal svoje življenje, zato pač ni treba celo mesto in okolico spravljati ob dobro ime! — (Jour-fixe »Ljubljanskega Sokola") bode v soboto dne 28. t. m. na vrtu pri Fer-lincu. Razgovarjalo se bode o izletu k ustanovni slavnoBti „Postojinskega Sokola" in o drugih društvenih zadevah. Na vzporedu je tudi tamburanje in petje itd. — (Osobne vesti.) Začasni okr. komisar g. Anton Klein in začasni vladni koncipist grof C h o r i n s k y sta imenovana definitivnima. — Davčni kontrolor g. Ivan Buchta je imenovan davkarjem, davčni pristav g. Karol Semen kontrolorjem in praktikanta Iv. Ob v a Id in Vinc. Prem k davčnima pristavoma, vsi za Kranjsko. — Deželnosodnim svetnikom v Celovcu je imenovan dr. R. Gotschebar, dež. sod. svetnik v Ljubnem. (Jeli ume kaj slovenščine, nam ni znano.) — Imenovani so: Užitnioski prejemnik v Trstu Valentin Košuta voditeljem carinskega urada v Korminu; carinski asistent Ferd. Kalin v Trstu oticijalora za Pulj; carinskega urada voditelj Ivan T ros t carinskim upraviteljem v Gorici ; carinska praktikanta Rih. Škof in Vikt. S ter le asistentoma in Ivan Miloš salinskim asistentom za Koper. — (Smrt v tujini.) Iz Sydneya v Avstraliji se brzojavno poroča, da je naš rojak grof Oton Wurmbrand tam na grozen način ponesrečil; prišel je pod železnični vlak, ki ga je na kose raztrgal, tako da so morali iskati posamezne dele trupla. Grof Oton Wurmbrand je rojen Ljubljančan ter je tudi obiskoval tukajšnje šole; potem posvetil bo je vojaškemu stanu, postal častnik, a leta 1882. izselil se je z dvema svojima bratoma v Avstralijo, kjer se je oženil z neko imovito Avstrslko ter se pečal s kopanjem zlate rude, poslednji čas pa s kmetijstvom. Stariši njegovi, ki bo stanovali dolgo let v Spodnji ŠiSki, pomrli bo tam leta 1886-, odnosno 1887. Najstareji brat ponesrečenega grofa je komornik pri nadvojvodi Francu Ferdinandu d'Este, drugi živi v Melbournu, tretji pa se je povzpel do časti vojnega ministra eksotičnega kralja Malietoa v Apiji na otoku Upolu. — (Kolera.) Ker je v zadnjem čssu nastopila zopet kolera v mnogih krajih in celo v deželah naše države, razglaša meBtni magistrat Ljubljanski, da je vsak, kdor prenočuje tujce ali pa daje Btanovanja ali sobe itd. v najem, dalje vsak, ki vodi kako gospodinjstvo, dolžan takoj naznaniti mestnemu magiatratu prihod vsakega popotnika, ki je prišel iz krajev, o katerih bo ve, da tam razsaja kolera. Za aedaj morajo biti torej takoj naznanjeni mestnemu magistratu vsi tisti, ki prihajajo iz Galicije, Bukovine in Rusije; istotako bode pri magistratu zglasiti vsakegs, kdor bode prišel iz krajev, kjer se utegne kolera še prikazati odseh-dob. Zanemarjen je predpisanega naznanili se bode kaznovalo kot prestopek z denarno globo do 100 gli. ali pa z zsporom. — (Šolska poročila.) Na I. mestni pet-razredni deški ljudski šoli v Ljubljani je bilo koncem šolskega teta 465 nčencev. Prvi Štirje razredi bo imeli po dva oddelka. Po narodnosti so bili razun 1 Hrvata in 2 Nemcev vri učenci Slovenci, po veri vsi katoličani; iz Ljubljane jih je bilo 399, iz okoliee 66. Poučevali so voditelj g A. Žumer, 1 katebet, 6 Btalmh in 2 nameatna učitelja. Za višji razred sposobnih je bilo 354, nesposobnih 108, neizprašani 3, za vstop v srednje Sole se je oglasilo 84 učencev. — Obrtno pripravljalno šolo je obiskovalo v dveh razredih 116 učencev, razun 2 Nemcev, vsi Slovenci in katoličani pripadajoči 26 raznim obrtom. Poučevali bo 4 učitelji. — Na II mestni deški petrazrednici je bilo 523 učencev. Prvi Štirje razredi so imeli po dva oddelka. Razun 1 Laha in 3 Nemcev so bili vsi učenci Slovenci in vsi katoličani ; iz Ljubljane jih je bilo 473, iz okolice 50. Za viSji razred sposobnih je bilo 414, nesposobnih 101, neizprašanih 8. Za vstop v srednje šole se je oglasilo 60 učencev. Poučevali so voditelj g. Fr. Raktelj, 2 kateheta, 8 stalnih in 1 namestni učitelj. — Obrtno pripravljalno šolo je obiskovalo v dveh razredih 115 učencev, razun 1 Laha in 1 Nemca vsi Slovenci iu vsi katoličani, pripadajoči 24 raznim obrtom. Poučevali so 4 učitelji. — Šolsko delamo, v kateri ao poučevali 3 učiteiji, je obiBkovalo v oddelku za lepljenstvo 24 in v ■lelarui za mizarstvo 6 učencev, ki so izdelali v I. oddelku 60 in v II. oddelku 26 raznih del. — (Slovenski vežbalnik za gasilna društva.) Drugo popravljeno in pomnoženo izdajo tega vežbalnika namerava izdati g. Ignacij Mer h ar, načelnik gasilnega društva v Dolenji vasi pri Ribnici. — (Državni baukovci)se bodo torej začeli dne 1. avgusta jemati iz prometa, kakor smo naznanili. Dotični zakon in izvršilni odloki so se nekoliko zakasnili, ker hočeta obestranski finančni upravi oskrbeti za vse državne blagajnice dovoljno srebrnega denarja in kron, da bodo mogle brez ovir zamenjavati došle bankovce s srebrnjaki Potem bodo bankovci začeli hitro izginjevati iz prometa, na njih mesto pa bodo stopili okorni goldinanki srebrnjaki in nekoliko bolj pripravne krone. — (Za bicikliste.) Preko Ljubljane se je vozil te dni na biciklu c. kr. major baron P ročna zka z Dunaja v Sarajevo. Za vso progo, ki je dolga 1186 kilometrov (Dunaj, Solnograd, Spital, Beljak, Ljubljana itd.) je potreboval 6 dnij, vozil je torej na dan po 150 do 200 kilometrov. Vrne se iz Sarajeva preko Banjeluke, Zagreba, Gradca in Solnograda na Dunaj. — ( D o b r a k u p č i j a!) Te dni je poslal neki Ljubljanski trgovec s kuretino iz Ljubljane v Trst okolu 000 piščancev. Kuretina je bila zaprta v raznih kurnikih — brez piče in vode — kurnike pa so naložili v navaden zaprt tovoren voz. Koliko bo trpele uboge živali pri tej vročini, kaže to, da jih je mej potom do Trsta poginulo 470! Poklicali so konjederca ter mu izročili poginule živali. — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca junija odpovedali bo v Ljubl|aui, ter opustili svoje obrte in Bi:er: Ignacij Žargi, trgovino z drobnim blagom in klobuki; Fran Marovt, hjakarski obrt; Aloizij Belič, barvarski in apreterski obrt; Fran Mariacber, kavarnarski obrt, Elija Predovič, trgovino s prašiči; Vencel Pezdič, mizarski obrt; Barbara Cermelj, prodajo sadja; Marija Korošec, branjarijo; Simon Kušar, klavski obrt; Fran La-jovic, trgovino z lesom in ogljem; Antonija Košir, prodajo špeha, mesa in klobas; Alojzij Košir, predajo moke; Karol, odnosnu Marija l'rbas, prodajo žganih opojnih tekočin; Marija Urbas, trgovino s špecerijskim blagom; Marija Miiller, prodajo kruha; Janez Zitterer, barvarski obrt; Ana KerniČar, trgovino s krojaškimi potrebščinami in modistovskim blagom; Rudolf Peterlin, starinarski obrt; Josip Kržič, pekarBki obrt; Ana Kržič, branjarijo; J. J. Naglas, zastopstvo zavarovalnega društva ,Anker"; Josip Šuštar, pekarski obrt; Janez Škrjanc, branjarijo; Fran Jerina, branjarijo; Marija Kušar, prodajo čevljev; Cecilija Erzin, branjarijo; Janez Pis-totnik, pekarski obrt; Janez Vrhovec, dimnikarski obrt; Peter Gsggl, Čevljarski obrt; FrsnČiška OlifČič, branjarijo; Helena Kavčič, prodajo piva v steklenicah; Josip Jager, slsščičarBki obrt; Marija ZuniČ, kramarijo; Viktorija Hartman, šivanje perila; Marija Lavrič, pečenje kolačev in črnega kruha; Josip Semnje, trgovino z zeljem. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 8. do 14. julija. Novorojencev je bilo 11 (= 17'680/ot)i umrlih 17 (=27 56%o)» raeJ njimi so umrli za škrla-tico 1, za j etiko 1, za vnetjem sopilmb organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 1, valed starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 9 Mej umrlimi je bilo tujcev 7 (=411 °/#), iz zavodov 9(=52 9°/«)< Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za oSpicami 5, za vratico 2. — (O požaru v Kamniški praharni) se nam de poroča: Ponesrečeni delavec, katerega truplo je bilo vse sežgano in polno ran in mu je odtrgalo roke in noge, je bil Alojzij Potočnik iz Z ius pri Mekinjah, oženjen in oče 5 otrok. Pokopali so ga v Mekinjah. Ker je bila nevarnost po drugi eksploziji Se vedno velika, kajti le kakib 20 korakov oddaljena je bila večja zaloga smodnika, kakib 20 metr. centov, niti gasilcev niso pustili blizu, da bi bo ne primerila še večja nesreča. Gasilci is Lukovice so se torej vrnili, ker nikogar niso pustili v tovarno. Šele proti 6. uri zvečer se je začelo gasiti in se je pogorišče deloma preplavilo ter tako udušil požar proti 10 uri zvečer in se odvrnila daljna nevarnost. Uzrok ekgplozin se ni mogel dognati za gotovo. Škoda, katera zadene erar, se ceni na kakih 50.000 gl. Mnogo Škode pa trpi posredno vse mesto in posebno kopališča, ker se bodo tujci nekaj časa zopet ogibali Kamnika vsled nevarnih požarov, ki so zadnja leta prouzročili toliko strahu mej prebivalstvom. — (Požar.) Izpod Gorjancev se nam piše 16 {lilija: V kroniki Stopiške župnije, bo treba za-btdežiti zopet žnJobtoo vest. V foboto popoludne 14 t. m. je namreč upepelil ogenj dvema gospodar )ema razun zidane hiše via gospodarska poslopja in skoraj vse poljedelsko orodje — (seveda kar je bilo gorliivega) — lednemu razun škrinje tudi vso b snu opravo in sicer na D o I. T e ž k i v o d i. Ni dolgo teua, ko je pogorela v ravno iati fari skoraj vsa vas Zajčji v r h, a atdaj je bila zopet zgoraj ime nuvana vas v velikem strahu, da jo zadene ista usoda in to tem bolj, ker je bilo vse suho. Sreča je bila pri tem to, da je jugozahodnik nekoliko pihal. Kako se je ogeni zanetil, ni znauo. Sodi se, da je petletni otrok zažgal, kateri je varoval konje, ki so stali vprelenl s polnim vozom žita pod kozolcem. Ta je z-.č-j! prvi goreti. Napolnjen je bil z žitom in v ;• • i -1 r t • r* i s senom. Konja sta zbežala z gorečim vozom, a ne daleč, ker je jeden ist h padel. Oba sta se oju-kia. jeden tako. da ne bo več za rabo. Skoda se ceni od 5 do 6000 gld. Zavarovana sta bila za 2150 gld. — (V Ornem Vrhu nad Idrijo) bode v nedeljo dne 22. t. m. v prostorih gonpe Katarine 1'lešnar tombola, in veselica v prid Omovrškemu gasilnemu orustvu. O neugodnem vremen se vsa stvar jireloži na dan 19. uvgusta. Zanimauie je veliko, in ker so dobitki rt-a krasni, pričakovati je mnogobrojne udeležb«. — (Nov vodovod) namerava napraviti Moravske občine predat jjmStvo v Sv. Križu, kjer je zaradi visoke lege veliko pomanjkanje vode. Komi-sijonelna obravnava o načrtu deželnega inžeoerja g. Uraske^a bode dne 28. t. m. Stroški vodovoda so proraćunjeni na 3500 gld. — (Ubegei medved.) Poleg svoje graščine pri Planini ima kuez Windiacbgraets že nekaj let v posebnem zverniaku več živih medvedov. Te dni dvignil se je jeden teh koamatinov z drevesa v sredini ter skočil na streho ograje, kjer se je obdržal s kremplji in splezal naj.rej, potem pa skočil doli na j>roBto. Cuvaia, ki je šel za njim, da bi ga I>rivabil naaai z raznimi jedili, je kosmatm napadel in ga začel mrcvariti. Drus? čuvaj je prihitel na pomoč in odgnal medveda s krejieleem. Pozneje je napadel kosmati begun necega dečaka, katerega so rešili krsei, preunavši medveda s koaami. Drugo jutro ;;ele bo lovci zasledili beguna in ga usmrtili. — (Preklic prepovedi.) Deželna vlada kranjska je omejila prepoved o uvažauji prascev iz Hrvatske v krški okraj. Prepoved velja zdaj samo za okužene kraje samoborskega okraja. Iz vseh ne-okuieuih krajev pa se smejo po železnici uvažati prasci v krški okraj. — (Sumen slučaj bolezni v Trstu.) Tržaški „Mattiuo" je prinesel vest, da je zbolel neki sprevodnik južne železnice na koleri. Dognalo pa h« je, d* ji« dotični le vsled preobilo zavžitih kumar zbolel za gastro ententis in se mu je zdaj zdravje že zboljšalo. Le zaradi previdnosti so je stvar naznanila mestnemu fuikalu in se je bolnika izoliralo v njegovem stanovanju. — ({Razpisane službe.) V Gorici dve mesti katol. veroučitelja in sicer II. razreda na dekliških in III. razreda na deških šolah v Gorici. Prošnje v 4 tednih Šolskemu svetu v Gorici. — Pri okr. sod'šču v Ptuju z dnem 1. avgusta mesto pisarja z mesečno plačo 30 gld. Zahteva se popolno znsnje nemščine in slovenščine. Prošnje do dne 26. t. m. istotam. -^ Slovenol in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 L. A Razne vesti. f (Ruska vseučilišča) so imela nastopno število dijakov: Moskva 3888, Kijev 2244, Peterburg 2225, Helsiugfors 1875, Derpt 1650, Varšava 1335, Harkov 1200, Kasan 825, Odesa 555, Tomsk 405. V 4 duhovniških akademijah v Kijevu, v Moskvi, v Kazanu in v Peterburgu je bilo kakib 800 gojencev. f (Najstarejši časnikar) je menda g. Duomans, glavni urednik nekaterih belgiškib in vlamskih časnikov v Bruselji. Na časnikarskem polji deluje že od 1. 1834, torej 60 let! Star je 80 let in je že 48 let član belgijskega parlamenta in to brez prenehanja, ker je železnega zdravja in ni bil nikdar bolan. * (Kapniki iz LurloSkib jam) so razstavljeni v Grada v neki prodajaiuici in vzbujajo splošno zanimanje. * (Velika trta.) Neki posestuik v G tisti n g u v Graški okolici ima pri svoji hiši trto, ki pokriva vrtno lopo. Na triletni trti je leto« 755 grozdov. * (Potresi v Carigradu.) Pri zadnjih potresih se je razrušila zgodovinsko znamenita hiša „Schouidet* v Sin Štefanu, v kateri se ie podpisala 1 1878. mirovna pogodba mej Rusi in Turki. * (Grozna nesreča v zveriijaku.) V Milanu je poteptal zbesnel slon avstrijskega krotitelja živali Bauerja mej predstavo v zverinjaku. Nesrečneža ni bilo moči rešiti. ZbeBnelega slona so morali otrovati s strihninom, da se niše pripetile daljne nesreče. * (Fosforescirajoči obrazi) Ker so tudi v Pariških gledališčih mej igro gledališki prostori le bIhIki razsvetljeni in je le na odru polna svetloba, to nikakor ne ugaja damam. One gredo namreč večinoma v gledališče, ne da bi gledale, ue«o da bo njih gleda. Zato so pa presledki mej dejaaji prekratki. Neka bribtoa glavica je torej izumila »sve-teči puderu, ki daje obrazu prijazen, fosforuioč svit in pripomore lepoti do veljave tudi v temi. Po ložah je videti sedaj samo fosfirescirajoče obraze, kar je baje jako interesantno. * (Zanimiva sodna razprava) se je vršda te dni v Londonu. Neki mesar m je hotel odpeljati v Liverpool in vzel vozni list za II. razred. Mož je hI |>a tako obilega života, da so bila vsa vrata pri vagonih pretesna. Na noben način ga niso mogli spraviti v voz in vlak se je odpeljal brez debelega mesarja. M >ž pa se je skliceval na bvojo plačano pravico, da se pelje v II. razredu v Liverpool, tožil je torej železoiško upravo, ker ni izpolnila svoje dolžnosti. Sodišče je resnično obsodilo železniško upravo, da mora plačati 400 funtov šterlinov (blizu 4000 gld.) odAkodnine. Proti tej razsodbi je pa oi s.ijena uprava vložila priziv. Književnost. — „Slovauuka knjižnica". Snopič 21. prinaša nadaljevanje iz hrvaščine preložene povesti „Zaobljuba", spiual Ferd. Bec^č — „Kme to v a lec" ilustrovan gospodarski list, ima v Št. 13. tole vsebino: Orodie za pridelovanje tolkovca; — Črni palež; — Kaj je žganje in kako naj se pripravljajo surovine, iz katerib se kuha žganje; — Vzgajanje Žrebat; — O pripravljanji sadnega mošta ah tolkovca; — Pred zimo orano, na pol gnojeno; — Rizue reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — „Vatrogasac" ima v št. 14. to-le vsebino: Zapisek seje zaveznega odbora gasilnih društev kranjskih; — Bolestni pojavi u našem vatrogastvu ; — Samoupala sena; — Dobrovoljno vatrogasno družtvo u Ludbregu; — Vatrogastvo na selu; — Naši dopisi; — Domači in različite viesti; — Javne zahvale. — .Nove tamburaške skladbe". Marljivi skladatelj za tamburici G. V. Brož v Sušaku je izdal zopet nekaj novih skladb: 1) Velika glasbena slika „V posavakoj Sumi* je doBegla ne-pr.čakovan uspeh, cena partituri, ki obsega 10 točk, — je 3 gld.; 2.) „Na obal i Save" , valček 2 gld.; 3.) .Na valovin jsdranakog mora", valček 2 gld.; 4.) „Vienac najobljubljenijih slovenskih pjesama* 2 gld.; 5) „Slava Slo vencem", koračnica in „Banovcu" vsaka po 1 gld. in drugi potpourri »Iz hrvatskog Primorja". Vse te skladbe se dobivajo pri izdajatelju V. G. Brož u, kapelniku na Sušaku pri Reki. Nekatere is-mej teh skladb so svirali izborni Sušsčki tamburaši, ko so bili zadnjič v Ljubljani ob izletu »Ilrv. prim. planinskega društva". — »Pod praporem ey ril lomethodč j-skym". Na pamatku 1000 leteho umrti krale Sva-topiuka napsal Jan. Hejret V Kroiučf.ži 1894. Str. 16. Geoa 7 kr. V nedeljo se vrši v Vvzovicih na Moravi Svatoplukova slavnost. Pisatelj se ozira na to slavnoBt, in na najnovejšo izjavo papeževo glede zjedinjenja katoliške in pravoslavne vere. Bro-šurica se dobiva pri pisatelju. Celje 21. julija. Mestni zastop Celjski je včeraj dovolil Celjski posojilnici zgradbo „Narod neg a Doma" po krasnih načrtih inženerja Hraskega. .Poslopje se začne še letos graditi. Praga 21. julija. Policija je zaprla več osob, mej njimi nekatere, ki so bili v pravdo zoper Omladince zapleteni, češ, da so člani tajne družbe za izdelovanje bomb in priredbo atentatov. Praga 21. julija. Proti štirim Članom razpuščeiiega občinskega zastopa Lomniškega se je začela kazenska preiskava, ker so pred nekaj meseci priredili v pravdi zoper Omladince obsojenemu Sokolu sijajne ovacije, s čimur so baje odobravali kazniva dejanja. Splet 21. julija. Določeno je definitivno, da se priredi tukaj leta 1895. deželna razstava dalmatinska. Dubrovnik 21. julija. Črnogorska vlada je zahtevala, naj se jej izroči vojvoda Vukotić, ki se je bil pred kratkim s Crne gore izselil. Policija je Vukotića pač prijela, pa ga zopet izpustila, ker ni njegova krivda dokazana. Budimpešta 21. julija. Wekerle je odpotoval v Išl k cesarju, kamor pride tudi poljedelskim ministrom določeni grof Andor Festetics, da priseže. Budimpešta 21. julija. Policija je prijela tukaj živečega inženerja Seccaronija, rojenega Italijana, ker je javno odobraval umor Carnota. Pri hišni preiskavi je našla obilo dokazov, da je Seccaroni unet anarhist, ki je v zvezi z najnevarnejšimi italijanskimi anarhisti. Harkov 21. julija. Tu je bila včeraj strahovita toča, ki je prouzročila velikansko škodo. Žito na 30.000 desjatinah obsejanega polja je popolnoma pokončano. Osem osob je bilo ubitih. Berolin 21. julija. Poročila nekaterih tukajšnjih časnikov, da pride avstrijski cesar k nemškim vajam, se oficijelno dementuje. Narodno-gospodarske stvari. — Prepoved amerikanskima zavarovanja po tontinah. Kakor „Ludvig Scbouberger jev Borseu u. IldodelHberichtu poroči, je ruskega finančnega ministarstva oddelek postavno prepovedal od amerikanskih zavarovalnic uvedeuo zavarovanje po tontinah ter zaukazal, da se mora odslej za naprej na vsako polico po štiriletnem zavarovanji pripadajoča dividenda vsakemu zavarovancu leto za leto deklarirati, oziroma izplačati ali pripisati. Ta zakon, kateri pomeni konec tontinskega zavarovanja v Rusiji, stopil ie uže 17. aprila t. I. v veljavo. — Ces. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da se je razpisala izvršitev podzidka in del vrhu zemlje za drugi tir delne proge Krasne-Skwarzawa, km 392 6 do km 404*1 proge c. kr. drž. Železnic L'Vov-Podvvoloczvska. Ponudbe vzprejema najdalje do 7. avgusta 1894 imenovano c. kr. generalno ravnateljstvo, pri katerem so tudi pogoji in drugi pripomočki na vpogled, odnosno c. kr. železnično stavbeno vodstvo v Levovu (Kopernikova ulica št. 30). — Železniška zveza Hrvatske s Dalmacijo* V kratkem hi« bode pričela graditi ozkotirna železnica Otiulin-Prijedor Knin, ki se potem zveze a progo Knin Splet. Tako bi bila Hrvatska po železnici zvezana z sosednjo Dalmacijo. — Rokodelske šole v Rusiji. Rusko naučno ministerstvo je poslalo ravnatelja St. Peterburškega učiteljskega zavoda, da potuje po Nemčiji in po Avstriji in proučuje organizacijo nedeljskega in rokodelskega šolskega pouka. Javna zahvala. „Slavec* je praznoval dnč 7. in 8., odnosno 16. ja-lija svojo desetletnico pod pokroviteljstom preblagorodne gospe Franje dr. Tavčarjeve. DruStvu Je prijetna dolžnost, zahvaliti se javno vsem onim faktorjem, ki so (pripomogli, da se je slavnost zamogla dostojno vršiti, kakor slavnemu deželnemu odboru za blagovoljno prepustitev gledališča in redute; Ljubljanskim na rod n j ak in j am za dragoceni trak zastavi, narodnim gospodičinam za ovenčanje zastav, obsipanje s Šopki, prireditev bazara, s čemur so pripomogli tudi k gmotnemu uspehu; preč. gg. Kanonikoma Zamejir u in Rozmanu, preblagorodnemu g. županu O m s se 11 i j u za blagovoljno prepustitev mestne dvorane in telovadnice II. mestne deške iole; sodelovalcem pri koncerta: gospodični Slavce vi, gg. opernemu pevcu J. Nolliju, Medenu, in Pn c i h ar j u, gosp. S t e g na r j u za njegov požrtvovalni trud pri izrednih skušnjah in za|vodstvo zborov; dalje vsem slavnim narodnim društvom iz Hrvatske, Primorske in Štajerske, Ljubljanskim gospodarjem za okraScnje hiS z zastavami, dalje vsem onim, ki so na dan slavnosti hrzojavno in pismeno čestitali, podpornim članom za sodelovanje pri slavnostnem odboru, gospodu postaje načelniku Gutmannu za blagovoljno prepustitev perona prt vzprejemu gostov in gosp. A. Trstenjaku za prijazno sodelovanje pri sestavljanji slavnostne knjižice. Vsem skupaj in vsakemn posebe izreka svojo najprisrčnejso zahvalo Odbor slov. del pev. društva „Slave«". Iz uradnega lisi;*. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Janeza Šte-fantiča posestvo v Hrastu cenjeno 1033 gld., dne 4. avgusta in 6. septembra v Metliki. Jaueza Jeraja posestva v Smledniku, cenjena 13.196 gld., dne 6 avgusta in 10. septembra v Kranju. Franca Tre v na zemljišče v Ljubljani, cenjeno 22 480 gld., (v drugič) dne 6. avgusta v Ljubljani. Antona Rebescbini-ja iz Vareša v Bosni, posestva v občinah Moravč-, Jablauice itd., cenjena na 7100, 60, 250, 65, 3833 in 170 gld., dne 7. avgusta in 7. septembra v Litiji. Vita G r i v i c a posestvo v Orniošnici, cenjeno 180 gld , dne 7. avgusta in 7. septembra v Novem mestu. Janeza K u sel j a zemljišče, cenjeno 110 gld., Mice Gorenčeve zemljište, cenjeno 150 gld. in Janeza Repovža zeml|iAče, cenjeno 276 gld. v občinah C rnik, Jelševc in Kersoi Vrh, dne 8 avgusta in 12 septembra v Mokroti« gu. Antona P a i e r i a posestvo v Pristavi, ce njeno 3011 gld, dne 9. avgusta in 11. septembra v Novem mestu. Marka Težaka zem'jišča, cenjena 2529 gld., (ponovljeno), dne 9. avgusta v Metliki. Mihe Me le ta posestvo v Grahovem, cenjeno 1771 gld., dne 9. avgusta in 10. septembra v Cerknici. Amortizacija: Marije Roje braoilnična knjiga Štev. 218.265 kranjske hranilnice za 105 gld., ako se nikdo ne oglasi tekom 6 mesecev (do 7. janu-varija 1895.) Proglasba smrti: Frana in Matije Kotnika iz Drganjega sela, o katerih se ž" nad 30 let ničesar ne ve. Prvi je odšel kot rudar na Štajersko, drugi kot drvar ua Hrvatsko. Kdor b kaj vedel o njih, naj naznani to do 1. avgusta 1895. leta kura-toriu g Kumin Zujiančiču v Novem mestu. I ini li so v sLjtil»ljanl: 18. julija: Ana Johan, delavčeva hči, 1 leto, Stre* liske ulice št. 11. — Ida Huss, šivilja, 30 let, Kolezijsko ulice št. 8. 20. julija: Karol Jager, izvoSčeka bih, 2V, leta, Dunajska cesta fit. 15. Meteorologično poročilo. ID-u.n.a.3©3rsL borza dne" 21 julija t. 1. Čaa opa- ■Stanje barometra c zovanja s mm. OJ 7. zjutraj VUii 7 mm. "5 2. popol. 786*9 on. 9. zvečer 737 8 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 16-6° C si. sv.:, jasno 21-4° C 162° C si. vzh. jasno si. vzh.' jasno 0001 . 98 gld. 45 kr. . 98 40 . 122 ■ 40 . n 75 , . 121 9 60 , 96 n 25 , . 1002 m ■ 75 „ 9 45 i . 61 t 02 V, . 12 • 20 „ 9 » 44 ■ !» „ 89 ,< Skupni državni dolg v srebru Ogerska zlata renta 4" (i . . Ogerska kronska renta 4°/0 AvBtro-ogerske bančne delnice Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... Pred jednim letom se je zavaroval moj soprog, gospod Viktor Tbomai, c. in kr. konjaniSki stotnik v p., pri životni zavarovalntoi ,,The Greaham" v Londonu z znatnim zneskom muni na korist. Po njegovi Bmrti je zastopnik tega zavoda v Ljubljani gospod Gvldon Zesohko meni takoj izplačal zavarovano glavnico. Izrekam javno bvojo najboljšo zahvalo in priporočam zavod „The Gresham" vsakemu uajtopleje. Kad na pri Sevnici, dne 16. julija 1894. M ji t i 1 i l i« rhomiiN, (793) c in kr. rituinjstra vdova. iajhen, mlad, črn, dolgodlak SJSaV i>«">n, "SJBBJ a košatim repom, z dvema rumenima lisama nad očesi, rumenim vratom in rumenimi nogami (bastard mej pinčein in jazbečarjem), z znamko št. 45H, se Je Izgubil. Kdor ga najde, se prosi, da ga odda n» I*oIJkii-MlceiH iiHNipu nt. II. I. iitMlntropjo, čez dvorišče. M' IPe>@ (detle) Ne Je Izgubil. Isti nn marko št 211 — I'r odsioihov uplačane premije. Raz ven tega povrne družba zavarovancem svojim ven nabrani dobiček, 8 čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli 4°;0 obrenliiili <>l»re*tij. (159—12) Glavna reprezentanca v Trstu. li lavni zastop v Ljubljani Primož Hudo vernik Kolodvorske ulice št 18. Podpisanci Bporočamo prežalostno vest, da je danes p>po!udne ob 2'/». uri naša iskreno ljubljena lici, oziroma Boatra, svakinja in teta, gospodična [IVIariJa. Korbar po dolgi, murni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, mirno v Goapodu zaspala. Pogreb predrage rajnee bode v nedeljo dne 22. julija ob 6. uri popoht-dno na pokopališči pri sv. Štefanu. Predrago rajneo priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Spodnji II r ušici, dne 20. julija 1894. (789) Josip Korbar, o. kr. poštar, župan in hišni posestnik, oče. — Marija Korbar, mati. — Fran, Anton Korbar, brata. — Joalplna, Ivana Korbar, Fant Flere roj. Korbar, sestre. — Joalp Flero, c. kr. poštni oficijal, avak. — Emil, Viktor, Friolka , nečaka in nečaki uja. C. tr. glavno ravnateljstvo awtr. drž, zelenili. Izvod iz voznega reda veljavnega od 3_. j-io.rii.1a. 139-j.. Nastopno omenjani prlhajal'il in orthajalni 6m< oinačnnl »o v »rci(Nji.«T«;iiAvm tam. Srednjeevropski caa ja trajnemu 6ara t LJubljani sa s minuti naprej. Odhod is Izubijane (juž. kol.). Ob IV. uri O tnin. po nori oiebnl vlak ▼ Trbii, Pontabel, Beljak, Oc-lovec, Franaenafeate, Ljubno, Aea Belathal t Auasee, Ischl, Oman-don, Solnograd, Tiend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomntt, Hregeua, ('urili, Geneva, Paria, Stevr, Lina, Rudejevioa, Plaenj, Marijine vare, Kger, Karlove vara, FranooTe Tare, Prago, Lipaijo, Dunaj via Amatetten. Oh O. uri 7 min. zjutruf moiani vlak v Novo mesto, Kncevjo. Ob 7. ari tO min. rjutruj osebni vlak ▼ Trhli, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Franaenafeata, Ljubno, Dunaj, oea Helathal v Auiie«, lachl, Omunden, Solnograd, Lend ftaatain, Dunaj vi a Amatetten. Oh 11. url 41 min. riopolutlne moiaui vlak v Novo meato, Kočevja. Ob 11. uri BO tnin. riui*>lu(in* osebni vl:»k v Trhli, Pontabel, Heljak, Oelovea, Franaenafeate, Ljubno, Helatlial, Dunaj. 06 4. uri 14 min. popolurfn* oiahnl vlak v Trbii, Beljak, Oeloveo, Framenafeate, Ljubno, čea Seiathtl v Soluofrrad, Lend-Oaatnin, Zeu na jeseru, Inomoit, Breguio, Ourih, Oenovo, Paria, Steyr, Lino, Omunden, Iiohl, Bndejevioe, Plaenj, Marijine varo, Kger, Franoove vara, Karlove vare, Prago, Ltpako, Dunaj via Amatetten. Ob 0. uri :tO tnin. zvrir moiani vlak v Novo mosto, Kočevje. Prihod v LJubljano (ju*, kol.). Ob S. uri 33 min. zjntrn) oaebnl v/lak a Dunaja vin Amatetten, Lip-•ijo, Prage, Franooviti varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih v»rov( l'1/iijn, Budejnvic, Soluograila, hlnaa, Stnyr», Gmundena, Itohla, Aua-•eea, 1'ariaa, Oenevo, Curilia, Urat/enza, Iuomosta, Znlla na jeaern, Lend-Oaiteina, Ljubnega, Oolovoa, Beljaka, Krauaenafeate, Trbiia>. Oh H uri U min. »Jutra} moiani vlak ia Novega motla, Kočevja. Ob 11. uri H7 min. ftojtotutine oiebtit vlak a Dunaja vla Amutnitoii, Lipaije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budejovio, Bolnograda, Llnoa, Htevra, Parisa, Uonovo, Curilia, Breguice, Inomoata, Zella na jeaaru, Leud-Oaateiua, Ljubnega, Onlovca, Lienza, Pontaiila, Trbiia. Ob l'J. tiri mm ;>(•;>(.Iitiini- meiaui vlak ia Novega mosta, Kočevja. Ob 4. uri -/S min. jiojmluilne eaebui vlak a Dunaja, Ljubuega, Soiithala, Beljaka, Celovca, Vranieuafoate, Pontabla, Trbiia. Ob H. url 34 min. gveeer metani vlak is Novoua Mesta, Kočevja. Ob V. url XI min. »vvrrr oaebni vlak a Dunaja preko Arnttettona ta Ljubuega, Beljaka, Celovoa, Pontabla, Trbiia. . 7. II. 0. IO. Ob n a y Odhod ls LJubljane (dr*.. koU Mri .'■'( min. tjtitnt) v Kamnik, . Otl „ ftmlnf „ „ . SO „ nvfrrr „ n ,, lO ,, ir.-r.-r i, ,1 {aledujl vlak le ob nedeljah in praauikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). uri ali min. mjutmj ia Kamnika. n IS m dopolutln« n ,, (4—163) >io ,, mw . &S n trt-rrr „ „ (alednjl vlak le ob nedeljah in prasnikih.) Nepresegljivo za zobe je L Trnkoczy-jeYa ustna voda aromatična, upliva okrejicujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. .ledna velika steklenica 50 ki-. II. Trak6czy-jev zobni prašek splošno priljubljen, ujiliva jako okrepcujoce ter obvaujuje zobe svctlo-bele, ;t 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po i.o&ti po&ilja (605—18) Ubald pl. Trnkocxy lekar v Ljubljani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošlo razpošiljajo. Vauui Horodnikoru, prijateljem in znancem javljamo prežalostuo veat, da je naia nepozabna soproga, mati, taSČa, sestra iu atara mati, gospa Frančiška Rus rojena Robavs v četrtek dne 1H. julija ob 10. uri zvečer, v 00. htu svoje starosti, previđena 8 av. Sakramenti za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb bode v soboto dne 21. julija popolndue na šonartinskem pokopališču, kjer bode truplo pokojničlno položeno k večnemu počitku. Sv. zadusue mafle se bodo brale v župni cerkvi Šmartinski. Šmartno pri Litiji, dne 20. julija 1894. Alojzij Ruh, sopr g. — Josipina Čnden roj Rus, Frančiška, Alojzij, Srečko, Franjo, Pavla, Vlllbald, Rudolf, Josip Rua, otroci. — Klemen, Ivan, Alojzij, Štefan, Josip, Peter Robavs, Barbara Elbon-■teiner roj. Robavs, Ivana Zupančič roj. Robavs, bratje in sestri. — Franjo Čuden, zet. — Franjo Joalp Čuden, vnuk. Brez vBega druzega naznanila. (7'J°) na razstavi za zdravje in vreda- vanjo bolnikov v Stuttgartn 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih število gre v tisnCH, priznana kot jedino, zares reelno in neškodljivo sredstvo, s katerim se dosež« tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne izpadejo in da bo ne dela mej njimi prhot; mladi goHpodje dobe po nje rubi močno brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantnje. Lonček 80 kr., če se pošlje po poŠti ali proti povzetju 90 kr. K. Hoppe. Wien, XIV,, Hutteldorferstrasse 81. i A A A A I Zobni zdravnik DR ROMAN JACOBI ustavlja po najnovejši in najbolj*! metodi umetne zobe in zobovja. ■•1 oiiihlrit In Izdlra zolic lire« bolečin. (186-12) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. Odlični zvedenci vseh dežel so na zdravilstve-„Jnih razstavah v Londonu, H? Parizu in Oenevu kot razso- jevaloi izloženih preparatov tinkturo za želodec G. Piccolija v Ljubljani s nistiio diplomo in zlato .svetinjo odlikovali. To od -locujure odlike so najbolj*« spričevalu že od nekdaj znanega dijetetienega sredstva, katero krepča in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelovatelj O. Ploooli v Ljubljani proti povzetju zneska, Zaboj po 12 stekl. za 1 gld. 30 kr.; po 55 stekl, za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 kgr.). 1'ostiiino plma vedno naročnik. (5y»—ti) Vozni listki i Se?. Ameriko (6—29) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I Kolowratring 9 T\T7"M" A T IV Weyringergas8e 7- jj JJ J.1 J\.U ■ i Vsak dan odprava » Dunaja. Dr. Rose životni balzam l je nad 80 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (424—14) domače sredstvo. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne i e moja to dodana, zakonito varovana | varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah A vstro- Ogrske. Tam se tudi dobi raško domače zdravilo. To sredstvo pospeSnje prav izborno, kakor sve-docijo mnoge skufinje, čistenje, /.rojenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljieah po 35 kr.in 25 kr. Po pesti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnine je meja tu dodana zakonito varstvena znamka. O-lefvaaa. zaloga i FRAGNER, Praga« it. 203-201, Mala it rana, lekarna „pri črnem orlu4*. r*Po9tna razpoSiljatev vsak dan.^l • v št. 3 tt 3C13ia.ča.Tria.i6a.rsisl2i -u.llca.l3. »e Is proMle roke prod« najeenefo. lita je v sredini mesta in prikladna za vsako tunnjšo ohrtnijo. — Povpraša naj se v pemoenl blagajni* Židovske olive nt. 8, L nadstropje. (785—1) (33.4—10) Najboljše voščilo sveta! Fernolendt voščilo za čevlje. Cob. kralj. dei. priv. p tovarna utetn. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje uan|e trpežno. i- Povsod v zalogi. =(801-50) Zaradi ponarejanj aaj se past natanko na moje Ime ■V St. Fernolendt. ~wm Za naravno usnje svetle boje (ITaturleder) izborno mazilo (creme). ^iSfrJietlaliHkc ulice »t. H. IS&fa, (Viktor Han tli) (27) I . i ii I > I j: i ii ]«, Mitt-ijiii tl-ff 1 a pri poro As veliko /.alogo oprem za kro-1 jače in čevljarje, beloprtenega blaga m podvlek, bombaža in ovčje volne, preje J za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji-■; ianie, tkanega in nogovi čara koga blaga, ? predpasnikov, zivotkov in rokovlo, po-zamentirskega in drobnega blaga, trakov, cipk in petljanj, čipkastih zaves In p preprog, umotcljaih cvetk in njih delov. ■•"^ " - - -- Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval (33> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. Vaakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. f"Sr J. J. NAGLAS ,<&. ' tovarna pohištva v Ljubljani, Turjaški trg it. 7 in j- Gospodske vilo« (Knei)l dvoreo). Zaloga jednostavnoga in naj (i no joga le-Benega in oblazinjenega pohištva, zrcal, st rudarskega in pozlutarakega blaga, pobi Atvene robe, zaves, odej, proprog. zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (35) Restavracija „Pri Zvezdi1 cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišč©. jj Priznano izvratne jedi in pijače in »kupno obedovanje. F. FeHinC, restavratčr. I ai»«BM»«H^eieeae«aieeaak Josip jReich w>' - Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 I priporoča čast. občinstvn dohro urejeno kemično spiralnico v kateri ho razparane in nerazparane moške in žunake obleke lepo očedijo. Pregrinjala vaprejmA se za pranje in crfiiii v poharvanjo. V barvariji vspre-jeuia bo svilnato, bombažno in mešano blago. Barva ao v najnovejših modah. (27) HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) Uran & Večaj ► Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice št. 3 ► priporočata p. n. ćast. občinstvu hvojo veliko ziilogo vsakovrstuih L pečij in glinastih snovij t kakor tudi ^ štedilnikov t in vseh v to Btroko ■padajočih del po _^ nizkih cenah. ^^sjf I Zajamčeno pristni kranjski "bxIrxjeT7-oo liter po gld, 1-20 in J tttar po gld. 1.—, ki ga priporofiujo zdrav-? niki, pri (21G) i Oroslav Dolencu I imovina 2 ifoščennio in medom I IJubljHUH, Cliedallike ulico G. Tonniea v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovino-llvnloa. Iadoluje kot poiolmou: vse vrste strojev sa lesoreznioe ln žage. (21) frevzame cela naprar« in iinUrtiiiji- |>itr ln kotle po najboljši h. ntavi, slučajno turbin« ln vo«lim ko lese. Maksimilijan Patat-ova naslednika F. Iflerala a%> IBoiicm v Zajnbljanl, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske in moške obleke, razparane in cele, iste bo lepo učetlljo; vzprejemata vsakovrstna pregrinjala, svilnato robce in trakove za pranje in pobarvanje« kakor tudi svilnato, bombalno in mešano blago vseh barv. Obleka se elsti, pere > in barva hitro, dobro in po nizki ceni. I 356» Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant. Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se ns Icevrtoz^L-patpiirji tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo- tržcih. J. Kunčič priporoča p. n občinstvu svojo izielovalDico soJa-vole Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") z u po mn jo, da rabi vodo ii mestnega vodovoda, a v svoji rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledo. (64) Zanasja naročila livrić le toC no. C Isata Sbozrl % S Ljubljana, Frančiškanske nlice 4. rr rt ►» % Slikarja napisov, C, stavblnska ln pohištvena pleskarja. ^ Tovarna za oljnate barve, lak t& in pokost. (*20) r Glavni zasfop Bartholi.JeveKe orl-p glualuea-a barbullne|a. Maščoba 7p sa koujska kopita in ustde. ■t HJL^*14* *^Jk^5*l» <*^JL^ll J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra oesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano sa koncerte itd. in lepim vrtom. (3ti) = Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic. ČaBt mi je naznanjati, da sem pre- ^ vzela po smrti mojega moža Frana Toni kovaško obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam ta vsa v to Btroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. ■ Dobro delo in točna postrežba Z veleapofitovanjem (37) i Ivanka Toni v Kravji dolini it. 8. V Zvezdi V Zvezdi ■v lilSi „:Ma.tlce Slovenec©"- Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev. ▼ katere se črke najhitreje zaznamujejo, po zalo nizki coni. (745-2) -~—< Učenca vzprejmera v trgovino mnogovrstnega blaga. ms—3) _Ferdinand Hlebš v Kranj i. Društvo Ljubljanskih komisijonarjev naznanja hI. občinstvu, da ima na razpolago 2 nova Yoza za selitev jdnstra v mestu ah na deželo. «eatl ftt. ». Oglasiti se je na Sv. l»elra (Ml— 8) Proda se Iz proste roke hiša z vrtom v Parnih ulicah št. 11. Več se izve «» Sv. lVtra cesti h. »i. 7 pri A. A%belj-u. (743—2) Na prodaj |e v Izubijani, ua Sv. Martina cesti at. II na kraji ih.iš@k n •vartorn. prav pripravna za prodajalnico. Prodajalnica je tudi zdsj v njej, — Natančne)i pogoji se izvedo istotam. 74H—8) S 3Fsret» Staro | J sobni slikar | 1 tt HiJ-o-Toljaril, Breg- ]□.. št. 20 J j priporoča se v izvrševanje vseh i v dekoraeijsko in slikarsko l stroko spadajočih del z zagotovilom ukusnomodernega dela proti ) šmarni oenl. (491—16) p Iščejo se nujno: 2 prodajalki zh prodajalnico z mešanim blagom; pri-liresta natakarlea, plHČa 10 ^Id., jako dobra služba; fliieJAo in priproNi«»(*«• graščinske« zasebne In go-HtllnlAke kubnrice: vee blNln za Ljubljano, okolico in drugo«!, Trst, Gorico, Polj, Dunaj ; ttlugn v nekem zdravilišču v hotelu; dva kočljasa in |eatlnl bIap«*o pod jako dobrimi pogoji itd. itd. — Imcc se malo staro-vanjo |S juki> mirno stranko. (791) Posredovalnica 6. FLUX^ na Bregu št. 6. Izurjen in spreten trgovski pomočnik za na deželo, lepega vedenju, vešč slovenskega 1.1 nemškega jezika v govoru in v pisavi, dobi dobro iu trajno Blužho v trgovini z mešanim blag »l«»ii jNktiu. (765—3) Poletne obleke Luster-Sacco, obleke, ki se dado prati, »a vsako starost, nepremočni vremenski plašči iz lodna (Havelocki), *« jtotovanja naj praktične) a stvar obleke is lodna priporočata (326 —2) Sričar 4 3Kej&č Slonove ulice št 9 — Ljubljana — Slonove ulice št 9. (788-1) Židovske ulice št. 3 svojo bogato zalogo Plošči %a prah H| nepremočni potni plašči iz najboljšega tirolskega lodna konfekcije o čipkah v največji izberi in po jako znižanih cenah pri Sričarju 4 $Iiejaču 22 S/o nove nficc9 JSjuSfjana Slonove nficc9. Važno za sleharno (11-15) gospodinjo in mater! Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava se čedalje bolj skszoje kot najizbornejši, jedini naravi primerni zdravi in ob jednem v Bvoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporoča se izrecno od visokih znanstvenih in zdravniških avtoritet in se predpisuje Ženskam, otrokom m takim, ki imajo želodčno ali živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kave. Opreznost pri kupovanju! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje Dobiva _ z imenom _ '/, klloKr. ae puvMid. l*B*T~ 2^a,tnx©incX. "UO S5 krajcarjev vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tudi puške in samokrese lastnega izdelka. W~ Vsa v njegovo stroko spadajoča dela se izvršujejo točno is po najnižji ceni. r \ Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik kamncselc tt Z_i3-u.TolJa.ni, Fotrzio vilice št. 3 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (popre) Potor Tomuu) priporoča se za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljev, prilnlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna stavbena kaimiose&ka dela kakor tudi za izdelovanje ploič ls vsakovrstnega marmorja sa pohištvo. Ima tudi bogato zalogo nagrobnih, spomenikov TeWE is rasnovrstnlh marmorjev, napravljenih po najnovejših arhltektontonih obrisih po Jako nizki oenl. aW" Oskrbuj« napravo kompletnih drnfcblnsklh rakav ln vsak ako popravljanje. (iO—29) Obrise, načrte in vzorce pošilja breiplacno na vpogled. —n-r-r- ■♦♦nw»ea m LnoOBsl Prej J. Geba. Fran Čuden Prej J. Geba. hm urar k-v IJultljaiil. Glavni trg nI. *5 (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov cmo-id in vseh v to stroko spadajočih stvarij po na|-nlŠflb 4'eiiMli. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko. (276) FRAN CHRISTOPH-ov u kupon Il.lO iiirlra dola« *** popolno Koapud. Mko obleko (Nuknjo, hlače In telovnik) tttnne Nt« 1110 ovčje volne. gld. I HO i,, dobre gid. e.— i* boifM« gld. 7.75 Is line gld. 9 — I« flne|fie gld. lO.RO I/. ua|flneJAe Kupon 7H črno salonsko obleko gld. IO*—, kakor tudi blago za vrhne suknic, loden za turiste, črni pernvienne in dosking, za državne uradnike, najfinejšo greda-Šane tkanine itd. razpošilja po tovarniških cen>ib kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenoga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vsorol zaitonj ln f ran kovano. — Garanta je se za to, da odgovarja pošiljka popolnoma vzorcem. Na u%aien|c! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da je blago, Če ne naroča direktno, znatno ceneje, nego če se isto naroča po agentih. Tvrdka Niegel.luihot v Krnu razpošilja vse blago po prat ili tovaruldklk oeuali, ne da bi saračnnjala sleparskega .kroiaškega popusta", ki tuli oškoduje /a- hi bmli naročituljev. (181—25) ITajfeoljš. se nalagajo glavnice će se kupujejo 4°|o založnice gališkega zemljiško-k red i t nega društva. Iste don:-Sajo dobička več ko 4 odstotke ter umivajo pravo pupilarne varnosti, se ne smejo ob d ačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaika ieaitna kavolja: razen tega je vsakih lno gld. zalofcnic za-varovamh po Itipotekurui vrednosti 253 gld. 33 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri «j. a. MJkir banka in menjalnica v Ljubljani. (sus-is) ' ^^m-^^đ ' ©I©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|^)1©|