Leto ir«, štev. 106
Poitnln« mviftifrM«
V Ljubljani, četrtek dne 5. maje 1921
Posamezna štev. 1 K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno .. 180 K mesečno«...... 15 a
za zased, ozemlje. S00 ,
ia Inozemstvo .. 520 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) « 2 K tnali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 «
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo: ,
UDdofiSeva cesta št. 18,1* Telefon it 72.
Upravništvo:
Sodna ulica it C. Telefon št 36.
RaEtrn kr. pošt ček. urad* štev. 21.842.
Drugi dan občinskih volitev
po deželi
VOLITVE V SAVINJSKI DOLINL V KONJIŠKEM. PTUJSKEM IN ORMOŽKEM OKRAJU. VSI VEČJI KRAJI V NAPREDNIH RO-
KAH.
visna skupina 29 (4), SLS. 29 (4), Na-
CELJSKI OKRAJ. Sodna okraia Vransko in Gornn grad.
Grajska vas: oddanih 51 glasov, SLS. 25, io), SKS. 29 (5).
Sv. Jari ob Tabcru: oddanih 345 glasov. SLS. 142 (10). SKS. 203 (14).
Sv. Hieronim: oddanih 138 glasov. SKZ. l'*Ht (11), SKS. 38 (5).
Vransko: oddanih 168 glasov. SKZ. 49 (5). SKS. 62 (6), JDS. 57 (5).
Braslovče: oddanih 168 glasov. SKZ. 167 (121, SKS. 169 (12).
Polzela: oddanih 266 glasov. SKZ. 177 112). JDS. in Kmetsko-delavska zveza 89 (4).
Marija Reka: oddanili 76 glasov. SLS. 31 (4), Gospodarska skupina 45 (6).
Prekopa: Vložena samo ena lista SKS.
Mozirje (trg): volilnih upravičencev 122. oddanih 113 glasov. Kandidatna lista pod imenom ~ Rudolf Devet 74 (11), Narodno-gospodarska stranka 39 (5).
Mozirje (okolica): oddanih 196 glasov. Stranka krščanske okolice 104 (13), Kmetsko-delavska obrtna stranka 93 tli).
Ljubno: oddanih 248 glasov. SLS. 85 (8), Kinetsko-delavska zveza 163 (16).
KoUarje: oddanih 147 glasov. SKZ. 93 rt 01, Nestrankarska kandidatna lista 54 '(6).
PTUJSKI OKRA.T. Sodni okrai Ormož.
Vodranci: oddanih 93 glasov. SKS. 40 (i), SLS. 53 (6).
frankov«: oddanih 108 glasov. Gospo-dorska kmetska in delavska- stranka 43 (6), SLS. 65 (10).
Velika Nedelja: oddanili-105 glasov. Soc. dem. 56 (9), SLS. 49 (7).
ffunt: oddanih 86 glasov. SKS. 28 (3), SLS 5S (7).
f.itmerk: oddanih' 133 glasov. SLS. 92 (11), Krščanska kmetska delavska skupina 41 (5); obe listi sta. kompromisni. Obrež: oddanih 1T6 glasov. Napredna gospodarska stranka 49 (4), Stranka delavcev in malih posestnikov (napredna) 18 (2), SLS. 109 (10).
Šalovci: oddanih 62 glasov. SLS. 47 (8), JDS. 15 (10).
Vitan: oddanih 94 glasov. SKS. 57 10), SLS. 37 (6).
t ieanci: oddanih 66 glasov. Dosedanji občinski zastop 49 (12), Kmetsko-delavska zveza 17 (4).
Prebrovnik: oddanih 160 glasov. SLS. 133 (13), JDS. SKS. in Delavska stranka 27 (3).
predna gospodarska stranka 41 (8). V Ormožu in Središču so bile volitve že v torek; v ostalih občinah je bila vložena le po ena lista in sicer v osmih občinah napredna, v osmih klerikalna, v ostalih kompromisna.
KONJIŠKI OKRAJ.
Laze: oddanih 70 glasov. SLS. 39 (9),
SKS. 31 (7). Dobje: samo lista SLS. (16). Imeno: oddanih 109 glosov. SLS. 46 (7).
SKS. 63 (9). Veternik: samo lista SKS. (10). Gcrica: samo lista SLS. (10).
BREŽIŠKI OKRAJ.
Rajhenburg: oddanih 146 glasov. SLS.
101 (11), napredna lista 45 (5). Videm: oddanih 221 glasov. Soe. dem.
71 (5), SLS. 114 (8), SKS. 36 (3). Kapele: oddanih 128 glasov. SLS. 76. (10), soc. dem. 52 (6).
Rigovci: samo lista SKS. (10).
*
Tržič: volilnih upravičencev 492, oddanih glasov 462. Gospodarska stranka 125 (7), Delavska zveza (klerikalna) 119 (6), Obrtna zveza (klerikalna) 75 (4), soc. dem. 143 (7). Trata: volilnih upravičencev 495. oddanih glasov 318. SLS. 186 (141, JDS. 132 (10).
Vodice: volilnih uDravičencev 409, oddanih glasov 312. SLS. 135 (10), Skupina malih posestnikov, kočarjev; iu delavcev 112 (9), SKS. 65 (5),
Sfc
Še nekaj volilnih rezultatov od 3. i. m.:
Zagorje ob Savi: JDS. 2 odbornika, SLS.
3, soc. dem. 3, komunisti 11 odbora. Višnja gora: JDS. 5, SLS. 5 odbornikov.
Litija: JDS. 3, SLS. 9, SKS. 3. NSS. 1. *
PREGLED VOLILNIH REZULTATOV V OKRAJIH LJUBLJANA — OKOLICA IN SLOVENJGRADEC.
V torek so se izvršile občinske volitve v okrajnem glavarstvu ljubljanska okolica. Volilo je 36 občin, 622 odbornikov. Dobili so: JDS 15, S L.S 295, SKS 203,- NSS 8, JSDS 65 iu komunisti 36 odborniških most.
Izid občinskih volitev v političnem okraju Slovenjgradec. Volilo je 40 občin 632 odbornikov. Dobili so: JDS 46. SLS 338, SKS 92, NSS 14, JSDS 142 odborniških mest. Volitve v dveh obmejnih občinah so bile vsled še nc-
Demisija nemške vlade
Berlin, 4. maja. (Izv.) Po dolg! kabinetni seji je državni kabinet uprav sklenil podati demisijo. Z ozirom na napeti politični položaj bo kabinet za enkrat svoje posle naprej vršil.
Berlin, 4. maja. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, odstopi Feh-
renbacHov kabinet vsled tega. ker nota Ameriki ni imela uspeha. Po hodnikih državnega zbora se šepeče. da pride v novo vlado posl. Streseman iu sicer kot državni kancler ali pa kot zunanji minister.
Pred kapitulacijo Nemčije
ULTIMAT POTEČE DNE 12. T. M. — NOVA NEMŠKA NOTA VRHOVNEMU SVETU. — REPARACIJSKA KOMISIJA POKLI-
CANA V LONDON London, 4. maja. «Times» dozna-vajo iz baje zanesljivega vira, da se je včeraj odposlal iz Berlina nemškemu
<™vetkovci: oddanih 119 glasov. Neod- določenih mei preložene.
Ponesrečen atentat na notranjega ministra
NAPADALEC POBEGNIL.
Beograd, 4. maja. (Izv.) Včeraj zvečer ie bila v kazini demokratska prireditev, katere se je udeležil tudi minister notranjih del, Draškovič. Ko je šel ob pol 2. uri minister Draškovič iz lokala, je stopil pred njega mlad. visok človek — po zunanjosti sodeč, dijak — ter nameril nani revolver, ki se pa ni sprožil. G. Draškovič je tekel za njim do voga-ia ulice. Ker ni bilo v bližini ljudi in nobenega policista, se je napadalcu posrečilo po temnih ulicah uteči.
Beograd, 4. maja. (Izv.) Ko se je sinoči minister za notranje stvari,
Milorad Draškovič. vračal okoli pol ene ure ponoči z demokratske zabave v Kolarcu z avtomobilom domov, se je nenadoma približal avtomobilu neznan mladič in nameril samokres. Minister jc z odprtega avtomobila udaril atentatorja z dežnikom po roki, v kateri je imel samokres, nakar je atentator pobegnil po Pozorišni ulici. Na trgu pred Kolarcem v imenovanem trenutka ni bilo nobene varnostne straže. Policija je po obve-ščenju izvršila takoj pogon no mestu, ki pa je bil brezuspešen.
OiHrljenje parlamentarnega dela
Beograd, 4. maja. Ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je bil dva dni n a. odmoru v Arangjelovcu, se je vr-i i! -danes zvečer v Beograd.
Beograd, 4. maja. (Izv.) Ministrski f.redsednik Nikola Pašič, ld se je mudi! dva dni v Arangjelovcu, se je danes popoldne vrnil v Beograd. Jutri se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo vlada razpravljala o iz-prernmjevalnih predlogih k ustavnemu načrtu.
Beograd, 4. maja. (Izv.) Bolgarski £omiiski vojvoda Gligorije. ki je pred kratkem vpade! s svojimi komitaši v kumanovsko okrožje in bil v boiu z rašimi orožniki pri Stračini ranje". sc jc zopet umaknil na Bolgarsko.
Juinosrbski kmetje proti muslimanom
Beograd, 4. maja. (Izv.) »Pravda* poroča, da se je v južni Srbiji pojavil močen agrarno - socijalni pokret med tamošnjimi kmeti, ki prirejajo številne shode in revoltne sestanke proti begom. Kmetje so namreč zaradi zahtev begov silno razburjeni in zahtevajo, da vlada nikakor ne sme odnehati v tem vprašanju.
V JERUZALEMU.
maja. (Izv.) O bojili
NEMIRI London, 4. —, , , _
judovskem predmestju Jaffe v Pples fini poročajo, da so izgube veliko večje, kakor se je prvotno sodilo. Ubitih je bilo 30 Židov in 10 Arabcev, ranjenih pa 140 Židov in 37 Arabcev. 06 oseb je bilo aretiranih.
poslaniku v Parizu nov nemški predlog, ki se približno krije s pariškimi sklepi, da ga izroči reparacijski komisiji.
Beograd, 4. maja. Po vesteh iz Berlina se zdi, da bo nemška vlada kapitulirala in sprejela zavezniške predloge, preden se prične zasedla ruhrskega ozemlja. Nemški veleindu-strijci so uvideli, da bo ruhrska kotlina v resnici zasedena, če Nemčija ne bi popustila in izvajajo pritisk na vlado, da bi opustila svoje trdovratno zadržanje. Nemški industrijci se boje za svoje interese, ker bi bili znatno oškodovani, če zavezniki izvedejo svoje namere. Misli se, da bo vsled njihovega pritiska vlada gotovo sprejela zavezniške pogoje in i udi zavezniške zahteve glede dolgov in m od al i-tet plačevanja.
Pariz, 4. maja. Vrhovni svet je pozval v Pariz reparacijsko komisijo v Londonu in se njeni člani pričakujejo tekom današnjega dne. Člani komisije niso samo navadni eksekutivni organi, nego fungirajo kot strokovnjaki v posameznih modalitetah izvedbe sklenjene mirovne pogodbe, kakor tudi glede njene vsebine same. Zato se njihov prihod ter njihove izjave pričakujejo z velikim zanimanjem.
London, 4. maja. (Izv.) Poklicanje reparacijske komisije v London ima
namen, ustvariti poklican organ za sporočilo sklepov vrhovnega sveta Nemčiji. Po mnenju poučenih krogov je to samo posledica mirovne pogodbe, ki naj se izvrši. Najbrž bo tokratna londonska nota izdana kot sklep reparacijske komisije in izročena po komisiji Nemčiji. Vsekakor se bodo poslužiii tega načina izmenjave, da se izognejo očitku, češ, da jc vrhovni svet zaveznikov zapustil tla mirovne pogodbe. Tu prevladuje mnenje, da je s tem Nemčiji uglajena pot k edino možni rešitvi, to je k brezpogojnemu sprejetju sklepov, ki v izpremenjeni obliki niso več pariški, ampak Ion donski.
V dosego tega cilja je baje grof Sforza uporabil ves svoj vpliv s lem da je opozarjal tudi na juristično koč' Ijivost položaja. Ker je zavladala na konferenci vrhovnega sveta po prvotnih tehničnih nesporazumijenjih popolna edinost, stoji Nemčija zopeH, — kakor jc bilo pričakovati — pred st-rnjs no falango in po mnenju poučenih krogov nima nobene druge možnosti, kakor da izbira med prostovoljnim sprejetjem londonskih sklepov- in jih brez pridržka izpolni, ali pa da se da k izpolnitvi prisiliti. Prva pot je kot manj nevarna in cenejša, vsekakor boljša. V tem oziru še vedno prevladuje optimizem iu se pričakuje, da je javno mnenje v Nemčiji in tudi vlada uvidela, da izvijanej in zavlačevanje ni več mogoče.
Nemčija dobi Slezijo za nagrado ?
Pariz, 4. maja. (Izv.) »Chicago Tribune» objavlja poloficijozno informacijo iz Pariza, glasom katere jc vrhovni svet danes sklenil, prisoditi Gornjo Slezijo Nemčiji, izvzemši PStino in Rybnik, ako sprejme repa-racfske pogoje zaveznikov. Istočasno je zunanje ministrstvo objavilo podrobnosti o nemirih v poljskih delih plebiscitnega ozemlja. 2c nekaj dni ie v Parizu znano, da so angleški in
italijanski glasovalni komsiarji odkrito vztrajali na tem, da pripade cc-lo industrijsko ozemlje k Nemčiji, medtem ko so francoski komisarji zavzemali sc za delitev ob Odri. Ouai d' Orsai oficijeluo obžaluje dogodke, ki morejo poljskim intresom samo škodovati. Zunanje ministrstvo tndi obžaluje, da so morale francosko čete streljati nit Poljake.
Južni del Šlezije v oblasti poljskih vstašev
VSTAŠI FOBRO OBOROŽENI. — KORr W VODJA VSTAJE.
ITALI
Varšava, 4. maja. Vlada jc vsled j prekoračenja pooblastil odstavila plebiscitnega komisarja Korfantyja od svojega mesta. Korfanty, ki sc je postavil na čelo upornega gibanja, jc imenoval v posebnem proglasu Doli-vo za vojaškega voditelja upornikov. % pozivlje prebivalstvo, naj ohrani mir in red in napoveduje ostre kazni za rop, skrunjenje in tatvine.
Smrtne obsodbe nc potrebujejo potrdila. Vrhovni poveljnik upornikov. Doliva, je izjavil v svojem prvem dnevnem povelju, da svet ne prizna izida ljudskega glasovanja in da mora tedaj Poljska braniti svoje pravice z orožjem v roki. Zato zapoveduje. da se morajo nemške tajne vojaške organizacije z neizprosno strogostjo razorožiti, a proti mirnemu nemškemu prebivalstvu je postopati z vsemu svetu znano toleranco. Napram zavezniškim oblastim naj se postopa lojalno in se je izogibati vsakršnim konfliktom z njihovimi četami.
Berlin, 4. maja. Odsek za zunanje posle se je sestal danes dopoldne k pogovorom o položaju v Gornji Sle-ziji. Državni minister zunanjih poslov, dr. Simons. je o položaju v Gornji Sleziji poročal med drugim nastopno: Položaj se je poostril in je izredno resen. Uporniki imajo v svoji oblasti vse industrijsko ozemlje, kakor tudi okraje Pština. Rvbnik in vz-
- VES PROMET USTAVLJEN. KRVAVI BOJI S FRANCOZI IN JANI.
hodni del okrožja Ratibor. Nemški uradniki sc sicer nahajajo na svojih mestih, toda ne vrše nobenih funkcij več. S svojih mest so bili izgnani vsi nemški ravnatelji rudnikov in dclav-nic.
V	Katovvicah so včeraj francosko čete pregnale poljske oddelke. Pri tem sta bila ubita dva francoska častnika. Okrožje Hindenburg, mesto in deželo so zasedli Poljaki. Poljaki so izborno oboroženi. Okrošje By-tom sc nahaja popolnoma v rokah Poljakov, ki nosijo ^deloma poljske vojaške uniforme. Število poljskih upornikov v Bytomu sodijo na kakih 6.000 mož.
V	okrožju Rybnik je prišlo do spopadov med vstaši in italijansko četo, pri kateri je bilo po poročilu rnedza-vezniške komisije ubitih 12 Italijanov, med njimi dva častnika in en podčastnik. Razen tega je bil baje polkovnik grof Bernizzo težko ranjen. Ravnatelj Gamse fskaličnega rudnika Čukov in njegov asistent sta bila ustreljena. Veliko število talcev je bilo ujetih in odpeljanih. Glivice se nahajajo v poljskih rokah. Mesto Tarnovice imajo zasedeno francoske čete. Dubliinec je obkoljen od upornikov. V ološovsko okrožje so vdrli Poljaki.
Odsek se jc nato bavil s temi poročili. Pogajanja so bila taina.
Obnovttev^pogajanj
Beograd, '4. maja. (Izv.) Po zadnjiK informacijah je prišlo med našo in italijansko vlado do sporazuma glede evakuacije še ne izpraznjene Dalifta-' cije. Evakuacija se izvede tekom eni-ga tedna.
S tem odpade eden glavnih vzrokor za prekinjenje naših trgovskih pogajanj z Italijo. Zato se računa, da •?» bodo pogajanja obnovila, okrog 15. r« m. Nadaljevala se bodo v Beogradu«
Italijani zaprli jugosl* kandidata
Trst, 4.5. (Izv.) V Sv.Lovreču s» ponoči karabinjerji izvršili v hiši kandidata Jugoslovanse narodne stranke za Istro. Tome Heraka, hišno preiskavo. Tekom preiskave so našli v njegovem stanovanju d!va revolver]?, ker jih jc Herak rabil za obrambe« proti neznanim lopovom, ki so ga že parkrat okradli in odvedli s sebpj cnego vola. Karabinjerji so hjeraka z vezal i za roke in noge in ga v so noč varovali, drugi dati so ga pa šel o odpeljali v Poreč, kjer so ga zvezanega vrgli v ječo.
V imenu Jugoslovanske narodna stranke je takoj interveniral dr.Wil-fan pri " ""minem civilnem komisa-rijatu v Trstu, kjer so mu rekli, "fe nc morejo verjeti, da se jc moglo zgoditi kaj takega in da bodo stvar preiskali in ukrenili kar je potrebno.
Da je ta aretacija političen čin, dokazuje dejstvo, da so karabinjerji. ki so izvršili Heraku. ki jc v Istri jak.> vpliven mož, hišno preiskavo, rekli njegovi ženi, da bo Herak toliko časa. dokler ne bodo končane volitve zaprt, da ne bo mogel Hiitimti.
Jugoslovanska narodna stranka objavlja to nezaslišano nasilje in konča z besedami: Prestali smo Obre, Hunc in Tatare. Turke. Madžare in Nemce: čc se kolo nadaljuje, vrteli bodo močnejši, a dovrteli tisti, ki imajo daljšo sapo. Igraj kolo!
Italijanske volilne ma* hinacije v Zadru
Split, 4. maja. (Izv.) Za volitve v italijanski parlament so v Zadru predložene tri kandidature. Pogajanja, da vse italijanske stranke postavijo skupnega kandidata, niso imele uspeha. Tako sedaj kandidira vladna stranka znanega renegata dr. Krekiciia, nacionalisti kandidirajo novinarja Aleksandra Dudana rodom iz Omišlja, a Jugoslovani so postavili svojega kandidata v oseib kneza Alfonza Borelli-Vranjskcga. Nasilja, ki jih jc izvršila italijanska vlada samo zato. da onemogoči izvolitev jugoslovanskega kandidata so nepopisna: najprej so izbrisali, oziroma izpustili iz volilnih imenikov ogromno večino jugoslovanskih volilnih upravičencev. Ko jim tudi to ni pomagalo, je italijanska vlada kar sredi volilnega gibanja postavila na glavo ves italijanski volilni red; uvedli so ožje volitve, ki jih italijanski zakon ne pozna in v volilni red uvedli določbe, ki so v direktnem nasprotstvu z volilnim redom.
Tako so sicer res omogočili, da bi Jugoslovani, ki jih je v zadrskem okolišu 10.000, dobili svoj mandat,.ki jim po številu prebivalstva pripafa, ali z vsemi sleparijami in nezakonitostmi pa vendar nc bodo mogli preprečiti. da se v samem Zadru jugo-slovanstvo afirmira, v zadrski okolici in pa na otoku Lastava pa zadobi ogromno večino.
ČEŠKO-RUMUNSKA ZVEZA
Beograd, 4. maja. Presbiro poroča iz Prage: Politično-vojaška pogodba med Rumunijo in Češkoslovaško stoji na bazi ohranitve integritete mirovnih pogodb.
PROSLAVA SAMOUPRAVE NA MALTI.
Rim, 4. maja. Kakor poročajo f. Malte, se je izvršila tamkaj na svečan način proslava uvedbe nove ustave, ki daje otoku popolno avtonomijo.. Novo upravo otoka sestavlja posl seska. zbornica 32 poslancev, nadalje senat s 17 senatorji. Upravi naželuje sedem ministrov. Uvaja se splošna vo< lilna pravica, pred sodiščem pa uživj( italijanski j«ik ist« pravioe k*k<# anglelki,.
Odpor dalmatinskih škofov proti vatikanski politiki
V petek, dne 29. aprila se je sestala v Zagrebu konferenca jugoslovanskih Škofov iz cele kraljevine. Glasila zagrebškega Eaptola so pri tej priliki objavila imena v Zagrebu navzočih škofov ter obljubila, da bodo redno poročala o posvetovanjih in sklepih konference. Toda skoro teden dni že zborujejo jugoslovanski cerkveni dostojanstveniki v Zagrebu, a do danes še niso izdali o svojem delu nikakega poročila. Vzroke te čudne molčečnosti nam razkrivajo poročila iz dobro poučenih zagrebških krogov. Seje škofovske konference 60 bile do sedaj zelo burne in napete. Precejšen del jugoslovanskega episkopata je namreč energično nastopil proti fašistov-ski politiki Vatikana, ki se postavlja v zadnjem Sašu v vseh, Jugoslovanov se tičočih vprašanjih, dosledno na italijansko nacionalistično stališče.
Kakor znamo, so se nedavno mudili v Rimu vlatjike iz Zagreba, Ljubijanr in Djakova. Hoteli so posredovati v vprašanjih jugoslovanskega bogosluž ja in ureditne cerkvenih razmer v r.e-odrešeni domovini ter v onih osvobojenih pokrajinah, ki spadajo še danes pod tujo cerkveno jurisdikcijo. V Vatikanu so jugoslovanske zahteve krat-komalo odklonili in to z argumenti, ki so za nas naravnost izzivajoči. V vprašanju bogoslužja se sklicuje' Vatikan na literaturo o glagolici, ki jo je svoj čas objavil senator Salata. Koliko je ta Literatura vredna, nam pojasnjuje dejstivo, da se je Salata, sin naših jadranskih otokov, vso svojo mladost z vsemi močmi boril proti slovanskemu bogoslužju.
Tudi v vprašanju cerkvene jurisdik-eije se je postavil Vatikan na izrecno italijansko šovinistično stališče, ki je naši državi naravnost sovražno. Isti Vatikan, ki odreka našemu episkopa-1u pravizo jtirisdikcije v neodrešeni domovini, potrjuje istočasno pravico jurisdikciie v Prekmurju madžarskemu škofu v Sobotišču in pravico jurisdik-cije v Vojvodini madžarskemu škofu y Kaloczi.
To stališče Vatikana je izzvalo takoj, ko se je zvedelo zanj, precejšnjo nevoljo in vznemirjenje med narodno
zavednim svečeništvom, zlasti v Dalmaciji. Stari narodni borec, kotorski škof Uccelini je v svoji znani splitski izjavi prvi javno in odločno obsodil vatikanski fašizem in popustljivost jugoslovanskega episkopata.
To nezadovoljstvo je prišlo samoumevno do izraza tudi na zagrebški konferenci. Kotorski škof Uccelini. hvarski Pappafava, dubrovniški Bar bič, senjski dr. MaruSič in barski dr, Dobrečič so interpelirali zagrebškeg; nadškofa dr. Bauerja glede rimskih intervencij. Dr. Bauer je poskušal svojem poročilu omiliti odklonilno stališče svete stolice in je zlasti poudarjal, da je Vatikan v današnjih raz merah napram italijanski državni upravi brez moči. Toda njegov odgo vor je izzval velik odpor med« interp-lanti, ki so poudarjali, da je vatikan-ki izrek «non possumus* nepopoln, ker bi se moral pravilno glasiti: »non possumus, quia nollimus — nc moremo, ker nočemo!*
Zato se je razvila po Bauerjcvih pojasnilih burna debata. Dalmatinci so očitali škofom, ki so bili v Rimu, da so s svojo popustljivostjo zakrivili odklonilno taktiko Vatikana. Obsojali so to neodločnost in zahtevali, da mora jugoslovanski episkopat v bodoče postopati bolj odločno.
Radi teh nasprotij varujejo škofje seveda o svojih konferencah strogo tajnost, kar pa ne more preprečiti, na nc bi prodrle vesti od njih tudi v javnost. Razveseljivo je dejstvo, da se pojavlja med jugoslovansko višjo du hovščino tako odločen odpor proti vatikanskemu, proti nam naperjenemu absolutizmu. Toda stališče, ki ga ob vsaki priliki zastopa Vatikan, ne spa da samo v delokrog jugoslovanskega episkopata, ampak se tiče celega našega naroda in cele naše države. Va tikanska politika ni samo žaljiva za narodni ponos jugoslovanskih katoličanov, ampak je naravnost sovražna naši državi.
Ako so se trije naši škofje v Rimu zadovoljili z vatikanskim odgovorom, se pa ne more s tem zadovoljiti r.r narod, še manj naša vlada.
fašistovsfci ssapasši wa naio rass^elitve^® de-
Naš list je pred nekaj dnevi objavi! poročilo o inzultih, katerim je bila izpostavljena naša razmejitvena delegacija na potu v Benetke. V javnosti se skoraj ni hotelo verjeti, da bi se Italijani mogli na tako nizkoten način pregrešiti proti predpisom mednarodne vljudnosti. Sedaj smo izvedeli še druge podrobnosti, ki potrjujejo, da so bile sovražne demonstracije proti re-prezentantom rsaše države sistematično pripravljene in organizirane.
Začele so se že v Postojni. Fašisti fo tam žvižgali pred vagonom, kjer so se vozili jugoslovenski delegati v spremstvu italijanskih kolegov. Laške oblasti so bile torej dovolj opozorjene, kaj preti v Trstu in so mogle — da so hotele! — predvideti vse potrebne preventivne mere. Toda zgodilo se ni nič. Res je, da fašisti niso prišli popolnoma na svoj račun. Ker je namreč beneški brzovlak stal na sosednjem tiru že pripravljen za odhod (ljubljanski vlak je imel namreč precej zakašnjenja), so morali potniki ljubljanskega brzovlaka neposredno prestopiti v poleg stoječi beneški vlak in niso šli na peron. Isto je storila tudi naša delegacija.
Iz Postojne alarmirani tržaški fašisti, ki so se zbrali na kolodvoru, so začeli divje razgrajati. V kričanju in psovanju so dajali izraza svoji mržnji do Jugoslavije. Ko so zapazili, da se naša delegacija z ostalimi potniki nahaja že v beneškem vlaku, so vdrli na drugo stran perona, da bi se Jugoslovanom »osebno predstavili*. Toda medtem se je vlak že začel pomikati in fašistom je samo še preostalo, kazati dolge jezike in tuliti . . . Alarmirali so pa svoje kolege v Tržiču in v Benetkah. Prihod v Benetke je bil mučen, pa ne za naše delegate, temveč za italijanske oblasti, ki v na-sprotstvu z najprimitivnejšimi predpisi gostoljubja niso preprečila ponovnih demonstracij.
Radi železničarske stavke se potem naši delegati pri vrnitvi niso vozili z vlakom, temveč jih je laška torpedov-ka pripeljala v Bakart
V javnosti se je pojavila očitanje, da se naši delegati pri teh demonstracijah niso obnašali s potrebno možatostjo. Ta očitek je popolnoma nc-osnovan. Iz najverodostojnejšega vira vemo, da je bilo njihovo zadržanje pri vseh teh mučnih prizorih tako, kakor je edino odgovarjalo ne le dostojanstvu njihove osebne časti, temveč v enaki meri dostojanstvu naše države. Nemožato smemo imenovati le posto-
panje laških' oblasti, ki je dopuščalo žaljenje reprezentantov Jugoslavije in nemožato bo postopanje naše vlade, ako ne bo zahtevala eklatantnega za došČenja za mučne incidente.
Volitve v Italiji
Za državnozborske volitve v Italiji so italijanske politične stranke piredlo-žile 22 kandidatskih list z 2420 kandidati. Poslancev bo v rimski parlament izvoljenih samo 535, vsled česar ostane 1885 kandidatov brez mandata. V štiridesetih volilnih okrožjih so kandidatske liste in kandidati porazdeljeni tako-Ie:
Alessandria (18 poslancev): 4 liste 49 kandidatov; Ancona (17 poslancev): 8 list, 94 kandidatov; Aquila (18 poslancev): 5 list, 74 kandidatov: Bari (18 poslancev): 7 list. 83 kandidatov; Benevento (18 poslancev): S list, 76 kandidatov; Bologna (20 poslancev): 5 list, 77 kandidatov; Bres-cia (15 poslancev): 6 list, 75 kandidatov; Cagliari (12 poslancev): 5 list, 48 kandidatov; Caserta (13 poslancev): list, 69 kandidatov; Catania (24 poslancev): 10 list, 130 kandidatov; Ca-lanzaro (23 poslancev): 6 list, 12l'kan-didatov; Como (11 poslancev): 4 liste. 42 kandidatov; Cuneo (12 poslancev): 5 list, 56 kandidatov; Firenze (14 poslancev): 5 list, 59 kandidatov; Genua (17 poslancev): 7 list, 95 kandidatov; Girgenti (16 poslancev): 7 list, 81 kandidatov; Lecce (10 poslancev): 5 list, 44 kandidatov; Mantova (10 poslancev): 6 list. 36 kandidatov; Milan (2S poslancev): 4 liste, 96 kandidatov; Na-pulj (17 poslancev): 8 list, 116 kandidatov; Novara (12 poslancev): 8 list. 116 kandidatov; Novara (12 poslancev): 6 list-, 52 kandidatov; Padova (11 poslancev): 5 list, 38 kandidatov: Palermo (12 poslancev): 6 list, 55 kandidatov): Parma (19 poslancev): 6 list. 84 kandidatov; Perugia (10 poslancev): 4 liste. 35 kandidatov; Pisa (15 poslancev): 6 list, 79 kandidatov; Po-tenza (10 poslancev): 5 list, 35 kandidatov; Rim (15 poslancev): 6 list, 83 kandidatov; Salemo (10 poslancev): 4 liste, 36 kandiatov; Siena (10 poslancev): 5 list, 41 kandidatov; Turin (19 poslancev): 4 liste, 73 kandidatov; Videm (12 poslancev): 5 list, 37 kandidatov; Benetke (13 poslancev);
list, 74 kandidatov; Verona (14 poslancev); 6 list, 50 kandidatov, Trident (7 poslancev): 5 list 35 kandidatov: I3oIcano, (4 poslanci'): 2 listi, 8 kandidatov; Trst (4 poslanci); o list, 20 kandidatov; Gorica (5 poslancev): 6 list. 28 kandidatov; Poreč (6 poslancev): 6 list, 35 kandiatov; Zadar (1 poslanec): 2 listi 2 kandidata.
61 dosedanjih poslancev v rimskem parlamentu sploh ne kandidira več. Od teh odpade 15 poslancev na soci-jaliste, 11 na ljudsko stranko, 5 na stranko narodne obnove, 2 na neodvisne socijaliste, 2 na komuniste, ostali na konstitucijonalne stranke. V sedanji volilni borbi sta se zdržala ndidature dva bivša ministrska predsednika: Boselli in Luzzatti. Kandidiral ni tudi bivši predsednik zbornice Marcora, trije bivši ministri: Na-va, La Pegna in Runi ter trije bivši državni podtajniki: Pietriboni, San-just in Nunziante.
NemOJ! ne vporabijo prisilna sredstva; temveč da se zadnji nemški predlogi primerno vpoštevaio in sprejmejo kot temelj za bodoča pogajanja. Kljub temu pa Amerika noče vplivati na stališče antante, ker noče omalovaževati vloge, ki jo ▼ sporo z Nemčijo igrajo zavezniške vlade.
— Nesoglasje v grški vladL Griki listi poročajo, da je prišlo med člani sedanjega grškega kabineta, posebno med Gu-
narlsem tn med vojnim ministrom aa nesoglasij, ki boda imela posledico Gunarisov odstop.
— Avstrijska reparacijska komisija v
Parizu. 2. t. m. se je preselila avstrijska sekcija reparacijske komisije na Dunaju v Pariz, kjer Ee je oddelek na novo sestavil. Pariška sekcija rcparacijske komisije se bo bavila s tehničnimi zadevami, katerih ni dovršila za čass svojega bivanja na Dunaju.
Politične beležke
Rekurz proti občinskim volitvam1 sko tradicijo prihranijo za sebe in m
Po svetu'
—	Volilni nastop Salandre. Iz Rima .ivljajo, da bo imel bivši italijanski minister Salandra 7. maja v Bariju svoj nastopni volilni govor, v katerem bo pojasnil smernico politike, ki jo namerava voditi v bedoče.
—	Harding in prisilni ukrepi prof Nemčiji. »Moniin ameriški predBedn:
v Ljubljani in Mariboru. Gg. Ivan Bajželj, Karel Cigler in Lovro Grčar
iz Spodnje Šiške so vložili na deželno vlado rekurz proti občinskim volitvam v Ljubljani. Rekurz se opira na razno formalne pogreške, m. dr. da na nekaterih voliščih volilne skrinjice niso sploh bile označene in pa na dejstvo, da se na XII. volišču ni pripustilo k volitvi volilcev, kateri so se ob zaključku volitve ob 17. že nahajali na volišču. — V Mariboru je bil vložen rekurz proti volitvam radi pogrešile objave volilnega rezultata. Glavna volilna komisija je namreč proglasila za izvoljeno ne le redne občinsko odbornike, temveč po vrsti tudi enako število namestnikov. Medtem je okrajno glavarstvo pogreško že popravilo.
V Ptuju je oblast spregledala, da se nahajajo na kandidatskih listih občinski nastavljenci, ki ne morejo biti izvoljeni. Pogreška se je naknadno poravila in je bil volilni rezultat ponovno proglašen 3. maja.
Organizacija demokratske stranke v Prekmurju. Prvo veliko zboro-vanje krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke za Mursko Sotobo in okolico se vrši v nedeljo dne 8. maja pred hotelom Dobraj v Murski Soboti. Govorilo bo več domačinov in gostov iz Maribora.
Slovenske tradicije. V boju za avtonomijo in federalizem našli so naši avtonomisti novo formulo slovenske tradicije, in s to hočejo dokazati, da je centralizem za nas Slovence v narodnem oziru nevaren, ker naši neodrešeni bratje ne poznajo jugoslovanstva, ker so vzgojeni v slovenskih tradicijah. Govoriti o slovenskih tradicijah je sploh nezmiselno. ker take tradicije niti nismo imeli, a še manj jo moramo imeti danes, varanje javnega mnenja pa je. ako slovenski avtonomisti tnii jo, da pozna naš narod v neodrešeni domovini neko imaginarno slovensko tradicijo. Naš narod vneodrešeni domovini je politično veliko dalekovid-nejši nego naši avtonomisti. katerih teorije jo molče in z največjim prezirom zavrni! kot ozkosrčne. V Julijski Benečiji se naš živelj organizira »Jugoslovanski narodni stranki*, v Reki se je ustanovila »Jugoslovanska reška stranka*, v Zadru jc postavila svojo stranko »Jugoslovanska stranka*. tu ni nikjer Slovencev, Rečanov, Dalmatincev ali Hrvatov, tu so samo Jugoslovani. Tu ni govora o plemenskih tradicijah, naš narod v neodrešeni domovini so zaveda, da ne more pričakovali svojega odrešenja od raznih plemenskih tradicij, on ve, da je nje gova bodočnost, njegovo osvobojenje v rokah in moči enotne Jugoslavije. Zato jc ta narod, ki je — kar lahko trdimo — politično najnaprednejši, zavrgel vsa plemenska beležja in nastopa pod enotnim imenom jugoslovanstva. Neodrešena domovina je prva in odločno zavrgla teorijo namišljenih slovenskih tradicij in se oprijela stvarne tradicije, ki smo jo vstva-rili šele s svojim osvobojenjem in uje-dinjenjem, neodrešena domovina je bi-' ;v v tem vprašanju najkompetentnejša
insr Post* javlja, da želi in ona je rekla svojo besedo, slovenj idnik Harding, da se proti j ski avtonomisti pa lahko svojo rloven-
one, ki so našli to formulo demagoštva in politične disorientacije.
-f Dr. Ribar v južni Srbiji. Na po« vabilo nekaterih občin in krajevnih odborov stranke v južnih krajih je predsednik ustavotvorne skupščine dr. Ivan Ribar odpotoval včeraj v notranjost Srbije, da priredi nekoliko javnih shodov, na katerih hoče na informativen način razložiti ljudstvu današnjo politično situacijo. Odpotoval je najprej v Niš, kjer ga je sprejel prvi tajnik skupščine poslanec Agatonovič.
-f- Na bolgarski meji. Pretekli petek je udrla v Kumanovskem okrožju na nase ozemlje manjša bolgarska ko-mitaška četa, katero je vodil znani bolgarski komitaški vodja. Gligor. Naša obmejna žandannerija je takoj nastopila proti njim in jih po kratki borbi vrgla preko meje. V borbi sta padla dva naša žandarja, in dva sta ranjena. Kom i tnii imajo 6 mrtvih in več ranjenih, enega so žandarji ujeli. Tudi komitaški vodja Gligor. kateremu se je posrečilo pobegniti, jc ranjen. Po poročilih iz Beograda je naša vlada vložila v Sofiji z ozirom na ta dogodek najenergičnejši protest in podala izjavo, da bo vsak nadaljni poskus upadov zavrnila z največjo energijo in da bo v takem slučaju premorana zasledovati napadače tudi preko meje. V ta namen so vse naše vojne posadke proti Bolgriji ojačene.
Jr Zbližanje med Giolittijem in Salandro. Vest, ki smo jo bili pred časom prinesli, da je med Giolittijem in Salandro prišlo do zbližanja, potrjujejo sedaj različni italijanski listi, ki tudi ne izključujejo možnosti, da bi sedanji ministrski predsednik po svojem odstopu nasvetoval Salandro za svojega naslednika. Ko je glede tega zbližanja Giolittiju stavil vprašanje senator Melodia tli Alta ni ura. mu jc Giolitti odgovoril: »Cemu ne bi sc zbližala? Saj med menoj in Salandro ni bilo nikoli velikih prepadov in jaz pomnim, da se je g. Salandra napram meni vedno obnašal kot je bilo treba.* Giolitti že ve, čemu je tako sladak: Salandra bo, če pride na Gioiittijevo mesto, zobal še kislo grozdje.
-r Poslanec Turati c taktiki i t ali jan-skih socijalistov pri volitvah v držvno zbornico. Bolonjski »Resto del Carli-no;> priobčuje razgovor svojega urednika z znanim prvakom soeijalistične stranke v Italiji, Turatijein, ki se ;;e izjavil o taktiki svoje stranke pri bližnjih volitvah tako-le: Jaz nasprotujem splošni zdržnosti naše stranko pri volitvah ter izključujem od tega samo kraje, v katerih bi bilo našim volilcent glasovanje resno onemogočeno. Prostovoljna vzdržnost bi naše nasprotnike samo podžgala ter bi si jo tolmačili kot slabost soeijalistične stranke. Vpričo sedanjega položaja bi soci-jalisti lahko tudi popolnoma izostali iz parlamenta. Toda o tem bomo sklepali pozneje. Tudi ni potrebno, da bi se moralo v rimski parlament, vrniti toliko socijalističnili poslancev kolikor jih je bilo ob razpustu zbornice. —■ Turati jo torej prepričan, da gre italijanska socijalistična stranka- v Ca-nosso. Da tudi po njegovi zaslugi, sei veda zamolči.
stoletnica
Dne 5. maja 1821. je v Longwoodu fla otoku sv. Helene umrl Napoleon Bcnaparte. Pomembna stoletnica. «Veliki Korzičan* je bil poosebljeni prednik onih vojnih dni, ki jih je doživela naša generacija. Svojim občudovalcem je Napoleon junak narodne epopeje, vzgled vojaških sposobnosti, poguma, požrtvovalnosti in akcijc, svojim nasprotnikom primer agresivnega militarizma, mrzkega imperija!izma, bog vojne, ki je hote in z naslado uničeval, se igral z narodi in z vso Evropo. Nosilec je nasilne in velike slave, regenerator zrušene Francije in obenem krivec, da je izgubila mnogo svojega teritorija, da je od takrat za vedno padlo število njenega prebivalstva, da je narasel državni dolg itd. Poosebljeni ta »politik z drugmi sredstvi* je leta 1813. izjavil Metternichu: »Kaj mi je za življenje dvestotisoč ljudi?* Vendar moramo biti pravični. Ni ga gnalo sovraštvo do ljudi ali lahkomiselnost človek mu je bil le sredstvo. V tem duševnem razpoloženju je jedro vsakega Imperiializma, ki misli, da mora biti človek podrejen katerimkoli interesom.
Napoleona politika in človeka je pravično ocenil Chateaubriad v »Spominih z onkraj groba*: «BiI je coet akcije, neizmeren zenii y vojni.
neklonljiv duh, poln sposobnosti in duhovitosti, delaven in prevdaren zakonodajalec. Toda vkljub naglici, s katero je pridobil Evropo, jo je zopet izgubil. Imel je svet pred svojimi nogami, pa si ni pridobil od njega več ko ječo zase, eksil za svojo rodbino, izgubil je vse svoje pridobitve in izgubil je svoje staro francosko solnce...»
O priliki Napoleonove stoletnice se pričenjajo v Franciji spori litera-tov in novinarjev okrog vprašanja, kaj je na tem možu najbolj vredno proslave in kaj bi takšno proslavo izključevalo, ker je zakrivil toliko bede.
Za nas ima njegova stoletnica še drug pomen. Pred nekaj več kot sto leti je obstojala Napoleonova Ilirija: Pol Slovenije, Istra. Reka, del Hrvatske. Dalmacija. Odkar je Otokar Premysl izgubil bitko pri Suhih Krutih, smo pred sto leti prvič zopet stopili na pozornico svetovne zgodovine. Prej smo Jugoslovani dajali rekrute za Trenkove pandure in za razne druge polke in čete. krvaveli pod Magdeburgom in na tisoč drugih krajih, doma in na tujem, za tuje gospodarje in si prislužili naziv, da smo antemurale christianitath, tudi pozneje pa vse do osvobojenja smo služili za antemurale, kjer je bilo treba. Pred sto leti pa smo za nekaj časa zopet postali mednarodno uva-ževani. četudi to pot še kot provinca. Ali vendar je bi! to prvi pogled v svet. in Vodnik ie navdušeno rekel.
da bomo »Evrcpin prstan*. Bil je prepričan, da smo sc rešili starega mrvila, ki ga je občutil nad seboj in nad vso Slovenijo, ko je vide! razliko prejšnje avstrijske iu nove francosko uprave. Prisoclno pravo, Dc-scartes Montesquicu in Rousscau so bili idejni nositelji nove državne misli. novo pravo in nova uprava je potrcsla stare nazore in izprašila stare avstrijske perike. Tudi takrat so »jamrali* razni ljubljanski in drugi »jamralci*. da nova irancoska ustava Ilirije (april 1811.) zadeva ob tez-koče. ki !eže »v razliki šeg in navad, v združitvi raznih narcdov. ki govore različno in ki vsled neKdanjega upravnega sistema niso imeli nobenih stikov.*
Toda maršal Marmont je to ustavo uresničil in jo uveljavil v državni praksi, ki bi lahko služila za vzgled avstrijski, čc bi ta bila hotela. Uvedel je predvsem samoupravo v občinah. in mesto »graščin* so slovenskim občinam prvič sodili domači slovenski »meri*, župani, nosilci lastne občinske uprave in vršilci njenih nalog v prenesenem delokrogu. Nova je bila preuredba sodišč v modernem zmislu. javnost razprav, nova strogost v varstvo javne varnosti in vzgledna organizacija vseh državnih organov, nova finančna uprava in nova gospodarska politika. V starih »Moniteurjili* najdemo beležke o dovozu in odvozu blaga, o carinskih ukrepih in o kaznih za verižnike...
Največji pa je bil preobrat v šolstvu. Odkar jc Chron udušil reformacijo, ni bilo svežega pokreta do »Ilirije*. Leta 1850. smo dobili univerzo Ecole centrale), ki naj bi nam dajala naše zdravnike, lekarnarje, inženjerje, arhitekte in pravnike. In dobili smo svoje ljudsko- in srednješolstvo v »deželnem* jeziku.
Tega sc spominjamo ob stoletnici Napoleonove smrti. Bil je mož, ki nam je odprl okno v svet. Njegova doba je za nas trajala le nekaj let, in novosti, uvedene takrat, so izginile, ko se je vrnil stari režim. Toda pomeii'Ie so za nas skoraj toliko, kakor revolucija, pomenile so za nas preporod inteligence napravile so nas dostojnejše za nove misli. Poznejša Avstrija nas je skušala obdržati v svoiem igu na vse načine, in mnogokrat uspešno, toda spomine na Ilirijo ni mogla več udušiti, ker je ta spomin postal svetinja v duhovni borbi za Jugoslovanstvo. Napoleon nas je rabil, bili smo mu ša-hova figura. Toda vkljub temu nam je dal toliko, kolikor smo dosegli šele sedaj, ko so se otvorila vrata ječe in ko smo ujedinjeni v svoji državi.
Ob lOOletnici Napoleonove smrti se spominjamo Ilirije, ki nam je predhodnica Jugoslavije, in hvaležni smo velikemu možu, predstavniku nove dobe, ki je prišla s francosko in končala z rusko revolucijo, s katero je i Jugoslavija prestopila v novo dobo razvoja vseh narodov.
Pa še na nekaj nas spominja 100-♦fcnica. Veliki duh Napoleona je rabil naše Primorje za svoje načrtte in ii je odtrgal od zaledja. Majhni Son-nino in tovariši je poskusil isto. Mi mejimo ob neko <-Venecijo Zulijo*. ki nam je tuja in kjer čaka naš narod osvobojenje. Kakor ni Napoleonova Ilirija trajala, kerJe trajna edino Jugoslavija, ali pa me. — tako smo si svesti. da okupacija našega Primorja ne ostane. Svetovni metež nam jo .ie iztrgal, svetovni metež nam io povrne. Čakajmo, nadejajmo sc. pripravijajmo se! »Peti maj* nas spominja, da ie svak imperijalizem obsojen in da mora pasti. —
To je dvojni miselni pomen stoletnice 5. 5. 1921. za nas. ^Ilirija, vstan'!*:
narodno gledališče. Drama:
Četrtek: Shaw: »Androklus fn lev*. Po znižanih cenah. Popoldanska predstava ob 3. uri. Izven; Petek: Nušič: »Navaden človek*. Red R Sobota: Nušič: »Navaden človek*. Red C. O p er a:
Četrtek: Herve; »Mam'zelle Nitonche*. Gostovanje ge. Inne Polakove. Izven]
Petek: Bizet: »Carmen*. Red D.
Sobota: Mas j ene tt: »Thais*. Red X*
i.	J..—Ct.
Ljubljana, 3. maja.
* Inšpekcijsko potovanje po Slove-1 ju » na Jezici pri Ljubljani so našli
Olji. Iz Beograda nam poročajo: General Dimitrijevič, komandant celokupne žandarmerije, in načelnik ministrstva notranjih zadev L a z i č, šef javne varnosti, sta se podala na in špekcijsko potovanje ua Hrvatsko in y Slovenijo.
*	Meščansko-šoldkl strokovni izpit iz II. skupine so napravili: Milan Vavda, učitelj na dekliški meščanski šoli v Ma-
. riboru, gdč. Sofija Debeljak, učiteljica v Šmarju pri Jelšah, gdč. Fajdiga, učiteljica v Tržiču in gdč. Miklavoo, učiteljica v Celju.
*	Pravosodni io državoslovni Izpiti na ljubljanski univerzi. Predsedništvo izpraševalca komisije za pravosodni in državoslovni državni izpit v Ljubljani objavlja: Kandidati, ki hočejo delati pravosodni in državoslovni državni izpit v poletnem tečaju 1921. v Ljubljani, moraio vložiti svoje prošnje pri predsedništvu izpraševalne komisijo za pravosodni in državoslovni državni izpit do konca meseca maja 1921. V mesecih julij, avgust in september 1921. pred komisijo v Ljubljani ne bo terminov za polaganje imenovanih državnih izpitov.
*	Naredba o lOurnem delavnik«. 5linistrstvo za socialno politiko je izdelalo novo naredbo glede odnošajev delodajalcev in delavcev v malih obrt nih podjetjih, v katerih je iopuščen tudi 10 urni delovni čas. Novi poslovnik predvideva tudi tarifo za nadure ki jih bodo imeli delavci v teh delavnicah.
*	Udeležnikom za obisk kmetiske raz ilave y Pragi, ki so se priglasili za skupno potovanje, je treba vidiranih potnih listov, na kar se ponovno opozarja. Podrobnosti o vožnji s posebnim vlakom se bodo pravočasno naznanile. Kolikor je znano, odide vlak iz Beograda dne 9. t. m. zvečer.
*	Oškodovani primorski begunci. Reška jugoslov. stranka, Zagreb, Ga-jeva ulica 12/1 prosi vse Begunce is Reke in Primorja, kateri so vsled italijanske okupacije imeli, škodo, da ;e takoj javijo, da se pravočasno store koraki za vrnitev škode, Vsak posameznik ima pravico ne samo na- direktno storjeno škodo in tatvino, nego tudi na škodo, katera je vsled tega nastala.
*	Zamenjava bankovcev avstro-Ogrske banke se prične tekom meseca maja in sicer pri vseh davčnih uradih. Istotako bo izplačan 20% odbitek pri bankovcih do 1000 kron pri zavodih, kjer je bil odbitek izvršen. Za odbitke pri svotah, ki presegajo 1000 kron, so bodo izdajale državne zadolžnice.
*	Objava hišnim posestnikom. Prejeli #mo: Kor so dosedanji hišni redi popolnoma po21i, jo Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sestavilo in izdalo rov hišni red, ki se dobi v obliki plakatov kakor tudi v knjižicah za plačevanje najemščin edinole v društveni pisarni Selenburgova ulica št. 4 za sedaj od 7. do 8. ure zvečer. Z dežele naj se naroča pismeno. Ta uradna ura pa se bo v najkrajšem času določila na priprav-nejši čas, ko bode društvo dobilo za to primerno prostore. Hišni posestnik, kateri bi zmogel za našo organizacijo vsaj za nekaj časa v središču mesta odstopiti profi primerni odškodnini vsaj eno so-1'0, se prosi, da to takoj javi odboru. Redni občni zbor se vrši dne 5. junija v veliki dvorani hotela »Union*.
*	Tragična smrt. Na hodniku pred stanovanjskim uradom v Ljubljani jc zadela danes srčna kap g. Lrbančiča, železniškega vpokojenca. Mudil se jo na uradu v stanovanjskih zadevali.
*	Jurjevanje na ljubljanskem gradu! Ka- praznik dne 5. maja, priredita ženski podružnici družbe »Sv. Cirila in Metoda* St. Peterska in Št. Jakobska-Trnovska običajno vsakoletno Jurjevanje na gradu. Od 9. do 17. ure postrežba posetni-kov na dvorišču gradu z jedili in pijačo. Prosta zabava. Vstopnine nikake, sprejemajo se le prostovoljni prispevki v prid družbe »Sv. Cirila in Metoda*. Od 9. do 11. ure obhod godbe »Zveze jugoslovanskih železničarjev* po mestu. V času od 13. do 19. ure igra na gradu ista godba. V slučaju slabega vremena t-e vrši praznovanje v dvoranah. Prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda vsi na krov!
<° V Murski Soboti sc bo 8. t. m. vršil astanovni občni zbor nove domače posojilnice in hranilnice. Inicijativa je izšla iz naprednih krogov.
*	Poštna vest. Privatni brzojavni promet se je nadalje uvedel pri evakuiranih dalmatinskih postajah Vis in Komiža
*	Promet dunajskih in praških br-fovlakov se vrši že od danes 4. t. m. dalje tako kakor pred ukinjenjem.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. Gladom tedenskega zdravstvenega izkaza, se je v dobi od 24. do 30. apriia v mestni občini ljubljanski naredilo 24 otrok, 31 moškega in 10 ženskega spola, umrlo pa je v tej dobi 11 moških in 17 žensk, skupaj torej 28 oseb. Smrtni vzroki: v osmih slučajih jetika, v treh slučajih srčna hiba, v dveh slučajih pljučnica, v enem slučaju zastrupljenje, v enem možganska kap, v enem rak in v dvanajstih slučajih dragi naravni smrtni vzroki. V isti dobi so bili prijavljeni trije slnčaii nalezljive bolezni in sicer po en davice, škrlatinke in koz.
*	Samomor znanega Ljubljančana, Ka skednju gostilne »Pri ruskem car-
obešenega Ljubljančana Karla Lenče-ta. Nesrečnik je živel v Ameriki, odkoder se je pred kratkim vrnil na povabilo svojega strica; ta je pred njegovim prihodom umrl in nečak je ostal brez sredstev. Ker se mu ni posrečilo, spremeniti stricovo oporoko v svoj prid, je prenaglo obupal. Izvedenci menijo, da je izvršil _ samomor že pred kakimi 5 ali 6 dnevi.
*	40!einica gasilnega društva v Zalču. Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana zboruje letos dne 10. julija v Žalcu ob priliki -lOletnice tamkajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Da bo možno preskrbeti pravočasno vsem udeležnikom prenočišča in prehrano, pričakuje odbor čim prej priglasnice, ker tako ogromnega dela ni mogoče izvršiti v zadnjem hipu. Predpriprave so v polnem teku. Zanimanje za ta velikanski gasilski tabor je vsestransko. Vsa Slovenija pošlje svoje delegate in deputacije gasilnih društev v Žalec.
*	Velik gasilski tabor iz cele Slovenije se bo vršil 10. julija v Žalcu.
*	Aretacija dveh komunističnih agitatorjev v Mariboru. V ponedeljek sta bila aretirana v Mariboru bivši urednik »Enakosti* Tone Gmajnar in tiskar Anton Sernec. Policija je namreč_ dognala, da sta bila v zvezi s komunističnimi agitatorji, ki so bili pred kratkim aretirani v Marenbergu, ko so hoteli vtihotapiti iz Avstrije v našo državo hujskajoče letake.
*	Novice iz Trbovelj. Proslava 1. maja v Trbovljah bila je zelo skromna. Napovedani shod se ni vršil, ker je ob nedeljah točenje alkohola prepovedano, izostale so tudi napovedane veselice; edino delavsko društvo »Ledina* je priredilo igro «Ljubimkanje*. Godba dravske divizije v Ljubljani priredi na binkoštno nedeljo koncert v veliki dvorani »Delav-1
•HO. Kaj j« gnalo lele" SCIe&ega mote
v smrt, ni znano.
*	Roparski napad. V Pobrežja pri Mariboru so v nedaljd ponoči trije neznani moški napadli nekega privatnega uradnika ter ga oropali aa 3000 dinarjev. Vojakom iz bližnje vojašnice, ki bo vsled klicanja prihiteli na pomoč, ee je posrečilo ujeti enega napadalca, pri katerem se je našel ves ugrabljeni denar. Ujeti napadalec je bil izročen sodišču.
*	Okradeni Amerikanec. Matija Skrilec iz Brezovec v Prekmurju Ee je pred kratkim po ldletnem bivanju v Ameriki vrnil v svojo domovino. Pretekli teden je popival in veseljačil po Murski Soboti. Ko se je iztreznil, je na svojo veliko začudenje zapazil, da mu je izginil robec, v katerem je imel po stari prekmurski navadi zavezan svoj denar. Ukradeno mn je bilo 670 dolarjev, ali približno 90.000 kron našega denarja. Za izsleditev tatu je razpisal nagrado 10.000 kron.
*	Redarji sporazumljenl s tihotapci. Pri sodnem stolu v Požegi se jo zadnje dni vršila obravnava proti 17 redarjem iz Broda. ker so tihotapce puščali v Bosno, a zaprte tihotapce izpuščali na svobodo
seveda proti primerni nagradi. Vsi so bili obsojeni in sicer dva na 2 leti ječe, dva na 8 mesecev, eden na 7 mesecev, eden na 3 mesece, ostali pa na dva meseca. oziroma 6 tednov.
ANTIDUMPINGI.
mov. Ostanki so iS: starega usnia.
To iznajdbo angleške kartelirane
Prosvefa
p- Iz ljubljanse gledališke pisarne. O-
pozarjamo, da se vrši na praznik v četrtek dne 5. maja v dramskem gledališču po znižanih cenah predstava popoldne ob treh. Igrali bodo pravljično igro Bernarda Shawa »Androklus in lev*. Zvečer istega dne gostuje v opernem gledališču gospa Irma Polakova v naslovni vlogi operete »Mamzelle Nitou-che*. Začetek ob osmih. — V nedeljo. 8. maja se uprizori v. dramskem gleda-
_____________________lišču ob normalnih cenah v prid Pod-
skega doma*. Zanimanje za koncert je J pornemu društvu jugoslovanskih akade
že sedaj vsestransko,
*	Mestno kopališče v Mariboru ostane radi čiščenja kotlov do 11. t. m. zaprto.
*	Dijaška kuhinja v Celju je prodala svoje posestvo v bližini Celja trgovcu Robertu Diehlu. Izkupiček se bo porabil kot osnovna glavnica za zgradbo dijaškega doma v Celju.
*	V korist novi ljudski knjižnici v Celju, ki jo ustanovi Splošno slovensko žensko društvo, se bo vršil v nedeljo, 8. t. m. v Celiu cvetlični dan.
*	Nov slovenski urar v Mariboru. V prejšnji Bregarjevi klobučarni v Gosposki ulici v Mariboru je odprl Rudolf Bizjak trgovino z urami, dragulji in optičnimi predmeti
*	Ukradeno perilo? Na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v sobi št. 19. se nahaja nekaj zaplenjenega perila, sumljivega izvora, čigar izvor ni pojasnjen. Perilo je zaznamovano: 1 bele nogavice 31. H.. 1 črne nogavice J.. 1 spalna moška srajca z rdečo borduro. 6 flanelastih trebušnih prcveznic, 1 par belih možkih nogavic J. I-., 1 par belih moških nogavic L. M.. 1 moška zimska trikot-srajca s pisanimi prsi F. A. znamke Jo-han Sanitzer zitr Sehv.-albe, Klagenfurt, 1 moška volnena trikot-srajca z mono-gramom L. M., 1 moška trikot-srajca z monogramom L. M.. 1 moško spodnje hlače z rdečo borduro S., 3 rjuhe iz rjave kotenine, 1 velika platnena brisača z vtkanimi črkami G. B. C.
*	Aretovan šolski nadzornik. Bivši šolski nadzornik v Subotici Matija Išp3no-vič je bil te dni aretovan zaradi poneverbe. Policija ga je izročila državnemu pravdništvu.
4 Medvedu voščil «dobro jutro«. Trgovec Ivan Hutter iz Skrilia se je te dni zgodaj zjutraj podal na pot v Kočevje Ko je šc v temi korakal skozi Rogati hrib- opazil je, da se mu nekdo približuje. Voščil je nezunucu »dobro jutro*. Ka ko pa se je Hutter preplašil, ko je spoznal v neznancu velikega medveda, ki ie nekoliko zagodrnjal ter jo potem nevolj no zavil v gozd.
*	Ruletna igralnica v Sarajevu. Jugoslovenski klub v Sarajevu otvori v pro-
torih prejšnjega. Hermkluba igralnico, ki bo celina te vrste v Jugoslaviji. Igralo se bo na rulete. Deset odstotkov čistega dobička dobe sarajevska prosvetna društva »Prosveta*, «Xapredak» in »Gajret*.
*	Velik požar na južni železnici. Kakor se nam poroča iz Zagreba, jc včeraj opoldne nastal na progi južne železnico
mikov Galsworthyjeva »Borba*. Vse te predstave so izven abonementa.
* ^Glasbena Matica«. Cenjeno občinstvo, ki si je dalo rezervirati vstopnice za pondeljkov Matični koncert, opozarjamo, naj pride ponje najkasneje do petka zvečer. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, se bodo do petka ne-dvignjene vstopnice oddale drugim udeležnikom.
p- «Pohujšanje v dolini šent!lorljanski» v Novem mestu. Dranska sekcija jug. akadem. društva »Jadran* v Ljubljani, priredi v soboto dne 7. maja ob 19. uri v Narodnem domu v Novem mestu Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini Šent-florjanski*. Po prireditvi jo ples s prosto zabavo.
p- Ostavka intendanta zagrebškega ka-zališta. Iz Zagreba poročajo, da je podal ostavko intendant zagrebškega narodnega kazališta dr. Ivo Andrič. Kot vzrok demisije se navajajo razne zahrbtno intrige, ki so se uprizarjale proti njegovi osebi. Kakor vidimo, trpe skoro vsa naša gledališča na isti bolezni. Ljubljana, Osijek, Novi Sad in sedaj šc Zagreb.
p- Dr. Milan Šenoa: Geografija Jugoslavije. Nakladom i štampom ».Tugosla-venskog Kompasa d. d.* Zagreb, izašla je »Geografija Jugoslavije* iz pera sveuči-lišnog profesora dra. M. Senoe. Cijcna 24 K.
MM\ mM.
izven Zagreba velik pož;
nci so je va-
gon petroleja najbrže vsled :skro iz lokomotive. Ogromen stolp gostega črnega dima se je vil proti oblakom; plamen je bil silen in se je videl daleč naokoli. Gašenje je bilo nemogoče. Gorelo je tri ure. Železne tračnice so se zvile vsied vročine, leseni železniški pragi pa so zgoreli. Petrolej je bil last tvrdka Vacu-um 03 Companv in je prispel iz Poljske. Vreden je bil 546.000 kron.
*	Nesreča na lovu. Kakor se nam javlja. je učitelj iz Sv. Jurija ob Sčavnici na lovu na vidre po nesreči zadel svojega solovca Matjašiča, ki je obležal na mestu mrtev.
*	Pogreša se. Neznano kam je izginil leta 1893. rojeni čevljarski vajenec v Mariboru, Adalbert Mesarič. Kdor bi ga izsledil, naj javi to policijskemu ko-jih smatrajo za odpuščene. Drugim pa se dovoli lOodstotno zvišanja mezde.
*	Obesi! se je na Jezici pri Ljubljani bivši posestnik in trgovec na Laverci Karel Lenče, ki je bival reč let v Ame-
- Za Sokolski dom v Šiški. Društvo za zgradbo SokoLkcga doma v .Šiški priredi dne 8. maja J921 pri bratu Stepiču vrtno vcsclico z javno telovadbo ob zvokih godbe dravske divizije. Pevski zbor Šišenske čitalnice priskočil nam bo z naj-raznovrstnejšimi pevskimi točkami na pomoč. Xa sporedu je dalje srečolov in šaljiva pošta. Začetek ob 3. uri popoldne. V okusno opremljenih paviljonih dobiti bodo najraznovrstuejša okrepčila in pristna rujDa kapljica. Ljubljančani, v nedeljo dne 8. maja 1921 vsi k »Petru* v Šiško. — Odbor.
u Sokol II. nastopi s člaustvom in naraščajem na pomladanski prireditvi društva za zgradbo sokolskega doma dne 8. t. m. v Hribarjevem gaju. Občinstvo naj se te prireditve, ki bo letos edina v Hribarjevem gaju in ki bo prekašala vse dosedanje, tudi polnoštcvilno udeleži. Vspored sledi.
* Za zgradijo Sokola I. je poslal g. dr. Klepec iz poravnave Lubej-Jovan 100 kron. Hvala!
o- Za osješki sokolski zlet. Mestno zastopstvo v Osjeku je na zadnji soji voti-ralo za pokrajinski sokolski zlet, ki se bo vršil na Vidov dan t. 1. 28.000 kron.
Dijaški vaditeljski zbor Sokola v Kranju priredi v nedeljo, 8. maja pred So-kolsko telovadnico v Kranju ob 16. uri javno telovadbo dijakov in dijakiuj pod lastnim vodstvom. Na sporedu je sistematična telovadba, orodna telovadba vrst, proste vaje, zlasti lastne dijaške proste vaje. Vstopnina sedež 3: stojišče 1 dinar. Ker je to prvi nastop te vrste in ker gre čisti dobiček dijaški kuhinji in društvenemu domu vabi k mnogobrojni udeležbi — odbor Sokola v Kranju.
TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! _ ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVENSKE MATICE*?.
industrije, hočejo danes posnemati vse industrijsko in gospodarsko močne države, ker jih ogrožajo industrijsko, oz valutarno slabe države. — Dtunping pomeni ono gospodarstvo, v katerem se predmeti izvažajo v svet visoko pod prodajno ceno na domačem trgu, včasih oelo pod lastno produkcijsko ceno. Ta sitem je prikladen za osvajanje svetovnih trgov; to tendenco veleindustrije pa mora podpirati domač konsument, ki je od organizirane industrije pri63jen kriti izgubo, ki jo ima. industrija pri izvozu.
Dumping hote ali nehote izvaja v velikem Nemčija, kateri je omogočeno, svoje izdelke na tujih' tržiščih prodajati ceneje kakor doma. Slabo stanji nemške marke napram zdravim valutam povišuje nemško konkurenčno zmožnost. To nevarnost je prva začutila angleška industrija, katero je cencjže nemško blago znatno ogrožc-valo celo v njeni lastni državi. Angleški industrijci so dosegli radi tega zakon, takozvan —■ antidumpingbill. ki nalaga na nemško blago tako visoko carino, tako da zadnja izravna valutarno razliko med šilingom in marko. Antidumpingbill, angleški industrijski zaščitni zakon, ne pomeni nič drugega kakor vpeljavo prohibitivnega carinskega sistema, katerega je angleški gospodarski liberalizem do svetovne vojne močno sovražil in dosledno odklanjal. Ta prohibitivna gospodarska politika Angleške služi za vzgled Franciji in v najnovejšem času oživlja tudi v Ameriki. Prvotno naperjena samo proti Nemčiji, se sedaj obrača sploh proti vsem državam, ki imajo takozvano nezdravo valuto in jim jc radi tega omogočeno nekako dum-ping-gospodarstvo.
Iz Anglije prihajajo vesti, da bo carina povišana za 300%, francoski generalni tarif se zviša za. 200—300%. amerikanski zakonodajni zbori razpravljajo o takozv. Einmc-gency Bili in o posebnem antidumping - zakonu. Prvi znatno povišuje carino na sladkor in tekstilne izdelke, drugi pa je s svojo ostrino obrnjen proti vsem državam s slabo valuto in hoče vse blago iz teh držav zacariniti z znatno zvišanimi podstavkami. In sicer se izvrši zvišanje na ta način, da se pri preračunanju fakturne vrednosti na dolarsko vrednost, katera se zacarini, ne vzame za podlago borzni kur s, ampak 66% manj. Amerika ne prizna borznega zmanjšanja, vrednosti tuje »slabe- valute, ampak samo 34%no zmanjšanje vrednosti. 66% od zmanjšanja vrednosti slabe valute napram dolarju naj se v amerikanskem antidumping - zakonu sploh nc upošteva. Na ta način bo fakturna vrednost blaga — izražena v dolarjih — znatno
nih starih vrvi. podprog. kožuhovine (krzna), različne pločevine in medi, končno novi odpadi:! sukna. platna in črnega satina, nastali pri krojenju nove obleke. Pogoje, ob katerih sc prodado ti odpadki, i:akor tudi ostanke same lahko pregledajo ponudniki do dne licitacijo v omenjeni delavnici vsak delavnik med uradnimi urami. Reflektanti se morajo licitadje udeležiti osebno. Pnnudbe, vposlane po pošti aH brzojavno, se ne bodo vpoštevale. S ponudbo vred morajo ponudniki v posebnam zavitku položiti kavcijo, in sicer naši državljani 10 odstotkov, tuji pa 20 odstotkov celokupne ponudene svote. Sicer pa veljajo za to drugo ofertalno licitacijo analogno določila zakona o nabavah vojaških potrebščin v zvezi z zakonom o državnem računovodstvu.
= Na mariborski sejem, ki se je vršil
29.	aprila, jo bilo prignanih 72 prašičev. Cene so bile sledeče: plemenski prešiči kg žive teže'26 do 80, polpitani 28 do
30,	mladi osem do deset tednov stari prešiči 240 do 400 za komad, jesenski 600 do 1000 kron. '
Borza 4. maja
572 580 380 1850 1070
760 770 405 410 2000 5800
9600 9625 935 750 1310 725 735
višja, in carina, ker sc računa od vrednosti, seveda tudi. Tendenca gre za tem, da se relacija dolarja napram tujim slabim valutam približa predvojni zlati relaciji, t. j. n. pr. 1 dolar = ca 5 K.
Ta prohibitivna carinska politika ogroža poleg Nemčije predvsem Ceho-slovaško, katera je bila v trgovini z Ameriko za nekaj milijonov dolarjev aktivna, češko časopisje skuša dokazati. da češka industrija producira dražje kakor n. pr. angleška in japon ska, za katere amerikanski varstveni zakon nima veljati in radi tega češka industrija nikakor ne more ogrožati amerikanske. Čehoslovaška potrebuje izvoz v Ameriko, da si piidobi protivrednosti kv v Ameriki nakupljeni bombaž. Udarci, direktno naperjeni proti politični neprijateljici Nemčiji udarijo tudi na politično zaveznico Ce-hoslovaško. Gospodarstvo pač nikjer ne pozna sentimentalnosti. Ti ukrepi zahodnih držav kažejo Čehoslovaški pot na Balkan in v Rusijo.
= Ljubljanski veliki semenj. Kakor znano, priredijo naše gospodarske kor-poracije po vzgledu čeških in nemških semnjev veliki semenj v Ljubljani v času od 13. do 11. avgusta t. 1. »Trgovski list* prinaša v svoji zadnji številki sejm-ski red »Ljubljanskega velikega semnja*. Inozemskim industrijcem je zabra-njena razstavitev onih predmetov, ki se izdelujejo v naši državi. — Prijavnice je poslati najpozneje do 31. maja t. 1. na naslov: »Urad ljubljanskega velikega semnja v Ljubljani, Turjaški trg 6/17. Istočasno s prijavnico je doposlati na isti naslov nnplačilo 100 kron. Vse razstavno predmete je dostaviti na seimski prostor do dne 8. avgusta 1921. na naslov sejmskega urada, do dne 10. avgusta 1921. pa mora vsaka stranka svoje prostore popolnoma urediti. V teku petih dni po zaključitvi semnja morajo vse stranke svoje razstavne predmete odstraniti iz sejmskega prostora. Ukrenili so se koraki, da se dosežejo za obiskovalce in razstavljalce za 50 odstotkov znižane vožnje po vseh železnicah naše države.
= Licitacija ostankov v 'delavnici za vojaške obleke v Vevčah. Uprava delavnice za vojaške obleke v Vevčah (železniška postaja Zalog) priredi dne 23. junija 1921. ob osmi uri II. ofertalno licitacijo izločenih ostankov. ki so v njenih skladiščih in ki	. .... jih je dosedaj okoli 192.186 Irilom-1 Odgovorni urednik Vit. F. JeleflC,
Zagreb, devize: Berlin 214 — 215,
Bukarešt 223 — 223.50, Rim 678 — 6S3. London 557 — 560. Newyork kabel 136.50 — 137.50, ček' 136 — 137, Praga 193 — 193.25, gvica 2460 — 2470. Dunaj 22.90 — 23.25, Pariz 1090 — 1095, Budimpešta 65-— 66. Valute: dolar 135 — 135.50, avstrijske krone 23 — 23.75. levi 160 — 170, rublji 65, češke krone 193 — 195, franki 1050, napoleoni 481 483. marke 215 — 220, leji 219 — 221, italijanske lire 650 — 660, turške zlate lire 505. Blagovna borza: pšenica 73 — 74 kg tri odstotke primesi paritet Zagreb 1060, koruza 458, koruza franko Srem 420. pisani fižol paritet Zagreb 395, beli 500, pisani stari fižol 350, prvovrsten bukov ies franko vagon slavonska postaja 3600.
denar blajr Banka za Primorje i . > 020 93* Hrvatska eskomptna banka . 1400 1430 Jugoslavenska banka . . i Ljubljanska kreditna banka • Ekspioataciia drva , ■ * , Slavonia i < » . » t > • Trsovsko-obrtna banka . » Jadranska banka = v « s • Dubrovačko parobroilno dr. PraStediona ..... i Rečka pučka banka .. s > Banka Brod na Savi. . • • utman ,)>■>■ i i Narodna šumska industrija ■ Ljiiblj. strojne tov. in liv. . 870
Beograd, valute: dolar 34 — 34.80, funti 265 — 266, švicarski franki 595 — 600. lire 165 — 366, leji 55.75 — 56, levi 42.50 — 43, marko 53.50 — 54, češke krone 47 — J8, avstrijske krone 5.90 — 6, napoleoni 119 — 119.50. Devize: London 138.50 — 130, Pariz 270 — 272. Ženeva 600 — 615, Solun 200 — 215, Praga 48.25 — 48.50. Dunaj 5.80 — 5.90, Berlin 53.50 — 54, >01 an 109 — 170.
Dunaj, deviz c: Zagreb 427.75 —. -131.75, Berlin 924 — 930, Budimpešta 276.70 279, Bukarešta 995 — 1005, London 2420 — 2410, Mjlan 2965 — 2985, Xewyork 608 — 612, Pariz 48S0 — 4870, Praga 841 — 847, Sofija 725 — 755, Varšava «9 — 71, Curih 10.700 — 10.750. Valute: dolarji 602 — 606, levi 710 — 720. marke 92-1 — 930, funti 2420 — 2440, franc. franki 4815 — 4855, lire 2955, dinarji 1703 — 1723, poljske marke 69 — 71, l<\ji 985 — 995, carski rublji 1S3 — 188. švic franki 10.675 — 10.725, češkoslov. krone 8-11 — 874.
Pragj, devize: Berlin 110.25 — 111.75. Curih 12.88 — 12.91. Milan 3.53
-	3.65. Pariz 567 — 579, London 290.75
—	292.75. Nc.vvork 279.25. Beograd 207 209, Bukarešta 119.37 — 120.37, Sofija 87.85 — 88.25, Dunaj 11.37, Varšava 8.37 — 9.37. Zagreb 51iM — 52.50, Budimpešta 34.12 — 35.12. Valute: marke 110.25, švic.. franki 13.83 — 12.87, liro 359 — 360. franc. franki 573 — 575, funti 288 — 290. dolarji 71.75 — 72.75, dinarji 200.">n — 200.52, leji 119.37 — 120, avstrijske krone 11.37 — 12. poljske marko 8.37 — 9.37.
Berlin: Italija 320.75 — 321.35, London 263.30 — 263.80, Newyork 66.02 — 66.17, Pariz 528.45 — 524.55, Švica 1170.30 — 1172.50. Dunaj 17.85 — 17.89.5. Praga 91.20 — 91.35. Budimnešta 30.69 — 51.09.
Curih, devize: Berlin 8.60. Ncwvorli >.66. London 22.50. Pariz 44.85, Milan 27.65, Praga 7.80, Budimpešta 2.65, Zagreb 4.05. Bukarešta 9.25, Varšava 0.68, Dunaj 1.57,5.
Vremensko poročilo
_ I.inMiana 30« ra nad morfem
Dan
i o
l-S,
i
7. nri
i- maj , 14. nri Si. ari
;39 r?sf
/5 — a ; U o o m j >
715*8 726*3 727*2
ii E E
H.*
Vetravi
»•0
15*0
10.5
rt. »Tip.
•1-ing
Nebo 3
oblačno --r«5. ob!.; f pol obL ; °
Sredn;« včerajšnja temperatura 11.2, normalna 12-1 Vremenska napoved: lepša s t v. vreme Solnce vzhaja ob 4-39 zahaja ob 1914
lastnik in izdajatelj Konzorcij" , Jutra".
Cesarju
kar jo cesarjevega
To krilatico bereš lahko vsak dan neštetokrat v reakcionarnem ofsopis ju »republike* Avstrije. Ponavljajo jo bivši Karlovi komorniki in ministri, grofi in baroni, a pred vsem generali Kakšna je mentaliteta fe vrste ljudi, naj dokažejo sledeče vrste iz dunajske «bis in die Knochen* črnožolte«Staats-wehr»:
»Pravega plebiscita za obliko drža ve v Avstriji ni bilo nikoli. Potemtakem je Kari Habsburg še vedno legitimen monarh Avstrije, kateremu dolgujemo kristjani zvestobo.*
«Karlov maniifest od 11. novembra 1!»18 ne vsebuje cesarjeve .odpovedi prestolu. Mesto, iz katerega se to na pačilo sklepa. Be glasi: cNočem zoper-stavlja'ti svobodnemu razvoju mojih narodov svoje osebe*. Cesar se torej ne odpoveduje dednim pravicam svoje hiše; da, cesar odhaja v izgnanstvo zato, da ne bi mu bilo treba podpisali t.ike izjave. Da je Kari še vedno ar strijski cesar, izpričuje tudi poročilo dunajske «Re:chspost». ki javlja, da se smatrajo nevtralni zastopniki inozemstva še vedno poverjene pri cesarju Karlu. Habsburisko-lotarinska dinastija torej ni odstopila, temveč ima še vse pravice do prestola v Avstriji*.
v Ker se je Karlu zagotovilo, da bo o obliki Avstrije odločilo ljudsko glasovanje, kar se pozneje ni zgodilo, pač pa je o obliki države odločil parlament, je to dejanje avstrijske zbornice pravni zločin in pravni rop. Smešno y* trditi, da more uradnike, častnike in vojake odvezati prisege cesarju narodna skupščina, kot se je to zgodilo; prisege jih more odvezati samo cesar*.
»Ljudstvo avstrijsko se ni spontano fn z lahkim srcem ločilo od svojega cesarja, kajti Kari je bi! dober mož in vjadar. Avstrijska narodna skupščina je torej krščansko ljudstvo ogoljufala!*
«Največja nesramnost parlamenta pa je izgon cesarja iz države. To ie največji zločin, ki je bil izvršen nad Kar-
lom. Pomislite: cesar In njegovi so morali ostaviti deželo, ne da bi smeli obiskati grobove njih prednikov. Ali ni to največja brezsrčnost?*
«Iz navedenih dejstev torej sledi: 1.) da je cesar Kari še danes zakoniti cesar Avstrije; 2.) da smo temu cesarju kristjani dolžni zvestobo v celem obsegu; 3.) da se mora ta krivica čim prej popraviti. B.og živi plemenitega cesarja Karla! > —
Tako besedici nepodpisan general v «Staatswehr>. In Kari Habsburg v Švj ci bere te neumnosti in «i domišlja, da je še vedno avstrijski cesar.. <
Hugh Conway:
Iz teme
48
v luč
Roman.
Ceneri se je nervozno oziral v mene. Ali je uganil, kaj sem ga moral vprašati? «Povejie mi», sem rekel, «ime onega mladega človeka, ki ga je Macari umoril v Londonu v navzočnosti Pavline, in povejte mi tudi, zakaj ga je umoril*.
Prebledel je kakor zid. Skoraj bi se sesedel — zgrudil nazaj na stol brez moči, nezmožen govoriti, se gibati, nezmožen odmakniti svoj pogled od mojega obraza.
«Povejte mi», sem ponovil---
«Počakajte, pokličem vam v spomin oni prizor, in spoznali boste, kako dobro vem vse. Tukajle je miza; tu-«aj jc Macari, stoječ nad človekom, Ki ga je zabodel; tukaj ste vi, in za vami nekdo drugi z brazgotino na licu. V odzadnji sobi, pri glasoviru, pa je Pavlina. Ona poje, a njeno pet-le utihne, ko se umorjeni mrtev zgrudi. Ali sem točno opisal ves prizor?»
Govoril sem razburjeno. Ceneri-jeva ušesa so kar vsrkavale vsaki zlog, oči sledile vsaki moji (jesti. Ko sem pokazal z roko na namišljeni eraj, kjer je stala Pavlina, se je iz-nenaden hitro ozrl tjakai. kakor da
bi pričakoval, da zdajci stopi v sobo. Ni poskusil oporekati točnosti mojega razkazovanja.
Čakal sem, da se zopet opomore. Bil je ves prepaden. Dihal je krčevito, sunkoma. Za hip sem se že bal, da mi tam na mestu umrje. Natočil sem kozarec vina; vzel ga je s tresočo roko ter ga pogoltal.
«Povejte mi njegovo ime», sem ponavljal. «Povejte mi, kaj je imel opraviti s Pavlino«.
Tedaj je prišel zopet do glasu «Kako to, da me pridete semkaj vpraševat? Saj bi vam Pavlina lahko povedala. Okrevati je že morala, sicer ne bi vedeli tega».
<'Nič mi ni povedala«.
"Motite se. Morala vam je povedati. Nikdo drugi ni bil priča zločina -- umora, zakaj umor je bil».
«Še nekdo drugi je bil navzoč razen onih, kar sem jih bil naštel«.
Ceneri se je zganil in strmel v mene.
«Resnica, še nekdo drugi je bil tam, a po naključju. Človek, ki je pač mogel slišati, a ne videti. Človek, ki sem govoril za njegovo življenje kakor za svoje».
Zahvaljujem vas, da ste mi ga rešili«.
«Vi se mi zahvaljujete? Kako to, da bi se vi mi zahvaljevali ?»
«Če ste komu rešili življenje, ste ga meni. Jaz sem bil tisti človek!«
«Vi tisti človek!« Pogledal me je pozornejše. — «Resnica: zdaj se spominjam teh potez. Vedno sem se čudil, da se mi vaš obraz tako znan zdi. Res. Razumem vse — zdravnik sem — operirali so vas na očeh«. «So — in z največjim uspehom«. «Zdaj prav dobro vidite — ampak tedaj! Nisem se mogel motiti, slej)i st%bili — nič niste videli«.
«Nič nisem videl, ampak slišal sem vse«.
«In zdaj vam je Pavlina povedala, kaj se je zgodilo
«Pavlina ni govorila«.
Ceneri je vstal, hodil silno ganjen po sobi gorindol, in verige so mu rožljale, ko se je premikal. «Saj sem vedel«, je mrmral v italijanskem jeziku, «saj sem vedel — takega zločina ni mogoče prikriti«.
Nato pa se je obrnil k meni. «Po-vejte mi, kje pa ste vse to izvedeli? Tereza bi rajši umrla, predno bi izdala. Petrov pa je mrtev — umrl je od blaznosti, kakor sem že omenil«.
Iz posljednih njegovih besedi sem razbral, da je bd Petrov oni tretji človek, ki sem ga bil videl in tudi sojetnik, ki je obdolžil Macarija.
<'Ali od Macarija — tega največjega izdajalca? Ne — saj je bil morilec on — tako priznanje bi mu prekrižalo vse načrte. Povejte vendar, kako veste vse to?«
^Povedal bi vam, a dejal bi, da mi ne bi hoteli verjeti«.
«Vam ne verjel!« je razvneto vzkliknil«. Vse bi verjel, kar je v zvezi z ono nočjo — nikdar mi ni prišla iz spomina — gospod Vanghan, v mojem ujetništvu mi je bila raz-odeta resnica. Nisem obsojen na to življenje zaradi političnega zločina. Moja obsodba je posredno maščevanje božje za dejanje, ki ste ga bili priča«.
Jasno je bilo, da Ceneri ni bil tak zakrknjen lepev kakor Macari. Imel je vsaj nekaj vesti. In ker je bi! videti še praznoveren, bi mi nemara verjel, če bi mu povedal, kako to, da tako dobro vse vem.
«Vse vam hočem povedati«, sem rekel«, samo ako mi zastavite svojo čast, da mi natančno opišete celo zgodbo tistega strahovitega zločina ter mi vestno in resnično odgovorite na moja vprašanja«. Bridko se je nasmehnil. «Pozab-
ljate na moj položaj, gospod Van-vam obljubim vse, kar želite.« ghan, ko govorite o časti. Vendar
In tako sem mu kar najbolj na kratko in enostavno povedal vse, kaj se je bilo prigodilo, vse, kar sem bil videl. Stresel se je, ko sem iznova popisal grozno prikazen.
^Prizanašajte mi«, je rekel, «itak vse vem. Tisočkrat mi je bil preti očmi oni prizor ali se mi je sanjalo o njem — nikdar me ne bo zapusti!. Pa čemu priti do mene? Pavlina, pravite, da okreva — ona bi vam vse povedala«.
<'Nisem je hotel vprašati nobene stvari, dokler ne govorim z vami. Ona je okrevala, a jaz sem zanjo tujec — in ako vaš odgovor ne bo tak, kakor se ga nadejam, se ne bova nikoli več videla ž njo«.
< Ako mi ie mogoče kaj storiti, d;i popravim—» je pričel vneto.
«Vi lahko samo resnico govorite. Poslušajte. Obdolžil sein morilca, vašega tovariša, z zločinom. Kakor vi, ga tudi on ni mogel tajiti, a jja je opravičil«.
«Kako pa — povejte nii», je sopel Ceneri.
Za trenutek sem počakal, llprl sem vanj oči, da bi ujel vsako izpre-membo na njegovem obrazu — da bi iz njih razbral resnico bolj kakor iz besedi.
^Zagotavljal mi je, da ie bil tb«i mladi človek umorjen po vašem izvodilu — da je bil — moj Bog, kn-ko mi je sploh mogoče to ponavljati! — Pavlinin ljubimec, ki sc je branil popraviti svoj pregrešek, poiem ko 'jo je onečastil. Resnico! Resnico mi povejte!«
(Dalje prihodnjič.)
VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!
rovernIšk;3 za!oga papirja
Šolskih in jijsarniSfeih potrebščin.
Založništvo raznovrstnih razgtadnic.
T-JI, Tioap, Ljubljana
709 20-3
Ved fabljenih
, mm strojen in
v dobrem stanu se ceno preda: Ljubljana, KarlovSia oesta 4. Ogleda se ialiko vsak dan od 12 —2. pop. 773 10-1
Proda se nr&nlrbj bsHij za manjšo dobro ohranjen UlJOlItanl Bi UJ osebo, ter sviila letna obleka in nov jakot za
večjo osebo po niz'fci ceni. Več P. Capuder, Vidovdanska oesta 2.	771 2—2
Kot pošiesaiijs, SSS1^
prosi službe stanujši, po vojni uničeni trgovec z mešanim blagom, tudi železninar. Dobrotni podjetnik, ki bi ga sprejel tudi izven Ljubljane, na i sc blagovoli pismeno -Javiti upravi «Jirtra* pod ..Kfujna pomoč drežisi št. 759".	759 3-3
ss sprejme ze nese
izdelovanje dvoko!es in lEJB otroških vozičkov pri tvrdki F. Batjel, Ljafcljana, Stari trg 28.
Tli 2-1
OslBjsfiO mast, razpošilja in ponudbe
sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko ?bpovio, Ljubljana.
330 119—30
pripraven za vsako trgovino, z elektr. razsvetljavo, skladiščem in inventarjem, na prometni ulici blizu glavnega trga v SEari-horn se takoj ugodno proda. Odstopi se ladi stanovanje. Ponudbo na Anončni in iaformačni zavod ,.Vedež", Slovenska ulica 6.	761 2—2
Arhitekt in mestni stavbenik
Ljubljana, Gcsposvetska c. 10.
Telefon interurb.žt.103. Ustanovljeno 1.1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte iu proračune. 710 13—3
esasssBaBsaassBssBBaaBBaan
1 HiBBFihanska strojno i
e	-^ggj o	a
tt	m —
fS
s
B
61 S B
a a a
B 9 a a
a s
e
B B
Olje, lahko, za vretena;	g
olje za transmisije;	S
olje, strojno "za poljedelske stroje;	B
olje, strojno za težke stroje;	*
olje za avtomobile, lahko;	'fi
olje „ „ , izredno težko;	n
olje za cilindre;	|
olje proti prahu. 57 104—74	g
Glavna zaloga:	|
11. Z 0. z.
9
a
prej A. Zanki H™ sinovi, i
iBaaBBBBBBBsa
FreeMitalnlcci snopih In MM lilobuliai?
po najnovejši spomladanski modi; prodaja novih, klačanja in popravljanje" svilnatih klobnkov za dame; lepa zaloga pajčo-707 3—3	lanov za neveste itd. v salonu
94. Jeg8žž, Liubiiana, Slomškova uišca St. 27.
se proda iz druge roke.
Stroj je nov, model 5, s slovenskimi črkami, zelo malo rabljen, v prvovrstnem stanju. Samo resna vprašanja na upravo «Jotra».
in ključavničarstvo
Eontaža rasnih strojev, rsmontaža avtomobilov, Eiotoclklov In koles (biciklov), poljedelskih strojev in ključavničarska dela.
Naročila se sprejemajo.
Odgovorna dela pod nadzorstvom 757 ruskega isžinlrja. 5—4
Ijs&ljane, Karel Katoikava i Ledino.
™o\Sga MMm, oM&i Mni In razni stroji, piMS® vrstal^eli F. M\<1, MIlana, Stari trg 11 St
dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji v popravo. SZchanična delavnioa, Kar lovska oesta 4.	774 10—1
Blajfinejše predvojno jI kvalitetno blago.
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 14.
562 26-10
Tovarna
Barva vsakovrstno blago.
Ljy&!jana,Ps!jansUl nasip 4. Podružnica:
PODRUŽNICE: MARIBOR
Uosposka ul. 38.
Kemično čisti obleke.
Svetloiika ovratnike, za-/J pestnice in srajce._
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
štev. 39.
¥ vseh *?eiiih mestih Jugoslairsie iiie tvornica kravat 760 3-2
Ponudbe pod „Kravate" na Anonč. eksedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
NOVO!
Albin Ogris NOVO!
H Borba za jugoslovansko državo.
M Cena 32 Kf po posti K f<80 več.
II \B
M
Kdor se boče poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Parizu, Londonu, Krnu, Washingtonn in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, dosedaj pri nas neznana dejstva.
Knjigo naročajte pri	207 10
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
n u m n m m š\
Priporočamo domače tvrdke
: || ii ItoctbM ifi obrtni uglasit
Izhaja psljtibco. -VsaKa objava 4 K. j
R
Puškarji: Kaiser F. K., Selenburgova ul. 6.
Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.]
Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.]
Trgovine: Derenda Fran, konfekcija, mauufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15.	n
Prostovoljno pno MM 1 barelov siliotlua
se vrši v sredo, dno 11. maja 1921 ob 9. uri zjutraj v skladišča tvrdke „Promct" v Ljubljani, Rimskr, cesta 24.
Dražbeui pogoji so na vpogled do navedenega dne ob običajnih uradnih urah v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/111.
JVIestrai	ljubljanski
dne 2. maja 1921. 775	Županov namestnik : Dr. Zarcik.
e cfs?? Gfe 9. ml zvečer, f %
? Kavarni lku
'iari tra St. 3

« F. SKUHAT Mu^Sjana
<u
>CJ
s
s ^
s ©
426 52-51
PSssf^i tre 25/B. if
o
rr>
i G*
Lm4
O
n
IS
j ct>
SI
MANUFAKTURNA TRGOVINA
•	Koto*vo?s*a ulica 51.26
prodaja vse vrste manufakture po konkurenžnSh cenah. V zalogi imata jj tufli sukanec po K 130--.	769 2—1 f

104-76
d. z o. z.
Ljubljana, Dunaiska cesta if. 9
ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockali, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba.