tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 13. AVGUST 2009 / ŠTEVILKA 820, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 820 789612 ll4 40671 SINCE 1964 GRADBENIŠTVO m IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J?. untu.dipLtnlgrodb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 (3 simobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Pekama Haubi's Ljubljanska ulica 2 6310 Izola Tržnica Izola sž# Nagradna igra! Vsak teden v poletju! Vožnja z ladjo Subaquatic za 2 osebi! Gioco a premio! Tkite le settimane in estate/ Guitta turistica in Subaquatic per 2 persone! V dolini tihi je bila vasica mala z imenom Šared Ko so pred štirimi desetletji na pobočju nad Izolo, v zaselku z imenom Šared, zrasle prve novogradnje in so se na vas priselili prvi “meščani” so staro in novoselci še verjeli, da so se preselili na podeželski mir. Maščevanje Pravijo mi izolski Rupel, čeprav jaz ne grem preko trupel, in sem podžupan zgolj po slučaju, in enem volilnem kupleraju. In ravno sem hotel postati župan, pa se na hitro mi zrušil je plan. Izgnala me je lastna družina, kriva bila je članarina. Pa tol’ko sem zadnje storil, volilni rezultat prepolovil, vrhunskega kirurga nadomestil, vmes še za blok papirje uredil. Kam naj sedaj usmerim sanje, kdo potrebuje moje znanje? Zdaj je čas za maščevanje: Boste že videli, bivši dragi, kmalu bom spet jeziček na vagì. (Darjan Gorela) (Mef) Potem so vse bolj spoznavali, da je podeželske idile konec. Začeli so se srečevati z običajnimi mestnimi problemi, od kanalizacije in cest do igrišča in trgovine. Nenadoma so se znašli v dvojni vlogi: živeli bi na vasi z vsem, kar ima mesto. To pa, seveda, ne gre. In tudi nikoli več ne bo šlo, kajti Šared bo v naslednjem desetletju največje obmestno naselje v naši občini. Prav kmalu bo namreč sprejet prostorski načrt za urejanje Šareda in takrat bodo dobili lepo število novih hiš, tudi večstanovanjskih in okoli 2 tisoč novih sosedov. To pa ni vse. Dobili bodo tudi novo, hitro cesto, ki jih bo povezala z mestom in po kateri bo mestni promet pridivjal tudi med njihove hiše. Dobili bodo tudi pločnike, kolesarske steze, novo javno razsvetljavo in morda celo kulturni dom, saj si vaškega ne morejo privoščiti, ker Šared pač ne bo več vas. Šared bo mesto. Resnici na ljubo je treba povedati, da Šaredini že nekaj časa niso več vaščani. Že dolgo tam ni slišati petja petelinov, kaj šele, da bi se oglasila kakšna večja domača žival, napri-mer boškarin. Pa vendar se včasih zdi, kot da niti Šaredini točno ne vedo, kaj bi bili raje: vaščani ali meščani. Da bi postali mesto se morajo pač navaditi na nekatere značilnosti mesta, kot so prekopane ulice, gradbeni stroji na vsakem koraku, hrup, policijske in podobne sirene... Ce hočejo ostati vas se morajo odreči hitrejši, novi cesti, obsežni pozidavi, urejeni kanalizaciji, pločnikom in še čemu. Ne vem, kako bi se odločili Šaredini danes, vem pa, da smo vsi skupaj od prejšnjega tedna naprej ostali brez ene od istrskih grap, ki bo postala deponija materiala iz _______________ tunela Markovec. In tam, kjer izginja narava, tudi vasi ni več. Umrla je izolska lesna industrija Interieri rojena kot Oprema, z ljubkovalnim imenom Mala oprema. Žalujoči, ki niso ostali kP NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 l\/l 0X0 IX/IAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola JJEREB AVTO CENTER (n§ BANKA KOPER Dogajalnik Na Dars« niso prepričani, da bo trasa ceste Jagodje ■ Šared sprejeta še pravi čas Čeprav državna revizijska komisija še ni odločala o novi oziroma ponovni pritožbi neizbranih vrtalcev predoja Markovec, je ljubljanski SCI pred dnevi že začel pripravo gradbišča in ceste za dovoz na deponijo Šared nad Izolo. Načrt za cesto Jagodje - Šared pa še čaka na sprejem. Kot je znano je območje hudourniške grape, kjer bo deponija izkopane zemlje iz tunela Markovec, zelo zahtevno redvsem iz naravovarstvenih razlogov, saj tam izvira potok Ricorvo, ki je eden najpomembnejših izolskih vodotokov, poleg tega pa se na ta način dejansko spreminja podoba krajine, v katero bo še dodatno zasekala bodoča povezovalna cesta med Jagodjem in Šaredom. In če temu dodamo še nevarno vožnjo po cesti iz Izole do Šareda, kjer se bodo srečevali osebni avtomobili in težki tovornjaki, je skrb ob začetku del zagotovo upravičena. Predvsem zaradi slednjega je pred meseci nastala Civilna iniciativa za podeželje, ki zastopa tiste prebivalce s hriba, ki se ne strinjajo z uporabo ceste Izola-Šared za odvoz materiala ob vrtanju predora Markovec. Civilna iniciativa za razvoj podeželja je že pred meseci zbrala podpise 700 krajanov ter izolskemu županu Tomislavu Klokočovniku in Darsu posredovala protestno peticijo. Podpisani prebivalci izolskega podeželja so prepričani, da omenjena cesta ni primerna za povečan tovorni promet, saj dve leti prevozov s težkimi tovornjaki po njihovem prepričanju predstavljata grožnjo lokalnemu prebivalstvu. Možnost prometnih nesreč bo zelo povečana, saj cesta že zdaj ne prenese niti varnega srečanja z lokalnim avtobusom, kaj šele s kolono težkih tovornjakov, polnih blata in drugega materiala. Z gradbišča predora naj bi na deponijo prepeljali in odložili okoli 200.000 kubičnih metrov laporja in zemlje, dnevno pa naj bi po cesti vozilo okoli 32 tovornjakov. Urejajo temelje deponije Dela, ki jih bodo zdaj opravili delavci SCT-ja sicer še ne sodijo med tista, povezana z izkopavanjem tunela, so pa pomembna, saj mora izvajalec del v tunelu najprej urediti temelje deponije pod Šaredom, šele nato bodo lahko začeli tja tudi dovažati izkopani materijah Če bi že bil sprejet prostorski dokument za povezovalno cesto Jagodje - Šared, potem bi bilo vse veliko lažje, saj bi materijal dovažali po tisti poti. Tako pa se lahko zgodi, da bo izvajalec del v tunelu izbran preden bo občinski svet sprejel omenjeni prostorski načrt in potem bo treba uporabiti staro cesto. SCT je sicer obljubil, da bo razširil nekaj ovinkov stare ceste Izola-Šared, postavil podporni zid in globinsko obnovil del ceste, po koncu prevozov pa naj bi cesto preplastil z novim asfaltom. Na vprašanja o delih ki zdaj potekajo nam je Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje poslal naslednja pojasnila. - Kako bodo prebivalci Šareda in drugih vasi na izolskem podeželju občutili to gradnjo in kako bo z varnostjo vožnje v času te gradnje? - V obdobju graditve - priprave deponije Šared, ki vključuje tudi ureditev potoka Rikorvo, bodo opravljena oziroma se že opravljajo dela na začasnem gradbiščnem priključku z lokalne ceste Izola - Šared - Korte ter v zvezi s prometno signalizacijo za označitev gradbišča in priključka. Varnost prometa na cesti zaradi priprave deponije ne bo zmanjšana. Razen izvedbe samega priključka se bodo vsa dela na pripravi deponije opravljala izven lokalne ceste. - Kdaj pričakujete da bodo dokončana predvidena dela na cesti Izola - Šared? - Vzporedno s pripravo deponije se bodo na delu občinske ceste Izola -Šared - Korte, po kateri bo izvajalec dovažal material iz predora Markovec, izvršili še dodatni ukrepi do začetka prevozov viškov materiala. Izvedba teh ukrepov bo predvidoma trajala dva meseca. - Kdaj pričakujete, da bodo dokončana dela na sanaciji izvira in struge Ricorva? - Dela na pripravi deponije bodo predvidoma trajala tri do štiri mesece. - Ricorvo je verjetno najpomembnejši izolski vodotok, ki dovaja industrijsko vodo, ki jo v Izoli v veliki meri uporabljamo za namakanje številnih javnih površin. Ali se lahko zgodi, da bi zaradi teh del in bodočega nasutja vodotok spremenil strugo - Na potoku Rikorvo se bodo v skladu z lokacijskim načrtom, projektno dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem v prvi fazi izvedla: - regulacija potoka Rikorvo v dolžini približno 270 metrov, - drenažna galerija dolžine približno 280 metrov, - zajetje izvira potoka Rikorvo in sanacija obstoječega zajetja, V drugi fazi - po nasutju oziroma zapolnitvi deponije - pa dokončna ureditev struge potoka u območju nasutja. - Ali sodelujete z občino Izola pri pripravi načrtov za gradnjo nove povezovalne ceste Jagodje - Šared, ki je ena od zahtev Civilne iniciative za podežlje ob tej gradnji? - DARS d.d. se je zavezal, da bo v okviru obvez iz državnega lokacijskega načrta za hitro cesto Koper - Izola sodeloval z Občino Izola pri aktivnostih za novo povezovalno cesto Jagodje - Šared. Pogoj je, da je sprejet OPPN (Občinski podrobnejši prostorski načrt) za to cesto. Postopke v zvezi z OPPN in izgradnjo ceste vodi Občina Izola. Niso optimisti V Darsu torej že računajo na to, da bo izvajalec dovažal material iz predora Markovec in zanimalo nas je, koliko je možnosti, da bi izolski občinski svet v najkrajšem času sprejel OPPN za povezovalno cesto Jagodje - Šared, da bi se tako izognili vožnji po stari cesti. Na Občini Izola zaradi dopustov žal ni bilo nikogar, ki bi kaj več vedel o tem, kdaj bo vse pripravljeno za sprejem prostorskega načrta, po informacijah izpred nekaj mesecev pa naj bi se to zgodilo do konca leta. Upamo torej, da se bo zgodila še kakšna revizija v zvezi s tunelom Markovec. In še en podatek. V civilni iniciativi predlagajo, naj izvajalec gradnje tunela, kdorkoli že bo, izkopani material najprej odlaga na območje tretjega pomola v Luki Koper in v načrtovani industrijski coni v Srmi-nu, šele nato naj ga začnejo dovažati na deponijo po sprejeti trasi bodoče ceste Jagodje - Šared. d.m. P(JLZKLA stvlc Cenjene stranke obveščamo, da smo v franšizni prodajalni Polzela v Koprski 18, obogatili naš program nogavic še z blagovno znamko kvalitetnega ženskega perila Komet iz Metlike K O M K T Vabimo vas, da nas obiščete vsak dan dopoldan od 8.ure do 13. ure - popoldan od 16. ure do 20. ure. V soboto samo dopoldan. Veselimo se vašega obiska! MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Pollema naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Padec še enega izolskega podjetja Najboljši sosed bo poslal mizarje na cesto Brez zaposlitve bo konec tega meseca verjetno ostalo še 18 delavcev Interiera, naslednika nekdanje Opreme, ponosa obalne lesarske industrije, ki je po seriji nakupov in prodaj končal v lasti Mercatorja. Razlog za ukinitev proizvodnje zagotovo niso slabi poslovni rezultati izolskega podjetja. Sindikat se bo vključil ,ko bodo delavci prejeli odločbe. V izolskem mizarskem podjetju Interi-er so prejšnji teden dokončno ustavili mizarske stroje, od katerih so nekateri res že bili del zgodovine izolske lesno predelovalne industrije, nekateri med njimi pa tudi takšni, da jih ne premore nobeden od mizarjev v slovenski Istri. Ker se z ukrepom zadnjega lastnika lesarska dejavnost preprosto ukinja bo brez dela ostalo 18 zaposlenih, od tega kar nekaj specializiranih delavcev mizarske stroke. Zgodovina tega podjetja je zanimiva tudi po organizacijski in lastniški plati. Pravzaprav se je okrog tega podjetja zvrstila cela vrsta lastnikov, kupcev in prodajalcev, čeprav tega, vsaj na zunaj, ni bilo opaziti. In kdo so danes lastniki Interiera Izola? To je sistem Mercator, ki je bil zadnji v vrsti kupcev tega izolskega podjetja, ki je naslednik nekdanje Opreme, enega od nosilcev izolskega industrijskega razvoja iz sedemdesetih let. V šestdesetih letih je nastala Mala oprema, ki se je, po letih uspešnega poslovanja, razvila in postala eno pomembnejših izolskih podjetij ter se preimenovala v Opremo. Toda, prihajali so drugačni časi in Oprema je zašla sredi osemdesetih let v težave, tako da so dobili najprej prisilno upravo, nato pa je podjetje, ki je v najboljših časih imelo več kot 300 zaposlenih, končalo v stečaju. Že takrat so oblikovali vzporedno podjetje In-terier, ki je prevzemalo strokovno zahtevnejše posle in bolj individualna naročila namesto serijskih, ki jih je prevzemala Oprema. Iz delavnic pri nekdanji reševalni postaji se je tudi Interier preselil v nove prostore v industrijski coni. Potem se je začelo obdobje lastninjenja in Interier je prevzel koprski sklad Modra linija holding. Kasneje je Modra linija zamenjala delež v Interieru s Trgoavtom in ga nato spet prevzela nazaj, končno pa je leta 2007 svoj 98-odstotni delež v Interieru, ki je imel v lasti skoraj 6.800 kvadratnih metrov nepremičnine, prodala novemu kupcu, Mercator d.d.. Tai je kasneje kupil tudi prostore in zemljišče sosednje diskoteke Gavioli, saj namerava v industrijski coni, ob bodočem izhodu iz hitre ceste, urediti veliko prodajno središče. Leto dni po nakupu je bilo tudi govora o tem, da bo Interier postal del mercatorjevega invalidskega podjetja, vendar se to ni zgodilo. Pač pa se je zgodilo, da je vodstvo le tega pred kratkim sklenilo, da mizarske dejavnosti ne bo pripojilo in jo tako dejansko ukinilo. Mercator kupil zemljo, halo, stroje in ljudi Že sredi lanskega poletja so nekateri zaposleni delavci Interiera opozarjali na to, da je Mercator kupil visoko usposobljeno mizarsko podjetje, ki združuje ostanek poklicnega mizarstva na področju slovenske Istre in je danes edino konkretno lesarsko podjetje na tem območju. Interier d.o.o. je ponujal opremo višjega razreda za javne prostore in je bil naravni posrednik za: servisne storitve v turizmu (mizarske usluge za hotele, gostinske obrate ipd.); krajevne obrtnike (surovine in polizdelki) ter posameznike, ki si želijo bodisi unikatno butično opremo kot tudi hobi trgovino. Poleg tega so izdelovali tudi serijo lesenih elementov za bowling steze za ameriško podjetje Brunswick. Družba Mercator d.d. je prevzela Lesno podjetje Interier 14. 11. 2007, leto dni kasneje (decembra 2008) so bili nekateri delavci povabljeni na informativni pogovor s predstavnikom Mercatorjeve območne kadrovske službe, kjer so jim ponudili, da bi se v bližnji prihodnosti lahko zaposlili v Mercatorjevih poslovnih enotah kot skladiščniki. Vsi povabljeni so vsaj specializirani delavci, izkušeni in sposobni, vsem je skupna ljubezen do stroke, ki ji pripadajo in zahtevnega dela, ki so ga do prejšnjega tedna opravljali. Namesto preciznega obrtniškega dela so jim ponudili zaposlitev v trgovinah, kjer naj bi polnili police. Prekvalifikacija mizarjev v skladiščnike Seveda so bili zaposleni že vse od trenutka, ko jih je sklad prodal Mercatorju, še kako zaskrbljeni nad obstojem njihovih delovnih mest, ko so prejšnji teden ustavili stroje pa je bilo vse jasno. Lesnega podjetja Interier tudi proizvodno ni več. In ne le to. Tudi ponudb za delo v trgovinah ni več slišati in po nekaterih informacijah v Mercatorju takih prostih mest enostavno ni. Kaj se torej obeta 18-tim delavcem Interiera med katerimi so vsega trije ki niso zaposleni v proizvodnji. Nedvomno bo večina delavcev končali na Zavodu za zaposlovanje, kaj potem, pa ni jasno. A ne bodo izgubili le oni. Izola in slovenska Istra bo na ta način dodatno osiromašena za kvalitetno maloprodajno in veleprodajno ponudbo lesnih izdelkov in polizdelkov ter za dokazano kvalitetno mizarsko dejavnost z bogato zgodovino in poslovno razmeroma uspešno proizvodnjo. Interier ni bil izgubaš Seveda je nekaj povsem razumljivega, da lastniki razmišljajo o smiselnosti obstoja neke dejavnosti, ki prinaša zgolj izgubo, toda v primeru izolskega Interiera ni tako. Podjetje je ves čas imelo dovolj dela, poslovali so z minimalno izgubo, tudi trgovina je bila poslovno zdrava in za Izolo nepogrešljiva, zato res ni jasno, kako vsi silni managerji največjega slovenskega trgovca niso našli načina kako izkoristiti znanje in stroje izolskega lesarskega podjetja. Konec koncev se Mercator ukvarja tudi s prodajo pohištva in opreme za dom in glede na to, da ima takšno prodajalno v Luciji bi gotovo našli tudi način za zaposlitev strokovno usposobljenih mizarjev. Kaj pravijo lastniki? Iz družbe Mercator nam je Barbara Stegel, direktorica odnosov z javnostmi sporočila, da so delavci Interieja od 1. avgusta 2009 zaposleni v družbi Mercator, d.d. in trenutno delo opravljajo še naprej. Nadaljnje odločitve v zvezi s tem pa bodo bodo sprejete do konca meseca avgusta. Iz odgovora lahko razumemo, da so delavci zdaj na dopustu, zato stroji stojijo, informacije o svoji usodi pa bodo prejeli, ko se konec meseca vrnejo z dopusta. Sindikalni boj koncem avgusta Na Obalnem sindikatu so povedali, da so seznanjeni z dogajanjem v izolskem podjetju, vendar pa bodo ukrepali proti koncu tega meseca, ko naj bi zaposleni dobili odločbe o odpovedih iz poslovnih razlogov. Takrat bodo tudi sodelovali v pogovoru med lastniki in zaposlenimi in skušali za zaposlene iztržiti čimveč, čeprav so tudi oni prepričani, da bi podjetje s to dejavnost lahko uspešno poslovalo tudi vnaprej in v sklopu sistema Mercator, ki ima v svojem programu tudi sorodne dejavnosti. Sindikate bo na teh pogovorih zastopala Tinka Jamnik, ki sicer pokriva področje trgovine, kamor sodi tudi Mercator. Mef Za koga so pločniki? Odločila sem se, da opozorim na problem ki je nastal vzdolž levega pločnika Kajuhove - Bazoviške ulice. To je cesta, ki se od Kulturnega doma usmeri proti Kortam. Problem je pločnik oziroma njegova raba. Poslužujemo se ga vsi, pešci, kolesari, motoristi, skute-risti in rolkarji. Tako pride do situacije ko se mamica z vozičkom umika desno, pa zapre pot kolesarju, ali motoristu, ali rolkarju ki ji sledijo in zadeva se zakomplicira. Je že res, da nekateri motorizirani upoštevajo omejitev hitrosti, ne pa vsi, zlasti mladi skuteristi, ki švignejo mimo kot da bi bili na pi-sti. Ni treba poudariti, da problem terja rešitev - pisto za kolesarje, skuteristi pa naj se držijo prometnih predpisov, kar velja tudi za kolesarje. Poskrbite za to dokler je čas. Pločniki so namenjeni pešcem, med njimi so mamice z vozički in otroci in nenazadnje tudi mi starejši, ki imamo zaradi različnih patologij težave z deambulacijo. Maria Pfeiffer - Izola \i \\ im \c 4 Turistična ponudba Mladinski kongres bo popeljal Izolo v Brnselj Izolan Jan Peloza je vodil letošnji evropski kongres mladih, ki je bil tokrat v Sloveniji in predvsem v Izoli. S kongresom je bil zadovoljen, s pisanjem medijev, posebej Mandrača, malo manj. V prejšnji številki Mandrača smo že ne kaj malega zapisali o Evropskem mladinskem kongresu, o katerem se, po pravici povedano, ni vedelo kaj dosti, vsaj v naših krajih ne. Vedelo se je le, da se je zgodil, in da je na račun organizacij, ki so ga organizirale, prišel lep kupček občinskih sredstev, govorilo se je o 33.000 evrih. Kako to, da je prišlo do tega „razsipa“ sredstev in predvsem, kaj je sploh ta kongres, nam je razložil Jan Peloza, glavni organizator mladinskega kongresa. - Kaj pravzaprav je Evropski mladinski kongres? - To je tretji Evropski mladinski kongres, in poudaril bi takoj, da nima nobene povezave z Združenimi igrami narodov, čeprav ga je Zin soorganiziral ob mladinskem združenje Brez Izgovora in Peace Child International iz Anglije, podprli pa so ga tudi trije direktorati Združenih narodov: Uni-do, Unep in Undp. Namen kongresa je zbrati mlade Evropejce, in to vse, ne le mlade, ki živijo v Evropski Uniji, in jih povprašati o določenih aktualnih zadevah. Ena od teh je bila že lani opredeljena znotraj predsedovanja Slovenije v Evropski Uniji in se imenuje „Mladi z manj priložnostmi", ki pa niso zgolj mladi z motnjami v duševnem razvoju, temveč gre za vse mlade, ki živijo v nepriviligiranemu okolju, ki jih zadržuje pred tem, da bi napredovali v življenju. To je bila letošnja glavna tema kongresa, nadaljevanje prej omenjenega lanskoletnega mladinskega dogodka. A lani je bila težava v tem, da je bila debata pretežno politično obarvana, saj je bila pobudnik tega slovenska vlada. Toda, kako naj ta problem reši politika? Naš dogodek pa je zbral predvsem mladinske delavce, mladinske voditelje, ki se s tovrstno mladino srečuje dnevno. - Cilj kongresa pa je bil? - Na koncu smo sodelujoči pripravili dokument, imenovan Izolska deklaracija, ki predlaga rešitve na petih različnih področjih: zaposlovanje, mobilnost, neformalno izobraževanje, zdravje ter integracija in politična participacija mladih z manj priložnosti. To deklaracijo bomo najprej ponudili naši Občini, nato pa še na višji ravni. In Izola bo otok postala V dnevniku Delo smo lahko v sredo opazili vest, da bomo čez dve leti lahko uživali na ne enem, temveč kar tremi novimi izolskimi otoki. Če pa že mi ne, pa vsaj turisti. V članku je zapisano, da se bodo ra o možnostih, temveč deluje, kot dela predvidoma začela čez dve leti, ko bi investitorji (govora je o dveh slovenskih - Konstruktor in Vegrad - ter enim tujim, baje nemškim) pridobili vso ustrezno dokumentacijo. Seveda ni prvič, da se govori o izolskem otoku, toda tokrat ni več gove- da je že vse odločeno. Pa dobro vemo, da ni tako. Vemo pa tudi, da je potrebno vsak projekt dobro analizirati, preden se odločimo, če smo za, ali proti. Odločalo pa naj bi se, predvidoma, že to jesen. Je vsekakor pomemben dokument, o katerem se bo tudi v prihodnje govorilo po hodnikih v Bruslju, česar pa se v Izoli niti ne zavedamo. Glede na naravo dogodka smo menili, da za svojo promocijo ne potrebujemo organizirati javnih prireditev, a smo, kljub temu pripravili tri. Zanimivo je, da se je o dogodku precej govorilo po Sloveniji, na lokalni ravni pa je bilo govora le o porabljenem denarju. - Kar pa je tudi razumljivo, saj so se s številkami lahko seznanili vsi, a nihče zares ni vedel, kaj se pravzaprav dogaja. - No, najprej je potrebno povedati, da so bila omenjene sredstva skupni znesek, ki smo ga dobili za organizacijo dveh dogodkov. Evropski mladinski kongres je dobil 20.000 eur, Združene igre narodov pa 13.500, poleg tega smo do teh sredstev prišli preko razpisa za sofinanciranje projektov za otroke in mladino, kjer je bilo na razpolago 53.000 eur, kamor smo vložili dve prošnji, ki sta bili dovolj dobro ocenjeni, da smo dobili večino sredstev, za katere smo prosili. Strinjam se, da bi se lahko bolj racionalno razdelilo sredstva, glede na število prosilcev, a dejstvo je, da tako, kot je ta razpis zasnovan, se nanj ne morejo prijaviti organizatorji javnih prireditev, kot so naprimer festivali. Tudi zato ni korektno, da se nas primerja s Kino Otokom, ali pa Ribiškim praznikom, ki sta v svoji osnovi za Občino Izola profitabilni prireditvi. Zadeva j_e jasna: kaj si sploh želimo imeti. Želimo v Izoli „brodet" prireditve, ki imajo velik populistični učinek, ali pa želimo organizirati intelektualna srečanja, saj se moramo zavedati, da bodo tudi naši otroci ostali tukaj, in potrebujejo prihodnost. Zato se mi | zdi, da so te prireditve pozitivne. | Sam bomše naprej pri njih sodelo- ^ val, dokler bomo pač dobili točke na S razpisih. Vsekakor pa bi potrebovali J več odobravanja in podpore s strani ^ medijev. Rad bi, da sodelujemo. Žal pa ima Zin še vedno neko politično konotacijo, pa čeprav smo se zadnja leta distancirali od politike. Ne samo to, celo vedno več je namigovanj, kako dobimo preveč denarja za premalo glasbe. - Na kongresu ste se, kot praviš, borili za pravice mladih. - Evropski kongres je kot nekakšna predpriprava za svetovni, ki bo naslednje leto v Carigradu v Turčiji. Na teh kongresih se mladim postavi vprašanje, kako bi zadeve v bodoče usmerjali, da bi bile za mlade in z mladimi. Ker jasno je, pa čeprav zveni klišejsko, da na mladih svet stoji. Statistično je več kot 50% prebivalcev na svetu mlajših od 25 let, in v zadnjih letih smo lahko videli, recimo v Franciji (ali pa Grčiji op.n.), kako lahko degenerira situacija, ko so mladi nezadovoljni. Mi bi radi preprečili, da do teh situacij sploh pride. Mlade je potrebno več vključevati v odločanje, pa ne samo mladinskih vprašanj. - In kakšen je bil odziv izolske Občine? - Prijetno me je presenetilo, da sta se podžupana Bojan Zadel in Silvano Sau udeležila nekaterih predavanj in posvetovanj. Zadel je celo zagotovil, da se bo potrudil, da bi izolska mladina prišla do svojega prostora, in je bil zelo aktiven skozi celoten kongres. AM NOVO: Pripomočki, ki olajšajo vsakdanjik šibkejšim osebam in jim omogočijo več samostojnosti: - mali in praktični pripomoček za lažje zapenjanje gumbov in zadrg - lupa za branje, ko očala niso več dovolj -jedilni pribor s posebnim držalom za lažje držanje v roki - držala za domači jedilni pribor Preprosti in poceni izdelki, ki lahko nekaterim pomenijo veliko korist Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 ___________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8,30 -12.00 Brez kumaric — — — - — Stara zdravila so zelo nezdrava Čeprav opozoril o tem, da je treba redno preverjati rok trajanja posameznih zdravil, ne manjka, pa je vseeno po naših domovih še vedno veliko zdravil, ki nimajo nič več zdravilnega ampak so lahko tudi zelo nevarna. Izola je ena od pilotnih občin, kjer bo društvo Zdrav podjetnik, v sodelovanju z Občino, Komunalo in Zdravstvenim domom organiziralo zbiranje starih zdravil. Izolska Komunala sicer že nekaj časa organizirano zbira stara zdravila, zato so podatki za Izolo nad slovenskim povprečjem in prav zato so se v društvu odločili, da bo Izola pilotska občina za izvedbo projekta uničevanja starih zdravil v soglasju z naravo. Projekt je predstavila Irena Bartolič. - Katerih zdravil pa imamo največ v domačih lekarnah? - Od vseh predpisanih zdravil v Sloveniji so na prvem mestu zdravila za zdravljenje srčno žilnih bolezni (30%) v posebnem porastu pa je poraba zdravil za zniževanje maščob v krvi in preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Na drugem mestu je skupina zdravil za zdravljenje psihiatričnih bolezni, od teh je najhitrejša porast uporabe zabeležena pri zdravilih za zdravljenje demence in depresije. Na tretjem mestu po vrednosti predpisanih zdravil je skupina zdravil za zdravljenje rakavih bolezni. V tej skupini zdravil je zabeležen največji letni porast (11 %). V letu 2007 je ponovno porasla poraba protimikrobnih zdravil antibiotikov in protivirusnih zdravil. - Zdaj imamo tudi uredbo o odpadnih zdravilih. - Res je. V letu 2008 je vlada izdala Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki se uvrščajo med ločene frakcije komunalnih odpadkov, ki jih moramo oddati Komunali, če ima to organizirano, ob organiziranih akcijah ali v lekarnah. - Stanje se torej izboljšuje. - Raziskavi Fakultete za farmacijo v letih 2004 in 2007 sta pokazali nekaj pozitivnih premikov pri ravnanju z zdravili v slovenskih gospodinjstvih. Leta 2004 je le 12,1% slovenskih gospodinjstev stara zdravila vrnilo v lekarno, v posebne zbiralnike odpadkov ali jih kako drugače oddalo v uničenje, v skoraj 88 odstotkih so jih zavrgli kot navadne odpadke. Leta 2007 se je za organizirano uničenje odločilo že 27% vseh gospodinjstev. - Kako pa je s tem v naši regiji in v Izoli? - Pokazatelji v obalno-kraški regiji so primerljivi s pokazatelji na nacionalnem nivoju, izstopa pa ravno občina Izola, ki tukaj zelo dobro sodeluje s javnim podjetjem Komunala Izola. Zato smo se v društvu Zdrav podjetnik tudi odločili, da bomo najprej izolske občane obvestili o pomenu pravilnega odstranjevanja starih in neporabljenih zdravil, ter v sodelovanju z gospodinjstvi občine Izola organizirali zbiranje teh zdravil, ki jih bomo nato predali strokovni organizaciji, ki bo zdravila pravilno uničila. Predvidene lokacije zbiranja so: lekarna, zdravstveni dom in bolnica. O vsem bodo Izolani seveda še posebej obveščeni. d.m. Imamo edino presihajočo mejo v EU 1 Ptzi Mejo sredi zaliva, vključno z ekološko cono dobijo z brezplačno mapo vsi navtiki, ki zaplujejo v hrvaško morje. Založnik je Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo republike Hrvaške. Ni pa nam uspelo izvedeti kdo je založnik tega briljantnega francoskega prospekta, ki je Slovenijo zamenjal z manj morsko Madžarsko. Radi nas imajo Američani, Google earth je mejo potegnil levo od kanala in nam dodelil še Jorasovo hišo on vse objekte nad njo, vključno z igralnico Mulino. V tolažbo tistim Slovencem, ki bi radi državno mejo potegnili vse do Mirne pa dodamo še koledar Primorskega dnevnika iz leta 1949, kjer je meja na Mirni, vendar ni slovensko hrvaška ampak Jugoslovansko - STO jevska.. Odkrivamo skrite izolske vodnjake V prejšnjem Mandraču smo vam obljubili, da bomo predstavili drugi obnovljen podeželski vodnjak z imenom Zaneštra, vendar sta nam Dušan Ambrož in Marjan Kralj, ki sta trenutno možgani in srce te naše akcije, poslala nove štiri vodnjake v starem delu mesta in se pohvalila, da sta že dosegla številko 40, pa še niti prav začela nista. V uredništvo pa še naprej prihajajo vaše informacije o vodnjakih in vodnih virih, tako da nam dela res ne bo zmanjkalo. Toda, beseda je beseda in zato najprej o Žaneštri. Žaneštra Vodni vir Žaneštra leži v Kortah ob cesti proti Gocanu. Zgrajen je bil okoli leta 1930. Do leta 1975, ko Korte še niso imele javnega vodovoda je bil pomemben vir oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Po izgradnji vodovoda so Kortežani ta vodni vir uporabljali v glavnem za zalivanje. V sušnih obdobjih, ko je v javnem vodovodu primanjkovalo vode pa so krajani vodo uporabljali tudi kot pitno vodo. Žaneštra je pomemben del kulturne dediščine na podeželju. Zdaj pa k novim vodnjakom! Rokomet Jadralci so po celem svetu Optimisti v Brazliji Ekipa slovenskih jadralcev v razredu Optimist nastopa na svetovnem prvenstvu v Brazili. V konkurenci 211 tekmovalcev je po petih regatah v šibkem vetru med našimi najbolje uvrščen Peter Lin Janežič, ki je 31 -ti. V ekipnem dvo-bojevanju pa je Slovenija izpadla v tretjem krogu proti Poljakom. Nik Pletikos 13. Na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu laser Standard, ki se je odvijal v mestecu Borstahusens na Švedskem se je med slovenskimi reprezentanti ponovno najbolje odrezal Nik Pletikos (JK Burja) in končal v konkurenci 122 jadralcev na odličnem 13. mestu. V zlati grupi je zaključil na 39. mestu tudi Luka Domian (YC Portorož). V srebrni grupi sta bila Vito Batistič (JK Burja) 27. in Miha Lovec (Štajerski JK) na 58. mestu. Jernej Markič pa je na članskem evropskem prvenstvu v Laser Standard v konkurenci 109 jadralcev končal na 72. mestu. Matej Valič osmi Matej Valič (JK Jadro), ki se je udeležil z ostalo reprezentanco letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva v Laser Radiai uv Karat-su na Japonskem, je v zahtevnih pogojih in zmerno močnih vetrovih jadral suvereno in v konkureci 95 jadralcev do desete regate bil že čvrsto dugi, vendar so ga težki pogoji in nekaj napak pripeljale na še vedno odlično 8. mesto. Uroš Kraševac (Štajerski JK) in Andraž Gulič (JK Jadro) sta zaključila prvenstvo v srebrni skupini z 16. in 22. mestom. Špela Zotter, ki je jadrala v konkurenci 32 jadralk pa je prijadrala na 28. mesto. Kirn Pletikos v samem vrhu V Helsinkih na Finskem pa tekmujejo na evropskem mladinskem prvenstvu jadralci in jadralke v razredu Laser 4,7. Tako kot nedavno v Braziliji se tudi na Finskem soočajo z zelo šibkimi vetrovi v katerih pa odlično jadra Kirn Pletikos (Burja) med dekleti, pri fantih pa je trenutno najvišje Simon Laga-nis (Olimpie). Simon je trenutno 17-ti, Tim Podlogar 34-ti, Timotej Rot 43-ti, Enej Kocjančič 57-ti in Jan Orel 137 med 148 tekmovalci. Kirn Pletikos je trenutno tretja v absolutni konkurenci in vodilna med tekmovalkami starimi do 16 let, nedavna svetovna prvakinja Urška Košir je šele 50-ta. medtem ko je Ajda Njegovec 77-ta med 82 tekmovalkami tega razreda. Cilje je peto mesto V prejšnjem Mandraču smo objavili pogovor s podpredsednikom ženskega rokometnega kluba Darjem Lozarjem, tokrat pa smo nekaj besed izmenjali s članom uprave moškega rokometnega kluba Vladom Lukežičem. - Kratka ocena lanske sezone. - Pričakovali in želeli smo več, imeli smo katastrofalen spomladanski del, v nadaljevanju je bilo veliko bolje. Plan pa ni bil dosežen. - Ekipa že pridno trenira pod vodstvom novega trenerja? - Novi trener članske ekipe je Šo-laja. Zamenjava je bila dogovorjena, Vlado Hrvatin pa bo vodil mladinsko ekipo. Sicer pa bo Šola-ja zaposlen v klubu in koordiniral celotno delo mlajših selekcij. - Kakšen bo igralski kader v novi sezoni? - Nekaj sprememb je. Odšla sta Božič in Jelovčan, v klub pa so pristopili Jakob Vukovič, Tine in Tomaž Ponikvar ter Željko Zir-dum. Še vedno so aktualni pogovori s Koprčani, računamo pa tudi na domače mladince. - Nekaj je tudi povratnikov? - Ponovno so se »aktivirali« Mitja Slamnik, Luka Volk, Matej Kleva in RokGomezelj. - Letos veliko fantov odhaja na študij v Ljubljano? - Med študenti so Teo Čeligo, Matjaž in Mitja Lukežič in Matej Kleva. Potrudili smo se in jim bomo omogočili strokovno vadbo pri Slovanu. - Kakšen je vozni red do pričetka prvenstva? - Glavnina priprav se bo odvijala v Izoli, konec avgusta bodo kratke višinske priprave v bližini Trebnjega, poudarek pa bo na utrjevanju kolektiva, tekem pa bo bolj malo. - Kako je med mlajšimi selekcijami? - V vseh selekcijah imamo po eno ekipo, istočasno pa na vseh treh šolah deluje sekcija mini rokometa. - Ali vam je že uspelo finančno pokriti novo sezono? - Uspeli smo zadržati stare pokrovitelje, imamo pa pogovore tudi POGLED S STRANI Izolskim rokometašicam ostaja še dober mesec za priprave na novo tekmovalno sezono. Prvenstvo se prične 12. septembra, konča pa 27. februarja 2010. Temu bo sledilo še razigravanje, play off in play out. Izolanke bodo igrale po naslednjem razporedu: 12.9.IZOLA: OLIMPIJA 19.9. BURJA: IZOLA 03.10. IZOLA: PTUJ 10.10. N. MESTO: IZOLA 24.10. IZOLA: KOČEVJE 07.11. ZAGORJE: IZOLA 14.11. IZOLA: CEUE 21.11. IZOLA: KRIM 28.11. ŽALEC: IZOLA 05.12. IZOLA: BREŽICE 12.12. PIRAN: IZOLA z novimi in upamo, da bomo uspešni. Veliko bo odvisno od samih rezultatov ekip. - Kakšni so cilji v novi sezoni? - Štartamo na peto mesto, kar bo slabše bomo imeli za neuspeh. Zavedamo se tudi, da bo vse odvisno od spleta okoliščin in same sreče. - Prvenstvo pričenjate doma? - V soboto, 26. septembra bomo gostili ekipo Šmartnega, ki nas je prav v zadnjem lanskem kolu v Izoli premagala. Želimo jim »vrniti dolg«, obenem pa vabimo vse naše navijače, da nas podprejo. Žare Taborjenje Tabor Kozlje 2009 Lotos smo Izolski taborniki preživeli poletje na Kozjanskem, točneje v Kozjem kjer smo zelo popestrili vzdušje domačinom. Krepili smo prijateljske odnose z domačini s katerimi smo se pomerili v odbojki in nogometu ter na koncu seveda v zabavi. Življenje v taboru je potekalo zelo hitro in pestro. Opravili smo kar nekaj izletov v bližnjo okolico, med drugim na grad Podsreda, k Titu v Kumrovec, na Vetrnik, Bohor, Svete gore, repnice in vinsko klet. Preživeli smo tudi neurje in bili en cel dan »odrezani« od sveta. Sploh nam je bilo zelo lepo in teden je minil zelo hitro. Drugo leto pa nadaljujemo! Eva Mi pa tudi - z reportažo. piše: Žarko Kovačič Rokometaši bodo prvenstvo pričeli nekoliko kasneje, 26. septembra, končali pa ga bodo 8. maja 2010. Fantje pa imajo naslednji razpored: 28.9.IZOLA: ŠMARTNO 03.10. SEVNICA: IZOLA 10.10. IZOLA: GROSUPUE 17.10. AJDOVŠČINA: IZOLA 24.10. IZOLA: N: MESTO 07.11. GORIŠNICA: IZOLA 14.11. IZOLA: ŽELEZNIKI 21.11. KOČEVJE: IZOLA 28.11. IZOLA: CEUE B 05.12. SVIŠ: IZOLA 12.12. IZOLA: RADEČE A trn TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Judo kamp je že del izolske tradicije Izolski judo kamp že 18 let vabi v naše mesto mlade judoiste na izobraževanje, starejše, resne tekmovalce pa na priprave, Letos se je udeležencev prijavilo še več kot v prihodnjih letih in škoda bi bilo, če bi toliko truda vložili zato, da nato sadove nabirajo drugod, V teh dneh se je Izola napolnila s kimoni, kar ni ostalo neopaženo. Dogaja se namreč zdaj že hudo tradicionalni Judo kamp Izola, na katerem se je letos zbralo rekordno število udeležencev. Iztok Babič, vodja izolskega Judo kluba, ki dogodek organizira, pravi, da je izolski kamp vsekakor eden največjih v Srednji Evropi, in najdaljših nasploh, saj traja celih 11 dni. Najprej so člani zasedli telovadnico v Livadah za šest dni, ko so imeli intenzivne priprave za prihajajoče Svetovno prvenstvo. Ob celotni slovenski reprezentanci, v kateri je bila seveda tudi olimpijka Urška Žolnir (ki je, po besedah Babiča, kar ..pometala" z ostalimi udeleženci priprav), so bili prisotni tudi tekmovalci iz še desetih držav, tako da jih je bilo vsega skupaj kakšnih 200. Ta prvi del je bil namenjen predvsem borbam, saj so bili to izkušeni vrhunski tekmovalci, ki so svoj del učenja in teorije že dali skozi. Priprave so bile, je še dodal Babič, zelo intenzivne, in vsak tekmovalec je hotel izvleči čim več od teh nekaj izolskih dni. Ob tem so bilaorganiza-torjem zelo v pomoč evropska sredstva, s katerimi so lahko dokupili blazine in tako ob pomoči koprskega kluba postavili že skoraj dvesto kvadratnih metrov velik borilni „parter“. Blazine so pri takšnem športu, kot je judo, seveda nujne, in so jih zato še toliko bolj veseli, saj so jim končno omogočile, da takorekoč z njimi prekrijejo celotno telovadnico. Lani je bilo na bojišču, recimo, mnogo bolj tesno. Mladih judoistov ni manjkalo Ko so se končale šestdnevne priprave članov, pa se je začel še petdnevni kampus za mlajše, od cicibanov, pa do kadetov, opaziti pa je bilo tudi nekaj mladincev. Za razliko od članskega kampusa, je mladinski mnogo bolj sproščen, večji poudarek pa je seveda na učenju in teoriji. Mladi judoisti pozorno opazujejo učitelje, nato pa vaje ponavljajo še sami. Ob kampu bo na sporedu tudi državno prvenstvo v katah, kjer ne gre za pravo borbo, temveč se ocenjuje, tako po domače povedano, lepoto izvedenih gibov. Na mladinskem delu kampa sodeluje preko 400 borcev iz sedmih držav, mnogo pa jih je seveda iz Slovenije. Babič pravi, da je to odlična priložnost za mlade, da poleg prepotrebnega znanja, lahko čas izkoristijo za počitnice. Prednost izolskega kampa pred drugimi je seveda tudi bližina morja. Izolski judo kamp se tako iz leta v leto širi. Lahko bi se še bolj, meni Babič, a žal infrastruktura našega mesta tega ne dovoljuje, saj že tako napolnijo hotel Riviero in njene učilnice, glede na to, da je kamp zanimiv tudi zaradi spodobnih cen, pa dražje kapacitete ne pridejo v poštev. Žal jim letos Občina ni šla ravno na roko, saj so jim zvišalii najemnino Sortne dvorane, prvič pa so morali plačati še turistično takso. Ob tem je povedal tudi, da imajo v Kopru, na primer, mnogo boljše pogoje za takšen dogodek, saj je dvorana v Boni-fiki opremljena s klimo, sosednja nova šola pa bi lahko nudila odlično prenočišče. Zaradi teh dodatnih stroškov letos žal niso uspeli organizirati izleta z barko in sardeljade, za kar je bilo tujim gostom zelo žal. Občina jim ni šla na roko Seveda bi bilo škoda, če bi Izola zaradi izgovorov o prazni blagajni in nabiranju „drobiža“ (gre namreč za kakšnih 2.000 evrov) izgubila še eno večjo poletno prireditev, po plesnem kampusu, kampusu simfonikov in plesnem Slovenia openu, in to takšno, ki že skoraj dve desetletji obarva v belo in piavo naše mesto, letos pa se je še okrepila s strokovnim tečajem za trenerje. Sicer pa, če hočemo imeti umirjeno, nekaotično oazo sredi Tržaškega zaliva, je to pravi recept. Samo še turistov se rešimo, in bomo lahko uživali v miru in spokoju. AM Moto šport Mladi borki za izolski judo: Andreja in Lea. Dodatna motoristična informacija ...ne vem kje vraga ste našli fotografijo motoristov (tudi jaz imam original). Gre za taborniški vod Java (Jawa), ki je kasneje postal tudi motoristična klapa. V tistem času so na policiji menjavali motorje in so se odločili za zamenjavo policijskih motorjev češke izdelave - pravzaprav so bili motorji milice. Miliniki so takrat kupili nove Jave California in prve BMW-je. Nekdo je izvrtal informacijo o prodaji starih motorjev in ~ vsi iz te skupine tabornikov, ki jih je veselil motor, so kupili te Jave. (na fotografiji so, poleg naštetih, še Branko Rožac in Igor Makovec). Edini iz te klape, ki ni imel motorja, sem bil jaz, ker me enostavno motor ni za- nimal. Sem pa zato spravil skupaj klapo (taborniški vod Jave), da naredimo to fotografijo. In, ne boste verjeli, ampak jaz sem jih fotografiral, zato mene ni na fotografiji. Res pa je, da se ne moremo spomniti kdo so bile punce, ki so se fotografirale z motoristi. Vsekakor pa je tudi res, vsi smo bili prava Arrigoni generacija. Tam smo se čutili doma, zato je tam tudi nastala ta fotografija. Mislim, da je bilo to okoli leta 1973/74. Lucio Gobbo mahttor/m: 8 Četrtek, 13, avgust2009, št. 820 Klasična glasba------------------------------------------------------------ Alietski večeri so kot poletni vetrič Večeri klasične glasbe v cerkvi Marije Alietske bodo letos nedvomno poskrbeli za dobro počutje Izolanov. Prav Izolani smo bili tudi večinski obiskovalci prvega koncerta, kije postregel z dobrim nastopom pihalnega kvinteta Sospiro. Cerkev Marije Alietske se je še enkrat pokazala kot primerno prizorišče za tovrstne koncerte in če je bilo ob lanskih koncertih nekoliko hladno je bilo tokrat veliko topleje a ne preveč. Pravzaprav smo ob ravno pravi poletni temperaturi lahko z za-nimnjem spremljali nastop “domačega” pihalnega kvinteta Sospiro, ki ga sestavljajo Alja Velkaverh - flavta, Aljaž Beguš - klarinet, Luca Stocco - oboa, Michele Fattori - fagot in Francesco Bossaglia - rog. Na programu so bila dela Ferensa Farkaša, Samuela Barbera, Paula Hindemitha, Luciana Berie, Jacques Iberta in Astora Piazzolle. Skupino sicer vodi Pirančanka, flavtistka Alja Velkaverh (rojena leta 1982 v Kopru). Alja je bila po sedmih letih učenja flavte, nazadnje pri prof. Adnanu Zubčeviču, s šestnajstimi leti sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Pod mentorstvom prof. Fedje Rupla je leta 2002 z odliko diplomirala. Nato je študirala še na Dunaju pri prof. Hansgeorgu Schmeiserju ter istočasno še opravljala podiplomski študij v Italiji pri prof. Petru Lukasu Grafu. Jeseni leta 2006 sta ji Angela Merkel in Jacques Chirac, v okviru Evropske fundacije za kulturo, podelila nagrado. Kot najbolj nadarjeno glasbenico jo je za nagrado predlagal bavarski radijski orkester iz Miin-chna. Od septembra 2006 je tudi redna članica in solo flavtistka v simfoničnem orkestru Bamberg. Naslednji, oziroma drugi koncert iz serije Alietskih večerov bo jutri, v petek, 14. avgusta ob 20.30 uri, nastopil pa bo trio Tempo Giusto, ki ga sestavljajo: Rok Palčič - klavir, Živa Ciglenečki - violina in Tilen Artač - violončelo. Tudi tokrat gre za delno “domače” izvajalce, saj trio vodi pianist Rok Palčič, ki se je glasbe najprej učil v izolski glasbeni šoli, nato v Srednji šoli v Ljubljani in končno diplomiral v Kelnu, zdaj pa nadaljuje s podi- plomskim študijem. Zadnja leta ga vsaj enkrat letno srečamo v Izoli kot koncertnega pianista solista, tokrat pa ga bomo spoznali tudi v zanimivem triu z violino in violončelom. Naslednji koncert bo že v soboto, 15. avgusta ob 20.30, ko bo Anja Velkaverh ponovno nastopila, tokrat s triom Eclipse, ki ga sestavljajo Alja Velkaverh - flavta, Hen-drik Zwiener - violončelo in Julie Sgarro - harfa. Že naslednji večer, v nedeljo, 16. avgusta, prav tako ob 20.30 pa bo zaključni koncert letošnih Alietskih večerov. Na koncertu stare glasbe bosta nastopila Stefano Bet - baročna flavta in Paola Erdas - čembalo Vstop na koncerte je prost. ur Prišel je tudi OFF festival Od danes, četrtka, 13.8. do sobote, 22.8. se bo v Izoli že peto leto zapored zgodil mednarodni festival oboe in fagota- OFF Izola. Festival, ki je od leta 2005 v Izolo privabil že preko 150 mladih iz vse Evrope, bo letos gostil preko 50 glasbenikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Avstrije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Portugalske in Izraela. Delavnice, pouk, vaje in razstave bodo potekale v osnovni šoli Dante Alighieri, od jutra do večera. OFF-ovci se bodo predstavili tudi na šestih koncertih, štirje bodo v Izoli, dva pa v Postojni. Osrednji, slavnostni koncert ob peti obletnici festivala bo v četrtek, 20.8. ob 20.30 na Manziolijevem trgu. Na že tradicionalnem koncertu se bo ponovno predstavil OFF Band, festivalski orkester, v katerem igrajo vsi skupaj- učenci in profesorji. Ostali koncerti so: 15.8. ob 20.30, v Manziolijevi palači; »TAKE OFF« 16.8. ob 10.30, na ploščadi pred Postojnsko jamo, »OFF COURSE« 16.8.. ob 19. uri v Jamskem dvorcu v Postojni, »PLAY OFF« 19.8. ob 20.30, v Manziolijevi palači, »OFF ON« 20.8. ob 20.30, na Manziolijevem trgu, »PLAY OFF« 22.8. ob 17.30, v Manziolijevi palači, »OFF PLAY ON« Kino otok rabi prostovouce Ste utrujeni od neznosne poletne vročine? Od brezciljnega tavanja po obrabljenih množičnih destina-cijah? Od nošenja vedno prevelikih nahrbtnikov po vedno prestrmih poteh? TOZD Kino Otok vam ponuja neverjetno ugodni paket za nepozabni zaključek poletja! Sonce, morje, plaža, Trgatev, zvezdnato nebo, Prijatelji, prijetna družba, Dobri sosedje, Video na plaži, letni kino, kinodvorane in celuloidni trakovi - vse, prav vse, z vašim delom vred, popolnoma brezplačno! Samo na Kino Otoku, ki se bo magično spet prikazal med 10. in 14 septembrom v Izoli. Vašo pomoč rabimo za predvsem za: * Nepozabne kilometre s festivalskimi gosti na relaciji Izola-Brnik-Benetke-Dunaj (vozniki) * Pozorno spremljevanje dogajanja na terenu (fotografi) * Razigrano druženje z zanimivimi ljudmi (odnosi z javnostmi) * Brezglavo letanje sem ter tja (vodje lokacij) * Širjenje idej medkulturnega dialoga (prevajalci) * Sproščeno spoznavanje veliko novih prijateljev in prijateljic (pobiralci vstopnic - biljeterji) * Nepogrešljivo zabavo pri sproščujočem timskem delu (fižični delavci) Javite se na: emilija.kastelic@isola-cinema.org V spomin Erik Lovko Ni lahko pisati v spomin prijatelju, še posebej zato, ker Erik ni bil tiste vrste prijatelj, ki vsak dan trka na tvoja vrata. Kje pa. Prišel je dovolj poredkoma, da se ga nismo naveličali in dovolj pogosto, da ga nismo pozabili. V Izolo je prihajal kot domov, čeprav je Postojnčan a je bil tudi svetovljan in Istra mu je bila s svojim mediteranskim priokusom zelo blizu in jo je rad primerjal z njemu tako ljubo Toscano in Izolo s Sieno, kjer je bil prav tako doma, saj je bil pred leti sprejet v eno od “contrad”, kar ne doživi prav vsak. Ampak Erik je tam ustvarjal in so ga poznali, tako kot smo ga poznali Izolani, kjer je imel kar nekaj razstav, bil pa je tudi vrsto let predsednik Združenja obalnih likovnikov - Insula. Tudi takrat, ko je bilo društvo v največjih težavah, je imel vedno dovolj idej in trme za iskanje pravih rešitev. Predvsem pa je bil ustvarjalec, vse do prve operacije eden najbolj obetavnih mladih slovenskih kiparjev, potem slikar, pa vmes še karikaturist Primorskih novic, oblikovalec in predvsem človek neverjetne energije, ki jo je v mladih letih tako razdajal, da je končal v Sremski Kamenici s povsem načetim srcem. Pozdravil se je in nato še enkrat pa še enkrat. Zdaj, junija meseca, ko je bil sredi najlepših doživetij ob velikih razstavah v Postojni, Ljubljani in Kopru, pa ni šlo. Bil je na vseh otvoritvah le na tisto v koprski Banki, ki je še vedno odprta, ga ni bilo več. Zadnjič sva se srečala na otvoritvi razstave v Postojni in tam je nastala ta fotografija. Vsi smo bili dobre volje, le Erik je morda že vedel. Mef Mwinixt 9 Četrtek, 13. avgust2009, št. 820 ------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi Petek, 14.avgust 2009 Cerkev Sv. Marije Alietske - ob 20.30 Klavirski trio »tempo giusto« ____________Organizator: društvo Jona______ Sobota, IS.avgust 2009 Cerkev Sv. Marije Alietske - ob 20.30 Trio »Eclipse« Organizator: društvo Jona Manziolijeva palača - ob 20.30 OFF Izola 2009 - Oboa Fagot festival »Take Off« koncerti docentov Nedelja, 16.avgust 2009 Cerkev Sv. Marije Alietske - ob 20.30 Večer stare glasbe s flavtistom Stefanom Betom in čembalistko Paolo Erdas Organizator: društvo Jona Sreda, IS.avgust 2009 Manziolijeva palača - ob 20.30 OFF Izola 2009 - Oboa Fagot festival »Off On« koncerti docentov 2 Četrtek, 20.avgust 2009 Manziolijeva palača - ob 20.30 OFF Izola 2009 - Oboa Fagot festival »Play Off« Off Band. Dirigent: Nenad First Koncert bo povezovala Nataša Benčič. petek, 14. avgust Lonka Izola - ob 20.30 koncert FERUS MUSTAFOV & ti DZAMB0 AGUSEVI BRASS BAND kralj makedonskega romskega klarineta in saksofona Vstopnine ni ! Kulturni center Izola The KING Kino Odeon Vse zveste obiskovalke in obiskovalce Art kina Odeon obveščamo, da bo kinodvorana zaprta od 10. 8. do 20. 8. 2009, zaradi rednih vzdrževalnih del. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA m KULTURNO DRUŠTVO “PETER MARTINC” KOPER vabita otroke od 8. leta dalje na začetni in nadaljevalni tečaj francoščine, ki bo potekal v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. Začetni tečaj se začne 2.10. ob 15.30, nadaljevalni 1 (Michelle, Karla) 1.10. 2009 ob 15.30, nadaljevalni 2 (Maruška, Nejc) pa 7.10.2009 ob 18.30. Tečaji trajajo 30 šolskih ur. / Namenjeni so otrokom od 8. do 11. leta. Prijave sprejemamo v Mestni knjižnici Izola (66 31 283 ali 031 413 233 - Špela Pahor). Pridite, zabavno bo! galerija INSULA SMREKARJEVA 20IZ01A, tel. 05 / 641 53 03 ÌLMIJe IiNMJ razstava ex tempore vinile -slikanje na vinilne plošče EFETTICOLLATERALI # 2 -CONTROINDICAZIONE D’ARTE Cerkev Sv. Marije Alietske razstava slikarja Dušana Fabiča Hotel Delfin Razstava KULU LIK IZOld “Kolaž - ideja o sestavi in povezavi duhovnih vrednot skupine Lik”. od 1. 8. do 14. 9. 2009_____________________________ Galerija Meduza ^ FULvIA ZUDIC Poslikani objekti, moda in design Galerija Salsaverde Gramscijeva 4-vhod iz Velikega trgal, Izola KOD Korenina iz.juiij-so. avgust 2009 V galeriji Salsaverde v Izoli so v petek 17. julija odprli razstavo članov Kulturno umetniškega društva Korenina. Na razstavi, ki bo na ogled do 30. avgusta, so razstavljena predvsem kiparska dela. Avtorji: Aljoša Golubič, Miha Pečar, Tadej Razingar, Elvis Padoin, Milan Marušič, Ursula Osojnik, Richard Chapo, Tapiwa Chapo, Tamara Rimele, Robert Kosmač, Matjaž Šušmelj Galerija Alga / Kristanovugi “Izobilje" Aleksandar Stepanovič Brodschneider (olje m lesu, platnu, naravne barve na juti in platnu) Banka Koper - Koper Erik Lovko Galerija Krajcar fotografska razstava RIFLESSO DELL ANIMA Izolska kultura preko sakralnih objektov Letos sta za obiskovalce odpni cerkev svetega Mavra in cerkev svete Marije Alietske in sicer z naslednjim urnikom: • Od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.30 ure • Ob nedeljah in praznikih: od 11.00 do 19.30 ure. V navedenem terminu bo v cerkvi svetega Mavra odprta tudi razstava Zakladi svetega Mavra, ki je letos obnovoljena in razširjena. S postavitvijo v dveh prostorih in delno vmestitvijo v sam prostor cerkvenega prezbiterija je omogočen ogled večjega števila predmetov in smiselnejša umestitev v sam sakralni prostor. Ogled razstave je brezplačen, prostovoljni prispevki obiskovalcev pa so namenjeni kritju stroškov projekta in restavriranju sakralne kulturne dediščine. Jona - društvo mladih kristjanov Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK 01.07.2009 - 31.08.2009 • TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 • PONEDELJEK, ČETRTEK 8.00 - 12.00 in 18.00 - 20.00 • SOBOTA - ZAPRTO ------------------------------------ Poletja skoraj ni več----- Ribiški praznik bo končal poletje Letošnji ribiški praznik seje z načrtovanega septembra spet preselil v avgust, vendar tokrat nekoliko pozneje kot druga leta. Med nastopajočimi ne bo velikih imen a zabave naj bi bilo vendarle dovolj. Z organizatorji izpred dveh let bo spet oživel mandrač. Kot so nam povedali v Centru za kulturo, šport in prireditve, je denarja za Ribiški praznik manj kot običajno, to pa pomeni, da je bilo treba več improvizirati in iskati nekatere cenejše variante vendar hkrati zadovoljiti večino okusov obiskovalcev praznika. Zanimivo je, da bo program bolj spominjal na predlanskega kot lanskega, kar je tudi razumljivo, saj so k sodelovanju povabili Aleksandra Janeva, do leto nazaj direktorja Centra, ki se je z novim vodstvom razšel z veliko jeze, zdaj pa so nesporazume, kot kaže, uredili. Prav zato bo osrednje prizorišče na Velikem trgu spet na stari barki, ki bo zaplula v mandrač, na barki pa bodo, tako kot predlani, igrali in peli Gušt iz Splita. Pomanjkanje denarja je seveda dalo več možnosti za nastope domačih izvajalcev, ki jih bo kar nekaj, slišati pa je, da bodo nekateri nastopili tudi izven uradnega programa. Sicer pa so že znani naslednji nastopajoči: petek, 28.8. Lonka: 19.00 - Društvo harmonikarjev iz Izole se predstavi / 20.30-Primorski fantje Manziolijevtrg 20.00- Toxie band - jazzy, pop Veliki trg - mandrač - na ladji Trio Gušt- split sobota, 29.8. Lonka: 20.00 - Stane Bakan gang-rock / 22.00 - NUDE Manziolijev trg Cubix latino Veliki trg - mandrač - na barki klapa Kampanel (Primošten ) Obeta se tudi bogata gostinska pnudba, predvsem ribjih jedi, na Manziolijevem trgu ribe v marinadi, istrski pršut, brodet, domači vinarji, specialitete s tartufi, skratka, vse kot za praznik mora biti. Pa še beseda o vremenu. Meteorologi za klasične datume ribiškega praznika (21. in 22. avgust) napovedujejo lepo vreme, sledilo bo nekaj deževnih dni, potem pa bi se, po logiki, moralo spet zjasniti. Upamo, da rek po katerem za dežjem pride sonce, tudi tokrat držal. ur Vloga oslov v globalizaciji Pred skoraj tridesetimi leti mi je prijatelj in sosošolec Dario Marušič, glasbenik in zbiratelj ljudskih pesmi, pripovedoval zgodbo o oslu in dveh sosedih, ki si jo lahko tukaj preberete. Zapisana je tako, kot mi jo je povedal, besedilo sem le prepisala s kasete in dodala ločila ter slovarček za lažje razumevanje narečnih besed. Dario Marušič je doma iz Strunjana, njegova starša pa sta prišla iz vasi Marušiči, ki leži blizu Grožnjana v hrvaški Istri. Zgodbico je slišal od mame. Kako sem bila presenečena, ko sem pred nekaj dnevi odprla knjigo 11 sultano di Luxor, v kateri je italijanska pisateljica Francesca Lazzarato zbrala pravljice egipčanskega izročila (tak je podnaslov knjige, ki jo je leta 2004 izdala milanska založba Mondadori), ter našla zgodbico z zelo podobnim motivom! Prevedla sem jo in jo prilagam temu sestavku, da boste videli, kako so pravljice skozi stoletja potovale od ust do ust in prepotovale celo pot iz Egipta do Istre, ali obratno, kdo ve? POSODI Ml OSLA Enkrat sta bila dva soseda, sta stanovala eden zraven drugega. In ta eden je imel osla doma, drugi pa ne. Je šel en dan, nekaj da bo tam z vozom peljal. In gre k temu sosedu, če mu posodi osla. Je rekel: “Zdravo, sosed.” In uni: “Zdravo, kaj je?” “Bi mi lahko ti danes posodil osla, ki imam nekaj za naredit.” In uni pravi: “Jaz, jaz bi ti posodil, samo, mi je žal, je šla moja žena, glih danes je šla v mesto z njim. Nekaj bo peljala v mesto. In ga nimam doma.” Pravi uni: “Škoda, škoda." Potem sta še malo klepetala tako tam in uni čuje, ko začne uni rigat, notri, ta osel, v štali. In pravi, pravi uni: “A, lepo, lepo od tebe, to si ne bi res nikoli jaz mislil o tebi.” Pravi uni: “Kaj?” “E, e ... grdo, grdo si naredil.” Pravi uni: “Kaj, kaj je?” “Kaj si mi rekel ti, da ti je šla žena z oslom v mesto, zdaj pa tukaj riga v štali.” Pravi uni: “Ph, in ti se imaš nekaj tako za se jezit! Kaj moram pa jaz reč, ki bolj berjameš oslu kot meni!” Povedal: Dario Marušič, Koper (1957) Zapisala: Špela Pahor Strunjan 1984 uni - tisti / glih - ravno / štala - hlev / berjameš - verjameš OSEL egipčanska pravljica Iz knjige Francesca Lazzarato: Il sultano di Luxor - fiabe della tradizione egiziana. Milano, Mondadori, 2004. (Prevedla Špela Pahor) Nekega dne se je sosed napotil k Gjuhi ter ga prosil, naj mu posodi osla. “Moja hiša je tvoja, vse, kar imam, je tvoje. Toda osla ti res ne morem posoditi, ker ga je že odpeljal en moj prijatelj, ki je moral nujno priti na nek kraj.” In prav v tem trenutku je osel, ki je bil privezan zadaj za hišo, začel rigati. Tedaj je sosed vprašal: “Če osla ni, kako to, da ga slišim rigati na dvorišču?” “Prijatelj, jaz sem ti rekel eno stvar in moj osel ti je povedal nekaj drugega. Toda užaljen sem, ker ti verjameš njemu in ne meni!” Pripravila Špela Pahor Za drugačno nagrado Odziv na članek Milana Gregoriča o Kocjančičevi nagradi Kot eno izmed nagrajenk Kocjančičeve nagrade me je k pisanju spodbodel članek Milana Gregoriča v Primorskih novicah sredi julija 2009 z naslovom »Zakaj je treba odlok o Kocjančičevi nagradi spremeniti«? Ob dejstvu, da so mi dobro poznane spletke in njihove posledice v zvezi s Kocjančičevo nagrado pred nekaj leti, predvsem in žal, z mojega domačega, izolskega loga, navajam še sledeče razloge k predlaganim spremembam. Ker se je Kocjančičeva nagrada doslej podeljevala izključno le kakovostnim kulturno-umetniš-kim dosežkom in se je izpuščalo ljubiteljske animatorje, podpiram predlagano spremembo odloka, po kateri bi se naj podeljevali dve nagradi. Prva naj bi bila za kakovostne kulturno umetniške in raziskovalne dosežke pri utrjevanju identitete našega prostora. Druga nagrada pa za kandidate, ki veliko prispevajo s svojo ljubiteljsko dejavnostjo k ohranitvi identitete podeželskega, to je slovenskega prostora, ki je bil in je še vedno zelo zapostavljen. Alojz Kocjančič je bil glasnik prav tega prostora in njegovih tlačenih ljudi. Ge hočemo priznati ali pa ne, je bil Čedermac Slovenske Istre! V pravilniku je treba poudariti, da gre za nagrado Slovenske in ne celotne Istre zato, ker hrvatska Istra ima svoje nagrade pa tudi naš »multinacionalni« (priobalni) prostor jih ima. In na koncu o izboru kandidata naj dokončno odloča žirija, ki je za to poklicana, ne pa politika ali pa tisti, ki imajo nad našim življenjem svoj »veto«! Nada Morato, Izola, Korte Rdeči križ IZOLA obvešča upravičence, da ima na zalogi moko, testenine in pakete. Upravičenci lahko dobijo prehrambene artikle VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 09-12 URE. KRIMINALNE Kolesa gredo za med Iz kolesarnice enega od stanovanjskih blokov je nekdo ukradel žensko kolo znamke MISS AURORA roza barve s košarico. Na Sončnem nabrežju pa so ukradli kar dve zaklenjeni kolesi, ki sta bili postavljeni na stojalu za kolesa. Glede na to, da gre očitno za mojstre tega poklica pazite od koga kupujete rabljena kolesa. Turistom kradejo vse Normalno je, da turistom kradejo denarnice, telefone, fotoaparate, da jih okradejo na plaži ali v hotelski sobi, zdaj pa so jim začeli krasti še registrske tablice. Tako so na parkirnem prostoru turistom ukradli obe registrski tablici NM - A9-709. Alarm ni delal Neznanec je ponoči vstopil v sobo samskega doma in tam spečim osebam ukradel dokumente, bančne kartice, 200 EUR gotovine in tri mobilne telefone. Očitno so alarmni sistemi tokrat odpovedali. Pri roki je bil Policisti nenehno opozarjajo, naj nikar ne puščamo lahko prodajljivih stvari v avtomobilih. A ne pomaga in tako so tudi prejšnji teden Izolanu iz odklenjenega parkiranega osebnega avtomobila ukradli mobilni telefon. V Saharo se odpravljajo Ljudje imajo čudne potrebe. Tako so prejšnji teden Izolanki na kmetijski parceli ukradli plastični 1000 litrski zbiralnik vode. In ker jim še ni bilo dovolj so za dodatek še razbili steklo na počitniški prikolici. Slabo skrito Večjo nesrečo je imel občan, ki je vredne stvari zaklenil v prtljažnik. Na parkirnem prostoru je namreč neznanec vlomil prav v prtljažnik njegovega osebnega avtomobila in iz njega ukradel prenosni računalnik. Pa bodi zdaj pameten. Čelade bodo poceni naprodaj Očitno nekaterim zmanjkuje za dnevni obrok pa kradejo vse kar jim pride pod roke, Tako so prejšnji teden, ob eni izmed izolskih plaž oškodovancem, ko so se kopali v morju, ukradli tri motoristične čelade, ki so jih ti sicer pritrdili na motorno kolo. Le kako so se odpeljali domov? Avto bi se kopal Ljudje smo včasih egoisti in razmišljamo le o sebi. Dokaz je dogodek iz Simonovega zaliva, ko je neprevidna voznica na zgornjem delu parkirišča plaže Simonov zaliv pozabila na ročno zavoro. Vozilo se je počasi začelo premikati navzdol proti plaži a daleč ni prišlo, saj se je ustavilo oziroma zaletelo v drugo parkirano vozilo. Samo še to je manjkalo Tam kjer ni nič je navadno še manj. Zdaj je tudi trave in grmičevja manj kot prej. Policisti so namreč opravili ogled požara v naravi, in sicer pod Belvederjem, kjer je pogorelo 50 kv. metrov grmičevja in podrasti. Ogenj sta pogasila dva gasilca Poklicne brigade iz Kopra. Menja identiteto? V zadnjih dveh dneh je nekdo v Jagodju na parkirišču vlomil v osebni avtomobil znamke Volkswagen Golf. Vlomilec je lastniku ukradel osebne dokumente. Očitno bo zamenjal identiteto. Še revežem kradejo Barabe res ne izbirajo komu kradejo. Nekdo je namreč vlomil v klubske prostore nogometnega kluba. Vlomilec je ukradel videorekorder in DVD predvajalnik. Klub je oškodovan za 200 EUR. Statistika Policisti so obravnavali še eno prometno nesrečo z materialno škodo, eno z lahkimi telesnimi poškodbami in sedem kršitev javnega reda in miru. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Sem mamica s 17 mesečno hčerkico in nimava kje živet, zato zelo, zelo nujno iščeva streho nad glavo, saj iz dneva v dan ne veva kje bova prespali. Tel.: 070 865 998 - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 ODDAMO Na ugodni lokaciji v centru Izole oddam lep in klimatiziran, 38m2 velik poslovni prostor (dva ločena prostora). Vsi priključki so ločeni. Poklicati na tel. 041-249-806. Cena 520 Eur PRODAMO - Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490. Vozila in plovila - Prodam Citroen Xara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 - Kupim dobro ohranjen osebni avto, enoprostorec, s sedmimi sedeži. Tel. 041 608 765 Delo - Starejšim osebam nudim pomoč na domu na območju Izole (čiščenje in pospravljanje) tel 040 199737 - Nudim nego na domu. tel 051 235 947 - Nudim pomoč na domu starejšim osebam, čiščenje in pospravljanje. tel 041 686 703 - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 Razno -Prodam adaptiranao mleko ALLERNOVA po ceni 10 eur/ škatla, na zalogi imam 5 škatel, (nov 15 eur) . tel 041 351 772 - Prodam tri koze za nadaljno rejo i nzakol. tel 041 447 254 - Privez na slovenski obali KUPIM ali NAJAMEM za starejšo jadrnico dolžine 9m. 040-542-293 (Nino) - Prodam dve karti z avtobusnim prevozom iz Ljubljane za koncert U2 v Zagrebu, dne 10.8. (ponedeljek). Za več informacij pokliči na 051-671-048, Luka. - Psička 3 mesece starega ovčja-ka PODARIM, tel 031 847 394 - Kupim MLADEGA OSLA. Pokličite na tel.: 031 322 913 - Zelo ugodno prodam 200 litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje. Tel.: 031 349 826 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 \ft (2^x- ■ nlbO s S $ www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Sploh veste, kje so bele skale. Če ne veste niste Izolan ali Izolanka. In kdaj ste bili zadnjič tam? Verjetno je minilo že precej časa, ampak bele skale so še vedno najlepša izolska plaža. Bistveno bolj zasedena kot nekoč a vendar lepša od vseh. Kako Izolani pogrešamo prireditve na Manziolijevem trgu se je pokazalo tudi ob sobotnem prvem koncertu v sklopu Alietskih večerov v cerkvi Marije Alietske. Še enkrat se je potrdilo: mi smo sebi najboljši obiskovalci. Medtem ko smo Izolani odšli na koncert klasične glasbe so se turisti zadovoljili z našemljenimi indijanci neznanega plemena, ki so ob elektronskih bazah na panske piščali igrali El condor passa. In to sredi mediteranske Izole. Še dobro, da se danes začenja tradicionalni OFF (oboe in fagoti) festival in bo spet kaj videti in slišati. Obeta se kar nekaj nastopov na trgu in v palači. Nekje smo prebrali oglas: Imate cirkus, električne avtomobilčke, vrtiljak, mrežo za skakanje, napihljiv tobogan, prodajate kitajski kič, tajvanske igrače in spominke, suho sadje ali turško konfekcijo, pa ne veste, kje bi to lahko prodali? Pridite v Izolo. Pri nas se vedno najde prostor za vašo ponudbo, pa še s kupci ne boste imeli težav. Da le ni vaša ponudba preveč “umetniška”. Posebnost v tej izolski turistični ponudbi pa je ponudba mini krofov, ki jih je od kdo ve kje pripeljal v Izolo donedavni ribiški kapitan, Leon Čebulj, ki je na ta način zaposlil kar celo družino in še koga zraven. S prodajo so več kot zadovoljni, najmlajši turisti pa tudi. “Bolj kot z ribami” je namignil “keptn” in na lastnem primeru pokazal, kaj je to prekvalifikacija. Tako-le, ponosno pa so se po opravljeni šoli jadranja fotografirali najmlajši Olimpikovi jadralci (in nekateri starši). Kar dvanajst jih je v juliju storilo prve jadralske korake, v drugi polovici avgusta pa bodo skoraj vsi prišli tudi na nadaljevalni tečaj, saj si večina želi jadrati tudi na regatah.