Časopis občine Kamnik, 19. julija 2019, leto 4, številka 13 Kamniški maturanti znova navdušili Razglasitev rezultatov mature je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra že po tradiciji vesel dogodek - in nič drugače ni bilo letos. Dijaki so na poklicni maturi zabeležili stoodstotni uspeh in se razveselili dvanajstih zlatih maturantov, na splošni maturi pa so bili zlati štirje, med njimi je prav vse točke in naziv diamantni maturant dosegel Tim Kmecl, kar je uspelo le osmim v Sloveniji. Jasna Paladin Kamnik - Negotovosti ob čakanju rezultatov letošnje mature je bilo na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik najprej konec pri dijakih programov predšolska vzgoja in ekonomski tehnik (94 dijakov) ter pri tistih, ki so maturo opravljali v izobraževanju odraslih v programu gastronomija in turizem (sedem odraslih). Poklicno maturo so kamniški dijaki v spomladanskem izpitnem roku opravili prav vsi, povprečno število doseženih točk je bilo letos 18 (od 23 možnih), 12 dijakov je prejelo spričevalo s pohvalo kot zlati maturantje (vsaj 22 točk), od tega jih je bilo pet diamantnih (vseh 23 točk). Zlati poklicni maturantje letošnje mature so: Lara Pintar in Jan Sašek iz programa ekonomski tehnik ter Zala Cotman, Anja Kramar, Maja Pestotnik, Maša Peterka in Urša Prosen iz programa predšolska vzgoja, z najvišjim možnim izkupičkom oziroma diamantnim uspehom pa se lahko pohvalijo: Nana Balantič, Katja Erdani, Brina Tič in Petja Matjan Zupan iz programa predšolska vzgoja ter Anja Škarja iz programa ekonomski tehnik. Diamantni maturant Tim Kmecl Teden dni kasneje, 11. julija, so svoje rezultate izvedeli še gimnazijci, ki so na spomladanskem izpitnem roku opravljali splošno maturo. Splošno maturo je na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik v spomladanskem roku opravljalo 108 dijakov, skupen uspeh kamniških maturantov pa je 96,3-odstoten. Zlati maturantje so bili letos štirje, in sicer Andraž Zalogar, Vitja Bizjak, Maša Kotnik in Tim Kmecl, pri čemer je zadnji dosegel prav vseh možnih Zlati maturanti splošne mature, med njimi tudi Tim Kmecl (levo), ki je osvojil vse možne točke / foto: jasna paladin 34 točk in tako postal diamantni maturant. Iskrene čestitke je dijakom namenila ravnateljica Ber- narda Trstenjak, čestitkam pa so se pridružili tudi razredniki, učitelji ter ostali zaposleni na šoli. Zlate maturantke poklicne mature so bile na podelitvi spričeval razumljivo zelo prešerno razpoložene. OBČINSKE NOVICE Svetniki neenotno o novi šoli Občinske svetnike je pred poletnim predahom 19. junija čakala maratonska seja, na kateri so se seznanili tudi s potekom postopkov in dokumentacijo za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta. stran 2 AKTUALNO Okusni Kul petki V Parku Evropa že tretje poletje zapored vsak petek zvečer diši po okusnih dobrotah. Že prvi Kul petek v sezoni je obiskalo več kot tisoč ljudi. stran 5 ŠPORT Prvi turnir v futsalu Nogometni klub Virtus Kamnik je konec junija organiziral kamniški turnir v futsalu, ki se je odvijal v Športnem parku Virtus na Duplici. Nogometne predstave šestnajstih ekip si je ogledalo lepo število obiskovalcev. stran 18 ZANIMIVOSTI Fotograf in kronist iz Šmarce Čez nekaj dni bo minilo šestdeset let od smrti ščetar-skega mojstra, tovarnarja, romarja, planinca, človekoljuba, predvsem pa amaterskega fotografa Petra Naglica iz Šmarce. stran 20 Varneje v gore poleti Na Planinski zvezi Slovenije so izdali zloženko s pomembnejšimi informacijami o varnejšem obiskovanju gora. Matjaž Šerkezi Kamnik - Slovenski alpski svet je čudovit, še posebno v poletnih mesecih, ko je v dolini pripeka, višje pa je zrak svež in prijetno hladen. Pa vendarle je slovenski alpski svet zahteven in tudi v poznem poletju lahko naletimo na zaplate snega ali pa nas presenetijo popoldanska nevihta s strelami in burne vremenske spremembe. V luči porasta gorskih nesreč poskušamo na Planinski zvezi za čim manj nesreč, kaj smo spregledali, kje je prava pot ... Da nismo samo kritiki, ki opozarjamo, obsojamo, govorimo ... , poskušamo predvsem ljudi naučiti, saj je edino to prava pot, pot, označena s Knafelčevo markacijo, ki se je vsakič razveselimo, saj ji zaupamo. S tem namenom smo na Planinski zvezi Slovenije pripravili zloženko Varneje v gore poleti, v kateri najdete vse pomembnejše informacije o varnejšem obiskova- V zloženki so zbrane vse pomembnejše informacije o varnejšem obiskovanju gora: kako načrtovati, kakšne planinske poti imamo v Sloveniji, kaj vse naj bo v nahrbtniku, če se zgodi nesreča ... Slovenije vse leto obiskovalce gora ozaveščati o varnejšem obiskovanju gora, na kakšne pasti lahko naletijo, na kaj vse morajo biti pozorni pri pripravi na turo ... Vsakič mi je hudo, ko slišim, da se je nekdo poškodoval v gorah ali pa celo umrl, po drugi strani pa sem jezen, ko kot gorski reševalec pridem do planincev, ki niso primerno opremljeni ali pa si izberejo pot, ki ji niso dorasli -ne fizično, še manj psihično. Dnevno se skupaj s sodelavci in planinskimi strokovnimi kadri ukvarjam z vprašanjem kot strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije odgovoren za področje preventive in usposabljanj in kot inštruktor gorskega reševanja, kaj še lahko naredimo nju gora: kako načrtovati, kakšne planinske poti imamo v Sloveniji, kaj vse naj bo v nahrbtniku, če se zgodi nesreča ... K sodelovanju smo povabili tudi Gorsko reševalno zvezo Slovenije. Vsem, ki jih zanima več, svetujemo, naj preberejo podrobnejše nasvete o varnejšem obiskovanju gora poleti. Zloženka je natisnjena v slovenskem in angleškem jeziku v nakladi deset tisoč izvodov v vsakem jeziku. Najdete jo na spletni strani PZS v formatu PDF, na voljo je tudi na vseh informacijskih točkah (TIC, Petrol, planinska društva in koče ...), s katerimi sodeluje Planinska zveza Slovenije, dobite pa jo lahko tudi na sedežu Planinske zveze Slovenije. V soboto prvi Festival tunških kumar Jasna Paladin Tunjice - Krajevna skupnost Tunjice ob krajevnem prazniku vabi na srečanje krajanov in prijateljev Tunjic, ki bo v soboto, 20. julija, ob 18. uri na igrišču pod šolo v Tunjicah. Pripravljajo kulturni program in prvi Festival tun-ških kumar - tekmovanje, ki se ga lahko udeleži vsak, ki s seboj prinese doma vzgojeno kumaro. Kumare bo ocenjevala strokovna žirija, dobrodošle pa bodo tudi jedi iz kumar. Kulinarične nasvete in veščine bo z zbranimi delil domači kuharski mojster. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Večer bodo zapolnili z ljudskim petjem ob zvokih harmonike izpod prstov Tun-ških fantov. 2 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Občinske novice Redna poletna vodenja za turiste Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik letos poleti organizira redna vodenja po mestu Kamnik za tuje turiste. Šesta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik Svetniki neenotno • v 1 • o novi soli Občinske svetnike je pred poletnim predahom 19. junija čakala maratonska seja, na kateri so obravnavali nekaj zelo pomembnih točk; med drugim so se seznanili s potekom postopkov in dokumentacijo za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albrehta, ustanovili so proračunski sklad za športne objekte in podali soglasje za sklenitev poravnave z Zadružno zvezo Slovenije v postopku denacionalizacije. Občinski svetniki na junijski seji / foto: jas na Paladin Jasna Paladin Kamnik - Vodenja potekajo v angleSkem jeziku, in sicer vsak poletni petek dopoldan - od 5. julija do 6. septembra od 10. ure do 11.30. Zbor je pred osrednjo TlC-točko na Glavnem trgu, prijave pa niso potrebne. Cena vodenja znaSa tri evre za odrasle in dva evra za otroke. »Vodenja so namenjena predvsem tujim turistom, ki jim želimo predstaviti tudi zgodovino mesta Kamnik. Opažamo namreč porast povpraSevanja tujih turistov po tovrstnih vodenjih, zato smo v dogovoru z lokalnimi turističnimi vodniki pripravili poletna vodenja po Kamniku. S takSnimi akcijami želimo dvigniti obisk starega mestnega je- ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 dra. Vodenje bo za zdaj potekalo v angleSkem jeziku, vsekakor pa bomo pozorni na to, iz katerih držav bodo zainteresirani turisti prihajali,« pravi direktor Zavoda za turizem, Sport in kulturo Kamnik dr. Tomaž Sime-tinger. Lani je osrednjo TlC-točko v poletnih mesecih obiskalo okoli Sestdeset turistov na dan, avgusta pa tudi po več kot 140 dnevno, kar v primerjavi s poletjem 2017 predstavlja od trideset- do Stiridesetodstotno rast. Tudi letos je že opaziti povečan obisk. O dodatni ponudbi je Zavod za turizem, Sport in kulturo Kamnik že obvestil vse ostale turistične ponudnike v Kamniku ter Turizem Ljubljana in druge oko-liSke turistične organizacije. ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Jasna Paladin Kamnik - Dnevni red so uvodoma razSirili s tremi točkami, med drugim je občinska uprava na hitro dodala tudi predlog o rebalansu proračuna, kar je nekatere svetnike razburilo. Uvodoma so svetniki podali pozitivno mnenje Mariji Dobnikar za pomočnico direktorja Centra za socialno delo Osrednja Slovenija -vzhod, Enota Kamnik, Simoni Rogič Ožek pa pozitivno mnenje za ravnateljico Doma Cirius Kamnik. V prvi obravnavi je bil sprejet Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu B11 Titan - Svit St. 2. Sprememba dokumenta za območje, ki leži za Lidlom, je bila potrebna zaradi spremenjenih razvojnih načrtov lastnikov zemljiSč. Kolesarska pot Kamnik-Godič Soglasno je bil potrjen t. i. dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Kolesarska povezava Ka-mnik-Godič. Gre za Se enega od projektov trajnostne mobilnosti, ki jih občina izvaja skladno s sprejeto celostno prometno strategijo in za katere uspeSno črpa evropski denar. Občina se je nedavno tako odzvala na poziv Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, naj predloži predlog za sofinanciranje projektov urbane mobilnosti, ki ga vodijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Iz tega naslova si želijo urediti kolesarsko povezavo med Kamnikom in Godi-čem. Urediti nameravajo dobre tri kilometre 4,5 metra Siroke kolesarske poti, ki bo zgrajena na novo in bo večinoma potekala ob levem bregu KamniSke Bistrice in po obstoječih poljskih poteh, in sicer po Polčevi poti mimo obrata Heliosa, po rečnem nasipu mimo ribogojnice in Velikega jeza ter po kolovozu mimo gramoznice do Slovenia Eco resor-ta oz. do tamkajSnje ceste. V letih 2019 in 2020 je predvidena izdelava potrebne projektne in investicijske dokumentacije in ureditev lastninskopravnih razmerij, v letih 2021 in 2022 pa bo izvedena sama gradnja kolesarske povezave. Projekt bo financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (sedemdeset odstotkov), s sredstvi državnega proračuna in s sredstvi občinskega proračuna. Vrednost investicije je ocenjena na 1,3 milijona evrov, pri tem pa bi občina morala zagotoviti slabih tristo tisočakov. Svetniki so v razpravi projekt pokomentirali z meSa-nimi občutki. Pohvalili so nov projekt za kolesarje in si zaželeli, da bi bila povezava čim prej sklenjena vse do KamniSke Bistrice, a so opozorili, da se mora občina prej pogovoriti z lastniki in jim projekt predstaviti (česar do seje Se niso storili). Nekateri so znova opozorili, da si tovrstnih projektov želijo tudi v Tuhinjski dolini. Barbara Strajnar z občine je povedala, da morajo vsa potrebna dovoljenja in zemljiS-ča zagotoviti do konca septembra prihodnje leto, da pot ne bo asfaltirana in da bo namenjena le kolesarjem, ne pa tudi peScem. Sodna poravnava s kmetijsko zadrugo Svetniki so v nadaljevanju podali soglasje k sklenitvi sodne poravnave med Občino Kamnik in Zadružno zvezo Slovenije v povezavi s postopkom denacionalizacije, ki se sicer vleče že 27 let. Kmetijski zadrugi Kamnik (KZ) so bile nepremičnine odvzete po drugi svetovni vojni, a ker je bila zadruga v letu 1972 zaradi redne likvidacije izbrisana iz registra zadrug, danaSnja Kmetijsko--gozdarska zadruga Kamnik, ki je bila ustanovljena v letu 1993, pa ni pravna naslednica KZ Kamnik, je upravičena stranka v postopku za vračilo zadružnega premoženja Zadružna zveza Slovenije. Predmet poravnave so kompleks nepremičnin pri trgovini v Srednji vasi, kompleks nepremičnin, ki predstavljajo objekte in pripadajoče ze-mljiSče Vrtca Antona Medveda v Šmartnem, Dom Krajevne skupnosti Volčji Potok in dve parceli, ki sta zajeti v cestno telo. V zameno za omenjene nepremičnine, ki jih bo občina tako dobila v svojo last, bo občina zadrugi v last in posest izročila nepremičnine (stavbno in zemljiSča), ki so neposredno ob poslovnih prostorih Zadruge na Trgu talcev 1 v Kamniku, prav tako bo občina iz proračuna zadrugi plačala dvajset tisoč evrov iz naslova nemožnosti uporabe nepremičnin. Proračunski sklad za športne objekte V drugi obravnavi je bil s 14 glasovi za in osmimi proti sprejet Odlok o ustanovitvi Proračunskega sklada za Sportne objekte v občini Kamnik, in sicer za izgradnjo razsvetljave na Stadionu prijateljstva v Mekinjah, izgradnjo nogometnega igriSča z umetno travo ter izgradnjo Sportnega parka za individualne Sporte. Svetniki so se v razpravi spraSevali, zakaj tak sklad sploh potrebujemo in zakaj so projekti tako ohlapno opredeljeni ter ali bo občina ustanovila tudi sklad za obnovo dotrajanih cest. Rebalans proračuna Po skrajSanem postopku je bil z 19 glasovi za sprejet re- balans proračuna za leto 2019, ki je bil potreben, če želi občina prejeti nepovratna sredstva države za sanacijo plazov (142 tisoč evrov) in osvetlitev Stadiona prijateljstva v Mekinjah (sto tisoč evrov). Točko je pospremila enourna razprava, v kateri so se svetniki neuradne opozicije obregnili ob dejstvo, da je občina potrebno gradivo svetnikom posredovala zgolj dva dneva pred sejo občinskega sveta ter da je v občini Se veliko več bolj potrebnih projektov, predvsem obnova Stevilnih dotrajanih cest. V nadaljevanju je sledil Se sprejem Sklepa o soglasju k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Antona Medveda Kamnik in nato Se Sklepa o vrsti oddelkov, Stevilu otrok v oddelkih in poslovnem času vrtcev v občini Kamnik v Solskem letu 2019/2020. V deseti točki seje pa so bili sprejeti sklepi o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Kamnik. Nadaljnje odlašanje gradnje šole je nedopustno Ena od glavnih točk junijske seje pa je bila seznanitev svetnikov s potekom postopkov in dokumentacijo v zvezi z izgradnjo nove Osnovne Sole Frana Albrehta, ki so se ji svetniki posvečali skoraj tri ure. Z omenjenimi dokumenti in postopki so se svetniki seznanili sploh prvič v vseh zadnjih letih. > 4. stran KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, tokratna številka izide v nakladi 31.000 izvodov, brezplačno jo prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Kamnik, priložena je tudi Gorenjskemu glasu. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 16. avgusta 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 8. avgusta 2019. Starejši občani bodo lahko brezplačno preizkušali pametne naprave Na pobudo podjetja Eurotronik in Fakultete za družbene vede se bo v občini Kamnik od septembra dalje izvajal evropski projekt i-evolution za testiranje pametnih rešitev, ki omogočajo daljše samostojno življenje starejših na domu. Testni uporabniki morajo biti starejši od 65 let. Starejši občani bodo lahko leto dni brezplačno preizkušali naslednje naprave (gre za zelo enostavno uporabo): • varovalni telefon z zaslonom na dotik, ki uporabniku na preprost in prijazen način omogoča komunikacijo z družino ter asistenco kontaktne osebe, • varnostno uro, ki omogoča, da uporabnik stopi v stik za nujne primere. Ob padcu se samodejno sproži alarm, prav tako pa je možen klic kontaktne osebe preko dotika ali pre-poznave glasu, • senzorje, ki poročajo o nepravilnostih v vsakodnevni rutini. Vse naprave za obdobje enega leta brezplačno priskrbi podjetje Eurotronik, ki prav tako na domu izobrazi uporabnika. Občanke in občane, ki želijo sodelovati, vljudno vabimo, da pristopijo k projektu. Prijavnice za vključitev v projekt so do konca avgusta na voljo na Občini Kamnik, na Oddelku za družbene dejavnosti, soba 51/II. nadstropje. Dodatne informacije: Katja Vegel, 01/831 81 42, katja.vegel@kamnik.si. Kamničan Kamničan ^ petek, 19. julija 2019 3 Občinske novice Spoštujmo različnost Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti je potekala v Samostanu Mekinje. Slovenijo moramo graditi na vrednotah svobode, pravičnosti in varnosti, je poudaril slavnostni govornik poslanec Matej Tonin. Aleš Senožetnik Kamnik - S pestrim kulturnim programom so v prijetnem ambientu notranjega dvorišča Samostana Mekinje, ki je bil osvetljen z barvami slovenske zastave, tudi Kamničani proslavili dan državnosti, ki ga praznujemo ob obletnici razglasitve samostojnosti. Zbrane je v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda Zvonko Cvek, pozdravil pa jih je tudi gostitelj župan Matej Slapar, ki je poudaril, da bi bili brez lastne države odvisni od volje drugih. Čeprav je razumljivo, da smo kritični, kar spodbuja napredek, pa je prav - tako Slapar - da s ponosom gledamo na velike spremembe in dosežke zadnjih 28 let. »Če ne drugega, smo to dolžni zaradi naših predhodnikov, ki so vseskozi neumorno dokazovali, da je lastna pot za ta narod najboljša. In zaradi nas samih, našega dostojanstva, ponosa in samozaupanja ter zaradi mladih in prihodnjih rodov, ki morajo razumeti, da svoboda in samostojnost nista samoumevni,« je povedal Slapar. Tudi slavnostni govornik poslanec državnega zbora Matej Tonin je spomnil na neverjetno pot, ki jo je Slovenija prehodila v dvajsetem stoletju: od avstro-ogrske province, jugoslovanske banovine in socialistične republike vse do mednarodno priznane, samostojne in neodvisne države, in poudaril, da je vsak prispeval svoj kamenček v mozaik samostojne in neodvisne Slovenije. »Čeprav je bila za osamosvojitev Slovenije odločilna zmaga Demosa, njegova vloga v procesu osamosvajanja ni ek-skluzivna. Ne glede na vse, slovenskim komunistom ni mogoče odreči njihovega deleža v procesu demokratizacije in osamosvajanja. Sloven- Kulturni del prireditve so poleg drugih popestrili tudi člani Mestne godbe Kamnik in solist Aleš Sedušak. Proslava ob dnevu državnosti je potekala na notranjem dvorišču Samostana Mekinje. vla Zabret in plesalke Plesnega kluba Šinšin pod vodstvom Tine Habun. Po uradnem delu pa so številni gostje lahko prisluhnili tudi koncertu slovenskih popevk s solistko Silvano Nuhijevo in ob glasbeni spremljavi kamniških godbenikov. Slovesno tudi drugod po občini V počastitev dneva državnosti je po občini potekalo več prireditev. Med njimi so že na predvečer praznika tradicionalno pripravili slovesnost z mašo pri cerkvici sv. Miklavža na Gori. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Turističnega društva Gora sv. Miklavž Jože Korošec, ki je izrazil upanje, da bomo znali priborjeno državo ohraniti in jo zapustiti v dobri kondiciji tudi našim zanamcem. Župan Matej Slapar pa je spomnil na vse, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo. »Morda je res trajala malo časa, zato je ne znamo ceniti, kot bi jo morali, a dejstvo je, da ste si priborili državo in da smo danes gospodar na tej zemlji. Nimajo vsi narodi te sreče, mi jo imamo. Zato moramo državo toliko bolj ceniti in jo imeti radi, ne glede na to, kakšni so naši pogledi na različne stvari. Verjamem, da lahko enotni marsikaj dosežemo,« je povedal Slapar. ski komunisti so prispevali k mirnemu prehodu iz socializma v demokracijo, saj se spremembam niso agresivno upirali, kar bi lahko sprožilo prelivanje krvi. Z izražanjem skepse in opozarjanjem na pasti osamosvajanja pa so tudi Demos prisili, da se je projekta osamosvajanja lotil bolj premišljeno in dodelano,« je še dejal Tonin in poudaril, da smo »posebno hvaležnost dolžni izkazovati vsem, ki so za domovino dali največ, svoja življenja«, ter ob tem spomnil na kamniškega rojaka Edvarda Peperka. Kot pravi Tonin, je dolžnost politike, da ustvari okolje, kjer bo vsak državljan lahko dostojno živel, za kar je treba zagotoviti dostojne plače in pokojnine. Hkrati pa je opozoril tudi na razdeljenost, ki jo je čutiti: »Vsako dejanje je pomembno v mozaiku sprememb. Slovenijo moramo graditi na treh vrednotah: svobodi, pravičnosti in varnosti. Slovenke in Slovenci smo različni, ni pa nobene potrebe, da smo večno razdeljeni. Spoštujmo različnost. Dovolimo, da nas različnost bogati, ne pa deli.« Kulturni del slovesnosti, ki jo je vodil Jaka Kovačič, so popestrili člani Mestne godbe Kamnik in solist Aleš Sedušak, otroci folklorne skupine Šolskega kulturno-umetni-škega društva Verine zvezdice Osnovne šole Marije Vere pod vodstvom mentorice Vanje Hočevar, recitatorka Pa- Slavnostni govornik Matej Tonin / Foto: Aleš Senožetnik Prireditve na Gori se je udeležil tudi župan Matej Slapar. Slovenija se mora slišati Na Menini planini so se spomnili dogodkov s konca druge svetovne vojne. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Aleš Senožetnik Menina planina - Nedavno je na Menini planini potekala slovesnost, v spomin na preboj 450 partizanov iz obroča 12 tisoč nemških vojakov ob koncu druge svetovne vojne. za narod, za svobodo, je vredno, da se objokuje. Hkrati se je treba zavedati, da smo žrtvam dolžni, da naredimo vse za svojo državo in da jo imamo radi,« je povedal Šarec, ki se je dotaknil tudi aktualnih razmer in težav. Prireditve se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. / Foto: Občina Kamnik Dogodka se je poleg župana Gornjega Grada Antona Špeha udeležil tudi kamniški župan Matej Slapar, ki je poudaril pomen medsebojnega spoštovanja, in sicer da »bomo zmogli delati za skupno prihodnost.« Slavnostni govornik Marjan Šarec pa je spomnil na dogodke na Menini planini in poudaril, da so se takratni borci prebili iz obroča tudi zato, ker so vedeli, da želijo svobodno Slovenijo. Danes Kot je dejal, nam danes ne grozijo nemške divizije, spopadamo pa se z vprašanji, kako zagotoviti primerno življenje za vse, zagotoviti, da bo Slovenija ostala v krogu razvitih držav, reševati vprašanja migrantov ... Za to pa je po Šarčevih besedah potrebna predvsem enotnost. Dotaknil se je tudi položaja Slovenije v Evropski uniji: »Ni dovolj samo reči: mi smo v Evropski uniji, zdaj V začetku julija je na Menini planini potekala vsakoletna slovesnost v spomin na NOB. / Foto: Občina Kamnik pa imamo Slovenci svojo državo, za katero so nekateri dali svoja življenja, a nekateri, tako Šarec, pravijo, da vse skupaj ni bilo nič. »Bilo je. Vsako življenje, ki je dano pa bodo vse drugi naredili in vse bo boljše. Tudi Slovenija se mora slišati in slišala se bo. Morda se je do zdaj premalo,« je še dejal predsednik vlade. Odbojkarska igrišča Pod skalco bodo obnovili Kamnik - Občina Kamnik je s Fundacijo za šport podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje športnih objektov, ki se nanaša na obnovo zunanjih odbojkarskih igrišč Pod skalco. Občina bo v celoti zamenjala mivko na dveh igriščih in uredila drenažo, zamenjali pa bodo tudi petdeset let staro razsvetljavo nad igrišči. Fundacija za šport bo Občini Kamnik za omenjeno investicijo v letošnjem letu namenila dobrih devet tisočakov; ocenjena vrednost celotne investicije pa je 33 tisoč evrov. J. P. 4 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Občinske novice, mnenja Spominska slovesnost pri Titanovi brvi Svetniki neenotno • v 1 • o novi soli Jasna Paladin Perovo - Občina Kamnik, Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda in krajevni odbor NOB Kamnik Center vabijo na tradicionalno spominsko slovesnost ob Titanovi brvi na Perovem, ki bo v soboto, 20. julija, ob 18. uri. Slovesnost vsako leto poteka v spomin na dogodke, ki so se na tem območju Kamnika odvijali 27. julija 1941. Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju, kamniška skupina aktivistov pa je dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blo- Jasna Paladin Mekinje - Javni zavod Mekinjski samostan bo skupaj z Likovnim društvom Senožeti in Galerijo Dika tudi letos izvedel poletno likovno delavnico za otroke od 8. do 12. leta starosti v dveh terminih, in sicer od 29. julija do 2. avgusta ter od 5. do 9. avgusta. Delavnica bo potekala vsak dan od 9. do 12. ure z vmesnim od- O šoli v parku Na 6. seji občinskega sveta smo se seznanili s potekom postopkov in z dokumentacijo v zvezi z izgradnjo nove osnovne šole Frana Albrehta (OŠ < FA). Po več kot letu dni je f upravna enota letos aprila izda-| la že 3. gradbeno dovoljenje. J Tokrat je poleg nove šole pred- 0 | videna gradnja večje nadome-| stne telovadnice z novo knjižni-| co na strehi. Projekt omogoča, s da lahko v 1. fazi zgradimo § novo šolo z zakloniščem in zu-§ nanjo ureditvijo, telovadnico s g knjižnico pa odložimo na kai snejši čas. Trenutna ocena in-Ivesticije za 1. fazo je okoli 20 1 milijonov evrov. kira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Pero-vem in uniči še nekatere druge objekte, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Iz zasede sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki se ju Kamničani kot prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem vsako leto spomnijo s proslavo ob Titanovi brvi. Zbrane bosta pozdravila podžupan Aleksander Uršič in Dušan Božičnik. Slavnostni govornik bo častni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci DKD Solidarnost Kamnik, povezovalec in recitator bo Goran Peršin. morom za malico in igro na dvorišču samostana. V vsako skupino bodo sprejeli od osem do 12 otrok, obvezne so prijave na info@ samostanmekinje.si z navedbo imena in priimka otroka, starosti, termina in telefonske številke staršev. Prijave zbirajo do 21. julija. Prispevek na otroka znaša štirideset evrov, cena vključuje material za delo in malico. O projektu izgradnje nove OŠ FA se javno pogovarjamo že od leta 2007, ko je potekal javni natečaj za najprimernejšo rešitev za obe mestni šoli. Na natečaju 1. nagrade niso podelili; podeljeni sta bili dve 2. nagradi. OŠ Toma Brejca so uspeli zgraditi dokaj racionalno, OŠ FA pa so večkrat neuspešno poskušali spraviti do gradnje. Je zdaj čas, da to zgodbo srečno zaključimo? Vsekakor si želim, da bi lahko učencem in učiteljem čim prej zagotovili kakovostne in varne prostore. V naslednjih mesecih nas čakajo racionalizacija projekta v okviru dopustnih možnosti in pogovori s pristojnin ministrstvom glede državnega sofinanciranja. Menim, da občina projekt brez izdatne finančne podpore države zelo težko izpelje, saj bi to precej okrnilo druge potrebne investicije v naslednjih letih. Dr. Jernej Markelj, podžupan Občine Kamnik N.Si 3 2. stran Agonija v zvezi z gradnjo nove šole se vleče že vsaj enajst let, a zdi se, da rešitev še ni pred vrati, s čimer se zelo težko sprijaznijo vodstvo šole, učitelji, učenci in njihovi starši. Razmere za delo so nehumane »Nemogoče si je zamisliti, da bi se ta agonija še nadaljevala,« je v nagovoru svetnikom poudaril ravnatelj Osnovne šole Frana Albrehta (največje šole v občini, ki vključuje tudi štiri podružnične šole) Rafko Lah in dodal, da so šolski deležniki utrujeni, izčrpani zaradi trenutnega stanja v objektu matične šole in še bolj zaradi nedopustnega čakanja, hrupa, iztrošenih oken ... »Načrtovanje pouka v takih razmerah je nehumano. Letos šolo obiskuje 550 otrok, čez tri leta jih bo predvidoma že 615. V šolskem letu 2020/21 ne bodo mogli več zagotoviti enoizmenskega pouka na eni lokaciji, v prihodnjem šolskem letu pa nam bo to uspelo zgolj z izrednimi napori. Ni mi vseeno, da otroci v Kamniku vrsto let ob vseh že danih javnih političnih obljubah ostajajo še naprej neopaženi v smislu "enkrat že bo ..." Kot ravnatelj šole razumem vašo vlogo in odgovornost, verjamem, da boste ravnali konstruktivno in v korist otrok, ne morem pa več sprejemati odgovornosti za stvari, na katere sam nimam vpliva in zavestno voditi šole z nesprejemljivimi tveganji. Upam in verjamem, da nam bo skupaj uspelo,« je dejal Rafko Lah. Svetnike je nagovorila tudi predsednica Sveta staršev Osnovne šole Frana Albrehta Irena Pavlič: »Zelo so nas razveselile vaše predvolilne obljube, starši smo takrat razumeli, da je vizija nove šole, športne dvorane in zunanje ureditve poenotena, gradnja šole potrebna in nujna, začetek gradbenih del pa le še vprašanje časa. Ta projekt je doživel že številne vzpone in padce in različne preobrate, zato je skrajni čas, da pride do realizacije načrtovane gradnje. Dobro je, da se z načrti seznanijo tudi občinski svetni- ki, gradnja bo namreč velik finančni zalogaj za občinski proračun, zato je nujno, da se odločitve sprejmejo premišljeno in na podlagi argumentov. V projekte je občina vložila že okoli 1,5 milijona evrov, zato z zaskrbljenostjo spremljamo pozive, da je potrebna prevetritev projekta. To bi postopek znova zavleklo, začetek gradnje pa odmaknilo. Kdo bo prevzel odgovornost za vse take odločitve? Strinjamo se, da je projekt treba izpeljati racionalno, a treba je biti tudi daljnoviden; šolo namreč gradimo za vrsto let. Športne dejavnosti, infrastruktura po občini, urejanje parkirnih zagat v mestu ali moto- riziranega prometa na Veliko planino ne morejo imeti prednosti pred šolsko problematiko. Starši smo zelo potrpežljivi, a tudi vztrajni in na naših sestankih je že večkrat vrelo! Če se bo mačehovski odnos občine do naših otrok in njihove varnosti nadaljeval, bo loncu odneslo pokrov. Šola ni varna, dolžni ste zagotoviti pogoje takoj in brez odlašanja, starši bomo pri tem vztrajali,« je odločna Irena Pavlič. Nova šola, športna dvorana in nad njo knjižnica Projekt, razdeljen v tri faze, za katerega je občina že prejela pravnomočno gradbeno dovoljenje, je svetnikom podrobno predstavil projektant Primož Hočevar. V prvi fazi bi občina zgradila šolsko stavbo, nato pa športno dvorano s knjižnico in zunanjo ureditev. Po grobih ocenah bi zgolj rušitev obstoječe šole in gradnja nove stala okoli dvajset milijonov evrov. Občina ima v proračunskem skladu za šole zgolj 1,8 milijona evrov. Pol milijona evrov je zagotovljenih v letošnjem proračunu, nekaj denarja si obetajo od Eko sklada, morda bo manjši del sofinanciralo še ministrstvo za šolstvo, za preostali del investicije pa se bo občina morala zadolžiti, in to za vrsto let. Šola je nujna, a trenutni projekt je predrag Prav zato svetniki predstavljenega projekta povečini niso sprejeli z navdušenjem. V razpravi se je namreč pokazalo, da so njihova mnenja precej neusklajena in da občinsko upravo čaka še kar precej dela. »Šola je predimenzionirana, na kar nas opozarja tudi ministrstvo, in preveč potratna - in vse to se odraža v visoki ceni. V SDS ne moremo mirne vesti potrjevati takih projektov, ker imajo mnogi občani potrebe, ki niso nad-standardne. Ne pristajamo na trditve, da je projekt že tako daleč, da se ne da več ustaviti. Zakaj svetniki tega projekta nismo dobili na mizo že pred leti? Gre za nadstandard, zato moramo stremeti k racionalnejšemu projektu,« je dejal svetnik Matija Sitar Močnik. Sandi Uršič je v imenu svoje liste poudaril, da je projekt potreben, a je močno zaskrbljen zaradi višine investicije. »To je za občino zares velik zalogaj. Povečini govorimo zgolj o prvi fazi projekta in zdi se mi, da po-tihem vemo, da do druge in tretje faze sploh nikdar ne bo prišlo. Sprašujem se, ali je odločevalec pri pripravi projektov sploh imel v mislih strošek ali zgolj potrebe. Seveda je zadeva nujna, a pred očmi moramo imeti občino kot celoto, še marsičesa nimamo. Naša odločitev o podpori projektu bo tako odvisna od končne finančne konstrukcije.« Igor Žavbi, vodja svetniške skupine LMŠ, je bil ogorčen, zakaj se svetniki sploh seznanjajo z vsebino, če ne bodo sprejemali nobenega odločujočega sklepa. »Čemu je sploh namenjena današnja točka? Danes bi morali obravnavati že inve- sticijski program, tako pa bomo stran vrgli še eno poletje. Mi ne moremo komentirati projektantskih odločitev, za to je stroka, mi smo tu, da sprejemamo politične odločitve in izpolnjujemo obljube, ki smo jih dali volivcem. Zakaj zdaj zavlačujemo, zakaj spet na novo premlevamo? Dlje ko čakamo, višja bo cena. Gradbeno dovoljenje imamo, ne manjka nam več veliko . Nismo otroci, od svetnikov se pričakuje, da zna- jo sprejemati odločitve. Projekt se vleče že enajst let, zato se nehajmo sprenevedati,« je dejal, in povedal, da si Kamnik zasluži tudi novo in prostorno knjižnico, zato predlagani projekt podpira. Svetniki osupli nad predlaganim zneskom S projektom pa se denimo ne strinja Franci Spruk, ki meni, da knjižnica nad športno dvorano ne sodi. Poudaril je tudi, da se mu zdi lokacija nove šole povsem zgrešena, saj se bodo prometne težave na tem območju le še povečale. »Obnašamo se kot otroci, želje so vsem jasne, problem je v denarju. Smo dobili mandat, da občino tako močno zadolžimo? Mislim, da ne . Neodgovorno je, da po vseh teh letih govorimo, da je zdaj čas in to edina možnost. Še dolgo nas bo bolela glavam zaradi kredita in prometnih težav, ki bodo sledile in so že sedaj. Pogovarjamo se o nakupu mercedeza, denarja pa še za clia nimamo. Za tak denar te šole preprosto ne moremo zgraditi!« Investicijski program predvidoma septembra Razpravi se je na kratko pridružil tudi župan Matej Slapar, ki je poudaril, da bodo v občinski upravi projekt skušali poceniti na vsaj 15 milijonov evrov in da je bila razprava svetnikov potrebna ter plodna, četudi je šlo zgolj za seznanitev s stanjem. »Slišali smo se in verjamem, da bomo skupaj prišli do rešitve in do šole, na katero bomo vsi ponosni!« Investicijski program bodo svetniki najverjetneje obravnavali na prihodnji seji, ki naj bi bila konec septembra. Spremembe statuta in poslovnika občinskega sveta Kot zadnja točka dnevnega reda junijske seje je sledil še sprejem Sklepa o začetku postopka za sprejem Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Kamnik in Poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik. Poletna likovna delavnica za otroke Ravnatelj OŠ Frana Albrehta: »Nemogoče si je zamisliti, da bi se ta agonija še nadaljevala. Načrtovanje pouka v takih razmerah je nehumano. Ni mi vseeno, da otroci vrsto let ob vseh že danih javnih političnih obljubah ostajajo še naprej neopaženi v smislu "enkrat že bo ..."« Brezplačna svetovanja za podjetnike Kamnik - Občina Kamnik v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije uvaja brezplačna svetovanja za potencialne in obstoječe podjetnike. Izvajali jih bodo v KIKštarterju, in sicer vsak drugi in tretji ponedeljek v mesecu od 8. do 15. ure. Prijave na 01/58 98 186 oz. na irena.tonin@gzs.si. J. P. Po grobih ocenah bi rušitev obstoječe šole in gradnja nove stala okoli dvajset milijonov evrov. Občina ima v proračunskem skladu za šole zgolj 1,8 milijona evrov, pol milijona evrov je zagotovljenih v letošnjem proračunu, nekaj denarja si obetajo od Eko sklada, morda bo manjši del sofinanciralo še ministrstvo za šolstvo, za preostali del investicije pa se bo občina morala precej zadolžiti, in to za vrsto let. Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 5 Aktualno Okusni Kul petki V Parku Evropa že tretje poletje zapored vsak petek zvečer diši po okusnih dobrotah. Bojana Klemenc Kamnik - Kulinarična prireditev Kul petek bo, kot kaže, tudi v letošnji poletni sezoni navduševala številne obiskovalce, saj je že prvo prireditev v petek, 5. julija, obiskalo več kot tisoč posameznikov. V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki je organizator tega dogodka, so tokrat pripravili dve novosti. Letos so podaljšali obratovanje prireditve za eno uro, torej do polnoči, sezona Kul petkov pa se bo zaključila zadnji petek v avgustu. Direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Tomaž Simetinger obenem napoveduje še bogat spremljevalni program preko celega poletja in dodaja: »Predlansko in lansko dogajanje v Parku Evropa je pokazalo, da zaključek delovnega tedna, dobra hrana in glasba v živo poskrbijo za sproščeno vzdušje, v katerem uživa vsak obiskovalec. Mi bomo poskrbeli za to, da bo vzdušje popolno, za kakovostno hrano in pijačo pa bodo poskrbeli gostinci. Prepričani smo, da se bodo pri tem izrazito potrudili.« Na Kul petku večerjal tudi Robert Kranjec Posebni gost na prvem Kul petku je bil nekdanji smučarski letalec Robert Kranjec, s katerim se je na odru pogovarjal Gregor Janežič. Pogovor je potekal v sodelovanju s kolesarskim Maratonom Alpe, ki se je odvijal dva dni kasneje, tekmovalci pa so lahko prevzemali startne številke že med petkovim dogajanjem. Robert Kranjec je obiskovalcem razkril marsikatero dogodi- Prvi Kul petek v poletni sezoni je obiskalo več kot tisoč ljudi. / Foto: Boj ana Klemenc vščino iz svoje bogate športne kariere, zakaj je sedel na kolo, odkar je postavil v kot smuči, ter kako se je pripravljal na to priljubljeno rekreativno prireditev, na kateri je tudi zavrtel pedale. Številni obiskovalci so se po pogovoru še slikali z nekdanjim skakalnim prvakom. Bogata ponudba, glasba in sproščeno vzdušje Hrano tudi letos gostinci pripravljajo pred očmi obiskovalcev, gostinska ponud- Obiskovalce je ob odprtju Kul petka nagovoril Tomaž Simetinger, direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. / Foto: Bojana Klemenc ba pa se iz tedna v teden spreminja. Zaradi velikega števila obiskovalcev je treba na jed morda počakati dlje časa, a tudi čakanje v vrsti je lahko zabavno. Večji problem so poudarili nekateri obiskovalci, ki so proti koncu večera zaman iskali hrano in pijačo na stojnicah, saj je vsega prekmalu zmanjkalo. K sproščenemu vzdušju prispeva tudi glasba v živo, saj obiskovalce razvajajo tudi različni ansambli. V minulih dveh petkih so obiskovalci prisluhnili irski glasbi s skupino Beer Belly ter etno, folk in blues glasbi skupine Damačica, danes bo na vrsti indijska glasba skupine Aritmija, zadnji julijski petek pa bo za glasbo poskrbel Mono band. Avgusta bodo goste z izbrano glasbo razvajali Mali oglasi, Blue Angel Gang, Kontrabant, Šino-busi in Skalp. Uresničuje pravice invalidov Janez Sedušak je prejel odličje Zveze delovnih invalidov Slovenije. Marinka Mošnik Kamnik - S srečanjem invalidov v začetku julija letos v Logarski dolini se je zaključilo praznovanje petdesetletnice Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS), ki je potekalo pod geslom 50 let ZDIS - Praznujemo preteklost - izboljšujemo prihodnost. Jubilej so 6. junija obeležili s slavnostno akademijo pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Ob tej priložnosti so podelili pet najvišjih priznanj. Odličje ZDIS za izjemne dosežke pri uresničevanju pravic invalidov je iz rok Draga Novaka, predse- Janez Sedušak (levo) ob prejemu priznanja / foto: arhiv ZDIS dnika ZDIS, prejel tudi Janez Sedušak, predsednik Medobčinskega društva invalidov Kamnik, kar je veliko priznanje zanj in tudi za društvo. ZDIS namreč povezuje 69 slovenskih društev invalidov in ima skupaj skoraj petdeset tisoč članov. Janez Sedušak je svoje humanitarno delovanje začel v letu 1969, to je v letu, ko je bila ustanovljena Zveza delovnih invalidov Slovenije. Za izjemno petdesetletno delo na humanitarnem in športnem področju je ob letošnjem občinskem prazniku prejel zlato priznanje Občine Kamnik, odličje ZDIS pa je pika na i njegovemu delu. Novosti v abonmajski sezoni Dom kulture Kamnik je tudi za gledališko sezono 2019/20 pripravil pester abonmajski program: Maistrov abonma, Abonma Kam'nček in Abonma Kamnasmeh. Nadaljevali bodo tudi projekt Glasba z okusom. Jasna Paladin Kamnik - Kot sporočajo z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, ki skrbi za program kamniškega kulturnega hrama, prihajajoča gledališka sezona 2019/20 v Domu kulture Kamnik prinaša kombinacijo izbranih gledaliških del, režiserjev in avtorjev predstav, ki so pod svojo umetniško taktirko ustvarili vznemirljive in ustvarjalne uprizoritve. Sezono bomo odprli s predstavo Tih vdih v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letos v tekmovalnem programu 54. Borštnikovega srečanja. Abonma Kam'na'smeh bo odprla predstava SiTi Teatra bodo o njej obveščeni po zadnji abonmajski predstavi. V okviru otroškega abonmaja uvajamo še eno novost. Otroške delavnice, ki so spremljevalni program Abonmaja Kam'nček, bodo potekale v sodelovanju s Ciriusom. Namen takšnega sodelovanja je spodbuditi interakcijo z ranljivimi skupinami ljudi in jih vključiti v naše projekte,« pojasnjuje Anja Ko-leša, programska vodja Doma kulture Kamnik. Abonmaji po predprodajni ceni Redna cena abonmajev je sedemdeset evrov, za mlajše od 26 let in upokojence znaša 65 evrov, za skupine pe- Vpis abonmajev bo za dosedanje abonente, ki bi radi obdržali sedež, potekal od 2. do 18. septembra, za nove abonente pa od 19. septembra do 1. oktobra. z Ladom Bizovičarjem v glavni vlogi, otroški Abonma Kam'nček pa bo kot prvo v nizu gostil Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Čarovnik barv. Novosti za najmlajše abonente »Uvajamo tudi novost -Abonma Kam'nček bo z novo abonmajsko sezono postregel z dodatno, šesto predstavo, ki je plod lokalne produkcije, abonenti tih ali več abonentov prav tako 65 evrov, za člane Študentskega kluba Kamnik pa 35 evrov. V času festivala Kamfest ter Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine boste lahko abonmaje kupili po pred-prodajni ceni 65 evrov, sporočajo na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik. Več informacij o posameznih predstavah lahko najdete na spletni strani Doma kulture Kamnik. novost KRV V A ZARJA mlrfu [ri!hi»t« ■ in-Ul^" P H HUM qui Tin.'Ur - * "i1" m 138 strani, mehka vezava Avtorica Meri Bozovičar Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem Poučna biografija klene in bistre 88-letne Škofjeločanke, kije doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo I prihodnost. Poštnin» Gorenjski Glas 46 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Iz naših krajev Izlet v Bazo 20 Člani Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Kamnik - Komenda smo se konec junija odpravili na izlet v Bazo 20 v Kočevskem rogu. Dušan Božičnik Kamnik - Izlet, ki se ga je udeležilo devetdeset članov, je potekal v smeri Kamnik-Ivančna Gorica-dolina Krke-Podturn-Baza 20-Cvibelj (največja partizanska grobnica pri nas)-Grad Žužemberk-Gostilna pri Obrščaku na Muljavi-Jurči-čeva domačija-Kamnik. Baza 20 v Kočevskem rogu, edini skrivaj zgrajeni sedež političnega vodstva odporniškega gibanja v Evropi, je bila glavna baza centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora OF med drugo svetovno vojno med letom 1942 in 1944. Lokacija baze je ostala neodkrita do konca vojne (odkrita ni bila niti med nemško ofenzivo leta 1943). Spomenik NOB na Cviblju stoji na 305 metrov visoki vzpetini, imenovani tudi Tumplac, ki se dviguje nad Žužemberkom. Spomenik z grobnico, v kateri so pokopani posmrtni ostanki padlih, je bil postavljen v spomin na 1140 padlih partizanov, ki so izgubili svoje življenje v bojih v Suhi krajini. Po spominskem obeležju smo člani zapeli nekaj partizanskih pesmi. Grad Žužemberk je ena naj-slikovitejših in najbolj tipičnih srednjeveških trdnjav na Slovenskem. Njegovi ostanki se mogočno dvigujejo na strmem skalovju nad reko Krko. Kamnita vrata štirio-glatega stolpa naj bi imela vklesano letnico 1000, kar priča, da je dal grad verjetno postaviti Viljem I. Območje Baze 20 / foto: Emil Grzinčič Jubilej in veselica gasilcev Kamniške Bistrice Zgornje Stranje - Člani Prostovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica vabijo na praznovanje ob devetdesetletnici društva, ki bo v soboto, 17. avgusta, z začetkom ob 19. uri pri gasilskem domu oz. šoli v Zgornjih Stranjah. Ob visokem jubileju bodo gasilci prevzeli in predstavili novo gasilsko vozilo, pripravljajo pa tudi veselico z Ansamblom Saša Avsenika, ki bo trajala pozno v noč. J. P. Doktor Gregov ViJg] ar 128 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Knjiga opisuje zapleteno življenjsko zgodbo našega "zdomca" od skromne naklanske hišice do mogočnih kremeljskih palač in ga obenem uvršča v takratni čas in življenjski prostor. Dr. med. Jurij Kurillo je delo zasnoval in prispeval poglavja o zgodovini evropske medicine, o Gregorju Voglarju, o "terapevtskem" postopku puščanja krvi ter o usodnih valovih kuge. 1 ^ * Poštnin» Gorenjski Glas Po Steletovi poti Na literarni transverzali so pohodniki že tretjič spoznavali Tunjice z vsemi zanimivostmi in posebnostmi. Bojana Klemenc Tunjice - Društvo Tun'ški glas in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik sta v soboto, 22. junija, v okviru Po-hodniškega festivala pripravila Tunjiško literarno tran-sverzalo z naslovom Steleto-va pot. Krajši pohod po Tunjicah v spomin na rojaka dr. Franceta Steleta je žal krojilo močno deževje, zato so organizatorji spontano prilagodili dogajanje vremenskim razmeram. Številne pohodnike sta pri Gostilni za Tunco najprej pozdravila predsednica društva Tun'ški glas Milena Erbežnik Klanšek in podžupan dr. Jernej Markelj, skupaj pa so se nato sprehodili do Birtove domačije, kjer se je rodil umetnostni zgodovinar dr. France Stele. Njegovo življenje in delo je vsem zbranim predstavila Barbara Klanšek, o svojih spominih na strica pa je pripovedoval še Birtov ata, Steletov nečak. Zaradi hudega naliva so organizatorji morali spremeniti program, zato se je druženje nadaljevalo v tunjiški cerkvi sv. Ane. Najprej je kratko zgodovino Tunjic predstavil Ivan Nograšek, Barbara Klanšek je na Birtovi domačiji pohodnikom predstavila življenje in delo dr. Franceta Steleta. Cerkev sv. Ane je zbranim predstavil umetnostni zgodovinar in domačin Anže Slana. / Foto: Bojana Klemenc nato pa je vsem cerkev razkazal umetnostni zgodovinar Anže Slana. Manjkale niso niti pravljice, ki sta jih po Steletovih zapisih pripovedovali Ivanka Učakar in Sabina Zore, vmes pa so po-hodnikom zapeli Fantje iz treh vasi. V stari šoli, kamor je hodil dr. France Stele, so udeležencem pohoda organizatorji pripravili pogostitev, med katero so zbrane nagovorili tudi predsednik sadjarsko-vrtnarskega društva Valentin Zabavnik z zgodovino sadjarstva v Tunji-cah, Drago Vrhovnik, ki je spregovoril o Naravnem zdravilnem gaju Tunjice, in Justin Klanšek, predsednik Društva skupne pomoči Tunjice, ki je predstavil najstarejše delujoče društvo v vasi. Vsi poho-dniki so prejeli še brošuro o Tunjicah Anžeta Slane. »Zelo sem vesela, da smo prireditev v takem vremenu sploh spravili pod streho in da so bili obiskovalci navkljub dežju zadovoljni. Hvala vsem za sodelovanje pri projektu in držimo pesti, da nam bo drugo leto vreme bolj naklonjeno,« je na koncu povedala Milena Erbežnik Klanšek. Bosih nog na Vovar Bosonogi pohodniki so se junija četrtič podali z Gozda na Vovar. Aleš Senožetnik Gozd - Konec junija se je pred Sodnikovo domačijo na Gozdu zbralo 125 bosonogih pohodnikov, ki so se v organizaciji zakoncev Pavla in Irene Žvelc že četrtič podali na 940 metrov visoki Vovar, pohod pa je letos prvič potekal pod okriljem Društva Dogodek. Pohodni-ki so morali prehodili slabih pet kilometrov dolgo gozdno pot, po zaključku pohoda pa jih je čakal golaž, okrog vratu so si nadeli medalje in prejeli praktične nagrade. Med pohodniki, ki jih je pred pohodom blagoslovil Pavle Pi-bernik, so pot opravili tudi najmlajša udeleženca Matic Avle, ki bo avgusta dopolnil štiri leta, in Inti Rems, ki je stara štiri leta in pol, ter najstarejša, 83-letni Viljem Dolenc in 91-letna Jožefa Ajdovec. Pavel Žvelc bosonogo hojo prakticira dlje časa in že več let pripravlja bosonogi pohod na Šenturško goro, ko pa se je pred petimi leti preselil na Gozd, je že leto kasneje organiziral prvi pohod bosonogih na Vovar, ki postaja tradicionalen. Organizator Pavel Žvelc / foto: aleš Senožetnik Četrtega pohoda na Vovar se je udeležilo 125 bosonogih pohodnikov. Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 7 Kultura Pot otroka v nas Kamniški arhitekt, slikar in ilustrator Tomaž Schlegl je izdal ilustrirano pravljico z naslovom Vita. Aleš Senožetnik Mekinje - Nedavno je v Samostanu Mekinje potekala predstavitev ob izidu ilustrirane pravljice Vita kamniškega arhitekta, slikarja in ilustratorja Tomaža Schleg-la. Poleg razstave originalnih ilustracij, ki jih je Schlegl razstavil v dvorani samostana, sta o knjigi spregovorili tudi Marta Zabret, ki je k pravljici prispevala spremno besedo, in oblikovalka Silva Vovk Kete. Glavna junakinja pravljice je Vita, ki se v želji, da bi pomagala bolnemu prijatelju Čuku, odpravi v krošnjo velikanskega drevesa, kjer raste čarobni cvet z zdravilno močjo. Na poti proti vrhu pa se srečuje s številnimi izzivi in preprekami. Vzpona in sestopa z drevesa bralec ne občuti zgolj skozi besedilo in ilustracije, temveč se odraža tudi v inovativ-nem oblikovanju in vezavi knjige, nad katero je bdela oblikovalka Silva Vovk Kete. Ko se Vita vzpenja po drevesu, bralec liste obrača »navzgor«, ko zgodba doseže svoj vrh in se Vita poda Ob predstavitvi knjige so si obiskovalci lahko ogledali tudi originalne ilustracije Tomaža Schlegla. / Foto: Aleš Se Senožetnik na pot proti vznožju, pa bralec knjigo obrne, in lista »navzdol«. »Idejo za takšno knjigo, ki se ne lista, kot smo običajno vajeni, sem dobil že leta 2004. A je nato projekt zara- Glavna junakinja pravljice je Vita, ki se v želji, da bi pomagala bolnemu prijatelju Čuku, odpravi v krošnjo velikanskega drevesa, kjer raste čarobni cvet z zdravilno močjo. Na poti proti vrhu pa se srečuje s številnimi izzivi in preprekami. di smrti očeta in drugih projektov, ki jih je bilo takrat treba dokončati, utonil v pozabo do letos, ko hči praznuje 18. rojstni dan in me je žena spomnila nanj,« nam je povedal Schlegl, ki je pravljico poklonil prav svoji sveže polnoletni hčeri. Kot je značilno tudi za druge Schleglove umetniške projekte, je pravljica o Viti prežeta s simboliko, njeno potovanje pa odseva življenje vsakega izmed nas in nikakor ni namenjena zgolj otrokom. »Ko stopiš pot pro- ti cilju, ni več vrnitve, vztrajati moraš do konca, ki pa ne nastopi, ko prideš na vrh, saj te čaka še sestop,« pravi Schlegl, ki dodaja, da je med vzponom in sestopom vendarle razlika: »Ko se Vita vzpenja, so pošasti nad njo, ko sestopa, so pod njo - ko se vzpenjaš, se bojiš, ko se spuščaš, si zmagovalec.« Podobno je tudi Marta Zab-ret v spremnem besedilu zapisala: »Vitina pot je pot otroka v nas. Otrok v nas je tisti, ki vztraja, ko se vse zaroti proti nam.« Podkovana žaba v Pogledu V Galeriji Pogled je na ogled razstava slikarke Maje Šubic. Bojana Klemenc Kamnik - Čez poletje bo v Galeriji Pogled odprta razstava z naslovom Podkovana žaba. Avtorica del Maja Šubic se je po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani usmerila v freskoslikarstvo in ilustracijo. Ljubezen do narave jo je pripeljala tudi do desetletnega poglobljenega študija Charlesa Darwina in njegovega potovanja, nakar se je posvetila njegovemu dedu Erasmusu Darwinu. Njena velika strast je proučevanje narave, predvsem živali, zato se na to temo poleg upodabljanja večkrat loteva pisanja poljudnih besedil in raznih didaktično usmerjenih ugank, ki jih objavlja predvsem v otroškem in mladinskem revijalnem tisku. Njeno ustvarjanje obsega tudi dela v akvarelni in grafični tehniki. Na odprtju razstave v sredo, 19. junija, je priznana slo- Kustosinja Saša Bučan in avtorica del Maja Šubic venska slikarka povedala: »Tokrat postavljam na ogled svoja najnovejša dela, luže s Sorškega polja, kjer zadnje leto počasi tečem. Od tod tudi naslov razstave, saj se počutim kot podkovana žaba. Med tekom sem v lužah opazovala refleksije in zasledila cel mikro-makro svet na tako majhnem področju. Mirna voda me fasci-nira že od nekdaj, zato je razstavljenih še nekaj slik pokrajine z Islandije in Bohinjskega jezera.« Kustosinja razstave Saša Bučan je v spremljajoči zloženki zapisala: »Luže so romantični pridih teh lirično subtilnih krajin, ki niso ogledalo, ampak neka druga perspektiva stvarnosti, drugačna realnost. Majini pogledi so vedno vezani tudi na vodo - na oceane, jezera, reke - na vodo kot minljivi element, primerljiv s človekom, z živim, ki vselej pride do konca svojega obstoja. S svojimi krajinami umirja naše misli, pelje nas na nam neznane poti in skuša še v nas izzvati trenutke izven prizme sveta, ki vse bolj zahaja v tehnološko in razum, ko so jima občutenje, strast in intuicija tuji - prav vse našteto pa je edino, kar lahko razlikuje posameznika znotraj naše, človeške vrste.« Razstava bo na ogled do 6. avgusta. Baletke že tretjič zapored zmagale Na baletnem tekmovanju v Mariboru so konec junija blestele učenke Glasbene šole Kamnik. Bojana Klemenc Kamnik - Tutu 2019 je mednarodno baletno tekmovanje, ki je potekalo 26. in 27. junija v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Posvečeno je stoti obletnici ustanovitve prvega profesionalnega slovenskega baletne- ne varovanke dosegle izvrsten rezultat. Na odru so zanesljivo in odločno prikazale ter dokazale svoje znanje, talent, trdo delo in odličen odrski nastop. Mednarodna žirija je v kategoriji VIII. vijolična kamniškim plesalkam za točko Ples grofic višenj Na odru so za zmago zaplesale in tako postale državne prvakinje Tisa Gašparič, Eli Kompara Petek in Lidija Prevc, pod koreografijo pa se je podpisala njihova mentorica Ana Trojnar. ga ansambla in z njim baleta v Sloveniji. Baletno tekmovanje Tutu je bilo letos organizirano četrtič in šteje kot državno tekmovanje. Na letošnjem tekmovanju so bile znova zelo uspešne mlade baletke iz Glasbene šole Kamnik. Dva naporna tekmovalna dneva sta prinesla veliko veselja tudi kamniški baletni učiteljici Ani Trojnar, ki je ena izmed ustanoviteljic tega tekmovanja, saj so nje- dodelila prvo mesto, ki so ga osvojile že tretje leto zapored. Na odru so za zmago zaplesale in tako postale državne prvakinje Tisa Gašparič, Eli Kompara Petek in Lidija Prevc, pod koreografijo pa se je podpisala njihova mentorica Ana Trojnar. Zmagovalna točka je del letošnje zaključne baletne predstave Čebulček, ki je že navdušila številne gledalce na kamniškem odru. Po dveh razprodanih delih planinskega vodnika Pozdravljene, gore je Jelena Justin najlepše vzpone zbrala v tretji knjigi. Vzpone je razporedila od nezahtevnih do zelo zahtevnih, da si bo vsak lahko sam zase izbral najprimernejšo pot. Redna cena vodnika je 20 EUR. Če ga kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le Vodnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, ga naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. I www.gorenjskiglas.si Gorenjski Glas 8 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Zanimivosti Policijska kronika Drzna tatvina v okolici Kamnika Tretjega julija okoli 9. ure je neznani moški z osebnim vozilom znamke Ford srebrne barve pripeljal do stanovanjske hiše, kjer je pristopil do oškodovanke, se predstavil kot delavec telekomunikacijskega podjetja in se z njo zapletel v pogovor glede namestitve napeljave na parceli. Po pogovoru se je poslovil in se s kraja odpeljal, oškodovanka pa se je nato vrnila v hišo, kjer je opazila, da je v tem času drug neznani storilec vstopil v objekt, ga pregledal in iz njega odtujil več kosov zlatnine. Prometna nesreča s pobegom na Šolski ulici Na Šolski ulici je 3. julija okoli 20.30 prišlo do prometne nesreče. Voznica je z osebnim vozilom čakala, da zavije levo, v tem času je v zadnji del njenega vozila trčila voznica osebnega avtomobila, ki pa je s kraja nesreče odpeljala, ne da bi udeleženki posredovala svoje podatke. Policisti o nesreči še zbirajo obvestila. Na Duplici najdeno otroško kolo Na Jakopičevi ulici je bilo najdeno gorsko kolo znamke Uni-vega srebrno-rumene barve in serijskih številk WHj7i822X. Kolo je na Policijski postaji Kamnik. O najdenem kolesu je bil napisan zapisnik, lastnika kolesa pa naprošamo, da se zglasi na policijski postaji in ga prevzame. Pijan voznik v Kamniku V Kamniku je bil ustavljen voznik osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Odrejen mu je bil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da ima voznik 0,58 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Voznik se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je opravil v Zdravstveni dom Kamnik. Na podlagi 113. a člena ZPrCP je bilo vozniku odvzeto vozniško dovoljenje, sledi pa obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku. Pozabil denar v reži bankomata Občan se je zglasil na policijski postaji in povedal, da je 14. junija opravil dvig denarja na bankomatu pri trgovini Tuš na Perovem. Denar je po dvigu pozabil vzeti. Najditelja denarja naprošamo, da ga prinese na policijsko postajo. Drzna tatvina iz vozila v Volčjem Potoku Policisti so v Volčjem Potoku obravnavali drzno tatvino. Oškodovancu je moški iz odklenjenega avtomobila ukradel denar in dokumente. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno sodišče. Spor zaradi neplačila V Kamniku so policisti obravnavali kršitev javnega reda in miru, do katerega je prišlo zaradi neplačila opravljenega dela. Kršiteljici je bil izdan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Prometna nesreča na Vrhpoljah Na Vrhpoljah je prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila udeležena voznica osebnega avtomobila. Voznica je vozila iz Vrhpolj proti Kamniku, na ravnem delu odseku ceste pa je iz za zadaj še neznanega vzroka zapeljala levo čez nasprotni vozni pas in trčila v brežino. V nesreči je bila huje poškodovana, zato so jo odpeljali v UKC Ljubljana. Okoliščine prometne nesreče policisti še preiskujejo. Poskus vloma v trgovino v Kamniku Neznani storilec je 8. julija med 4. in 5. uro v Kamniku z razbijanjem stekla vhodnih vrat poskušal vlomiti v trgovino, kar pa mu ni uspelo in je od dejanja odstopil. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Pozabil denar v reži bankomata Občan se je zglasil na policijski postaji in povedal, da je 7. julija opravil dvig denarja na bankomatu pri trgovini Spar v Kamniku. Denar je po dvigu pozabil vzeti. Najditelja denarja naprošamo, da ga prinese na policijsko postajo. Prometna nesreča na Šutni Pri Osnovni šoli Toma Brejca je bil v prometni nesreči udeležen voznik osebnega vozila, ki naj bi domnevno med vožnjo zadremal, pri čemer je zapeljal na nasprotni vozni pas čez pločnik in trčil v zaščitno ograjo. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. Zlatomašnik Kolja V nedeljo, 30. junija, je bil za župnijo Zgornji Tuhinj posebno praznično obarvan dan. Domači župnik Nikolaj Štolcar je namreč daroval zlato mašo ob petdeseti obletnici duhovniškega posvečenja. Župnik Nikolaj Štolcar v zlatem mašnem plašču Monika Jeglič Zgornji Tuhinj - Dogodek, na katerega so se pol leta pripravljale kar tri župnije, je povezal več sto ljudi iz bližnje in daljne okolice. O duhovniku Nikolaju Štolcarju Duhovnik Nikolaj Štolcar je bil leta 1943 rojen na Jesenicah, kjer je njegova družina bivala do leta 1945, ko je oče kot lesni tehnik dobil službo pri Gozdnem gospodarstvu Bled, tako da so se vsi skupaj preselili tja. Tam je tudi obiskoval osnovno šolo ter nižjo gimnazijo, višjo gimnazijo pa kasneje na Jesenicah. Po maturi (1962) se je vpisal na strojno fakulteto v Ljubljani, kjer je študiral eno leto, a že med študijem čutil klic v duhovništvo. Med bivanjem v Ljubljani je dostikrat odšel v stolniško župnišče in k frančiškanom, kjer je bil študentski verouk. Ob nedeljah je šel največkrat k maši v stolnico ter z zanimanjem poslušal pridige stolniškega kanonika Šimenca. Po krajšem boju s samim seboj je vendarle sprejel odločitev, da se vpiše v Bogoslovno semenišče in začne študij teologije. Po prvem letniku je bil vpoklican k služenju vojaškega roka. Kakor še mnogi drugi bogoslovci je bil poslan v kazenski bataljon na Kosovo, v Prizren v Metohiji. Tam je bil nad njimi vršen precej močen pritisk v želji prevzgoje oziroma odvrnitve od duhovniškega poklica. Po vrnitvi domov je študij kljub temu nadaljeval. Tik pred posvečenjem pa so takratni lokalni komunistični oblastniki želeli preprečiti po-svečenje. Sredi zadnjih duhovnih vaj, ki so bile vedno pred posvečenjem, so ga vpoklicali na orožne vaje. Moral je oditi v vojašnico v Tolminu. V tem času je bilo vseh njegovih 44 sošolcev posvečenih v duhovnike, Nikolaj Štolcar pa šele po vrnitvi z orožnih vaj, in sicer 12. julija 1969 v stavbi škofije v škofovi kapeli. Dan kasneje je na Bledu obhajal novo mašo. Po posvečenju je bil eno leto kaplan v župniji Ljubljana Koseze, nato 38 let župnik v Gorjah pri Bledu. Od leta 2012 je župnik v župniji Zgornji Tuhinj, od leta 2017 soupravi-telj župnije Špitalič ter od leta 2018 soupravitelj župnije Motnik. Pri svojih 76 letih je še vedno izjemno vitalen, saj se med drugim vsako leto izjemno uspešno udeležuje smučarskih tekmovanj duhovnikov, kjer za sabo na strmini pušča še veliko mlajše od sebe, vsekakor pa je prvak v svoji kategoriji. Nikolaj Štolcar - ali Kolja, kot ga nekateri kličejo in se imenuje tudi sam - je duhovnik velikega srca in odprtih rok, poosebitev ponižnosti, preprostosti in prijaznosti. Ne skopari s pohvalami in zahvalami drugim, ne obtožuje in kritizira, pač pa daje in se razdaja, s čimer je pustil pečat vsem, ki ga poznajo. Slovesnost zlate maše Dolgi meseci načrtovanj so se končno zlili v sončno nedeljo, 30. junija. Cerkev je bila slovesno okrašena, pred njo in spodaj v dolini so stali mlaji s pozdravom zlato-mašniku, pred župniščem je stal šotor, ki je čakal na okrog dvesto povabljenih gostov. Ob 10. uri se je slovesnost zlate maše začela s procesijo, v kateri so se poleg ministrantov in duhovnikov zvrstili tudi domači gasilci ter narodne noše. Slovesni pridigar je bil frančiškan p. Lovrenc Anžel, mašo pa so polepšali glasovi združenega pevskega zbora, ki so ga sestavljali pevci cerkvenih zborov iz Zgornjega Tuhinja, Špitaliča in Motnika ter moška vokalna skupina Šmartinci. Pri maši je sodeloval tudi domači otroški cerkveni zborček. Župnik Nikolaj je mašo daroval v posebnem zlatem mašnem plašču, ki so mu ga podarili domači župljani, na njem pa je njemu še posebej ljuba podoba svetnikov Cirila in Metoda. Po slovesnosti v cerkvi se je dogajanje preselilo pred njo, kjer so se farani in drugi navzoči lahko odžejali ter se pokrepčali s pecivom in obloženimi kruhki, ki so jih pripravile neštete pridne roke posebej za ta dogodek. Sledilo je kosilo povabljenih gostov, med katerimi so bili duhovniki, župnikovi sorodniki in prijatelji, poslanec Matej Tonin, župan Matej Slapar, predsedniki okoliških društev, župnijski bralci ter člani župnijskih skupin. Kot se ob taki veseli priložnosti spodobi, ni manjkala niti harmonika. Dogodek je uspel, ker se je več sto ljudem uspelo povezati v dobro uglašeno ekipo. Ob tem posebne zahvale vsem, ki so sodelovali. Vsi si želimo dobrih duhovnikov. In res smo veseli, da imamo v Tuhinju takšnega. Upamo, da nam bo še dolgo dano rasti ob njem. Res smo lahko hvaležni zanj. Prvi kamniški poletni oratorij Letos je od 26. do 28. junija prvič potekal tridnevni oratorij tudi v župniji Kamnik, in sicer na vrtu frančiškanskega samostana. Kar dvajset mladih animatorjev nas je pripravilo ta posebni dogodek, katerega pobudnica je bila Lucija Baša. Animatorji prvega kamniškega poletnega oratorija Matej Stele Kamnik - Na oratoriju, ki se ga je udeležilo 55 otrok iz Kamnika, Tunjic in okolice, smo si po jutranji molitvi ogledali igrico o don Bosku, ki smo jo pripravili anima-torji. Sledile so skupne kate-heze, ki jih je vodil p. Bogdan Knavs. Nato pa so potekale kateheze po razredih, ki smo jih pripravili mladi. Sledile so vsebinsko pestre delavnice: likovna, plesna, gledališka, soba pobega ... Patri frančiškani so nam predstavili glavni kulturni znamenitosti samostana, to sta božji grob in knjižnica. Ko so že pošteno zakrulili želod-čki, je na vrsto prišlo kosilo, ki so nam ga pripravile odlične kuharice. Kosilu je sledil prosti čas, temu pa najzabav-nejši del oratorija - velika igra. Sredina se je imenovala ukradi rutko drugemu, petkova pa je bila vodna. Marsikdo se sprašuje, kaj pa četrtkova. Po pravici povedano, je ni bilo, saj smo se v četrtek odpravili na pohod na podgorsko igrišče ter si tam ogledali igrico in imeli kateheze. Našega prvega kamniškega poletnega oratorija ni bilo konec v petek, temveč v nedeljo, ko smo opravili še zadnje dejanje - oratorijsko mašo, ki so jo pripravili otroci s pomočjo nas, animatorjev. Prvi kamniški poletni oratorij je odlično uspel, sedaj pa že vsi veseli čakamo na drugega. Zahva- ljujemo se oskrbnikoma igrišč v Podgorju in na Žalah, patrom ter veliki skupini dobrih ljudi, ki se zbirajo pri kamniških frančiškanih. Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 l Foto: Peter Uhan Kamfest se vrača v mesto! V letu, ko mariborskemu festivalu Lent politiki in gostinci iščejo novo identiteto in se Festival Ljubljana še za korak dlje odmika vsem s povprečno plačo v žepu, se je Kamfest zavestno odrekel nalezljivemu udobju Keršmančevega parka, se zasukal na petah in se, ob letošnji odsotnosti arheologov in gradbincev, udobno namestil in razvlekel čez staro mestno jedro. Pomlajena festivalska ekipa je sprogramirala več kot 60 glasbenih, gledaliških, multimedijskih in likovnih dogodkov. Festival sodeluje s Knjižnico Franceta Balantiča, Medobčinskim muzejem Kamnik, Domom kulture Kamnik, Zavodom Mekinjski samostan, Zavodom za turizem, šport in kulturo, Mladinskim centrom Kotlovnica, Kulturnim domom Franca Bernika in številnimi drugimi, predvsem nevladnimi organizacijami in nepogrešljivim Diversity -express yourself, ki že vrsto let na Kamfestu skrbi za sejemsko ponudbo. Posebno mesto v tokratnem uvodniku namenjamo mekinjskemu samostanu. Da ta ni zgolj danajski dar, številni že vemo. V resnici gre za nadvse uporabno prizorišče za najrazličnejše dejavnosti, ki bo s ščepcem globalne koordinacije še izpopolnil lokalno kulturno in turistično ponudbo. Letos smo v njem zgradili velik oder in pripeljali 7 imenitnih izvajalcev. Tako imenitnih, da vas bomo zanje zaprosili za vstopnino. Seveda gre za dodobra subvencionirane festivalske vstopnice, a vendarle - kamfestovski koncerti v samostanu Mekinje imajo letos vstopnino. Če je bilo pred petnajstimi leti navodilo ministrstva lokalnim organizatorjem, naj bodo festivali, kakršen je Kamfest, kar se da dostopni najširšemu krogu gledalcev, so najnovejša navodila obrnjena na glavo. Če hočete gledati vrhunsko kulturo, si jo plačajte, pravijo. A Kamfest je bil in bo vsaj malo tudi uporniški festival. Ne, kakovostni kulturni dogodki morajo biti dostopni vsem. Zato Kamfest v veliki meri ohranja prizorišča brez vstopnine: novo zasnovani Mestni oder pod Malim gradom, celoten program za otroke in kino na Glavnem trgu, program za mlade v parku Evropa in celoten program improvizirane gledališke komedije ImproKamfest v Domu kulture Kamnik. Naše mesto diha s polnimi pljuči. Imamo dober zrak, dobro vodo in svobodo. Imamo Kamkolo, lastovko, ki kaže, kako zlahka lahko postanemo modernejše mesto. Tudi in predvsem v naših glavah. Kamfest nam vsem skupaj že šestnajsto leto kaže, kaj vse se da. Izkoristite tudi letošnjega, da na kamniških ulicah in trgih srečate prijatelje, stare in nove. Dajte priložnost čisto vsakemu dogodku, tudi če vam na prvi pogled ali posluh zveni neznano. Dajte priložnost kamniškim gostincem, da vas presenetijo z dobro postrežbo, hrano in pijačo. Dajte priložnost Kamniku. Goran Završnik vodja programske ekipe festivala Kamfest Programski časopis 16. poletnega kulturnega festivala Kamfest™ PRIDEN MOŽIC producent: Kulturno društvo Priden možic, Podlimbarskega pot 4,1241 Kamnik besedila in urejanje besedil: Goran Završnik, Gašper Seiko, Anja Urankar, Anže Slana celostna grafična podoba festivala in oblikovanje: Andraž Kožar naklada: 14.000 izvodov, priloga Kamničan-ki, časopisu občine Kamnik direktor festivala: Rok Kosec vodja programske ekipe: Goran Završnik programska ekipa: Blaž Flerin, Anja Urankar, Gašper Seiko, Rok Kosec tehnični direktor festivala: Primož Jeras vodja tehnične izvedbe: Blaž Flerin tehnična ekipa: Žiga Krevs, Anže Trstenjak, Gašper Vodlan, Aljaž Božič, Dominik Lenart izvedbena ekipa: Matic Maček, Aljoša Rebrača, Pavla Zabret, Jan Šuštar odnosi z javnostmi: Anže Slana vodja festivalske pisarne: Anja Urankar koordinator DDV programa: Anja Bezlova programsko vodstvo Kina Kamfest: Jure Matičič, Mestni kino Domžale vodstvo likovnega programa: Saša Bučan in Marko Kumer, Medobčinski muzej Kamnik koordinator ImproKamFesta: Rok Bohinc telefon: 070 405 484 - festivalski telefon med 9. in 17. avgustom elektronska pošta: festivalkamfest@gmail.com spletna stran: www.kamfest.org fotografije: arhiv Kamfesta in nastopajočih Organizator festivala si pridržuje pravico do spremembe programa. Vstop na vse dogodke je, če ni drugače navedeno, brezplačen. Diversity sejem Kamnik je bil, še preden je Vrtomir pokončal zmaja in preden je Veronika zamenjala svoj outfit. Potem so enkrat podrli mestno hišo in postavili tovarne. Sočasno sta jim šla na živce klanec in gravitacija, ki je učinkovala samo na konje, in zgodil se je Samčev predor. Tako kot se je na začetku novega milenija zgodil festival Kamfest. In vsi upamo, da bo vztrajal vsaj tako dolgo, kot vztraja Kamnik. Ali pa gravitacija. Dolgo, skratka. Če je festivalu mestno središče dvakrat spolzelo iz rok, Kamfest v svoji 16. ediciji zopet zavija v Kamnik. Letošnja češnjica na vrhu festivalske torte je gotovo vrnitev odrov v center, pri tem pa Kamfest zopet izumlja nekaj novega. Vrvež bo ponujal potikanje med srednjeveškimi ulicami ter odkrivanje festivalskih prizorišč in drugega DDV programa. Srce letošnjega Kamfesta je Glavni trg. Osrednji mestni prostor bo sredi letošnjega avgusta zaživel v obliki kar dveh kamfestovskih odrov. Nad zasutim starodavnim rotovžem boste na svoj račun prišli ljubitelji sedme umetnosti, še preden bo sonce zašlo, pa tudi najmlajši. Streljaj stran se bo bohotil Mestni oder, ki bo z raznovrstnimi glasbenimi žanri izobraževal ter tu in tam malo zarohnel za osrednjo mestno kavarno. S poskakovanjem in miganjem z glavo pa bomo ohranjali spomin na nekdanjo telovadnico, ki je včasih skrbela za fiskulturo meščanov. Ohranjata se dva festivalska odra - v častitljivi zgradbi gostoljubnega mekinjskega samostana boste odkrili Samostanski oder, ki si zagotovo prisluži vašo pozornost; na njem boste našli velika in večja imena slovenske glasbene scene, zraven pa še kaj drugega. Ohranjamo tudi pogruntavščino in uspešnico lanskega leta. Mobilni oder bo tudi letos menjal prizorišča in oživljal prostore po mestu. Čeprav v palaciju Malega gradu in udobnem Keršmancu letos ne boste našli festivalovih koncertnih prizorišč, vsi ostali prostori ohranjajo tisto skrivnostnost in občasno eksotičnost, ki jo vsako leto v novi in sveži obliki servira Kamfest. Kar se je po navadi našlo na osrednjem mestnem hribu in ob kamniškem veletoku, bo letos spretno vpeto med ulice in presenečalo obiskovalce. Vsekakor odličen razlog, da se družite, veselite in uživate ob skrbno pripravljenem programu. Hvala vsem prebivalcem v neposredni bližini festivalskega dogajanja za potrpežljivost in razumevanje. vsak festivalski dan od 17.00 do 23.00 Kamfest si težko predstavljamo brez koncertov in neopisljivega festivalskega vzdušja. Sestavni del festivala pa je postal sejem, ki že dolga leta nastaja v organizaciji Diversity - express yourself. Sejem se vrača na svojo staro, izvorno lokacijo. Glavni trg bodo vse do Samčevega predora krasile mize, polne unikatnih izdelkov, ki poleg natančne izdelave v sebi nosijo tudi izjemne zgodbe. Preden se boste podali na enega izmed koncertov ali pa samo na težko zasluženo pivo, si privoščite vreči oko na zanimive produkte prijaznih prodajalcev, ki bodo gotovo pustili, da malo pobrskate in najdete kaj zase, za svojega izbranca, izbranko ali pa za prijaznega soseda. Po sejmu se lahko sprehodite vsak dan festivala od 17. ure naprej. |T| Mestni oder Kjer naj bi nekoč strašansko neurje razklalo na dvoje mogočen hrib, je to deželo naselil človek. V avgustovskem času naj bi z baklo in svečami v roki v temi obhodil temne vode, da se je svetloba sveč skupaj z lunino odsevala od gladine. Od rimljanskih Nemoralij do Kamfesta je minilo mnogo let. Bili so časi sprememb, nekdanje podobe življenja pa so ostale samo kot odsev in oddaljen spomin na te čase. Kamfest je v svojih 16 letih rasel, se razvijal in iskal mnogokatere načine, kako približati ljudem vsebine, ki presegajo plehkost današnjega instant življenja. Letošnji festival se z dvignjeno glavo vrača v samo mestno središče. Na mestu, kjer naj bi nekoč telovadil sam Tito, bo s svežino in drznostjo vzniknil tako imenovani Mestni oder, ki se bo glasnogromko ustalil za Kavarno Veronika. S svojo vsebino pa bi ga lahko označili kot pravcati kamniški Smorgasbord. Letošnji festival bomo otvorili z gosti s sosednje Hrvaške. Zmes tradicije in moderne glasbe bo poslušalcem približala istrska zasedba Veja. Sobotni večer pa bo popestrila lokalna zvezda - Manca Berlec. Vikend bomo zaključili v stilu, novodoben zvok osemdesetih prejšnjega stoletja bo pričarala hrvaška emo-macho pop senzacija Svemirko. Da pa ob prihajajoči luni ne bodo lajali le volkovi, bomo tokrat migali z ali star kolektivom Full Moon Collective in v fusion jazz maniri pričeli s tednom, torek pa bo popestril zafrkantski dragulj Same babe. Svoj vnovični nastop na festivalu bo upravičila sveža ljubljanska shoegaze ekipa Haiku Garden, za njimi pa prihaja eklektična Katja Šulc. Petek bo v znamenju kar dveh bendov, lokalnih drotarjev China Traffic ter glasnih Nikijev. Festival pa bomo zaključili v slogu, udarno in glasno. Najbolj alternativna turbo-folk skupina Leni Kravac bo zagotovo neizprosno zarezala v ušesa in premaknila še tako mirne poslušalce, ki bodo z bližnjih stopnic pogledovali proti odru. vsak dan ob 21.00 na Mestnem odru petek, 9. 8. sobota, 10. 8. nedelja, 11. 8. ponedeljek, 12. 8. torek, 13. 8. sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. sobota, 17. 8. Veja (Hrvaška) Manca Berlec Svemirko (Hrvaška) Full Moon Collective Same babe (Izštekani) Haiku Garden Katja Šulc: Kamlisajlan China Traffic in Nikki Louder Leni Kravac Foto: I'aola Dodič Foto: Črt Piksi 52 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 OTROŠKI ODER vsak dan ob 18.00 na Glavnem trgu petek, 9. 8.: Čupakabra: Gusarji cirkuška predstava V Kamnik pluje gusarska ladja s tremi bolj ali manj bradatimi gusarji. Ekspedicija se tokrat podaja na verjetno najpomembnejšo in najnevarnejšo avanturo doslej. Gusarski zaklad se po njihovo namreč skriva ravno sredi trga. sobota, 10. 8.: Teja in Mš: Ješ, jež? igrana predstava za otroke Ste že kdaj srečali ježa, ki pojeta rap? Ki plešeta in pokata vice? Če še niste, potem je skrajni čas, da se s Pavlo in Viktorjem odpravite na avanturo od gozda do mesta, kjer ju čaka cesta! In kaj ima pri vsem tem zraven vreča? In kaj je v njej? Toliko vprašanj ... nedelja, 11. 8.: Black Star Acrobats: Lavorji (Gana) akrobatsko-žonglerska predstava Vsakdanja opravila, kot sta kuhanje ali pomivanje posode, so dolgočasna, zato si jih je treba popestriti, da se je lažje prebiti skozi težak afriški vsakdan, predvsem ker v Gani vodovod ni samoumevna stvar. Čas je torej za zabavo! ponedeljek, 12. 8.: Andrej Tomše: Po klobuk cirkuška predstava Možak s klobukom in sprehajalno palico se z zaslona nemega filma preseli na ulico, kjer zbere in zabava svojo publiko, nato jo očara z lahkotnim žongliranjem in nežno magijo. Po klobuk je predstava sproščene fizične klovnade, ki zabava otroke in navdušuje odrasle. torek, 13. 8.: KUD Kiks: Didl Dadl Dum improvizirana otroška predstava Ste danes zjutraj jedli ribo ali kruh z maslom? Je vaša najljubša žival dinozaver ali kuščar ali pa imate raje rastline? Ste danes že srečali najljubšega sladoledarja in prijatelju kupili eno lončnico? Vse to je lahko ena sama gledališka predstava, ki jo bomo pripravili po vaši želji. sreda, 14. 8.: Zavod Vitkar: Cirkus na mesec cirkuška predstava Cirkus na mesec je sestavljen iz niza krajših nastopov, ki tvori zaokroženo zgodbo skozi ples - na tleh in v zraku, na tkanini in na obroču. Barvit kolaž vratolomnih cirkuških točk pripoveduje zgodbo, ki jo je mogoče razumeti, tudi če je povedana brez besed. četrtek, 15. 8.: Čupakabra: Cirkus Kolibris cirkuška predstava Žongliranje ni čarovnija! Hokus pokus, abrakadabra, prihaja Čupakabra. Dinamična cirkuška predstava polna atraktivnih žongler-skih točk, akrobacijskih glasbenih vložkov in kaskaderskih čarovnij. Predstava, ki se razlije z odra in s čarovnijo preplavi cel prostor. petek, 16. 8.: Plesna šola Kazina: Oni plesna predstava Plesna predstava, ki je potrebovala ščepec cirkuške čarobnosti, da je zaživela polno življenje, govori o ljudeh, ki na svoj način, s svojo kulturo, idejami in iskricami v očeh, bogatijo naša življenja. Skuša pokazati, da se na negativno ni treba odzvati (z negativnostjo). sobota, 17. 8.: Mini cirkus Bufeto: Kolesar klovnovska predstava Klovn Bufeto rad vozi kolo in obvlada vožnjo z njim. Zato bo tudi predstavil mojstrsko uporabo in vožnjo z vsaj na videz popolnoma navadnim kolesom. Ker pa Bufeto ni čisto vsakdanji kolesar, se gledalci lahko pripravijo na mnoga presenečenja! SAMOSTANSKI ODER od 10. do 16. avgusta ob 20.30 v mekinjskem samostanu sobota, 10.8.: Janez Bončina Benč legendarni rock'n'roll Janez Bončina Benč je v vseh pogledih glasbeni velikan. Vsestranski umetnik in avtor številnih glasbenih uspešnic je nedvomno vplival na razvoj slovenske popularne glasbe. Maja z biseri, Gvendolina, Ob šanku, Kadar ognji dogorijo, Ta noč je moja je le nekaj uspešnic, ki jih je nanizal v svoji že več kot 50 let trajajoči karieri, ki ga je popeljala zunaj meja Slovenije. Deloval je v zasedbah Helioni, Srce, z Mladimi levi je v šestdesetih zasadil korenine slovenskemu pop rocku, z elitnimi jugoslovanskimi glasbeniki pa leta 1975 osnoval skupino September. Vabljeni na energično rock'n'roll pustolovščino. Vstopnina: 8 EUR v predprodaji / 10 EUR na dan dogodka * nedelja, 11.8.: Sounds of Slovenia sozvočja Slovenije Sounds of Slovenija je multimedijski projekt, ki predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. Glasbeniki so razvili poseben občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora, ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost, ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Janez Dovč in njegova godba bodo vsekakor letošnja poslastica za glasbene sladokusce. Vstopnina: 12 EUR v predprodaji / 15 EUR na dan dogodka * ponedeljek, 12.8.: Rudi Bučar in Istrabend zvoki Istre Rudi Bučar je obiskoval vas za vasjo, da bi zbral skladbe, ki počasi tonejo v pozabo in jih preoblekel v sodobne aranžmaje. V zadnjem času se v prvi vrsti posveča raziskovanju po lastni notranjosti, da bi našel avtorske skladbe, ki bi jim vzporednice lahko našli v ljudskih melodijah. Tokrat se mu bo na odru Samostanskega odra pridružila njegova banda Istrabend. Zvoki nas bodo popeljali na popotovanje skozi ozke tlakovane uličice, v katerih sredi pripekajočega opoldanskega sonca najdemo hladno zavetje, vonj po morju in soli, okus medenih fig pa nas vrne v raznoliko pokrajino nedaleč stran. Vstopnina: 10 EUR v predprodaji / 12 EUR na dan dogodka * torek, 13. 8.: Slavko Ivančič zimzeleni pop ročk 45 let ni kratka doba in prav toliko let glasbenega ustvarjanja ima za sabo Pevec z veliko začetnico, Slavko Ivančič. V svoji bogati karieri je kot pevec v skupini Grupa Vivak izdal svojo prvo ploščo. Leta, ki jih je z veseljem preživljal plavajoč po glasbenih vodah, so ga vodila med skupinami (tudi Faraoni in Bazar) in klapami. Na prelomu tisočletja pa je brezkompromisno začel svojo samostojno pot. Slavko se je na glasbene odre vrnil močnejši kot nikoli, svojo življenjsko pot pa pospremil z izidom novega albuma Med valovi in oblaki. Vstopnina: 8 EUR v predprodaji / 10 EUR na dan dogodka * sreda, 14. 8.: Severa Gjurin & Dejan Lapanja in Uroš Rakovec večer kitarsko-vokalne blagozvočnosti Severa Gjurin se tokrat predstavlja v kitarski maniri z dvema prepoznavnima kitaristoma v večeru, ki napoveduje mirno vokalno maniro, minimalizem in preplet treh kitarskih karakterjev. Zavezani so obliki, pesmi, besedilu in hkrati možnostim iti povsem drugam. Severa sodeluje z Urošem Rakovcem in Dejanom Lapanjo tudi sicer, tokrat pa se ekskluzivno poslužujejo mini-malističnega zvočnega pristopa. Vabljeni v večer avtorske glasbe in kitarsko-vokalne blagozvočnosti. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. Vstopnina: 10 EUR v predprodaji / 12 EUR na dan dogodka * četrtek, 15. 8.: Nina Strnad jazz poslastica »... in je bilo, kot bi posijalo sonce.« Tako je v enem od intervjujev Mojmir Sepe opisal trenutek, ko se je na oder v okviru koncerta Evropskega jazz orkestra povzpela Nina Strnad, ena najsuverenejših vokalistk resne glasbe pri nas. Navdušila bo ljubitelje jazza in tiste, ki obožujejo zlata leta slovenske popevke, saj v njenem glasbenem repertoarju ne manjkajo Privšek, Sepe in drugi. Na odru se ji bo tokrat pridružil izvrstni domači jazz pianist Gregor Ftičar. Vstopnina: 8 EUR v predprodaji / 10 EUR na dan dogodka * petek, 16. 8.: Orlek revirski knap'n'roll V srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije, je nastala zasedba, ki si je ime nadela po hribu na samem obrobju Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock'n'rolla, nekakšen folk punk polka rock. Orlek so pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rockovske postave obsega še pihalno sekcijo in harmoniko. Posebnost skupine so besedila, ki so socialno--humorno obarvana, s številnimi izrazi značilnimi za trpko rudarsko življenje in delo. »Bot rajsr, pa prlet, mat' kurja!« Vstopnina: 8 EUR v predprodaji / 10 EUR na dan dogodka * * Prodaja vstopnic na www.mojekarte.si in prodajnih mestih v sistemu mqjekarte.si. Vstopnino bo mogoče poravnati tudi pri vhodu na prizorišče. Foto: Slavko Rajh petek, 9. 8.: Veja (Hrvaška) glasbe sveta Etno skupina Veja prihaja iz Pazina in na moderen način raziskuje in izvaja tradicionalno glasbo istrskega polotoka. Inspiracijo in motive črpajo iz glasbe, ki je napolnjevala življenje njihovih prednikov in ji dajejo svežo energijo. Z zvoki izvirnih instrumentov so svojo glasbo ponesli na različne kraje sveta, tokrat pa bodo s svojimi spevi otvorili naš Mestni oder. sobota, 10. 8.: Manca Berlec kantavtorski pop Manca Berlec je eno od najvznemerlji-vejših novih imen na domači glasbeni sceni, Kamniku pa je že dobro poznana glasbenica. Njena še sveža plata postreže s poletno-akustičnimi skladbami, ki tu in tam zadišijo po jazzu. So zrele in čustvene, besedila pa odstopajo od družbenih norm in razkrivajo radovednost, nežnost in iskrenost. nedelja, 11. 8.: Svemirko (Hrvaška) emo-macho pop Na prvi posluh njihova glasba zveni, kot da jo poslušamo na predvajalniku kaset. In to sredi osemdesetih. Nikoli ne bi rekli, da to glasbo ustvarjajo fantje, rojeni v devetdesetih. Lani je bil Svemirko ustoličen kot sodobni princ retro ex-yu zvoka, kjer kraljujejo sin-tetizatorski zvoki osemdesetih, groovy bas ter clean kitarce, potopljene v chorus efekt. Nadgradili so ga z večjo uporabo elektronike, predvsem ritem mašin, in še z večjo izrabo sintov. ponedeljek, 12. 8.: Full Moon Collective fusion jazz Full Moon Collective je glasbena skupina, ki je plod razcveta sodobne slovenske klubske scene. Na pobudo saksofonista Lovra Ravbarja se je nekaj uveljavljenih glasbenikov združilo v kolektiv, katerega koncept je skupinska improvizacija, navdihnjena z vplivom polne lune. Iz takih improvizacij so kmalu nastale skladbe, ki temeljijo na izrazitih ritmih in mo-dalnih vzorcih. Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 torek, 13. 8.: Same babe alternativni šanson Same babe se že od začetka niso prav nič ža-nrsko opredeljevale, a jih je zvočno vendarle označeval skiffle zvok štiričlanske akustične skupine. Zadnje čase delujejo v razširjeni šestčlanski zasedbi, kar jim je omogočilo razširiti zvočno sliko - vse od intimnih a cappella in akustično-minimalističnih skladb pa do polnokrvnega ročka, pogosto s primesmi jazza in funka. Foto: Janez Pelko sreda, 14.8.: (Izštekani) Haiku Garden shoegaze Haiku Garden je ljubljanski shoegaze / ne-opsihedelični bend, ki igra glasno in hrupno kitarsko glasbo s primesmi popa. Igrali so že podolgem in počez: od Moskve do Liverpoo-la, zavili so tudi v Španijo. Na Kamfest se po nekaj letih vračajo s svojim značilnim hru-pno-spevnim zvokom, ki v Kamnik prihaja skoraj direktno iz Izštekanih in z osveženim rockovskim zagonom. četrtek, 15. 8.: Katja Sulc: Kamtisaßan world electronic Kamlisajlan je posvečen uglasbeni romski poeziji pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope in je obarvan s folkom in world music, je repe-tativen in hipnotičen. Projekt pritegne s svojo izjemno, univerzalno poetiko, z vznemirljivim zvenom jezika in dejstvom, da je ta poezija del ogrožene literature. Združuje najboljše iz sveta svetovne godbe, folka in elektronskih žanrov. petek, 16.8.: Nikki Louder in China Trafik noise in garažna zvočna estetika Najglasnejša lokalna zasedba je brezkompromisna in predana svojemu zvoku. Naši. Vaši. Njihovi. Nilcki Louder so slovenski sinonim za noise ročk. Pika. Z njimi vred bodo na odru še China Traffic - rdečelične zastavonoše mladostno vihravega indie pesmopisja prihajajo iz mestnih garaž s preprostim receptom spevnih komadov, empatičnih tekstov in udarnih nastopov. sobota, 17.8.: Leni Kravac alter turbo-folk Leni Kravac je alter turbo-folk bend, ki meša vse. Vse! Od drum'n'bassa do jazza in funka, do popa, ročka in hiphopa - s strastjo in močjo balkanskega temperamenta. Svojo pot so začeli leta 2011 kot tričlanska zasedba brez vokalov. Skozi leta so se razvijali ter zrasli v sedemčlanski kolektiv, ki izvaja nenavadno balkansko fuzijo, glasbene vzore pa išče v vseh kotičkih sveta. MOBILNI ODER vsak dan nekje drugje petek, 9.8.: park Evropa ob 18.00, Kul petek kulinarično doživetje V park Evropa so se tudi letošnje poletje vrnili Kul petki, ki na enem mestu združujejo izvrstne kulinarične kreacije lokalnih gostincev. Vse skupaj pa je podkrepljeno z dobro glasbo, ki obiskovalcem omogoča druženje še dolgo v noč. Super kamniški projekt je tudi letos sestavni del Kamfesta, celotna mešanica pa zagotavlja, da bosta hrana in glasba vsem še bolj teknila. Dogodek je organiziran v sodelovanju z ZTŠKK. Glavni trg ob 19.00, Godba Stranje pihalna godba Kdo na Kamniškem ne pozna Stranjske godbe in njihovih posebnih pihal. Zasedbo druži veselje do muziciranja in izjemna energija, ki jo rade volje širijo med poslušalce. Čeprav njihovi inštrumenti niso vsakdanji, jih radi pokažejo in z njimi ustvarjajo najrazličnejšo glasbo. sobota, 10.8.: Glavni trg ob 19.30, Duo Aritmija & Miha Erič glasbe sveta Kitarski dvojec, Tilen Stepišnik in Šemsudin Dino Džopa, skupaj ustvarjata energijo, širino in kompaktnost. To temelji na njunem tesnem glasbenem sodelovanju, pri aranžmajih pa se opirata zgolj na dve kitari. V svoji glasbi prepletata elemente ročka, jazza, klasične glasbe in flamenka, ritmično pa se opirata na izročilo balkanske ljudske glasbe. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. nedelja, 11.8.: Glavni trg ob 22.00, Tadej Droljc in Elias Merino: Synsperies avdiovizualna inštalacija Synspecies - skupni projekt Kamničana in Španca - črpa navdih iz virtualnih ekologij oziroma nestabilnih biotopov, ki nastajajo iz interakcije sobivajočih entitet s praznino. So avdiovizualni objekti, ki se navzkrižno oprašu-jejo, mutirajo, prilagajajo in borijo za svoj prostor in obstanek. Soustvarjajo svet neresnične fizičnosti, ki ga nenehno gnetejo brutalne sile. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Mestnim kinom Domžale. ponedeljek, 12. 8.: lapidarij gradu Zaprice ob 19.30, Irena Tomažin: Crying Games solistični performance Irena Tomažin nastopa v plesno-gledaliških predstavah in vokalnih performansih ter koncertih eksperimentalne improvizirane glasbe. Pod muzejskimi arkadami bo predstavila solistični projekt za glas in diktafone, imenovan iT, s katerim je ustvarila ploščo Crying games. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. torek, 13. 8.: Galerija Dika ob 19.00, Drajnarjuva vampa družbenokritični šanson Brata Tomaž in Jernej Hostnik sta svoje bogato glasbeno znanje požlahtila s šansonskim, waitsovskim pristopom k ustvarjanju avtorske glasbe. Iz Tomaževih narečnih besedil brijejo obešenjaški humor, ostra družbena kritika, obskurna ljudska metaforika, hre-ščeči vokali in melodične domislice, ki razkrivajo mojstrskega pripovedovalca zgodb. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Likovnim društvom Senožeti. sreda, 14. 8.: Glavni trg ob 19.00, Kamniška simfonija resna glasba Za eno popoldne bomo Glavni trg prepustili resnim inštrumentalistom in se za trenutek vrnili v čas Rudolfa Maistra in dunajskega valčka. četrtek, 15. 8.: Korobač ob 21.00, Večer črnega humorja stand up, 16+ Črni humor se vrača na kraj zločina, skupaj z neprimernimi šalami, sarkastičnim cinizmom in politično nekorektnostjo. Komiki se požvižgajo na to, kar je primerno, in se veselijo snidenja v peklu, kamor bomo šli vsi, ker se smejimo tistemu, čemur se (načeloma) ne bi smeli. Nastop NI primeren za otroke ter ljudi, ki so pretirano občutljivi in zamerljivi. Dogodek je organiziran v sodelovanju s Koro-bačem, kamniškim originalom. petek, 16. 8.: park Evropa ob 18.00, Kul petek kulinarično doživetje Tudi drugi kamfestovski petek bo v parku Evropa v znamenju hrane in pijače. Ter glasbe seveda. Prizorišče je fino, ponudba tudi in to je kar dober recept, da v zadnji festivalski dan vstopite v družbi prvovrstnih okusov, glasbenih ritmov in drugih obiskovalcev. Dogodek je organiziran v sodelovanju z ZTŠKK. vrt frančiškanskega samostana ob 19.00 Gregor Čušin: Evangelij po Čušinu monokomedija Kot pravi avtor, je to evangelij, povedan na resno neresen način. Ali pa na neresno resen. Po Čušinovo. Kot katoličan je želel spregovoriti katoličanom, Jezusu zastaviti par vprašanj, ki morda mučijo še koga. Predvsem pa je želel na glas povedati svoje mnenje o nekaj bolj ali manj aktualnih dogajanjih in to na ljudem prijeten, humoren način, saj verjame v smejočega se Boga. Dogodek je organiziran v sodelovanju z Društvom svetega Jakoba. sobota, 17. 8.: ulice Kamnika ob 19.30, bArka ulična povorka Po morju človeštva plava barka življenja. Urbani prostor je živ organizem. In ulično gledališče mu dobro dene. Zato ste ob koncu letošnjega Kamfesta vsi povabljeni na bArko, zaključno ulično povorko. Simbolično bo povezala javni prostor, ki nam ga še vedno zagotavljajo kamniške ulice in trgi. Preplet gledalcev in nastopajočih, lokalcev in popotnikov vseh vrst bo zagotovo pokazal Kamnik v kulturno-urbani luči. KINO KAMFEST od 12. do 16. avgusta ob 21.15 na Glavnem trgu ponedeljek, 12.8.: Ne bom več luzerka komična drama režija: Urša Menart / igrajo: Eva Jesenovec, Živa Selan, Saša Pavček, Branko Završan, Špela Rozin, Jurij Drevenšek, Lara Vouk, Timon Šturbej, Aljaž Jovanovič, Matic Lukšič / 2018, Slovenija / distribucija: Cinemania / 88' 29-letna Špela je diplomirala iz umetnostne zgodovine, kar pomeni, da še nikoli ni imela redne službe. Za razliko od njenih najboljših prijateljic, ki sta se pred leti odselili iz Slovenije in se ne nameravata vrniti, Špela trmasto vztraja, da bo ostala v Ljubljani. torek, 13.8.: Comic Sans komedija režija: Nevio Marasovič / igrajo: Janko Popovič Volarič, Zlatko Burič, Nataša Janjič, Alma Priča, Inti Šraj, Miha Rodman, Jette Ostan Vejrup, Tanja Ribič, Domen Valič / 2018, Hrvaška / distribucija: 2i film /103' Alan si zaman prizadeva zakrpati težavni odnos z dekletom, vendar se vse skupaj konča s čustvenim zlomom. Njegova zaskrbljena mati ga prisili, da se pridruži odtujenemu in ekscen-tričnemu očetu na poti na otok Vis, kjer morata organizirati pogreb umrle tete. sreda, 14.8.: Mrtvi ne umirajo zombi komedija The Dead Don't Die / režija: Jim Jarmusch / igrajo Bill Murray, Adam Driver, Tilda Swinton, Chloe Sevigny, Steve Buscemi, Danny Glover, Rosie Perez, Iggy Pop, Selena Gomez / 2019, ZDA / distribucija: Karantanija /103' V mestecu Centerville nekaj ni prav. Polna luna ves čas visi nad obzorjem, sonce postaja nepredvidljivo in tudi živali se čudno obnašajo. Ko ste že mislili, da ste videli vse, vam Jim Jarmusch posname mračno apokaliptično zombi komedijo, ki jo prežame z ekološkimi podtoni ter navdahne s svojo značilno mešanico melanholije in čudaškega humorja. četrtek, 15. 8.: Zelena Knjiga komična drama Green Book / režija: Peter Farrelly / igrajo: Vi-ggo Mortensen, Mahershala Ali, Linda Cardellini, Sebastian Maniscalco, Dimiter D. Marinov, Mike Hatton, P.J. Byrne, Joe Cortese / 2018, ZDA / distribucija: Cinemania /130' Temnopolti pianist dr. Don Shirley v šestdesetih letih kot voznika na koncertni turneji od Manhattana do globokega ameriškega juga najame neotesanega vunbacitelja Tonyja Lipa. Da bi se lažje znašla na poti med institucijami, varnimi za temnopolte, ju vodi Zelena knjiga. petek, 16.8.: Gajinsvet mladinska romantična komedija režija: Peter Bratuša / igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Ca-vazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Miha Braj-nik, Nataša Barbara Gračner, Jana Zupančič / 2018, Slovenija / distribucija: Karantanija / 89' Enajstletna Gaja živi skupaj z očetom Petrom in štirinajstletno sestro Teo. Gaja vadi saksofon in se rada druži s svojim najboljšim prijateljem Maticem, ki je sicer računalniški genij, a je hkrati tudi večna žrtev svojih močnejših sošolcev. Gaje seveda nič ne ustavi, da mu ne bi stala ob strani na vsakem koraku. 53 |T| Samostanski oder Kamfest je pred leti prestopil prag mekinjskega samostana in za njegovo megalomansko fasado naletel na dvorišče. Pri oživljanju tega starodavnega prizorišča svoj piskerček letos ponovno ponosno pristavlja tudi Kamfest, saj bo med zidovjem zopet najti festivalsko razmerje med starodavnostjo in sodobnostjo. Program je živahen in všečen; nagovarja publiko, ki prihaja od blizu, manj blizu in tudi od precej daleč. Četudi samostanski program ni mednarodnozabaven, domače skupine in izvajalci obljubljajo, da bodo obiskovalce v sedmih dneh spravili v nenadejane višave. Kanček se bo treba tudi potruditi, saj bo do prizorišča treba celo malo v hrib! Samostanski oder je letos tisto prizorišče, ki bo v svoja nedrja sprejel največ ljudi. Prostora za pozibavanje je zagotovo dovolj; ob njem sicer ne bo kamniškega veletoka, ob katerem bi lahko čvekali o vremenu in iranskem jedrskem programu, se pa lahko zadebatirate pri obzidju ali na dekci pod drevesom izvoljenki izlijete srce. Ob ritmih glasbe seveda. Pri dogodkih, ki se bodo odvijali na Samostanskem odru, vas bomo na vhodu prosili za vstopnino. Vidimo jo bolj kot neke vrste festivalski tolar, ki omogoča rast kakovosti festivala. Saj verjetno veste, kako je s tem - z matematičnega vidika lahko rečemo, da želja po festivalski rasti ni premosorazmerna z vnebokipečimi stroški. Tistih nekaj evrov tako vzemite bolj kot podporo ali doprinos, šolniki bi dejali, da gre za 3. steber. Oder bo postregel z vsem mogočim. Odprl ga bo Benč, starosta koncertnih odrov, prvi festivalski vikend pa se bo zaključil zelo slovensko - s Sounds of Slovenia. Teden bo odprl Rudi Bučar in pod planine s seboj prinesel nekaj osvežujočega istrskega maestrala, malo bomo še ostali morski, saj bo iz istih koncev dan kasneje v Kamnik prišel zimzeleni Slavko Ivančič. Primorski začetek tedna bo presekala druga polovica, ki bo gostila močne vokalistke. Najprej bo ušesne brbončice božala Severa Gjurin, Nina Strnad pa bo samostansko zidovje preletela na krilih Privška in ostalih velikih imen slovenske popevke. Veliki zaključek Samostanskega odra pa se bo zgodil z legendarnimi zagorskimi knapi Orleki. □d 10. do 16. avgusta ob 20.30 v mekinjskem samostanu sobota, 10. 8. nedelja, 11. 8. ponedeljek, 12. 8. torek, 13. 8. sreda, 14. 8. četrtek, 15. 8. petek, 16. 8. Janez Bončina Benč Sounds of Slovenia Rudi Bučar in Istrabend Slavko Ivančič Severa Gjurin & Dejan Lapanja in Uroš Rakovec Nina Strnad Orlek Foto: Klemen Batagelj n Mobilni oder Kamfestovski mobilni oder tudi letos nadaljuje svojo pot, na kateri se pojavi nenadoma in nikoli ne ostane dolgo. Če je lani raziskal bolj ali manj oddaljene kraje kamniške občine in tam odkril nekaj obetajočih prizorišč, potem letos svojo pozornost usmerja nazaj v središče mesta in v njegove perspektivne prostore. Mobilni oder bo raziskal vrtova frančiškanskega samostana in Galerije Dika ter si na Glavnem trgu za trenutek sposodil otroško in kino prizorišče. Morda se bo povzpel na Mali grad in se na njegovem vrhu za hip zadržal pod krošnjami. Bo pa zagrizel v Kul(inarične) petke in se ustavil še v lapidariju gradu Zaprice. Pa še kje ga bo najti. skoraj vsak dan nekje drugje petek, 9. 8. Rul petek, Park Evropa H Godba Stranje, Glavni trg sobota, 10. 8. Duo Aritmija & Miha Erič, Glavni trg nedelja, 11. 8. Tadej Dioljc in E1 as Merino: Synspecies, Glavni trg ponedeljek, 12. 8. Irena Tomažin, lapidarijgradu Zaprice torek, 13. 8. Drajnarjuva vampa, Galerija Dika sreda, 14. 8. Kamniška simfonija, Glavni trg četrtek, 15. 8. Večer črnega humorja, Korobač petek, 16. 8. Kul petek, Park Evropa U Evangelij po Čušinu, vrt frančiškanskega samostana sobota, 17. 8. n Park mladih Park mladih je prostor, ki na Kamfestu ni nova stvar, bo pa letos ponovno v parku Evropa vstal kot feniks iz pepela. Gre za kotiček, ki ga mladi pripravljajo za mlade in tiste z nekoliko višjim EMŠOm. V parku bo mogoče po dolgem in vročem dnevu dati možgane na pašo in se sprostiti ob glasbi različnih skupin in tudi DJ-ev, ki bodo postregli z interesantnim asortimanom različnih zvrsti glasbe. Ne bo šlo pa tudi brez različnih pritiklin in zanimivega spektra spremljevalnega programa, ki bo usmerjen ekološko in bo dokazoval, da ni treba biti zasvojen s čokolado ali pa čim močnejšim, da se imaš lahko fajn. Izbor in izvedbo programa Parka mladih, ki bo izbrane dni živel med 17. in 23. uro, pripravlja Mladinski svet Kamnik. |T| ImproKamFest: ^ Mednarodni impro festival Kamfest bo tudi letos v sredini dogajanja pripravil mednarodni impro festival. Vrača se internacionalna zasedba improvizatorjev, ki bo ponovno skrbela za razgrajanje trebušnih mišic in ponosno razkazovala svoje improvizacijske sposobnosti. Deležni boste epske prijateljske tekme med domačini in ostalim svetom, po mestu se bo iskalo Majstra in se še na ogromno drugih načinov spontano improviziralo. ImproKamFest bo na ploščadi pred Domom kulture Kamnik potekal med 11. in 14. avgustom. V primeru dežja se predstave prestavijo pod streho. nedelja, 11. 8. ob 21.00 - Otvoritvena impro tekma: Slovenija proti Svetu ob 23.00 - Neuradni program: Večer spontanih songov ponedeljek, 12. 8. ob 20.00 - Malo (z)mešano na žaru ob 21.00 - Festivalska produkcija torek, 13. 8. ob 20.00 - Festivalska produkcija ob 21.00 - Impro Majstri sreda, 14. 8. ob 21.00 - Big Bend ob 23.00 - Neuradni program: Impro dvojke |T| Kamfestov ™ stand up sobota, 17. 8. ob 21.00, Dom Kulture Kamnik Kamfest vsako leto priredi tudi stand up ali dva in nič drugače ne bo letos. Zadnji festivalski večer se bo zaokrožil s stand upom samih velikih imen. V mesto prihajajo Tin Vodopivec, Sašo Stare, Perica Jerkovič, Pižama in pa Rok Bohinc, Nejc Šmit, Aleš Novak. Eminentna družba bo poskrbela, da boste s samostoječe komedije domov odšli s parom smejalnih gub preveč. Vstopnina: 10 EUR v predprodaji / 12 EUR na dan dogodka Prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, www.mojekarte. si in prodajnih mestih v sistemu mojekarte.si. IJI Otroški oder Otroški oder bo letos po nekaj letih obrnil hrbet Keršmancu, saj je svoj prostor našel v samem centru Kamnika, tam kjer je nekdaj tudi bil. Ponovnemu oživljanju festivalskega mesta bodo svoje dodali tudi najmlajši, saj bodo tekali in poskakovali po tlaku Glavnega trga, si zraven privoščili kakšen sladoled, za nameček pa si pogledali še predstavo. Festival je ustvarjen za ljudi in tako Kamfest skrbi za vse strukture prebivalstva. Ni poskrbljeno le za glasbo in uživanje starejših, ampak tudi za najmlajše. Otroški oder kot po navadi pomeni začetek festivalskega dneva. Preden se bodo iz popoldanske sieste prebudila ostala prizorišča, se bodo sredi mesta že zabavali najmlajši in zvedavo spremljali, kaj jim je festival pripravil tokrat. Od šestih popoldne naprej bo oder gostil predstave, ki navdušujejo najmlajše in malo manj mlade. Ob druženju na Otroškem odru in ob njem vam letos ponujamo mikavno paleto predvsem igranih predstav. Deležni boste cirkuških vragolij Zavoda Bufeto, vratolomnosti Vitkarja, z vami bo tudi ljubljenka ekipe in stara znanka festivala - Čupakabra. Vmes pazite, da ne pohodite ježa ali da se ne zaletite v gusarja. Prostora in časa za razigranost bo vsekakor dovolj. vsak dan ob 18.D0 na Glavnem trgu petek, 9.8. Čupakabra: Gusarji sobota, 10.8. eja in Mš: Ješ, jež? nedelja, 11.8. Black Star Acrobats: Lavorji (Gana) ponedeljek, 12.8. mš Po klobuk toiek, 13.8. D Kiks: Didl Dadl Dum sieda, 14.8. iavod Vitkar: Cirkus na mesec četrtek, 15.8. Čupakabra: Cirkus Kolihris petek, 16.8. 'lesna šola Kazina: Oni sobota, 17.8. Mini cirkus Bufeto: Kolesar |I| Kino Kamfest Kamfestovski kino je letos tisočletno samostansko stavbo odstopil glasbenim vibracijam, sam pa sledil glavnini dogajanja. Ko bodo otroci zapustili Glavni trg, bo ta deloma spremenil svojo namembnost. Med mogočnimi stavbami, ki jim je svojo podobo pomagal vlivati sam Plečnik, bo svoj prostor našlo filmsko platno, pred njim pa vsi ljubitelji gibljivih Filmski del festivala vsekakor ponuja dovolj razlogov, da po vračanju s katerega od prizorišč še ne zaidete domov. Naši dolgoletni in nepogrešljivi soproducenti iz Mestnega kina Domžale so tudi letos pripravili program, ki bo zadovoljil vse. Ali boste filmske večere spremljali s stola ali iz bližnjega kafiča, je pa vaša stvar - izbire bo dovolj. od 12. do 16. avgusta ob 21.15 na Glavnem trgu ponedeljek, 12. 8. Ne bom več luzerka torek, 13. 8. Comic Sans sreda, 14. 8. Mrtvi ne umirajo četrtek, 15. 8. Zelena knjiga petek, 16. 8. Gajin svet Abonmaji Doma kulture Kamnik Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik jeseni v Domu kulture Kamnik začenja z novo gledališko sezono, v kateri bodo postregli s tremi različnimi abonmaji; Maistrov abonma bo ponudil pet izbranih predstav slovenskih profesionalnih gledališč, Abonma Kam'na'smeh bo poskrbel za pet večerov smeha in zabave, Abonma Kam'nček pa sestavlja šest zanimivih in zabavnih predstav za najmlajše. Vpis v abonmaje bo potekal septembra, in sicer od 2. do 18. za stare abonente, od 19. septembra do 1. oktobra pa za nove. Kot je že navada, pa bo v času Festivala Kamfest možen poseben festivalski popust. Maistrov abonma ter Abonma Kam'na'smeh bo mogoče dobiti za 65 EUR (redna cena 70 EUR), Abonma Kam'nček pa bo na voljo za 18 EUR (redna cena 25 EUR). Več informacij glede abonmajev in vpisa boste našli na www.domkulture.org. DDV program Kamfest nikoli ne mine brez dogodkov, ki obogatijo program in ga zapolnijo med tonskimi vajami, pripravljanjem prizorišč in iskanjem priveza za jeklene konjičke. Dogodki z dodano vrednostjo omogočajo obiskovalcem, da naključno in čisto povsem spontano odkrijejo program festivala ali pa da celo postanejo del njega. Kamnik bo letos postal ena velika dnevna soba, napolnjena z vsem mogočim. Družiti se bo mogoče brez televizije in zraven uživati v kulturi bivanja. Z vami bo živa knjižnica, sredi mesta bosta zrasla plezalna stena in fuzbal igrišče. Bo pa najti še in še... Nekaj poudarkov je navedenih spodaj, za drugo pa spremljajte ostale festivalske kanale. POGLED skozi MUZEJ v GALERIJO Letošnji Kamfest bo postregel z močnim likovnim programom, ki bo neločljivo povezan z glasbenim dogajanjem na odrih širom Kamnika. Likovno-glasbeni programski sklop POGLED skozi MUZEJ v GALERIJO je pripravljen posebej za letošnjo edicijo festivala in ni le besedna igra. Glasbene užitke bi radi na(d)gradili z obiski treh vrhunskih likovnih razstav na treh kamniških lokacijah - Galeriji Pogled, Galeriji Miha Maleš in v Medobčinskem muzeju Kamnik. Na vseh boste lahko spoznali tudi umetnike in se z njimi zapletli v pogovor. sobota, 10. 8. 2019 / POGLED ob 19.00 - Galerija Pogled: otvoritev razstave Miha Erič: Pogledi ob 19.30 - Glavni trg: Duo Aritmija & Miha Erič Pogledu v Pogledu: Miha Erič Miha Erič je brez dvoma eden vidnejših predstavnikov slovenske grafike nove generacije. V Galeriji Pogled bo predstavil svoja novejša dela v tehniki lesoreza z naslovom Pogledi. Miha Erič: Krajina, ročno barvan lesorez ponedeljek, 12. 8. 2019 / MUZEJ ob 19.00 - Medobčinski muzej Kamnik: otvoritev razstave Oliver Pilič: S.A.L.I.G.I.A., večprostorska postavitev ob 19.30 - lapidarij gradu Zaprice: Irena Tomažin: Crying Games, solistični performance Soočenje z baronom Valvasorjem: Oliver Pilič Večprostorska postavitev S.A.L.I.G.I.A. se ukvarja predvsem z identiteto, moralo in vsebinskimi oz. (ne)vsebinskimi lastnostmi posameznika ter umeščenosti le-tega v metaforični in fizični prostor. Zanimata ga preplet sodobnosti in zgodovine ter odpiranje prostora za interpretacijo. sreda, 14. 8. 2019 / GALERIJA ob 19.00 - Galerija Miha Maleš: vodstvo po razstavi Pod drobnogledom časa, vodita Saša Bučan in Dušan Sterle ob 20.30 - Samostanski oder: Severa Gjurin & Dejan Lapanja in Uroš Rakovec Pod drobnogledom časa: Saša Bučan z Dušanom Sterletom Razstava umetnika dostojno vrača v Kamnik. Sterletova likovna pot je po vsebinski plati nekakšna vizitka, kronika družbe in posameznika, poklon naravi, s strogo likovno-tehnič-ne plati pa nenehno potepanje, hlastanje po eksperimentiranju in nenehno neutrudno beleženje lastnega in širšega družbenega bivanja. Muzej bo v času Kamfesta odprt od 10.00 do 18.00 (na nedeljo in praznik bo zaprt), v ponedeljek, 12. 8., bo odprt od 19.00 do 21.00. Galeriji Miha Maleš in Pogled sta v času Kamfesta odprti vsak dan od 17.00 do 20.00. Vstop v galeriji bo prost. Astronomi poletno javno opazovanje nočnega neha ponedeljek, 12. 8., ob 20.00, grad Zaprice RAK - Raziskovalno Astronomski Krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra bo skupaj s kamniškimi astronomi gledal v nebo. Poleg že precej debele Lune boste lahko opazovali Jupiter z njegovimi štirimi največjimi lunami in Saturn, ki vedno navduši opazovalce s svojimi obroči. Poleg njih bomo lahko uzrli še kako meglico, zvezdno kopico ali galaksijo. Foto: Maja Kotnik Zgodbe iz mojega žepa pripovedovalska delavnica od 12. do 14. 8., od 16.00 do 19.00, mekinj- ski samostan Vsi imamo svoje zgodbe, čeprav se sprašujemo, kaj moja zgodba sploh pomeni drugim. Na delavnici bomo na zabaven, izkustven način z različnimi vajami iskali svoje in resnične zgodbe in raziskovali spomin. Spoznali bomo tipe zgodb in načine, kako jih prezentiramo. Udeleženci in udeleženke bodo znali zapisati ali pripovedovati življenjske zgodbe in jih vgraditi v svoje izobraževalno, društveno, kulturno, socialno, medge-neracijsko in drugo delo. Prispevek: 30 EUR. Udeležba je omejena na 15 udeležencev. Obvezne predhodne prijave na: breda.podbreznik@gmail. com. Pot smodnika in tovarištva interaktivni muzejski performans nedelja, 18. 8., ob 16.00, Medobčinski muzej Kamnik Zadnja kamniška proletarca, Marko Ku-mer in Goran Završnik, prvi kot profesionalec iz Medobčinskega muzeja Kamnik in drugi kot z industrijsko dediščino obsedeni pridenmožicevski performer, se na Kamfest vračata z vodeno potjo po zanimivejših ostankih in spominih kamniške industrije. Vstopnina: 15 EUR. Obvezne predhodne prijave na: pst.kamnik@gmail.com. Živa knjižnica med Kamfestom v mestu Živa knjižnica je kot vsaka druga knjižnica, le da so v njej knjige ljudje. Vsak s svojo zgodbo, doživetji, izkušnjami. Izbereš si lahko svojo knjigo, le eno, ali prebereš prav vse. Pogovori se, vprašaj, prisluhni, povej, kaj te zanima. Živa knjižnica je posebna zato, ker so knjige skozi pogovor z bralci delijo svoje življenjske zgodbe ter izpodbijajo stereotipe, predsodke. 10 najnovejših kamfestovskih zapovedi Če ob branju programa naletiš na tebi (še) neznane izvajalce, uporabi svetovni splet in se razglej. Kamfest je festival z razgledom. Moderno in všečno je, da na Kamfest pridete peš, s kolesom ali javnim prevozom. Večina letošnjega festivala je postavljena v staro mestno jedro. Notranje ceste bodo zaprte, brez težav pa boste lahko uporabljali parkirišča pri nekdanjem DM-u, okoli Doma kulture Kamnik, za Občino in okoli Malograjskega dvora, okoli Utokove jame, pri nekdanji Metalki, okoli Toma Brejca in Glasbene šole, na Novem trgu, pri športni hali na Šolski ulici pa tudi ob stadionu. Če ste prebrali tretjo točko do konca, preberite še enkrat drugo točko od začetka. Koncerti v mekinjskem samostanu imajo vstopnino. Podprite festival tako, da si privoščite vsaj enega od sedmih koncertov v izjemnem okolju. Prosimo, ne izrabljajte poznanstev s posameznimi člani ekipe za prost vstop, ker večinoma ne znamo reči NE! Domače živali pustite doma ali v hlevu, oziroma uporabite kvalitetno krajšo sprehajalno vrvico. Jahanje konjev, kamel in nojev na festivalskih prizoriščih je tudi letos nezaželeno. Kamfest poleg odrskih prizorišč ponuja tako imenovan DDV program - Dogodke z Dodano Vrednostjo. Zaradi včasih premikajoče narave tega programa se lahko zgodi, da boste morali izdajalce sem ter tja poiskati po mestnih ulicah. Naj vam bo to v veselje, ne v breme. Bodite pozorni na dnevne objave na festivalskih socialnih omrežjih o morebitnih spremembah programa, do česar si pridržujemo vso pravico. Bodite prizanesljivi do gostinskega osebja, še posebej do začasno najetih, neizkušenih in slabo plačanih dijakov in študentov. Če je potreba neizogibna, uporabite javno stranišče na avtobusni postaji oziroma plastične dixije, razporejene po mestu. WC-ji v gostinskih lokalih so namenjeni njihovim gostom. Ob sobotah in nedeljah vlak v in iz Kamnika še vedno ne vozi. Tako pač je. Imamo pa Kamkolo, ki gre hitreje in dela vsak dan. PRODUKCIJA FESTIVALA Producent festivala: PRIDEN MOŽIC Soproducenti: ®?TlPVrilCA Mestni I Domžale ]VM:K 99 KAMNIK KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Festival so omogočili: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Jskd Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 7 Zanimivosti Navdušuje s skoki Učenci krožkov Drug z drugim in Skoki z male prožne ponjave na Osnovni šoli Frana Albrehta pod mentorstvom Jane Svetec in Tamare Bračič smo se v marcu in maju 2019 srečali z našim nekdanjim učencem Petrom Kokaljem, članom skupine Dunking Devils Akademija. Tamara Bračič, Matic Hrabar Kamnik - Peter je zelo vestno in odgovorno obiskoval krožka Drug z drugim in Skoki z male prožne ponjave, ki sta ga navdihovala pri njegovih akrobatskih spretnostih in igralskih talentih. Sodeloval je v številnih nastopih in s svojim talentom navduševal mlajšo in starejšo publiko. Vse svoje pridobljeno znanje, veselje do skakanja na trampolinu in veščino javnega nastopanja je razvijal tudi v srednji šoli, kjer je bil pobudnik številnih prireditev, ki so bile adrenalinsko začinjene. Svoje znanje in talent pa je začel nadgrajevati z rednimi treningi v akrobatski skupini Dunking Devils Akademija. S skupino je letos navdušil tudi v oddaji Slovenija ima talent, nastopal pa je tudi že v drugih državah. Peter je za naše skupno druženje pripravil predstavitev in zanimive video posnetke ter nam povedal marsikaj zanimivega. Trenirati si začel na naši šoli. Kaj te je navdušilo za ta šport? V tretjem razredu sem dobil trampolin, na krožek Skoki z male prožne ponjavi k učiteljici Tamari pa sem se vpisal v šestem razredu. Šport treniram predvsem zaradi zabave in dobre družbe. Treningi niso ovira, temveč način, da zapolnim svoj prosti čas. Nekaj, kar me izpopolnjuje. Peter Kokalj z učenci Osnovne šole Frana Albrehta Koliko časa ti vzamejo treningi? Redno treniram štirikrat na teden, vendar je za vsak nastop potrebnih veliko več treningov. Imel sem tudi že osem treningov na teden. Drugače pa je odvisno, če se moram nujno učiti, na kakšnega tudi ne grem, takrat treniram enkrat ali dvakrat. Med počitnicami pa si vzamemo malo odmora. Kako in kje potekajo? Treniramo v pro delu Woo-pa. Treninge imamo razdeljene na več delov, npr. zabijanje, akrobatika, gimnastika ... Treniramo v treh ekipah: osnovna šola, srednja šola in člani. Je šolske obveznosti težko uskladiti s treningi? Da. Treningi vzamejo zelo veliko časa, kar pomeni veliko odrekanja. Ni enostavno, ker želim biti v šoli odličen, zato veliko časa preživim za zvezki. Ni veliko časa za prijatelje, ni časa za filme, igrice ... Seveda je potrebna zelo dobra organizacija časa. Zadnjič smo dvanajst ur potovali v Belgijo in v tem času sem naredil seminarsko nalogo. Kako si prišel v ekipo Dunking Devils? V času mojega prihoda so spodbujali nove člane in organizirali odprte treninge. Enega sem se udeležil in tako začel redno trenirati. Nastopanje pa pride s časom. Ko starejši vidijo, da si pripravljen, da napreduješ, da si resen, zagnan, te vključijo v točke. Ste z ekipo že potovali po svetu? Udeležili smo se hrvaškega šova talentov, kjer smo prišli do polfinala. Tamkajšnja točka je imela večji poudarek na zabijanju na koš kot pa na gimnastiki. Bliža se tudi nastop na polfinalu španskega šova talentov, kjer se bomo predstavili s podobno, a krajšo točko. Drugače pa veliko hodimo v bližnje države, npr. Italijo, Nemčijo. Bil sem tudi že v Gruziji. Letos se mi obeta še Kitajska. Inti zaigrala s šahovskim velemojstrom Inti Maček se je v simultanki v Crikvenici pomerila z Garijem Kasparovom. Bojana Klemenc Oševek - Mlada kamniška šahistka se je 4. julija na osnovnošolskem turnirju za promocijo šaha, ki je potekal v Crikvenici, znova odlično odrezala. Na turnirju se je pomerilo 76 šahistk in šahis-tov od osmega do 15. leta, Inti pa si je z zmago v svoji kategoriji in skupnim četrtim mestom priborila edinstveno možnost, da se v šahovski simultanki na trgu v starem mestnem jedru Cri-kvenice pomeri z legendarnim šahovskim velemojstrom in večkratnim svetovnim prvakom Garijem Kas-parovom. »Kasparova ji tokrat sicer še ni uspelo premagati, ga je pa vsaj nekoliko namučila, v dar pa prejela šahovnico z njegovim podpisom, ki ji bo v lep in trajen spomin, hkrati pa tudi dodatna motivacija, da nekoč tudi sama postane šahovska velemoj-strica,« pojasnjuje Intina mama Nina Maček, Inti pa navihano doda: »Zelo sem vesela in ponosna, da sem prejela to nagrado. Med partijo sem se trudila, da bi zmagala, a je bil Gari Kasparov tokrat še boljši. Igre ne bom nikoli pozabila, saj igranja s takim šahovskim mojstrom ne doživiš vsak dan.« Mlada Inti Maček se je takole rokovala s šahovskim mojstrom Garijem Kasparovom. / Foto: Uroš Maček Po pol stoletja na »končni« izlet Pol stoletja je minilo, odkar smo leta 1969 zaključili osemletko na Osnovni šoli Vransko. Takrat OŠ Šmartno še ni bilo in učenci iz Motnika in Špitaliča smo po končanem četrtem razredu šolanje nadaljevali na Vranskem. Marinka Mošnik Motnik, Špitalič - Družili smo se sošolci z Vranskega, iz Tabora, Šentgotarda, Mot-nika in Špitaliča. Če danes - po pol stoletja - pogledamo nazaj, so bila to res najlepša leta naše mladosti! Bili smo vozači. Avtobus je iz Špitaliča in Motnika odpeljal že kmalu po šesti uri in na Vranskem smo bili že pred sedmo. Takrat ni bilo nobenega jutranjega varstva ali nadzora. Do osmih, ko se je začel pouk, smo bili svobodni, imeli smo čas za prepisovanje nalog, za skrivanje po razredih, dekleta smo šla včasih pomagat lupiti krompir v šolsko kuhinjo in tudi lesena tla v razredu smo ribala. Fantje so se že pred poukom dodobra pre- manj dobro znašli. Skratka: za krste, poroke, pogrebe, jubileje - za vse lahko poskrbimo sami! Tudi za dobro organiziran izlet smo. V tem obdobju smo se nekajkrat sicer dobili. Letos, ob petdeseti obletnici valete, pa smo se odločili, da gremo na izlet v Prlekijo, na tisti konec, kjer ima naša slovenska »kura« podbradek! Odzvalo se je 25 sošolk in sošolcev, ki smo zadnjo junijsko soboto neizmerno uživali! Na avtobusu je bil živo kot v čebeljem panju, smeh in dobra volja sta nas spremljala ves dan. V Gorišnici smo se ustavili za kavo in prigrizek, potem smo obiskali Oljarno Središče ob Dravi. Po predstavitvenem filmu smo degustirali bučne proizvode in nakupili Nekdanji sošolci Osnovne šole Vransko, med njimi jih je tudi nekaj iz Motnika in Špitaliča / Foto: Marinka Mošnik potili na nogometnem igrišču. Na Vranskem je bil tudi sladoledar, ki je imel odličen turški med. Od takrat se spomnim pesmice: »Sladoled, turški med, kdor ga kupi, se zastrupi, kdor pa ne, pa umre!« V pekarni smo otroci, vajeni le domačega črnega kruha, velikokrat zapravili zadnje dinarje za sveže žemlje ali pa rožiče-vo potičko. V šoli smo imeli zelo dobre učitelje, ki so nas veliko naučili in nam to znanje še danes prav pride. Če se spomnim samo Tilke Raner, učiteljice slovenščine ... No, nekateri se je bodo spomnili po tem, da so morali stati pred tablo! Od sošolcev pa je zagotovo najbolj znan duhovnik Izidor Pečovnik -Dori; imamo pa tudi mati-čarko, pogrebnico, javnega tožilca, učiteljico, muzikan-ta, kmete, uspešne podjetnike in tudi "falirane" študente, ki so se v življenju bolj ali nekaj za domov. Na Kogu smo se z vodnikom sprehodili po njegovi zgodovini, si tam ogledali etnološko zbirko, obiskali cerkev sv. Bol-fenka in župnika, ki je Dori-jev sošolec s fakultete. Na vinogradniško-izletniški kmetiji Hlebec so nas prijazno sprejeli s t. i. postržjačo, dobro kapljico in odličnim kosilom. Vrhunec našega veselega druženja pa je bil v kleti družine naše gostiteljice, sošolke Olge Macerl Hlebec, kjer smo nazdravili z njihovo pe-nino Zarjo, degustirali izvrstna vina, za konec pa so nas pogostili še s pravimi prleškimi dobrotami. Zaseka v tunki in vino gresta dobro skupaj, prav tako kot smeh, dobra volja in harmonika, ki jo je vlekel sošolec Franci Blatnik. Bilo je enkratno in neponovljivo. Na Vranskem smo si obljubili, da se kmalu spet 58 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Prvi turnir v futsalu Nogometni klub Virtus Kamnik je v soboto, 29. junija, organiziral prvi kamniški turnir v futsalu, ki se je odvijal v Športnem parku Virtus na Duplici. Nogometne predstave šestnajstih ekip si je ogledalo lepo število obiskovalcev. Šport Zaposlimo: delavko za dela v pralnici perila v Kamniku m/ž (sprejem, pranje, sušenje, vzdrževalno šivanje, likanje in izdaja perila) s polovičnim delovnim časom. Takoj zaposlimo: delavca čistilca m/ž - steklene površine, generalna čiščenja prostorov ... Pogoji: izpit kategorije B, sposobnost opravljanja dela na višini Za pojasnila in dodatne informacije pokličite na tel.: 031/625 046 - Ljuba Kotnik. PULITUS, d. o. o., Sela pri Kamniku 10b, 1241 Kamnik Dvajset let teka na Grintovec V nedeljo, 2S. julija, bodo člani Kluba gorskih tekačev Papež pod taktirko Dušana Papeža pripravili že dvajseti ekstremni gorski tek na Grintovec, a letos - kot poudarjajo - zadnjič. Igralci so prikazali zelo napete obračune. Jasna Paladin Kamniška Bistrica - Ekstremni gorski tek na 2558 metrov visoki Grintovec (višinska razlika 1959 metrov, dolžina proge 9,8 kilometra) je večni izziv tako gorskim tekačem kot organizatorju, a v Klubu gorskih tekačev Papež so temu kos že dvajset let. Letos zadnjič v organizaciji družine Papež Tekma tudi letos šteje za Pokal Slovenije v gorskih tekih, državno prvenstvo za otroške kategorije in tekmo za Tekaški pokal Občine Kamnik, hkrati pa je to mednarodna tekma z velikim številom vrhunskih domačih in tujih tekačev. »Pričakujemo rekordno udeležbo tekačev iz številnih držav sveta, grintovške strmine pa mamijo tudi slovenske odlične kralje višin. Vsak si želi spopasti s častitljivim očakom in skoraj dva tisoč metri višinske razlike, zlasti ker letos zaključujemo organizacijo teka. Brez ne- sebične pomoči prostovoljcev - od gorskih reševalcev, zdravniške službe, gasilcev, redarjev do civilne zaščite, prijavne službe in časome-rilcev ter drugih nepogrešljivih grintovškega ekstrema ni mogoče izvesti. Tek na Grintovec je znan ne samo zaradi izredne težavnosti, ampak tudi zaradi domač- nosti, srčnosti in pripadnosti moje družine in številnih pomočnikov, ki so tek vzeli za svojega. Veliko življenjskih zgodb je v zakulisju dvajsetih organizacij, lepih in grenkih, predvsem pa srčnih in za vse nas, ki smo bili del Grintovca, nepozabnih in neponovljivih. Tekači, pohodniki, navijači, ljubitelji gorskega teka: še zadnjič lepo povabljeni na izjemen športni dogodek,« vabi Dušan Papež, dolgoletna gonilna sila te prireditve, ki je ime Kamnika popeljala v širni tekaški svet. Limit je dve uri in pol Start teka bo tudi letos ob 9. uri ob Piknik centru pri Jur-ju v Kamniški Bistrici. Tekači se bodo pomerili v 16 različnih starostnih kategorijah in bodo tekli na različno dolgih progah. Limit za najdaljšo progo do vrha Grintovca ostaja dve uri in pol zaradi varnosti in spoštljivosti do zahtevne proge. Nujne so predprijave tekačev prek spletne strani prija-vim.se, in sicer do 25. julija. Startnina za krajše proge je pet evrov, za daljšo dvajset evrov, na dan tekme pa boste plačali trideset evrov. Slovesna razglasitev rezultatov ter podelitev medalj, pokalov in bogatih denarnih nagrad najboljšim tekačem in tekačicam bo ob 15. uri na prizorišču ob Piknik centru pri Jurju. Uroš Juračič Duplica - Veliko dela je bilo opravljenega že pred samim tekmovanjem, saj je od večjih dogodkov v Športnem parku Virtus minilo že precej let, če ne desetletij, in tako je bilo treba za zagotovitev kvalitetnih pogojev za igro opraviti kar nekaj del, tako na igrišču, kot tudi njegovi okolici in na spremljevalnih objektih ter površinah. Tako smo poskrbeli za čiščenje igralne površine in okolice, odstranjevanje plevela iz razpok v asfaltu, polnjenje razpok z betonom, risanje črt na igrišču in košnjo travnatih površin ob igrišču. Šestnajst prijavljenih ekip se je v prvem delu tekmovanja, ki se je začel s tekmami ob 8.30, merilo v štirih skupinah, v četrtfinalne obračune pa sta se uvrstili po dve najboljši ekipi iz posamezne skupine. Po razburljivih polfinalnih obračunih so sledile prave poslastice dneva v polfinalu in finalu, kjer smo spremlja- Aleš Senožetnik Kamnik - Osemnajsti Plavalni miting Veronika v organizaciji kamniškega plavalnega kluba je konec junija privabil 332 tekmovalcev iz 22 klubov, tudi letos pa je nekaj tekmovalcev prišlo iz tujine. Ob pomoči staršev kamniških plavalcev, ki radi priskočijo na pomoč pri organizaciji dogodka, in že tradicionalno sončnem vremenu, ki zadnja leta vselej spremlja dogodek, so bili organizatorji zadovoljni tudi z udeležbo. »Udeležba je podobna lanski. Tako kot vsako leto nam je tudi tokrat uspelo privabiti goste iz tujine, letos so k nam prišli plavalci iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, tako da znova lahko govorimo o mednarodni udeležbi,« nam je povedal predsednik Plavalnega kluba Kamnik Sandi Uršič. Veronikin miting ponuja eno zadnjih možnosti za izboljšanje osebnih rezultatov na petdeset in sto metrov ter doseganje norm za uvrstitev na državno prvenstvo, zato je privabil nekaj najboljših slovenskih tekmovalcev, li izredno kvalitetno igro z lepimi potezami. O izjemnih predstavah ekip pričajo tudi rezultati, saj so bili izredno tesni, kar tri tekme od zadnjih štirih pa so bile odločene šele po izvajanju šestmetrovk. V finalu je potekal boj za vsako žogo in vsak meter na med katerimi sta bili Anja Klinar in Tjaša Pintar, udeležil pa se ga je tudi hrvaški reprezentant Mislav Sever. Na mitingu so zabeležili krepko več kot tisoč startov in razdelili 67 kompletov medalj v 16 disciplinah in štirih kategorijah ter v štafeti mešano. Odlično se je odrezalo tudi 35 kamniških plavalcev, ki trenirajo pod vodstvom Emila Tahiroviča, Mihe Potočnika in Karmen Kaple. Na lestvici najuspešnejših klubov so s šestimi igrišču, na delu smo spremljali prave mojstre igre, med njimi precej slovenskih reprezentantov v futsalu, da pa je bila tekma še bolj napeta, se je po rednem delu končala z 1 : 1, kar je pomenilo, da smo spremljali strele s šestih metrov. Kar enajst serij je bilo potrebnih, da zlatimi, sedmimi srebrnimi in desetimi bronastimi odličji zasedli skupno peto mesto. Medalje so osvojili Taja Klemen (3. mesto na 50 m prosto in 3. mesto 50 m hrbtno), Ivana Lukan (1. mesto na 50 m prsno in 2. mesto na 100 m prsno), Taja Vejnovič (2. mesto na 100 m prosto, 3. mesto na 50 m prosto in 3. mesto na 50 m prsno), Iza Videc (1. mesto na 100 m hrbtno in 2. mesto na 50 m hrbtno), Marko Gabriel Končar (1. Končni vrstni red turnirja: 1. Avtopralnica Glamur 2. AM-DE_ 3. Dželo & AR-TA 4. Smrkci smo dobili zmagovalce, Alen Fetič (Avtopralnica Glamur) pa je bil z zadetkom več uspešnejši od svojega mlajšega reprezentančnega kolega Benjamina Tušarja (AM-DE). Nagrado za fair play je prejela ekipa Mladi upi, za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašen Nikola Jurič (Avtopralnica Glamur), nagrado za najboljšega igralca turnirja pa je domov odnesel Benjamin Tušar (AM-DE). Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, donatorjem, ekipam, navijačem, obiskovalcem, Teniškemu klubu Duplica, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izpeljavi zahtevnega turnirja, in verjamemo, da se ponovno vidimo prihodnje leto. mesto na 50 m prosto in 1. mesto na 100 m prosto), Jakob Prebil (1. mesto na 100 m delfin, 2. mesto na 50 m hrbtno, 3. mesto na 50 m prosto, 3. mesto na 50 m prsno in 3. mesto na 50 m delfin), Jernej Prebil (2. mesto na 100 m prosto in 2. mesto na 50 m hrbtno), Bor Slana (1. mesto na 100 m hrbtno in 3. mesto na 50 m hrbtno), Rok Vejnovič (2. mesto na 100 m delfin, 3. mesto na 50 m delfin in 3. mesto na 50 m hrbtno). Start teka bo ob 9. uri ob Piknik centru pri Jurju v Kamniški Bistrici, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter denarnih nagrad pa prav tam ob 15. uri. Plavalci znova na Veroniki Plavalni miting Veronika je znova postregel s pestro mednarodno udeležbo, dobre rezultate pa so dosegli tudi domači plavalci Plavalnega kluba Kamnik. Kamniški plavalni miting Veronika je letos privabil 332 plavalcev. Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 19 Matic Romšak do novega zlata Kamniški triatlonci so uspešno tekmovali v Romuniji. Aleš Senožetnik Kamnik - Maraton Alpe Scott, ki velja za eno najlepših in najtežjih amaterskih kolesarskih preizkušenj pri nas, se je po dveh letih, ko so organizatorji zaradi gradbenih del start in cilj pripravljali pri mekinjskem stadionu, znova vrnil v staro mestno jedro Kamnika. Letošnjo preizkušnjo, ki zajema tri težke alpske prelaze - Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec - je pred Urošem Komacem in Maticem Žumrom dobil Dean Bra-tuš, ki je s 130 kilometri opravil v času 3:40:54. »Vedel sem, da se bo odločalo na Črnivcu in da ne smem čakati, zato sem poskusil s pobegom na klancu, kar se mi je na koncu obrestovalo,« je bil zadovoljen zmagovalec v moški konkurenci. Kljub padcu v prvem delu dirke je bila med dekleti najhitrejša Kaja Logar, ki si je oder za zmagovalce delila s Špelo Škrajnar in Katarino Novak. »To je zame šele druga tekma letos, saj kolesarim predvsem zase. Želela sem pa dokazati, da se da odpeljati dober rezultat, tudi če ješ samo rastlinsko hrano,« je v cilju komentirala zadovoljna Gorenjka. Najbolj znan udeleženec letošnjega maratona pa je bil nekdanji smučarskoskakal-ni as Robert Kranjec, ki je po koncu kariere smuči zamenjal za kolo. Kot pravi, se kolesarjenju posveča zgolj za svojo dušo, a mu je kljub temu uspel dober rezultat pod štirimi urami. »Traso sem za trening odpeljal že s Primožem Rogličem, vsekakor pa je tekma težja, saj ni počitka in se morda lahko preceniš na kakšnem klancu. Vendar sem taktično kar dobro odpeljal in šel na prvih dveh malo počasneje, tako da sem imel za Črnivec še dovolj energije. Glede na to, da sem še začetnik, sem zelo zadovoljen,« dejal Kranjec. Z razpletom je bil zadovoljen tudi vodja tekmovanja Janez Jarm. »Vesel sem, da so kolesarji varno prišli v cilj, seveda pa me veseli tudi to, da je maraton znova v centru mesta, kar je precej bolj atraktivno tako za gledalce kot tekmovalce, pa čeprav je organizacijsko nekoliko dražje,« je dejal Jarm, ki je bil nekoliko nejevoljen le zaradi nekaterih udeležencev maratona z elitno licenco, ki ne sodijo na amatersko dirko: »Disciplinska komisija na kolesarski zvezi ne opravlja svojega dela, pravijo, da je dovolj, če jih na koncu diskvalificiramo, seveda pa lahko ti kolesarji vplivajo na sam potek dirke.« Miro Kregar Kamnik - V okviru Multisport festivala v romunskem mestu Targu Mures se je poleg akvatlona, duatlona, kros dua in triatlona zadnji dan odvilo tudi evropsko prvenstvo v akvabikeu in srednjem triatlonu. Na zadnjem so nastopili tudi trije člani Triatlonskega kluba Trisport Kamnik - Tjaša Žnidar, Zlatko Kompan in Matic Romšak. Tekmovanje sta zaznamovali težka kolesarska proga in na tekaškem delu visoka vročina, ki je tekačem povzročala dehidracijo, krče in posledično tudi odstope. Zlatko in Tjaša sta odlično opravila s prvima dvema disciplinama, tek pa je bil pretrd oreh in sta oba končala na četrtem mes- tu. Vse naštete težave pa niso ustavile že prekaljenih triatloncev in Matic Romšak je suvereno opravil tudi z zadnjo disciplino, tekom. Kot četrti iz vode je do konca kolesarjenja počasi prešel v vodstvo in na teku prednost pred zasledovalci še povečal. »Vedel sem, da sem letos v dobri formi, kar je potrdila tudi zmaga na t. i. challenge polovički na Kanarskih otokih, tako da sem medaljo pričakoval, vseeno pa ne tako prepričljive zmage. Tekma je minila v prekrasnem vremenu, nas je pa izčrpavalo vroče sonce, predvsem na teku. Resne krize nisem imel, tako da sem na tekmi užival,« je o svojem uspehu povedal Matic Rom-šak. Letošnji zmagovalec Dean Bratuš / Foto: Aleš Senožetnik Šport Po dveh letih spet v mestnem jedru Kolesarski Maraton Alpe Scott se je po dveh letih znova vrnil v samo središče Kamnika in privabil okoli petsto udeležencev. Matic Romšak se veseli novega uspeha v svoji triatlonski karieri. Calcitovcem pet naslovov v krosu Kamnik - Gorski kolesarji moštva Calcit Bike Team so na državnem prvenstvu v olimpijskem krosu na Ravnah na Koroškem osvojili pet majic slovenskih prvakov. Najboljši v državi so v svojih starostnih kategorijah postali Rok Naglič, Maks Majnik, Tajda Šoštarko, Gašper Štajnar in Hana Kranjec Žagar. Odlično so tekmovali tudi na dirki slovenskega pokala SloXcup v Črnem Vrhu, kjer so si prikolesarili tri zmage in skupno 15 uvrstitev na zmagovalne stopničke. J. P. Škodljivi vplivi sončnih UV žarkov PREPREČITE NEŽELENE SPREMEMBE NA KOŽI Sonce je za našo kožo dobrodejno, saj pod vplivom sončnih žarkov v njej nastaja vitamin D3, a za to je dovolj že nekajminutna dnevna izpostavljenost. Pretiravanje pri sončenju je lahko zelo nevarno. Ste vedeli, da ponavljajoče se sončne opekline vodijo v pospešeno staranje kože in povečajo tveganje za nastanek kožnega raka (malignega melanoma) v odrasli dobi? Poglejmo si nekaj posledic pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom. Staranje kože Staranje kože je posledica staranja organizma. Po najsodobnejših spoznanjih pa dokazano močno pospešijo proces stranja še UV sončni žarki. Na izpostavljenih mestih prihaja z leti do stanjšanja kože, gubanja in premikov pigmenta, ki se kažejo kot svetlejše ali temnejše lise. Izogibajmo se sončenju med 11. in 16. uro! V žT Sončne opekline Pred opeklinami se ščitimo z oblačili in kremami z visokim zaščitnim faktorjem SPF 30 ali višjim. V primeru, da se pojavi močnejša rdečina, jo Strokovna sodelavka Karmen Markun, Bela štacunca Kamnik na Ljubljanski cesti 4 F Med 1 1. in 16. uro se izogibajte soncu ali nosite pokrivala,očala in U\/zaščitne majice. Uporabljajte zaščitne kreme z visokim faktorjem med SPF 30 do 50 in oznako U\/A in U\/B zaščita. Belina!'" skin uživajte preko celega poletja, ker U\/ žarki dokazano največ prispevajo k neželenim spremembam kože. Naj bo Belina I'" skiri vaša obvezna oprema, ko se odpravite na počitnice. Priporočamo redno,trimesečno uživanje. hladimo z obkladki ali hladnimtušem. Pomagamo si lahko tudi z blago protivnetno kremo in uživanjem pripravkov in živil, ki delujejo protivnetno in antioksidativno. Zelo pomembno je, da opečen del pokrijemo in ga ne izpostavljamo več soncu! Alergije Do alergijske reakcije pride, ko ultravijolično sevanje povzroči spremembe kožnih celic. Imunski sistem nato sprosti protitelesa, ki napadejo celice in povzročijo nastanek alergijskih simptomov. Pri večini ljudi se pojavi srbečica in izpuščaji na predelu kože, ki je bil preveč izpostavljen. Pri resnejših oblikah lahko pride tudi do koprivnice, hujših izpuščajev in drugih težav. Zaščitimo kožo pred škodljivimi vplivi UV žarkov z naravnim pripravkom Bel i na I skin Koža dnevno potrebuje najboljša, uravnotežena mikrohranila za regeneracijo in zaščito pred UV žarki. Mikrohranila v izdelku Beli na I® skin preko krvnega obtoka pospešujejo regeneracijo kolagena in elastina, povrnejo koži trdnost, elastičnost in mladostni videz. Naravni antioksi-danti zmanjšujejo škodljive vplive UV žarkov na kožo. Belinal® skin vsebuje patentiran izvleček vej bele jelke ter vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink. Najboljše sinergijske učinke za regeneracijo in zaščito kože dosežemo s kombinacijo mikrohranil, ki jih vsebuje Belinal® skin, ter zaščitne kreme z visokim UV faktorjem. Belinal'® Odpravite težave s kožo. Belinal® skin formula je razvita na podlagi dermo kozmetične študije, ki dokazuje vpliv na zaščito in regeneracijo kože. Koža je največji in najlepši organ telesa, je ogledalo vašega počutja in zdravja. Zaščitite kožo pred Uv žarki in jo nahranite od znotraj, preko krvnega obtoka. Belinal® skin vsebuje antioksidativno zmes naravnih polifenolov iz vej bele jelke in naravne vitamine B2, B3, B5, A, C, biotin in cink. A kuponZA ^©mim^l TI! OA KUPON ZA ^^nco. ! ■ w % POPUST i S tem kuponom vam v Tosamini Beli štacunci Kamnik, na Ljubljanski cesti 4 F, podarimo 10 % popusta na izbran izdelek ob i enkratnem nakupu nad 10 evrov. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene \ cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 20. 8 . 2019.' 20 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Zanimivosti Fotograf in kronist iz Šmarce Čez nekaj dni bo minilo šestdeset let od smrti ščetarskega mojstra, tovarnarja, romarja, planinca, človekoljuba, predvsem pa amaterskega fotografa Petra Nagliča iz Šmarce. Matjaž Šporar Šmarca - Z vsakim rojstvom se začne iskanje poti do lastnega obzorja. Vsakomur je namenjena edinstvena pot in bolj ko je ta pot, ki se giblje med preizkušnjami, neshojena, več truda zahteva. A sled, ki ostane, je toliko globlja. Zagotovo lahko med osebnosti podobnega značaja uvrstimo ščetarskega mojstra, tovarnarja, romarja, planinca, človekoljuba, predvsem pa amaterskega fotografa Petra Nagliča, doma iz Šmarce pri Kamniku, kjer je bil rojen 26. junija 1883. Svojo vsestransko aktivno življenjsko pot je sklenil pred šestdesetimi leti, 28. julija 1959, prav tako v Šmarci. Čarobnost fotografije ga zasvoji Začetek udejstvovanja v podjetniškem svetu je spremljalo zgodovinsko obdobje, ki je bilo bogato s tehničnimi izumi, kar ga je močno pritegnilo. Vedoželj-nost in nemiren tehnični duh mu je vcepil že njegov oče Jožef in to je najverjetneje tudi razlog, da je Peter naredil prve korake v svet fotografije. Širokopotezno podjetniško razmišljanje je znal prenesti tudi v delo s fotoaparatom, ko je spremljal dogodke v vsakdanjem življenju, pomembnim ali malo manj pomembnim pa je vdihnil trajnost in jih dosledno evidentiral in dokumentiral. Pri izbiri motivike je pomembno vlogo odigra- Peter Naglič leta 1946 lo prav dejstvo, da fotografsko udejstvovanje ni vplivalo na finančno eksistenco. Ta del zbirke obsega več kot osemsto posnetkov, steklene plošče različnih formatov in dimenzij pa s svojim filmskim zapisom v sebi nosijo in hranijo sporočilo predvsem iz obdobja do leta 1930, kasneje pa na filmski trak, na katerega je Peter samo v letih od 1931 do 1940 zabeležil več kot 8500 avtentičnih posnetkov. Petrov avtoportret je simbolično tudi sinonim njegovega fotografskega začetka ter obenem prva znana fotografija, izdelana na steklo, iz leta 1899. Pri portretiranju, ki je več kot le pritisk na sprožilec fotoaparata, je zelo pomemben tehnični vidik uporabe svetlobe, kar so v veliki meri omogočile izkušnje pri delu. Za kvalitetno osvetlitev pri fotografiranju portretov je bila potrebna dnevna svetloba, saj uporaba umetne svetlobe iz tehničnih razlogov še ni bila povsem uveljavljena. Peter si je v zgornjem mansar-dnem delu hiše uredil primeren prostor za atelje, učinkovito dnevno svetlobo pa je pridobil s tem, da so na strehi vgradili steklene plošče, ko je bil gospodar še njegov oče Jožef. In prav v tem dejstvu je mogoče iskati tudi Petrovo odločitev za fotografijo, saj mu je s tem posegom oče omogočil ateljejsko fotografiranje ter mu pokazal, da ga podpira. Spremljanje Plečnikove arhitekture Med svojimi pogostimi stiki s poslovnimi partnerji iz ščetarske stroke v Ljubljani je Petra praviloma na svoji poti redno spremljal tudi fotoaparat. Pomemben mejnik v gradbenem prestrukturiranju Ljubljane je prav gotovo pomenil potres leta 1895, ki je s svojo rušilnostjo močno prizadel našo prestolnico. Posledice potresa so bile hude, a vendar je bila po drugi strani ponujena priložnost za novo ustvarjanje. Na Petrovih fotografijah Ljubljane so ujete marsikatere spremembe, njegovo oko pa je beležilo predvsem gradbene posege. Poudariti je treba, da je bila to hkrati tudi zlata doba Plečnikovega ustvarjanja v Ljubljani, in videti je, da se je tega zavedal tudi Naglič, ki je s fotoaparatom vestno spremljal gradnjo. Najstarejši in najštevilnejši so posnetki dograjevanja struge Ljubljanice, ki je potekalo od leta 1932 do leta 1935. Leta 1934 je začel dokumentirati zemeljska dela, odkopavanje starih utrdb, sajenje dreves in gradnjo razglednih teras na Šancah. Izjemno dosledno je spremljal gradnjo Baragovega semenišča, ki je potekala med letoma 1938 in 1940. Nagli-čevo zavzeto sledenje Plečnikovemu delu res ni bilo naključno, kar je vidno ob gradnji cerkve sv. Mihaela na Barju. Spremljal jo je od začetka ob pripravi terena in gradnji kamnitega podstavka leta 1937 pa do dokončanja leta 1938. Največjo vrednost imajo fotografije prav v dokumentarnosti, saj je naredil številne posnetke že med gradnjo. Objekti so posneti z vseh strani, kot da bi se zavedal, da dela dokumentarno gradivo, ki zahteva celostni pogled na objekt. Romarska školjka ga ponese do Svete dežele Njemu lasten odnos do Boga mu je nudil zatočišče pred dilemami, ki doletijo človeka v vsakdanjem življenju. Seme duhovnosti mu je bilo položeno v zibko, kar ga je spremljalo na poti duhovnega iskanja. Ob tem pa je v njem raslo zanimanje za romanja, kjer si je nabiral globoke vtise in širil svoje duhovno obzorje. Leta 1908 se je udeležil prvega vseslovenskega romanja v francoski Lurd, takrat še brez svojega fotoaparata, o samem romanju pa se je ohranil dnevnik. Že čez dve leti se je s 540 romarji udeležil prvega vseslovenskega romanja v Sveto deželo pod duhovnim vodstvom ljubljanskega kne-zoškofa Antona Bonaventu-re Jegliča, Peter pa je s svo- Pogled na Kamnik leta 1933 / foto: peter n jim fotoaparatom ustvaril nepozaben romarski spomin in vrhunsko dokumentarno zgodbo. Kasneje se je še večkrat mudil tudi v Rimu, v letu 1935 pa je med svetovnim evharističnim kongresom obiskal tudi Budimpešto. Peter je romanja povezoval tudi z obiskom gora, še posebno Kamniških planin, saj je tam še dodatno našel notranji mir in ostajal sam s seboj ter tako poglabljal svojo vero. Za konec V osebnost Petra Nagliča je bila vtkana visoka značajska etika, s svojim širokim pogledom na svet, zazrtim v prihodnost, je tlakoval pot svoji družini. Naravno nadarjeni ljudje, ki brez formalne izobrazbe dosegajo izjemne uspehe pri delu, se rodijo zelo redko. Še redkeje taki uspešneži posvečajo višek svoje energije in znanja ljudem v bližnji okolici. Muzej- ska stroka se je nad odkritjem zbirke Nagličeve zapuščine navdušila, predvsem jo bogati tematska raznolikost, ki dokumentira čas, v katerem je Naglič živel in bo za različne muzeje raziskovalni izziv tudi v prihodnosti. Zbirka, ki jo je ustvaril s svojim delovanjem, predstavlja pomemben doprinos h kulturni dediščini našega naroda, zato je pomembno, da najde ustrezno mesto v zgodovini slovenskega naroda, tudi s predstavitvijo širši javnosti. Pot srca, ki je Petra vodila skozi plodno in ustvarjalno življenje, ga je osvojila s fotografijo. Ali se je Peter Naglič svojega poslanstva fotografa zavedal, niti ni pomembno. Njegova zgodba nas enostavno prepriča, da je s tem, ko je beležil običajno preprostost vsakdanjika nekega obdobja, enostavno, skozi našo refleksijo ustvaril neprecenljiv dokument tega obdobja. Modrosti in skrivnosti za ohranjanje mladosti V priročniku boste našli nasvete o tem, kako začutiti lahkotnost bivanja, najti smisel, kako uživati v zrelih letih, se rešiti bremen in težkih nahrbtnikov preteklosti, potlačenih čustev. Knjiga vsebuje vse, kar mora človek vedeti, da bi dobro živel. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Poštnin3 Gorenjski Glas Nagrajeni za kakovost Certifikate kakovosti kolektivne tržne znamke Srce Slovenije je prejelo tudi novih šest ponudnikov iz občine Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - Razvojni center Srca Slovenije je pripravil že tretje ocenjevanje rokodelskih in prehranskih izdelkov za certifikat kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Med odlikovanimi ponudniki so tudi: Darja Škulj iz Kamnika (sivkino in žaj-bljevo milo), Majda Vavpetič iz Kamnika (blazina krpan-ka), Drago Vrhovnik iz Zdravilnega gaja Tunjice (živa glina), Frančiška Bod-laj s Kmetije Pr' Homarju (dimljen sir), Jože Korošec z Ekološke kmetije Matevžuc (jabolčni sok in jabolčni kis) in Janez Skok iz Pivovarne Maister. Prejemniki certifikata kolektivne tržne znamke Srce Slovenije po slavnostni podelitvi v Erbergovih paviljonih graščine Dol / Foto: Marjanca Žunič Kamničan ^ petek, 21. junija 2019 21 Zanimivosti Lionsi posadili drevesa Lions klubi Gorenjske cone že tretje leto pogozdujejo gorenjske parke, letos so izbrali Keršmančev park v Kamniku. Predsednik Gorenjske cone Marko Kuliš, Barbara Božič, ki je s prvim julijem vodenje Lions kluba Kamnik prepustila Heleni Kovač, in kamniški župan Matej Slapar Jasna Paladin Kamnik - Tretje leto zapored gorenjska Zveza Lions klubov, ki združuje klube Bled Golf, Kamnik, Domžale, Kranj in Škofja Loka, sodeluje pri izvajanju projekta zasaditev dreves. »Tudi na ta način želimo lepšati naš svet, saj se zavedamo, kako pomembno je obnavljanje in urejanje zelenih površin,« je na uradni predstavitvi projekta povedala predsednica Lions kluba Kamnik Barbara Božič. Za lokacijo so izbrali Keršmančev park, ob podpori občine ter s pomočjo strokovnjakov iz Arboretu- ma in zavoda za varstvo kulturne dediščine pa so izbrali in zasadili pet dreves - tri katalpe in dva javorja. »Kamnik je za Kranjem in Škofjo Loko tretje gorenjsko mesto, v katerem sadimo drevesa. Eno od naših poslanstev je prispevati k zelenemu urbanemu okolju. Projekt se nadaljuje in parke po Gorenjskem bomo zasa-jevali še naprej,« pa je povedal predsednik Gorenjske cone Marko Kuliš. Drevesa bodo dajala senco otroškemu igrišču, telovadcem Šole zdravja in številnim drugim obiskovalcem parka. Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU 9 1 5 8 7 6 4 2 1 3 5 9 4 3 6 1 7 5 9 2 4 2 3 6 1 8 5 9 4 7 6 5 3 5 7 2 8 TEŽJI SUDOKU 6 5 7 9 9 5 4 7 4 7 2 1 2 7 5 9 6 3 8 9 5 1 2 1 2 9 Navodilozareševanje: v kvadrate vp i šite štev i 2 od 1 do 8 ako» da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Zaplesali v Ohridu Člani Folklorne skupine Kamnik so se predstavili na festivalu v Severni Makedoniji. Bojana Klemenc Kamnik - Od 22. do 26. junija je potekal četrti festival Slovenija na Ohridu, ki se ga je udeležilo petsto udeležencev iz 26 slovenskih kulturno-umetniških društev in skupin, med njimi tudi Folklorna skupina Kamnik. Z nastopi, ki so potekali pod častnim pokroviteljstvom predsednika parlamenta Republike Severne Makedonije Talata Xhaferi-ja in v sodelovanju s sloven-sko-makedonskim društvom Alpa-Alpina, Kulturnim centrom Ohrid, Občino Ohrid in slovenskim veleposlaništvom v Severni Makedoniji ter v sklopu znamenitega ohridskega festivala, so organizatorji počastili tudi dan državnosti Republike Slovenije. Namen festivala je predstaviti slovensko umetnost in kulturne običaje, zato ga vsako leto podpre tudi veleposlanik Republike Slovenije v Severni Makedoniji Milan Jazbec. Člani Folklorne skupine Kamnik so prvič nastopili na tovrstnem festivalu v Ohridu. V okviru kratkega obiska so člani Folklorne skupine Kamnik pod umetniškim vodstvom Darka Lešnjeka prvič nastopili na tovrstnem festivalu. Na drugem festivalskem dnevu je 29 kamniških plesalcev s kvalitetnim in pestrim programom s tremi plesnimi spleti (Na planini luštno je, Kar godec zaigra, To Miha plesat zna in Golica) predstavilo bogato folklorno zakladnico naših krajev, tokrat z običaji v kranjski kostumski podobi iz druge polovice 19. stoletja. Spoznali so se tudi z drugimi slovenskimi društvi in makedonsko zakladnico kulture, utrdila so se prijateljstva, spletle so se vezi. Darko Lešnjek in Martina Hlastec Vodlan sta se tudi srečala z županom Ohrida in slovenskim veleposlanikom, s katerima so si izmenjali darila. »Vzdušje na festivalu in našem nastopu je bilo enkratno, skorajda tako kot na kamniških Dnevih narodnih noš. Naši na odru predstavljeni plesni spleti so zelo živahni, zato so bili gledalci navdušeni. Taka gostovanja nam pomenijo veliko, saj potrjujejo, da smo s svojim trudom, trdim delom in pozitivno energijo na pravi poti. Hvaležni smo, da smo s svojim programom pripomogli k slovenskemu vzdušju v Ohridu in prikazali delček svoje bogate kulture,« o vtisih z gostovanja zaključuje Jelka Otrin. Sodelovanje med generacijami Junija smo v Keršmančevem parku telovadili upokojenci iz Šole zdravja in otroci iz Vrtca Trobentica. Marija Korošec Kamnik - Bilo je prijetno druženje. Otroci so pridno sodelovali in uživali pri izvajanju različnih vaj. Ob koncu smo upokojenci zapeli svojo himno zdravja, otroci pa himno Vrtca Trobentica. V tem parku telovadimo že deset let ob 7.30 zjutraj. Ker telovadimo v vsakem vremenu, zelo pogrešamo streho nad glavo. Idejo o slovenskem kozolcu, ki je opremljen s telovadnimi pripomočki, smo predstavili že županu Mateju Slaparju. Naša največja želja je, da bi bilo to čim prej izvedljivo. To bi koristilo vsem generacijam. Z vajami razgibamo sklepe celega telesa, se urimo v ravnotežju in s tem postajamo čedalje bolj gibljivi. To je najboljša in najcenejša preventiva za ohranjanje trdnega zdravja in srečne družbe. Upam, da bomo še dolgo z veseljem in pozitivno energijo zjutraj znova in znova hiteli proti našemu parku. Pridružite se nam, veseli upokojenci! GG IZLET / OD 26. DO 29. SEPTEMBRA 2019 >J ■ T V ^ IVI f fi".., -■ u___L. 1 Vabimo vas na izlet v Srbijo, točneje v Vojvodino. Ogledali si bomo muzej kruha in tipično srbsko hišo iz 19. stoletja. Ustavili se bomo tudi v samostanu Krušedol in obiskali Sremske Karlovce, ki jih krasijo ogromne baročne palače. Odpravili se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo, ki jo imenujemo Gibraltar na Donavi. V spremstvu lokalnega vodnika si bomo ogledali staro mestno jedro Novega Sada in se ustavili v vinski kleti Miljevic, kjer bomo pokusili njihovo domače vino in žganje. Tu bo tudi kosilo ob zvokih vojvodinskih tamburašev. V kraju Čelarevo bomo obiskali muzej piva in pivo tudi pokusili. Zadnji dan bomo obiskali še Sub-otico in njeno znamenito tržnico. Sledila bosta obisk priznane vinske kleti Zvonka Bogdana in pokušina njihovega vina. Mimo Somborja se bomo odpeljali v najbolj „rusko" mesto v Srbiji - Ruski Krstur, mestece v Bački, ki se preživlja z vzgojo paprike. Po kosilu sledi vožnja domov. Cena vključuje: prevoz s turističnim avtobusom, obvezno srbsko turistično vstopno takso in turistično takso v hotelih, dva polpenziona v hotelih s tremi zvezdicami v dvoposteljni sobi, vstopnino v muzej kruha, ogled etno hiše Maradik in toplo malico (pijača za doplačilo), vstopnino v samostan Krušedol, pokušino medu in lokalnih vin v Sremskih Karlovcih, vstopnino v podzemne galerije na Petrovaradinski trdnjavi, pokušino vina in žganja ter kosilo ob živi glasbi na Fruški gori (pijača za doplačilo), vstopnino v muzej piva in pokušina, pokušino vin v vinski kleti Zvonka Bogdana, kosilo tretji dan (pijača za doplačilo), obvezno lokalno vodenje v Novem Sadu, turistično vodenje, organizacijo in DDV. Za prijave in informacije pokličite Alpetourjeve turistične poslovalnice: Kranj - 04/ 20 13 220, Škofja Loka - 04/ 51 70 305, Radovljica - 04/ 53 20 445; Jesenice - 04/ 58 09 755, Domžale - 01/ 72 20 016, Tržič - 04/ 59 63 280 ali pišite na poslovalnice@alpetour.si. Ob prijavi povejte, da ste oglas opazili v tem časopisu. Organizator : /TALPETOUR # Potovalna agencija Part of Arrtva - «IS «mp«ny Gorenjski Glas Rešitev Rešitev 22 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Prireditve, zahvale Prireditve v juliju in avgustu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/ VpisDogodka. u KAMNIK Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v juliju? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK Petek, 19. julija, ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Aritmija (indijska glasba). Petek, 26. julija, ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Mono Band (Police in Sting cover band). Petek, 2. avgusta, ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Mali oglasi (kantri, folk, rok). Petek, 9. avgusta, ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Blue Angel Gang (pop, rok, soul glasba). Petek, 16. avgusta, ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Kulinarični petek Za glasbo bo poskrbela skupina Kontrabant. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Od ponedeljka, 29. julija, do petka, 2. avgusta, med 9. in 12. uro Poletna likovna delavnica za otroke Obvezne predhodne prijave na info@samostanmekinje.si do 19. julija, prispevek na otroka znaša 40 evrov, v ceno sta vključena material za delo in malica. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Od ponedeljka, 5. avgusta, do petka, 9. avgusta, med 9. in 12. uro Poletna likovna delavnica za otroke Obvezne predhodne prijave na info@samostanmekinje.si do 19. julija, prispevek na otroka znaša 40 evrov, v ceno sta vključena material za delo in malica. Delavnica bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Od ponedeljka, 5. avgusta, do petka, 9. avgusta, med 10. in 18. uro BaroKam - festival in poletna šola stare glasbe Slovenskega baročnega orkestra Kotizacija znaša 200 evrov. Prijave in informacije: nevenka.trsan@telema-ch.net, 041 269 688. V sklopu poletne šole bodo organizirani naslednji koncerti: 6. avgusta koncert baročne glasbe v centru Kamnika, 7. avgusta orgelski koncert prof. Egona Mihajloviča v cerkvi Samostana Mekinje, 8. avgusta koncert mentorjev poletne šole in 9. avgusta koncert udeležencev v prostorih Samostana Mekinje. Dogodek bo izveden ob zadostnem številu prijav. VELIKA PLANINA Sobota, 20. julija, 27. julija, 3. avgusta, 10. avgusta in 15. avgusta od 10.30 do 13.30, Gradišče Voden ogled Velike planine Sobota, 27. julija, ob 10. uri, gostišče Zeleni rob 23. Tradicionalno tekmovanje harmonikarjev Sobota, 3. avgusta, od 11. do 14. ure, Preskarjev muzej Dan trniča Nedelja, 11. avgusta, od 10.30 do 12.30, Preskarjev muzej Otroška delavnica Pastirčkov dan Četrtek, 15. avgusta, ob 13. uri, kapela Marije Snežne Sveta maša ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 20. julija, 27. julija, 3. avgusta, 10. avgusta od 18. do 20. ure, Spodnji angleški park Mantra Gajatri Čistost uma je znak ponavljanja Mantre Gajatri. S ponavljanjem Man-tre Gajatri širimo božansko svetlobo v nas in izven nas ter prebujamo intuitivne moči. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Delavnica bo izvedena ob vsakem vremenu. Nedelja, 21. julija in 28. julija, 4. avgusta, 11. avgusta od 17.30 do 19. ure, pri otroškem igrišču Joga v parku Plača se vstopnina v park. Rekreacija je brezplačna. Sobota, 27. julija in 3. avgusta od 10. do 12. ure, otroško igrišče Lutkovna delavnica Kako naredimo lutke, ki so enostavne za izdelavo in privlačne za otroke, vam bo pokazala igralka animatorka Sonja Kononenko. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Nedelja, 28. julija, 4. avgusta in 11. avgusta od 10. do 11. ure, Spodnji angleški park Ples v krogu za naravo Plača se vstopnina v park. Udeležba na dogodku je brezplačna. Plesna srečanja bo vodila dr. Albinca Pesek, glasbena pedagoginja ter zvočna in plesna terapevtka. Sobota, 20. julija in 10. avgusta, od 10. do 11. ure, otroško igrišče Spoznavanje eksotičnih živali Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Nedelja, 11. avgusta, od 16. do 17. ure, pri otroškem igrišču Tapkanje po akupunkturnih točkah Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. S seboj prinesite podlogo za sedenje. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. TERME SNOVIK Sobota, 3. avgusta, od 10. do 18. ure Tradicionalni Snovičkov festival TRIATLONSKI KLUB UTRIP Od ponedeljka, 29. julija, do petka, 2. avgusta, med 7. in 16. uro, na kopališču Kamnik in v njegovi okolici Utrip poletja Od ponedeljka, 5. avgusta, do petka, 9. avgusta, med 7. in 16. uro, na kopališču Kamnik in v njegovi okolici Utrip poletja Prijavnico izpolnite na spletni strani www.tk-utrip.si. ATELJE NAROBE SVET IN ROJSTNA HIŠA RUDOLFA MAISTRA Sreda, 14. avgusta, od 17. do 19. ure, Rojstna hiša Rudolfa Maistra in atelje Narobe svet Ustvarjalna delavnica Udeleženci boste najprej obiskali Maistrovo rojstno hišo, nato pa jo boste ubrali v Narobe svet, ki je le nekaj metrov stran od nje. Za de- lavnico se lahko prijavite v lončarskem ateljeju Narobe svet, Šutna 42, ali po e-pošti: mojca.zalik@gmail.com. Cena na osebo je 10 evrov. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA Nedelja, 21. julija, od 12. do 21. ure, Kamniška Bistrica Tekmovanje v metanju podkev Prijave zbiramo na kamniskab@gmail.com KLUB GORSKIH TEKAČEV PAPEŽ Nedelja, 28. julija, ob 9. uri, Piknik center pri Jurju 20. Tek na Grintovec Podelitev nagrad najboljšim bo ob 15. uri. CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA V MEKINJAH Petek, 19. julija, ob 19. uri Zahvalna maša v čast 60. rojstnega dne organista Dominika Krta ZAHVALA Tiho si nas zapustila, od nas se nisi poslovila. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj v tišini mirno spiš, v naših srcih še živiš. Ana Goričan 19. 2. 1951-17. 6. 2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njenim sodelavkam zavoda CIRIUS, sosedom, prijateljem in znancem, Domu starejših Kamnik, gospodu župniku. Hvala za darovano cvetje in sveče, hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Bolečina iz tvojega telesa je izginila in se preselila v naša srca. Pa naj kar boli, da se bomo spominjali, kako lepo nam je bilo ob tebi. Terezija Kvas (21. 10. 1934-22. 6. 2019) Hvala vsem, ki ste naši mami, babici in prababici v zadnjih dneh njenega življenja stali ob strani, ji pomagali z svojimi deli in dobrimi mislimi ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Samo nebo ve, kako boli, ko te z nami več ni... Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš ljubi Blaž Močnik (2010-2019) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, za vse besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje in darove. Hvala osebju Pediatrične klinike v Ljubljani, posebno oddelku za pljučne bolezni. Hvala pogrebni službi KP Kamnik. Hvala župnikom: g. Janezu Mikliču, p. Franciju Seničarju, g. Martinu Zlobku in g. Gašperju Mauku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala pevcem za ganljivo zapete pesmi. Hvala tudi s. Magdaleni za sočutne besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodaj končani poti. Vsi, ki smo ga in ga vedno bomo imeli radi Julij 2019 Kamničan^g petek, 19. julija 2019 23 Zahvale JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 42 47 www.gorenjskiglas.sL ZAHVALA Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) V 94. letu je za vedno zaspala naša draga Jožica Poljanšek Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi Domu starejših občanov Kamnik in tamkajšnjemu osebju za vso skrb in nego naše Jožice v njenih letih bivanja v omenjenem domu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V daljavi tam se sliši zvon, kliče te v tvoji novi dom. Srca naša so polna bolečin, a v njih za vedno vtisnjen si v najlepši spomin. V 61. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Tomaž Repenšek Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darovane sveče in čustveno podporo v težkih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogreb ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali pri njegovi težki bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Imamo te radi in večno boš ostal v naših srcih. Z žalostjo v srcu vsi njegovi Junij 2019 ZAHVALA Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki obilo si nam jo dajala, za vedno bo v naših srcih ostala. V 92. letu je tiho zaspala naša draga mami, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Ivanka Osolnik 27. 12. 1927-24. 6. 2019 iz Kališa Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Pavlu Pi-berniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm, trobentaču in pogrebni službi Jerič. Hvala urgentni službi ZD Kamnik in osebju Travmatološke klinike v Ljubljani, posebej dr. Petru Papugi. Hvala vsem, ki ste našo mami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Julij 2019 www.pogrebnik.si ZAHVALA Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V 94. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi oče in dedek Andrej Podlipnik z Duplice pri Kamniku Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče in darovano cvetje. Hvala Komunalnemu podjetju Kamnik za lepo opravljen in spoštljiv pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi dr. Pfajfarjevi in urgentni službi za skrb ob njegovi bolezni. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 78. letu se je poslovil Martin Homar iz Potoka 14 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede, darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč in besede tolažbe. Zahvala gre tudi dr. Fajfarjevi in Romanu Dacarju ter Dragici Kotnik za dolgoletno pomoč. Zahvala tudi g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen obred, pevcem Kvarteta Grm in trobentaču. Zahvala pa tudi g. Francu Modrijanu in ge. Manji Žeba-ljec za ganljive besede slovesa. Vsi njegovi ZAHVALA Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V 66. letu starosti se je od nas po težki bolezni poslovil naš dragi mož, oče, ata, brat, stric, nečak, svak in tast Avgust Bergant Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih bolezni in slovesa, za vsak stisk roke, topel objem, za darovano cvetje, svete maše in sveče. Posebna zahvala dr. Aničinu in celotnemu kolektivu ORL, Onkološkemu inštitutu, dr. Ahlinu ter patronažni sestri za strokovno delo in pomoč pri oskrbi na domu. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču za lepo opravljen obred ter Gašperju za prebrane poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena Dora, hči Jana s Tinetom, hči Teja z družino ter sestra Marija z družino ^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči in čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi Alojz Vidmar p.d. Hrastarjev Lojze iz Godiča Vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku se najlepše zahvaljujemo. Hvala za darovano cvetje, sveče, stiske rok in lepe misli. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik za vso pomoč, ki ste nam jo nesebično nudili vedno, ko smo jo potrebovali. Hvala gospodu župniku za prelep poslovilni obred, kvartetu Krt za srčno odpete pesmi in trobentaču. In hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila mama Angela Kogej iz Motnika 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Ladu Goričanu za prebrane besede slovesa ter pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala patronažni sestri Irmi Markovšek za vse obiske in lajšanje bolečin na domu. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. Ob izgubi našega dragega Srečka Kosa Težko je v teh trenutkih pisati besede zahvale. Pa vendar naj vam preprosta beseda HVALA pove, da smo vam hvaležni za vse besede tolažbe, izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, citrarki Tanji Zajc Zupan in pevki Teji Sak-sida za lepo zaigrane in zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Julij 2019 24 petek, 21. junija 2019 Kamničan 1 Kamničan Za vzgojo v planinstvu Planinci so na Dnevu kamniških planin približali obiskovanje gora tistim, ki tja ne zahajajo, ter opozorili na izzive, s katerimi se soočajo. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica - Člani Planinskega društva Kamnik so konec junija pripravili Dan Kamniških planin, ki je letos prvič potekal v dolini Kamniške Bistrice, in ne na Kokrškem ali Kamniškem sedlu, kot je bilo to v navadi v prejšnjih letih. S spremembo lokacije so namreč člani društva planin- gubljajo stik z naravo,« nam je povedal predsednik kamniškega planinskega društva Marko Petek. »S prireditvijo smo pred leti želeli spodbuditi obisk koč, sčasoma pa se je miselnost spremenila. Ljudje danes drugače hodijo v hribe, kot so nekdaj, ko se je v kočah zbrala druščina in so se planinci marsikdaj tudi povese-lili skupaj. Z Dnevom kam- Predsednik društva Marko Petek stvo in planinarjenje želeli približati tistim, ki v hribe ne hodijo, še posebno pa so z različnimi aktivnostmi k pla-ninarjenju želeli spodbuditi mlade družine z otroki. »S prireditvijo bi radi tudi mladim staršem z majhnimi otroki pokazali, da je planinstvo zdrav način življenja, saj danes otroci, obkroženi z elektronskimi napravami, iz- / Foto: Aleš Senožetnik niških planin tako želimo povedati, da je planinstvo več kot le pohodništvo in rekreacija, da je lahko tudi zdrav način življenja in da združuje tako kolesarje kot športne plezalce, markaciste in še mnoge druge,« je še dodal Petek in poudaril, da je pomembna tudi vzgojna vloga planinskih društev: »V našem društvu, ki velja za drugo največje v Sloveniji, smo pred leti oživili mladinski odsek, organiziramo tabore, izlete in tekmovanja. Že od mladih nog namreč želimo vzgajati mlade v odgovorne in zrele planince.« Prav otrokom so bile namenjene številne delavnice in druge prostočasne dejavnosti, obiskovalci pa so lahko med drugim osvežili svoje znanje prve pomoči, se seznanili z delom markacistov ali pa se odpravili na pohod po dolini Kamniške Bistrice. V popoldanskem kulturnem delu pa so s pesmijo dogajanje začinili člani društva Lira, Tomaž in Ana Pla-hutnik pa s citrami in glasom. Svoje so dodali mladi glasbeniki družine Rakar, nazadnje pa še člani zasedbe Sprukci. Še posebno zanimiv je bil pogovor z znanimi kamniškimi planinci. Tone Škar-ja je tako spomnil na štirideseto obletnico prvega slovenskega vzpona na Everest, Bojan Pollak pa na obletnico prve šole za šerpe, ki jo je ustanovil Aleš Kunaver. Zdravnik, gorski reševalec in pisec knjig o gorništvu France Malešič je skozi zanimive zgodbe o nekaterih znanih kamniških planin-kah opozoril, da planinstvo ni le v domeni moških in da so mnoge ženske pustile pomemben pečat v gorah, tudi pri gradnji gorskih koč. Organizatorji so na Dnevu kamniških planin še zlasti poskrbeli za dobro voljo najmlajših. Tone Škarja, Cene Griljc, France Malešič, Bojan Pollak in Zdravko Bodlaj so predstavili številne zgodbe iz sveta planinstva. / Foto: Aleš Senožetnik Cene Griljc, gorski reševalec, ki ljubezen do gora preliva na slikarsko platno, je predstavil nekaj slik motivov Kamniške Bistrice, ki jih danes obiskovalci ne morejo več videti. Markacist Zdrav-ko Bodlaj pa je spregovoril o izzivih, s katerimi se v času vse bolj množičnega obiskovanja gora soočajo pri vzdrževanju gorskih poti. »Planinci sami lahko veliko naredijo s tem, da ne ubirajo bližnjic in tako ne prispevajo še dodatno k eroziji gorskih pobočij,« je priporočil Bodlaj. PEUGEOT DNI IZREDN PEUGEOT SUV PEUGEOT 2008 / IZREDNA CENA IZREDNA C V2. 99G € t I i i ¡t.* rA i i r^fl KLIMATSKA NAPRAVA TE M PO MAT ELEKTRIČNO ZLOŽLJIVA OGLEDALA PROGRAM UGODNOSTI --------------peugeot.si P E U G EOTpmporočaTota*. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 ACTIVE 1,2 PureTech 83 STT; bele banquise barve; El. zložljiva ogledala in pomik vseh stekel - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR; mesečni obrok je 141 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 23.04.2019 znaša 8,04% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.093 EUR; skupni znesek za plačilo 15.364 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Vse slike so simbolične. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 4,0 do 5,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 98 do 131 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0449 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00054 do 0,00240 g/km. Število delcev: od 0, do 4,23. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMI0 in PM25 ter dušikovih oksidov. IOBEX RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si Delovna akcija na Gori Jasna Paladin Gora sv. Miklavž - Zaposleni kranjskega podjetja Goodyear so se v sklopu družbeno odgovorne kampanje ustavili na Gori sv. Miklavž, kjer so namestili koše za odpadke in uredili ograjo. Rekreacijska točka nad Tuhinjsko dolino je vedno bolj obiskana, zaradi vse večjega števila ljudi pa težko prena- ša breme odpadkov. »Z namenom trajnostne rešitve tega izziva smo namestili tri koše za ločevanje odpadkov, da bo rekreacijska točka še naprej urejena in prijetna za obiskovalce. Zaradi dotrajanosti smo zamenjali tudi odsek lesene zaščitne ograje,« je povedala Simona Dijak in dodala, da so v akciji sodelovali s člani Turističnega društva Gora sv. Miklavž. Na Gori so namestili tri koše za ločevanje odpadkov.