45 rR&T, v torek 14 februva»j& ism! Tečaj XXX* I IZHAJA VSAK DAN Ml ob iiMj^ b o* i , ob •b «L 2)1*4. ogik Posamično it«?, m piiiijai pa 9 nv4. (« stat.) ▼ nno^k tobak enak v Trs*« ia oWU, Q»nb, I«m|«, Šk Pas*«, P^atajni, Seiaai, Mili iMii. Lu^ Tnlata«. Ajdmr-KM. Dornbarg« iU imih Ma*. p« B a**. (1# s*a4.). kolona. CINK: Trgovi oevartaioa. aakvala, fttimmt%, oaU« rUs»mfc aavadaT 20 s*. m». Za aalaaa ▼ liki« lato da 6 viat 3$ K. T«afca nadaljaa vrsta K 3. Mak ojlaia po 4 otot. bosada, naj-m^j pa 41 sto«. OglMa sprojaau laaaratni oddaiek uprave .fldjaoati". — Plačno — LtkLjaiao le upravi „Edinosti". ===== Plaftjioa In iitaUjivo o Tralu. ePINOST eUtsiio poiitiAeiega društva „Edinost4* z« Primorsko* V šdinotti je mmit NAROČNINA ZNAŠA sa calo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- ročbe brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira ■ar«talna » a*««U«a* lz4aoj* „EDMOSTI" .tant: aa Mil lato Kron 5-ao, aa pol lota Kron O-OO. V«l dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef ranko- ▼ana pisma m ne sprejemajo ia rokopisi so oo vrsfiajo Naročnino, oglase is reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: uiloo Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica - ■■■ i. Giorgio Galatti Ste v. 18 . Poitno-hranllnlCnl račun It 84V652. TELEFOM It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Manifestacije za drugo češko vseučilišče. PRAGA 13. V mnogih mestih Češke so bili včeraj manifestacijski shodi v prilog •stenovitve češkega vseučilišča v Brnu. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 13. — Podpredsednik Kabos je otvoril sejo ob 10*15 dopoludne. V nadaljevanju razprave o bančni predlogi so govorili še posl. Zoltan, Pap in Ivan Justh, na kar je bila zaključena seja, ker ni bil predbeležen več noben govornik. Prihod-■ja seja jutri. Škofijska konferenca v Hvaru. ZADER 13. Danes je pričela v Hvaru pod predsedstvom zaderskega nadškofa in Metropolita škofijska konferenca, katere se udeležujejo škofje iz Dubrovnika, Kotora, Hvara in kapiteljski vikar splitski, posvečeni škof Palunko. Deputacija bosanskega deželnega odbora v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 13. Semkaj je dospela deputacija bosanskega deželnega zbora. Deputacija se pokloni skupnemu finančnemu Ministru baronu Burianu ter drugim skup-■im ministrom in se predstavi tudi ogrski ii avstrijski delegaciji, da izrazi želje dežel-*ega odbora glede gradnje bosanskih železnic in tarif. Pogreb bivšega škofa mons. Feruglio iz Vicence. TRŽIĆ 13. Danes ob 10. uri predpo-tadne se je vršil v Staranzanu pri Tržiču pogreb bivšega škofa iz Vicence, mons. Ptruglio. Mašo zadušnico jo opravil goriški ■adškof dr. Sedej. Navzoči so bili nadškof k Vidma, mons. Rossi, zastopnik beneškega patrijarha, namestniški tajnik in voditelj trži-Skega okrajnega glavarstva Josip Gasser kakor zastopnik namestnika princa Hohen-lohe, poveljnik in deputacija častnikov lovskega batalijona iz Tržiča, mnogo županov •kraja, občinski svet iz Staranzana, zelo Mnogo duhovnikov iz Goriškega in iz Fur-tenije. Škofa so pokopali v rodbinski rakvi ▼ Starancanu. . Pogodba med Rusijo in Nemčijo. PARIZ 13. „Figaro" poroča, da bo pegodba med Rusijo in Nemčijo določala Mino ohranitev „status quo" v orijentu in 9porazum glede vprašanj tičočih se severne Perzije. Pogodba da ne bo niti omenjala vprašanja bagdadske železnice. Oprostitev od antimodernistiške prisege. RIM 13. „Osservatore Romano" je pri- pismo državnega tajnika, kardinala Mery del Vala, na vratislavskega knezoškofa, kard. Julija Koppa, s katerim odgovarja na pismo tega poslednjega, ki je naznanilo papežu izjavo, podano s strani profesorjev bogoslovne fakultete v Vratislavi glede anti-■odernistiške prisege. V omenjenem odgovoru se glasi, da je papež vsprejel na »anje pismo kard. Koppa. Antimodernistična prisega da ne vsebuje ničesar, kar bi spre-Mtnilo ali prekoračilo stare predpise vere, ■iti ne nalaga kakih novih dolžnosti, niti se ■e protivi zvestobi napram posvetni oblasti, »iti ne omejuje razvoj Študij, da-si bi bilo sv. Očetu drago, da bi duhovniki vsega PODLISTEK. Udovica. Povesi iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Nadejam se, da ga gotovo postavijo za škoia, čeprav ni za to. Za cerkvene stvari se ne briga dosti, tem bolj pa za glasbo. Vts dan druguje samo z glasbeniki. Pravi, da napravi lastno kapelo iz najboljših muckov, če postane škof." »Tudi meni je glasba nad vse mila !" jo rekla Gita. „I meni, in gotovo vsakemu, komur je ial Bog posluha" je povzela baronica, »a naravnost nori za glasbo. Prav pravi kanonik Krčelič, da je moj Adam bolj ▼stvarjen za kapelnika, nego za duhovnika." „Kaj si bila tudi s Krčeličem na Du-■aju?M je vprašala Gito. „Ne na Dunaju, temveč v Zagrebu, kjer se« ga pred par dnevi obiskala. Govorila sva tudi o tebi, lepo... te pozdravlja." „On je dober naš prijatelj," je pristavila Gita. „Skoro da nisem pozabila, je pričela ■a enkrat baronica, kakor da bi se nečesa sveta položili antimodernistično prisego, vendar ne more on grajati onih duhovnikov vratislavske univerze, kateri, ker so le profesorji, se slučajno odtegujejo prisegi. Oni se s tem poslužujejo le široke interpretacije zakona izdanega od papeža samega in stem tako rekoč lastne pravice. Oni ne kažejo, da se radi poslužujejo te licence, niti se ne postavljajo kakor žrtve malenkostnih Človeških ozirov, dočim so z obširno izjavo pokazali, da v tem pogledu korektno mislijo. Ako bi jih papež milostno ne oprostil prisege, bi oni gotovo ubogali brez druzega ukazom sv. Očeta. Papež se zahvaljuje za izraze udanosti do sv. Stolice. Ustaja v Meksiki. SAN FRANClSKO 12. Ustaši so zopet zavzeli mesto Mexca!a (v Meksiki). Vladni zastopnik, nahajajoči se v mestu, je pobegnil na amerikansko ozemlje. Kuga v Mandžuriji. HARBIN 12. — Pred včeraj je umrlo na kugi 18 oseb, med temi ena Rusinja. V območju železniške zone južno-mandžurske železnice je počenši od izbruha kuge obolelo 180 oseb. Na vztočno - kitajski železnici ne vsprejemajo ekspresni in poštni vlaki Kitajcev. Vozove drugih vlakov desin-fecirajo preden vstopajo pasažirji. — V Harbinu in na sosednih postajah, prav tako tudi na južni progi ne vsprejemajo Kitajcev ; v III. in IV. razred, v druge razrede le, ako se jih prej desinfecira in preišče. Na kolodvoru v Mandžuriji se morajo Kitajci, ki , potujejo v Transbajkalijo, podvreči tridnevnemu opazovanju. V zadnjem mesecu se ni na železniških vlakih pripetil noben j slučaj kuge. _ Beligrad 13. Prestolonaslednik Aleksander se je povrnil s svojega večtedenskega bivanja na francoski Rivieri. Carigrad 13. Listi so priobčili apel šejk-il-islama na pravoverne Turke, naj nabirajo milodare za mohamedance v Turke-stanu, ki so trpeli vsled potresa. Budimpešta 13. Obolel je bivši mini-sterski predsednik baron Fejervarj, kapitan trabantne garde._ Delegacije« BUDIMPEŠTA 13. Vojni odsek avstrijske delegacije je danes v navzočnosti skupnih ministrov, poveljnika vojne mornarice in ministerskega predsednika barona Bienertha zopet pričel svoje razprave. Pričel je generalno debato o proračunu j vojne mornarice. V razpravo proračuna za vojsko in j mornarico je posegel tudi ministerski predsednik baron Bienerth, ki je zatrjeval, da gotovo ni ravno srečna zaključba, da ravno v času, ko se v gospodarskem pogledu pojavlja neka tesnoba, stavi vojna uprava veče zahteve na delegacije. Vlada da je poskusila utesniti stroške do skrajne meje in tako da se je doseglo znižati znesek 479 mil., ki ga je začetkoma zahteval generalni štab, na 200 mil., ki se jih sedaj zahteva. Treba tudi pomisliti, da se je sedaj položaj v toliko spremenil, da se bo za bodočnost moglo računati z gotovo določeno potrebščino v vojaške svrhe. Potrebščina je za prihodnjih pet let strogo omejena in je odpravljena nevarnost, da bi se moralo skrbeti za kake druge potrebščine poleg onih, ki se jih se- spomnila, „povedati ti moram. Bil je tudi pogovor o tvoji ženitvi. Kanonik mi je po-j vedal, da se neki mlad plemič zelo zanima za-te... da je ves očaran od tvoje lepote." „Ničesar ne vem; kdo neki bi bil ?" je vprašala Gita zelo radovedno. „Krištof Domjanič Felinski," je odgovorila baronica, „lep, plavolas, velikih modrih oči, zelo olikan in v najboljših letih. Tvoje dobe je." „Ne poznam ga!" „Lep, stasit mož, veruj mi!... Dobro ga poznam ... Kakoršen je že vaš ženski ukus tbaronica je čestokrat tako govorila, kakor da ona ne pripada ženskemu spolu), on ti bo ugajal najbrže... Da, primeren mož je ... aii to je tudi vse... Drugače ni dosti prida... Velik zapravljivec in kartaš je, ki je spravil očeta v doigove, iz katerih se ne izkoplje nikdar... Zelo nespametno bi bilo tudi zato, če bi ga vzela*. „Še je prezgodaj, da bi mislila na že-nitev", je pristavila Gita, ki se jej je videlo na obrazu, da ji ta razgovor zelo ugaja. „Bilo bi za-te vseeno boljše", je rekla baronica hitro,... da se ne omožiš... Svobodna boš kakor ptica v zraku. Glej me... Sedaj še le vem, da živim... In dokler sem bila omožena ... uh! To ni bilo življenje... Martirium, a ne matrimonium, to ti pravim I.. Tudi ti nisi imela sreče v zakona... Star daj zahteva. V tem pogledu je bil sklenjen sporazum, da se za vojne zahteve v prihodnjih petih letih mora pod vsakim pogojem izhajati s tem, kar se je sedaj zahtevalo. Tudi glede inicijative se strani vojne uprave se je dosegal sporazum v tem smislu, da glede vseh onih odredeb, ki bi dovedle k večim zahtevam finančne narave, se mora poprej doseči sporazum z obema vladama. S tem sporazumom, ki ga je vsprejel na znanje tudi cesar, je možno računati za prihodnja leta z določenim finančnim programom. Ministerski predsednik da ne bo zato nič oporekal, ako delegacija glede tega sporazuma sklene posebno resolucijo. Kar se tiče vprašanja, da li bomo tinan-cijelno v stanu najti zahtevana sredstva, je ministerski predsednik povdarjal, da finančni minister ni podal neugodne slike o našem financijelnem položaju in da je tudi dokazal, da bomo za leto 1911 našli pokritje v okvirju državnega proračuna, pritegnivši seveda dohodke, ki niso stalni. Ministerski i predsednik je skušal potem na podlagi ta-1 belaričnega pogleda dokazati, da ozirom na to, kakor so v zadnjem času naraščali stro- i Ški za vojno upravo, ni ravno res, da bi, j sedanji povišek pomenjal Bog ve kak skok. Govornik je nadalje povdarjal, da bo treba seveda iskati novih virov dohodkov, toda to bi bilo treba tudi brez novih vojaških bremen. Vlada bo skrbela, da se nova bremena razdelijo med prebivalstvo pravično, I glede zahtev prebivalstva v kulturnem in! gospodarskem pogledu bo treba najti ravnotežje s sedaj zahtevanimi bremeni. Del. Abensperg-Traun je povdarjal, da avstrijsko flotno društvo ima le namen razširjati med najširjimi sloji prebivalstva idejo potrebe in koristi vojnega in trgovinskega brodovja. Njemu da absolutno ni na tem, da bi povspeševal kake bojne tendence, ali pa ščuval proti enemu naših sosedov. Del. Ellenbogen je zagovarjal socijalno-demokratični predlog, da se sklene sporazum z Italijo glede omejitve oboroževanja. Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA 13. Prva plenarna seja avstrijske delegacije je določena za 22. februarija. _ Rje bo stilni sedež Italijanske pravne fakultete? Italijani imajo torej svojo univerzo pod streho — predloga mora pač priti še pred plenum. No, to je navsezadnje le formalnost — a le za štiri leta. Pravzaprav pa je avstrijska vlada le za dve leti rešena skrbi, ki jih je imela v zadnjih letih radi italijanskega vseučiliščnega vprašanja. Ker je Dunaj določen le do leta 1915 kakor sedež te fakultete, in mora vlada tekom leta 1913 predložiti državnemu zboru zakonski načrt, ki naj definitivno določi sedež rečene fakultete, prične to leto znova stari ples. Kam pojde fakulteta ? Italijani pravijo: V Trst! Slovenci in vlada, ki je v tem vprašanju — gotovo zelo redek slučaj — istega mnenja, pa pravijo: V Trst ne! Slovenski poslanec Korošec je predlagal kakor sedež Rovereto ali Trident. Vlada bi bila gotovo zadovoljna s tem, a ne tako Italijani. Torej kaj ? Na eni strani Trst, na drugi Rovereto ali Trident. Na ta način se ne pride do rešitve. Treba torej najti kakov kompromis. Omenjalo se j — če se prav spominjam — tako mimo grede tudi Kopra kakor sedeža italijanske pravne fakultete. Nam se zdi, da to ne bi bila slaba rešitev. Dijaki, ki bi obiskavali kopersko vseučilišče, bi lahko stanovali tudi v Trstu, ker vozijo parniki večkrat na dan med Trstom in Koprom in bi parobrodarska družba dijakom gotovo brez druzega dovolila, če že ne brezplačno, pa vsaj vožnjo po zelo znižani ceni. Za dijake, ki bi se hoteli posvetiti edino-le študijam, bi bil Koper kakor na!ašč ; dijaki bi tu ne bili moteni po velikomestnem hrupu. Oni, ki bi hoteli spoznavati veliko-mestno življenje, bi pa mogli stanovati kar v Trstu. To predlagam, samo tako, sine ira et studio. Morda bi vendar-le ne kazalo, kar tako zavreči tega mojega predloga ? * * * mož in bolan, a ti mlada in zdrava... Če ; se omožiš vdrugič, doleti te morda še hujše zlo .. . Nezvestoba, sirovost, lakomnost moževa, ker možki je zmožen vsega ... Zato j ti pravim: čuvaj se in glej, da ostaneš svo-I bod na ... Če potrebuješ zaslombe in zaščite, sem jaz tu ... Medve bova dve nerazdruž-ljivi prijateljici... Saj ti si že tako moja prva in najdražja ljubljenka". Tako je govo-| rila baronica, ki je bila ljubosumna radi Gite. Bala se je, da ne bi mlada vdova vzljubila kakega njej sovražnih možkih, in da ne bi si želela čim preje omožiti. Baronica se je trdno odločila protiviti se Gitini ženitvi, kolikor se bo mogla. Ali Gita ni bila istih misli z baronico o tej stvari. Njej ni bilo za svobodo, temveč je hrepenela po uživanju in sreči v zakonu ob strani ljubljenega moža, ki si ga bo izbirala po svojem srcu. O tem ni hotela sedaj nič govoriti z baronico. Ker je še dovolj zgodaj, da ji razjasni svojo osnovo za pri-hodnjost. Medtem je nastal večer. Solnce je tonilo za planinami, iz Ivančice in iz dolin je vel prijeten, hladen vetrič. Baronica si je dala privesti konja. „Hočem še za dne priti v Zajezdo", je govorila baronica, idoč roka v roki z Gito na dvorišče, kjer je efeb prepeljaval njenega žrebca, ki se je kazal zelo nemirnega. Sporočamo javnosti ta došli nam predlog, ne da bi se spuščali v stvarno razpravo o njem. Pač pa se nam vidi tudi ta prilika primerna, da vnovič opozorimo Italijane na slepoto, ki je bila doslej glavni karakte-ristikon vse njihove dosedanje vseučiliške politike. Če morda občutijo kako zadoščenje že na tem, da Slovenci niso vspeli se svojimi postulati — bodi jim ! Ali za resnega in realnega politika to ne more biti zadoščenje. Politika, ki resignirano vsprejemlje lastne nevspehe, ako le tudi kdo drugi nima vspehov — to je smešna politika, ki se v svoji nezadovoljnosti zadovoljuje z nezadovoljnostjo drugih, politika kljubovanja, kaprice, negacije, ali če hočete — nihilizma, ali koncem koncev celo — otročja. Kaj so prav za prav dosegli Italijani poleg zadovoljstva na tem, da Slovenci niso dosegli? Po tolikih bojih, po tolikem razburjanju in mobilizovanju vse italijanske javnosti v Avstriji in v Italiji, po tolikih grožnjah s strašnim odporom, po intervenciji italijanske diplomacije, po vseh raketah v rimskem parlameutu, in slednjič — in to je menda še najgrenkeje in najnečastneje za Italijane — po vsem suženjskem hlapče-vanju v službi avstrijskega germanizma ? ! Kaj so v resnici dosegli? Niti v italijanskih listih, ki bi morali že radi ugleda in avtoritete predstaviteljev svoje narodne politike naglašati doseženi vspeh — ni opažati nikakega pravega razpoloženja. Naravno. Slovesno so proglašali parolo: Trieste o nulla! Trsta niso dobili. Zato mora imeti vsa italijanska javnost občutek, da je — nulla l Poleg tacega občutka seveda ne more biti veselega razpoloženja! Če Italijani ne bi bili tako otročje-trmasti, in nekoliko bolj realni politiki, če ne bi se dajali zavajati od svojega koleričnega temperamenta, razvnetega še bolj od sovražtva nasproti svojim sodeže-lanom druge narodnosti, če ne bi slušali samo svojega od italijanskega Šovinizma razpaljenega srca, ampak tudi glas računajoče pameti, prihranili bi si bili mnogo bojev in beležili vse drugačen vspeh. Ni so hoteli in danes so Še daleč, daleč od rešitve tega postulata v njihovem smislu. A kdo jim jamči, da bo bodoča rešitev glede sedeža fakultete ugodneja za njih, ako se ne odločijo za korak, za katerega bi se bili morali že davno odločiti — za pot sporazuma se Slovani?! Videlo se je, da je hotel čimpreje dospeti domov. Opazivši svojo gospodarico, se je vspel, da ga ni mogel vzdržati mladi efeb, ki ni bil vajen tako ognjevitemu konju. „St... Castor!... Takoj bova doma!" je zaklicala baronica in ga pogladila po vratu in po čelu, nakar se je žival pomirila. Baronica se je hitro poslovila od domačinke in hčera ter je zajahala nestrpljivega žrebca, ki je skokoma odnesel svojo gospodarico z dvorišča na poljsko pot, ki je vodila do Konščine. Na njivah so še delale ženice in vezale snope. Nekateri, ki so že dovršili svoje delo, so se vračali domov, pojoč svečane pesmi o žetvi. Neka skupina ženjic, ki se je vračala z grajščinske njive, je vodila med seboj z žitnim vencem ovenčano najlepšo deklico ženjico. Idoč s polja v dvor, kjer jih je po starem običaju čakala obilna večerja, so pele ženjice prigodno pesem: Djevojka žito požela, 8 tri je vienca splela. Prvi od žita pšenice, Drugi od fine rožice, Treii s trsove rozgice. (Pride še). Btran II V Trstu, dne 14. februvarja 1911 Ali pa fe morda res, kar trde mnogi — da namreč Italijanom v resnici sploh ni do rešitve tega vprašanja, da za njih ni važno vseučilišče, ampak le vseučiliško vprašanje kakor agitacijsko sredstvo, da jim to vprašanje le dobro služi, da ohranjajo med svojci razpoloženje malkontentov, proganjanih emigrantov — neod/ešenih Italijanov?!! Če bi bilo temu tako, potem pa igrajo Italijani grdo frivolno igro z vzvišenimi stvarmi, a mi bi morali nasloviti na državne faktorje veleresno vprašanje: ni-Ii to državna politika slepote, ni-li to frivolna igra z interesi države od njihove strani, ako radi ljudi, ki sploh nočejo biti zadovoljni v tej državi, zapostavljajo, žalijo In s tem ogrenevajo čutstva narodu, ki ne zahteva nič dražega, nego da bi mogel zadovoljno živeti v tej državi kakor jednako-praven poleg jednakopravnih, vsikdar pripravljen dajati državiki tudi njemu daja ? ! Rešitev vprašanja italijanske fakultete, do katere je pritirala vlada, je taka, da so Slovani ogorčeni, da Italijani niso zadovoljni in da ima vlada to vprašanje pred seboj slej ko prej — nerešeno ! Otvoritev deželne umobolnice. V Gorici 12 febr. Dne 15. t. m. bo slovesna otvoritev deželne umobolnice Frana Josipa I. Slovesno sv. mašo bo daroval knez in nadškof dr. Sedej; v za to pripravljeni dvorani se bo vršila na to slovesna otvoritev in ogledovanje zavoda. Deželni odbor je povabil k otvoritvi civilne in vojaške oblastnije, državne in deželne poslance in vse župane goriške dežele. Od srede najprej skozi 4 dni bo umobolnica odprta vsakemu, ki si jo hoče ogledati. * * * Že leta 1868 je takratni dež. poslanec ii sedanji drž. glavar goriški dr. Alojzij P a j e r v deželnem zboru stavil predlog, Maj se zgradi dež. umobolnica. Dne 15. t. m. po 43 letih, se vresnični ta predlog. Dne 4. maja 1900 je namreč dež. zbor goriški definitivno sklenil zgradbo nove umobolnice, a še le letos, enajst let potem, se izvršuje sklep takratnega dež. zbora. Proti zemljišču, ki se je na njem zgradila nova umobolnica, proti prekoračenju od deželnega zbora dovoljenega kredita, kakor proti zistemu gradnje nove umobolnice je vstala že leta 1900 močna opozicija. Z drakonskimi sredstvi se je posrečilo dež. odboru udušiti to opozicijo in izvesti to delo tako, kakor je sam hotel. Danes ne bomo preiskovali ali in v koliko je bilo opravičeno mnenje, da so razmere silile dež. odbor v prekoračenje prvotno določenega kredita; tudi nočemo preiskovati, dali zistem, po katerem je zgrajena umobolnica, odgovarja našim razmeram, ali ne, ker celo priznane avtoritete v psihijatriji niso bile enotnega mnenja v tem oziru. Pribiti hočemo samo to, da 1) je deželni odbor svoječasno na svojo roko in brez dovoljenja dež. zbora prekoračil dotični kredit, 2) da so pri gradbi umobolnice zaslužile edino laške tvrdke, 3) da so se vršila imenovanja osobja nekorektno. 4) da se bo ves zaslužek, ki ga bo dajal mestu ta zavod, s tekal edinole v laške roke in 5) znači ta "draga in luksurjozna umobolnica usodno breme za že itak nevzdržljive finance male in revne deželice. S splošnega humanitarnega štališča pa je pozdravljati novo umobolnico in znači otvoritev vsekako lep napredek. Dnevne novice. Poslanec Stapinski pred sodiščem. Poljski poslanec in voditelj poljske ljudske stranke Stapinski bode imel te dni opravke z dunajskim deželnim sodiščem. Stapinski si je namreč pod ministrovanjem Bilinskega pridobil koncesijo za ustanovitev banke. To koncesijo je hotel prodati tretji osebi za ietrt milijona krona, pri čemer pa ni prišlo do sporazuma in je ona oseba uložila proti Stapinskemu tožbo. Tako čitamo v „Pravo Udu". Vasič—Forgach—Aehrenthal. — Pod tem naslovom je izdal profesor Masaryk brošuro, v kateri z neizprosno logiko osvet-Ijuje glavnega krivca v stvari zagrebškega, Friedjungovega in Vasićevega procesa. Ta krivec je grof Aehrenthal, katerega edinega skupno z njegovimi pomagači proglaša Ma-saryk odgovornim, da je prišlo do teh Škandaloznih in avstrijsko diplomacijo toli kompromitujočih procesov. Brošura vzbudi nedvomno veliko senzacijo. Pametna beseda. „Wiener Lloyd" — „glasilo za trgovinsko politiko, gospodarstvo in javne stvari" — prinaša v svojem članku pod naslovom „Politische Streiflichter" nastopno pasažo: V zbornici na Franzensringu (državni zbor) pa ne triumfuje le gospodarska reakcija, ampak tudi politična. Istotako, kakor z gospodarskimi, nastopajo tudi s kulturnimi vprašanji le z vidika tesnosrčne mandatske politike. Ali ni prežalostno, da šole, mesto da bi bila torišča omike, kjer bi se mlada generacija vzgajala v zveste sinove svojega naroda, skupne avstrijske domovine in v moderne kulturne ljudi, ponižujejo v bojevna sredstva strank, pobijajočih se z najumaza-nejimi zavrženimi sredstvi?! Vsak narod v naši monarhiji ima pravico do lastnih toliko srednjih, kolikor visokih šol v svojem jezikovnem območju, dolžnost pa mu je tudi, da si jih plačuje sam. Le na narodno avtonomistični podlagi moremo priti do resnične rešitve vseh naših visokošolskih vprašanj — italijanskega, slovenskega, ma-loruskega itd. Vse drugo, kar se je storilo dosedaj in se še ukreplje v tem pogledu, je le palijativa in — provizorij. NemSka zbesnelost. Z Dunaja poročajo 13. t. m.: „Montagsrevue" piše: „Zagrebško vseučilišče se smatra za Okvalificirano ; v Avstriji in Nemčiji se ne priznava diplom, pridobljenih na zagrebški univerzi. Doktorske diplome iste se ne nostrificira ne v Avstriji, ne v Nemčiji. Kriv je temu njih znanstveni nivd onega takoimenovanega vseučilišča, ki odgovarja bolj namenom tamošnjega nadškofa, nego zahtevam znanosti. Predavatelji nimajo veljave vseučiliščnih profesorjev; zavodi so podobni fizikaličnim in naravoslovnim kabinetom srednjih šol; predavanja smatrajo za malo vredna oni, ki morejo o tem soditi. Celo na češkem vseu-učilišču v Pragi, kjer se more dobro ceniti znanstveno vrednost tega zavoda, a se radi narodnih ozirov zapira eno oko, imajo zelo neugodno mnenje o zagrebškem vseučilišču. Tudi v Lvovu in Krakovem, kjer sta tudi dve slovanski vseučilišči, ne govore o zagrebškem vseučilišču kakor enakopravnem zavodu. — Niti v Rusiji nimajo dobrega mnenja o tem zavodu, se nima dobrega mnenja o tem vseučilišča, da-si se ga tajno podpira na razne načine. Kljubu temu zahteva dr. Šušteršič, da mora Avstrija priznati izpite, ki so napravljeni ta onem vseučilišču, za popolnoma enakoveljavne onim na avstrijskih vseučiliščih, in da pripoznava popolnoma veljavne tam pridobljene diplome, da-si se gre za zelo inferijoren inozemni zavod. Mar se da po tem soditi, kako nizko bi stalo zaželjeno slovensko ^vseučilišču v Ljubljani. In vendar bi jo dr. Šušteršič proglasil za vseučilišče. Ali ne, mi tega ne bomo trpeli! Tudi profesorji in dijaki na avstrijskih vseučiliščih, z onimi v Pragi, Lvevu in Pragi vred, ne bodo dopustili, da se bo njih važno delo zjednačilo z navadnim delom kakega inferi-jornega zavoda. Avstrijski Jugoslovani niso Še v stanu, da bi sestavili profesorski zbor, ki bi mogel odgovarjati zahtevam vseučilišča in niso v stanu niti sestaviti knjigo, ki naj bi služila pri predavanjih. Zbog tega tudi ne more obstajati za državo nikaka obveznost, da ustanovi slovensko vseučilišče, ako se noče, da država osnuje privilegije za slabosti in nesposobnost. Ko bi bila za to ceno kupljena italijanska pravna fakulteta, bi bilo to preveč drago, ker bi se avstrijske Šolske oblastnije osmešile0. Kaj naj rečemo na to besnilo? Najpa-metneje bi bilo, ko bi nad človeka, ki je pustil gori navedeno besnilo izpod svojega peresa, poslali — psihijatra, da ga preišče, če je pri zdravi pameti! Hrvatski sabor Iz Zagreba poročajo: Sobotno sejo je moral predsednik zaključiti, ker je bila zbornica nesklepčna. Ko je posl. Supilo zahteval, da se preSteje zbornica, »e je pokazalo, da je bilo navzočih le 26 poslancev, dočirm mora biti za sklepčnost navzočih 35 poslancev. — V političnih krogih se govori, da bo sabor v kratkem odgodjea ali pa razpuščen. Kakor vzrok navajajo stališče koalicije nasproti banu. Ljudsko štetje. Čemu to? Minulo soboto popoludne je prišel na Trstenik magistratni revizor, ki je dal vse slovenski izpolnjene pole še enkrat podpisati Čemu neki ? — Smo prav radovedni. V hišo janeža Moderca štev. 528 na Trsteniku je prišel postaren človek. Navzoči sta bili samo žena in 13-letna hči Marija. Neznanec je zahteval, naj podpišejo novo polo, zatrjevaje, da to nima nič opraviti v politiko in da ima to služiti — v vojaške namene! No, sedaj vemo, čemu revizorji še vedno strašijo po hišah naših ljudi! Njihov namen je tak, da bi prišli bržkone z državnim pravdnikom v konflikt, ako bi napisali, kar nam sili v pero. „Kričeč slučaj". Z ozirom na slučaj, opisan pod zgornjim naslovom v „Edinosti" od minole nedelje, je prišel v naše uredništvo gosp. Josip Kozak, veletržec v Trstu, in nas je naprosil, da priobčimo sledečo njegovo izjavo: Trditev, da on ni hotel izročiti pol najemnikom, absolutno ne odgovarja resnici. Istotako ni res, da bi bil vplival na uslužbence v njegovi trgovini, naj vpišejo italijanski občevalni jezik, in slednjič ni res, da bi se bila njegova hči tako zaničljivo — kakor je rečeno v omenjeni notici — izrazila o stanovalcu, ki je vpisal slovenski občevalni jezik in sosebno ne proti slov. narodnosti, ko je vendar on sam tudi slovenske narodnosti. Dalje je prišla vratarica v naše uredništvo kiše štev. 27 na Belvederju Štoka z izjavo, da ona ni izrekla besed, žaljivih za slovensko narodnost, kakor so navedene v došlem nam sporočilu. Slednjič potrjamo, da Matija Jere ni v nikaki zvezi s tem dopisom. Z ozirom na vest, priobčeno v tej rubriki pod gornjim naslovom v „Edinosti* od minule nedelje nam piše g. Anton Škam-parle, da je bil on oni, ki je prinesel gospici Kosak slovenski izpolnjeno naznanilnico s slovenskim obče valnim jezikom, in da go-spica pri tem ni rabila žaljivih besed, temveč je samo rekla, da gre vprašat očeta. Ko se je vrnila, je rekla, da je vse dobro. Vse drugo je neresnično. „ Izjavljamo to, ter potrjujemo na željo g. Skamparle, ker nam omenjene vesti ni poslal on, ampak smo jo dobili od druge strani. Revizor z leseno roko! V torek je prišel v stanovanje gosp. Antona Kodele v ul. Sv. Marka štev. 183 revizor in je hotel prisiliti njegovo soprogo, naj mu podpiše novo polo, kar pa se mu ni posrečilo. Prišedši je rekel (seveda v italijanskem jeziku), da se je pola, ki je je spisal gosp. Kodela sam, izgubila, ali da ni bila niti dostavljena. Zato je rekel, naj mu podpiše drugo polo. G.a Kodela mu je odgovorila, da je pola! izročena hišnemu administratorju, kamor da naj gre pogledat. Možakar z leseno roko se je odstranil, ali čez nekoliko času je prišel zopet s polo. Vsto-pivši je rekel: „Koliko let ste že v Trstu ?u Odgovor: „14 Met!" „Pa se vaš mož še ni naučil italijanski?44 „Moj mož44, mu je odvrnila odločno, „je znal italijanski že prej nego Je prišel v Trst; pa ne samo italijanski, tudi nemški govori". „Pa kako govorite v družini?0 „To pa je naša briga", mu je odgovorila. Na to on: „Vi morate podpisati drugo poloa. Ona: „O, tega pa ne, tam doli v ladijedelnici pri Sv. Marku je moj mož; idite k njemu in pogovorite se ž njim I* On: „Torej nočete podpisati". Ona: „Seveda ne, le idite, od koder ste prišel". On: „Dobro, boste že pozvana na odgovor". — Izrekši te besede je odšel. Nikakor pa naj ne misli revizor z leseno roko, da pojde na odgovor g.a Kodela ; tam se predstavi gospod Kodela in pove, kako se jim je ravnati z ženami delavcev !! Revizorji strašijo še vedno! Poroča se nam, da strašijo revizorji še vedno po raznih slovenskih stanovanjih. Po Škorklji je hodil včeraj neki 18-letni poba s celim kupom naznalnic pod pazduho. Svarimo zato naše ljudi ponovno, naj bodo previdni in naj ne podpisujejo ničesar. Prebivalstvo županije Tomaj. V občini Tomaj so našteli 1459 prebi v., to je 25 več kakor leta 1900. To prebivalstvo se razdeli na posamezne občine: (v oklepajih so številke iz leta 1900) kakor Filipčje Brdo 35 (37), Grakovo 53 (59), Dobravlje 146 (137), Križ 311 (289), Še-pulje 196 (180), Tomaj 613 (579), Utovlje 127 (130). _ Domač0 vesti« f Baron Teodor Rinaldini. V nedeljo popoludne je po kratki bolezni umrl tukaj bivši tržaški namestnik baron Teodor Rinaldini. Pokojnik je bil rojen leta 1839 v Padovi, kjer je bil njegov oče deželnosodni svetnik. Po dovršenih pravnih študijah je leta 1861 stopil v državno službo kakor političen uradnik v Benečiji. Ko je Avstrija leta 1866 odstopila Benečijo Italiji, je bil Rinaldini premeščen v Trent in potem v Inomost, odkoder so ga pozvali v mini-sterstvo za notranje stvari. Meseca marca 1871 je postal okrajni glavar pri namest-ništvu v Trstu in je dobil tukaj mesto refeienta. Od tedaj je skozi 26 let, do svojega vpokojenja, deloval v Trstu. Leta 1873 je že postal namestniški svetnik, leta 1889 pa namestniški podpredsednik. Dne 20. novembra 1889 po odstopu De Pretisa je bil imenovan namestnikom za Trst in Primorje, leta 1891 tajnim svetnikom. Začetkom leta 1897 je stopil v pokoj in ob tej priliki mu je bil podeljen red železne krone I. razreda in baronstvo. Po svojem odstopu se je Rinaldini posvetil raznim privatnim podjetjem. Tako je bil nekoliko časa upravni svet. avstrijskega Lloyda in do smrti je bil predsednik upravnega sveta predilnice jute in člen ravnateljstva avstro-ogrske plinarne družbe — Pokojnik je zapustil dva sina. katerih eden je svetnik pri c. kr. primorski vladi, drugi pa okrajni sodnik v Trstu. Vspričo smrti pokojnega Rinaldinija nam res ni lahko pokoriti se znanemu reku: de mortuis nil nisi bene. Zgodovina Rinaldinijevega delovanja je zgodovina neprestanega trpljenja primorskih Slovencev in Hrvatov. Afere .s Spinčičem, pokojnim Slavojem Jenkom in mnogih drugih, ki so stali v prvih vrstah — a posebno še padec Nabergoja na državno - zborski volitvi leta 1897 — v težkih borbah našega naroda so kakor visoki mejniki na poti, po kateri je hodil Rinaldini. Ni bil naš nasprotnik samo kakor avstrijski birokrat, ampak tudi s srcem svojega italijanskega rojstva. Ali bodi — prema gaj mo se! Saj govorita v našem imenu „Piccolo" in „Indipendente", ki ga — hvalita. Ogrenela čutstva nam blaži dejstvo, da naš narod je kljubu vsemu še tu s pomnoženo narodno zavestjt. ' Pokojni Rinaldini naj počiva v miru ! Izkažimo se hvaležne — veliki do-brotnici! Nikdo v toliki meri, kakor ravno Tržačani, moramo biti hvaležni naši miljenki Ciril-Metodovi družbi, za obilo neizmernik dobrot, ki smo jih bili in smo jih še da« na dan deležni od nje. Naravno je torej, da izkazujemo — a to nele v besedi, temveč tudi dejanski — ob vsaki dani priliki hvaležnost tej veliki naši dobrotnici. Tisoče slovenskih otročičev je bflo edino le s pomočjo Ciril-Metodove družbe rešenih iz tujinskih krempljev ter ohranjenih narodu našemu. Družbi se imamo zahvaliti v veliki meri na toli razveseljivem napredovanju slov. samozavesti ob Adriji. Zato smo pa vsi Slovenci brez razlike stanu, dolžniki te velike naše dobrotnice. Naša sveta dolžnost je, da se jej oddolžimo, da vsak po svoji skromni moči položim* dar domu na oltar, da darujemo, kolikor moremo, pa bilo tudi najmanjši dar, v družb ine namene. V to se nam bo nudila lepa prilika bodoče sobote. — Odzovimo se rodoljubnemu klicul tržaške slovanske mladine, ki ais kliče *in vabi na svoj veliki ples, ki se bo vršil dne 18. t. m. v vseh prostorih „Narod. doma" v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Pripravi naj se za bodočo soboto posebno še vse tržaško in okoličansko Slovai-stvo I Zavedno naše občinstvo naj se v ogromnem številu odzove klicu rodoljubne mladine in prihiti naj na ples v najrodo-IjubnejŠi in najblažji namen. Shod državnih uradnikov, uslužbencev in železničarjev se bo vršil, kakor že javljeno, v sredo dne 15. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v gledališču „Politeama Rossetti". Vabila na ta shod se ne bo izdalo, temveč veljajo vabila, ki so bila izdana zadnjič. Hladilnice za shranjevanje in vozovi za prevažanje prekomorskega mesa. — Pod predsedstvom namestnika princa Ho-henlohe se je vršila včeraj seja prometne komisije, katere so se udeležili dva zastopnika trg. ministrstva, zastopniki drugih ob-lastnij trg. zbornice, občine in prometnih zavodov. Razpravljalo se je o napravi hladilnic na pomolu Sv. Tereze. Bržkone se začne ia poletje že z delom. Avstro-Americana napravi v prosti luki toliko hladilnic, da ne bo treba vsega doŠlega argentinskega mesa naenkrat odposlati. Ob enem bo dala južia železnica 40 in država 20 voz na razpolago za prevažanje mesa. Čini in znaki dvetisočletne kulture. Prejeli smo: Napotil sem se bil te dni v obiske k staremu prijatelju pri sv. Ivanu. Na povratku sem krenil po glavni cesti proti domu. Tam blizu pa so v neki gostilni prav pridno mlatili znano igro „moro". Da-si so bila vrata gostilne zaprta, je bilo vendar čuti ven razvneto vpitje, kakor v kaki bez-niči v starem mestu...! In to pri sv. Ivanu in že o pol petih popoludne, ko so pošteni delavci še na delu! Nisem se pa mogel prepričati, so-li bili ti žalostni gostje od sv. Ivana ali iz mesta. — Ne daleč od dotične gostilne stoji hiša na desno roko, ki nas spominja na ^arni mlin v ulici del Olmo in Madonina. Zakaj to ? Stvar je taka-le: Ko je omenjeni mlin ustavil delo, si je tamkajšnja razuzdana mladina izbrala to poslopje za svoje razposajenosti. Ko sem nekoč šel slučajno tam mimo, je mladina metala kamenje v šipe gornjega nadstropja in se silno radovala na tem razdevanju. Niti ene šipe ni bilo cele na vsej strani. Pa mari mislite, da so jih pametneji mimoidoči ljudje posvarili radi tacega početja ? Kaj še ! Nekaj sličnega je z omenjeno hišo blizu sv. Ivana. Da-si na zapadni strani še bivajo ljudje, vendar ne vidiš na vzhodni stran niti ene cele šipe, in misliti moraš nehote, da je tudi tu razdevala roka razuzdane mladine, ki si je izbrala okna kakor tarčo. — E da, kamen v roki poulične mladine, to je v Trstu nekako legitimirana institucij«, ob enem pa tudi žalosten znek kulturnih in socijalnih razmer. Nočem vračati italijanskim listom s tisto mero, s katero oni merijo nam; nočemo namreč trditi, da je kamen, narodno orožje Italijanov. Pač pa trdimo, da je kamen orožje tistega mestnega elementa, katerega vzgojo v to poklicani italijanski faktorji popolnoma zanemarjajo, ker vso svojo pažnjo in vse svoje sile obračajo za neumno gonjo proti obči-narjem slovenske narodnosti. Italijanskega naroda ne obdolžujemo, pač pa proglašamo rečene faktorje odgovornimi za škandale, ki so posledica zanemarjene vzgoje med širokimi plastmi revnega laškega prebivalstva, pa tudi slovenskega, v kolikor se je odtujilo in se odtegaao pošteni narodni vzgoji se slovenske stran;. V to vrsto utegne spadati tudi mladina, ki v predmestjih im v najbližjih delih spodnje okolice posne mije mestne škandale. Za nas je to grenko. Kajti, kaj naj si misli tujec, ako tudi med našim lji'dstvom vidi znake takega zanemarjanja vzgoje, ako vidi deco, ki v svoji razposajenosti niti ptuje lasti ne spoštuje ? !! — Kako sodbo si ustvarja tujec o nas, ako ni nikogar, ki bi mu pojasnil, da so ti žalostni pojavi posledica vpliva bližine mesta, kjer se poklicani faktorji tako malo brigajo za moralno, kulturno in socijalno vzgojo svojega lastnega ljudstva, kjer ti faktorji se svojo bror- ▼ Trstu, dn» 14. februvarja 1911. EDINOST" «t. 45. Stran III briznostjo naravnost vzgajajo proslulo takozvano tržaško — mularijo, ki nima spoštovanja pred ničemer. Še en znak — kulture, kakor je negujejo pri nas v Trstu. Visoko gori na zidu je prilepljen slovenski lepak, ki poživlja slovensko ljudstvo na njega dolžnosti in pravice povodom ljudskega šletja. Stvar je torej, ki zadevlje le Slovence in se nič ne dotika drugorodcev. In vendar je tudi ta lepak zadelo — kulturno maščevanje! Ker s kamenjem niso mogli razdejati lepaka, z roko ga tudi niso mogli doseči, da bi ga trgali in si hladili vročo kri... pograbili so torej po kravjih odpadkih, da je bilo potem videti na plakatu znake dvatisočletne... kulture f Taki so torej čini in znaki toli slav-Ijeue latinske kulture!! Sramota f! Resno besedo na naslov slovenske mladine. Ne posnemaj izgledov podivjanosti iz tujerodnega tabora ! Živi in ravnaj se marveč po opominih in izgledih svojcev — duhovnikov in učiteljev, domačih poštenjakov sploh. — Izlasti ne pozabljaj nikoli na nauke, ki si jih dobivala v šoli od skrbnih, ljubečih učiteljev, da boš stariŠem v veselje, sebi v ponos in domovini na korist... Će boš taka, bo to v najbogateje poplačilo vsem onim faktorjem, ki so skrbeli za tvojo šolsko in javno vzgojo. Sokolova maškarada se bo vršila, kakor običajno, tudi letos na pustno nedeljo 26. t. m. v veliki dvorani „Narodnega doma"! Ta Sokolova prireditev uživa splošno priznanje po svoji animiranosti in krasnih maskah in odbor upa, da se tekom tega tedna prijavijo razne skupine, ki nameravajo ■astopiti. Krasno palico za drugo nagrado najlepši maski na maškaradi „šentjakobške mladine", ki se bo vršila na pustno soboto, je poklonil odboru za to prireditev naš narodni trgovec, g. Cvenke! na Korzu. Odbor izreka g. Cvenkeiu najtoplejšo zahvalo in ga toplo priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu v podporo. Svoji k svojim ! Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje objavili: 878. Moška podruž-mica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju (plačala 200 K); 879. in 880. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju 2 kamna (plačala 400 K). Najlepša maska na maškaradi Št. jakobške mladine pustne sobote dobi zlato uro. Požurite se tedaj, pripravljajte se vsi aa ta večer rajske zabave. Razven zlate ure je Še več drugih nagrad. Maske, ki mislijo tekmovati, naj se javijo pismeno odboru Mladine „Nar. gostilna" sv. Jakob. Društvo „Ljudski Oder* v Trstu. V četrtek dne 16. t. m. bo v „Delavskem domu" ul. Boschetto štev. 5 predaval Etbin Kristan o predmetu: „Zupančič in i jegove poezije", v petek dne 17. t. m. pa o predmetu: „Revolucija, socializem in dem okratizem". Začetek predavanj ob 8.30 zvečer. Vstopnina 20 stotink. C. in kr. vojna eskadra. Vojna ladija „Cesar Fran Josip I." je dospela v Pagodo. Na ladiji vse zdravo. Najdeno. Nekdo je izgubil kravatno iglo. Dobi jo nazaj pri vratarici „Narodnega «!oma". Koledar in vreme. — Danes : Valentin »uč. — Jutri: Favstin muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -4- 10° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko : •blačno, semtertja dež. — Zmerni vetrovi. Društvene vesti. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi vse železničarje na zelo važen javen shod, kateri se bo vršil danes 14. februvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v gledališčni dvorani v „Narodnem domu" z dnevnim redom : Draginjska doklada. Odbor. Slov. akad. fer. društvo „Balkan" ima danes v torek od 7. uri zvečer odbo-rovo sejo. Sestanek ob 8. uri in pol zvečer. Radi izredne važnosti se prosi polnoštevilne udeležbe. Odbor. Prosek - Sokol. Ob priliki prvega so-kolskega plesa dne 5. t. m. je prejel odbor za nabavo telovadnega orodja sledeče darove : brat Alojzij Goriup ml. je preplačal vs-topnino k plesu za 4 K. Ker se niso udeležili plesa: rodbina Bunc 4 K, rodbina Dolenc 2 K, bratje: Ivan Verša^srdela) 2 K, Alojzij Španger, Franc Cibic, Štefan Cibic, Matko Milič po 1 K; Alojzij Nabergoj 20 stot., g. Kari Cibic, F. Ukmar in gospica Marčela Pertot po 1 K. Hvala! Zahvaljujemo se tudi domači godbi, ki nam je pri tej prvi prireditvi pripomogla do lepega vspeha. Na zdar! Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odbor za Sokolovo maška-rado ima danes ob 9. uri zvečer sejo v kavarni „Balkan". - Vsi logo kakor tudi paraflahi prostora s tam, da fc aata&ottia agoraj omaajana podratoko celo, 4« mon t pote! raati sadoaTO zahtevam oanj. oifrn—fc»T. V obah ptodajalnicah dofatra m rasno biaco bogle kakovo«« te n^mo«—tel« ia pr*h t poaebao pa anorl u molka m ftmaka afclak«, ra^ea, orrate*e, Htetel (odi hBmmH plato«ga to bombafaoga blaga, pvtor te prtite*, tet ratka mu parite tođ ođ bom bala, ali j VaUkl tabor Taakomtnib oda), kakor tudi koltr« laatoaga isdalka. ...... TT*tai okraski aa BviUa te klteMtek«. VELIKANSKI IZlf )R ftSOVU tovara, B-rileteo« tviUe te kftelfiuka. VELIKANSKI IZB >R fiSOVU U NARODNE SABSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOT ZA DRUŠTVENE ZNAKE. plate s Kupljeno blago, katar© slučajno nI ugajalo, aa zamanja aH pa a a vrna dsnsr " braz nlkaklh zadetkov. PtiksAstt Ia ao »roprlAatL btran IV »KlM M tST« *> 45 V Trstu, fir?e 14 februvarja IM 1 Priporoča se nadalje večkratno potaka-nje, ker vpliva tudi to na dotični okus. Če ima pa vino močan okus po plesnobi, ni ga sredstva, ki bi mu ga odstranilo. Tako vino ■i več za kupčijo. Ako ga pa doma uporabljamo, se mu polagoma privadimo tako, da ■e bomo dostikrat niti občutili neprijetnega okusa. Kdor večkrat pije tako vino, izgubi seveda zmožnost za spoznavanje pokvarjenega vina. Zato bi ne priporočali onim, ki se bavijo z vinsko trgovino, da taka vina redno j P'jejo- _ Vesti iz Goriške. S Krasa. Letos imamo precej hudo zimo. Dne 31. m. m. smo imeli po nekaterih krajih nad 10 stop. pod ničlo. Ali vzlic vsej zimi je prišlo na Kras nekaj sleparskih agentov, ki so ljudem izvabljali krone s tem, da so razkazavali uzorce oblek in odej, češ : kdor naroči, dobi blago po pošti 1 Na to blago pa ljudje še danes čakajo. Tudi za neke sleparske srečke so izdali ljudje precej kron, iz česar bi kdo sklepal, da je na Krasu še precej den- rja na razpolago. Zadnji čas je dobilo nekaj kmetov po nekaterih občinah umetnih gnojil od deželnega odbora iz Gorice in sicer z 20°/0 popusta od prave tvorniške cene s stroški vrt d. Radi teh gnojil je poslal deželni odbor že v jeseni odlok na županstva in županje so tudi nabirali naročila. Našim županom in kmetom pa bodi povedano, da kdor pričakuje zaželjenih vspehov od umetnih gnojil, jih mora trositi v jeseni in sicer meseca oktobra do konca novembra, ne pa sedaj. Če pa kdo sedaj naroča na vagone umetnih gnojil iz tvornice, jih dobiva itak ceneje, nego na jesen in mu ne treba za to nika-kega popusta. V poletnem času pa Še ceneje. Če ima deželni odbor res voljo pomagati KraŠevcem, nuj stori to na drug način. Sicer pa imamo malo vere v pomoč dežel-. nega odbora, ki se je že povodom deljenja sena pokazal nezmožnega za tako pomožno; akcijo. Po pravici vprašujemo: kako korist ima naš Kras od deželne hiše v primeri z •gromnimi dokladami, ki jih plačuje v deželno blagajno ? ! Naši županje in kmetovalci naj podpirajo kmetijsko družbo, ki res dela za blagor ljudstva in ima v svoji sredi praktične kmetijske strokovnjake. Vse drugo so le politični manevri. Raje naj organizirajo svoje ljudi za slučaje, ko se bo treba zopet boriti proti narodnim sovražnikom. Deželnemu odboru je pa dolžnost, da podpira kmetijsko družbo. Le s tem bo ustreženo našim ljudem. Več Kraševcev. Pevsko in bralno društvo „Zarja" v Koprivi priredi s sodelovanjem tambura-škega društva iz Vrhovelj (Repentabor) dne 26. t. m. v novi dvorani gostilne Zega v Koprivi svoj predpustni plesni venček, združen z raznovrstno zabavo. Začetek ob 4. uri popoludne. Kdor se hoče dobro pozabavati, ■aj pride označenega dne v Koprivo v •biske. x Poljske miši delajo veliko škodo ekoli Št. Petra in v goriškem mestu okoli mestne klavnice, pa tudi ob Soči. Ker je ■evarnost, da se te škodljivke in uničevalke poljskih pridelkov razširijo tudi na sosedne občine, opozarjamo, da je po zakonu z dne 24. okt. 1907 dež. zak. št. 17 dolžnost županstev, da naznanijo nemudoma deželnemu odboru in pa okr. glavarstvu, čim so se poljske miši pojavile v vznemirjajoči množini. Župani so vezani pod izogibom denarne kazni sporočiti dež. odboru v kaki množini so se prikazale poljske miši v posamičnih občinskih okoliših in pa obseg napadenih zemljišč. Čim predložijo to naznanilo, morajo sklicati starešinstvo dotične občine, ki ima določiti, koliko delavskih moči morajo dati; aa razpolago posamezni občinarji. Na vsa-' kih 10 oralov zemlje je določiti po enega delavca. Miši se pokončujejo z Lčfflerjevimi legarnimi bacili, ki jih preskrbi deželni od-| bor na račun občin, oziroma dotičnih po-! sestnikov. x V Sovodnjah se nastanijo v obšir-j aih prostorih vit. Tosi vojaki z brzostrelnimi puškami. x V Ajdovščini gradijo lastno elektrarno. x V Velikih Žabljah je poginilo zadnji ias 9 goved in 1 junica za boleznijo na parkljih. x Mesto poduraduika je razpisano pri c. k. okrajni sodniji v Gorici. Slovenci naj se zganejo !_ Vesti iz Istre. Živalski park na Brionskih otokih. Kakor poroča neki dunajski list, namerava znani posestnik zoologičnega vrta v Stellin-genu pri Hamburgu, Karol Hagenbeck, prirediti živalski park v velikih dimenzijah. Dela pričnejo baje že meseca maja t. 1. Prebivalstvo Opatije. V Opatiji soj ■ašteli o priliki sedanjega ljudskega štetja 3267 prebivalcev in sicer 2420 tuzemcev in 847 inozemcev. Začasno prisotnih je bilo, Italijanov in 54 drugih narodnosti. Leta 1900 je bilo stalno prisotnih 2341 oseb, prirastek znaša torej 926 oseb, to je 40 odsto. Med letom 1900 stalno prisotnimi je bilo 683 Hrvatov, 128 Slovencev, 809 Nemcev, 87 Italijanov in 70 drugih narodnosti. Prirastli so torej v zadnjem desetletju Hrvatje za 429, Slovenci za 216 in Nemci za 61 oseb, Italijani za 47, druge narodnosti za 24 oseb. — Prebivalstvo Voloske. V Voloski so našteli 2743 stalno in 382 začasno prisotnih oseb in sicer 1124 Hrvatov, 353 Slovencev, 461 Nemcev, 212 Italijanov, 7 Čehov, 23 Poljakov ter 533 inozemcev in pripadnikov drugih narodnosti. V Opatiji je bilo minulo leto 42.740 zdraviliščmh gostov in sicer 22.917 možkih in 19823 ženskih oseb. — Od teh je bilo 15701 oseba iz raznih avstrijskih pokrajin, 1368 oseb iz Hrvatske, 257 oseb iz Bosne in Hercegovine, 18344 oseb iz Ogrske, 6850 oseb iz drugih evropskih držav in 220 oseb iz druzih delov sveta. Razne vesti. Žena prejela po pošti glavo svojega moža. Iz Varšave poročajo: Žena policijskega komisarja Dimitrova, ki je pred nekoliko dnevi odpotoval po službenih poslih, je prejela po poŠti zabojček. Ko ga je odprla, je našla v limano platno zavito glavo svojega moža. Teroristi so Dimitrova zelo sovražili. Tržaška posojil. In hranilnica j t iMtiai m«. regi<(trevana 'zadruga z :: omalen m poroštvom :: Telefou št. | Trst, Plozzo Coserma Z, I n - (uhod po Slavnih stopnicah) Branila« vlof* »prejema od vaškega, če tudi ni ud io M JI $ 1 jib obrestuje ^^^F j4. j« Rentnl davak od hranilnih vIok plačuje zavod *am. Vlaga se lahko po eno krono Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6%, na menjice po 6°'0, na zastave po 5in na amortizacijo za dalj-io dobo po dogovora 00000 Uradre ur«: od 9.—12 ure doooludne in od h.—& pop< ludne. Izp"a6aje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. P *tno - hranilniČal račun 816 004. i-- !■& Bajmoderneje nrtjeno varnostno oelioo za shraraoa vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranim« pušioe, s katerimi se uajuspeSnejj navaja3tedi:i svojo deco 5-51 (ALI OSLflJI j™! 1■■■■■■ 4» MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelkn. PASTIUE ZA PRSA i-- „Jfič *«6 kašlja" bo edino ^ redat po proti kaSlju, pre-hlajt-nju, zagrljenosti ia vsem b tlezaim dihalnih organov. Skutija z navodilom 70 stotlnlc — se dobi samo v lekarni - Pr*xmarer,.AI DUE MORI' Trst (mestna hiša) Tel. 377 Vilo z lfP'm vrton » plinom in vodo, parketi, ob V I Id vozni cesti, v bližini boSketa, se odda takoj v d« jem ali proda- Lepa prilika. Informsci e na trgu Pontero»o 3, go tilna „Alla Rosa , krčmar. 230 Hun POP (i^9)* ieF° lctno stanovanje, 5 »ob, UVUlCt fclet, vrt, hlev in zemljišče je na prod*j radi zidanja druge Pisati je pod ,M. M." Dutovlje poštno ležeče. 248 u j Mulo i Trst, Piazza Ponterosso l\dL ¥□. IflUlcJ S t. 6 Trgovina jestvin in kolonij al. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe bv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec Rriniai/CtP p° k a60 llter» PoSiljam Proti OriVIJtJVCb povzetja; večje množine po dogovoru. Za pristnosi jamčim. — Leonhard Del — Ltcz Razdrto. 80 Svetlo in likano perilo. Kl°f svetlo in likano perilo, naj se obrne na aavod F. gamokez v Trstu, ulica Cecilia fit. 14, pritličje. Telefon 22-69 2003 Filip sodoga dalmatinskega vin? lactal pridelek v Jesenicah pri Omiie v nitoi YftldlrWo «117 (Tolefoa 140«) t kaftori pvod^ja na malo i. veliko. — Sfadt^ 3 vieorodo slav. •bćdzuftro »veje gostilna ^13*44*4« tli«. Iuti It U ia JLk fra tožil «a]»a*l„ nlfc* «««M.W It L f katerih togi ovoia vina 1 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje lobev fsrei vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni ie'anS< Norberto Nachtigali Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zal iga in zastopstvo zelo ugledne švicaraket ovarne. Vsakovrstne ure, žepne ur* od 5 kron dalje. Budi n Ki od K 2-40 dalj3. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah Dr. J. Čerm&k : zobozdravsik : wr Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalniou. ■■■■ PAVEL ViSINTiNI Trst ul. Glosue Corducd 31. F11 ljalka ul 3. Sebaatlano 8. Velika izbera moških ženskih Čevljev. - Poprave se izvršujejo toi-no in solidno •o 04nnnu «n;0 s 4 sobami m z vrtom se išče OiariUVdllJU kje v Štorklji. Ponudbe na ins. odd. „Eoinosti-4 pod „Ant »novič". ~ TRST - jJi®-. f*el)t' Ž*. I!? XI a Vnnli«tnlf dne 16- febru vaija t. L se UGlrlUK gostilni D. O. v ulici 317 Pozor! Cltolte, uocžujte! i&E« del»e P« ste 10, je na razpolago sla nemu ot činntvu Trs pustni čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kostumih. 2129 Vinn rtnrebn hwitno v ,odfilh M vinu UjJrolVU attislčarje ln n* dro no za družine nuoi ae pod ugodnimi pogoji Zalega VU 8. Franoeaoo «t. 15. Teieion št 1174 __212 se vrši v 0__________Carra- dori velikanski družinski ples. Vstopnina prosta. Prodajali se bodo imeuitni ocvirki — Se priporoča Hinko Kosič. 229 Hišne posestnike da prevzamem po pogodbi administra ijo večih hiš Reference dobre. — Vprašanja na Ina. odd. EdinoBti pod .Oster". (116 iita>ftriilnir»«) Cs-msuli pri av. Ivanu išče miruuilllltd dtčka prakt kanta ali že izvež-banega mladeniča b plačo 228 Oflrioafl 8e ^ -msžni, lepi sobi z eno ali dvema UUUdJU posteljama. Ul. Toro 5, vrata 10. 241 Mo h liro no 90ba 86 odda ^^ T naiem> IflcUllldlld eventuemo b brano. Ulica Fon dtria št 4, I. zadaj, Saksida. 246 CnvoimO sf* takoj gospoda na BtanovaDje in OprcJmU hrano. Cena 60 K. Via G. Carducci št 8, IV vrata 14. 245 Dve hiši na prodaj «w g Planini pil Rakeku. Radi smrti soproga prodam vse moje posestvo, obstoječe iz dveh hiš in precej zemljišča (vrti in travniki); v eni hiši se nahaja dobro vpeljana gostilna z žganjetočem in trafiko, druga hiša pa je jako pripravna za vsako obrt, bodisi za prodajalno ali pa za rokodelstvo. Vse to leži pri fari ob državni cesti. Nadaljna pojasnila daje gosp. E. Christof, trgovec v Planini pri Rakeku ali pa gosp. Alojzij Žnideršič, gostilničar pri „Novem Svetu" v II. Bistrici. po mernik cenah TR1ID K A ###### Rdolf Kostoris skladišče oblek za mofte m dečke Trst, Via S. G ov^nni 16, 1. TELEFON 251 Bom. II. (aravea restavracije „Cooperatira4 ex Haeker) pr Jaja na mesečae ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! SkL dUče ni v pritličju, ampak v I. nad. as: J{ans Schmidt tehnični zobozdravnik Dr. Fran Korsano Specijalist-?a sifilitlčne in kužne bolezni ima svoj AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nicold Štev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 5.i/2 do 6.Va pop ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco d'^ssisi 2. Specijalist za popravjjaiije roulet 11a oknih. Na željo se menjajo pasovi ln zmeti. Jamči za popolno delo io se re boji konksrecae. ■••iiSaaBđ«^ TELEFON št. 1085. TRST ul. della Zonta št. 7, 1. Poskusite FI- Calfi+iti" ki Je naj-GOVO KAVO fjOcIIUiIII finejSI in 512 oseb in sicer 193 tuzemcev in 319 ino-! najzdravejSi kavni pridatek Dobiva se prisotnih je 1112 v vseh boljših prodajalnicah. Novo pogrebno podjetja v Trstu Corso št. 49 (vogal Piazza C. Goldoiii) Telefoii H02 Popolnoma preskrbljeno z veo potrebno opravo za izvršitev m pogrebov vsakterega razreda. Ima na izbero monomentalne ^ voze js steklom in električno razsvetljavo, črno-zlate Črno-srebrne, belo zUte itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaSkih SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠKE PREDMETE. - Cene ugodne. zemcev. Od 2420 stalno Hrvatov, 344 Slovencev, 870 Nemcev, 54 irevJjarnica „Alla Sartorella'% Trst I VIA VBOOHIA iT. 10 (HAflPBOTI ILADĆIĆAME OATTI) Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago izvrstno in cene zmerne.