THE OLDBST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. ANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Getlo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSI1 ARE jil IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (No.) 232. chicago, ill., sobota, 30. novembra — saturday, november 30, 1929. LETNIK XXXIIL proti Jugoslaviji - Rusija stavila pogoje nasprotniki jugoslavije pošiljajo alarmantne vesti v svet o zatiranju bolgarskega življa ob meji. — protipropaganda od ju-goslovanske stran i bi bila nad vse umestNA. Stresiminovci, Bolgarija. — Po listu chicaške "Daily Tribune" povzemamo poročila o strahotnih razmerah, ki baje vladajo na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Poročila pravijo, da prestopiti mejo iz Bolgarije v Jugoslavijo, pomeni toliko, kakor izvršiti samou-mor. Mejo tvori mali jarek, čevelj širok in pol čevlje globok. Jugoslovanska stran pa je tako gosto zastražena, da je nemogoče, da bi kako človeško bitje prestopilo jarek in istočasno že tudi ne dobilo jugo- SOVJETSKA 'REPUBLIKA' V BERLINU Najemniki v berlinskem komunističnem okrožju se uprli plačevanju najemnine, češ, da so hiše last naroda. -0- Berlin, Nemčija. — Mestne oblasti v Berlinu so prišle na zanimivo odkritje, da obstoji namreč v središču Berlina, na eni izmed najbolj obljudenih slovanske krogle v glavo. Na'cept, Koeslinerstrasse in v oko-meji so postavljene ne samo lici, prava pravcata sovjetska naCrt za nov most Tako bo izgledal novi most, takozvani "liberty Bridge", ki ga nameravajo zgraditi pri vhodu v newyorsko pristanišče, in ki bo vezal Brooklyn z Staten Island. Izdelan bo ves iz jekla in bo dolg 4,500 čevljev. Nad vodo bo vzdignjen 235 čevljev. KITAJSKA SPREJME POGOJE strojne puške, ampak celo težka artilerija. A tudi zahrbt-nosti se obdolžujejo Jugoslovani. Kakor poročila govore, so preteklega leta o božiču dobili trije bolgarski dijaki od jugoslovanskih oblasti dovoljenje, dai smejo obiskati svoje sorodnike v Jugoslaviji. Kakor hitro pa so prestopiji mejo.. 90 jih obmejne straže aretirali. Na božični dan so bili nato vsi okoliški prebivalci, z obeh strani meje, sklicani skupaj, in pred njihovimi očmi so bili vsi trije dijaki ustreljeni. Naravnost neznosno pa se godi Bolgarom, ki so pod jugoslovansko oblastjo. Država jim je prepovedala, govoriti bolgarsko, ali citati, bolgarske knjige in časopise. So pravi u» jetniki, ki mprajo za državo ro-botati brez vsake plače. Država je zaprla vse bolgarske, cerkve in šole, duhovnike in učitelje pa razgnala. Prebivalstvo pretepajo in kar na debelo pobijajo. To so izčrpki iz poročila, ki jih je dobil gori omenjeni list od svojega poročevalca. Prepričani smo, da pretežna večina teh vesti obstoja iz laži, in da je bil poročevalec enostransko informiran od elementov, ki že od vsega začetka rujejo proti Jugoslaviji. Pišemo o tem le v svrho, da opozorimo jugoslovanske oblasti, kake goro-stasnosti se razširjajo o njih državi v svet. Milijoni čitajo ta poročila. Kaj je jugoslovanska vlada, država, ki dela sama svoje za-!Kitajska obvestila sovjete, da kone in se ne briga dosti, kaj mestne oblasti odredijo. Ker so se namreč nekateri gospodarji hiš pritožili, da stranke ne marajo plačevati najemnine, so oblasti poslale delavce, da bi te stranke vrgli iz stanovanj. Nemalo pa so se začudili, ko ?=o tle!?yc! ta posel odklonili, da nima nihče pravice ni- ce kogar metati iz stanovanja, kajti Vse hiše "so last naroda in se' morajo vzeti sedanjim lastnikom in socijalizirati", Najemniki sami, izmed katerih niso nekateri plačali najemnine že po več mesecev, drugi'pa že cela leta ne, so se izrazili v istem smislu, namreč, d:a bo v najkrajšem času prišel na površje splošni komunizem, in da je socijalizacija hiš' prvi začetek zanj. Oblasti s6 imele precej truda, da so prepričale-te upornike, da so še vedno v Nemčiji, kjer ruska metoda še ne velja, kajti z njimi je simoatiziralo to celo mestno okrožje, ki je glavno gnezdo berlinskih komunistov, ki izdajajo tukaj tudi svoj list. slovenskemu občinstvu na ely! Ely. Minn, — Dne 3. dec. se bodo vršile v našem mestu volitve za mestno zbornico. Prej-šna leta so Slovenci na Ely ime-ukrenilfl 1 li modro urejeno, tako, da so oziroma j si bili že v naprej svesti svoje kaj namerava ukreniti, da bo-j zmage. Vsako leto se namreč do ti milijoni pravilno informi-1 X1—' - ■L- rani in da bodo dobili sliko o resničnem položaju? SLABA TRGOVINA Z DIJAMANTI Antwerpen, Belgija. - Vsled velikega zastoja v trgovini z dijamanti bo 12 tisoč delavcev v dijamantnih brusilnicah 0-stalo brez dela od 7. do 21. decembra. Dobivali pa bodo brezposelno podporo iz sklada, v katerega prispevajo deloma sami, deloma delodajalci. Pozneje bodo delovne ure skrajšane za polovico. -o-- —. Mexico City, Mehika. — Ako ne bo pokazala potreba, da se sedanji načrt izpremeni, bo novoizvoljeni "mehiški predsednik, P. Ortiz Rubio. v kratkem prispel v Washington, da oibšče predsednika Hooverja. je pripravljena sprejeti pogoje za mirs— Ruske zahteve glede vzhodne železnice. Moskva, Rusija. — Kitajska vlada je preteklo sredo ofici-jelno sporočila sovjetski vladi, da je pripravljena ,v svrho, da se kouLctjo sovražnosti med obema državama, sprejeti ruske pOfc^je glede kitajske vzhodne, železnice. . Ta železnica je dala tudi povod vsem. sovražnostim. Po nekem sporazumu med sovjetsko in kitajsko vlado iz leta 1921, mora biti uprava te železnice v skupnih rokah obeh držav. Pred meseci pa so Kitajci "napravili preiskavo na sovjetskem konzulatu v Har-binu, in izkazalo se je, da konzul izrablja svojo oblast v svrho komunistične propagande v Kitajski. Po tem odkritju je kitajska vlada izgnala sovjetskega konzula, kakor tudi odpustila vse sovjetske uradnike na kitajski vzhodni železnici. To je dalo povod za sedanjo "vojno" brez vsake vojne napovedi. v svrho, da se zdaj sovražnosti nehajo, zahteva sovjetska vlada, da se na železnici upo-stavijo zopet vsi ruski uradniki, kakor so bili prej, med njimi v prvi vrsti ruski glavni u-praviteli. Pol^tr tega mora Kitajska izpustiti vse sovjetske državljane, ki jih ima zaprte. Šele, ko bo te pogoje izpolnila, nai pošlje uradno pooblaščenega zastopnika, s katerim se bodo vršila nadaljnja pogajanja. Kakdt- vedo poročati japonski poročevalci, sovjeti umika- KRIŽEM SVETA — Regina, Sask. — Muzika-ličnega goloba ima neka tukajšnja družina. Zmožen je, prozivajati melodije na piano, in sicer na ta način, da skače po tipkah sem in tja. Kadar pa kdo drugi igra, goloba to vedno zvabi, da skoči na piano in prične plesati. — Washington, D. C. — Mornariška oblast je sklenila pogodbo s Keystone Aircraft Corp. za izdelavo 1.8 hidropla-nov, stroški za katere bodo znašali nekaj nad milijon dolarjev. — So. Bend, Ind. — Z zavarovalnino za "suhe", o kateri smo nedavno poročali, da jo namerava ustanoviti protisa-lonska liga, najbrž ne bo nič. Zavarovalninske družbe so namreč mnenja, da bi v celi državi ne našli 1500 abstinentov, dočim bi jih moralo biti za ustanovitev kompanije najmanj 10 tisoč. DAVEK NA TUJE DELAVCE V načrtu je upeljava davka za tujezemske delavce, ki živijo v Kanadi ali Mehiki, a i-majo delo v Zed. državah... Iz Jugoslavije, GOSPODAR UMORJEN V GORNJI GORICI PRI PRAGER-SKEM. — RAZPRAVA PO NOVEM ZAKONU PROTI KORUPCIJI. — RAZNE NEZGODE IN DRUGE ZANI-MIVE VESTI ŠIROM STARE DOMOVINE. Washington, D. C. — Na kanadski in mehikanBki meji je mnogo delavcev, ki imajo svoje domove v Kanadi ali Mehiki zaposleni pa so v Zed. državah. Tako so jih v Detroitu samem našteli 6736, ki so si ustanovili dom v Kanadi zaradi nižjih davkov in cenejšega življenja, pa tudi zaradi tega, Umor pri Pragerskem. Maribor, 11. nov. — V soboto večer, dne 9. nov., se je dogodil v Gornji gorici strašen umor, o katerem se je bliskovito raznesla vest po vsej okolici. Posestnik in slaninar Ant. Fingušt je v soboto odpeljal poln voz slanine na mariborski trg. Ko se je zvečer vračal s trga domov v Gornjo gorico pri Pragerskem, je pri vhodu na dvorišče naperil neznanec proti Finguštu samokres ter izprožil nanj tri strele. Fingušt se je zvrnil v mlaki krvi z voza, splašeni konji pa so v besnem galopu pridrli na dvorišče, da je domačine takoj prevzela težka slutnja. Gospodarja ni bilo na vozu ter so ga našli ob cesti vsega krvavega in mrtvega. Pri njem so našli izkupiček za prodano slanino v znesku 8000 Din. V nedeljo so po nalogu sodne komisije iz Maribora, v kateri so bili deželni sodni svetnik dr. Lenart ter zdravnika dr. Jurečko in dr. Zarjan, pripeljali truplo umorjenega v ker jim je bliže hoditi na delo Cirkovce, kjer se je izvršila preko mosta iz Kanade, kakor "obdukcija, ki je ugotovil*, da pa iz kakega dela detroitskega \e en strel šel naravnost v srce, predmestja. Enake razmere so tudi v Niagara Falls in v Buffalo, kakor tudi ob meji v državi Maine, in na mehiški meji. V svrho, da se tem razme drugi pa obtičal med rebri, tretji pa bržkone v pljučih. — Krogle so bile kalibra 6.75. ; Orožništvo se je podalo takoj na delo in je uvedlo tercie- LOKOMOTIVA BREZ DIMA Augsburg, Nemčija. — Nova nemška lokomotiva je ravnokar prestala z uspehom prvo preizkusno vožnjo. Stroj je izdelan tako, da njega kurenje ne povzroča nič dima ali saj. Njegova gonilna moč je 1200 konjskih sil. Tudi ne potrebuje nikakega tenderja. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 ram napravi konec, ima delav- ^ite poizvedbe o tajinstvenem ski department v načrtu, da upelje davek na vse tujezemske delavce, ki služijo svoj kruh v Uniji, a živijo izven nje, in sicer bi ta davek znašal $18 za vsakokrat, kadar bi prišli na delo v Unijo. Ta znesek bi zločinu, pri katerem se ne ve, ali gre za roparski umor ali za maščevanje. Izpred novomeškega sodišča Prva razprava po novem za- zvanim konu o korupciji 6e je vršila obstojal iz $10 za vizo in $8j1L nov pred tukajšnjim okr. za naglavni davek. sodiščem. Pred tako Na ta način bi delavski department prisilil tujezemske delavce, da bi, ali pustili svoje delo v Uniji, ali pa tudi tukaj ustanovili svoj dom. Enak za- volijo trije člani v mestno zbornico. Slovenci smo v večini/zato nam tudi pripoznajo, da smo upravičeni do večine v, v . , ... . , mestni zbornici. Pred dvema 5° 8V0^e ?ete 8 klta^.keS? letoma so Slovenci postavili *emlja,-.ki so ga zasedli pri se-- danji ofenzivi. Pac pa sovjet- dva kandidata gg. Št. Banovca Jr. in Ivana Tauželj in sta bila i ski aeroplani neprestano kro- tudi izvoljena, kajti slovenski jliad tem +oze,mlje™ in pa' glasovi so s, osredotočili. I.etos zii<> na ?V?ntue,no zbiranje poteče Banovcu in Tauželju termin. Oba zopet kandidirata. Tudi letos naj slov. občinstvo na Ely odda glasove samo o-menjeninja, Ako pa bomo cepili naše glasove, za tri kandidate, se zna zgoditi,, da bomo dobili^ samo enega Slovenca v zbornico in ,še istega s pičlim kitajskih čet. SUHAČl "REŠUJEJO DOMOVINO" V mestu Wallace, Idaho, se je suhaška patrulja spravila nad mestne glave in aretirala župana, bivšega župana, šeri- fa, dva policista in poleg tega Številom glasov. Zato Slovenci j še 14 drugih oseb. V Jefferson volite samo dva kandidata City, Mo., pa je spravila pod namreč Stefan Banovca Jr. in ključ 63 "zločincev", in ni s Ivan Tauželja, drugače bote z tem prizadela mestu druge ne-izidpm volitev razočarani. \ sreče, kakor da se je cena pi- Odbor. jačam podvojila! NAZNANILO Sprejeli smo KNJIGE Mohorjeve družbe ZA LETO 1930. Zbirka vsebuje sledeče knjige: Koledar za leto 1930. Slovenske večernice 82. zv. Zgodovina slovenskega naroda, Dr. J. M al. Grče, povest. Življenje svetnikov 6. zv. Cena peterim knjigam s poštnino vred $1.25 Imamo v zalogi tudi veliko pratiko, cena 20c. KNJIGARNA AMF.RIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. trojnim senatom sta stali sestri Albina Aber, poštarica na Dvoru pri Žužemberku, in Hilda Aber, poštna pripravnica istotan, obe doma iz Vozlja. kon je nedavno upeljala tudi Drž pravdništvo ju je obtoži. mehiška vlada za Amerikan-'j da gta izplačevali strankalri fanta~prepeljafv splošno" bol ce.rW so delali v Mehiki, a so manjše znegke( kakor go jfa jjj»ta prepeljal splosno bol bili nakazani po okrožnem u ga napadalci pustili in izginili V temi. Kmetje, ki so šli po isti poti, so našli učitelja v krvi in stvar prijavili orožnikom. Ra-dišič je bil prepeljan v osije-ško bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Zaenkrat še ni znano, kdo so zločinci, niti ne, kaj je bil vzrok njihovega napada na učitelja. -o----- Modras v novembru. Te dni je našei g. Miško Steiner, progovi ' mojster v Li-; tiji, mladega modrasa. Gosp. Steiner je šel peš po službenem poslu s postaje Save proti litijskemu kolodvoru. Blizu Ponovič je zagledal vrvico, ki se je premikala sredi železniškega tira. Ko pa si je ogledal čudno jesensko prikazen po-bližje, je ugotovil, da je zapoznela kača pristen modras. ------o- Težka nezgoda na lovu. Lovaka paznika Stevo Kola-rovič in Marko Horvat v No-vemgradu Podravskem sta se v nedeljo, 10. nov., podala na lov na zajce. Zajec, ki ga je Kolarovič obstrelil, je ves iz-nemogcl pritekel v neposredno bližino Marka Horvata, ki ga je z udarcem puške nameraval usmrtiti. Puška se je pri tem nenadoma sprožila in na-btoj je Kolariča zadel v koleno leve noge. Ranjenca so prepeljali v bolnico. -o- Ponesrečen delavec. ; V papirnici v Vevčah se je pripetila 12. nov. dopoldne težja nesreča, katere žrtev je postal 181etni delavec Alojzij Osterc. Osterc je bil zaposlen pri stroju za rezanje papirja. Med delom je postal nekoliko nepreviden in ga je stroj pograbil za roko ter mu odrezal štiri prste. Osterc se je nezavesten zgrudil na tla. Iz papirnice so takoj telefonirali po rešilni avto, ki je nesrečnega radu za zavarovanje delavcev, ter da sta tudi spolirali ameriška denarna pisma. Obe obto-ženki sta odločno zanikali krivdo, a njun zagovor so ovrgle številne priče. Prišlo je do precej burnega nastopa, ko je hotela Albina Aber prepričati sodni senat, da govore priče neresnico. Toda te so ostale pri svojih prvotnih izjavah. Senat Uniji prebivali. —-o- POZIV na slovenske godbene in pevske umetnike v Clevelandu Cleveland, O. — Kakor že poročano, se bodo vršili v Clevelandu, pričenši b 1. decembrom, vsako nedeljo slovenski koncerti na radio, in sicer od 2. do 3. ure popoldne na postaji WJAY. Ker bi vodstvo teh . koncertov rado postreglo slo- Je .8P°:znf obe obtoženki za venski javnosti, čim najbolje mogoče, naj se priglasijo vsi talenti, kateri bi hoteli sodelovati; čas za prijave je do 1. januarja 1930, ker mora vodstvo že za več nedelj v naprej sestaviti program. Do zdaj se jih je že precej priglasilo. Kdor torej želi, da se ga vključi v program, naj se zglasi pri Mr. Primož Kogoju, 6515 Edna Ave., ali pa v uradu "Ameriške Domovine". -o- Kdor oglašuje, ta napreduj«t krivi in je obsodil vsako na 3 mesece zapora. -o- Divjaški napad na učitelja. V vasi Kutovi pri Osijeku je bil izvršen te dni zverinski napad na vaškega učitelja. Učitelj Anton Radišič, star 27 let, se je vračal pozno ponoči iz vasi na svoj dom. Na poti so ga v temi počakali »eznapi napadalci z nož}, ga ustavili, pobili na tla ter osuvali z noži po glavi iti v prsa. Ko učitelj ni več kazal znakov življenja, so Usodna patrona. Osemletni Fric Jagodic iz Brestrnice pri Mariboru je našel v kovčegu staro vojaško patrono, s katero je neprevidno ravnal. Končno je patrono iz radovednosti dal na ogenj v štedilniku. Patrona jo hipoma eksplodirala in odtrgala dečku več prstov na desni roki. Malega r>eprevidneža je rešilni avto prepeljal v ma-ribor?ko bolnic ? DuhovnišLs izpremembe. lavantinski škofiji: Ant. Rataj pride iz Črne v Gornjo Lendavo; Anton'Cafuta za I. kaplana pri Magdaleni v Mariboru, Jožef Žolnir za II. kaplana, Jožef Meško, doslej v Čren-ževcih ,za III. kaplana; Adolf Adamič iz Bizeljslcega v Cmo; Anton Somrek iz Vranskegv na Bizeljsko ter Mirko Štruc iz Gornje Lendave v Črenševce. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. novembra 1929, AMERIKANSKI SLOVENEC JL Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun hedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. -1 .. 4 Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J 849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto ___________________________$5.00 Za pol leta ...................................2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_______________________$6.00 Za pol leta _____________________i. 3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year___.-........................... 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 6 tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post officc at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. in delavca. Delavec more za nekaj časa dobro zaslužiti, in podjetniku se ni tieba ozirati na kako unijo. Ampak vprašanje je, kako dolgo to gre. Izkušnja uči, da ne more, biti tako, ako ni med podjetnikom in delavcem strogo določenih smernic, ker podjetnik nekaj časa delavca lahko dobro plača, ampak ga prav povoljno vrže na cesto, kadar se njemu poljubi. Delavci sami so postali preveč individttalisti, ko so se odrekli radi kakega lastnega dobička najmočnejšemu orožju samoobrambe, —- organizaciji. Posledice se kažejo bolj in bolj, in zopet ima komunizem tu zelo široko polje, ko delavska federacija ni storila svoje dolžnosti. Ni prav nobenega dvoma, da stoji Amerika pred težkimi problemi, ker se bo morala odločiti ali za komunizem ali za unijonizem. J. M. Trunk: Kam jadramo? Individualizem je v mnogih slučajih na ntestu, a prav enako tudi kolektivizem. Tudi kak milijonar postane lahko berač, ako zapravi svoje milijone, in najboljši kmet lahko požene svojo kmetijo in dobro plačan delavec more sproti zapiti pvoj zaslužek. Napredek in uspeh v gospodarstvu je odvisen od posameznika. To je individualizem. Pri kolektivizmu gre za skupne interese. "Delavec sam lahko dobi kak dober zaslužek, dobro uspeva, ampak kot delavec mora biti združen z drugimi delavci. Niti kmet ne bo mogel shajati brez kmeta, toraj brez skupne kmetske ali far-marske organizacije, dasi more drugače biti najboljši farmar. JTo je povsem jasno. Zdi se, da stoji amerikanska javnost pred zelo važnimi problemi glede individualizma in kolektivizma. O individualnimi je težko pisati, ker zadeva se tiče pač vsakega posameznika, in je pri njem, da uravna svoje zadeve tako. da bo uspeval. Kvečemu se more le opozoriti na potrebo intenzivnega sodelovanja in umnega razumevanja tega, da je vsak svoje srečg kovač. O kolektivizmu je razprava povsem na mestu Ali smo v Ameriki napredovali ali nazadovali in morda hudo nazadujemo? Najnovejši dogodki v delavskem gibanju kažejo, da smo l;a poti — nazadovanja. Morda so res bile delavske unije pred leti precej močne, : i je -tem unijam pripisat), da je ysaj poprečno prišel ameri-kanski delavec vsaj do priinerhega zaslužka. Ampak vse kaže, da gre v novejšem Času navzdol, nikakor pa ne navzgor. Amerikanska delavska federacija ne postaja močnejša in močnejša, vsak dan slabša je. Hudo jo napadajo. Morda o-pravičeno. Mnogi krogi jo še držijo, ker upajo, da zdaj pa 5 daj pride na svoje mesto, postane za amerikanskega delavca lo, kar bi imela biti. Upi pa so bili dozdaj pač le upi. Kje je krivda, je težko dognati, pri vodstvu, pri namenu, sredstvih. Preniogarji, nekdaj najmočnejša unija, so skoroda na tleh. Prikazal se je jug, in pokazal hude rane. Iz severa so prenesli tovarne na jug, ker so se podjetniki hoteli iznebiti vplivu unije, mogli tam vpeljati zloglasne in silno škodljive kompanijske unije, dalje, ker so računali na cene delavske moči, nizke mezde pri popolni dezorganizaciji, in še dalje, ker so pri obstoječih razmerah podjetniki postali prevzetni, in delavcu naravnost odrekli pravico do lastne organizacije. To je bil za delavstvo popolen debakel, in grozno nazadovanje, oškodovanje pravih delavskih interesov. Dolgo pa ni šlo tako. Sicer se mnogokaj pripisuje na ro^ vaš komunističnega ruvanja, a če je tako, so imeli komunisti povoda le dosti, da so začeli z ruvanjem, ako kdo hoče tako imenovati. S kričanjem proti komunistom pa pri obstoječih razmerah ni prav nič doseženega, ker razmere same preveč kričijo. Menda se je delavska federacija končno le malo zganila in obrnila oči na razmere na jugu. Ako le ne bo že prepozno. Pa so postale v zadnji dobi razmere tudi na severu in vzhodu grdo slabe. Cele panoge najmočnejših industrij sploh niso organizirane. ' Ali more to tako iti naprej? Morda gre za nekaj časa, prav na obeh straneh gre, na strani podjetnika KAKO SEM SE ANGLEŠKO NAUČIL? Joliet, HI. Tistih zlatih starih časov, ko so ljudje hodili s kangljico po "ječmenovček" in ga za "nikei" toliko dobili, da je bilo za en večer skoro dovolj — ni več. Jaz teh časov sicer dobro ne poznam, samo toliko, kolikor mi o njih včasih Jure in Martin povesta. Ampak ta dva pa vesta iz ti: J h časov marsikaj. Ko govorita <• kan-gljici in ječmenovčku, kar z jezikom tleskata, menda mislita, da ga imata tedaj, ko o njem govorita, v ustih. Vera pa le tudi jaz nekaj o kangfjiči. Na Broadway smo ga 1. 1020 še dobili, ampak ne za manj kakor za kvoder in pa pol dolarja. Potem je tudi tisto kmalu izginilo. In v tistih časih V. 1920 sem dospel nekega junijskega dopoldne jaz v Joliet. Kajpada, da je bilo veliko veselje. Pivo smo pili, ki smo ga .seveda tako, veste, pod "fertohom" nosili skoz zadnja vrata iz salona. Ampak dobil se je še. Jure je bil v mojih očeh 'največji junak. Blizu 30 T4't že v Ameriki, pripovedoval mi je, da greva ž njim. Šli smo v malo pisarno in tam se je dalo govoriti, ker ni bilo takega šuma. Zdaj Jure ponovi nekako tako-le: "Mister men?" bas, nv žab tis Bos je nekaj zamolklo odgovoril, kaj, ne znam, potem sem videl, da je Jureta pogledaval in mu nekaj govoril, najbrže ga je kaj spraševal o meni, kar pa seveda jaz nisem razumel, pa kakor se mi je pozneje zdelo, da tudi Jure ne, ker ni drugega odgovarjal, kakor: 4'Jeseri mister" in "šur mister' in nazadnje je bos prikimal, da bo delo in da naj pridem jutri. To je Jure razumel z besedo "tomorrow" in je bosu ponižno odgovoril: "Orajt, mister bos, hi komen. hi g ud men." Videl sem, da je bosa tudi lomil snpeh, pa tedaj nisem vedel zakaj, danes vem, da je bil menda Jure vzrok temu. Jaz pa, ko sem tisto popoldne domov prišel, sem že znal: šur mister, giv mi žab, jeseri mister bos, itd. Zdaj bo že šlo, sem si mislil, brez angleščine pa bi bilo^težko. Drugi dan sem veselo mahal v tovarno. Bds me je zagledal sta z mojim očetom hodila na in mi pomigal. Peljal me je semenj, kako sta na Veseliški gori v vinogradih kopala in druge take reči. Poten} smo govorili o delu in jaz sem izrazil željo, da bi rad prej ko mogoče delo dobil, da bi kaj zaslužil, kajti suh sem in brez beliča v žepu. "He," se oglasi Jure, "čakaj, jutri pojdeva vprašat za delo v Mill in bom jaz govoril, ker znam angleško." — Iz-borno, sem si misill, sreča me še ni zapustila. In res, drugi dan sva jo že pobirala proti Wire Mill. Velika reč se mi je zdela. Toliko železja okrog to-varne in vse druge navlake. Torej tu bom delal, če bom dobil, sem si mislil sam pri sebi. In prideva do bosa. Jure se je pogladil po mustačah, pljunil v stran in stopi k bosu; kaj mu je rekel, ne znam, ker je šum in hrup iz tovarne bil tak, da se je moralo zelo na glas govoriti, da bi kdo cul. Bos je pomigal Juretu in meni, naj skozi razne departmente in naposled sva se ustavila v nekem kotu. Pokazal mi je, naj razmetano želez je vse uravnam, počistim itd. Gledal sem le bolj na njegove roke, s katerimi mi je kazal. Ko je skon-čal, mi je rekel besedo "fer-šten?" — O ja, šur mister bos, sem mu odgovoril in on se je zakrohotal menda nad mojim odgovorom. To se je še meni dopadlo in sem že mislil, da znam angleško. "Saj tudi Jure ni druzega odgovarjal, kakor: šur in pa jeseri mister. To je pa lahko in se lahko vsak nauči, da le enkrat ču je in ni treba biti trideset let v Ameriki. Tako, vidite, sem se jaz naučil moje prve angleščine in to v dveh dneh. Kaj je novega pri nas? Mrzlo vreme smo imeli nekaj dni zadnji teden. Le j.lkod je to mrzld vreme tako zgodaj prišli? Morda ga je nam Šukletov Martin iz Minnesote poslal. — Ako je to res, potem mu povem, da naj istega lepo v Min-nesoti "kipa" in ne nam pošilja! — Ko pa te vrstice pišem, je pa že bolj prijavo vreme in bomo imeli prav lep Thanksgiving day. Živcev Janez me je povabil na veselico jutri večer,'katera bo, ko bote ta moj dopis brali, že minula. Bom pa povedal, kako sem se kaj imel enkrat prihodnjič. Še to naj povem, da so tisti politikarji, ki so, saj veste, ko smo jih volili, rekli, da bodo gledali, da se davki znižajo, na to pozabili in drugo leto bomo zopet nekaj več za davke, aH če hočete za "fronke" odrajtali. Soseda, že vnaprej vem, da bo robantila, ko dobi davčni račun. Jaz pa pravim: vse za eno plačo je, če se smejem ali pa jezim ... Zdaj bom pa dopis tako-le zaključil: Pa še prihodnjič kaj več — maybe . . . Tone s hriba. DOGODEK, KI JE SPRAVIL MATER V PRERANI GROB. Chicago, III. Delavske razmere ne bom o-pi?ovala, samo toliko, da tako slabo kakor je sedaj, že dolgo ni bilo. Delodajalci kar trumo-ma odslavljajo delavce in že veliko tovaren so zaprli za nedoločen čas, tako da marsikateri, bo imel letos nezaželjene, božične počitnice. Ivedaj bo kaj bolje, se ne ve. Hočem pa opisati en zelo žalosten slučaj, ki se je dogodil tu v naši okolici na severni strani mesta, ne pri slovenski, ampak nemški družini. Mogoče še še kateri spominja, ko je zadnje poletje chicaško časopisje pisalo, kakor tudi Amer. Slovenec, kako so italijanski fantje dve deklici speljali v eno klet, l!;» rsi-kje mnogo posnemanja. Sledeče smo vpisali zadnji teden v družbine knjige kot delničarje in delničarke: Frank Kaker. Valentin Viiv tich, John Račun, Baltazar Staydahar, Jo.sephiiv.» Rozman. Louis Rozman, Frank Veri urnik.-John Jare. John Mesarich, Mary Mesarich, Vincenc Shar-ner, Frank Starič, Mrs. Carl Rady, Frank Krhin, Ant. Starič Jr., Frank Poličnik. Emil HrSst, Lawrence J. Beyer, Frances Crtvežnik. Fannie Chandek, Henry 11. Crtvežnik, Frank Crtvežnik, John Ro.jten, Josephine Slatnik, Anna Gor-šek, Angeline Delopst. Frank Delopst, Louis Mraz, Fred P. Gramann, William Druminsky, Frank Sagadin, Joseph Kazale st., Anton Trante, Joe Žagar, Joe Grivetz, Malt Kutner, John Evanich, Mary Evanich, Mary Matitz, Frank Matitz, Mrs. F. J. Čertvežnik, Richard Certvežmk, Frank Čertvežnik ml., Martin Reberaisek, Chri- (Oalje na 5. tftrani.) MlllllllllilllllllllllM^^ * PODLISTEK * 3 1 e Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT "Pa kdo bi to mogel storiti?" vpraša Mojca vsa zasopljena.' "Bog ve," meni mežnar in gre v cerkev, da pogleda, kaj se je zgodilo. Mojca gre urno dol po stopnicah in se zasuče proti svojemu stanovanju. Anka je ravno vstala in se pripravila na pot v cerkev. Vsa razburjena ji pripoveduje prijateljica, kaj je ravnokar videla. "Premišljevala sem že sem in tja, kdo bi mogel to izvršiti, a nimam nobenega pojma," meni Mojca vsa razburjena. "Biti je moral nekdo, ki je vedel, da se odvzame v kratkem obleka," pravi Anka; ' da je seve pri ti priložnosti vzel tudi prstan, to je grozen zločin!" "O, ti buča zabita!" vzklikne naenkrat Mojca in skoči s svojega sedeža; "ali sem tako kratkovidna? Kdo pa je vedel o vsem tem, kakor oni brezverni škric, ki je toliko zasramoval vse, kar je božjega!" "Mogoqe imaš prav," pritrdi Anka, "toda ne sodi, če nimaš dokazov." "(J, ti zaslepljenka, ti ga še'zagovarjaš, ko ti je povzročil toliko gorja — kaj rabim dokazov, — on je bil, n'hče drugi! Pa le čakaj, sedaj mu posvetim, temu posvet-njaku, da se bo spomnil!" "Bodi pametna in previdna," svari jo Anka. Toda Mojca je ni več poslušala, bila je že zunaj na cesti. Njena najbližja pot je bila k prijateljici Luciji Stopar, ki je prebivala v svoji mali hišici skupno z Nežiko Grubelnily. V naglici jima je pripovedovala, kaj je danes zjutraj videla. Obe ženski sta sklepali roke ter tarnali, češ. kaj tako strašnega se še ni zgodilo! "Kaj tarnate," razvname se Mojca; "gremo nad pisarja in ga prisilimo, da vl--ne obleko in prstan!" "To je predrzno; pomisli Mojca, on je gosposki; lahko nas zaprejo," boječe od-vrfre Neža, "Kaj mene briga ta škric, božja stvar gre rez vse," huduje se Mojca in prigovarja tako dolgo obema prijateljicama, da se nazadnje udata in odideta z Mojco. Le-ta skoči med potom še h Kozamurnikovi- Lizi in jo tudi vzame s seboj. "V pisarjevo stanovanje gremo/' napove Mojca, "in tega zločinca zavlečemo v cerkev, da popravi svojo hudobijo!" In urno so korakale proti pisarjevemu stanovanju. * * * Robert ilubman je imel hude, težke sanje. Bil je na nekem hribu, samo skalovje je bilo okoli njega, nedaleč od njega je zijal grozen prepad, iz njega pa so stegovale velike kače svoje strupene jezike, in ni se mogel ganiti od tega mesta. Zdajci pridejo štiri pošasti iz tega brezna, vse goreče kakor ogenj. Grozno ga pogledajo, nato pa se vržejo t- silnim krikom nanj, ga zagrabijo za roke in noge in ga vlečejo proti prepadu. Vedno bolj se bližajo breznu, krčevito se brani Robert, fi'ne more se ustavljati, zakaj pošasti so močne. Ze je na robu in kače stegujejo ^voje grde glave proti njemu. Zdi se mu, kakor bi se hotela ena izmed njih že oviti okoli njegovega telesa. V tem trenutku grozno za-kriči in se zbudi. "Ali te imamo, ti hudodelec, ti tat," kriči Mojca nad pisarjem, katerega so ravno opisane štiri žensko napadle v postelji, ko je spal in v spanju mahal z rokami o-koli sebe. Robert si menca oči in šele sedaj vidi ženske pred seboj. "Kaj hočete!" zakriči in se urno dvigne; "kakšno pravico imate, da me tukaj napadate? Proč, stare babe, svetulje še-maste!" "Kaj, ti nas še psu ješ, zgaga brezbožna," zarohni Mojca in sune pisarja, da se je opotekel in udaril z glavo ob zid. "A tako, vi ste celo ruzbojnice!" Rekši, vzame raz mizo nož in hoče napasti Mojco, toda ženske so bile hitrejše. Urno prime Neža Grubelnik 'pisarja za roko. Lucija Stopar pa mu izvije nož in ga vrže pod posteljo. "Sedaj te imamo, ti cerkveni tat, ki si ukradel Mariji obleko in prstan, sedaj pojdeš z nami, da popraviš krivico. Hajdi — le urno!" In prijele so ga za roke in noge in ga vlekle iz sobe po stopnicah v pritličje ter na cesto. Velik ropot, ki je nastal vsled te- * ga, je privabil več, radovednežev. Pisar je kričal na pomoč. V tem trenutku pride tja Škopnik, ki je slišal polom. Ko vidi, kaj se godi, skoči -takoj po Koclja in vojake, ki so bili se vedno v kapli na straži. Poklicani so takoj prišli na lice mesta, kjer so ženske pisarjatrdo držale in ga tirale po cesti dalje. Množici je ta prizor ugajal, zakaj nihče ni maral pisarja, ki jo zasramoval vdl'0 in se vedel predrzno. Zato tudi nihče ni hotel kaj storiti v njegovo o-brambo.. Pisarju bi se ne godilo dobro, ko bi ne prišla v tem trenutku pomoč. Kocelj skoči k razjarjenim ženskam ter jim rt;če, naj odnehajo od tega razsajanja. Toda te šo bile preveč razvnele, ta!.o da niti uglednega tržana ni o več poslušale. Šele ko so priskočili vojaki in iztrgali pisarja iz rok razburjenih žensk, je bil konec mučnega položaja, v katerem se j v nahajal pisar. (Dalje p till. > ŠIRITE AMER. SLOVENEC! U55R55555H55555555555555R55555Y55555555555 Sobota, 30. novembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Strati 3, INOZEMSKI TISK 0 FAŠISTIČNIH IZZIVANJIH Dunaj. — "Neue Freie Pres-se" objavlja pod naslovom "Nočni incident in njegove politične posledice" naslednjo vest svojega beograjskega dopisnika : "V noči od petka na soboto 9. nov. se je odigral v nekem beograjskem nočnem lokalu incident, ki bi lahko imel težke posledice. V službenih krogih o tem molče, četudi je imel incident za posledico diplomatsko intervencijo in je zopet dovedel do izročitve protestne note s strani italijanskega poslaništva. Italijanski letalski a-taše v Beogradu polkovnik Ca-sone je bil v znanerh nočnem lokalu Palace-Bar, kjer se je precej glasno zabaval z nekimi barskimi damami. Naenkrat pa je začel govoriti tako glasno, da se je slišalo po vsej dvorani: v francoskem jeziku je sramotil Beograd in Srbe, pri čemur je rabil skraj no žaljive izraze. V sosedni loži je sedel znani beograjski trgovec Radoj-lovič v večji družbi. Ob 2. zjutraj je stopil Radojlovič k loži italijanskega atašeja in ga vprašal, ali je res, da je nazval Beograd za posr. . . mesto. Ataše je to potrdil, Radojlovič mu je nato rekel: "Če je Beograd posr. . . mesto, potem je posr... mesto tudi Rim." Italijanski diplomat je na te besede skočil k Radojloviču in ga udaril po obrazu. Radojlovič je reagiral s tem, da je dal atašeju boksarski udarec po levi strani glave. Udarec je bil tako hud, da se je polkovnik zgrudil na tla in so ga morali odnesti. Naslednjega dne je izročil italijanski poslanik jugoslo-venskemu zunanjemu ministru protestno noto, v kateri zahte- NOVA KRIŽARKA NA POSKUSNI VOŽNJI n va kaznovanje krivca in zadoščenje italijanskemu letalskemu atašeju. Beograjska policija je uvedla preiskavo ter zaslišala Radojloviča in vse ostale, ki so bili navzoči. Ugotovljeno je, da je incident izzval italijanski ataše in v tem smislu je bil tudi poslan odgovor italijanskemu poslaniku. G. Galli pa je kljub temu vztrajal pri svoji zahtevi, da se Radojloviča kaznuje, zaradi česar je bil Radojlovič res aretiran in obsojen na 20 dni policijskega zapora. O tem je bil obveščen italijanski poslanik in smatra se, da je s tem ta afera likvidirana." Beograd, 12. novembra. — Beograjski listi beležijo komentarje inozemskega tiska o incidentu, ki se je pripetil letalskemu atašeju italijanskega poslaništva v Beogradu v nekom nočnem varijeteju. Tako piše pariški list "Paris Midi", ki obširno opisuje incident na-glašajoč, da ga je izzval italijanski ataše Casone s skrajno žaljivimi opaskami o Beogradu in Jugoslaviji. Italijansko poslaništvo v Beogradu pa je ne glede na to postopanje svojega uradnika vložilo protest pri zunanjem ministrstvu. Manchester Guardian" naglasa v komentarju, da Italijani že več mesecev na vse mogoče načine poskušajo, da bi izzvali v Beogradu kak težji incident. Tokrat je italijanski polkovnik skušal izzvati incident z napadom na splošno znanega beograjskega trgovca, postopajoč očividno po želji Rima, ki bi rad na ta način še povečal napetost, ki se jav-ja z italijanske strani od j usti NAJNEVARNEJŠA ŽENSKA V EVROPI X "Najnevarnejša žena v Evropi. Poslužuje se različnih imen. 'Mednarodnega' pokole-nja, 28 let stara, privlačna, izredno umna; obvlada več jezikov. Velik talent za spletke. Iz revščine in gorja postala ko-munistinja. Sovjetski poglavarji jo izredno cenijo. V zvezi je z vsemi znanimi komunisti v Evropi. Aktivno pospešuje revolucionarno gibanje v mnogih deželah. Vohuni za Moskvo. Obenem je v službi neke druge države. Na Angleškem je bila zaradi potvoi'be potnega lista obsojena na dva meseca ječe in potem izgnana." To je kratek posnetek poročila bivšega uradnika na Scotland Yardu v Londonu o Kata rini Gussfeldt. Iz poročila samega nekaj značilnih podrobnosti : ^imii^miniiiiiiiiimnmnniimimiHiiimuiiHimiuimiiEimmiiiiiiuuiiiuiiiitiiiniiiiiiiuyiiiiiituiiiiuiiHi^ tiuuwiwiuuuaiBiiimiuimiiuiiimiBiaiimnMiOTaiiiiiig Tq je najbolj zvita in nai i bolj prekanjena oseba, ki sem Slika predstavlja novo 10,000 tonsko križarko "Salt Lake City", ki odhaja iz luke Camden, N. J. na prvo poskusno vožnjo. Križarka je zgrajena na podlagi washingtonskega mornariškega dogovora. Je 585 čevljev dolga in njena hitrost znaša 33 vozlov na uro. "MRTVI" SE OGLASIL i pomnili bodo tudi, kako so tociklista, ki je bil izgubil ce-Montreal, Que._Premožni zdravili bolnike in kakšne us-ila dva litra krvi. ! -n- kontraktor iz Decatur, 111., J. E. Donovan ,je sklenil pred dvema mesecema "umreti" in začeti nato popolnoma novo življenje. "Umreti" se mu je posrečilo, a novo življenje mu je pa roka usode prekinila. Dne 5. septembra se je na nekem izletu odpeljal sam s čolnom po reki. Čoln je nato nalašč prevrnil in začel klicati na pomoč. Za tem pa je pod vodo splaval na breg, kjer si je že prej pripravil obleko in denar, ter se odpeljal v Mon- treal. Vsi so ga smatrali mrt-fikacije Vladimira Gortana da- vim, a se je zdaj nenadoma o- lje. ZANIMAVA OPAZOVANJA NA FRUŠKI GORI Fruška gora je ponos in lju- čuti ob dežju šumenje pod- bezen Srbov in je neštetokrat opevana v narodni pesmi. Zakaj na Fruški gori, tem pobočju v žarkem Srernu, raste trta in ta trta daje vince, da si vinski bratci še prste oblizuje-jo, kadar ga pijo. Posebno i-menitna so krčedinska vina, ki rasto na takozvani "Jondi." to je na hribu Krčedinu, polagoma se dvigajočem nad Donavo. Ravno tu, na Krčedinu, skrajnem južnem koncu Fru-ške gore, pa so se pričeli pogrezati vinogradi. Nekaj korakov pred mejo občine Slankamen, so se že 1. 1870. pričeli udirati vinogradi. Udrla se je tedaj zemlja, zasajena s trtami, v obliffi polkroga, v premeru kakih 400 metrov. Pred desetimi leti so opazili, da se je zemlja znižala v terasah za približno 3 do 4 metre. Sedaj pa so postale te udr-tine že tako obsežne, da jih ni piogoče več zasuti, kakor so to delali poprej. Vinske trte, breskve in druga sadna drevesa so se posušila, na tej zemlji pa ni mogoče razen buč za- glasil. Težko je namreč zbo lel in ker je mislil, da bo u-mrl, je še prej poskrbel, da bo žena dobila njegovo premoženje. Zdaj pa se mu zdravje boljša in baje je zelo nevoljen, ker se je izdal. -o- NOVA VELESILA. pehe so dosegli. Opazovanja bodo sodobna in rok za vrnitev vprašalne pole bo trajal leto dni. Zdravniško društvo upa, da bo prejelo vsaj 20.000 odgovorov dragocenim pozitivnim matorijalom, ki se bo potem proučil, nakar bodo sledili varnostni ukrepi proti o-pasni epidemiji. Pred dvema letoma se je vršila podobna anketa v Ameriki. Rodila je izvrstne rezuta-te. Ko so prišli odgovori, so takoj začeli zidati posebne bolnice za pacijente, ki trpijo na raku. Druga pozitivna posledica ankete je bila, da je dobila Amerika znaten prirastek na specijalistih za to bolezen ter zadostne množine radija za zdravljenje bolnikov. -o- ELEKTRIČNA SMRT NAVIDEZNA. Na seji zdravniškega , društva Aa Dunaju se je znova Opazili so tam profil debe- j veleposlaništvi, lega temeljnega zidu, ki je™k- da Anglija priznava vzporedni zidovi, deloma dva metra, deloma pa še več zakopani v zemljo. Notranji zid je nekoliko ožji, kakor oba zunanja. Zidovi so skoro po dva metra debeli in zgrajeni iz velikih krem.enjakovih kamnov, očividno izvirajočih iz donavske struge. Zid drži skupaj kakor cement trda malta. Ko se je zemlja pričela udirati, se je odlomil mogočen kamen v obliki 1.75 metra velike kocke in je padel več metrov navzdol. V zidovju so našli človeški skelet in ostanke starih loncev. Nedvomno kažejo te najdbe, da je bila tam nekoč človeška naselbina. Morda gre tu res za rimsko mejno trdnjavo, ki so jo Rimljani sezidali približno za časa cesarja Avgusta, da bi se saditi nič drugega. Radi udo-l lažje branili napadov Dakov, zemskega potoka. Pri tej, za nekatere vino- Londonska in poljska vlada gradnike katastrofalni nesreči sta pristali, naj se poljsko po-;sProžll° vprašanje, ali more e-so napravili tudi prav zanimi- slaništvo v Londonu in angle-:lektnka sPloh ubltl človeka? vo odkritje. jško v Varšavi izpremenita v!Poročal Je Profesor Jellinek o To je viden I svo-lih Poskusih na opicah, ki so doi azali, da je smrt, ki jo — - • - w tr^io^ii« T+nliin povzroči električni tok, samo moral biti nekoč del velike tr- Poljsko kot velesilo. Italija, . . t , dniave ali <><>0aO<)-0<>000<><>00<>0<><><><><><>000<>0<>* sv.Mohorja Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1929: Predsednik; Leo Mladieh, 1941 W. 22nd Street. Podpredsednik: Andrew Glavach, 1941 West 22nd Street. Tajnik: Victor Mladieh, 1914 West 22nd Place. Blagajnik: John Gottlieb, 184S West 22nd Street. Zapisnikar: Joe Oblak, ml., 2313 So. Winchester Avenue. Duhovni vodja: Rev. Anselm Murn, O. F. M. Nadzorniki: Frank Kozjak, Theresa Chernich, Steve Zabcicli. Porotniki: John Jerich, John Falle, Steve Foys. Vratar: Anton Zidarich. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo sredo ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sjedo moške in ženske od 12. do SS. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po SOc na mesec mesečnine. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. iZ MJASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) stina Rebernišek, Vincent Goli, Joseph Kramer, Joseph Zehel, Leo Oblak, John Ma-tevc, Anton Štalitz, Peter Bartl, Ferdinand Kuhar, Frank Rupar, Frank Matevc, Andrew Evanich, Štela Evanich, Rose Evanich. Končno pa priporočamo, da si vsi ti novi, kakor tudi že prejšnji delničarji, in tudi vsi drugi še nedelničarji Slovenci v Milwaukee in okolici vtisnejo v spomin 15. december, ko bo imela družba svojo prireditev v S. S. Turn dvorani. Vršil se bo dvojni užitka polni program popoldne in zvečer. Popoldne ob 2:30 bo pevski koncert opernega pevca g. Sveto- 7 :30 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 O 4 4 4 4 4 4 & 4 4 # ŽENSKI SVET «$><$>»$» «$> ty vytyfy <$><$» ii Dif. J. Mantuani: ŠTIRISTO LET ŽENSKEGA KULTURNEGA DELA. Od pradavnih časov je žena to delajo še dandanes otočani ■000-CK5-CK>©00-0-0-00-0<>00<>0<>0-0<><^^ IZ URADA SLOV. PODPORNE DRUŽBE SV. MOHORJ/ Chicago, ill Glavna ali letna seja Slov enske podp. družbe sv. Mohorja se vrši v nedeljo, dne 1. decembra, točno ob pol 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je volitev odbornikov za prihodnje leto 1930 in več drugih važnih točk. Udeležile se polnoštevilno! Z bratskim pozdravom, Victor Mladič, tajnik. RAZNOTEROSTI. raJa p DAVEK NA KRATKE LASE V švicarskem kantonu Uri je lani oblast sklenila, da bo pobirala davek ocl vsake ženske, ki nosi kratko pristrižere lase. Let') dni je trajalo, preden je postala odredba pravo-' močna in ko je stopila v veljavo, je bilo treba začeti izterjevanjem novega davka. To pa je bilo pravcato Sisifovc delo. Vsaka ostrižena ženska bi molčati 12 ;:totkix švicar-.Vanli, skoro vse pa sc se uprle plačevanju. Zato je izterjevalec, ki bi bil moral pobrati denar, kratko predlaga!, naj se davek odpravi, ker se z njim ne bo okoristila blagajna. Nekaj pogumnih žensk je celo imelo korajžo poslati kantonalni oblasti izjavo, rl;<. imajo ženske prav takšno pravico no- OBJAVA. Pravdo Josepha Drasslerja proti Franku Trampushu je okrožno sodišče pod sodnikom Theo. Forby ukinilo dne 26. novembra 1929 in" sicer na i predlog tožiteljevega, Drass-lerjevega, pravnika. S tem je Mr. Trampush oproščen vseh obveznosti napram Drasslerju, kar kaže, da je bil dolg plačan. Frank Trampush. Case o! Joseph Drassler vs. Frank Trampush was dismissed by Circuit Court, Judge Theo. Forby, this day, Nov. 2(>, 1929, on motion of the Plaintiff prassler's attorney. This releases all liability of Mr. Trampush for any claim of Drassler and signifies that indebtedness has been* paid. Frani« Trampush. | siti pristrižene lase kakor moški. Izjava je, kakor javljajo švicarski listi, zelo osupnila o-biast, ker so bile na njej pod-oisane celo žene in hčere poslancev in vladnih posrednikov. -o-- SVOJE VRSTE BLAGAJNA. Na španskem otoku Malorci v Sredozemskem morju je u-mrl oni dan neki grbavec. Ko so ga pokopali, so pogrebci o-pazili, da je njegova grba ne-;ka.m čudno mehka. Pogledajo iin se prepričajo, da je grba u-metno iz usnja napravljena. V njej je pa bilo skritih 10.000 dolarjev v bankovcih. Sodi moža, potem kaj govori in žensko pa potem, kar ne govori. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. • 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti ' CHICAGO, ILL. ROJAKOM ki se jim ne dopade, kjer žive in se nameravajo seliti, priporočamo, da si ogledajo Milwaukee. V slučaju, da nameravate kupovati dom, trgovino ali obrt ,zglasite se pri nas za nasvet. Na prodaj imamo želez-ninske, grocerijske, mesarske trgovine, gostilne, eno-ali večdružinslce domove itd. RIGHT REALTY CO. Ermens & Ocvirk 502 National Avenue, Milwaukee, Wis. Telephone: llanover 30S. zar Banovca in zvečer ob tridejanka "Namišljeni bolnik". Kdor bo to zamudil, bo veliko zamudil, zato je naša dolžnost, da vse o tem večkrat obveščamo, da ne bo izgovorov, da niso vedelf. Joe Matoh, tajnik. IZ URADA DR. KRŠČ. MATER IN ŽENA. Sheboygan, Wis. Naznanja se vsem članicam tega društva, da Tso glavna seja dne 1. decembra. Prošene ste vse, da se polnoštevilno u-deležite, da bomo lažje kaj u-krenile v prid društva in fare. Volil se bo tudi odbor. S sesterskim pozdravom, Mary Novšek, tajnica? -o- BUDWEISERJEV JEČMENOV SLAD NI SIRUP. Eno izmed najbolj redilnih hranilnih sredstev je po izjavi veščakov Budweiserjev ječmenov slatini sirup. Izdeluje ga Anheuser-Busch Co., organizacija, ki je skozi 70 let študirala pripravo in izdelavo hranil. Ta sirup ima torej za seboj iz-jkušnje in ga garantira 40 milijonov dolarjev, ki so investirani v ^tvornici in razpečeval-nih agencijah, j Da se docela izrabijo njegove dragocene kakovosti", so ga začeli uporabljati tudi pri pripravah drugih hranil. Pekarska industrija n. pr. je našla v njem posebno primerne lastnosti za svojo uporabo pri izdelovanju kruha. Uspeh se kaže v hitrejšem vzhajanju, večjih hlebcih z rahlo sredico, lepi rjavi skorji in lepši obliki hlebca. Pri izdelovanju slaščic se je tudi izkazal ta sirup v tem, da izboljšuje vrednost hranil in prebavljivost izdelkov. ! Tudi pri izdelovanju sladne-ga mleka (malted milk) je ječmenov slatini sirup postal priljubljen, ker daje prijeten okus in tudi povečuje redil-j nost. i Jugoslovanske gospodinje, I ki uporabljajo Budweiserjev j sirup, ki ima okus in duh po ; hmelju, izdeljujejo iz njega še J druge stvari. Zahtevajte ga i pri vseh groceristih in v pro-jdajalnah hranil. posegala v snovni in duševni razvoj človeštva, tudi na slovenski zemlji. S tem je pomagala bistveno do tega, da se moremo ponašati z večtisoč-letno nepretrgano kulturo. Ko se je razprostirala m južni strani Ljubljane še nepregledna mokra ravan in so stale na njej mostiščarske vasi, ko so po dolenjskih in štajerskih brdih ždele za gozdnimi pasovi ilirsko - keltske naselbine, a po solnčnih gričih ter ravnicah Goriške in Istre postavljali "gradiščarji" svoje preproste utrdbe, tedaj j\e sodelovala tudi ženska v domačem krogu. To je bilo nekako pred 4000 leti in pozneje, ne povsodi enako. Ob vodstvu iz-kopin nam danes ni posebno težko zasledovati delo ženske roke. V prvi vrsti se je pečala, razen s kuho in peko, s prede-njem. Priprava je bila 'zelo preprosta. Rogovilica, ki jo je odlomila v bližnjem grmu, je bila preslica, na katero je dejala vlakno, a kratka paičica. na katero je nataknila glinasto kolesce ali vrtalko, je predstavljala vretence. Predla je doma, na pašniku, na potu, kakor njihove potomke deloma še danes. Vlakno so dobivale od raznih rastlin, kakor so lan, konoplja in druge; sukale pa so tudi nit iz volne. Prejo so tkale same: platno in sukno; platnenih ostankov so velikega morja. Ker je morala skrbeti vsaka hiša za potrebno orodje in posode, je morala znati ženska tudi plesti pletenice in izdelovati posodo. Te je posebno veliko število ohranjene. Preseneča nas njihova smotrenost, lepa oblika in — last not least — čudovita sestava o-kraskov. Iz rok prazgodovinske žene je prišla malokatera posoda brez lepotičja, bodisi v črtah, ali v sestavljenih likih ali plastičnih (vzboklih) okraskih. Tudi orodja, s katerega pomočjo so izdelovale svoje obrtne umotvore, imamo na kupe: šila, strgulje, nože iz kamna in zobovja, žage, bruse in koščene šivanke. Kako so mlele "moko", nas poučujejo žrvni (ročni mlini), kako so lovili ribe, pojasnjujejo koničasti potapljači iz gline in kamna. (Dalje prih.) KUHINJA pr.esi-posoli Dobro kosilo. Potolči nekaj debelih čevih čapsov. Vsakega in naloži eno žlico nadeva vrhu. Nadev naredi kakor za kokoš, iz kruha, jajc ali kakor si že vajena. Naloži čapse v ka-strolo in peci, dokler niso lepo zarumenjeni in mehki. Zalivaj našli'med pečenjem z maslom in ju- precej, posebno med bruni mo-stiščarskih hiš. Ta kultura je bila vsepovsod (okoli 1000 pr. Kr.) pozna na pr. kot predice in tkalke pretežno ženske. Kar so napredle in stkale, ,so tudi porabile za ukrojeno obleko. Bajki, da so se prazgodovinski ljudje oblačili samo v živalske kože, nasprotujejo lončene sohice, ki predstavljalo oblečene ljudi, osobi-to ženske. Iz teh likov ni težavno razbrati, kako so se nosili, recimo še pred 3000 leti približno. Obleka je imela premišljen kroj, ki se v bistvu ponavlja na raznih primerkih, a se loči v okrasju. Kajti ženska gizdavost je živela tudi tedaj in narekovala prazgodovinskim veziljam presenetljive u-zorce, s katerimi so opremile svoje plašče. Dočim obleka ni bila primerna samo klimatskim o.dno-šajem, ampak tudi za svojo dobo estetsko dovršena, so drugi izdelki ženskih rok: vrvice in vrvi ter mreže večino- ho ali vodo. Pečene čapse naloži na krož-jjik, polog pa dn-j stoke kuhane sladke koruze in zmečkane-ga krompirja, katerega polij s polivko iz kastrole, v kateri so se pekli čapsi. To je izvrstna jed, s katero lahko gosta dobro postrežeš, posebno tam, kjer redite golobe doma. Juha iz pese. Kuhaj šest pes, dokler niso rad mehke, da gre olupek proč. Olupljeno peso zreži na tanke šnite in še kuhaj v čisti vodi, katere naj bo okrog šest šal. Pri mladi pesi rabi tudi perje, katero drobno zreži in kuhaj vmes. Malo prej ko je kuhano, dodaj še sok ene limone, eno žlico jesiha, dve žlici sladkorja, malo soli in popra. Na vsak krožnik te juhe dodaj tudi dve žlici kisle smetane katero deni v juho, da se pre-vre. Zraven serviraj opečen kruh. -o- j Za uničevanje moljev je najboljši terpentin. Namoči PREMOG! EXPRESS! Slovencem v Cjiicagi in okolici sc priporočani za dovoz premoga in prevažanje pohištva ob času selitev. John Kochevar 221S W. 23rd St.,' Chicago, III. Tel. Roosevelt 2692. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair ra.vn hetle-hcmxka Sulica i" božično jn lici'. M predstavljajo roj-"•"": ' ' , fr i^f'iSfc'hi T" stv« Kristusovo. C«1u fkupinn S i .i 4 . j*!" F-^A-si v;. if ■:• ! ^ j obstoji 27. trdno »tojeilh .'. }••• rs'.r*-' • '••»J- H - f j. kipov, napravljenih i-/, poneb- ''■*:■. < •••,•/.;: I no trpežneso raateriiala. iz- • .;■■> - '»B. I Oelmiih v umetnili in krasnih linrvuii. station je napravljena iz malih lesenih brun na M'hn krita r; sla-nio in prednji del »tulice je okusno okruSeu JS vodno zelenimi smrekovimi vejicami. ( je izvršeno izredno krasno in trpeaco, tuko, da vam bo služilo Ml miiomi lot. V iSUilici so Klcdečo fijhire: Jdu-li Jezus v j Ulicah, Marija, .rotor :: K, ilii ne llreek. kamelo, kram, - lieek i: 17 pastirjev, vsaka izmed njih iz-fl,:-l-■• kol jiva To ni i./rfča, izdelana h papirja, ampak prave Htarodavne boticno police in štallca. popolnoma kompleha KamorUl; jo 1,, te posta vili. v«p1» I^^as.la iw««r ... razpoloženje v hVse to skuiiaj jo vredno ¥!.>, toaa i.apia- Sfc bo nriuoulu pruvo božldno i. «10. Ak) ni vse tako. kukor navedeno, vam i li smo izredno nizko ponudbo za samo povrnemo denar. . NK posli IAJTF DENARJA V NAl'REJ samo Izrcžile la optlas in tia posilile skupno s GOc za poštnino. ' /.a blago boste plavali $3.90 pošuirju. ko vam ga prinese na dom ukan d Novelty" co. d«pt, 22:1 172a no. iu:nzn: ave.. chicago, ili NOVI VSE ELEKTRIČNI l ELECTROLO RE-45 Seznamna cena S275 — brez tub. Recite vašemu Victor prodajalcu, naj vam razkaže ta čudoviti Inštrument. Pri igranju rekordov boste imeli vtis, da so u- £ metniki z vami živi v isti sobi. Radio godba je popolnoma čista. Rekordi na radio se lahko igrajo tiho ali glasno, kakor hočete. * ® Nič navijanja, nič baterij. SLIŠITE ZADNJE SLOV. VICTOR PLOŠČE VSAK SLOVENEC NAJ BI SLIŠAL TO KRASNO PETJE SLAVNEGA PEVSKEGA ZBORA "ADRIJA" 10 inčev, seznamna cena 75c. V-23016 Ob zimskih večerih. Del 1, Z Pevski zbor Ad.via in Hojer Trio ZA DOMAČO PLESNO ZABAVO NE BODITE BREZ NOVEGA REKORDA HOJER TRIO V-23017 Po valovih. Valček Ne pozabi me. Puika Ilojcr Trio Vprašajte Victor prodajalca glc-tlc ;;o vc;lno vcljav.'ic"," dovoljenja k i izmenjavo starih Victor rekordov ca. nove, ker p a teče 1. Januarja 19C0 Električni likalnik Zelo praktičen in priljubljen gospodinjam. Večina ga rabi že danes. V ZALOGI IMAMO GLADILNIKE OD $2.50 DO $7.95 Pridite in izberite si ga! A,.SVB. K A PSA VELETRGOVINA S ŽELEZNINO. 2000-2006 Blue Island Ave., Chicago, 111. Phone: Canal 161-1 ^ d & & ife * & *♦ 4» 4 4- 4 44444444«; 4 4r 4--4> Kupujte, kjer prihranite; _ v _ FIMfilOTI LEKARNI N. E. CORNER 21st & WOOD STS., CHICAGO — Nad 25 let izkušnje. — b b ¥ Sestavljamo zdravila po predpisih vašega zdravnika. 4^ 4r Z veseljem vam bomo vedno postregli. Jemljemo račune za plin, elektriko in vodo. Izdaja- 4* 4+ mu Money Orders. I1NGL, zanesljivi leisarnar. ! i ■a Stran 6. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. novembra 1929. munumiiuiiinrr.ullil' •ooooooooooooo J »•OOOOOOOOOOOOO , > 00000 000000000 , > -OOOOOOOOOOOOO I • -OOvOOOOOOOOOO I > OOOOOOOOOOOOO < > 00000-00000000 < * OOOOOOOOOOOOO i J OOOOOOOOOOOOO < 5 OOOOOOOOOOOOO | f OOOOOOOOOOOOO 4 I OOOOOOOOOOOOO- I J kwuw^XKKOO 4 J OOOOOOOOOOOOO ( J OOOOOOOOOOOOO < I O0«*>000000000- ( a m — .fc ^' T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. v wwwwwwwirvwv > OOOOOOOOOOOOO J > OOOOOOOOOOOOO , > OOOOOOOOOOOOO , > OOOOOOOOOOOOO , ' OOOOOOOOOOOOO , ► >000000000OOCX I XKHXKXK>00000 OOOOOOOOOOOOO „ » OOOOOOOOOOOOO , ► OOOOOOOOOOOOO i ► OOOOOOOOOOOOO t > OOOOOOOOOOOOO , ► OOOOOOOOOOOOO 4 • 50000000000001 ( Drugi pa so kar zadrževali dih, ko so ga gledali, kajti vedeli so: ako napravijo le eno napako, ako profesor ne pomeri natančno in ako se mu ne posreči, da s prvo kroglo zdrobi orjaški kači lobanjo, potem se bo Zambova uresničila! Vsi ti dolgi jardi žive smrti se bodo vrgli nanje s tako besnostjo, da bi jo mogel ustaviti le top. 53. Nestvor še uporabijo. Prst profesorja Thorolda stisne petelina in mogočni pok odjekne kot grom po dolgem gozdnem drevoredu nad vodo. "Zadeta je!" zavrisne Jim, toda njegov glas je kar izgubil v strašni zmešnjavi, ki je nastopila. S tako skrbjo namerjena krogla je res zadela veliko kačo v glavo in ji ogromno lobanjo zdrobila v kašo. Pa dasi je kača smrtno ranjena, ne pogine zlahka in tako so se blesteči kolobarji sicer odvili od drevesa, toda divje raztepavali, veliki rep pa je razbijal po rumeni vodi in jo penil. Ogromna zver se je zvijala in vrtin-čila s toliko silo in besnostjo, da se je že itak strohnelo suho drevo odkrhnilo od svoje o-pore in s strašnim pljuskom treščilo v vodo ter vodo tako razburkalo, da bi se bil čoln skoraj potopil. Z drevesom vred pa je padla tudi anakonda in se strašno zvijala ter brizgala vodo v celih polivih naokoli. "Očka, dosti ima!" reče Greg. "Zdrobil si ji glavo. Glej, se že umirja." Profesor je zopet nabasal puško ter resno in oprezno pogledoval naokoli. "Da," reče nato, "ta žival nam ne bo delala nič več preglavice. Toda njen drug — njenega druga se bojim." "Kaj pa nam je nanj sploh treba čakati?" vpraša Sam trezno kakor vedno. "Sam jo je pogodil," reče profesor. "Kar naprej!" Vesla se zasadijo v vodo in čoln se pomakne dalje. Toda veliko suho drevo je ležalo preko reke čez in čez, na njem pa je visel del trupla ogromne kače. "Ne moremo čez," reče Jim. "Morali bomo najprej deblo presekati." "Ne zapravljati čas!" priganja Zambo. "Čoln potegniti čez." "Tako je!" reče Sam. "Lahko ga brez težave potegnemo preko hloda. Greg, ti in jaz bova iz čolna stopila na deblo, pa bova čoln med nama potegnila čez hlod." Vrh debla je bil na enem kraju le nekaj palcev pod vodo in tukaj Sam in Greg izstopita, se bosa postavita na hlod in tako potegnejo čoln počasi preko ovire. Profesor pa je med tem ves čas s puško v roki prežal, a o kačjem drugu le ni bilo ne duha ne sluha. "Morda bo pa še pravočasno prišel, da zastavi pot Gadsdenu," pravi Greg hudomušno, ko stopi zopet v čoln. Jim skoči pokonci in pravi: "Čakajte malo! Ne verjamem, da bi ta drug res kje bil, toda zakaj ne bi uporabili mrtve kače, da Gadsdenu zapremo pot?" "Kako to misliš?" vpraša Greg. Jim pa pravi: "Takole: Položimo kačjo glavo na hlod, kakor da počiva in Gadsden bo morda mislil, da je živa!" Greg se zasmeje. "Jako dobra misel! Očka, kaj praviš, ali naj poskusimo?" "Predlog ni slab," prizna profesor, "ne verjamem pa, da bi mogli živali premakniti, kajti njena teža je ogromna." "Glava je malo pod gladino, gospod," reče Jim. "Če jo ovijemo z vrvjo, upam, da jo bomo potegnili ven." S temi besedami poišče vrv, napravi na enem koncu zanko ter jo potisne v vodo. Greg mu pomaga in tako natakneta zanko anakondi na glavo, jo potegneta iz vode in naravnata na hlod. "Od tega bo gotovo dobil uroke," reče Greg. "Fuj!" dostavi in se zgrozi. "Ali si že kdaj" videl tako grozno golazen? Mislim da bi lahko pogoltnila celega vola. Pravkar mi je prišlo na misel, kaj bi hotel dati muzej za takle primerek!" "Natančno isto sem- tudi jaz mislil, Greg," pravi njegov oče z resničnim obžalovanjem. "Vzeti pa ne moremo seboj ničesar, niti glave!" Nato pa se naenkrat nasmehne in dostavi: "Videti je popolnoma kakor da je živa. Zelo verjetno se mi zdi, da bo prijatelj Gadsden potrosil nad njo nemalo streliva. Zdaj pa naprej!" Radi so odrinili dalje in ko so kake tri milje daleč vztrajno veslali, so se začeli od velikega barja poslavljati. Prav tedaj pa se iz maglene razdalje šibko razlegne pok! pok! Sam se poredno nasmehne in pravi: "To je Gadsden.'" Profesor pa je postal resen in rekel : "Precej nas je dohitel! Ima pa več vesel kot mi." Močvarna goščava je ostala za njimi, zopet so zavozili v bolj široko strugo in na obeh straneh jih je spremljala prosta prerija. Solnce je pripekalo, vendar pa je veter ko-dral rečno gladino. Sam vstane in začne razvijati zavoj, ki je bil na dnu čolna. "Kaj pa je to?" vpraša profesor. "Jadro, gospod," odvrne Sam. -"Jadro od mojega čolna. Računil sem na to, da ga bom morda utegnil razpeti. Prihranil vam bom nekaj veslanja." Profesor se zasmeje in vzklikne: "Kako je dobro, da imamo mornarja seboj ! Meni to ne bi nikoli prišlo na misel." 54. Strašno potovanje. j Sam je imel prav, kajti njegovo jadro jim je prihranilo marsikako uro napornega veslanja in kar je bilo še več vredno: pomagalo jim je ostati vedno pred Gadsdenom! Naslednji teden se je družba prepričala, da je Gadsden dognal, koga ima pred seboj in storil je vse, da jih dohiti. Ker je imel močnejšo skupino, je imel več mož pri veslih in so lahko dalje delali. Greg je dvakrat ponoči splezal na visoko drevo in zagledal Gadsde-nov taborni ogenj le nekaj milj oddaljen, pa vselej je naslednji dan pihal ugoden veter in tako je mogla družba v drevesnem čolnu zopet prehitevati. Koncem tedna so Gadsdena popolnoma izgubili izpred oči in so ves naslednji teden dobro potovali. Seveda so pa marsikaj doživeli. (Dalje prih.) -o-- ŠIRITE AMFI?. VOVF.NCA! DENARNA DARILA ZA BOŽIČ CEPLJENJE PROTI TUBERKULOZI V PRAGI. Praški mestni fizikat je sklenil, da uvede obvezno cepljenje proti tuberkulozi po Cal-melteovi metodi. Cepili bodo že dojenčke. Na zadnjem sestanku vseh mestnih zdravnikov, ki delujejo v posvetoval- nicah proti j etiki, so ugotovili, da zahteva ta bolezen v Pragi čim dalje manj žrtev. n "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-nueriki. Naročajte ga! 3 i/--------------------------------------N OQ-OOOOOOOOOOOOOOOOOOC OC >0000000000000000-0- I PISANO POLJE 6000000000000 j jyj X-'unk Mooocoooooo Iz Rusije. (Dalje.) Drugače pa vsa čast batu--ki-komradu v Moskvi in vsem Solnce sije, dežej gre, siva mačka v brez je spe, brez;e se podere, mačka se zadere . . . svojim rojakom v stari domovini—pošljite po nas. Nam je mogoče izvršiti vsako pošiljko v najkrajšem času in po najnižjih cenah, zarad tega, ker dnevno pošiljamo veliko število denarnih pošiljk in ker imamo direktne zveze s starokrajskimi bankami. Božični izlet v staro domovino je organiziran v tem letu z velikmi in brzimi paro-brodi, pod vodstvom izkušenih voditeljev, ki so veščaki v potovanju. Za to ni nikakih posebnih stroškov. Originalne cene. Obrnite se na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. 4S2-D—Adeste Fidelis, Sveta noč, blažena noč, igra Vibra-Phone..........75cj 781-D—Adeste Fidelis, Sveta noč, blažena noč, Chimes zvon. in orglje....75c 25008—Sveta noč, Sveta nebesa, R. & J. Perdan, zorgl. in zvonenjem 75c 2500S—Zvezdice, Angelskovpetje, R. & J. Perdan, z org^. in zvon. 75c 25010—Sveti večer, Raduj človek moj, R. & J. Perdan, z org. in zvon.....75c 25021—O drevesce, I. in II. del, bdžično zvonenje.............. 75c 25022—Sem o sem verniki, O ti krasen božič, božično zvonenje..........................75c 25091—Oj pastirčeki, Vsi verni kristjani, poje Anton Šubelj........................75c 25092—Sveta noč, Sveti Jožef in Marija, poje A. Šubelj-,.....-................75c 50013-D—Adeste Fidelis, John Peci, pojejo Zdr. pevska dr. Amerike (850 možkih gl.) ................................................i-25 Slovenska polnočnica, 1. in II del, poje Adria, govori Rev. P. Odilo Hajnšek ...:........................................1-25 Pri Božičnem drevescu, Šopek božičnih pesmi, poje Adria............................1.25 E908S—Na sveto noč, I. in II. del, pevci Adrije....................75c 20246——Adeste Fidelis, Joy to the world, Triniti zbor, mešani glasovi.........73c 20293—Sveta noč, Adeste Fidelis, velike orgije ................................75c S015S—Sveta noč, O preblažena, violin solo z orkestrom......................7oc p.0180—Božič, Badnjak, poje in govori kvartet Jadran........75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za 'roške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-Kvnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO. Ill komradom tam, ker za hlačt :jn v Rusiji je še toliko —vere. hi janke so dobro poskrbeli, ko so bombažova polja od 4900 akrov 1. 1917 razširili na 240 tisoč akrov, da so hlače lahko tudi široke,za preširoke in predolge janke se pa niti ruske komradinje ne zmenijo dosti, ko morejo s kratko robo v tej stroki več — pokazati, in kažejo ženske tudi kot komradinje rade. He, he. Dalje so iz Moskve poskrbeli, da se je zidalo precej dobrih cest, železnic, in je tam do 60 zdravniških postaj, ako se Tadžčiki preveč nabulajo, ali so uši presitne, in si podaljšajo to tadžčikiško življenje Še na drugem mestu hočem o tem pisati. Tu samole oms-rr.m. V Parizu je za ruskega ambasadorja, poslanika, Dov-galevsky. Vsaj ime pove, da je menda le kak — Rus. Ko je Dovgalevsky radi pogajanj z angleško vlado odšel v London, ga je zastopal prvi po-slaniški svetnik G. Besidov-sky. O tem pove ime, podoba in tudi komentar, da je res — Rus. Ampak pošteni Rus Besidov- ski je videl, kako vihti nad Ilusijo Stalin, mongolsko veli- v . . čanstvo, svoj bič, in Rus Besi-lahko v 12 bolnicah, ce imajo jdovgky je nekaj črhnil> in drugače dosti—cah življenje. mongolskemu veličanstvu v To bo za enkrat vse iz kra-j Mogkvi jfi prišlo to na uho> kftr ja, odkoder prihaja za ruskefkrivih nosov je pri vgeh «fU_ bkih" poslaništvih polno, in komrade roba za hlače in jan-» ke in prihajajo za oči — he, he — smaragdi in rubini in satiri in več take buržoaske robe. * * * . Nebes sicer v Rusiji še rji, pa bodo, sigurno, da bodo, ako "verniki" ne odpadejo med tem od — vere na nebesa. Na zemeljska seve, se razume, saj drugih ni, ko bodo zdaj v Rusiji znanstveno dokazali, da ni nobenega Boga, in ko pade Bog, padejo tudi nebesa iz nebes, in ker so nebesa drugače vrlo dobra roba, bodo v Rusiji, kjer so zelo kunštni, sfiksali na zemlji neka nebesa, dasi bo treba še počakati, kakor v Ameriki do sobote na čeke. Ičifut in prefrigan, kajti za Be-Samo da tudi v Rusiji čas do | sidovskera sta stala že dva z šmentanih nebes nekaj polže-1 rrsvolverji. Če sta bila morda vo leze, kakor pač tudi v Ame-Jta dva kak Veilchenbaum iti riki po polževo gre, preden i Iiosenmann, poročilo ne pove, pride peta ura na dan in so- zato tudi jaz tega ne vem, a kjer po česnu smrdi, mora biti taki nosovi vse zavohajo, ko so od mladosti navajeni na či-futski smrad, in kar se je zavohalo, se je prineslo v Moskvo pred k o mr a d a-samodržca in ta je zgrbančil čelo in nad Rusa, poštenega in pravega Rusa Besidovskega je prišel valpet komrada-samodrž-ca, da Rusa Besidovskega spravi v — Moskvo, po domači; na drugi svet, in ta valpet v službi mongolskega veličanstva je bil —1 Roisenmann. To je istina, resnična istina. Ko je Rus Besidovsky videl, da mu gre za vrat, se je hotel zganiti, da se iznebi — Rusa (!) Roisenmanna, a čifut je bota na teden. He, he. Do prihoda nebes pa imajo tudi v Rusiji še dolino solz, in to celo bezbožniki, ki najmanj marajo za tako dolino. Njih brezbožna roba nekaj noče napredovati, ker izvohali so celo, ko imajo pač hudo ali ogla AMER. SLOVENCU imajo vedno velik uspeh. Poizkusite to, kadar imate na prodaj hiše, za oddati stanoavnja, za prodati pohištvo, ali kadar bi radi našli svoje znance; kadar iščete delo, ali bi radi dobili kako pomoč, vedno objavite v takih slučajih oglas v A. S. Cene malim oglasom v A. S. so: Za eno ali dve objavi po 15c vrsta. Za tri aH več objav po 10c vrsta. Posebne cene za večje ali stalne oglase 11a zahtevo. "Amerikanski Slovenec" je razširjen p t vseh naselbinah, zato ne glede v kat >ri naselbini živite, oglašajte v AMERIKANSKEM SLOVENCU! več Judov skupaj. Tako pri eni priglihi je zdaj v — slovanski Rusiji. * -« * Svoboda pod — bičem. Naletim na poročilo, ki se zdi neverjetno. V neki vasi blizu Mo-krive nosove, da je med delav-i skve so kmetje nekega vlad-ci v Moskvi, ki se morajo vrlo nega priganjača baje — kr> postaviti za bezbožnike, ako I žali. Toliko se govori in piše nočejo kamenja jesti, ko jih i o — delavski in kmetski vladi vržejo na cesto, do 45 odstot-jv sedanji Rusiji. He, he. Nekaj kov še — "verskih" delavcev, j je morda 11a tem, a ne dosti. V kar mora hudo boleti vsako mestih je skupina izrednih bezbožno in Boga prazno sr- prefrigancev, ki so znali priti ce, ko je tako srce prazno, i do vlade, in si znali pridobiti druga srca pa še niso prazna 1 npkaj priganjačev, kakršni se Boga, in bi bezbožniki radi, imenujejo delavce ali kmete, imeli vse skupaj prazno, vsr.j! a so element, kateremu vsako pri drugih, izvzemši njih last j drugo resno delo navadno liu-ne žepe. I do smrdi. Ta klika je delav- Zato so pa ti bezbožniki kot ska in kmetska vlada v RusiJL verni potomci nekdanjih Ma-1 Zdaj je Polltlka te klike ta, kabejcev, nevredni njih po-[da naj kmet.dela in obdeluje tomci, seve, močno zatrobili v|in J)rideIuje in P°tem na> od' rogove in trompete in pozavne IPet tekla še vse polno vere, je pač umevno, da se vsak bezbožnik hudo dere, in je vse skupaj pravi zemeljski — mizerere. In rdečim profesorjem, ki so bili hudo malomarni pri učenju in "dokazovanju", da ni : benega Boga, in za grmom smrti ne čepi noben zajec, tudi tem bodo bezbožniki obesili koš kruha zelo visoko, ako jih že ne obesijo, saj je res od sile, ko dajejo boljšeji takim profesorjem celo zrak zastonj in za pol želodca hrane, pa so očividno ti profesorji tako presiti, da od same presitosti še niso ubili te šmentane vere. kraetska kri. Ali je to vladanje? (Konec prih.) i KEVOZ - drva < k.olw Rojakom se pnporočaa,