Poštnina ph!am v eotovfn* Leto IX, g«. 211 mm '»—I« »b *3tr»|. mmm Ljubljana, sobota 8» septembra 1928 Cena 2 Din mesečno Din «5 Din ca Oglas) po tarifo. Uredništvo i L4uM)ana, Knafkrra ulica ftt er. 5/I. TfUfan St. txyj% in >804, ponoči tudi it. «034. 0 UptsvaUtvn l*. bi)*««, - ----- - ftt. 54. — Teirfon ftt. aojk __? Ljubljana, Prefte« ftt. 4. — Tcicfoo ftt. **c* Rokopisi m a« tnžaj«, ^mf Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podnrtoid: Maribor, Aleksa'»... ftt. rs —> Celje, Aleksandrova ccst* RaAn pri postnem cele-zavoda s Ljub* lana ftt. 11.84« - Piahs čialo 78.1*0, Wien,Nr. >05 *4«- J Prihodnja številka »Jutra« Izide Jutri, ▼ nedeljo zjutraj. Za sprejemanje Inseratov hi malih oglasov bo naš inseratni oddelek v Prešernovi ulici št 4 odprt danes dopoldne od 9.—11. ure. Ljubljana, 7. septembra. Na Bledu se vrši :utri pod menom •kmečki praznik« prireditev. Ki 00 v poduku in zabavi združila na tisoče zavednih Slovencev. Blejski kmečki praznik, ki se sedaj ponavija že več iet sem vedno na 8. septembra, je bi! doslej nekaka poloiicijelna strankarska prireditev SKS in je v glavnem zbiral njene pristaše, akoravno je s svojim zanimivim tradicijonan-.m programom tvoril veliko privlačno silo a.ast! za gorenjsko kmečko prebivalstvo brez razlike političnega rmšLbnja. Tudi it-tos bo blejski praznik očuval svoj v glavnem družabni in zabavnopoučni značaj. A kakor je druga leta blejski dan navzlic vsemu bil nekaka jesenska revija SKS, tako mu je tudi letos dano politično obeležje. Reči smemo, da je vsa blejska prireditev letos postavljena na širšo in raz meram, v katerih živimo, primerno, mnogo pomembnejšo osnovo. Bie„ski kmečki praznik se je pretvoril v družabno manifastacijsko prireditev Kineč-ko-demokratske koalicije. Pripravljalni odbor je ietos obstoji! iz zastopnikov obeh združenih stran*, 3DS in SKS prireditve se udeležijo v kar največjem številu pristaši ene ta druge stranke, številni poslanci KDK, S.ovenci. Hrvati in Srbi bodo ta dan med zavednim gorenjskim ljudstvom ter proslavili dan skupno z narodom, za katereg.i dobrobit se borijo. Blejski kmečki praznik se vrši letos v znamenju sloge vseli poštenih Slovencev v borbi za enaKOprav-nost, v znaku enotne slovenske fronte proti hegemonistom In v povzdigujoči zavesti, da je ta fronta nera^ločlpvo spojena z veliko armado Hrvatov in Srbov, ki so odločeni, da ne popustijo, dokler z nami skupno ne izvojujejo zmage pravic in poštenja v naši skupni državi. Blejski praznik bo proslavljen pod vihrajočimi zastavami Kmečko-de-mokratske koalicije. S tega stališča predstavlja Jutrišnja blejska manifestacija dogodek, ki je državnopolitično velikega pomena. Ona bo dokaz, kako mogočne so pozicije KDK med slovenskim narodom in kako odločni so tudi Slovenci, da pomagajo streti politiko, ki v svojih zadnjih kon-sekvencah vodi do amputaštva. Hege monistični vlastodržci so to dobro čutili in so zato prepovedali javni pome-nek poslancev KDK z navzočim ljudstvom na način, ki predstavlja flag-rantno zlorabo državne moči. Nič ne dč. S tem so se le še bolj razgalili. Prepovedali so govore poslancev, a narodu ne morejo vzeti besede. In tako bo jutri na Bledu vsaka kretnja zbranega ljudstva glasen protest proti režimu he-gemonistov in njihovih hlapcev, vsak pokret prazničnih množic izraz nezlomljive odločnosti, da v započetem boju ne odnehamo do končne zmage. V najusodnejših trenutkih našega narodnega življenja je volja in požrtvovalnost složnega naprednega in narodnega Slovenstva bila odločilna. Značilno je, da je naš narod v takih trenutkih vedno krenil v smer, ki so jo pripravljali, zagovarjali in propovedovali napredni elementi in da je končno vedno desavuiral politiko SLS. Prisilili smo bivše avstrijske hlapce v jugoslovensko deklaracijo, nagnali bomo današnjo deklo beograjskih cincarjev k priznanju prave narodne politike. Globoko se slovenske napredne vrste zavedajo, da je predpogoj zmage popolna njihova solidarnost in neomajna sloga. Val navdušenja gre po deželi, da je KDK združila v skupno fronto obe glavni slovenski napredni stranki, SDS in SKS, in zavest nove moči dviga slehernega naprednjaka k svežemu ela-nu. Slovenski poslanci KDK, ki so v zadnjih tednih na nebroj sestankih in zborih skupno poročali zaupnikom o političnem položaju, pripovedujejo, da je povsod po Slovenskem opažati novo politično življenje. V prejšnji medsebojni borbi se je uničilo mnogo dragocenih sil, se je malodušno iz ospredja umaknil marsikateri sposobni deiavec, je ostalo na tisoče in tisoče naprednih glasov neizrabljenih, klerikalizem pa je triumfiral in moč SLS je bila v glavnem zasnovana na dejstvu, da so napredne sile razdvojene, njihovi glasovi razcepljeni. Vse posledice tega žalostnega dejstva so se strašno pokazale, ko se je SLS, sklicujoč se na 20 slovenskih mandatov v imenu slovenskega naroda udinjala hegemonističnim vla-stodržcem ter s svojo hlapčevsko politiko ne le kompromitirala vse zahteve po enakopravnosti Slovenije in odpravi neznosnih gospodarskih, sociialnih in kulturnih krivic, ki se nam godijo, temveč je našemu ljudstvu skušala navaliti tudi tragično soodgovornost za zločin-stva 20. junija. V I rbi za pošteno ime Slovencev, za boljšo bodočnost našega. Kako se skušata Davidovič in Spaho oprati Razburjenje v Beogradu radi razkritij o veleizdajskem amputaštvu. - Hegemonisti skušajo zvaliti krivdo in odgovornost na Hrvate Beograd, 6. septembra, r. Včerajšnja izjava g. Svetozarja Pribičeviča o zgodovinskih dogodkih na dvoru v noči 7. julija, ko je bil stavljen predlog o amputaciji, je izzvala med beograjskimi režimskimi krogi silno vznemirjenje in razburjenje, v ostali javnosti pa nič manj Jo senzacijo. Ves Beograd razpravlja sedaj o tej stvari. Mnenja so sicer različna, vendar pa je treba ugotoviti, da so večinoma tudi vsi beograjski krogi presenečeni nad razkritji o veleizdajniških namerah vladnih krogov. Prizadeli vodilni srbijanski politiki se skušajo sedaj na vse mogoče načine izmotati. Dočim so sprva skušali označevati razkritja prečanskega tiska za navadno laž in izmišljotino, morajo sedaj po izjavah Svetozarja Pribičeviča vendarle priznati, da je bil predlog o amputaciji res stavljen in da se je o njem razpravljalo. Seveda si prizadevajo, da bi to svoje početje kaT najbolj omilili in postavili sebe v luč rešiteljev državnega edinstva. Prav zanimivi sta izjavi, ki sta jih danes podala novinarjem dr. Spaho in Ljuba Davidovič po svoji dopoldanski večurni konferenci v predsedstvu demokratskega kluba. Dr. Spaho je izjavil: »Nihče izmed nas ni zahteval amputacije Spričo izjav g. Predavca, raznih kulturnih delavcev in profesorjev ter glede na celokupno takratno psihološko razpoloženje se je pojavil dvom, ali hočejo oni (KDK, odnosno Hrvati) še nadalje ostati v tej državi. Kakor znano, so takrat odklonili razgovore celo z Aco Stanojevičem. Da vam povem Po resnici, zelo mi je drago, da se Zagreb odkrito izjavlja proti amputaciji Še bolj pa bi me veselilo, če bi protestirala proti amputaciji tudi dir. Maček in dr. Truan-bič. Mi absolutno nismo za amputacijo. Le zaradi javnega mišljenja v takih razmerah se je moralo postaviti vprašanje: Ali hočejo ostati v tej državi ali ne. To vprašanje se ie moralo definitivno.. razčistiti. Za nas je rešeno definitivno z izjavo g. Pribičeviča.« Ljuiba Davidovič pa je na včerajšnje obtožbe Sv. Pribičeviča podal daljšo izjavo, v kateri pravi glede predloga o amputaciji med drugim: »One zgodovinske noči so prišli razgovori šefov četvorne koalicije na sledeče: Predstavnike KDK je treba odkrito vprašati, ali so za amputacijo ali ne. Na to misel smo prišli ne samo zaradi izjave Predavca, marveč tudi zaradi raznih drugih izjav, kakor n. pr. da se ne more več iti s Srbijan-ci, da nismo en narod, da nimamo skupnega jezika, zaradi izjav kulturnih delavcev, naj se prekinejo vse kulturne zveze z Beogradom, zaradi izjave KDK, da noče razgovar-jati z Aco Stanojevičem, zaradi odklonitve msadata za setavo vlade s strani Sti. Radiča itd. Vse te izjave in vsa ta deianja so zahtevala, da se točno ugotovi mišljenje KDK. V trenutku pa, ko je prispel odgovor da KDK ni za amputacijo, je bilo za nas to vprašanje stavljeno z dnevnega reda, ker ga nismo niti pokrenili, marveč ga je postavila KDK s svojimi izjavami in s svojim postopanjem«. V svoji nadaljni izjavi pravi g. Davidovič, da znači zahteva dr. Mačka po svobodni Hrvatski oddvojitev Hrvatov iz sedanje državne zajednice, torej pravo in čisto amputacijo. Sklicevanje na nagodbo ne drži, ker se je šlo takrat za oddvojitev od tuje države, dočim je danes težko razumeti zahtevo Po ločitvi Hrvatske od lastne države. Pribičevič ne bo mogel dokazati, da on ni za amputacijo. Končno naglaša Davidovič, da se ne bo več oziral na izjave Pribičeviča dotlej, dokler Pribičevič j2sno in odkrito ne pove, ali se strinja z zahtevo dr. Mačka po svobodni Hrvatski, kar da znači amputacijo. * (Od našega posebnega do-pisnika smo prejeli snoči, žal. za današnjo številko prepozno, veleinteresanten historijat dogodkov pred 7. julijem, ki na senzacijonalen. avtentičen način pojasnjuje pravo stanje stvari in dokazuje, ka!:,'- prazni so izgovori amputašev. Dopis priobčimo v jutrišnji številki. Op. ur.) Pribičevičev odgovor na beograjska zavijanja Pribičevičeve informacije o dogodkih noči 7. julija so točne in avtentične. - Vsi iz-govori amputašev so prazni Zagreb, 7. septembra, č. Danes popoldne je sprejel g. Pribičevič novinarje ter jim podal v odgovor na današnje dopoldanske izjave Ljube Davidoviča ta dr. Spaha o am-putacijskem vprašanju sledečo izjavo: »Prečftal sem izjavi gg. Ljube Davidoviča in dr. Spahe. Gospoda indirektno priznavata, da je bil v oni zgodovinski noči 7. julija stavljen predlog o »ločitvi«. Uporabljen je bil izraz »ločitev«, ne »amputacija«. Izrecno so rekli, naj se mirno razidemo, kakor sta se razšli Švedska in Norveška. Jaz si tega nisem izmislil, nego posneman to iz sporočila, ki sem ga dobil na merodaj-nem mestu. Jaz sem pri tej priliki opozoril na to, da so ti ljudje prisegli, da bodo čuvali državno celino, ter da pomenja tak predlog veielzdajo. Gg. Davidovič in dr. Spaho predstavljata sedaj vso stvar kot nekaj docela nedolžnega. Izjave g. Predavca, raznih kulturnih delavcev in ne vem koga še, so bile baje drugačne nego Radičeve in moje in zato je bilo treba ugotoviti, kakor pravi g. Davidovič, ali smo mi za državo. Če pa je to tako nedolžna stvar, zakaj so potem delali tako naglo, zakaj je bilo vse to potem tako nujno, da se je moralo razjasniti ponoči, pred odhodom Stjepana Radiča v Zagreb, zakaj mi je bilo potem sporočeno, da lahko Radič ▼ Zagrebu proglasi ločitev, če se o tem sporazumemo. Jasno Je, da stvar nI tako nedolžna, ker }e bilo zunanje ministrstvo vso noč v permauencl, da pripravi, kakor mi je bilo sporočeno, prijatelje naše države v zunanjem svetu na našo ločitev. Nobena Izjava, pa bila to tudi izjava podpredsednika ali enega krila koalicije, nobe- naroda v veliki Jugoslaviji, a s tem tudi v borbi proti klerikalizmu. ki ni nikdar spoštoval slovenskega imena in nikdar ljubil Jugoslavije, so danes združeni vsi napredni elementi in so odločeni, da skupno dobojujejo veliko borbo, zavedajoč se svoje zgodovinske odgovornosti. Blejski praznik je manifestacija za idejo ravnopravnosti in pravične ureditve naše države, ki je napisana na zastavi KDK, še posebej pa je manifestacija složnosti in solidarnosti slovenske napredne fronte, napredne v naj-pleinenitejšem smislu te besede, ker je to fronta vseh poštenih in zdravih Slovencev, ki ne bodo položili orožja, dokler se ne ustvari ideal one Jugoslavije, ki smo jo Srbi, Hrvati in Slovenci osnovali, da bi bila srečna in enako ljubljena domovina nas vseh. na izjava znanih in neznanih kulturnih delavcev, nobena psihoza trenutka ali gotovega časovnega razdobja ne more opravičiti takega katastrofalnega predloga. Za to so odgovorni v prvi vrsti člani vlade, ki so prisegli na ustavo, nato pa šefi političnih strank, ki so to vlado podpirali in ki so ustvarili situacijo, v kateri so bili mogoči tako katastrofalni predlogi. V kaki veliki zadregi je sedaj hegemoni-slična gospoda, je razvidno iz izjave dr Spaha, ki pravi, da je bila takrat, ko je bil stavljen predlog za ločitev, odnosno amputacijo, izjava posl. Predavca važnejša nego vsaka druga. Čemu so potem še sploh zahte vali mojo in Radičevo izjavo in jo brzojavi-li vsemu svetu, če je bila Predavčeva izjava važnejša od vseh drugih? Dr. Spaho pravi, da je bilo po moji izjavi to vprašanje definitivno rešeno. Kako je bilo to mogoče, če pa je bila Predavčeva izjava mnogo važnejša. Vidi se, da so gospoda izgubili že popolnoma glavo in ne vedo več, kaj gevore. Izjava Ljube Davidoviča je zanimiva tudi s stališča demokracije. Sklicujoč se na izjave dr. Mačka, smatra Davidovič, da so izjave šefov obvezne za stranke. To je čisto despotsko orijentalsko pojmovanje. Pri nas sploh rii šefa stranke, nego predsednik. Pri nas izjava "efa ali predsednika stranke nikdar ne veže stranke razen v slučajih, ko govori po sklepu stranke. Pri nas je praksa taka, da obvezujejo stranko samo sklepi, sprejeti od kompetentnega foruma. To je stališče prave demokracije. G. Davidovič tudi s svojo Intrigo, da govori vedno o prvem in drugem predsedniku KDK, ne bo ničesar dosegel. Pokojni Stje-pan Radič in jaz sva skupno z našimi prijatelji in v sporazumu z našimi strankinimi organizacijami na popolni pariteti osnovala KDK. Tu ni prve in druge stranke niti prvega ali drugega predsednika. In tako bo na žalost g. Davidoviča tudi ostalo. Naši odnošaji so odkriti in jasni, mi se ne skrivamo pred javnostjo in ne bežimo v temo intrig in spletk. Naši odnošaji so jasni in določeni ne pa kaikor pri srbijanskiti demokratih, kjer je Davidovič samo nomi-nelni šef, dočim je pravi voditelj srbske demokracije dr. Voja Marinkovič. Tudi v samem poslovnem odboru KDK je bila določena popolna pariteta. To je tudi razumljivo, ker v KDK ne poznamo preglasovanja. Od 10. novembra 1927, ko Je bila KDK osnovana, do danes v njej še sploh nI b?!o glasovanja. Tako je bilo tudi v hrvat-sko-srbskl koaliciji ves čas njenega obstoja od 1905 do 1912, kjer kakor znano, ves čas ni bilo niti enega glasovanja. Vse se rešuje sporazumno. n umor V svojem stanovanju je bi! sinoči ustreljen tržaški Slovenec Egidij Peric Nenadna smrt pri igri, — Strel iz revolverja ali karabmke. —- Morilec je izginil brez sledu. — Vzrok umora je še nepojasnje. Osebno ali politično maščevanje? Ljubljana, 7. septembra. Na zagoneten način je bil nocoj umorjen znani tržaški Slovenec in bivši tesni trgovec Lgidij Peric. Peric je stanoval s svojo soprogo v Groharjevi uiici, ki vodi z Bleiweisove ceste preko Mirja proti Koleziji. Kmalu po osmi uri so začuii stanovalci Perico-ve in sosednjih hiš revolverski strei. V hipu se je raznesla med njimi razburljiva vest, da je bil Lgidij Peric ustreljen. Kolikor se je dalo dognati, je neki še neznan storilec splezal na novo, nedograjeno hišo. ki jo gradi g. Poldi Bizovičar poleg Škrjaačeve hiše. Z zgradbe je imel skozi odprto okno prost razgled v razsvetljeno Pericevo stanovanje, v katerem sta Egidij Peric in njegova soproga ravno sedela za mizo. Iz oddaljenosti kakih 15 m je morilec oddal na Perica strel iz revolverja in mu prestreiil prsi. Peric se je še dvignil izza mize ter se opotekel skozi kuhinjo do hodnika, tam pa sle je zgrudil na tla in v par minutah izdihnil. Alarmirani po strelih in obupnih klicih Periceve soproge Al me so prihiteli sosedje. Med prvimi sta bila na mestu v isti hiši stanujoča gg. Slavko Židan in Ciril Kramer. Cim sta od gospe izvedela, kaj se je zgodilo, sta takoj pohitela na najbližjo policijsko stražnico na Krakovskem nasipu, kjer sta sporočila, da je bil Egidij Peric ustreljen. Policija je bila v par minutah v Perico-vem stanovanju. Skoro istočasno je pri-hitel v hišo tudi zdravnik dr. Edvard Jemec z Bleiweisove ceste. Hotel je nuditi smrtno ranjenemu Pericu prvo pomoč, ki pa je bila brezuspešna. Peric je bil že mrtev. O umoru obveščena policijska direkcija je poslala v Groharjevo ulico komisijo s policijskim zdravnikom doktor Avramovičem in dežurnim uradnikom Puharjem. Komisiji se je osebno pridružil tudi policijski direktor dr. G listin. Alarmiran ie bil ves kriminalni oddelek. ki je začel pod vodstvom nadzornika Žajdele takoj iskati morilca. V akcijo je stopil tudi policijski pes. ki je nekaj časa šel za sledjo, nato pa jo izgubil. Bržčas se je neznanec odpeljal s pripravljenim kolesom. Političen umor? Kaj je bil vzrok umora, je ta hip še nepojasnjeno. Mogoče je, da gre za akt osebnega maščevanja, izključeno pa tudi ni, da ima umor politično ozadje. Egidij Peric je bil namreč, kakor znano, zapleten v šplionsko afero, ki jo je iznesla v začetku letošnjega leta ljubljanska »Orjuna«. »Orjuna«« mn je očitala, da je delal za italijanskega konzula v Ljubljani, kateremu da je ovajal razne člane »Or.iune« in mu pribavlja! materijal za italijansko informacijsko službo. Baie je s tem zelo škodoval tudi raznim našim rojakom pod Italijo. Peric je bil kasneje tudi aretiran in predan v preiskovalni zapor, v katerem je ostal skoro mesec dni. Proti njemu uvedena preiskava radi špijonaže pa je ostala brez rezultata in Peric je bil zooet iznuščen na svobodo. Vložil je nato tožbo proti »Orjuni« radi očitkov, da je bil v službi italijanskega konzulata in da je temu sporočal stvari, ki jih ne bi smel. Ker je bil med tem italijanski generalni konzul Gavotti, ki bi bil v tem procesu ena glavnih prič, premeščen iz Ljubljane na Dunaj, so morali razpravo vedno znova odlagati. ★ Ltubljana, 8. septembra. Policijska komisija je opravila svoje delo malo pred polnočjo in se nato vrnila v poslopje policijske direkcije. Na policiji odklanjajo vsako informacijo o rezultatu dosedanje preiskave, o ugotovitvah komisije in tudi o zdravniškem izvidu. V ulici, kjer je bil izvršen umor, je mogel naš urednik kasno v no$ ugotoviti še naslednje podrobnosti zločina: Kraj umora Egidij Peric je stanoval v veliki Škerjančevi vili na kraju Riharjeve ulice, ki se križa z Zeljarsko cesto. Vila ima št. 6 in je tretja po vrstnem redu v smeri od brvi preko Gradašči-ce proti Trnovemu. Kakor je ta trnovski predel v obče zelo samoten, je Ri-har.ieva ulica, ki jo na eni strani obdaja'o sami vrtovi, v ozadju pa gosto grmičevje na bregovih Gradaščice, še prav posebno mrtva. Razven stanovalcev v hišah v tej ulici je ne pasira skoro nihče in zvečer ne hodi po njej skoro nihče. Pericevo stanovanje leži v prvem nadstropju, okna pa so obrnjena v desni fronti proti sosednji novi stavbi, ki jo gradi g. Poldi Bizovičar. Stavba je že popolnoma pod streho, okrog nje pa se še nahajajo zidarski odri. Na to stavbo je cčividno sp1ozal neznanec in od tam izvršil svoj načrt. Kako je bil izvršen umor. Egidij Peric je po večerji okrog 20.15 sedel v kuhinji s svojo soprogo za mizo in igral ž njo neko družabno igro s kocko. Sedel je tako, da ga je bilo s sosednje stavbe videti v profilu z desne strani. Nenadoma je skozi okno treščil strel in pogodil Perica. Tu postaja stvar zagonetna. Kakor pripovedujejo ljudje, ki so videli mrtvega Perica, je bil pogoden tik pod levo ramo skozi nadlehtja. Krogla je prebila kost, šla skozi prsi tik nad srcem, prebila žilo in izstopila sredi prsi. Povzročila je pri izstopu izredno veliko rano. Kako je mogel morilec pogoditi Perica z leve strani, če ga ie gledal desno v profil? Sklepati se da, da je čakal na trenutek, da se je Egidij Peric dvignil s stola in se okrenil tako, da ga je zločinec, ki je orožje gotovo imel dobro usmerjeno, pogodil v levo prsno stran. Ranjeni Peric se je še opotekel proti vratom in se nato s hodnika zgrudil nazaj v kuhinjo z obrazom proti tlom. Ko se je njegova žena šele prav zavedla, kaj se je zgodilo, je začela vpiti na pomoč, nakar sta bila o atentatu takoj obveščena policija in zdravnik dr. Jemec. Sodeč po veliki rani je bila krogla — in sicer dum-dum — oddana iz ka-rabinke. Zločinec se je bržčas plasiral ob oknu podstrešnega stanovania v novem poslopju, da je bil bolje skrit, kakor bi bil na zidarskem odru, ki ga obseva elektrika s ceste. Razdalia med hišama znaša jedVa 15 m. Aretirani osumljenci? Truplo pokojnega Perica je bilo takoj po ogledu policijske komisije okrog 22. prepeljano v mrtvašnico pri sv. Krištofu, kjer se bo danes vršila sodna obdukcija. Pericova soproga je po atentatu dobila živčni šok in se zgrudila v nezavesti. Prenesli so jo k neki stranki v pritličju. Poslopje je tekom noči stra-žila policija, na policijski direkciji pa so se vršila neprestana poizvedovanja. Baje je bilo že tekom noči aretiranih nekaj osumljencev, ker policija sumi, da je bil zločin dobro organiziran. Vendar pa nam ponoči ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil aretiran in ali je sploh kdo bil. Nepojasnjena afera s prosiavo desetletnice solunskega proboja Proslave se je hotelo udeležiti tudi več sto Francozov, minister Marinkovič pa je baje njihov prihod preprečil Francozi so uradno najavili svoj prihod. Nekega dne pa ie beograjski odbor povsem nepričakovano prejel pismo predsednika centrale udruženja »Poilvs d' Orient«, v katsrem sporoča, da je »Ouai d' Orsay« na nujno zahtevo ministra zunanjih zadev dr. Voje Marinkoviča objavil, da je poziv na Proslavo proboja na solunski fronti razveljavljen ter da je smatrati, kakor da sploh ni bil izdan. Dr. Reiss končno ugotavlja, da je dr. Marinkovič storil to brez vednosti beograjskega odbora. V Beogradu so izzvala ta razkritja veliko senzacijo in vse napeto čaka. kako bo dr. Marinkovič utemeljil to svoje vsekakor čudno in skrajno netaktno postopanje. Beograd, 6. septembra r. V današnji »Politiki« .objavlja znani švicarski profesor in prij. tel j našega naroda dr. R. A. Reiss oJprto pismo o proslavi lOletoice preboja solunska fronte. V pismu sporoča, da je podal ostavko na članstvo v pripravljalnem odboru iz sledečih tazlogov: Dr. Reiss je delal na to, da se te Proslave udeleže tudi Francozi, ki so brli na solunski fronti. Zato se je zlasti angažiral Louis Cordier v Lyonu, ki je vse letošnje poletje prireiai konference o bojih na solunski fronti. Bilo je določeno, da se udeleži proslave 300 Francozov. Ta sklep je bil sprejet v soglasju s štirimi ministrstvi, zlasti z ministrstvom zunanjih zadev. Razplet vladne krize v Bolgariji Pričetek konzultacij na dvoru. — Opozicija predlaga vlado manjšine« — Politične stranke proti vmešavanju vojske v politiko. Burov Je povdarjal, da nI mislil nikoli na to, vmešavati vojsko v posle kake stranke ali razreda. Tudi predsednik zbornice Cankov je izrazil svoje začudenje glede izjave vojnega ministra generala Vlkova ter je dejal, da on in njegovi prijatelji nikaor nočejo vmešavati vojsko v politko. Izjava generala Vlkova je v javnost povzročila veliko presenečenje. Niti njegovi prijatelje ne prikrivajo svojega nezadovoljstva. Sofija, 7. septembra, g. Posvetovanja pri kralju se približujejo koncu. Kralj je sprejel v avdijenci predsednika so-branjske skupine vladnega bloka, bivšega ministra Raška Madžarova, ki je kralju sporočil besedilo izjave, podpisane po precej velikem številu poslancev demokratskega krila, ki se je združil * demokratskim blokom. Podpisniki te izjave izražajo svoje nezadovoljstvo zaradi načina izzvanja krize in zahtevajo, da prevzame general Vlkov v bodoči vladi zopet yojno ministrstvo. Sofija, 7. septembra, d. Kralj Boris je včeraj sprejel voditelje strank. Voditelji opozicijskih strank so priporočali kralju sestavo vlade manjšine. Vendar pa je taka rešitev vladne krize precej neverjetna. Posvetovanja z voditelji strank se bodo danes nadaljevala. Sofija, 7. septembra, d. Organ frakcije liberalne stranke Je v posebni izdaji objavil izjavo vojnega ministra generala Vlkova, ki pravi, da smatra način, kako poskušajo politiki rešiti vladno krizo, za napad na čast vojske in da je odločen v svrho varovanja ugleda svojega resora vztrajati do konca. Urednik oficijoznega lista «Slobodna Riječ» Je glede na to izjavo intervjuval ministrskega predsednika Ljapčeva, zunanjega ministra Burova in predsednika Cankova. Ministrski predsednik Ljap-Čev je opozarjal na to, da program njegove vlade ni naperjen proti nikomur bi izrazil svojo osebno prepričanje, da moreta narod in vojska od njega pričakovati samo dobro. Zunanji minister Španija k zopet izvoljena v Svet D N. Društvo narodov se bo poslužilo izjemnih določb. — Nadaljevanje debate o poslovnem poročilu 2enera, 7. septembra (že.) Na predlog Aejnške, angleške in francoske vlade je sklenila skupščina Društva narodov ponovno uveljaviti določbo, odobreno leta 1926, ki pooblašča skupščino, da dovoljuje državi, ki kandidira v svet Društva narodov, pravico, da je po izvolitvi v svet takoj lahko ponovno izvoljena. S tem je omogočeno Španiji, ki bo kandidirala v svet Društva narodov v ponedeljek, ko bo po poteku mandata lahko ponovno izvoljen v svet Društva narodov ne da bi bilo potrebno predhodno dovoljenje skupščine Društva narodov. Pred glasovanjem sta Izjavila švedski delegat Unden in norveški delegat Mowinckel, da se ne moreta pridružiti gorenjemu predlogu. Nato le nadaljevala skupščina splošno debato. Indijski delegat Ser Muhamed Kan Palanpur je povdarjal zanimanje Indije za delovanie Društva narodov na socijalnem in humanitarnem Dolju in ie pri tem očrtal trud Indije, da izvede higijensko organizacijo in sklepe konference opijuma. Japonski delegat Adači je povdarjal važnost delovanja Društva narodov na gospodarskem polju. Po njegovem mnenju je gospodarska konferenca leta 1927. veliko storila, da so se carinske barfjere med državami znižale. Panamski delegat Mendez Pereirac je povdarjal veliko zanimanje, katero goje latinske ameriške dTžave za Društvo narodov. Grški delegat Politis je predvsem povdarjal važnost protivojnega pakta, ld da popolnoma odgovarja duhu Društva narodov. Končno te predlagal Politis, naj se mladina primerno pouči o važnosti delovanja Društva narodov. , SoSot« 8. DC 1928 « 1908-1928 y Vladna kriza v Bolgariji Vladna kriza v Bolgariji ni prišla nepričakovano. Napovedovala sta je dva momenta. 2e davno se je vedelo, da raje Cankov, prejšnji ministrski predsednik in sedanji predsednik vlade, zoper sedanjo vlado, odnosno njenega šefa Ljapčeva. Nasprotstvo med obema politikoma ni segalo posebno globoko; oba pripadata demokratski koaliciji in se udej-stvujeta v politiki v skupnih vrstah, odkar je nasilni prevrat vrgel režim Stambolijskega. Odkar je na vladi de-mokratičeski zgovor, sta bita v vsem samo dva šefa vlade, najprej Cankov, potem Ljapčev. Ali Cankovu se je oči-vidno tožiio po vodilni vlogi in je deloval že dolgo na to, da sproži vladno krizo in potisne Ljapčeva v ozadje. Ali v demokratski koaliciji niso imeli vzroka, da bi bili nezadovoljni z Ljap-čevim in ga zamenjali, zato se Cankovu načrt ni hotel posrečiti Drugi moment za krizo je bila fran-cosko-angleška nota v Sofiji, zahtevajoča razpust revolucionarnega odbora makedonstvujuščih. Kakor hitro se ;e izvedelo o vsebini angleško-francoske intervencije, so se takoj pojavile vesti o bližajoči se vladni krizi v Sofiji. Samo da se je napovedala kriza z ozadjem obratno, kakor se je faktično zgodilo. Takrat se je napovedovalo, da je Ljaipčev pripravljen ugoditi inozemski "zahtevi in pritisniti na makedonstvuju-šče, da pa bo njegovo oportunost izrabil Cankov, se postavil za to, da se fran-cosko-angleški zahtevi ne ugodi in s to pretvezo vrgel vlado Ljapčeva. Zgodilo se je obratno, kakor so napovedovale prve vesti. Cankov in njegovi ožji prijatelji so se zavzeli za to, da se ugodi intervenciji zapadnih velesil ter so se pri tem naslonili na vnanje-ga ministra Burova, ki velja za glavnega zagovornika oportunitete v vprašanju makedonstvujuščih. Ljapčev pa se je zavzel za Vlkova, vojnega ministra, ki ima direktne stike z makedonskim odborom in je spričo tega razumljivo, da ga skuša držati do zadnjega. Tako sta se v demokratski koaliciji pokazala dva tabora. Ako bi ne bilo med obema politikoma starega nasprotja, bi se dalo skie-pati, da se je vladna kriza v Sofiji dogovorila in da so se vloge razdelile v svrho, da se doseže pred inozemstvom primeren efekt. Zakaj zadeve z niake-donstvujuščim so bile v Bolgariji vedno zelo komplicirana stvar in nastop proti tej organizaciji je bil vedno zelo deBkatna reč. Dasi je ta revolucionarna organizacija močno oslabljena, predstavlja spričo izrednih privilegijev, ki iffh je imela v državi, še vedno prilično močan faktor. Akcija, ki bi ji bil cilj uničenje makedonskega odbora, ostane prej ko slej težavno podjetje. S tem pa seveda še vedno ni rečeno, ta v-idno bolj pronicali v duše mladina. Stremljenja, da se med Jugos'oveni izravnajo in izgladijo vsa nesoglasja, so postajala vedno bolj izrazita in očitna, a vsi znaki so kazali tudi na to, da bo po zaslugi na novo oživljenega slovanskega pokreta srečno spravljen s sveta tudi rusko-poljski in srbsko-ix>!garski ?,por. Kakor so bile te težnje v vseh slovanskih narodih usmerjene k enemu končnemu cilju, razveseljive s sovan-skega stališča, tako so povzročale težke skrbi vladajočim krogom v Avstriji, ki so s paznim očesom motrili in zasledovali ta pokret, zavedajoč se prav dobro, da je smoter v-$3h feh slovanskih stremljenj, in naj j? bi. š& tako zavit v kulturen plašč, vendarle eminent-no političen. Povsem naravno je bilo torej, da je avstrijska vlada s skrajnim nezaupanjem gledala na vsako prired tev, ki j3 imela občeslovanski značaj. Maja meseca 1. 1908. so se vršile v °etrogradu znane slovanske konference, ki so se jih kot oficijelni zastojniki avstrijskih slovanskih parlamentarcev udeelžili dr. Kramaf, Ivan Hribar in dr. iiljebo-vickij. Kmalu nato so prinesli listi vest, da se bo vršil 8. šepne n'ra 1908. v Ljubljani vseslovanski novinarski kongres, ki se ga bodo udeležili poleg zastopnikov vsega slovanskega časopisja tudi razni prominentii s'ovan?ki politiki ne samo iz Avstrlie, temveč tudi iz Srbije, Bolgarije *'n Rusije Takrat je na Dunaja posebno strašil «panslavizem» in zato so bili vladni krogi na Dunaju skravno nerazpoloženi napram temu kongresi. Prav radi bi ga bili zabranili, a si niso upali, ker so se bali en od u snega odpora celokupnega slovanskega časopisja in vseh slovanskih političnih faktorjev. No, poskušali so vse, da preprečijo kongres, toda vse spletke so se izjalovile. Kljub intrigam se je kongres vršil, dasi je železniški minister dr. Derschatta, misleč, da morda s tem onemogoči prireditev, v zadnjem treni; tku odklonil dati novinarjem običajne železniške olajšave. In kongres se je sestal. Na nobenem slovanskem kongresu ni bila udeelžba tako velika, kakor na tem in Ljubljana še ni nikoli preje imela pri.ike, da pozdravi v svojem obzidju tohko odličnih slovanskih gostov kakor takrat Kakor nekoliko mesecev prej v Rusiji, so bili tudi v Ljuo jam zastopam vsi slovanski narodi in to po svojih najuglednejših predstavite'ii h. Kongres se je završd s popolnim uspehom. Največji njegov učinek pa je bil, da je došlo na konferencah, posvečenih specijalnim slovanskim problemom, do popolnega sporazuma med Poljaki in Rusi. Tako je postal ljubljanski sestanek slovanskih poiit.kov in novinarjev ena najsijajnejših manifestacij slovanske vzajemnosti, ki je došla do zlasti vidnega izraza pri svečanosti položitve temeljnega kamna za spomenik Primožu Trubarju ki se je vršila isti dan od ogromni udeležbi vse narodno misleče slovenske javnosti. Istočasno se vršeči prvi kongres shv venske «Svobodne misli*, ki mu je predsedoval pesnik Anton Aškerc, je tudi nosil pečat nekakega revo.uci'o-narnega pokreta, kakršni so bile skoro vse narodne prireditve v Sloveniji ie-ta 1908. Neki novi duh je takrat zavladal med Slovenci, puntarske prevratne ideje so jele med njimi pridobivati tal. Prireditvam 8. in 9. septembra jo sledil 13. in 20. september. Nemški listi so takrai dokazovali vzročno zvezo med onimi prireditvami in temi dogodki. Tiste dni smo to vzročno zvezo ogorčeno zanikali, danes pa 'ahko odkrito priznamo, da bi brez sijajnih manifestacij slovanske misli z dne 8. septembra najbrže tudi ne bilo 20. septembra 1908. in kar je ž niira v zvezi. Od teh znamenitih časov poteka pravkar 20 let. Umestno je, da ?e spominjamo teh velikih dni, ko nam je prvič napolnila duše slutnja, dd se pripravljajo in so žč na poru veiiki logod-ki, ki bodo v temeljih spremen;!;' Ui-o-do vseh slovanskih narodov. R. P. Dr. Vladko Maček o ampufacUski aferi Enostranska amputacija je sploh nemogoča. — Kako je nastala Jugoslavija. — Kakšna naj bo njena bodoča ureditev Zagreb, 7. septembra č. Ob 3. popoldne je predsednik KDK dr. Maček sprejel na svojem stanovanju na Prilazu' novinarje in jim je na vprašanje o amputaciji dal naslednji odgovor: »Hm, bm, amputacija. Ni mi znano, kdo je prvi rabil to besedo. Toda ta beseda popolnoma odgovarja srbijanski mentali-teti, ki smatra našo državo prosto za razširjeno Srbijo. Ako bi naša država bila tudi de iure razširjena Srbija, kakor je danes. žal. de facto, tedaj bi bilo dovoljeno govoriti o amputaciji. Vsakemu lajiku pa mora biti znano, na kakšen način je nastala naša država in da je bil pri ustanovitvi naše države od največje važnosti sklep hrvatskega sabora od 29. oktobra 1. 1918., s katerim je hrvatski sabor izjavil, da pristopajo Hrvatska. Slavonija in Dalmacija kot celota v državno zajednico vseh Srbov Hrvatov ln Slovencev. Kornur to ne zadošča, naj si prečita mirovne pogodbe. kjer so evropske velesile ugotovile, na kakšen način je nastala naša država. Italija odklanja angleško-francoski pomorski sporazum London, 7. sept. s. Italija je sporočila an» gleški vladi, da odklanja angleško»franco« ski razorožitveni sporazum, ker se Italija nikoli ni strinjala z delitvijo vprašanj raz* orožitve na kopnem in na morju. Italija je nejevoljna tudi radi tega, ker že od vsega početka ni bila povabljena k pogajanjem med angleškimi in francoskimi strokov* njaki. Izpraznitev Porenja Berlin, 7. sept. (be.) Francosko časopisje reasumira francosko stališče v vprašanju Porenja in povdarja, da mora Nemčija od* kupiti od Francije svoje pravice, ker Fran« cija noče ničesar dati iz svojih rok brez kompenzacij. Nenadni obisk Churchilla v Parizu se spravlja v zvezo z finančno transakcijo glede izpraznitve Porenja. Romunija izstopi iz Društva narodov? Ženeva, 7. septembra s. Journal de Oenenre objavlja govoirico, tal Je od včeraj razširjena v Ženevi, da se bo Romunija omaikmila te sveta Društva narodov, ako bi se rope t pričela (Kskn-sij* o ronnaisJco-madžarskem optamtskem konfliktu. Od prijateljske strani pa se Je romunski Vladi nasvetovalo, naj tega ne stori, ker bi to vsej zadevi več škodovalo kot koristijo. Zambonijev proces Rim, 7. septembra s. V Zairabonijeveim procesa Je državni p«ravdnik predlagal »a očeta lin-Sanega atentatorja Romula Za.m!>o;n.iia m za njegovo teto Virgimjo Tabarroni zaradi prigovarjanja k atentatu kazen 30 mesecev prisilnega dela, za brata Ludvika pa 29 let, 7 mesecev ia 20 A Mene jako veseli, da imajo oni v Beogradu sem in tja iucida intervala in da pričenjajo uvidevati, da se po dosedanji poti na bo dalo več naprej. Se bolj pa bi me ra-dovaio, ako bi došli do prepričanja, da nI mogoče historičnih tvorb nekaznovano rušiti. Ako se postavimo na stališče, ki ga je zavzela KDK s svojimi sklepi 1. avgusta, v katerih zahteva popolno ravnopravnost vseh državno-zgodovinskih in kulturno -zgodovinskih edinic, iz katerih obstoja naša država, potem je samo cb sebi razumljivo, da ne bodo zadostovala kakšna krpanja povečanih oblasti ali sličnih rerne-dur, nego bo morala narodna suverenite-ta dobiti svoj popolni Izraz tako v legisla-tivi kakor v eksekutivi prepuščajoč državi samo one posle, ki bodo potrebni za državno edinstvo napram inozemstvu. Pri tem pa bo treba tudi pri teh državnih poslih onemogočiti vsako hegemonijo in ma-jorizacijo, zlasti pa vsake vrste nasilje.« Novi predsednik Mehike EI Paso, 7. septembra g. MehSka zbornica Je sklenila proklamkad generala Manuela Trezna za predsednika republike. Tre vino je bi! šef generalnega Štaba mehiške vojske. Po mnenju listov in političnih krogov bo ta izvolitev povzročila zadovoljstvo. Najbrže jo bo odobril tudi predsednik C alej. likvidacija predvojnih terjatev vČSR Praga, 7. septembra g. Dne 17. septembra bodo dospeli v Prago zastopniki jugoslovenske finančne uprave, ki bodo razpravljali o Mkvida-ciji medsebojnih zahtev in obveznosti v starih kronah. SkleoMa se bo najbrže slična pogodba, ■kakor je bila pred kratkim sklenjena med Češkoslovaško in Madžarsko. Drobiž z vseh strani Berlin, 7. septembra g. Danes Je bil zepe* zaslišan Hugo Sttaies. Poslovodja hamburške Stinnesove podružnice Notmann, ki Je bil tudi v preiskovalnem zaporu. Je bil proti kavciji 20.000 mark izpuščen na 6vobodo. Moskva, 7. sept (be.) Prošnja Trockega za ponovni sprejem v komunistično stran* ko je bila odklonjena. Berlin, 7. sept. (be.) V državnih rudni* kih pri Palmnickenu v Vzhodni Prusiji so je vdrla zemlja in pokopala pod seboj 10 delavcev, od katerih 9o trije umrli Koblenz, 7. sept. (be.) V Por en ju so pri« fiele jesenske vojaške vaje francoskih rn angleških čet, katerih se udeležuje nad 50 tisoč vojakov. Rim, 7. sept. (be.) V bHBnl Rovigna je padlo v morje italijansko potniško letalo*. Trije potniki so utonili. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. Berlin, 7. sept. (be.) Včeraj se je pone« srečilo v severni Bavarski letalo, ki vozi med Erfurthom in Monakovem. Pilot io dva potnika so se smrtno ponesrečili, — ■ u. l ji Lundl, mardi ftte, mercredl peotfitre« Kd. »Soootag f&n®j die Woche an, Dlenstag haben wlr noch nictots t cetao« itd 11 laHlM verzi so mil prišli na misel ko »em letos v listih čltai objave raznih Sol za začetek šolskega leta. Šola se začne 1. septembra. Vpisovanje U 3. ta 4. septembra. Otvoritvena slufba boija 5. septembra. Sledeči dan 6. septembra je državni praznik, rojstni dan prestolonaslednika. Dne 7. septembra bi Mi prvi dan pouka. Šola, katero obiskuje moja hčerka, tudi ta klam le niima pouka, ampak zadušnico za ravnatelja, ki ie umri v počitnicah. Dne & septembra ie zopet cerkven praznik, dne 9. septembra pa nedelja! Ako Bog da, bo idme 10. septembra srečno prvi dan pouka. Ker pri vseh šolah vlada ganljiva soglasnost glede zgoraj navedenih datumov, smemo upravičeno domnevati, da se vse to vtšI no nalogu ministrstva. Nh koncu 2. tromesečja preteklega Šolskem i . smo čitalil jeremljade o siabih učnih uspehih in dolge razprave o njiho-ivjlh vzrokih Evo vam v začetku šolskega leta živo ilustracijo »mentaldteta« današnje šolske uprave! »Ima vremena It Kakr-ien je začetek, takšno bo nadaljevanje in takšen bo pač zopet konec šolskega leta. In absolventi naših sol naj v življenskem boju konkurirajo z drugimi narodi, ki jim j)e deviza: Čas Je zlato I Dolgočasnost današnjega ravnanja pri začetku šole bo prav jasna, če ga primerjamo s postopanjem v prejšnjih časih. Šolsko leto se Je začelo dne 16. septembra. IV prvih dveh dneh se ie Izvršilo vpisovanje obenem s sprejemnim izpitom In vsemi ponavljakiiml Izpiti, katerim je dandanes posvečen zadnjd teden avgusta. Opravilo se je torej v dveh dneh to, za kar je dandanes treba dva tedna! Dne 18. septembra je bila otvoritvena služba božja ta četrti dan dae 19. septembra se je začel redni pouk. Seveda dandanes nima smisla forslrati začetek pouka, ker so šole brez ravnateljev in brez dovoljnega števila profesor-jev Ce se še tako zavlačuje začetek pouka, vendar bo ta začetek še prekmalu prišel in bo večično šol našel nepripravljenih glede na število potrebnih učnih moči. S temi vrsticami sem hotel priskočiti na pomoč ornim g%. tovarišem, ki bodo ob koncu šolskega leta zopet iskali vzroke slabim učnim uspehom. Na videz so to malenkosti, toda dobra vzgoja mora dosledno upoštevati vse najmanjše malenkosti. Delavec in uradnik zamujeno uro lahko nadoknadi v prostem času. učitelj pa nikdar več ne d^bi ure. ki jo Je zamudil bilo po svoii krivdi, bilo po krivdi šolske uprave. Prof Fran Vajda. Premen, drva. Mi kovaški omiOHOlie JLIRIJIT Vilhnrjeva e za G1 kol Kralia Petra trg 8. Miklošičeva c. 4 Tel 2820. Mmmmm—mmmmmmamm^^amrnmm^—m—mmmmnbk-MM Drzna tatvina pri belem dnevu Celje, 7. septembra Ko je bfta v črtetek malo pred 13. uiro. družina zobozdravnika g dr. Sadnika pri kosilu v jedilnici, je opazila zdravnikova pomočnica gdč Eckschlaggerjeva skozi odprta vrata pisarne neznanega moškega, ki je nekaj manipuliral pri pisalni mizi. Ko je nenadoma stopila v pisarno, je videla, da je neznanec pograbil na mizi nekaj papirjev in zbežal skozi nasprotna vrata preko delavnice na hodnik, kjer mu je pomočnica prestregla pot, ga spoznala in zaklicala: »K-, kaj pa delate tukaj?« Ta se za njo nI zmenil, zdirjal je po stopnicah v podzemske prostore ta dalje skozi izhod na Krekov trg. Medtem, ko je Eckschlaggerjeva drla za njim, Je videla, da drži v rokah več bankovcev. Tudi zdravnik je pritekel ln zasledoval tata z avtomobilom, toda brezuspešno. Moški je bil bivši zdravnikov pomočnik E. K., ki je bil pri njem zaposlen pred enim letom. Ugotovilo se ie, da Je tat stopil s stopnišča skozi nezaklenjena vrata v delovno sobo, odprl s ključem, ki je bil nad vrati, pisarno ta s ponarejenim ključem pisalno mizo. Odnesel je 2 bankovca po 1000 Din, 7 po 100 Din in 30 po 10 Din, skupaj 3000 dinarjev ter zdravnikov orožni list. V stanovanje, oziroma pisarno dr. Sadnika je bilo tekom leta že ponovno vlomljeno; prvič mu je odnesel tat srebrno žepno uro, vredno 1000 Din, drugič pa 5 gramov zlata v vrednosti ?00 Din. E. K. Je bil pred letom pri njem zaposlen kot pomočnik ta Je osumljen, ker so mu bile znane razmere, da je tudi prejšnje tatvine izvršil on. Pobegnil je neznanokam. Mogoče je. da se bo izdajal za dr. Sadnika, ker poseduje njegov orožni list. Tragedija prevaranega moža Ptuj, i. septembra Te dni se je bliskovito razširila po Ptu-/u vest, da si je s skokom pod vlak pri Varaždinu končal življenje tukajšnji 381et-ni trgovec g. Anton Vaupotič. Vzrok tragedije so bile žalostne družinske razmere. Pred tednom dni mu je pobegnila s trgovskim potnikom Uhlerjem njegova žena, ki je ob slovesu, preden je sedla v avto, pripravljen v zatišju, dala ničesar zlega slutečemu možu še Judežev poljub. Pred pobegom je pod neko pretvezo še spravila 71etnega sinčka k sorodnikom v Gradec. Razume se, da se ni hotela posloviti od doma kar praznih rok, ampak je vzela s seboj vse, kar se je dalo v, naglici spraviti, perilo, obleke, dragocenosti in po moževi izpovedbi tudi precej gotovine. To pa še nI hlio vše; že drugega dne so pričeli deževati prevaranemu možu v hišo računi in terjatve, ki mu jih je žena brez njegove vednosti naprtila na hrbet, tako da se mu je pričela resno majati tudi trgovina ter je nesrečni mož prišel na rob prepada, ugonobljen po lastni ženi, ki jo Je do zadnjega ljubil čez vse. Ni čudno, da ie mož obupal. 2e v nedeljo 2. t. m. popoldne se je odpeljal z vlakom proti Mariboru, odkoder se ni več vrnil. Videli so ga potem na poti v Zagreb in iz Zagreba v Varaždim v družbi neznanih žensk Nesrečnik se je brezdvonmo opil ta je opijanien napravil konec svojemu nesrečnemu življenju. Zapustil le razen nezveste žene In otroka še svojo ubogo mater, ki sama objokuje tragičen konec gospodarja doslej dozdevno srečne družine. Mati Je prejela uradno brzojavno obvestilo, naj se udeleži sinovega pogreba, k se Je vršil 6. t m. Pridružilo »e Ji Je na tej žalostni poti nekaj tukajšnjih trgovcev, ki vsi sočustvujejo t nesrečnim tovarišem. Smrtna nesreča z avtom Rogaška Slatina, 7. septembra šofer Ivan Novak, rodom Iz Trojan, usluiben pri tvrdki Baumann v Zagrebu, je pripeljal v četrtek zjutraj z avtomobilom iz Zagreba v Rogaško Slatino kopališkega gosta g. Jovana Maksimoviča, upokojenega načelnika ministrstva Ker se je g. Maksimovič nameraval šele zvečer vrniti nazaj v Zagreb, si ie šofer krajšal prosti čas popoldne po raznih gostilnah ta je bil zvečer že tako vinjen, da se kopališki gost nI hotel z njim odpeljati ter je odložil svoj odhod na drugo jutro. Vinjeni šofer pa je okrog devete zvečer z avtomobilom krenil proti Celju. To je bila njegova usodna ta poslednja pot. Na predzadnjem cestnem železniškem prelazu pred Rogaško Slatino, kjer ni zatvornic in kjer je tudi teren zaradi ovinkov zelo nevaren, Je v istem trenutku pribrzel osebni vlak Iz Grobelnega. Šofer ni mogel več ustaviti voza. ki ga Je lokomotiva zgrabila ter ga kakih 100 korakov vlekla proti Slatini dokler se ni vlak ustavil šofer Novak je dobil tako težke poškodbe, da Je v nekai minutah umrl. Avto Je ostal popolnoma razbit na tiru in je njegovo železje tudi lokomotivo tako pokvarilo, da so morali naročiti Iz Rogatca drug stroj, da je potisnil vlak naprej. Vlak Je Imel okrog 3 ure zamude. Mnogo potnikov je takoj na kraju nesreče izstopilo ter nadaljevalo pot proti Rogatcu peš ali pa so si najeli avtomobile. Ob začetku šolskega leta priporoča tvrdka IV. BONAČ, Selen burgova 5, svojo največjo zalogo '"'•I ln risa nlfi ptftt. Iz železniškega sveta Velika naročila avstrijskih svesnih Seln*-nie na vozilih. 2e dolgo časa niso mogle avstrijske zvezne železnice izvršiti večjih naročil, ker niso imele za to dovoljnih sredstev. Sedaj pa prihaja z Dunaja vest, da je bilo pri domačih lokomotivskih in vagonskih tvorairah naročenih veliko število vozov, ki uaj poboljšajo tekom enega leta vozovni park sosedne republike. Skupno naročilo znaša 6150 vozov, od teh 190 štiriosnih vozov tretjega razreda za brze vlake, 300 lokalnih potniških in 210 prtljažnih vozov. Ostalo naročilo pa vsebuje 5450 tovornih vozov, in sicer 2000 normalnih pokritih, 1400 odkritih lesenih in 1600 premogovnih vagonov. Vseskupna naročilnica znaša preko 100 milijonov šilingov. — Pri tem je zanimivo dejstvo, da se bodo vsi vozovi izgotovili po novih normah , ki jih je izdelal posebni normni odsek v generalnem ravnateljstvu. Vsi tovorni vozovi bodo imeli večjo nakla-dalnost od sedanjih, opremljeni bodo z ročnimi zavorami in s pripravami za avtomatične prehodne oelovlakovne zavore. Potniški vozovi bodo zgrajeni iz železa in jekla ter bodo nudili potnikom III. razreda vso možno ugodnost. Nabave lokomotiv za Jugoslavijo. Dnevni listi 9o poročali, da se je vršila pred dnevi v Beogradu na železniškem ministrstvu važna konferenca, ki se je bavila med drugimi tudi z nabavo novih vozil za naše državne železnice. Pri tem je bilo načeloma sklenjeno, da se bo kupilo za kritje povečanega prometa po starih in novih progah 125 novih lokomotiv različnih tip. Sigurno je, da bodo naročila oddana inozemskim tvrd-kam, ker naša domača lokomotivska in va-gonska industrija zaenkrat še ni sposobna pokriti tako velikih naročb. — Vsekakor moramo pozdraviti ta sklep konferenoe, želimo pa, da bi se tudi uresničil, da ne bi ostal samo na papirju, ker je potreba po dobrih lokomotivah in tudi po vozovih vedno večja. Dosedaj se od leta 1924 dalje ni nabavilo nikakih strojev in vozov v količinah, ki odgovarjajo povečanju naše železniške mreže in povečanju prometa v obče. Osobito priporočljivo bi bilo, da se kaj kmalu poskrbi za zadostno število potniških vozov za brze vlake, da se ustreže potujočemu občinstvu iz inozemstva. Seveda pa se ne bo smelo pozabiti tudi za lokalni promet in osobito III. razreda. Romunske državne ieleznice so dajale dosedaj popravljati vsa vozila večinoma privatnim tvrdkam. V zadnjem času pa so se v Bukarešti odločili, da se bodo odslej izvrševala vsa popravila v 14 večjih in 27 manjših železniških delavnicah. Is prvih časov železnic. Ena največjih angleških železnic, Velika Zapadna Železnica (The Great VVestern Railway) je izdala svojo zgodovino, ki obravnava razvoj družbe in njenih železnic od leta 1833 do 1862. Iz vsebine lahko čitatelj posname razne drobne zanimivosti iz prve razvojne dobe. Knjiga vsebuje n. pr. prvo zakonsko pismo o pravicah in dolžnostih železniške družbe, ki obsega 152 odsekov in se nanaša na vse mogoče zadeve, podjetja in stranke v obče, prihajajoče v dotiko z železnico. — Med drugimi zanimivostmi nahajamo izjavo nekega šolskega vodstva, ki zahteva prav energično, da se proga ne sme zgraditi bližje od 5 km od šole, niti se ne sme postaviti nikjer v bližini kako postajo ali postajališče. Želji šolskega vodstva se je tedaj ugodilo. Ko pa je kasneje proga bila otvorjena, so morali baš učenci iste šole, s šolskim voditeljem vred, premeriti vso pot do zelo oddaljene postaje peš, ko so se peljali na kronanje kraljice Viktorije v London. — V začetku so vozili vlaki brez vseh signalov, progo se je vedno stražilo. Nastavljeni so bili v to svr-ho posebni stražarji in obhodniki. Prve proge so imele vse dvojni tir, toda nikakor se ni vozilo po enem tiru v eni in po drugem v drugi smeri. Vlaki so uporabljali oba tira, kakor je pač naneslo. Mnogokrat se je kak vlak Izgubil. Ker še ni bilo niti telefona, niti brzojavnih aparatov, so poslali na progo samo lokomotivo, da je vlak »iskala«. Ko ga je strojevodja opazil, t. j. >našel<, se je moral z brzo vožnjo hitro umakniti, da se ni prigodilo trčenje. Londonski kolodvor London Bridge dobi v kratkem novo postavljalnico za kretnice, ki bo obsegala 311 kretniških vzvodov ter bo največja te vrste na svetu. Poslopje aa namestitev meri v dolžino 35. v širino 5 m. Dan« zadnjikrat! FIlm, ki ga ne moreta pozabiti! Zato pridite in oglejte si Čudovito lepo filmsko delo Vstajenje Umotvor po slavnem romanu nesmrtnega L. N. TOLSTEGA. V glavnih vlogah Dolores dol Rio In Rod la Rocque ki na nepozaben in pretresljiv način predstavljata prerod dveh človeških duš! Predstave: 3, pol 5., 6., pod 9. Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL. Sporf Celotna naprava bo najmodernejše opremljena z vsemi prvovrstnimi signalnimi na pravami, kar pa je tudi potrebno za reguliranje prometa na tej ogromni postaji, kamor pride in odide v 24 urah 2000 vlakov. Tirne naprave so preko 12 km dolge. Kretni-ško napravo bo hkratno posluževalo 16 kretnikov in 8 pomožnih moči, ki jim bo na razpolago posebna naprava za opazovanje kretanja vlakov po postaji. — Postavljalnica bo nadomestila 5 dosedanjih, ki imajo skup no preko 600 vzvodov. Češkoslovaška državna železnica je tudi napravila v zadnjem času nekaj naročil na vagone ln lokomotive. Vsa naročila so dobile domače tvrdke, t j. troje lokomotivskih tvornic in poznana Ringhofferjeva vozovna tvornica na Smichovu. Naročilo obsega 81 lokomotiv za skupno 30.5 mil. Kč, 5 velikih štiriosnikov III. razreda za brze vlake, seveda najnovejše konstrukcije, dalje 104 dvo-osne potniške vozove za 25 miL Kč in 30 poštnih voz. Poljska država pripravlja elektrifikacijo najvažnejših glavnih prog. 0 tem je bilo govora že kmalu po prevratu, vendar pa tedaj razmere niso bile povoljne, da bi se bilo načrte izvedlo. Kulturni pregled Ljubljansko gledališče med velesejmom; Sobota 8., Čardaška kneginja. Ob 15. Zupan stilmondski. Ob 20. Nedelja 9., Dobri vojak Svejk. Ob 15. Poljska kri. Ob 20. Gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru Poljčane, sobota, 8. Septembra ob 20. ttrl. (»Ognjenik €.) Konjice, nedeDa, 9. septembra o4> 20. uri. (»Ognjenik*.) Repertoarni načrt mariborskega gledališča za sezono 1928-29 Drama: Antoine: cLeseni konji*; Anzengruber: < Slaba vest>; Asch: «Bog osvetei; Begovič: ; Bisson: cGospa X>; Caillavet: ; Čapek: ; Ferigni: cSv. Frančišek*; Ue-raldy: ; Ibsen: cDivja raca>; Jalen: ); Zola: cTereza Raquin». Razen tega še nekaj otroških iger in burk. Opereta: Benatzky uškega kluba Ljubi}a* na>». V četrtek se je vršil ob veliki udedež* bi ustanovni občni zbor novega «Smuške« ga kluba Ljubljana*, katerega namen je gojiti in pospeševati smuški šport ter »tre« :neti za tem, da se smučanje kot šport in vrse, kar je s tem v zvezi, čim bolj razvije in izpolni. Izvoljen je bil odbor, katerega tvorijo: gg. Ante Gnidovec kot predsed« nik, Rovan Dorče kot podpredsednik, Mi« ro Vovk kot tajnik. Rems L kot njegov namestnik, Kotrniš Anton kot blagajnik, Horvat Ivo kot gospodar, Delkm B. kot tehn. referent, Lorant Adolf, Skuta Evgen, Jaklič Iv., Rabec Nikolaj, Sever Marjan, Magdič Pavel kot odborniki m Iv. Stacul ter Lužar Ciril kot pregledovalca računov. Klub poziva vse smučarje in smučarke, da prijavijo svoj vstop v klub tajniku na nje« iov naslov: Dunajska cesta 36. Službeno iz LLAP. Vsi v podsavezu včlanjeni klubi se tem potom obveščajo, da so glasom sklepa zadnjega občnega zbo« ra JLAS v Zagrebu razpuščeni vsi lahko« atletski podsavezi. Radi tega preneha z da* našnjim dnem delovati tudi LLAP, vsled ^sar se naj vsi klubi obračajo od danes naprej v vseh lahkoatletskih zadevah di« rektno na «Jugoslovenski Lahkoatletski Savez v Zagrebu, v roke g. A. Kohna, taj* nika I., Gunduličeva 11/1.» — Tajnik L Iz LLAP. Dodatno k razpisu lahko« atletskega nacijonalnega mitinga SD Ra« pid v Mariboru, ki se vrši povodom otvo« itve njegovega novega igrišča, se poprav« i a v toliko, da se vrši ta miting kot pro« pagandni miting. — Tajnik L SK Krakovo. Za danes v soboto ob 8.30 sklicujem sestanek I. moštva zaradi jutri« šnje tekme s SK Svobodo. Naslednji igral* ci morajo biti ob 8 30 pri Useniku: Malič, Marjetič, Marinko, Markič, Vlaj, Novak L, II., Jesenko, Logar, Kalaš, Kos, Jeršek. — Tajnik II. SK Svoboda. Jutri v nedeljo se vifll revanžna tekma s SK Krakovo. Ob 7.30 naj ndo v naši garderobi naslednji igralci: Fugina, Zore, Novak, Boncelj, Batič, Pre» šern, Ozebek, Bončar, Koser, Potrato, Ha« bicht; rez. šušteršič, Sušiiik. — Kapetan. SK Jadran. V nedeljo ob 9.30 obvezen trening vsega članstva na našem igrišču. V torek in četrtek ob 17.30 obvezen Lrc« rirg za prvo moštvo na igrišču SK Ilirije, Načelnik. SK Grafika. Vsi nogometaši se imajo Javiti v nedeljo 9. t. m. ob 8.30 dop. igrišču SK Ilirija. Kdor ima opremo doma, jo mora prinesti brezpogojno seboj. — Na« čelnik. SK Natakar. Dne 9. t m. se odigra ob" 8. zjutraj na igrišču ASK ^rimorje trening :kma s kombiniranim SK Krakovo. Na« 'ednji igralci naj bodo pol ure pred za« četkom tekme v restavraciji cKutny»: Oze« bek, Laurič, Otič, Novak, Burger, Podgor« nik, Šušteršič, Strnad, Jančar, Pokom, Biz* jak. — Kapetan. SK Slovan (Kazena sekcija). Naprošam igralke: Stante, Cankar, Zadel, Plišovnik, Galle, Iliaš. Bemik, Pere in Zvona, da prt« dejo v nedeljo ob 9.30 zjutraj na naše igri« šče k treningu. Sigurno! SK Slovan (predsedstvo). Pozivam vse člane, ki imajo rediteljske trakove, da iste izroče jutri opoldne na promenadi. Tam se določi reditelje za hazensko tekmo Jugoslavija : Češkoslovaška. Pozivam isto« časno vse članstvo, da poseti obe hazenski tekmi. Izkoristite ugodno priliko na LjDftjista istajio ter si nabavite a i o š e prvovrstne znamke za ceno Din 65— v paviljonu „J* 659. Ne mučte naše dece z ribjim ol;em, da te ji mesto tega okusni prašek ..JEMALT", ki se tudi poleti jemlje s slastjo« 4aaa444aaaaaj 4aaaj •Tf Tf f HI f f P • VELIK USPEH OTVORITVE ZIMSKE SEZIJEI Oboževani Uubavni par Vflma Banky in Ronald Colman v velefilmu ljuba vi In naravnih krasot (Barbara — roža pustinje) Vihar v puščavi — Gigantski načrt — Ogromna reka v puščavi. — Iskrena ljubav dveh mladih src. —■ Napad v vražjem sedlu. V raju novega življenja. Nizke cene! Lepa vsebina! Najboljša godba! Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. url. Hitite In preskrbite si takoj vstopnice osebno ali telefonično za Telefon 2124. Elitni kino MATICA. Rele* Bratje! Sestre! je se čas! [jmo, Ko stopi človeku voda do grla, se fcprijema v^ake bilke! Našemu narodu tam doli na Primorskem pa stopa fašistična povodenj nad usta, ki mu jih že zapira za klic po pomoči, stopa mu le nad glavo, in če ne bo rešilne roke ki naj se je oklene v tem, res zadnjem trenutku, ni več rešitve zanj. Ne lahne, slabotne biike, temveč krepke, močne roke ie treba, da se reši drugače neizogibnega po Ti na! Danes nas kliče naša »Jugoslovenska Matica« da podamo našim v italijanski fašistični povodnji potapljajočim se bratom svojo rešilno roko, kliče nas na naših zatiranih bratov dan, nam kliče v spomin vse njihovo neiz-rečno gorie. njihovo muko in n!ihovo trpljenje. Iz njenega klica odmevajo in odsevajo vse siranote fašističnih požigov in pobojev tekom dolgih desetih let Kalvarije našega naroda na Primorskem, iz njenega klica vstaja pred nami barbarsko uničevanje vseh dobrin in osebin njegovih, njegove narodne prosvete in omike, vse divjaško blatenje in tepta nje njegovega rodu in jezika. vse rokovnjaško ogrožanje njegovega gospodarskega obstanka, vse krvavo, nainesramneje porogljivo kršenje njegovih najpreprostejših človeških pravic Kdo naj se torej ne odzove temu klicu?! Vse na krov za naše brate! Vse, kar čuti v sebi le količkaj bratske ljubezni do njih, vsi. ki jim ni še zamrl v srcu čut bratstva, ki jim ni ugasnila v duši zavest, da smo vsi sinovi ene Matere ,naj manifestirajo danes na kar najslovesnejši in obenem tudi kar najizdatnejši način svojo neomajno voljo, da rešimo naše brate preteče pogube. Žrtvujmo cb»nes vsi, kar nas je v na-Si slovenski Ljubljani in vsepovsod šilom naše domovine, vsak po svojih najboljših močeh, čim največ mogoče v narodnoobrambne namene naše »Jugoslovenske Matice«, da bo v resnici mogla nuditi tisto izdatno rešilno podporo našim bratom onstran meje. ki Jim edina more ohraniti njihovo narodno življenje dotlej, da se tudi njim odpre pot v našo svobodo! Naša neod-vraljiva, naša sveta bratska dolžnost je to in neizbrisna sramota bi bila za nas, ako bi je ne izpolnili v polni meri. Zato pa danes odprimo srce in roke našim bratom! • Izpremembe ▼ diplomatski službL Tajnik našega poslaništva na Dunaju Marko Torrsaševič je premeščen v ministrstvo za vnarie zadeve, tainik ministrstva Ilija Mi-tlčič za tajnika pri poslaništvu v Budimpešti tajnik poslaništva v Budimpešti Nikola Vu-lovič je premeščen v ministrstvo, pisar v ministrstvu Dragan Protič pa k poslaništvu IM Dunaju. • Izpremembe ▼ državni službi. Finančni fronciptient Ferdinand Dobravec je imenovan «a davčnega asistenta v Mariboru. Ostavko na državno službo sta podala geo-meter Ivan Plevnfk pri katastrski evidenci v Mar boru in komisar finančne kontrole Josip Petrič na porobrodu »Kumanovo«. • Sprejem v našo državljansko zvezo. V 'državljanstvo naše kraljevine so siprejeti: teolog Franc ŽnJdaršič y Mariboru, mesar RHiaTd Havlas v Ormožu, delavec Amadej ZtfJra v Ljubljani, redovnica Ana Wefs v Ormožu, posestnik Franc Stmenčič v Be-tevšku, trgovski prokurist AleksiJ Rosen-feld v Mariboru, narednik Herman Tavčar T Vranji, diplomirani pravnik Josip Rijavec t Ljubljani in učitelj Jostp Pahor v Ljubljani. • Kongres naro^^a delavstva. Danes «4opoWne se bo vršilo delegatsko zborovanje NSZ v okviru proslave 20 letnice njenega obstoja. Popoldne si delegati ogledajo velesejem, zvečer se vsi udeležijo prijateljskega sestanka na čast dvajsetletnemu de-kreanhi tov. predsednika Rudolfa Juvana 'Jutri v nedeljo pa se bo vršil kongres narodnega delavstva na Taboru Ziu+raj ob 8 »prejem gostov in delegatov na glavnem kolodvoru. Dopoldne točno ob 9. na Taboru kongres. Po kongresu sprevod po mestu. Popoldne ogledovanje velesejma. Pozivamo posledniič vse naše delavstvo, naj se udele-fi tega važnega kongresa, vabimo pa tudi napredno javnost, da mu posveti svojo pozornost. * Sodjalna zaščita delavstva. Po vesteh iz Beograda se v ministrstvu za socijalno Politiko proučavajo pogoji za sklenitev ju-.coslovensko-nemške konvencije o socijalni zaščiti delavstva, s katero naj bi se uredila vsa vprašanja, ki se pojavljajo pri izmenjali delavstva med našo državo in Nemčijo. * Razpust nižjih gimnazij. Po odredbi ministrstva prosvete, ki jo je odobril ministrski svet, se opuste vse nižje gimnazije, ki nimajo v tekočem šolskem letu vsaj 60 dijakov. * Nemški geologi ▼ Šibeniku. Skupina geologov iz Nemčije pod vodstvom profesorja dr. Hasslingerja je pred včerajšnjim prispela v Split, kjer si .ie ogledala mesto in okolico ter potem z vlakom odpotovala v Lubin. odkoder se poda peš preko Trogira v Solin. Geologi proučavajo geološke pri-Mke tamkaišniih krajev. iščite na vele«e|mu £S:shsl-ov priljubljeni zrakoplovni vrtilfak na električni pogon 1- b3'< * Današnje zborovanje osrednje družbe j-CMD v Ptuju. Ob priliki proslave dvajsetletnice znanih dogodkov povodom skupščine CMD v Ptuju 1. 1938 se bo vršilo danes zborovanje v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na sporedu je govor prvo-mestnika g. notarja Hudovernika in predavanje g. inž. Mačkovška o manjšinskem vprašanju v naši državi. Ptujčani pričakujejo velik obisk Sokolov in Ciril Metodarjev * Mednarodni šahovski kongres v Mariboru. Danes in jutri se bo vršil v Mariboru velik šahovski kongres, ki ga prireja Mariborski šahovski klub. Danes ob 8. uri bo v dvorani ZadTužne gospodarske banke predaval prof Becker z Dunaja o šahovski olimpijadi v Haagu. Po predavanju bo igra! velemojster Vidmar simultanko proti 20 igralcem. Ker ''e število igralcev omejeno, naj se vsi, ki žele igrati do pričetka simul-tanke, brezpogojno javijo pri tajniku kluba g. Pircu. Jutri dopoldne ob devetih se bo igrala istotako v dvorani Zadružne gospodarske banke mednarodna tekma med Avstrijo. Štajersko in Slovenijo na 11 deskah Na prvi deski bosta Igrala naš velemojster Vidmar in prof. Becker, na ostalih pa po 10 najmočnejših slovenskih in avstrijskih amaterjev. Za Slovenijo bodo igrali iz Mariborskega šahovskega kluba gg. Pire, Kleinmayer, Kramer, Poijanec, Stupan in Ostanek iz ljubljanskega šahovskega kluba pa M. Vidmar ml., Vogelnik, Gabrovšek in iz Varaždina dr. Kalabar. Zvečer bo svečan banket v Grajski kleti. Gostje šahisti bodo prispeli tekom današnjega popoldneva. * Razpis službe. Mestna občina ljubljanska razpisuje službeno mesto četrtega strojnika v centrali mestne elektrarne. Prošnje je vlaga M pri personalnem referentu mestnega magistrata (soba št 38) do 25. t. m. z dokazili o jugoslovenskem državljanstva s šolskimi in učnimi izpričevali ter z zdravstvenim in nravstvenim izpričevalom Prosilci se morajo izkazati, da so Izučeni ključavničarji z večletno prakso pri večjih električnih obratih s parnim pogonom in Dieslovimi motorji. * Huda nesreča. V celjsko javno bolnico so pripeljali v nezavestnem stanju g. Alojzija Potrča, kaplana v Loki, pri Zidanem mostu. Padel je s kolesa in si prebil lobanjo. * Mat! zastrupila se*e hi svoja dva shia. V hiši uglednega trgovca Jove Gjurrčiča v Romi se je pred včera.šnjim odigTala grozna tragedija. Gjuričič ie imel dva sina: 17 letnega dijaka 7. realke in 14 letnega dijaka ki je absdviT.il 4. razred realike. Oba sta bila marljiva Študenta. Gospa Gjuriči-čeva, rodom iz Vinkovcev, je bila dobra in zvesta žena in nobenih znakov ni bilo. da preživlja kako domačo neslogo Predvčerajšnjim popoldne, ko je mož bil zaposlen v trgovini, je gospa sinovoma in seM pripravila limonado, ki so jo vsi trije izpili. Ne- PriporoČam vse šolske in risalne potrebščine po solidnih brezkonkurenčnih cenah. 10604 M. Tičar, Ljubljana. koliko minut pozneje »o se onesvestili ter v hudih mukah umrli. V limonado }e mati prHila znatno dozo morfija. Motiv groznega čina 5e ni pojasnjen. * Požar v SremskI Mltrovlcl podtaknjen. Kakor smo predvčerajšnjim poročali, je v Sremski Mifcrovici pogorel hotel »Jadran« Utrjuje se sum, da je bil ogenj podtaknjen. Za odsotnim lastnikom hotela je izdana tiralica. * Vlak povozil gluhonemo starko. V bližini Sarajeva je v četrtek popoldne 65 let stara gluhonema žena Hankija Spahič hodila Po železniškem tiru, da si skrajša pot. Vlak jo je zagrabil ter jo smrtnonevarno poško-val. Ponesrečeno starko so hoteli prepeljati v sarajevsko bolnico, pa je med vožnjo umrla. * Tekma slovenskih harmonikarjev bo na Ljubljanskem velesejmu jutri v nedeljo 9 t. m. Tekmovalo bo 112 igralcev, katere bodo ocenjevale tri komisije. Najboljši igralci bodo nagrajeni. Občinstvo je vabljeno, da si ogleda to tekmo, ki obeta biti veleza-nimiva in bo prvič prirejena v Ljubljani, oziroma v Jugoslaviji sploh. * Baron p! NVentzel je bil na Mercedes-Benzu v La Baule pri 100 km dirke s tremi sekundami diference drugi Ta športni efekt je zelo velik, Wentze! je vozil kot amater brez vsake podpore tvomice, dočim ie imel zmagovalec za seboi celo tvornično organizacijo. Wentzel je vozil tudi na tej dirki s pnevmatikami Continental. Voz Mercedes je vzbujal senzacijo. 1586 Praznik in nedelja 8. in 9. septembra veljata obisku Ljubljanskega velesejma: 10764 Dopoldne PROMENADNI KONCERTI 9. septembra: VELIKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE. TEKMA SLOVENSKIH HARMONIKARJEV, tekmuje 112 igralcev, * Centralna carinska blagajna v Ljubljani poziva potom »Službenih novin« celo vrsto ljudi, pretežno iz Slovenije, da pri njej dvignejo nagrade, odnosno povrnitev previsoko vplačanih glob. ki iim jih ne more dostaviti po pošti, ker ne ve za njih naslov. Opozarjamo zatorej vse interesente ia »chižbpne Novine*. br. 2D4 7 dne 4 t. m * Manlfestacljsko zborovanje C. M. družbe se vrši danes. 8. septembra v Ptuju Rodoljubi spomnite se, družbe s kakim prispevkom! 1589 ITO — zobna pasta najboljša! * Gasilno društvo v Škofljici priredi dne S. septembra veliko vrtno veselico v Škofljici in vabi vse prijatelje gasilstva k obilni udeležbi. — Odbor. 1563 * Novo javno lekarno v Logatca izroči prometu dne 10. septembra v hiši gospoda Ferinija pri kolodvoru mag. pharm. Janez Kristan, dolgoletni asistent lekarne Sušnik v Ljubljani. 1574 Djačkj kalendar 1928.-29., bogato opremljen, lepe vsebine .razpisuje veliko nagradno tekmovanje v vrednosti nad 59.000 Din. * Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zve zi izredno dobrodejen učinek na obolele organe. Stvoritelji klasičnih učbenikov za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef« potrdila tudi niih raziskavama Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos Reich. topite ? Tovarniški salogi nogavic tn pletenin Ljubljana. Miklošičeva cesta št 14 nasproti hotela (Toinu 176-a * Nov dokaz o sigurnem učinku protini-kotina »Bonikot« potrjuje na zadnji strani našega lista objavljena analiza predstojnika kemičnega instituta ljubljanske univerze, univ. profesorja g. dr. Maksa Samca. 1573 * Nov nsčin pranja: rublje se stavi nekoliko sati ili uopče preko noči u vodu a sutradan se kuha pol sata u rastopini Radi-ona. Na taj način pretvara se mučno pranje u zabavu. h Ljubljane — Češkoslovaška športna reprezentanca v Ljubljani. Včeraj ob 17.22 je dospela v Ljubljano hazenaška reprezentanca. Na kolodvoru so jo pričakovali številni prijatelji športa z zastopniki tukajšnjih športnih društev. V trenutku, ko je privozil vlak na postajo, je zasvirala železničarska godba »Sloge«. Pozdravni govor je imel za Jugo-slovenski bazenski savez g. Ivo Pire. Zahvalil se mu ie 'ehnični referent češkoslovaške bazenske zve^e g. C'mar Friedl, nakar se e formiral sprevod z železi;icarsko ;odbo na čelu. Od češkoslovaških hazenašic so došle: Dvorakova in Olmerova (Slavija) Mičankova, Kučerova (Sli Ahiles, Brno), Šankr/a, Janderova (ISata,7 •) Vesela (SK Mjelnšk), rez. Moravkova (SK Ahiles, Brno) Poleg njih je do«r>el tu^ '•astopnik Češkoslovaške hazenske zveze g. Otrnar Zdenek. u— Izobe.-lte zastave! Te dni bodo v Ljubljani velike prireditve sp.rtnegu in nacionalnega značaja, katerih se bo udeležilo poleg gostov iz cele države tudi mnogo odličnih prijateljev našega naroda iz ino-emstva, zlasti Iz bratske nam Češkoslovaške. Mestni magistrat bo pustil zaradi tega mestna poslopja okrašena z zastavami do zaključno 9. t. m. ter prosi hišne posestnike. da tudi oni to store u— Ljubljanskim NSZ. Vabljeni sc vsi člani ijublianske podružnice NSZ. na! se sigurno udeležijo današnjega delegatskega zbora ob 10. uri v dvorani Okrožnega urada in zvečer prijateljskega, večera na čast priljubljenemu predsedniku tov. Rudolfu Juvanu. Jutri v nedeljo pa vsi brez izjeme na kongresi u_ Jugoslovenska Matica opozarja vse mlade dirkače na skyerah in trkaklih, da morajo biti zbrani na Kongresnem trgu danes ob poj 16. url. Is to tam se sprejemajo tudi še naknadne prijave. Vsi tekmovalci naj po možnosti okrasijo svoja vozila s cvetjem in narodnimi trakovi. u— Dirkači, profesijonali in amater)!. Danes ob 16. bo na Kongresnem trgu »polževa dirka«. Prvi trije zmagovalci bodo prejeli praktična darila. Prijavnine ni nikake. Prijave se sprejemajo tik pred tekmovanjem pri vodstvu dirke na Kongresnem trgu. u— Društvo ZOO bo svojo razstavo na velesejmu podaljšalo še za 14 dni. To pa zaradi splošnega velikega zanimanja, posebno pa, da bo tudi šolski mladini dana prilika, da si ogleda naše domače prirodne zanimivosti. Razstava bo odprta vsako popoldne za dosedanjo vstopnino. u— Promenadnl koncerti bodo na Ljubljanskem velesejmu na praznik v soboto od pol 16. do 17. ure, v nedelio pa od 15. do po! 17. ure. Koncertne točke bo izvajala godba Dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čeri na. u— Československa Obec v Ljubljani. Knihovna jest znovu otevrena v nedeii od jedenaeti do dvanaeti, ve stfedu od pul sed-mi do osmč hodiny večer, ve stejnč mist-nosti v Narodnim dome, vehod z Bleivvei-sovy cestv počinaie nedeii. dne 9. žari 1928 Navštevuite pilne naši knihovnu. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Red pevskih vaj v prihodnjem tednu: v oonedeliek in torek sooran in alt, v sredo in petek tenor in bas. Pevci in pevke! Ne zamudite! — Odbor. u— Članom Ljubljanskega Sokola! Zopet ie neizprosna smrt posegla v naše vrste. Po dolgem bolehaniu je preminul včeraj naš zvesti, dolgoletni član. brat Filip Supančič. Pokojnik je bil včlanjen v »Južnem Sokolu« ter je z mladeniškim zanimaniem sledi! razvoju našega Sokolstva. Bil je ustanovitelj in Drvi načelnik sokolske konjenice. Dolžnost nas veže, da ga spremimo v častnem številu •ia poslednji poti. Zbirališče članstva v kro-iu v nedel;o ob pol 15 pred Narodnim do-nom. — Zdravo! — Odbor Ljubljanskega '.nI o Vsled šolske sezije je danes na praznik 8. t. m. trgovina s šolskimi potrebščinami IV. BONAČ, Šelenburgova "Hca oeforta od 8.—12. dop. u— Članom jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola. Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola se udeleži pogreba br. Filipa Supan-čiča, ustanovitelja sokolske konjenice. Pogreb bo v nedeljo 9. t. m. ob 15. Člani naj si po možnosti sami preskrbe konje, ker jih odsek ne more dobiti. Zbirališče ob 14. pred iahalnico na Bleiweisovi cesti — Načelnik. u— Zveza slovenskih vojakov Moste poziva vse svoje člane, ki so že določeni za sodelovanje, im tudi one, ki še niso prevzeli svojih dolžnosti pri vprizoritvi bojne igre »Kalvarija«, da se sigurno udeleže sestanka na praznik 8. t. m.« ob 8. uri dopoldne na prireditvenem prostoru, t. i. na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodeljevem, kjer prejmejo vsa potrebna navodila glede službe. Cenj. občinstvo, ki poseti prireditev, pa opozarjamo, da jih po končani predstavi oba dneva pričakuje pri Garaizjjski bolnici posebna garnitura električne cestne železnice. Glede na to, da je to dosedaj ena največjih gledaliških predstav v Sloveniji na prostem, je pričakovati velikega navala, pa radi tega prosimo, da si po možnosti vsi nabavijo vstopnice že v pred-prodaji pri tvrdki »Orient« na Dunajski c. 14. Blagajne se odpro eno uro pred prireditvijo. Vse posetnike pa prosimo da se brezpogojno pokore rediteljem. — Odbor. 1588 o— Motocikllstlčne dirke In ghlmkhana igre, ki se vrše danes ob 15. na dirkališču pri Dev Mariji v Poliu, vzbujajo veliko zanimanje. Občinstvo se opozarja, da vozijo avtobusi od pol 14. ure ns^jrej na dirkališče izpred Marijinega trga. Redni vlak odhaja iz Ljubljane ob 14.10 in postane na dirkališči Reditelji se opozarjajo, da morajo biti nb 13. na svojem mestu. Funkcijonarji dirke naj bodo zbrani že ob 12. Dirkači pa se opozarjajo, da je trening dovoljen samo do 12 ure. Občinstvo se opozarja, da se pokori naredbam rediteljev. u— Kljub končani kopalni sezoni je kopališče v Koleziji še vedno odprto; ker so dnevi zelo vroči je voda še vedno primerno topla. Kopalci, ki se hočejo še zadnje dni osvežiti, nai pribite danes in jutri v Kcle-zijo 159f» u— Vidovičev klub v LjubPani bo 1. okt t. 1. oivoril svoje običajne večerne tecaie, kjer se bodo oredavali vsi gimnazijski predmeti in jezik' po prvovrstnih predavateljih. Prijave ter event. informacije je vposlati n? ^kasneje do 15. t. m. na naslov kluba — šola aa Ledini. u— Male tatvine. Antonu Cerarju, dijaku II. državne glmna-zije, je bil ukraden v ve-stiVulu kina »Matice« zavitek, v katerem je Ml a «vi h® na Glavnem trgu Je otvoril g. Ivan Osredkar manu- takturno trgovino. r— V smrt rad! prezadolženostl. Pretekli ponedeljek so našli v Trstemku, občina Preddvor, tamkajšnjega posestnika Josipa Gregorca obe-ienega v domači hiši. Dopoldne se je mudi Še v Kranju na običajnem sejmu, popoldne pa je ostal sam doma. Ko se je vrnila njegova žena proti večeru domov, ga ie našla obešenega v ®otoi. Bil Je že mrtev. Nesrečneža so pognali v ®mrt neizbežni dolgovi na posestvu. Verna stika žalostnega stanja prj našem kmetu. r— Smrtna kosa. Danes popoldne so pokopali gospoda Franca Verb-ča, upokojenega slugo pri okrajnem glavarstvu. S pokojnikom smo izgubili v zadnjih dneh že drugega iz vrste najstarejših Kranjčanov. Dosegel je častitljivo starost 82 let. Bil je popularna oseba starega Kranja s slikovitega Škrlovca. Bodi mu lahka zemlja! 1 rzica 6— V pridigi zadnje nedelje je naš duš* nd pastir kar razdelil svoje ovčice v one, ki pridejo v nebesa in pa tiste, ki so zapi* sane peklu. Razdelil nas je po politični pripadnosti, po čitanju naprednih listov, posebno merodajne pa so volilne kroglice. Se upanje na vice nam je vzel, ker pravi, da srednje poti ni. Ia še nekaj pravi: da on v cerkvi ne trpi politike 1 . .. č— Bajke in povesti vernemu tržiškemu ljudstvu pripoveduje g." župnik Škerbec v svojem »Cerkvenem Glasniku*. O liberal« cu doli nekje na Dolenjskem, ki je udaril Marijinega fanta kaT na lepem s kolom po giavi, o učitelja Vidni in njegovih prega* njalcih in pa o naprednih Tržičanih, kate® rim so naši SLSarji že toliko dobrega in kor tnega storili. Pozivi na bojkot, grda obrekovanja in še grše ovadbe pri oblast« nem odboru so seveda sama dela krščan* skega usmiljenja in čiste krščanske ljubez* n* «Cerkveni Glasnik* se v ostalem kar cedi od same dobrodelnosti. Po delih jih boste spoznali, je dejal Gospod. — L L č— Danes pride v Tržič sam predsednik oblastnega odbora otvarjat klerikalni Ro» kodelski dom. Prinesel bo menda kar s se« boj precejšnjo podporo oblastnega odbo» ra za to «prepotrebno» klerikalno ustano« vo. Ne bo pa prinesel seboj denarja za stare cestarje, ki že dva meseca niso do« bili nobene plače. Ob tej priliki naj si ogle« da g. predsednik še oblastno cesto skozi Tržič in nagradi svoj stavbni urad s po* hvalo, kakršno tako vzdrževanje cest za« služi. Z Jesenic s— Podružnica čebelarskega društva na Jesenicah priredi danes pri « Jelenu« na Sa« vi cčebelno rajanje« Sodeluje polnoštevil« na kovinarska godba na pihala. Začetek ob 3. popoldne. — Odbor. Iz Zagorja x— Posetnikom delavskega kongresa. Vsi priglašenci naj se zbero pred 6. uro na postaji, da bo dobil vsak pravočasno voz« ni listek in legitimacijo. Dosedaj je pri« glašenih 110 udeležencev. Novi udeleženci se sprejemajo še na kolodvoru. z— Stroga kazen za kuhanje piva. Kakor smo že poročali, so doslej nekateri v Za« gorju kuhali pivo za domačo uporabo. Fi« nančna kontrola je nekaj takega piva za« plenila in poslala na inšpektorat fin. kan« trole v Ljubljani, da odloči glede upravi« čenosti tega kuhanja. Inšpektorat je poslal ro Generalni direkciji davkov v Beograd je odločil, da je tako kuhanje kaznivo. V odloku pravi, da morajo tudi privatne stranke zadostiti členu 115. zakona o drž. trošarini. Po tem zakonu znaša kazen po« leg redne trošarine Se petkratni znesek tro» Sa1' e, prestopek sam pa poleg redne takse ki znaša 10.000 Din, še trikratni znesek te kazni, skupno torej 40.000 Din. Na občin« stvo je napravilo čuden vtis, da je žganje« kuha za domačo uporabo takse prosta, ku* hanje piva, ki ima malenkosten odstotek alkohola, pa je prepovedano. Iz Novega mesta n— Mestna občina je zgradila krasno ce« sto od Kandije mimo starega sejmišča pro» ti Šmihelu. Cesta je več metrov široka in zelo lepo izpeljana Z novo cesto je ustre« ženo velikemu delu prebivalstva. n— Redni pouk na gimnaziji in ostalih šolah se je pričel z včerajšnjim dnem. Vse šole beležijo znatno število učencev. V L razred gimnazije se je letos vpisalo manj učencev. Tudi se je močno opazilo, da 90 slabe telesne konstitucije, slabotni in ner» vozili ter da imajo večinoma slabe rede. Vidi se, da so se ti učenci rodili v najhuj« ših vojnih letih 1917. in 1918. n— Žegnanje na Trški gori se bo vršilo danes ob 10. dopoldne. Pričakuje se ogrom« na udeležba z vse Dolenjske. Kljub ne« ugodnemu vremenu je trta ponekod prav izvrstno obrodila. n— Družabna prireditev Obrtnega dru» štva pod vodstvom gg. Ogriča in Buka je zelo lepo uspela. Za animiranost je poskr« bel izboren program. Pohvale vreden je bil nastop Godbenega društva. n— Novo faro i Vršnih selili namerava« jo upostaviti klerikalci. Kakor čujemo, se je napotila v Ljubljano k škofu deputaci« ja domačinov, da protestira proti omenje« nemu načrtu. »— Zgradba novefr tolikega poslopja celo lepo napreduj«. Pri zgradbi j« sapo« sleno precejšnje število domačih delavcev. Kakor je videti, borno dobili poleg novo gimnazije novo predmestje, ker grad« tu Številne nove hiše. n— Novomeški gostilničarji, kakor tudi gostje, se neprenehoma pritožujejo radi slabega piva. Prišli smo tako daleč, da se najdejo v steklenicah najrazličnejši pred« meti. Ali 9« tem neznosnim razmeram res ne da od pomoči? n— Novomeški kolodvor jo z vpeljavo električne razsvetljave znatno pridobil na svoji privlačnosti. Kolodvor, poprej zvečer malone v temi, je zdaj prav lepo razsvet« ljen. Iz Trbovelj t— Brezposelnost. Nedavno je Dukičevo podjetje obljubilo, da bo sprejemalo v de« lo v prvi vrsti brezposelne domačine. Ka« kor čujemo, je podjetje v zadnjem času odpustilo več delavcev domačinov, hkrati pa je baje poslalo nekega preddelavca v Prekmurje, kjer naj bi nabral novih. S tem se bo brezposelnost še povečala in občini bodo narasla nova bremena. Iz Kostanjevice o— Prometna avtobusna družba *Ta» pred» je s septembrom vpeljala nov voz« ni red, ki je za vzhodni del Dolenjske pri« mernejši od prvotnega. Voz, ki odpelje iz Novega mesta ob 4.45 zjutraj, prispe v Kostanjevico ob 5.35 ter odpelje ob 5.38 iz Kostanjevice in doseže na brežiškem ko» iodvoru vlak, ki gre v Ljubljano ob 6.48. Popoldne se voz vrača iz Zagreba ob 15.45 in pride v Brežice ob 17.45 ter dospe v Ko* stanjevico ob 18.41 in odhaja v Novo me* sto ob 18.44, da dospe tja ob 19.34 zvečer. Tako je dosežen poleg diTekne zveze z Za« grebom tudi posreden spoj z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 10. dop. in za po« vratek z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 12.15. Ciospodarstvo Nemške reparacije in naša država S 1. septembrom je nastopilo glede nemških reparacijskih plačil po Dawesovem načrtu normalno reparacijsko leto. V prvem reparacijskem letu (1924. /25.) Je Nemčija plačala 1000 milijonov, v drugem (1925./26.) 1220 milijonov, v tretjem (1926./27.) 1500 milijonov, v četrtem, ki je pravkar poteklo. 1750 milijonov, v letu 1928./29. pa ima Nemčija plačati normalno višino reparacij od 2500 milijonov mark. Nastopu normalnega reparacijskega leta je časopisje v Nemčiji posvetilo veliko pažnjo. Tudi zmerni časopisi izražajo dvom, da bo Nemčija mogla stalno plačevati letno 2 in pol milijarde mark. zlasti če gospodarska konjunktura ne bo ugodna. Pomisliti pa je tudi treba, da gornja vsota še ni končnoveljavno določena in se more povečati, če se na podlagi posebnega indeksa blagostanja ugotovi, da se j » • Dubrovnik » Split • . » » Sar«1e*o » • 8. 7. 769 d /69 4 768-8 767-1 7789 '•656 765-8 S a E u 15 * v Smei vetra in brzina ' metrih 17 19 24 17 21 23 98 73 80 53 76 69 mimo S 4 SSW 2 SE 7 mirno W 2 NE 20 •82 JJ 0 o o o o o Padavine v mm do 1. oj> megla zahaja ob 18.28, luna vzhaja ob 22.34, zahaja ob 14.27. danes v Ljubljani 27.0 C, najnižja 12.0 C. Solnce vzhaja ob 5.28, Najvišia teir neratura Dunajska vremenska napoved sa soboto: Jasno in toplo, v nekaj dneh južni vetrovi. zaklada. Inozemstvo v zadnjih mesecih tudi navzlic težkim političnim dogodkom v naši državi ni izgubilo zaupanja v naš dinar. Sicer pred pričetkom letošnje sezije inozemska dobroimetja pri naših denarnih zavodih niso tako velika kakor zadnja leta, kar pa tudi ni bilo pričakovati glede na dejstvo, da naš dinar ni več podvržen tečajnim spremembam. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t m. ponudbe glede dobave 2100 komadov raznih stekel; do 11. t. m. glede dobave 400 parov cokelj; do 12. t. m. glede dobave svinčene pločevine, medenih in železnih mrež. jeklene žice, matic, vijakov, 30 ton bukovega oglja; do 14. t. m. glede dobave , fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; tu r-i č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5, argentinska , promptna, zacarinjeua, fco Ljubljana po 300 — 302.5; rž: baška ali slavonska, zdrava, rešetana po 295—297.5: oves: baški ali slavonski, zdrav, refietan po 265 do 270. Novosadgka blagovna bom (7- t m.) Tendenca mirna. Cene moki so nekoliko popustile. Promet: 34 vagonov pšenice, 8 var gone ovsa, 3 vagone ječmena, 42 vagonov turščice, 15 vagonov moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška 79/80 kg 235 do 237-5; baška potijska 240 — 242.5; ba-naška 230 — 232.5; sremska 232.5 — 235. Oves: baški, sremski in slavonski 217.5 do 220. Ječmen: baški, sremski in bana-ški, 64 kg 250 — 255; baški. pomladni, 68/69 kg 290 — 295. Turščica: baška in sremska 300 — 302.5; banaška 297.5 do 300. Moka: baška <0g» in <0gg> 355 do 365, <2, 335 - 345; 315 — 325; «6» 265 do 275; <7> 230 — 240; <8> 200 — 210. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 195 — 200. Dunajska borza za kmetijske proizvode (6. t. m.) Pod vtisom nazadujočih ameriških notacij je bila tendenca na dunajski borzi še mirnejša kakor zadnje dni. Jugosloven-ska pšenica (potijska) se je nudila za oktober po 1.58 Kč. za september pa po 1.56 R8. V rži navzlic nižjim cenam ni prometa. Tudi v turščici se promet navzlic višjim inozemskim notacijam ni povečala kupčija. Uradno noti rajo vključno blagovnoprometni davek brez carine; pšenica: domača 36.75 — 37.75, madžarska potijska 40 5 do 41; rž: marchfeldska 37.75 — 38, madžarska 36 — 36.25; turščica: 35.25 — 35.75; oves: domači 32 — 32.5, madžarski 34 do 34.5. Pred velikim zaključnim uspe! ske razstave Za soboto in nedeljo se obeta ogromen poset Navzlic temu, da se bliža letošnja pokrajinska razstava koncu, je zanimanje od dne do dme večje. Poset prekaša celo obisk pri veleseimskih prireditvah. Včeraj je posetiio prireditev mnogo šolskih otrok pod vodstvom učiteljev, med drugim predvsem kmetijska šola na Grmu pod vodstvom direktorja inž. Podgomika. V nedeljo se bo od po! 9. ure predpol-dne do večera vršilo tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Za to tekmovanje je darovala tvrdka Kucler (Drenov grič) 3-vrstno. 3krat ogiašeno harmoniko, tvrdka Ljubas, Celovec, 3 harmonike m tvrOKa Meinl-Herold. Maribor. 2vrstno. 2krat ogiašeno harmoniko. Za tekmovanje se ie prijavilo 112 harmonikarjev. V nedeljo se bo vršila tudi razstava plemenske goveje živine s premovanjem. dočim je bila razstava perutnine, kuncev in golobov že danes kompletna. , , Tudi velesejmski del razstave kaže lepe uspehe. Večje kinpčije so bile v pohištvu, radio-predmetih in kmetijskih strojih. Ocenjevanje sira in masla. Tudi letos nam je nudila razstava sira in masla lep pregled našega slovenskega mlekarstva. Skupaj se je udeležilo tekmovanja 36 mlekarskih zadrug ki privatnih mlekarskih podjetij. Izmed teh je razstavilo 19 tvrdk domači etnen-tateJd sir. 5 tvrdk trapistovski sir m 12 tvrdk sirovo čajmo maslo. Ocenjevanje se je vršilo v petek popoJdne pred otvoritvijo Kmetijske razstave. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz mlekarskih strokovnjakov in trgovcev. Predsednic komate je bil g. Alfonz Mencinger, upravitelj Osrednje bohinjske sirarske zadruge v Bohinjski Bistrici, člani komisije pa gg. ing. Sabec. ravnatelj oblastne mlekarske šole v Skofji Loki. ing. Poo-rejska zadruga v Notranjih goricah razstavlja šibje lanskega leta. Ta mlada zadruga dobro uspeva in se peča zaenkrat le še s vrbogojstvom, ki je pri nas še zelo mlada panoga narodnega gospodarstva. Tvrdka V. Rohrman je razstavila suho robo, ki jo producirata sproti dva pristna Ribničana. Fantek, ki , je dovtipen in odgovarja, če ga vprašaš zakaj mora to in ono tako biti, zaiačilno ribniško: , ali če je treba še bolj Mali mojstri brezoviške šole in osnovne šole na Skaruf.ni so razpoložili svoje izdelke tudi v tem oddelku. Večinoma je to miniaturno krnetiško orodje, ki je prav lično narejeno. Od enega dinarja do enega kupiš lahko vse tam. Spretna čipka-rica razkazuje prelepo čipkarsko obrt, ki 49 pri nas zelo razširjena. Lončar Peter Stebe iz Komende razstavlja zelo originalne keramične izdelke. Posoda in raza i modli so posebno tipični in prav tako vaze, ki so fq vdomačile. V Komendi se zgradi velika moderna keramična peč, kar bo imelo svoje dobre posledice za napredek keramične industrije v tem kraju. Posebno poglavje pa tvori tekstilna obrt. Na primitivnih ekros-nih> se muči mlada Adlešičanka Zalka ia godrnja po tihem, ker ji preja tako nagaja. Navzlic gladki preji bi natkala 6—8 m platna najbolj spretna tkalica. Čisto nekaj novega so večje siative, na katerih tke zastaven štajerski fant brisače. To je izboljšan stroj, ki dela precizno, enakomerno in hitro. Na teh stativah, ki so vpeljane na Češkem, se lahko stke tudi 24 m platna na dan. Prekmurke razstavljajo domače preproge, ki so zlasti za hodnike in kuhinje zelo trpežne, zelo lepo platno in kot prednost naj omenimo torbice za trg, izdelane iz koruznega ličlcanja, pletenine so zelo lične in poceni. Popapa na velesejmn. Kaj pa je to? Na. naše dame, ki cenijo sijajne francoske par-feme in druge slovite kosmetične potrebščine, poznajo te svetovne izdelke, oziroma žlahtne produkte prav dobro, saj je ni znamke, ki bi te dragocene dišave mogla prekositi. Razstavljene ima vseh vrst in barv par-feme v tako ličnih flakonih v obliki raznih naših ljubkih živali, da morejo biti tudi pravi kras ženskega budoarja. Te dragocene kapljice so našim damam tako znane in drage. da je že prav malo dam, ki ne bi povsod zahtevale le znamko . 1574 Med razstavljale! vina je tndi tvrdka Pn- gel in Rossmann ii Maribora, ki ima špeci-jelno sama štajerska vina iz najboljših ta-mošnjih goric, in sicer iz ljutomerskih, ormoških, slovenjegoriških, pekersKih in ha-loških vinogradov. Ustanovljena je bila leta 1850. od plemenitega Kriehnberga ter obstoji torej že 78 let. L. 1875. sta podjetje kupila od ustanovitelja gg. Josip Pugel in Josip Rossmann, ki sta do leta 1896. vodila trgovino pod firmo Kriehnberga nasledniki in Comp. Leta 1896. so naslov tvrdke spremenili ter se glasi sedaj Pugel in Rossmann Maribor. Lastnika trgovine in vinogradov sta danes ga. Karolina Maly-Pugel in nje sin g. Karel PugeL Je to ena največjih vinskih trgovin Jugoslavije ter je osobito velika izvozna tvrdka, ki razpošilja svoja vina na Poljsko, Češkoslovaško, v Nemško Avstrijo in Nemčijo. Šele zadnja leta se je pričela zanimati intenzivneje tudi za Slovenijo in sploh za Jugoslavijo. Vina, ki jih ima razstavljena, so prvovrstna ter žanjejo splošno priznanje. Razstavljene ima letnike 1925—1927. in to po primeroma zelo zmernih cenah. Vino v sodih od 10.75 do 12.50 Din in v steklenicah po 14 do 22 Din. Razen tega Ima še več vagonov izbornega slovengoriškega vina po 8.50 in 9 Din na razpolago, na kar opozarjamo gospode re~ flektante. Da si bo moglo občinstvo velikost tvrdke predstavljati, naj še omenimo, da je ena klet dolga približno 250 metrov. V tej kleti sta dve vrsti sodov od 80 do 170 hL Razen tega je v nji nekaj cementnih sodov od 180 do 220 hI, ki se rabijo zlasti za ki pen je. Kakih socijalnih nazorov so lastniki tvrdke, naj priča dejstvo, da je g. Rossmann ob svoji smrti zapustil vsakemu svojih viličarjev hišico s primeTiim ncses4/om ter se spomnil tudi drugih svojih uslužbencev s primernimi volili. 1587 m Strahote brazilske džungle, kjer sta poginila angleški polkovnik Fawcett in njegov sin in kjer se nahaja zdaj Dyottova ekspedicija Pred kratkim sta dospeli z redno pošto v Newyork dve pismi komander-ja Georgea M. Dyotta, ki je šel po sledeh umorjenega polkovnika Fav/cetta in njegovega sina v braziijski pragozd, da bi rešil tajno njune smrti. Ti dve pismi sta edini avtentični sporočili raziskovalca, ki je pred nekaj tedni potom brezžičnih valov klical na pomoč. Prvo pismo je bilo pisano v mestu Bakari (Mato Grosso v Braziliji). Ta kraj je zadnja poštna postaja na meji braziljske prašume in edina vez med divjimi indijanskimi plemeni in civiliziranim svetom. Že tukaj je imel Dyott mnogo sitnosti, višek neprijetnosti pa na vojska, katero smo razdelili na tri skupine. Kraji, skozi katere potujemo, so zelo neprijazni. V njih so doma izključno Indijanci, ki se hranijo z rastlinsko hrano, posebno z bananami. To je eno pleme. Drugo pleme Iayapo je rod nomadov, ki žive samo od lova. Ti ljudje so strašni vojščaki, ki se jih boje kakor smrti. Največjo nevarnost za naše življenje predstavljajo Indijanci, divje zveri, posebno jaguarji, strupene kače in mrzlice. Vendar so nam nad vse sovražni le indijanski vojščaki in jaguarji. Dospeli smo na široko ravnino, kjer Polkovnik Fawcett ki njegov sin Oba rta postala žrtvi IfudožrskJIi In .fljancer y brazilskem pragozdu. se je začel, ko je njegova ekspedicija zapustila Bakari. Dyott poroča: Ko smo potovali iz Buriti a preti reki San, Manoelo, so nam popokale vse pnevmatike na avtomobilih. Obtičali smo v brezupni pustinji in smo morali prenočevati pod milim nebom, iz katerega je lilo kakor iz škafa. Počenili smo pod avtomobile, toda pljusek nas je dosegel in malo je manjkalo, da nismo utonili v lužah. Ko smo prišli na drugi breg imenovane reke, je izbruhnila med živino, ki je vlekla tovore, strahovita panika. Mladi biki so pobesneli. Imeli smo polne roke dela, preden smo jih ukrotili. Pri tem so se nam znatno pokvarili aparati za fotografiranje in tudi naprava za radio. Tudi pot od reke Paratinga dalje Je bila skrajno mučna. Cele trume žuželk so nas napadale podnevi in ponoči. Komarji in sršeni so nas tako opikali, da smo dobili velike otekline. Vrhu tega smo morali pomnožiti našo karavano, ki šteje sedaj 70 volov in 12 mezgov. Polkovnik Fawcet4, katerega iščemo, je bil pred tremi leti v Bakari-ju. Od tam se je napotil v džunglo in je krenil proti izvirom reke Xingu. Drugo Dyottovo pismo je bilo pisano v predelu reke Kulizeve, kjer se je ekspedicija utaborila za neka časa. Ta voda je pritok reke Xingu. Dyott piše: Spočetka smo potovali še precej srečno. Indijanci, katere smo najeli, da nam kažejo pot so nas opozorili na več sledov Fawcettove ek.spedicije. Se v Bakari ju smo najeli 5 napol divjih Indijancev, da nas bodo spremljali in tolmačili. Pri odhodu iz Bakarija je izgledala naša ekspedicija kakor mah- smo videli, da se vije v zrak ozek trak dima. Takoj smo zaslutili, da morajo bftni v bližini ljudje. In res, že naslednjega dne smo naleteli na indijanski taibor, ki je štel 30 do 40 glav. Domačin, ki nas je spremljal po teh krajih, se je globoko zamislil, potem pa v strahu diihnil: »Iaj>apo!« To je tako delovalo na njegove tovariše, da so naTn Jorteli pri priči pobegniti. Z velikansko muko se nam je posrečilo pregovoriti jih, vendar ni mogoče reči, kako se bo končalo. Indijanski rod Iayapo je posebno opasen zaradi borbenosti in spretnosti, 6 katero uporablja orožje. Najopas-nejša obramiba Iayapov je nekakšen buzdovan, ki ga mečejo že od daleč v beiokožce. Zaenkrat smo se oborožili, nihče pa ne ve, kako bo v bodoče. Na koncu pristavlja Dyott, da je na svoji poti naletel na zelo čudne kraje. Če je deževalo, je pognala v džungli trava v dveh do treh dneh in je zrastla za meter visoko. Ce pa je pripekalo solnce, je bilo takoj vse požgano. Po-nevi je 92 stopinj vročine, ponoči pa pade srebro v termometru na 53 sto-ptefj Fahrenheita. Dyottovo poročilo je tem zanimivejše, ker je mogoče zadnja vest pred njegovo borbo z Indijanci na življenje in smrt. Jesenska moda >mtms Kot nevesta je nosila krilo do gležnjev, kot žena ga nosi nad koleni Princesa Astrid, žena belgijskega prestolonaslednika pred poroko (na levi) ln po poroki (aa desni). Dedič milijonskega imetja umrl v bedi Na Dunaju je umrl v bolnišnici ruski proiesor Jurij Schutte, svojčas komorni pevec v Petrogradu, v starosti 75 let. Prof. Schutte je med vojno izgubil vse svoje imetje, po boljševiški revoluciji je pribežal v Berlin in je odšel pozneje v Pariz, da bi otvoril proces proti dedičem nekdanjega valaškega kneza Jurija Štirbeja, o katerem je trdil, da je njegov oče. Knez Stirbej je zapustil vse svoje imetje v vrednosti kakšnih 350 milijonov dinarjev dvema svoji-ma po-hčerjenkama v Parizu, izmed katerih je ena že umrla. Prof. Schutte pa je menil, da ima kot naravni sin kneza tudi pravico do svojega deleža na tej zapuščini. Ker je bil sam brez sredstev, da bi mogel voditi proces, se je zvezal z nekim berlinskim finančnikom, ki mu je obljubil večjo mesečno podporo pod pogojem, da mu odstopi pozneje del pri-borjene zapuščine. Toda Berlinčan je sčasoma to podporo prenehal izplačevati, kar je na starega profesorja vplivalo tako, da je zbolel in končno umrl na možganski kapi. Razburjalo ga je tudi to, da ni mogel dobiti krstnega lista, ki bi dokazal njegovo sorodstvo s knezom Štirbejem, ker se je bila stara matr" a grške pravoslavne cerkve na Dunaju, kjer je bil krščen, izgubila. S tem krstnim listom bi se moral izkazati na razpravi, ki se bo vršila v prvi polovici oktobra v Parizu. Ironija usode je hotela, da so tisto matriko našli baš isti dan, ko je prišel Schuttejev sin v grško pravoslavno cerkev naznaniti smrt svojega očeta in se domeniti zaradi pogreba. Dedič bo postal sedaj bržkone sin starega profesorja, ker izhaja iz knjige, da je bil temu zares knez Stirbej oče, kakor je sam priznal s svojim podpisom. Sir Austen Chamberlain, angleški zunanji minister, se )e vkrcal te dni s svojo ženo v Llverpoolu ln se ]e odpeljal na obiske v Ameriko. Znamenitega državnika muči revmatlzem, ki ga sili, da mora nositi roko v obvezi. Hagenbeck odhaja v Ameriko Ni ga menda izobraženca, ki mu ne bi bilo znano ime Hagenbeck. Hagenbeck je največji zoo na svetu. Podjetje vodita dva brata, ki imata ogromen živalski vrt, ki dobavlja vse, kar želijo in rabijo evropski cirkusi in prijatelji živali. Hagenbeckov park se nahaja v Stel-lingenu poleg Hamburga. Vzdrževanje podjetja stane težke milijone. Hamburg ima na ta način največji zoološki vrt na svetu, njegova lastnika pa beležita po vojni od leta do leta znatnejšo izgubo. Zverine so drage, vstopnina ne vrže v primeri s stroški skoraj nič. Zato sta se odločila brata Hagen-beeka že lani, da odrineta z vsemi živalmi čez lužo, v Ameriko. Vestnim čitateljem •Jutra* bo tudi znano, da se je vozil na potopolijeni «Principessi Mafaldi» eden izmed Hagenbeckovih ravnateljev. Šel se je pogajat v Ameriko, da bi se podjetje nastanilo tam. Podoba je, da so se pogajanja uspešno končala, kajti Hagenbecka se bosta po vsej priliki res izselila iz Evrope. Vsekakor stoji že danes, da zapustita Hagembecka Nemčijo, ki ju obremenjuje z naravnost neznosnimi davk<. Več ameriških mest je povabilo Hagenbeoka. naj se naselita v njihovem okrožju. Tako se posebno trudijo mesni očetje v Chicagu in Filadelfiji, da bi zvabili Hagenbecka tjakaj. Javiti pa so se tudi drugi ameriški meceni, ki so pripravljeni podpTeti stvar. Kje se bosta Hagenbecka stalno naselila, ni znano, sigurno pa je, da bo Nemč;ja z njunim odhodom izgubila dragoceno privlačno silo. Hitro ali počasi? Deauville, zbirališče vsega pariškega elegantnega sveta v letoviški sezoni, je postalo tudi torišče, na katerem se bojujejo vsako leto za najrazličnejše rekorde. Pariški list «Paris-Midi» si je znal pridobiti simpatjie deauvilleskih gostov z uprav ameriškim rekordom. List se razprodaja v Deeauvilieu namreč že dve uri po njegovem izdanju v Parizu in najmanj eno uro pred vsakim drugim pariškim listom, to pa zaradi tega, ker ga ekspedirajo s posebnim, zelo hitrim avtom, ki prispe v kopališče za celo uro prej. nego najhitrejši brzovlak. Ta rekord v brzini Parižanom zelo ugaja. A kakor pravi pregovor: Ekstrenii se dotikajo. Isti Parižani, ki so občudovali električno hitrico pri ekspediciji omenjenega lista, hitrico, ki je eden izmed glavnih znakov naše dobe, so te dni navdušeno sprejeli družbo življenskih uživačev, ki se je bila odločila, da poseti Deauville s čim bolj počasnim vozilom. V Parizu je sedla v štiri starinske poštne kočije in se je pripeljala v Deauville — v štirih dneh neprestane vožnje. V istem času bi lahko z modernim par-nikom dospela do Amerike, v aeropla-nu pa še celo iz Amerike nazaj in še lep kos v ponovni smeri proti Ameriki. In čudno: Družba, ki je dosegla ta nenavaden rekord v počasnosti, je vsa navdušena od svoje avanture in izjavlja, da ni lepšega na svetu, nego voziti se lepo počasi in udobno, kakor v davnih časih, skozi božji svet. Listi ugibajo, ali ne bo napočila on tem nepriča- Ako prenese vodo, prenese tudi Lux tkanine! kovanem odkritju doba, ko se bo pariškega elegantnega sveta polotila manija po rekordih počastnosti. Strah, ki pobeli glavo čez noč Blodnja angleškega kolonijalnega stotnika Orgilla in njegove sestre, ki sta se izgubila v podzemskem labirintu. — Ko so ju našli, je imel stotnik lase bele ko sneg, sestro pa so morali spraviti v umobolnico. Angleški kolonijalni stotnik VVilliam Orgill je doživel te dni avanturo, ki si jo bo zapomnil za vse življenje. Orgill je strasten turist in je sklenil, da poseti znamenite Grimove podzemeljske jame pri Tretfordsu v družbi svoje sestre, ki je istotako vneta turistka. Grimove jame predstavljajo po svojem obsegu celo mesto 15 m pod zemeljskim površjem z neštetimi rovi in ogromnimi dvoranami, ki vzbujajo veliko zanimanje med geologi, zgodovinarji in arheologi. Domneva gre, da so služile nekoč kot bivališče ljudem v kameni ti dobi. Preiskale so jih že številne ekspedicije, a vendar ne do konca. Ker ni še nihče narisal načrta njih galerij in dvoran, pa se le redki posamezni turisti drznejo vanje. Kapitan Orgill in njegova sestra sta menila, da smeta prezirati nevarnosti svojega podjetja in sta se podala na pot nezadostno opremljena, brez vodnika. Imela sta pri sebi le nekoliko škatljic žveplenk in veliko svečo. V začetku jc šlo vse po sreči. Ko sta pa dospela skozi neštevilne. zavite predorčiče do skalnate dvorane, je kapitanu Orgillu spodrsnilo. Padel je na tla, sveča mu je zletela iz rok in ugasnila. Najprvo se nista zavedla nevarnosti, ki ju je obdajala. Menila sta, da najdeta svečo s pomočjo žveplenk, nakar bi se vrnila na dan. Toda žveplenka je zgo-rela za žveplenko Pomlajen na račun mrtveca Iz brazilskega glavnega mesta Rio de Janeiro poročajo, da se je posreči« la ta mošnjemu zdravniku dr. Edgar« ju Tostesu sijajna pornlajevalna ope« racija. Na pacijentu je izvršil prenos spolne žleze nekega delavca, ki se je bil pet ur prej smrtno ponesrečil. Pa® cijent bo zapustil bolnišnico v bližnjih dneh in zdravniki pravijo, da ostane pomlajen za dolgo časa. Prenesena fleza je bila za časa operacije seveda se sposobna življenja. Bruno Wffle Pri Lindau ob Bodenskem jezeru je umrl v 68. letu starosti pesnik, pisatelj in filozof Bruno Wille, eden iz skupine, ki je ustvarila na Nemškem novo naturalistično strujo in ki so ji pripadali med drugimi Gerhart Hauptmann, učenjak VVilhelm Bolsche, brata Hart, Pavel Scheerbart in Peter Hille. VVille je vsem kot verski filozof. Zagovarjal je — sveče nista našla; zgorela je zadnja — ostala sta v najpopolnejši strahotni temi, v kateri ni bilo glasu, razen obupnega odmeva njunih trkijajočih korakov, s katerimi sta zaman iskala izhoda iz tega strašnega velikega groba. Končno sta sedla izmučena na tla in se vdala topemu pričakovanju smrti. Upanja na rešitev ni bilo. In morda bi ju našli šele po dolgem času kot dva razkrojena mrliča, da .lista bila pred posetom jam izdala svoje namere nekemu prijatelju in mu povedala, da se vrneta še isti večer. Ko ju ni bilo od nikoder, je prijatelja obšla skrb in je zjutraj naznanil zadevo policiji. Takoj so sestavili rešilno ekspedici-jo, ki se je opremila z vsemi potrebnimi pripravami in se podala v podzemlje pod vodstvom izkušenih domačih vodnikov. Rešilno delo je bilo zelo težko, ker so vodili iz posameznih dvoran številni hodniki v druge dvorane na vse strani. Prešel je dan. prešla je noč, šele v jutru drugega dne je zadel oddelek ekspedicije na dve ubogi, čisto izmučeni in napol blazni človeški bitji, ki sta čepeli na skalnatih tleh in čakali smrti. ' Kapitan OrglH ie imel čisto bele lase, njegova sestra je dobila ob prihodu rešiteljev živčni napad, da so jo mora'i takoj spraviti v bolnišnico. Oba sta menila, da so prešli med ugasnjenjem sveče in rešitvijo celi tedni. bil odličen lirik, izkazal pa se je pred-svobodno religijo in je kot takšen doživel precej šikan s strani starih pruskih oblasti. Bil je celo zaprt. V starejših letih se je poročil z vdovo svojega prijatelja, znanega Benedikta Friedlan-derja. Koniident, ki bi rad postal milijonar Pri dunajskem civilnem deželnem sodišču je vložil bivši finančni konfi* dent Rudolf Horak tožbo za izplačilo konfidentskih nagrad v znesku 5,029.804 šilingov proti avstrijski zvezni zaklad« niči. Te ogromne vsote mu zakladnica seveda ne želi izplačati kar na roko in se izgovarja s kopico razlogov. Pravi, da je prejel Horak že 168.000 šilingov nagrad in da se je pismeno odpovedal nadaljnjim zahtevam. Sploh pa da mu pritičejo Ie nagrade za tiste vsote, za katere se je po njegovi zaslugi oboga* tila državna zakladnica. Rumena mrzlica na Grškem Včeraj no objavili sliko, kako se v Atenah branijo rumene mrzlice (dangue) s polivanjem pločnikov z apneno raztopino. Bolezen ]e epidemičnega značaja In v Atenah računajo, da znaša število vseh bolnikov 400 tisoč. Vendar pa bolezen ni brezpogojno smrtnonevarna; bnlletl-nI javljajo, da umre v Atenah na dan komaj 30 do 40 ljudi. Dangui podlegajo v prvi vrsti ose-be z bolnim srcem ln nezdravimi ledvicami. — Naša slika prikazuje pogrebe! prizor, v katerem defilirajo mrtvaški vozov) drag za dragim. ^^»ItTOTJ« R. 2lt Deset let rdečega terorja Te dni obhaja: svojo deseto obletnico eden izmed najbolj žalostnih pojavov naše dobe: V prvih septembrskih dneh L 1918. je zavzela ruska revolucija tiste oblike, ki so ji dale sloves najbolj krvave revolucije vseh časov. Boljše-jviki so v prvih časih svojega gospodarjenja nastopali še precej zmerno, če spregledamo grozovitosti, ki e razvila lepa povoik* • prapojema dz Kočevja in Ribnike ®esr godbo Sokola I. iz kolodvora na telovadišče, živahno po* zdiaivljama od mnogoštevilnega občinstva. Posebno pozornosi je vzbudili Ljublj. Sokol, ki H pnisped v kroju s kolesi. 2-upno starešinstvo (• zastopal br. Jereb. Točno ob 15. j« pričela oarto Javm tedovadb« ob mnogoštevilni udeležba domačinov ia gosnor. Prva je prikorakala na telovadišč« moška deca (15) domačega Sokola, ki je župuie prosit« iavedila prav strumno in v lepem kriito-u; xeio Jepo so uspele todi proste vaje ženske dece (16). 'Kakof običajno se je tiudi moški naraščaj (11) dohro odrezal. Župne proste vaje »o bile »tTumno in skladno izvedene, pa itudd kritje je bilo ves čas prav dobro. Letp in garacijozen je bil nastop ženskega naraščaja (51) s kiji. Občinstvo j« mlade te&ovadfice nagradilo z vihernam ploskanjem l. Pri oroidmii telovadba so nastopile 3 vri tel člani na drogu in bradlja, moški naraščaj pa T, preskokih čez konja s prožno desko. Dasi so btiBt telovadci skoro vsi začetniki, so se potrudil ki pokarali nekaj prav lepih izvedb, zlasti to M odlikovaila aaTaščajiuiki v preskokiih čes kocuJa. Po orodni telovadbi je nastopilo 12 članic t skopCjiansikina prostimi vajami, ki so prav dobro uspeie in napravile najboljši vtis, kar )e dokazovalo vihamo odobravanje občinstva. P/#etino nas je jznenadtfl dr. iM urnikov »Naprej«, ki ga i« prav dobro šzved&o 16 telovadcev domačega Sokola. če pomtsiimo, da je to dokaj težko, teto« vadna kompozicija, ka zahteva največjo pažmja pri izvedbi, moramo Izraziti vse priznanje tem telovadcem, ka moirajo čez dan težko delati, »večer pa vaditi v telovadnici. Občinstvo )e telovadce pri odhodu nagradilo z dioigotirajmJm p4t>-skan.je.rn. Javno telovadbo je zaklju-čila eiektna skupina domačega Sokola, piri kaiiesi je sodelovalo nad 50 oiseb. Sokol v Grosupljem Je mlado podeželsko dra-štvo, ki obstoja šele 4 leta, pokazal pa ie r tera kmkem času, da se povsem zaveda svofih kolskih dolžnosti, dokaz lansko Jeto okvorienl Sokolski dom, ki je danes brez dolga. D« fr javni nastop tako lepo uspel, je tudi zasUnsga matičnega društva Ljubljanskega Sokoda, Jd ie pošiljal svoje vaditelje v Grosuplje, da navduši taimošnjo sokolsko družino za veifko Tyrševo idejo. Po javni telovadbi je bSa pri br. Rušo mnogoštevilno obiskana ljudska veseMea, ki Je ofc neumornem sviraaiiu sokolske godbe trajala <>0 odhoda večernih vlakov. Moralen uspeh i« trii sijajen, pa ftudi gmotni ni izostaL Najboljše, najtrajnefle, zato 1? najcenejše! „Prekvate cifre" Po Širokih stopnicah sedme palače stopa mož srednje starosti počasi navzgor. Ko dospe v prvo nadstropje, išče nad množico vrat številko 76, ki imu jo je Imenoval v pritličju vratar. Ko dospe do pravih vrat, potrka in vstopi v sobo. Pri pisalni mizi sedi starejši gospod z zlatimi naočniki. Mož stopi k njemu, se mu dostojno prikloni ter sa ogovori: »Klanjam se, gospod svetnik.« Uradnik odloži pero, se zravna ta iga zavrne precej trdo: »Kaj, svetnik.« »Oprostite, gospod nadsvetnik.« »Nooo? Ali še sedaj ne veste...?« »Pardon, gospod dvorni svetnik.« »Kaj še! Ali ne veste, da sedaj ni ne svetnikov, ne nadsvetnikov, pa tudi dvornih svetnikov ne. Sedaj smo državni uslužbenci, liumerirani po kategorijah, isfcupinah in stopnl. Jaz sem — ena tri — in nič drugega, zapomnite si to!« Nato izpremeni glas in vpraša prijazno: »No, česa pa želite?« »Gospod ena tri, imam veliko proS-njo do vas.« »Kar govortfe!« »S svojo ženo nisem kar nic zadovoljen. Hočem se ločiti od nje.« »A, tako! S takimi stvarmi pa jaz nimam posla. Take zad,eve obravnava drugi gospod. Pojdite gori v drugo nadstropje, vrata 206. Tam se oglasite Pri gospodu ena štiri. Ta vam pove, kaj vam je v tej zadevi storiti. Zbogom!« Mož se zopet dostojno prikloni in odide. Počasi se vzpenja po stopnicah navzgor do drugega nadstropja. Na skrajnem koncu hodnika najde štev. 206. Da se nekoliko oddahne, postoji pred vrati, potem pa nalahko potrka. Ker se v sobi nikdo ne oglasi, potrka še enkrat, a obenem opazi nad vrati tablico z napisom »Ne trkajte!« Urno pritisne na kljuko, odpre vrata in stopi v sobo. V zgornjem desnem kotu pri okrau zagleda gospoda, ki sedi za pisalno mizo, zatopljen v obsežen akt. Počasi se mu približa in čaka, da ga pozove. Prav kmalu se gospod ozre nanj in ga vpraša: »Cesa želite?« »Iz prvega nadstropja; sobs 76, me pošilja gospod ena tri k vam, gospod svet..., pardon, gospod ena dve...« »Nikar me ne povišujte,« ga prekine gospod, »saj mi še za ena štiri neradi plačujejo.« »Torej gospod ena štiri, Imam težko stvar na srcu. Ločiti se hočem od svoje žene.« »Ločiti? Čemu? Ali niste zadovoljni z njo?« »Ne. nikakor ne!« »Pa zakaj ne?« »Zato, ker mi ga vedno .špila' in lomi.« »Tako? Torej ,špila' ga in lomi? Dobro, a ta izjava mi je premalo jasna. Pri sodniji se je treba natančneje izražati. Povejte mi točno* s čim ga špila ni s čim ga lomi.« »Gospod sod..., pardon, ena tri — ne, ne, — oprostite — ena Štiri — moja žena ga ,špila' s tem, da ima druge.« »Tako? Kar več drugih ima poleg vas?« »To ravno ne, ampak enega pa fm» res, saj je to zadosti.« »Dobro! Torej ,špila' ga, ker ima drugega. Pa ste o tem prepričani?« »Seveda sem.« »No, in s čim ga lomi?« »Lomi ga pa zato, ker Ima za tfdb-Ska čisto navadnega pisača.« »Kaj. pisača,« ga zavrne gospod, »tudi pisači imajo številke. Povejte mi, ali je ta njen izvoljenec star ali mlad?« »Mlad je še, gospod ena štiri.« »Ce je mlad, potem je kvečjemu pet devet« »No, pa naj bo pet devet Pomislite, gospod, kako trapasta je ta moja bab-nica. Zbrala si je za ljubčka tako rev-še, ki še toliko ne zasluži, da bi se enkrat na dan pošteno najedel. Kaj pa naj ji da za njeno ljubezen, ko še sam nima ničesar. Tako lomiti ga more le kaka prismojena avša. Ko bi si izbrala vsaj takega, ki bi imel manjšo številko, pa večjo plačo, takole n. pr., če bi bil kak ofic . . . »Ne, ne, vi menite dve pet,« poseže vmes visoki uradnik. »No da, vsaj, kakor pravite, dve pet, ali pa šest bi tudi še šlo, samo da bi bila prva naimara manjša.« »Je torej vaša resna volja, da vložite tožbo za ločitev?« »Da, gospod ena šest — oh, oprostite, vedno se motim, — torej ena štiri, prosim vas, vzemite me na zapisnik, naj 'stane, kar hoče, ceneje opravim še vendar z zapisnikom, kakor če si vzamem dohtarja. Tako mi je svetoval moj sosed Marka, ki se je tudi ločil od svoje Neže, ker ga je preveč vrtila. Vsak dan je bila pijana kakor krava.« »Bežite, s tako bedari;o, kdaj pa je še bila krava pijana? Sicer pa stvar ne spada tu sem in nas vaš sosed Miha, Neža in krava prav nič ne zanimajo. Pojdite y I. nadstropje, soba 136 in prosite tam gospoda dve ena, naj vam da polo papirja, obenem pa prinesite kolke, k isem vam jih napisal na ta! listek. Kolke dobite v pritličju, vraita 1, pri našem uslužbencu šest osem.« Ko je prinesel tiskovine in kolke, jci bil zapisnik kmalu gotov. Mož je natd odšel zadovoljen, da je stvar opravil še primerno hitro in se rešil teh nad-< ležnih številk. Ko stopi na cesto, mu pride naproti! prijatelj ter ga prijazno ogovori: »O, Matevž, kje si pa bil?« »Tu na sodniji.« »Kaj te je pa nesio tja gori?« »Tožbo sem vložil za ločitev zafadt? na.« — Nato mu je na doflgo in široko raz-f ložil vzroke, ki so ga dovedli do tega! dobro premišljenega koraka. »Pri katerem gospodu si pa bil?« »Kaj vem, kdo je in kaj je, saj ne gr0 več po imenih, pa tudi ne po naslovih. Vsi tu gori so sedaj numerirani, pTa-*i vsi, od najvišjega pa do najnižjega. Toliko so mi natvezili teh prekvatilf cifer, da bi moral za nje imeti posebno' glavo. Le toliko ti povem, da me jd v sobi št. 236 gospod ena štiri vzel na" protokol in rekel, da bo čez štirinajst dni prva obravnava v pritličju, soba' št 12. Tedaj sem bil šele gotov, 04 »JUTRO« St 21 f 9 Sobota 8. IX. 1928 Zakaj in kako so fašisti zatrliEdinost"1 Predzgodovina in pomen barbarskega ukrepa tržaškega pre-fekta. — Velika vloga »Edinosti t slovenskem javnem in kul-i turnem življenju Trst, 5 septembra NI prišel nepričakovano odlok tržaškega prefekta, s katerim se odstavlja odgovorni ravnatelj edinega našega dnevnika na Primorskem, tržaške »Edinosti«. Po vsem. kar sta v zadniih tednih nagrmadila izmišljenih obtožb proti »Edinosti« oba tržaška fašistična dnevnika, službeni »11 Popoln di Trieste« in neslužbeni »II Picoolo«, je bilo pričakovati, da zadene prej aH slel tudi »Edinost« usoda že lani zatrtih tržaških »Novic«, toda tako hitrega in tako ciničnega zadušenia se pa vendar nismo nadejali. Očitali so »Edinosti«, da ni dovolj odločno obsodila umora onega kraškega miličnika Cerkvenika, ki je denunciral večje število slovenskih dijakov Ln kraških domačinov, da so oskrunili italijansko tro-boinico ter žaliH kralja ln fašizem. Tem obtožbam je sledila sedaj »obsodba«, utemeljena s popolnoma iz trte izvitimi argumenti. Za odstavitev odgovornega urednika lista je treba da je list dvakrat v teku ene-ca leta posvarien. »Edinost« ie bila po-svarjena zadnjič 9. septembra leta 1927 List ie Imei od takrat precej časa mir dokler se ni začela zgorai omenjena gonja proti njemu K »uspehom« te gonje pripa da že zaplemba »Edinosti« od 17. avgusta t. L zaradi nedolžne pripombe k vladni naredbi o naznanitvi ©mlačenega žita. številki od 2. t m. pa je bila objavljena kratka vest o Drenehanju delovanja goriške podružnice »Ljubljanske kreditne banke« in izročitvi njenih poslov neki laški ban ki; notica ie vsebovala pripombo, da je ta nenadna premena povzročila precejšnjo desorijentacijo ln da so se številni klijenti začeli zbirati pred banko ter želeli natanč nejših pojasnil. Ta vest je dala prefektu »zakoniti« razlog, da ie 3. t. m. ponovno posvaril »Edinost«. Podvizati se ie namreč moral ako ie hotel doseči svoj namen, kajti 9. t. m bi bil potekel enoletni rok za dvakratno posvaritev. Po tei drugi posvaritvi tekom enega leta pa ie bilo treba le še najmanjšega pre-greška, da se odstavi odgovorni urednik In ta »pregrešek« oziroma kar dva je našel tržaški prefekt že takoj v naslednji številki lista . v včerajšnji, 4. t. m., in sicer v nekrologu po pok. tolminskem dekanu Ivanu Roicu in v poročilu o potovanju častne predsednice znane raznarodovalne družbe »Italia Redenta«, vojvodinja d'Aosta, po Krasu In Goriškem. Nekrolog, ki proslavlja kremenit značaj pokojnikov, ie bil po prefektovem mnenju »nedvomno tendenci-jozen«. ono drugo poročiio pa »protinaci-Jonalno«. ker ni javljalo, kako »navdušeno« i espreiemalo »drugorodno« prebivalstvo vojvodinio. temveč ie le navedlo kraje. kjer se ie ustavljala. Ta dva razloga sta bila torej dovolj »zakonita«. da ie Drefekt dal zapleniti »Edinost« in da ie na podlagi te zaplembe odstavil odgovornega ravnatelja lista, prof Filipa Periča »Edinost« ne more več iziti, dokler prefekt ne prizna novega odgovornega urednika. List ie potemtakem formalno samo »začasno« ustavljen. Stvar W torej ne bila ravno tako zelo nevarna in pogubna, če bi ne tičali za tem prefektovim ukrepom vsa tista hinavščina in zloba, ki prevevata ves fašistični rež'm v njegovih nastopih napram našemu narodu na Primorskem. Prefekt namreč brez dvoma ne bo priznal novega odgovornega urednika, pa nai mu lastništvo lista predloži kogarkoli, samo če bo slutil v njem človeka, ki ni z dušo in telesom zapisan fašizma Ker pa lastništvo »Edinosti« men da vendar ne more predlagati prefektu za odgovornega urednika izrazitega fašista, smo prisiljeni. da si priznamo žalostno dejstvo, da je z odlokom tržaškega prefekta od 4. t m. naša »Edinost« zatrta za sedaj in za vso bodočnost našega naroda pod Italijo! Tak je torej konec lista, ki se je pred skoraj 53 leti ustanavljal v Trobčevi hiši pri Sv. Ivanu v Trstu s tolikimi veselimi upi, ki ie po izidu svoje prve številke v prvih dneh meseca lanuarja leta 1876. najprej Izhajal po dvakrat na mesec. Urednik mu je bil pisatelj Fran Cegnar, potem Viktor Dolenc, za njim Lovro Zvab. Leta 1890. se ie list poveča! v tednik, leta 1883 je začel Izhajati po dvakrat na teden s tedensko prilogo »Novičar«. Leta 1894. se je »Edinost« preosnovala v dnevnik na ta način, da ie izhalala po trikrat na teden v dveh dnevnih izdanjih, jutranjem in večernem. ta ie večerno izdanje služilo kot jutranji list naslednjega dne. Ko je bi! odpravljen novinski kolek, je »Edinost« izhajala redno kot dnevnik. Tiskala se je najprej v Lloydovi, potem v Dolenčevi. Poličevl ta končno v svoji lastni tiskarni, ki ie bila v začetku nameščena v tedanji ulici Carinta (sedai Macchiavelli), potem v Narodnem domu. a od leta 1914. dalje v svoji lastni hiši v ulici sv. Frančiška Asi-škega št. 20. »Edinost« je za časa vlade tedanje Ita- lijanske liberalne oligarhije, k! Je uživala vse pokroviteljstvo dunajskih nemških vlad in njihovih tržaških namestnikov, preživljala težke čase pa je vendar rastla od leta do leta. Težki so bili zanjo tudi časi svetovne vojne, ko ie bila pod najstrožjo kontrolo vojaške ln policijske cenzure a Dravi pekel ie prišel nad njo z Italijansko okupacijo. Petkrat ali šestkrat so fašistične tolpe navalile na poslopje »Edinosti« in opustošile uredništvo, upravo in tiskarno, toda podjetje si ie vedno zopet opomoglo. Potem pa so pričela oblastvena preganjanja. zaplembe, posvaritve ta sedaj je prišel konec. Po skoraj 53 letih svojega probujeval-nega, vzgojevalnega, bodrilnega ta navdu-ševalnega narodnega delovanja Izginja sedal »Edinost« z našega narodnega torišča: ugonobilo io je herostratsko besnita naroda, ki se ponaša pred svetom s svojo dva-tisočeltno kulturo ta civilizacijo, uničil lo je nenasitni pohlep laškega fašizma po naši jugoslovenski <,emlji in duši ljudstva, ki živi na njei zatrla ga le blazna fašistična pohota po čim hitrejši, čim temeljltejši raznaroditvi našega naroda, ki ga le nesrečna usoda vrgla v njegove kremplje. Konec?! Morda pa vendar ne! Kajti upamo in veruiemo. da še pride čas. ko bo »Edinost« kot preroien ptič Feniks zopet vstala iz sedanjega našega narodnega pogorišča ob sinji Adriji! Trdno upamo ln neomajno veruiemo! dravstvo Zdravniška posvetovalnica G. ing. A. P. v L. Časih je ta bolezen silno trdovratna. Tudi povrača se rada. Primerov, ki bi bili povsem neozdravljivi pa je prav malo, seveda pa rado kaj ostane. — Če ste poskusili že vse. kar opisujete, bi vam svetovali, da se odločite za kako sistematično kuro, najboljše na živčnem oddelku tukajšnje splošne javne bolnice. — G. M. J. — M. v C. Najbolje bo če se v tej zadevi obrnete na kakega znanca. ki ima v pripravljanju kombuše primerno rutino in vzkušnjo. Kakor pri vsaki Jedi — za biološki optimum pač ne gre, — so okusi iako različni. O principu samem smo Pa v eni zadnjih številk »Jutrove posvetovalnice« obširno razpravljali, da tega vprašanja ne moremo danes premlevati. — Ad 1 Primerno temperaturo. Ad. 2. Sladkor je vsak enako učinkovit. Kandisa Vam odsvetujemo, ker je težko raztooliiv. Pred prekomernim oslajanjem bi v obče svarili. keT lahko zavira porast micele. čigar živosil-r.ost je po rodu mnogokrat Iako različna. — Naš navadni beli sladkor ie prištevati takšnim sladkorjem. — Ad 3. Dobrih čajev pri nas sploh ni dobiti, vse' ne prvovrstnih Brez potvorb in primesi ni skoro nobenega, za to že skrbe na daljnem vzhodu, in potem na poti na zapad. pa tudi v evropskih skladiščih. Tu že res brez potrebe. Boliše znamke, ki imajo finejši aro-mat, ker so pristnejše. in tudi malo pod rob-Ijene. in so ž p same na sebi fineiše. so gotovo priporočljivejše, kot drobiž. — Ad 4 Kdaj se piie je pač vse eno Nekateri pijo na tešče, drugi na poln želodec. Priliva se po potrebi, a samo do gotove mere; seveda je treba nastavljati brozgo vedno znova. Rezkost ie stvaT okusa; eden ljubi kislino, drugi ne. To je različno. — G. Br. R. v L Po vašem opisu gre verjetno za mue-tipi e aterome in globoke zajedavce. deloma tudi za takozvani kožni zdrob Pravega lečila za to ni. Kar ste doslei poskusili je bilo vse primerno, a kakor posnemamo po popisu tudi lupita a kura z žveplom ni dosti pomagata, tako, da se vam je bilo treba odločiti za operacijo. Svetujemo vam, da se obrnete na kakega strokovnjaka, katerih imate v največji izberi in prvovrstno kva-'ificiramh v vašem mestu. — G. J. B. v K Ta srbečica ima kakor pravilno razlagate svoj vzrok verjetno v zarečenosfi. mogoče tudi v hemeroidah. Z rakom pač nima ničesar opraviti Poskusite si dobro izprazniti črevo in uporablja ifp sem na tia kako odvajalno sredstvo. Okolico lahko nama-žete s 3% borovim vazelinom. ali še z ino-tiolom. — Če bi pa stvar se ne izboljšala ob teh navodilih v najkrajšem času. se izvolite obrniti na svojega zdravnika. — G. F. Z v G. Vsekakor ste živčno bolni kaj ie pa temelj tej nervoznosti, brez točne osebne preiskave ni moči ugotoviti. Jasno je, da se more vsako zdravljenje obračati proti vzro ku. Na slepo ni moč ničesar nasvetovati Obrnite se na kakega strokovnjaka, ali sp 'lajte sprejeti na živčni oddelek tukajšnje bolnice. — G. I. K. v N. p. S. — J. Nasve-tovani preparat ne bo slabši od sličnih na ravnost v tisoče idočih specialitet, dasi ga ne poznamo, iz česar tudi sklepamo, da je malo razširjen in obsoleten. Da bi bil pa posebno vspešen, o tem dvomimo. — G. J M. r L. Lahko si mislite, da »posvetovalnica« nikoli in pod nobenim pogc-jem ne more nadomestiti zdravnika in njegove preiskave in njegovih nasvetov. Mislimo pa, da bi kazalo odločiti se k ponovni operaciji polipov. Če vam vaša sredstva ne dopuščajo privatnega zdravljenja, imate brezplačne ambulatorije v bolnici na vseh oddelkih na razpolago. Tudi se lahko daste sprejeti na oddelek, ki je za vašo bolezen primeren. Dotlej lahko poskusite jemati morda ribje olje, vsak dan po pai žličk. - G P. D. t Lj. Kožne bolezni je treba videti. Tudi najboljši strokovnjaški popis dostikrat za diagnozo ne zadošča Po vašem opisu pa se nam vidi, da gre za periodično se pojavljajoč kronični ekcem. Tudi vsa navedena sedanja terapija temu naziranju ne ugovarja. Obrnite se vendar na kakega strokovnjaka, da prevzame zdravljenje Če je arzen kaj pomagal, naj bolnica nadaljuje to kuro več meseoev, seveda pod zdravniškim nadzorstvom. Sicer bi vam nasvetovali mazanje rok vztrajno i inotiolom. Za poskušnjo naj bolnica morda tudi jemlje kake 4 tedne ovarijalne tablete, katere dobite v vsaki le karni. — G. F. R. r Lj. V pismeno kore spondenco se načelno ne spuščamo. — Urez dvoma trpite na živčni bolezni, ki temelji verjetno v vašem ustroju. Ne verujemo, da bi bile vse vaše težave vznikle na organski podlagi. Oblačite se primerno, kot drugi ljudje, letnemu času in vremenu in skušajte se rajše utrditi z umivanjem, s postano in hladno vodo in frotiranjem, vsako jutro in vsak večer. Vrh tega jemllite vsak dan po 2 do 3 nožine konice bromovega natrija. Za vse ostale senzacije ta pojave je potrebna osebna zdravniška preiskava. Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA (349 m 5 kw). BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven try 1604 m 25 kw). RIM (448 m 12 kw). BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja, 9. septembra. LJUBLJANA 12 Godba io borzna poročila. — 15: Koncert vojaške godbe. — 17.30: Prvenstvena tekma harmonikarjev. — 18: Pravljice. — 1830 Monolog iz »Hamleta«. (Rogoz.) — 20: Prenos iz gledališča: »Poljska kri.« — ZAGREB 11.30: Vojaška godba. — 20.35: Proslava tolstega. — Lahka glasba. - PRAGA 18: Pevski koncert. — 19 15: Lahka glasba. — Zabaven večer. — 21: Prenos iz Brna. — BRNO 18: Pevski koncert. — 19: Galantna glasba. — 20 30: Komorni koncert. — 21: Koncert z razstave. — VARŠAVA 17: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — Lahka glasba. — DUNAJ 11: Orkestralen koncert. — 16: Popoldanski koncert- — 18: Koncert tria. (Violina, čelo in klavir.) — 20.30: Steinova opereta »Sonla«. — BERLIN 17: Godba na pihala. — 20: Operetni večer. (So-prn, tenor, orkester.) - FRANKFURT 20.30: Mešan večer. — LANGENBERG 20: Fallova opereta »Ločena žena«. - STUTTGART 18.45: Klavirski koncert. — 20: Mešan večer. (Orkester. solisti itd.) — LONDON 17.45: Bachova kantata. — 19 55: Večernice. — 21.05: Orkestralen wi pevski koncert. — RIM 21: Simfoničen koncert. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba — 12.30: Komorni koncert — 17: Vo-iaška godba. — 19.45: Dramski večer. — G-ganska godba. — STOCKHOLM 19.45: Proslava Tolstega. (Rusika glasba.) Ponedeljek, 10. septembra. LJUBLJANA 12: Godba in borzna poročila — 18.30: Francoščina. — 19: Zdravstveno predavanje. — 20.30: Pevski koncert železničarjev im čelo-solo. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Švicarski večer. — Lahka godba. — PRAGA 17: Popo4-danski koncert. — 19.15: Godba na pihala. — Mešan večer. — 21: Komorni koncert kvarteta — BRNO 19.10: Biedermeierski večer — »Srečna žaro-čenka sem" pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in varuje perilo!" Predno se odločite za nakup RJIOIO APARATA DETEKTORJA ali drugih sestavnih delov zahtevajte naše ponudbo. VABIMO Vas, da nas posetite, zahtevajte pojasnila, predvajanja, načrte aparatov I t. d. Oglejte si .;ašo lazstavo na velesejmu v Daviljonu H 458—462. RAOIOVAL. LtUBLIANA Kongresni trg. štev. 3. 21: Prenos Iz Prage. — 22.10: Koncert razstave. — VARŠAVA 18: Popoldanski koncert. — 20.15: Koncert filharmoničnega orkestra. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. — 16.15: Popoldanski koncert. — 20.05: Pevski koncert. — 21: Lahka glasba. — Kabaretni večer - BERLIN 20: Tolstojeva drama »Luč iz teme«. — FRANKFURT 20.15: Povest. — 21.15: Orkestralen koncert. (Romantična godba.) - LANGENBERG 17.45: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Orkestralen koncert — 21: V lovski koči (Solisti in kvartet rogov.) — Lahka godba. — STUTTGART 20.15: Prenos iz Frankfurta — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske skladbe. — 20.45: Klavirski koncert. — 21 50: Orkestralen koncert. — RIM 21: Mešan večer m koncert kubanskih ko-«akov. — BUDIMPEŠTA 12: Komorni koncert. —17 30: Ciganska godba — 20 30: Koncert operne glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. — 20.15: Koncert solistov. Torek, 11. septembra. LJUBLJANA 12: Godba n borzna poročila. — 18.30: Nemščina Naravoslovno predavanje. — 20.30: Kvartet Rupel in sopran - solo. — 21.30: Poročila. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20 35: Italijanska glasba. — PRAGA 19.15: Lahka glasba. — 21: Koncert (Mozart, Bach. Beethoven. Haydn, Weber). — BRNO 19.30: Koncert moravskega kvarteta. — 21.30: Koncert z razstave. — VARŠAVA 18: Orkestralen in pevski koncert. — 20.30: Koncert iz Poznanja: skladbe Vieniavskega in Ko-v a lika. — DUNAJ II: Koncert kvarteta. — 16.15: Popoldanski koncert. — 20.05: Komorna glasba. (Beethoven. DvoFak.) — 21.15: Koncert dunajske »Volksopere«. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20.10: Joh. StrauBova opereta »Casanova«. — FRANKFURT 20: Schenkova opera »Vaški brivec«. — 21.30: Koncert har-monijskega orkestra. — LANGENBERG 17.45: Pevski in klavirski koncert. — 20: Koncert ruskega zbora balalajk in pevskega zbora. — 21: Tolstojeva dram »Luč iz teme«. — STUTTGART 20: Cherubiniieva opera »Vodo-nosec« Nočemo hvaliti, pustimo govoriti naše odjemalce! Zahtevajte pri svojem trgovcu ravnokar t 430.030 izvodnj nakladi Izišle INGELEN Radio poročila. V njih boste našli mnenja posestnikov INGELEN U 7 aprata, kralja okvirnih spremljevalcev, in INGELEN Figaro zvočnika s slžko faksimfflrat- nih bakrorezov; tiskano na srvilo. — V zalogi pri: Radioval Ljubljana, Kongresni trg S, Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta, Fran Bar-n, Mestni trg 5. — LONDON 19.15: Brahmsove klavirske skladbe. — 19.45: Petje in vojaška godba. — 21.50: Prenos jz varieteja. — Lahka glasbe. — RLM 21: Puccinirjeva opera »Dekle z zlatega »apada«. - BUDIMPEŠTA 17.45: Lahka glas-ba. — 20.25: Dramski večer in ciganska godba. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. — 19.40: Švedska glasba. O. M. C. znamvanec, Perl - prejica, kvačkanec ter Moulinč 188 v raznih barvah in najceneje kupite le pri tvrdki OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15 \a debelo! Velika zaloga. Na drobno! samega letanta po teh vražjih nadstropjih in raznih sobah sem se tako upehal, da sen: v resnici potreben kozarca dobrega vina. Veš kaj, predragi prijatelj, pa numerirajva še dalje. Pojdi z menoj, greva k »Devetici«. Tam nama prinese natakarica št. 3 liter boljšega po 24; samo toliko potrpi, da stopim še preje na št. 00, potem pa zalije-va vse te prekvate cifre na en mah.« Paul Borel: V blodnji »Moj mož, moj mož... Klavdij Er-Iand?... je vzdihnila Klara, ko je prišla v bolnico. Bila je pri tem tako preplašena, da ni vedela niti kdo ji je odprl vrata, niti s kom je govorila. »Ranjen je težko, vendar ni nevarnosti za življenje,« so ji odgovorili. Morali so ji dati stol, da je sedla, ker je med jokom omahovala. Ko se je malo pomirila, čez nekaj mi-frot, so ji dovolili, da je šla v prvo nadstropje k ranjencu. Bolniška strežnica jo je po dolgem hodniku privela v sobo. kjer je ležal mož. »Res, verujte mi, zdaj mu je že boljše^ je odvrnila strežnica na njeno vprašanje. »Vzlic temu ne morete pričakovati, da bi hitro ozdravil. Hudo mrzlico ima in gotovo se mu še vedno blede. Neprestano govori o "as, misleč, da je z vami. Nikar se toliko ne vznemirjajte, prosim vas,« je dodala, videč, kako je gospa Erlandova pobledela. »Zagotavljam vam, da ni nevarnosti za življenje.« Klara ni odgovorila. Hitela je. Naposled je vendar že prišla v sobo svojega moža. Vstopila je in komaj se je premagala, da ni začela ihteti, ko ga je videla zleknjenega na postelji, zavitega v povoje, bledega, z zaprtimi očmi. »Pustim vas,« je zamrmrala strežnica. »Ne plašite se, če se mu blede. To ni nič hudega, verjemite mi. Če me bosite potrebovali, pokličite me.« Klara je molče sedla k postelji in jela paziti, da bi prestregla možev prvi pogled, kadar bi odprl oči. Toda Klavdij Erland ni odprl oči; jel se je dramiti in ustnice so se mu odprle. Klara se je nagnila k njemu, da bi cula njegove besede. »Da, draga moja, zdaj pojdeva; zdaj je topleje... Torej ti ni žal, da si prišla? Ugaja ti, je-li? Ne pozabi vzeti plašča. Ce se vrneva kasno, se lahko prehladiš.« Klara je poslušala. Lice ji je bilo ob-lito s solzami. Njen mož je govoril z onim milim in blagim poudarkom, ki ga je vedno imel, kadar je govoril ž njo. Razpoznavala je besede, ki jih je govoril v dobi njune sreče, to je v toku onih treh let, ki so bila minila med njuno poroko in vojno Spoznavala je tudi njegov nasmeh čeprav se je ponavljal zdaj samo kot senca, njegov nežni in veseli nasmeh, ki je dajal njegovemu pravilnemu in odločnemu obrazu toliko miline in dobrote. Ko ga je tako gledala, slabega, ranjenega, nezavestnega, je Klara drhtela od ljubezni in bolesti. Položila je roko na posteljo, ne da bi se ga upala dotakniti. Spet ga je poslušala, ker je še govoril, toda hitreje in jasneje. »Torej, draga moja, zadovoljna si, da si tukaj? Dijet ti ugaja, kaj? Tu je mesto, kamor sem prišel 5e otrok. Hotel sem ti povedati... Toda pazi nocoj, ker je hladno. Kaš-Ijala si te dni. Ako pojdeva k tetki Klo-tildi, si vzameva zaprt voz.. Ne maram, da bi bila neoprezna. Preveč težko mi je, kadar ti ni dobro...€ Klavdijev glas je zdajci prešel v ne- razumljivo mrmranje Klara je sedela na stolu vsa bleda z uprtimi očmi. s spačenimi lici kot otrpla in nema Neizmerna bolj ji je stiskala srce. Njen mož ni v domišljiji govoril njej, ni si utvarjal, da je ž njo. V Dijeti ni nikdar šla s svoiim možem, a tetka Klotil-da, poznala jo ie po imenu, je bila umrla, ne da bi jo bila kdaj videla. Toda Klara ie razumela. Vedela je Niti Klotildinega imena ii ni bilo potreba čuti. k' ga ie bil ranjenec pravkar izrekel. Vedela je, da se Klavdiju Er-landu blede o prvi ženi, s katero se je bil oženil še zelo mlad. In ki mu ie bila umrla nekaj mesecev po poroki. Klara, ki se je bila zaljubila v Klav-dija je bila neizmerno ljubosumna na njegovo prvo ženo: toda to je bilo še pred nekaj leti — potem jo je Klavdij toliko vzljubil, da je naposled pozabila. Zdaj se je ta ljubosumnost vračala z vso nekdanjo silo. Klara je drhte, vsa obupana poslušala, kako njen« mož govori o tej ženi. ki je bila mrtva, s katero se je bil najprej oženil, njej, katere se je spominal, čeprav je bilo njuno skupno življenje tako kratko in čeprav je bilo že davno minulo. Zdajci pa je Klavdij Erland obmolknil; dihal je globoko in naposled odprl oči. Zavest se mu je vrnila. Gledal je svojo ženo in v njegovem pogledu je odsevala velika radost. Klara je videla v njem izraz neizmerne ljubezni, ki jo je čtftil do nje. Mukoma je krenil z roko k^kor bi se je hotel dotakniti, in izpregovoril z glasom globoke nežnosti: »Druga.,, mila moja Klara... ali si tu?« Nato so se zopet zaprle njegove oči, glava mu je padla na blazino in spet se je onesvestil. Njegove misli so se vrnile v prošle čase, k tisti, ki jo je prvo ljubil, ko ie bil še zelo mlad — zakaj spet se je začul šibki olas, malo zasopel, a vendar pol nežnosti. Govoril je: »Pazi na hlad, draga Klotilda, saj veš, da si bolehna...« Jel je govoriti in v kratkih in milih besedah odkrival to nekdane življenje, o katerem je mislila Klara, da je že davno umrlo v njegovem spominu, ki se je pa zdaj ponavljalo in jo mučilo. Klara se je nagnila nanj, ga poslušala vsa drhteča in skrivljena in se vpraševala. Katero je ljubil bold. njo ali ono drugo... Zadnji Se vedno čaka Ljubljanica na junake, ki bi jo prebudili iz začaranega spanja. Mestno kopališče ima jako slabe zveze iz zaledjem. Avtobusov mi, in šele poznejši rodovi bodo učakali promet z motornimi čolni naravnost od Frančiškanskega mosta do Sv. Jakoba. A kljub temu se ne ustraši vedno več ljudi dolgega in zamudnega potovanja po ovinkih. Cim odbije ura pet in se zapro pisarne. že hite številni sužnji kapitala in drugih malikov peš, ali s kolesi proti skrivnostni vodi Tudi v tramvaju je takrat vse polno gospodi čer., ki jim moli izpod bele srajce žalni rob črne kopalne obleke. Reve se oblačijo za ko- vi itSk v e cH i Genij Lev Nikolajevič Tolstoj j jadrajo naprej proti »Trem bratom« ln Ižca, pa se ne ustrašijo neštevilnih jarkov in podrtih brvi, katere nalašč odstranijo za košnjo, ne pa za kopanje vneti posestniki. Tukaj pečejo krompir: »ta mlad ali ta star, če je pošel denar,« kakor se glasi zastonjkarska himna. Marsikateri lonček masla ali masti je izginil za vedno na ta način iz domače shrambe, pa ga nikoli ni bilo nazaj: kar se ne poje, se namaže namreč po telesu v obrambo prehude vročine. Tu igralo tudi na tamburice in priredijo okoli ognja plese v kopalnih oblekah. Samo čolni zastonjkarjem manjkajo, da bi bili popolnoma srečni. panje kar v uradu, samo da ne izgube dragocenega časa. Mestno kopališče je postalo pravo središče življenja ob vodi, zmanjšan posnetek celokupne Ljubljane. Tu so zastopani vse starosti in vsi stanovi. Ugledni starejši možje stopicajo Po deskah, ker ne zaupajo preveč vodi. Eden izmed njih se dnevno svečano poliva iz škropilnice, češ da je to bolj higijenično. O drugem pripovedujejo, da Ljubljanico pomeri vedno s toplomerom, in če se mu vidi premrzla, stopi v vodo z vrčem kropa v desnici. Onim, ki se ne boje tolšče, diši posebno pivo. Gospe, ki se obupno borijo s telesno obilnostjo, si naroče rajše sladoled. Dekleta razkazujejo nove obleke, in niso nič manj dražestne kakor pozimi na plesnih večerih. O otroci so vsi blaženi v svojem zaboju, kjer brazdajo po »plitki vodki«. Opazovalec sreča tu mnogo znanih uglednih osebnosti. Očala in brade s kopalnimi hlačkami skupaj učinkujejo f.akor najduhovitejše pustne maske. Še slepec mora najti mestno kopališče. Tak vrišč se dviga odtod, da se mu izognejo celo preplašene vrane v velikem loku. Samo nobenega duhovnega gospoda nisem nikoli srečal v kopališču. To bo menda zato, ker si še ni izmislila cerkvena oblast nobene temu stanu primerne kopalne obleke. Solnce in voda pretresljivo učinkujeta na možgane. Psihijater ali higijenist tu bi imel jako hvaležno polje za opazovanje. Kaj vse čuješ v kopališču! Neka mama, ki je čula o Pivki in Uni, za nič ni hotela pustiti lepe hčerke v čoln, ki ga ji je pripravil uslužen povoden mož. »Ne in ne.« Pod zemljo gre ta voda. Še smuknila mi boš s čolnom v žrelo. pa te ne bo več nazaj!« Neki paglavec pa je pravil kopici strmečih tovarišev, da »gre Ljubljanica pod zemljo naravnost v Split, poprej pa teče skozi Kosovo polje. Sredi polja stoji tam velik spomenik kraljeviča Marka. Videl sem ga iz vlaka, ko smo se vozili letos na morje.« V kopališču je torej prav zanimivo. A največ veselja imajo ljudje izven kopališča, pri »zastonjkarjih«, po skritih kotičkih, kamor ne pride niti povsod •navzoči »Jutrov« fotograf, moj velece-njeni učitelj. Vsi, ki ne premorejo kopališke vstopnine ali so rajše na prostem. Kakor sence švignejo časih mimo veseljakov molčeči zasopljeni športniki. Tečejo iz mestnega kopališča k »Trem Bratom« pod hraste, kjer imajo start za plavalno tekmo. Nazaj plovejo po Ljubljanici kar do Špice, kjer je cilj. Opazovalci in sodniki pa morajo skakati z uro v roki po kopnem čez drn in strn. Tudi tukaj primanjkujejo čolni! * Blagor tudi Ljubljančanom, ki romajo dnevno v Tomačevo, a za večino mesta je vendar predaleč. In ta vedno v prah zavita cesta! Ubogi pešec bi najrajši poslal vse avtomobile in motorna kolesa s priklopljenimi gospodičnami v najgloblji pekel . . . Vsak tudi nima denarja in časa, da bi potoval dnevno v Medno ali Medvode, in gneča v kopalniških vlakih je postala prava egiptovska nadloga, posebno za nedolžne otroke: noben moderni Herodež ne bi si mogel za nje izmisliti hujše kazni. Še mi, ki smo bili na fronti, oživljamo v teh vlakih neljube vojne spomine. Razen tega ima nad vse lepa, mrzla Sava še poseben nedostatek: sipine in plitvine poleg vrtincev ter globokih tolmunov. Človek že skoči lahko noter, da se osveži, a nima prostora za plavanje in športno treniranje. Ena-dve pa je zopet na suhem. Tako bo tudi vedno ostalo. Naj steče sto ali tisoč let pozneje naš slavni tramvaj na Ježico, naj preložijo železniško progo, ki ovira zdaj razvoj mesta v smeri proti Posavju — s tem še vendar ne bodo vstv?ri;li krasni hčerki planin nobene nove struge. Tudi pohlevnejša, vedno mlačna So-ra je za vselej namenjena le rodbinskim izletnikom. Pravi plavačj in veslači ne opravijo nič ob tej vodi, kakor tudi ob ostali drobni šari: motni Gradaščici. vijugastem Malem grabnu in skromni Glinščici. Sicer imajo vsi ti potoki svojo lepoto, dokler kraljuje kratko ljubljansko poletje. A mlake se že sušijo in že odevetajo številne lilije, ki dišijo časih prav tako lepo kakor drage vrtnarske tuberoze. Neusmiljene kose so pokončale s travo vred slikovite poljske meč-ke in ob gozdnih obronkih ni več nobene čarobno sladke, srebrnobele orhide-je-kukavice. Mladina hiti vedno bolj nevzdržno na Ljubljanico in ne verjamem vnaprej, da bo znatno razbremenil mestno kopali- šče novi Ilirski bazen v Tivoliju. Okusi so seveda različni, in vedno se bodo našli nezadovolinežti, ki jim ne ugaja blatno obrežje ali mrzla voda. Ljubljanica, dasi toplejša od Save, res malo kdaj prekorači 15—16° R, dočim ima zdaj Krka do 20 in Kolpa celo 24 stopinj. A kaj pomaga: v Ljubljani smo, pa bodimo usodi hvaležni, da je nam naklonila vsaj eno vodo, kjer krilimo lahko prosto s plavutmi. Domačini — to je znana reč! — so vse bolj izbirčni in krivični ko tujci napram lastni okolici, in če se postavljajo s Triglavom, nimajo dosti smisla za stari Krim, ki nam tako vestno naznanja slabo in lepo vreme. Medtem pa se leno vali temnozelena Ljubljanica po ravnini, ki nič ne zaostaja za severno-škotskim ali norveškim barjem, kamor gre v seziji toliko Angležev in Američanov. Stošestdeset kilometrov bujnih lok so lepa posebnost naše prestolnice. Krasi jih tudi poseben rastlinski in ptičji svet. Kje drugje se veseli življenja v bujni travi toliko prepelic in strgarjev? Kje drugod zleti kopalcu pod nosom iz grmovja zelenkast vodomec in zablišči kakor dragulj na solncu? V nebu žvrgole neštevilni škr-janoki. Postovka preži kakor pribita iz višave na svoj plen. Dolgovezna nerodna čapla se težko spušča na staro vrbo, vrh katere štrli njeno razmršeno gnezdo. Tako solnčno in mirno ie tukaj, da si oddahnejo živci kakor v najdražjem sanatoriju. Skrivnostna Ljubljanica, »das Wasser seltenen Humeurs«. kakor jo je krstil že starina Valvasor! Kolikokrat so že opevali pesniki njen čudežni podzemski tok kot simbol našega narodnega edin-stva, ki traja kljub krivični navidezni meji, a kako malo smo še vendar storili za Ljubljanico! Reva teče še vedno »po šinah«, kakor piše neki učeni gospod. Od Grubarjevega kanala naprej brazdajo po njej samo gosi in perice, a v nobeno izmed njih se ne bo več zagledal ruski car, kakor se je zgodilo pred sto leti. Še dobro, da smo vsaj napol razdrli in s koprivnimi nasadi obdali Gruberjev spomenik kakor tudi piramido nekdanje cesarice Karoline — sicer ne bi zapustila tukaj naša doba nobenih sledov svojega kulturnega udejstvovanja. Ob špici čuva gospod stražnik po tleh razmetano čredo kopalcev, ki ne smejo glasom postave v vodo. Sanjari najbrž na pripeki kako lepo bi bilo imeti kopalno obleko namesto uniforme in plavalni mehur namesto pendreka. Odtod se že pregleda dober kos L.iubljan-čine struge. Spomin prikliče pestre starinske slike, ki visijo po muzejskih hodnikih na Bleiweisovi cesti: s pestrimi zastavami okrašene galeje, vodne bitke. benečanske noči, iluminacijo in celo parnik, ki so ga takoi prekucnili radovedni meščani v starih časih. Vse se izpreminja. Nekdanji trgovski promet ne bo vnovič oživel ob tej vodi v dobi železnic. Malo kdai se prikaže nerodno plosko vozilo s vrhniško opeko ali dr-vami iz Podpeči. Stari ribiči in brodarji so ?e menda vsi izumrli. Floriian Če-lešnik je bil najbrže zadnji iz te garde. —±—............." •Ba*M>i Obešen »Aeroxon< muholovec, kakor je znano, najboljši na svetu, nudi za ceno 1 Din naslednjo uslugo: 1. AerOxon polovi vse muhe in komarje ter Vas reši vsake nadloge muh. On to opravi tekom 4—5 tednov, tudi kadar Vi spite. 2. Neki nemški raziskovalec je dokazal, da se z zračno strujo na dobrem muholovcu prilepi na milijone bacilov, prahu itd. 3. Prepreči, da se Vaše zavese, lestenci, pohištvo in slike ne umažejo z nesnago muh. 4. Pripomore Vam in Vašemu otroku zdravo in nemoteno spanje. To so ogromne prednosti v primeri z mnogimi novimi metodami pri uničevanju muh, ko pa so predrage, nepriročne, nehigijenič-ne in nevarne zavoljo ognja, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■i O. L. N. Tolstem je obširneje Izpregovoril naš tednik »Življenje in svet«. Lev Nikolajevič Tolstoj se je rodil 28. avgusta, po našem koledarju 9. septembra 1828 v Jasni Poljani. Ko je bil star B leta, mu je umrla mati, 12 let pozneje je izgubil še očeta. Za njegovo vzgojo so skrbeli sorodniki, zlasti neke tetke in stari služabniki v hiši. Študiral je na univerzi v Kazanu in Moški pravoznanstvo. L. 1848 se je vrnil na kmete in je začel gospodariti na podedovanem imenju. Potem je obiskal Kavkaz, udeležil se je turško-ruske vojne ter je opisal Sebastopol v treh knjigah. L. 1862 se je poročil s hčerko zdravnika Zofijo Bersovo, nakar se j,e stalno nastanil v Jasni Poljani. Tam je ostal vse svoje življenje in tja so romali k njemu vsi, ki so bili žejni resnice. Stekel si je krog učencev iz vseh krajev sveta. * Čeprav so bili v življenju Tolstega veliki presledki, vendar je pisatelj ustvaril prekrasna dela: Vojno in mir, (1. 1870), kjer slika rusko družbo v Napoleonovi dobi primerjajoč ekspanzivnosti velikega Korzičana z mirnostjo ruskega vojskovodje Kutuzova. Pokazal se je velikega psihologa. Renome, ki si ga je pridobil s tem delom, se je še povečal, ko je izšel njegov drugi veliki roman » Ana Karenina«. Potem je sledila >Kreutzerjeva sonata«, obravnavajoč problem modernega zakona in končno »Vstajenje«, nekakšen avtobiografski roman, ki obsoja prostitucijo. Tolstega moralni in socialni evangelij zahteva izenačenje vseh ljudi, odpravo lastnine in razdelitev imetja na enake dele. Skoraj vsa dela Tolstega so avtobiografskega značaja. Celokupno njegovo življensko delo pa je največja avtobiografija, kar jih je kdaj bilo napisanih. Junaki njegovih romanov Irtenjev, Nehljudov, Olenin in Le-vin niso nič drugega nego on sam. Bil je največji iskalec resnice vseh časov in je piotestiral zoper vsako konvencijonalno laž. V prvih povestih (Detinstvo in Deštvo ter Mladost) je opisal v glavnem samega sebe. Vse podrobnosti se sicer niso zgodile tako, kakor so popisane, ker je večkrat kaj dostavil, a to je bilo v interesu dela samega. Krasno je popisal Tolstoj kozake ob Tere-ku, njih etnografske posebno in boje z nezadovoljnimi gorci. Njegov Olenin se poda na Kavkaz, da bi se moralno prerodil. Ko se pa nasiti filozofije in posmatranja, se vrne v življenje, postane častnik in se bori pod Sebastopolom. Spomine iz vojne je popisal Tolstoj, v treh delih in je posebno zadivil svet s slikanjem duševnega stanja ruskega vojaka. Presunljiv je njegov realizem. V Rodbinski sreči (1859) razvija svoj na-daljni program, ko pravi: Mislim, da sem našel pot do sreče, pogoje za življenje v naravi, za ljubezen do knjige in glasbe. S knjigo »Moja vera« je premagal materijali-zem, se približal cerkvi in začel oznanjati ljubezen, skromnost, ponižnost, askezo, vračanje zlega z dobrim. Zatopil se je v študij evangeljskih tekstov in postavil pravilo: Ne sodite, da ne boste sojeni! Tolmačil je Kristov nauk v smislu, da je Jezus zoper-siavljal osebno življenje ne življenju onstran groba, ampak skupnemu življenju vesoljnega človeštva v sedanjosti in prihodnjosti. Proučeval ji© biblične tekste, odstranjeval napačna mesta, primerjal tolmačenja in pojasnjeval zlasti čudež nasičenja 5 tisoč lačnih. Glede na Kristusa je povdarjal, da ljudje niso razumeli njegovega nauka, ker je imel Kristus drugačne ideale, kakor današnja cerkev. L. 1897 se je izjavil proti umetnosti. V Tolstem se druži epski zanos z bogastvom slik, preciznostjo, plastičnostjo in sitostjo barv. Velik je bil v epiki in psihologiji, največji pa v iskanju resnice. Kot umetnik je ustvaril romane, s katerimi si je pridobil ime ruskega Homerja. Umrl je v Astnsovu 1. 1910. Niko Pirnat: Tolstoj (Z razstave »četrte generacije« v Jakopičevem paviljonu) Zgodovina harmonike (K tekmi slovenskih harmonikarjev na ljubljanskem veiescjmu 9. tm.) Malo jih je, ki bi se bili z lahkoto naučili igrati na harmoniko in še manj je onih, ki so poskušali, pa se sploh niso naučili. Harmonika je postala radi njene izpopolnitve že narodni instrument v pravem pomenu besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, Koroški, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holand-ski. Ne samo priprosto ljudstvo, tudi ulas-beno naobraženi ljudje zdaj več ne zanemarjajo harmonike, posebno ne kromatične. Glasbeno-fizični raziskovalec Friderik Buschmann iz Berlina velja za izumitelja harmonike. Instrument je nazval J-Ročno aeolino«. Podlago je tvorila aeolina ali fis-harmonika iz leta 1821. Poznejša sporočila pa pravijo, da je Dunajčan Damion 1. 1829 iznašel raztegljivo harmoniko. Kdo od obeh je njen pravi izumitelj, se danes ne da več dognati. Spočetka so se izdelovale harmonike na eno vrsto z 8—10 tipkami, pozneje pa z 17—21 tipkami v dveh vrstah s pripadajoči basi. To so bili nemški in dunajski modeli. V Nemčiji, Švici, Belgiji in Holand-ski se je harmonika kmahi zelo razširila. Za to se je instrument vedno bolj izpopolnjeval in nastajali so novi tipi. Danes ekspor-tira samo Nemčija letno okrog 50 milijonov orglic (ustna harmonika) in 1 milijon harmonik na meh v vse dele sveta. Danes razlikujemo 4 vrste harmonik: diatonično ali navadno (pravokotno), kro-matično ali klavirsko (pravokotno), bado-nion (četverokotno), koncertno (četverokot-no). Pri nas, kakor v alpskih deželah sploh, je najpriljubljenejša in najbolj razširjena diatonična in kromatična harmonika. Diato-nična harmonika izvira, kot rečeno iz l. 1821 oziroma 1829, kromatična pa, ki se je razvila šele pozneje, iz 1. 1884. To je bila pol-kromatična harmonika, ki je tudi danes še v rabi. V melodijskih glasovih je bila že kromatično uglašena, v basih z ozirom na poteg in pritisk, pa različna in večinoma brez molovih spremljevanj. Po mnogih letih izpopolnjevanja se je šele pojavila kromatična harmonika z mehanično zvezanimi basi. Taki instrumenti se izdelujejo danes s 24, 86, 48, 60, 96, 120, 160 do 200 basi, med katerimi so tudi dur, mol, septim in zmanjšani septim. V letih 1875 do 1880 so se začele uporabljati prve diatonične harmoniko štajerskega načina izdelave. Po večini vsi igralci hormonike so si iste izdelovali doma sami v zabavo in kratek čas, ker tedaj še ni bilo proizvajalcev harmonik. Šele okrog 1. 1880 so se pojavili prvi poklicni izdelovalci harmonik, ki so se z vso vnemo lotili izpolnjevanja tega instrumenta in ga dvignili na današnjo tako visoko stopnjo. Posebno nadarjeni igralci harmonik so bili v onih časih razvoja tisti, ki so iz lastnega nagiba in po samopridobljenib izkušnjah v ravnanju s tem instrumentom tekom let ustvarili današnjo ljudstvo tako priljub- ljeno harmoniko. Nekaj teh pionirjev še danes živi. Zelo znano in razširjeno ter priljubljeno ima na tem polju udejstvovanja je danes ime Lubas. Ta tvrdka proizvaja v Celovcu harmonike, ki so tudi pri nas zelo razširjene. Harmonika je našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov že prizn.sva kot polnovreden instrument. Celo operetni komponisti jemljejo harmoniko v svoje orkestrske glasove n. pr. »Lastavičje gnezdo«, Granichstadten, kjer je harmonika močuo upletena v vsaka tri dejanja. Da je harmonika polnovredna, dokazuje tudi dejstvo, da so ta instrument vzele v svoj učni program tudi glasbene šole in konservatorij v Pratji, Dunaju, Stuttgartu, Zurichu, Bruslju itd. S predstoječo tekmo harmonikarjev dne 9. tm. naj bo podan zopet korak naprej ra tem polju in karmonika, naš narodni instrument, naj si še bolj utre pot med ljudstvo. V Mrakovl restavraciji aa Rimski cesti svlra vsako soboto (n nedeljo »Orient orkester« oa krasnem senčnatem vrta. Izborna abonma hrana dnevno 16 Din. Priporočam se za mnogobrolni obisk. 8849 da zapiie denar I Vsakega alkoholika zamorete od" vaditi na skrivaj pijače, da sam niti ne opazi, s francoskim preparatom »Aroko I". Zdravljenje je povsem neopazljivo, vrlo milo in prijetno. Poedini medikamentl so docela neškodljivi v vsaki količini. Naj bo krepak aH slaboten alkoholik, naj pije dolgo ali le kratek čas, uspeh je zasi-guran. — Ozdravljeni alkoholik ostane trezen vse življenje Pojasnila in tiskovine razpošiljamo brezobvezno, zastonj in franco. Pišiie nam s popolnim zaupanjem! AROME COMPANY filijalka ZAGREB 6 Prod. RaCkoga 20. AROKO Wetzelsdorf pri Gradcu. Telefon 5067. Za živčno bolne, notranje bolezni in rekonvalescente. Odvaja (odtegnitev) alkohola in živčnih strupov. Zdravljenje z malarijo po metodi prof. Wagner-Jauregg. Psyho-analiza po Freudu. Dijetetične kure, terapija z mrzlo vodo in elektriko. Kure za odebelenje in shuj- šanje, zdravljenje reumatizma in protina. 10.704 Zmerno cene, Izbora« prehrana In ndobno stanovanja. Prospekt se pošlje p o i t n o o b r a t n o. Preko 100.000 glasbenih instrumentov smo prodali preteklo leto iz naše tovarne! Preko 20.4 Ročne harmonike uradno potrjenih za- Gramofoni nemške od Din 85.— hval srno sprejeli od namizni od D 345 dunajske od Din 198.— naših odjemalcev kovčegi od D 460 DOKAZATI VAM HOČEMO | na Ljubljanskem velesejmu od 1. — 10. sept g. Paviljon E 19 — 23 5 1. Da so lahko izredno poceni tudi res mojstrska glasbila, gramofoni in harmonike, kaj« so že ljudje, ki naših izdelkov ne poznajo in tega nočejo priznati 2. Da so naši izdelki dosegli upravičeno svoj svetovni sloves, kajti naša tovarna obstoja že nad 35 let, in Je ni tvrdke blizu na okoli, ki bi se lahko merila z nami. 3. Da dobite v resnici že violine za 95.— Din, ročne harmonike za 85,— Din, gramofone za 345 Din itd., ki so glasbeni instrumenti, ne pa igračke. 4. Kako se Vas izkorišča z različnih strani v tu- in inozemstvu z neupravičeno visokimi cenami in često man je vrednimi izdelki. OGLEJTE SI ENKRAT. KAJ VAM NUDIMO! Razstavljenih Je preko 200 različnih glasbil, gramofonov In harmonik. Paviljon E 19—23. Kdor ne bi Imel prilike ogledati si razstave, naj zahteva naš glavni katalog, ki ga pošljemo brezplačno. Skladišče M EI NE t & H E R 0 £ D R. L O R O E R Tovarna gflasbfl, gramofonov In harmonik MARIBOR St 101 — B J » « i a J o e« J e * Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se 1 injuni ceste 10043 ^ na kloiičevo cesto 14 v nove lokale nasproti hotela „Union" Svojo trgovino sem z najboljšimi urami svetovnega slovesa izpopolnil. Vsa v svojo stroko spadajoča dela bom x največjo pazljivostjo točno, so-Hdno ln proti garanciji Izvrševal. Vsem dosedanjim p. n. znancem in prijateljem se za njihovo dosedanjo na-Idonjenost najlepše zahvaljujem ter 8h prosim, da krijejo svoje potrebe še za naprej pri meni — a novim p. n. odjemalcem se pa najvljudneje priporočam. Anton KAJFEZ urar Ia. azbest cementni-škrlljevec naiboliši materija! za pokrivanje streh „SPLIT" ANONIMNO DRUŠTVO ZA CEMENT PORTLAND- LJUBLJANA (Tvos*nica v So^nu pri Silitu) Za 54.000.-- Dinarjev morete si nabaviti tudi Vi ta najnovejši, izredno učinkoviti Chevrolet ki je zdaj preizkušen od strani 610.000 vozačev Več kot 610J000 lastnikov ce» ntjo na Chevrdetu mnogoSte* vilne vrline odličnih voz, ka* tare so našli prt njem. Seststo In desettisoč poedinih lastnikov imajo zdaj lastne izkušnje s tem novim Chevroletovim modelom 1928. Preizkušen Je v njihovih rokah mesece Jn mesece na udobnih vožnjah. CHEVROLET-odlični voz pri nizki ceni - ima dolg razstoj med osmi, udobno in prostorno karoserijo, zavore na vsa štiri kolesa in posebej le 2 neodvisni na zadnja kolesa. Lastniki Vam bodo pričali o manjši porabi pneumatik in večji varnosti glede drčanja. Indi-rektno razsvetljena armaturna deska pomeni pravcato udobnost pri vožnjah ponoči. Volant in napravo za vžiganje je mogoče zapreti s ključem, kar zavaruje voz pred tatvino. Motor je opremljen s čistilcem za zrak in sitom za olje, spodnji deli voza so zavarovani proti prahu k kamenju. To je prednost, katero boste šele tedaj primerno cenili, ko boste videli, koliko kilometrov bo prevozil Vaš voz brez neprijetnosti in popravil Ce ste si izbrali CHEVROLET-a, iz-brafi ste si preizkušen voz, po izdelavi in opremi enak odličnim in dragim vozovom. Touring Din 54.000, Coach Din 68.000, Roadster Din 54.000, Coup6 Din 68.000, Sedao Din 74.000, Iinperial Landau Se-dan Din 76.000. Vsf modeli takoj dobavni. CH EVROLET Proizvod General Motors« Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delor V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Mariie ulica 34 — Tel 27-44 LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — TeL 2292 LMikflfli Mubl,an« » 1 JllJEm BJI9 Mestni trg štev. 15 dežniki Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko Telefon 2282 Poppaea zavod za izdelavo kozmetičnih preparatov F. Hann & Cotnp. Ljubljana Telefon štev. 3152. i i»■ ■ t" fli^/trrk, ■< tvC»~y fiMif, iMsussmmsmmvmmvi w mran rut NESTLE-JElfA OTROŠKA MOKA Najpopolnejfti Stoewer Šivalni stroji a šivilje, krojače ia čevljarje 1« za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana, Šal •nburgova ullea S/l. Irazalstui pouk. 15-letna gentocOe Telefon št 980. » Za krojače! Nova. velika Za krojače! DELA DECO KREPKO IN MOČNO Kniiga kroiaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačiL A. KUN C, LJubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjige 255 mMMMMM»M»W»»»»tMM oaoaoacaBoaoaoaoBcsacDacDacsaoaoaai AvtoDusna zveza z modernimi velikimi 10668 avtobusi tt. »Tapred* d. d., Zagreb Zagreb - Brežice - Novo mesto in nazaj. Odhod dnevno iz Novega mesta ob 4.45 uri, dohod Brežice kolodvor ob 6.30 uri, prihod Zagreb 8.35. Odhod iz Zagreba ob 15.45 url Zrinjevac, prihod Brežice ob 17.45 uri, prihod Novo mesto ob 19.34 uri. — Pojasnila v oglasih. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO Ugodna prilika! Tovarniško poslopje s skladišči in pokritimi lopami na zelo ugodno ležečem kraju v Ljubljani se dobi takoj v zakupa Nad 9000 m* površine, velike delavnice; kompleks od treh strani s cestami obdan. Mogoč parni in električni obrat. Pisarna zraven. Eno stanovanje event. tudi na razpolago. Sklene se lahko dolgoletna pogodba. Zelo pripravno za vsako vrsto podjetij. Interesanti dobt pojasnila v oglasnem oddelku .Jutra*. io.6-<7 \ Velike motorne dirke danes 8. septembra m ghim-fchana igre ob 3. uri popoldne na dirkali&6u pr2 Dev. Mar. v Polju. ORANO PRIX AVSTRIJE 2. septembra 1928. Neprekinjena 6 urna dirka. 2 A. J. S. MOTOCIKLA NA STARTU — 2 A. J. S. MOTO CIKLA KOT ZMAGOVALCA NA CILJU! Vozač Handliey zmaga nadkritjujoče na 350 ccm AJS s 569 km s povprečno brzino 95 km na uro. — Vozač Rowley zmaga grandijozno na 500 ccm AJS s 564 km s povprečno brzino 94 km na uro. Ta dvojna zmaga na AJS motocrklih je nenadkrlljiva ter ena izmed najdragocenejših zmag te vrste med več sto do sedaj doseženimi na A. J. S. MEDNARODNE MOTORNE DIRKE V ZAGREBU 2. 9. 1928: G. Walter Stuzzl zmaga na AJS s prikolico 500 ccm ter potolče med drugimi madžarskega šampijona Štefana Rotasa na stroju 600 ccm, v rekordnem času. Najboljši dokaz precizne in kvalitetne izdelave A. J. S. motociklov. Vsi modeli ter rezervni deli promptno dobavljivi! Plačilne olajSave! Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva štev. lf. Veleselem paviljon E od zunaj olj steni št. 34—44. Velesejem paviljon E od zunaj ob steni it 34—44. Palača pokojninskega zavoda reg. poos. blag. v izplača po osmih mesecih članstva vsakemu poroke ženitovanjsko doto v znesku Din 20.003 Prispevki neznatni. Zahtevajte p čeK in Kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ulica 6, i. nadstr. Telefon «tev ?98< H o -j 8 Dosedaj največja gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se vprizori dne 8. in 9. sept. vsakokrat ob 8. uri zvečer na Kodeljevem na prostem. Predprodaja vstopnic pri tvrdki «Orijent», Dunajska cesta 14. StrokovnuKi so si <-d'ti: v tem rtrj «o WECK? „WE6K" iaS« in ap za vkuharsn]c naj- taoeslliveišl. 13« TovamiJka Weck* pri tvrdTr »FRUCTUS- Ljubljana. Krekov trg 10-1 Celfcr i »«—thor: K. LOT7. Skladiščnik za špeiicijsko skladišče se isc«. Upoštevali se bodo samo prosflcl, ld dokažejo, da Imajo večletno prakso v taki službi, obvladajo blagoznanstvo, so že odslužili vojaški rok, samci in so zmožni po-!eg dTŽavneg-a jezika tudi popolnoma nemščine. Prosilci nai) poSIjefo svoje ponudbe s zahtevo plače ko ji m le priključiti sliko, prepise spričeval in reference, na naslov, kojega bodo dobili v administraciji tega lista. Kamnoseška industrija ustanovljena 1860. Ljubljana, poleg gi. kolodvora Cerkvena častna dela. altarji, prižnice, obhajiine mize itd. Marmornate plošče za pohištvo, elektromonterje, strojarje trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobn spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnict. kapele. Marmornati kamni za salone ir elegantna stanovanja. Kameniti lijak' zs kuhinje 131? Svetovna tovarna gramofonov namerava ustanoviti v Celju in Mariboru skladišče ali podružnico. nteresenti, ki razpolagajo s potrebnim lokalom in primemo kavc jo nai pošljejo ponudbe pod .Samoprodaja" na o lasni oddelek »Jutra". Naznanilo. Naznanjam cenj damam, d 3 sem dobila nove filce po jako nizkih cenah. Sprejema se tudi preoblikovan e. Cene solidne. iou9 Se priporoča Salon ,Porapadour' EHHHECaE Žimnice r,a«traM), po*tol]ne mre!« telesne ooetejc (ilolljm, otoman«. (Utam ta topct oiik. tMelk« nodi a&te«nej- Rudolf Radovan tapetnlk Krekov trt štev. 7 ■ pole* Mestnega dom«.) 9 HnasEBs 107*1 Novost za Ljubljano. Šoferska šola (Oblastveno koncesijonirana) za poklicne šoferje, za dame in gospode! Teoretičen in praktičen pouk v vožnji! Poseben tečaj za dame. Otvoritev 1. oktobra 1928. - Priglasitve in pojasnila daje šoferska šola K. Čamemik, Dunajska cesta 36. Telefon 2236. 10.740 Tvrdka IVAN PAKIŽ, Ljubljana trgovina * urami, zlatnino In »uveli se je preselila iz dosedanjih prostorov Stari trg 20 pre^ Škofijo 15 ia017a Prodaja ure, zlatnino in srebrnino z 25% popustom. Lovske puške ilobert puške, browninge, pištole za strašenje psov. Samokrese. topiče, zaloga lovskib in ribiških potrebščin ter umetaln! ogenj. F. K. KAISER. ouškar. Lfubljana. Selenburgnva ulica §t. 6 10750 j GUM DIPPED l Prvorazredna kvaliteta gume m platna zajamčuje vozaču $ največje število kilometrov za vsak vloženi dinar. | ZASTOPSTVO IN ZALOGA ! PETER ŠKAFAR, Ljubljana J Rimska cesta 11. J Previden in varčen avtomobilist X voad le Firestone Gum - Dipped tM<»Mt»»»»>tMlt»t«>»tVardar< cigaret«. V dimu od 100 cigaret je povprečno nikotina 0.707 g V dimu od 100 cigaret, vsaka preparirana s 2 kapljicama Bonikot preparata, je povprečno 0.166 g Uničen nikotin 0.541 g to je 76.5 % od celotnega. 2.) Učinek na >Zeta< cigarete. V dimu od 100 g cigaret je povprečno nikotina 0.516 f V dimu od 100 g cigaret, vsaka preparirana s l kapljicama Bonikot preparata, je povprečno 0.192 g Uničen nikotin 0.324 g to je 62.8 % od celotnega. Duh in aroma prepariranih dgaret Je popolnoma enak onemu neprepariranih. • Ljubljana, dne 27. avgusta 1928. Predstojnik kemičnega instituta univerze, Ljubljana// UNIV. PROF. DR. M. SAMEC. 10706 Btm t»««bo«c» unuOt. mlajšo, inteligenlno in pridno silo iščemo. Oferte s prepisi spričeval in osebnimi navodili na upravo lista pod št. 666 Ceniina vrednost: ad 1.) 484.162 Din 60 p, ad 2.) 344.148 Din 05 p, ad 3.) 92.062 Din 30 p, ad 4.) 15.037 Din — p, ad 5.) 10.425 Din — p. Najmanjši ponndek: 247.890 Din 90 p, 176.428 Din 77 p, 46.572 Din 81 p, 10.024 Din 66 p, 6.950 Din — p. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. OKRAJNO SODIŠČE SLOVENSKA BISTRICA, odd. II., dne 1. septembra 1928. 10755 vmatizem. Izjava zahvalnosti. Gosp. Dru. L Rahlejevu, Beograd, Sarajevska 70. Spoštovani gosp. doktor! Vaš spasonosni !ek Radio - Balsamika me je rešil dolgoletnega revtnatizma in nimam besedi, da bi se Vam zahvalil za trud za rešitev člove-čanstva. Vporabil sem samo eno steklenico in takoj sem občutil, da me neznosna bolest zapušča ter sem že več kot leto dni rešen tega groznega in neznosnega trganja. Tukajšnjim lekarnarjem sem priporočil Vaše zdravilo in hvala Gospodu, lekarna Matič ga je naročal. Velika Vam hvala, nesmrtni doktor, in živeii! Vaš hvaležni spoštovatefl Dragutln V. Proti<3. sr. poglavar v p. Stfp, 4. novembra 1925. Zdravilo Radio-BaZamika izdeluje, prodata in razpošilja proti naplaeilu Laboratorij Ha dio-Balsamika dr. I. Rahle-jeva. Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi v vseh boljših le karnah in drogerijah. 168 Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem tužno vest, da je naš dragi oče, stari oče, tast in strict gespod wm w stavbenik in hišni posestnik po dolgi in mučni bolezni v starosti 78 let t sredo 6. t. m. ob pol 9. zvečer v Gradcu v sanatoriju dr. Hansa za vedno zaiisnil v • oci. Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedelj?, dne 9. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 18, na pokopališče k Sv, Križu v rodbinsko grobnico. "> ' J 1 > i - ■ . .k- Pokojnika priporočamo v tiho molitev. Zaiu)oči ostali. r*t Storile} Weymant 113 Rdeča kokarda Roman. Nato so prišli poklicat Louisa k materi. Cez nekaj minut je odšel tudi abbč Benoit in jaz sem jel sam hoditi po sobi Tišina po tolikem razburjenju, samota, ko sem še uro poprej gledal smrti v obraz, zavest, da sem po tako strašni nevarnosti spet na varnem, vse to mi je segalo globoko v srce. Ko sem mimo tega še pomislil na smrt mariciza de Saint-Alais ter se spomnil bleščečih sposobnosti, smelosti ta sijajne pojave tega ponosnega moža, ki je bil zdaj za vselej izginil, so me spet oblije solze. V nepremagljivi ganjenosti »em hodil po sobi, ves srečen, da ji morem dati duška, ne da bi se oziral na druge ljudi. Čez dolgo časa, ko je bilo minilo že nekaj ut, se je Louis vrnil k meni »Ali hočeš stopiti noter?« me je vprašal brez trvoda. »K tvoji materi?« »Da, rada bi te videla,« je odvrnil, ne da bi se umaknil od vrat; njegov potrti in mrtvi glas je pričal, da ni nikakega upanja več. Mehanično sem vstopil z njim vred, bolj zamišljen v prošlost nego v sedanjost. Toda že na pragu sosednje sobe, v kateri je gorel lestenec, med tem ko so bile oknice zaprte, sem se vzdramil kakor iz sanj. V nasprotnem koncu sobe je ležala gospa de Saint-Alais na postelji, podprta z visokim kupom blazin. Obstal sem. Na njenih licih sta žareli dve rdeči lisi, ki sta delali obraz še bolj bled in Mesik njenih oči Je bolj bolesten; a to dvoje ni bilo tisto, kar me je najbolj presuniio, niti ne to, da je med govorjenjem zlovešče trzala za odejo. Pograbilo me je marveč nekaj neopredeljivega v njenem izrazu, nekaj tako neskladnega s položajem, da sem kar osupnil in odrevenel Markiza Je opazila moje obotavljanje ter mi ga jela očitati z veselim, malce spakljivim glasom, ki mi je strašneje od najbolj patetičnih besed razodel brezupno resnico. »Dobro došli, gospod vikom t, le naprej,« Je dejala. »Vendarle me veseli videti, da vas sramežljivost še ni povsem minila. Toda ne bojte se, saj ne bomo prestrogi do vas. Kesanje, tudi če je pozno, je vselej treba šteti človeku v zaslugo ... A kje je moja pahljača, Deniza? Daj mi pahljačo, ma'a!« Deniza je zadušila ibtenje, s katerim se je borila, ter vstala s svojega stola ob postelji; že sem se zbal, da bo njena bol udarila na dan. Toda gospa Catinotova je rešila položaj. Urno je vzela svojo pahljačo z bližnjega podstavka ta s trdno roko potisnila deklico nazaj. »Hvala, dragica,« Je rekla gospa de Saint-Alais ter se popahljala in nasmehnila z dražestno ljubeznivostjo, ki sem jo nekdaj tolikrat občudoval v njenem salonu. »In zdaj, gospod vikont,« je nadaljevala s porednim glasom, ki mi je kakor nož presunfl srce, »priznajte mi, da sem bila dobra prerokinja.« Zamrmral sem nekaj nerazločnega; neznosno mi je bilo gledati markizin nasmejani obraz ta turobno potrtost njene okolice. »Vedela sem, da se naposled vrnete k nam,« je zmagoslavno nadaljevala. »In če bi bila stroga, bi vam v tem trenutku lahko marsikaj povedala. A ker ste se za časa vrnili k svojim ljudem, hočem rajši pozabiti, kar je bilo. Njegovo Veličanstvo je tako dobro, da ... A kje so ostali? Pri tem, kar še pride, ne moremo biti brez njih.« Obletela nas je z očmi, nato je povzela s svojim nekdanjim rezkim glasom: »Kje je vendar gospod de Gontaut® Povejte mi, Louis, al! gospod de Gontaut še ni prišel? Obljubil se mi je za pričo pri podpisu žeui-tovanjske pogodbe.« Louis, ki je stal med abbčjem Benoitom ta zdravnikom pri enem izmed zaprtih oken, je s svojega mesta s posiljenim glasom odvrnil, da ga še ni. Markiza je začutila v sinovem glasu in vedenju nekaj neobičajnega in nas je vse po vrsti nezaupno premerila s pogledom. »Nadejam se, da mi ničesar ne prikrivate?« je vprašala in nervozno pomahala s pahljačo. »Pa ne, da bi se mu bilo kaj zgodilo?« »Ne, ne, madame, prav nič se mu ni zgodilo,« je odvrnil Louis, da bi jo pomiril. »Vsak trenutek ga pričakujemo.« Toda senca vznemirjenosti je še vedno ležala na markizinem obrazu. »In Viktor?« je vprašala. »Tudi njega še ni? Ali z gotovostjc veste, Louis, da se jima ni nič zgodilo?« »Zanesite se, madame, kmalu ju boste videli,« je odvrnil on, boreč se z ihtenjem. Da ni bilo zastorov ob alkovi, bi bila mati videla, kako je brezupno vzmahnil z rokami in se obrnil v stran . . . Markiza ni opazila ničesar, čeprav je bilo v sinovem obrazu in vedenju marsikaj, kar bi bilo moralo zbuditi nezaupnost razsodnega človeka. Med tfem, ko je on govoril, so se markiztae oči uprle vame in skrb, ki ji je pravkar še zatemnjevala obraz, je izginila kakor oblak na jutranjem nebu. Spet je zamahal s pahljačo ter me veselo pogledala. STARA RENOMIRANA KRZNARNA V GRADCU (GRAZ) »numim mu i mu iiiinfriTnlili ti t n mu i n> ji il HOMSCHAK JE ZASTOPANA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU S PREKRASNO IZBIRO KRZNA ZA DAME, KI SO IZDELANA PO ORIGINALNIH MODELIH PAVILJON H/455 ICC70 BREZKONKURENČNE CENE! PRVOVRSTNA IZDELAVA! Izredna prilika! Žgalni kotel (400literski) ta ROTIRNO SESALKO prodam po zelo ngodni ceni. Zgatai kotel je zelo praktičen, ker je prenosen. Istotam prodam veliko hrastovih sodov in kadi v različnih velikostih in 1 vagon suhih klanih dog Iz hribovskega hrasta. Povpraša se pri D. Modic, Celje. 10685 za takojšen nastop sprejme restavracija pri kolodvoru Kraoj. Izvežbane, kavcije zmožne moči imajo prednost. Predstaviti se je osebno. Cilinderski motor izborno pospeši hitrost, varčuje v obratu se lahko krmari, elegantna linija karoserije, jvlavufio Mali pni! i. i Beograd „SPECTRUM" d. d. tni. Koplsta, Dnbsky to Krsti«, tvornlca ogledal h brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova «L 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Sredi šnjlca: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašln-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne Sipe, izbočene plošče, vsteklevanje ▼ med. Fina, navadna ogledate. 82 Centralai Beograd, Grobljanska ul. 35 Fillalai Zagreb, Direkcija, Samostanska ulioa 2a Garaža in delavnica i Fijanova ul. 6 Avtorizirani prodajalci za Slovenljoi LJubljana t Triumph-avto d. z o. z. Centrala, Dunajska cesta Maribor: Triumph-avto d. z o. z. Filijala, Gosposka ulioa 10 10565 Vse šolske knjige dobite v knjigarni ./Tiskovne zadruge" v Ljubljani TVOMKilKCMJlie(lBM(«UICWIIINt2AiNSTnuaEM K .v VVv MUŽSA «.OX.L3U»t3AWA ,s.SV^ xliO RIE NT-^ - t- $AODA3ALNA DUNAJSKA C. 14 UUBOANA ffOUOTRSOVINA 8CHNEIDER SVEROVSEH \\ \ PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII Priroda Vas pozivi ;e, da provedete svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob Tiorju, da se oduševljeni z ondotnim bivanjem čim boli okrepčate. V svojem navdušenju pa medtem ne pozabite na najvažnejše, da pripravite in zagotovite b agcdeino delovanje bivanja v prirodi s krepko hrano, ki iao. telo, a da ga ne utruja z nepotreb-iim balastom in ki ne veže telo na stalne dnevne obroke. PoDijte zjutrai za zajtrk še iz svoje termosteklenice, ln isto iako na potovanju ali na izletih, skodelico id ima zelo prijeten okus, se iahko prebavi in predstavlja končen-trirano hrano, iz najboliših naravnih jedi Ovomaltine se naglo pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno energijo, okrepčujočo telesno in duševno delavnost. Dobi se povsod: - zrežite in pošljite nam; P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi tranko brezplačen vzoiec .OVOMALTINE' Ime in predlme_____ Stanovanje:__________________ Kraj: _ a 2 tai aimiiili lo avfolaksi! 2 elegantna nova avtomobila STUDEBAkEH 6 cilinderska ter 1 eleganten nov 6 sedežen ADLER avto oddam po zeio ugodn ceni ter pod jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnim pogoji. O. Zufek, Liublidna. Tavčarjeva 11 Vsakovrstno usnje in čevlje dobite po najnižjih dnevnih cenah, stalno v zalogi pri Selšček štev. 29, Begunje pri Rakeku. f£si IZpiSa Pri grad bi občinskega vodovoda za Vič-Glince in Rožno dolino se odda izkop in zasip vodovodnega larka v skupni dolžini 2970 m. Pogoji in ofertni pripomočki so razpoloženi v občinski pisarni na Glincah navadnih uradnih urah. Ponudbe je vložti do 20. septembra 1^28 pri podpisanem županstvu. Županstvo občine Vič dne 28. avgusta 1928. 10715 Župan: Petrovčič L r. Novi 6 cilinderski 2 literski dospel in je že na velesejmu, ld je vzbudil občudovanje vseh strokovnjakov na vseh svetovnih razstavah, ter je naj oopol-nejli in najmodernejši izdelek te najstarejše avtomobilske tovarne. Nadalje novi modeli 12 HP in 30 HP 4 cilinderski odprti, zaprti potniški državne takse presti. Nadalje 1200 kg ia 4C00 kg tovorni in avtobusi. Vsi rezervni deli v zalogi. Plačilna olajšave I Oglejte si najnovetše modele na Ljubljanski jesenski razstavi. 99 '3a Glavno zastoostvo: 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Velesel1 ,£"'2,!: l3t~m »JUTRO« It. 211 14 = Sobota S. IX. 1923 X*roiUlc* in> ur* dopis* Uloct, s«, mahJ* oglasov, posLalu nsi* Oglasni oddtLk J&TRA, Ljubljane^ Pr%untovcu ui.4. Cdurvtu* račun, pofbu. kramlntc*- IfMjaiuuJt ti J41. Tfdcfofb stajuikcL 2492 -■•■-m ■si : '; '•k* ■*«»'' '.'""'i j"* . ' :' -S. . .A in-Kr-.fristojbirui za JifnrDui^Un pristojbine. ji vposiah. obarua* z naročilom., sictrse oglasi mm. priobcymo ta manutakturo, MJ lo moft i prakso in aran-lerko manufaktur. Izložb sprejmem takoj aH t 1 oktobrom v večjem trgu na Štajerskem Reflektiram samo Ba prvovrstne moti PlaSa 800—1000 Dta ta vse ▼ hi«. Pri osebni preeta-rltrl plačam polorlco rotil]«. ITmIot pore ©plahni oddelek . 28150 Čevljar, pomočnika m najfinejla dele, i hrano la etanoranjem ▼ h 11 i »prejme tako) Frane Sifrer. splošno Seirljarsfero, Skofja Loka. 88156 Kuharico In sobarico lSSem m Zagreb. — Skof. Btan la dom (rila Oermakl 28181 t - Kontorlsta (Injo) • prakso, »motnega rasen «loveniStae tudi perfektno aemlčtae, aprejme trgovina ■ meiantm blagom aa delali. Hrana ta etanoranje ▼ hI«. Naeto-p takoj Po nndbe * naredbo lahter na oglasni oddelek «Jntra» pod iifr0 »Vesten 600». 28144 Perfektno pletiljo sprejmem takoj « hrano ta ataoovanjem r hi iti. Naslor r oglasnem oddelku Jutra. 26750 Klepar, pomočnika aprejme takoj Ivan Karčii. Roparstvo, Skofja Loka. 28168 Natakarico • kavcijo sprejmem takoj. Ponudbe aa oglas, oddelek cJutr&» rsnjeko snafiko v Celju. 28319 Vajenca za damsko ta moško kro-jaštvo sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28266 MgovodJa mlad, agilen ta verziran v knjigovodstvu, vešč strojepisja in d o bar računar, dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Učenko s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj za strojno pletenje na Kode-ljevem 246. 28283 Boljše dekle srednjih let, solidno, veSSo kuhe in vseh hišnih opravil, tčče mala družina. — Ponudbe na go. Ireno Bali, K&rlovec. 28272 Kletar samski, vojaščine prost, vešč nekoliko knjigovodstva aa vinako trgovino — dobi takoj službo. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kletar 363». 28363 Gospodinjo M Ba dobno kuhati, sp mam k dvema gospodoma j na deieii. Naslov v ogla«. : oddelka »Jutra*. 88277 | Dekle staro 84—89 let, saofno j vseh hišnih del, s lepimi daljšimi spričevali, an&ino, delovno, redoljubne ta pošteno, išče boli&a, mirna štiričlanska družina. Naslov pove ogla^nj oddelek »Jutra*. 28365 da mo pošljemo naslove od malih oglasov ali da mo pošljemo kake Informacije, naj t pismo priloži ma-nlpalacljsko pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora. OGLASNI ODDELEK »JUTRA«. 12 Igraje zamorete Gostilniško kuharico I zamesljivo. s dobrimi spričevali ta daljšimi službami, vajeno štedilnika na plin, sprejmem takoj. Ponudbe I na oglaeni oddeleik »Jutra« pod »Samostojna kuharica* dobro zaslužiti ta al pri nas ustvariti eksistenco I — J V par arah dela 200 Din zaslužka Oddajno še samo nekaj praznih mest za zastopstvo, a sam0 zanesljl vim in poštenim ljudem. — Zumbulovid, Ljublja-| na, Aleksandrova cesta 12. 28083 Zastopniki (ce) 8 prodajo preizkušenih »re , Poslovodja. Pogoje je I poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Energičen 132*. 28223 Klavir poučujem po uspešnih metodah v hiši Ekart. I nad str. — za Kuharico omoženo, ki bi dajala hrano za 5 oseb na svoj račun, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Svoja priprava*. 2S350 Posredovalnica Ogrinc, LJubljana, Miklošičeva ceeta 28 oddaja to preskrbuje službe natakaricam, kuharicam in služkinjam. 28345 Nakupovalca za mehek rezan les, sprejmem proti primerni proviziji. Železničarji imajo prednost. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana. 28379 Spretne pomočnice sprejme modni salon Seljak, Wolfova ulica 10. 28353 3 čevljar, pomočnike dobro lzvežbane, dva za ženska fina zbita dela in enega za moška, sprejme takoj v stalno delo Andrej Cernilec, Kranj 40. 28388 Strokovnjaka za proizvajanje usnia (stalna služba) išče velika domača deln;ška družba za obdelovanje tovarn, usnja Pogoji: temeljito teoretično in praktično znanje v vseh panogah usnjarske stroke, izvrsten talent »a trgovino, da more uvesti ln prodajati specialne proizvode — Znanje slovenščine, oziroma hrvaščine in nemščine brezpogojno potrebno Ponudbe s celotnim currica-lum vitae, prepisom spričeval, fotografijo in navedbo najbolj zgodnjega nastopnega termina pod »Usnje* na oglasni oddelek »Jutra» £7727 Francoščino in klavir | zopet poučuje Aneta Po točnlk, strok, izpiraš uči- Izurjena pletilja želi premeniti službo — gre tudi na deželo. Na- teijica. Mirje, Groharjeva U > Da , aežeio Na" cesta, vila Roža (Bizovi- K°J. pove °elasni čar) pri mostu. 97iw I ft098 I ?°®tlIni »h -hot&ln. kJer bi vara d o po potrebi lahko pomagalo kot natakarica. Sla bi pa tudi v privatno hišo v me-. sto ali na deželo. Ponudbe po edini pravilni metodi, na oglasni oddelek »Jutra* Naslov v oglasnem oddelku pod »Dolenjka*. 28160 »Jutra*. 284121 Klavir poučujem MarPa Smalr IS^^<>^^, ključavničar iYian,a »TnaiC- absolvent strojne delovod- Švajgarieva ske z dveletno delav- profesorica konservatorija ni5ko Praks°' ve^č sloven-v . , , , . I skega. srbohrv. in i talija n-POUCUje priv. klavir skega jezika, Želi primer-od 15. septembra naprej. — nega mesta za takoj. Cenj. Informacije v Langusovi ul. I ponudbe na oglas, oddelek št. 11 — od 2, do S. ure. I »Jutra* pod »Priden in za-88390 nesljiv*, Modlstka dobro Izvežbana, želi službo za takoj, event. tudi izven Ljubljane. Aleksandrova c. št. 5/1. 28292 Izobražena gospa išče nadomeščenja gospo dinje v boljši hiši. Razume gospodinjstvo, šivanje, vzgojo perutnine in vrt. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra gospodinja 44*. 28251 Fotograf, pomočnik retušer, operater, išče mesto v boljšem ateljeju. — Cenjene oferte na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Retušer*. 2S245 Mizarski pomočnik samski, 80 let star, izvež-ban zlasti v pohištvu, išče stalnega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten*. 2&J09 Trg. pomočnik manufakturne stroke, vešč knjigovodstva, išie službo v Ljubljani ali večjem mestu Slovenije. Ponudbe na naslov: D Tatuinirovič — Lužani, Slavonija. 28320 Deklica ■stara 15 let, želi v službo kot pomoč v kuhinji, ali k otrokom Qre k poštenim ljudem v mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28316 Dekle poštenih staršev, snažno to zdravo, iščem k boljši družini z dvema otrokoma — za lahka dela. Nastopi lahko takoj Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Snažna 30*. 28330 Kot vajenka (praktikantinja) k zobozdravniku ali zobotehniku — najraje v Ljubljani ali Mariboru — želi vstopiti zdravnikova hči, absolven-tinja meščanske šole. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 18*. 28315 Trg. pomočnik mlad, želi premeniti službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra®. 28312 Mlad mehanišk] pomočnik žel! praktlclratl za šoferja. Dopise n» oglasni oddeleik »Jutra* pod »Praktikant*. 28371 Deček poMenik staršev, 15 let star, adrav to krepak, dvema razredoma srednje šole, želi vstopiti kot učenec v manufakturno to galanterijsko trgovino. Gre tudi v trgovino z mešanim blagom r mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na naslov: Josip KlanČDik — Stražišče pri Kranju. 28226 Cefiano perje razpošiljam oo povzetju najmanj o kg) po Din 38 kg Izkoristit* priliko dokler traja zaloga. — L BrozoviS. Zagreb, Illea 82 Kemična Čistilnica perja. 18» Drva onkove in hrastove odpadka od Darketov dostavlja po o i a a i o eni oa dom parna iaga V Scagnettl w Ljub ijan) — u gorenjskim ko odvorom. K la trbovelj. premog in lepa, tuba bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Pran« Slovša, Baz lagova ulica 20. 175 Vinski sodi od 250—450 litrov, rabljeni, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28244 Kopalne banje in pe&i. klozete in lijake uudj najceneje Fr. Stupica. železnina. Ljubljana. Go-sposvetska 1. 87436 Motorno kolo naprodaj. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 27759 Motorno kolo F. N., 500 ccm. ohv z električno Boech razsvetljavo, tovarniško novo, • polno garancijo proda n« 18 mesečnih obrokov brez napi a čila zastopstvo H. Kenda. Ljubljana. Mestni trg 17 87354 Fordovih delov večjo množino rabljenih ta novih proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška (Ljubljana VII). Telefon št. 2297. 88397 Motocikil francoski zmagovalci neštetih dirk, radi razprodaje po lastni ceml naprodaj. — Informacije daje Lampret in drug, LJubljana. 28395 Trboveljski premog lepa ta suha bukova drva ter vrhniško opeko vsake vrste prodaja Jakob Goli Irnovska ulica 1. Naročila se sprejemajo tudi na Tr novskem pristanu št 22 27711 Kleparjem to drugim nudim suhe to zdrave hrastove k I o v c e vsake dimenzije. Naročila sprejema Iv. Drnovšek — pošta Medvode. 28247 F adlo-aparat tricevni. z akumulatorjem prodam za 800 Dta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28282 Vinske sode od 350—700 litrov, prodam liter po 75 p. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28302 Kinoaparat »Pate Babi» F 1 :8.5, najnovejši ta najmanjši, za filmanje ii roke, z mehanizmom, usnjato torbico, 6 kasetami, lečo, solncebra-nom in babigraf, vse skupaj novo in nepokvarjeno, proda za 1800 Din »Posest* Miklošičeva cesta 4. 28360 Jedilni servis porcelan, nov, 124 komadov prodam sa 3000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 28402 Anilin črnilo v prahu (1 kg za 25 litrov) poceni prodam v vsaki množini. — Zahtevajte vzorec pod »Anilin* na oglasni oddelek »Jutra*. 28383 2 železollta stebra prodam Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 28275 2 novi stiskalnici Mayfarthovi» za seno — prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28274 Odvetniški uradnik poročen, s 8 otroci, Primorec, slov., nemškega ter italijanskega jezika v govoru ta pisavi zmožen, vešč vseh pisarniških del, išče službo za takoj, najraje na deželi — Cenjene ponudbe pod »Uradnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 28369 Uradnik Prta»oreo, poročen, amolen perfektno slov., nemškega in italijanskega jezika v govoru ta pisavi ter vseh pisarniških del. Išče kakršnekoli službe v mestu aH na deželi Razpolaga s kavcijo do 5000 Din Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Adolf* 28368 Inteligentna gdč. z meščansko šolo in trgovskim tečajem, išče službo blagajničarke ali pa pisarniško delo v kakršnemkoli obratu. Ima 8 leta pisarniške prakse. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* Dod »Marljivost 28* Avto «Ope!» mod«l 1928. vožen 600 km, prodam. Naslov %■ oglas, oddelku »Jutra*. 5&117 Avto v celo dobrem stanja, pripraven za pekovsko, mesarsko al; sodavičarsko obrt, po nizki cent prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28373 «Tatra» avtomobil v najboljšem stanju proda (a 40.000 Din Jugoauto, Ljubljana, Dunajska c. 86. Telefon 2236. 27242 Avtobus Clievrolet petnajstsedežen — vožen 25 000 km, s popolnoma no-vo pnevmatiko, voz in vse v brezhibnem stanju — nadalje Ford avtobus z 12 sedeži, vožen 25 000 km. istotako v porabnem stanju proda Anton Beršnjak — Stična, Slovenija. Cena ce-lo ngodn« — po dogovoru. 88035 Avtomobili »Fiat* 501 za 80.000 Din; »Renault*, štirisedežni, 8000 km vožen, 82.000 Din; »Studebakeir*, šestcilindrskl, in »Chevrolet*, oba skoro nova, proda zelo ugodno Lampret to drug, Ljubljana, Dunajska cesta 22. 28394 Tovorni avtomobil 3—4tonski, nerabljen, znane nemške tovarne, za polovično ceno naprodaj Informacije daje Aloma Compsny, Ljubljana. 28394-a Rabljem avtomobili In motocikil Največja Izbira. Osebni avtomobili 2, S, 4 to 6-sedežni ter tovorni vseh jakosti, znanih znamk, nadalje več motociklov Harley Davidson, Ariel, BSA, Rudge Whit-worth, vseh modelov, « ta brez prikolic, Rumber, Puch in Premier, po zelo ugodni ceni. — Na ogled pri tvrdki O žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Prevzame tudi t komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle — samo v brezhibnem stanju. 9993 Trokolo (triclkel) dobro ohranjeno, za prevažanje blaga, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra> pod »Dobro kolo*. 28204 Pozor! Pozor! Ročni voz močan, naprodaj za 600 Din v Sjški, Cernetova nI. 271 88297 Blagajniški puft lessa ta svotiobao rsklasa-ns desk«, Inštalirano elektriko, prodam. Naslov v »glasnem oddelka Jatra. 28807 Pohištvo prodam la stanovanje odstopim. Opremljena »oba • itedftaikom Ba raspoiago takoj ali 85. septembra. — Naslov pov» oglas, oddelek »Jutra*. 88381 Skoro novo posteljo s dratentm vlolkom, nočno omarico ta stelažo sa kuhinjo prodam. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra*. 28021 Spalno sobo sa »no osebo, skoro novo, prodam. Ponudbe pod šifro »Cena nizka« na oglas, oddelek »Jutra*. 28372 Sobno opravo kompletno sa 1 »obo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Posteljne mreže malo rabljene, po ngodni ceni naprodaj. Na ogled pri G., Za vrti 18. Otroško posteljco kompletno, rujavo ta še nerabljene gojsarice It. 88 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28399 Jedilnico masivno, v najboljšem stanju, poceni prodam. Naslov v ogiasnem oddelku Jutra. 28403 Otroška posteljca Iz lesa, skoraj nova, zlol- ljiva, s ličnim vložkom in žimnico, dalje lep« zložljiva železna postelja naprodaj. Istotam so naprodaj tudi lepe obleke, novo perilo in obuvala sa 7—8 let staro deklico. — Povprašati popoldne med 8. ta 4. uro na Celovški cesti št. 42/1. 28410 Kupim- Mlinarji! Ko(4ji par belih umetnih kamnov (Heller) i kompletno garnituro alf bre«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Valjčni mita 99*. 28155 Mostno tehtnico dobro ohranjeno, k a p 1 m. Naslov pov« »glas. oddelek »Jutra*. 28276 Vulkanlzacfjskl zavod »a avto-rome, dobro urejen, »did v Dalmaciji — radi izselitve ugodno naprodaj. Ponudbe na naslov Alfred Lorand, Split, Ban Jelačič ulica 9 ---- Družabnika i oa. 200.000 Dta kapitala iščem pod mačko »Dobro obrestovan je*. — Natančen naslov pove informacijska pisarna Vjljem Lukež. Go-sposvetaka cesta štev. 12. 2TS86 150.000 Din posojila iščem aa solidno, brezkon- kurenčno ta dobičkanosno podjetje. Natančna pojasnila daje informacijska i " earaa Viljem Luke«, Go-sposvetska ceeta štev. 12. 27935 Oficirski plašč ali dolamo kupim. — Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro «6000*. 28334 Knjige naprodaj: Ljubljanski Zvon 1882. 1891. 1892, 1901, 1902, 1904, 1910, 1911. 1912. 1918 ta 1914 ter Dom in Svet: 1889. 1890 1891. 1894. 1897. 1898, 1899, .1900, 1901, 1902. 1903. 1904, 1906 — zadnje «o vezane Naslov v oglas oddelku pod šifro »Knjige* m Srebrne krone datnike ta rasllčao (lato kupuje F. Oadea. Prešerno rs ultes L 801 Vsakovrstno dat© rupuj* po najvišjih tesat Cerne — Juvellr Ljubljana. Wottova allea i * Kompletno kuhinjo ta drugo pohištvo, slike-Oiriginale, trocevnl radio-aparat itd. radi selitve poceni naprodaj v Knaflovi ulici — gledališka baraka — nasproti vile Grobelnik. 28248 Stelaže ln pulte stare, primerne sa trgovino z železnino, kupim. Naslov v oglasnem odaeiiku Jutra. Spalnico b»1«, zajamčeno snabo, skoro novo, prodam po zmerni ceni. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28359 Špecerijsko opravo rabljeno, kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 88341 2 črešnjevl spalnici proda ter vabi na ogled Ivan Polenšek, splošno mizarstvo, Vižmarje. 28182 Snažno pernico kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 88212 Krasna kredenca črna, damske gojzerice ta več nemških romanov naprodaj v Kolodvorski ul. St. 5. 28255 3 štedilnike ln 2 peči za sobo, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. Znamk SHS samo večje vrednosti, ka-pim vsako množino. — Ponudbe • ceno ta navedbo količine na naslov: E. Seči, filatelija, Subotica. 88185 5000 Din posojila Za kratico dobo, proti dobrim obreetim išče gospodična. Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Zasiguraaa varnost*. 86811 300.000 Dfn posojila iščem za dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in dobro idočo gostilno. — Vknjižba na prvo mesto. Obrestuje se s 6 % ta 1 % od prometa, drugo po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Varno*. 28362 Hišo ali vilo kupim blizu centra. — Ponudbe na oglasni oddelek" »Jutra* pod »Vselitev apri-'»»• 28237 Pisarniške prostore oddam v najem. Natančna pojasnila daje tvrdka Kfl-har 4 Zemlič, Maribor — Aleksandrova cest« št. 74 28164 Jabolka fina, namizna, takoj «SH- na, kakor tudi zimska odbrana, najfinejša, po dnevni ceni v zabojih po 50 kg dobavlja Fr. Kapnik, Ko-strivnica-Podplat. Vzorci na velesejma v paviljonu B. 28161 Jabolk imam cele vagone naprodaj Kupci naj pošljejo takoj najvišji ponudek. Dobava po dogovoru. V poštev pridejo t a m o pismene ponudbe ta takojšnje plačilo. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra*. 28818 MridMk LJutomerška vina najboljša, kakor tudi sli-vovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172 Seno v Mah, sJadko ta polsladko, kupim. Reflektiram le na vagonske dobave. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Seno 22* 27822 Hišo-vilo 8 minuti od m«etne tepae cerkve v Ljabljaai prodam. Ima 5 parketiranih »ob, veliko verando, pritikline, vodovod, elektriko ta velik vrt. Stanovanje takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28128 Vilo aH hišo v LJubljani, 8 sob, elektrika, pita, deloma parket, kupim. Bohoričeva ulica 8, dvorišče. 27827 Kmetsko hišo s gospodarskim poslopjem ta velikim skoraj novim, obokanim hlevom, oddaljeno pol ure od Ljubljane, pripravno sa vsako obrt ali industrijo, prodam iz proste roke. Poleg navedenih stavb »e laik o odda tudi 8 orala »emlje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Kme-tiška hiša*. 28110 Obširno stavb Išče v Ljubljani, na zelo lepem in prometnem prostoru naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 28171 Majhno hišico kupim v bližini mesta. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Ugodno« 26157 3 lepe pisar, sobe ▼ L nadstropja odda ikt-paj ali posamič s novem-brom Pokojninski zavod ▼ Ljubljani, Gledališka ulioa tt. 8. 178 2 poslovna prostora v L nadstr., bliža glava« pošte oddaja v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 88218 Trgovino aa deželi, dobro ido£« — ■ vsled družinskih razmer oddam. Cenjene ponudbe aa oglasnj oddelek »Jutra* pod šifro »Promet*. 87817 Kleti za drozgne preše 100—1000 hI velike, dam« t najem — Sprejmemo tudi komisijsko vsa dela pri a*, kupu in pre&anju priporo. čamo vsako množino In vrv. «to vina, troptaovca ta vinske destilate. Imamo transportne sode to vagonsko cisterne. V centralni rri-ienci banaška vina. — Bela Crkva. Karadjordjeva ulioa br. £5. 2781» Lokal • poleg leže (o velik« at»< novajijsko »obo. nova stav. ba, elektr. luč, vodovod t lokalu, 8 minut od glavo« pošte, oddam: krojaču, fi. vilji, modistimji, sa karno, pripravno tudi pletenje ali kaj »Učnega. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 8786« Brtvnfco dota« Močo, prodam bolezni. Ponudbe na oddelek »Jutra* pod »Brivnica*. fr« 87888 Lokal s vso opravo za ti(jO»ta«, lokal i &elo opravo sa pisarno ta velfko skladišč« v sredini Ljubljane oddam za daljšo dobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Prostorno klet suho, oddam za sklad iš5e proti lerni najemnini 1000 Dta. Naslov pove oeia&ni oddelek »Jutra*. 27874 Lesno skladišče z lastno rampo, lepo in na zelo prometnem kraju odda Alojzij Keber, Miklošičeva cesta 4. 28268 Lokal prodajalno ali pisarno, v »redi mesta oddam • 1. novembrom. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 2S294 Lokal oddam na Starun trgu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28825 Gostilno na račun prevzameta takoj aakonoa brez otrok, tu ah v dragem mestu Slovenije (Štajerske). Žena je prvovrstna kuharica. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28386 Lokal na Sv. Petra eeeti Hov. 4$ (Pukelstein) oddam takoj za strojno pletenje ali pi-»aroo. 28S58 Lokal z MoSbo, 2 prostora, v ar*-dlnl LjuMjane, pripraven aa trgovino ali obrt, oddam » 1. oktobrom. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. Kupim Mšo v eeni do 250.000 Dta, v mestu ali Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Selitwr aprila*. 28237 Suhe gobe (Jurčke) ponudite s navedbo množine ta cene aa naslov: Alfred Weiss, hotel Slon, LJabljaaa. 88639 Drva In deželne pridelke v vsaki množini kupujemo. Ponudb« na naslov: Brata Grltaa, Ljubljana VII — Knezova 89. čajno maslo ivno, v večjih količinah kupim. Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobava dvakrat na teden*. 28404 Pristnega medu večjo količino kupim. Ponudbe c navedbo najnižje cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Med*. 88405 Dvonadstropna hiša trdno aidana, veliko dvorišče, vrt aa celenjavo, je ugodno naprodaj. Poizve »e v Šiški 117, zraven mitnice 28322 niša vteofcepritlična, asu, podobna vili, vsa podkletena, 25 minut od elektr. železnice, naprodaj za 85.000 Din Potrebno takoj 40.000 Din. Hipoteka 25.000 Din ee lahko prevzame, ostalo po dogovora. V pritličju stanovanje 8 SOD, kuhinje to pritiklta, v podstrešju se lahko napravi še eno stanovanje ali 8 soM. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28304 Hišo soba, kuhinja, lokal, veliko dvorišče, pripravno ta vsako obrt, v lepem trga prodam. Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra*. 88814 Trgovino » meianim blagom, v na deželi, s odplačilom loge takoj ugodno oddam v najem radi prezaposlenosti. Cenjene ponudbe pod »Stara vpeljana trgovina* sa oglasni oddelek »Jutra* 28265 Trgovino s meianim blagom, c a*, loge in Inventarjem, v industrijskem mestu na glavnem trgu odd8m v nalem proti prevzetju zaloge Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28083 Gostilno na račun iSčem v mestu ali na ka- kem prometnem kraju na deželi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Gostilna 70*. 28270 Na Češko hrano sprejmem po nizki oral ve5 abonentov. Naslov v oglaa. oddelku »Jutra*. 28177 Gospodično sprejmem v boljšo hišo na stanovanje ta hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 27754 Na hrano sprejmem več oseb. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28005 Več dijakov sprejmem v sredini mesta na dobro hrano po znižani ceni. Naslov pove oglasu oddelek »Jutra*, fUmvvanju Stanovanje 1 »ob in pritiklin, iš&e mirna (tr&nk* taret otrok srn oktober ali november. Pla. 6& primemo najemnino tudi i« eno leto naprej. Pogoj: TCMiovod, elektrika in 6i-•t'56t. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro P. toten plafcnik». 28100 Stanovanje 4 »ob, kuhinje, predsobe, parkeU, elektrika, plin, ia takojšnjo rgeliter, oddam *ii,rni »trankl bre« otrok. KiiaIot t oglasnem oddelku «jatra.. 28091 Stanovanje v Mariboru pri parku, S lepe »obe — ca piiarno ali idrarnika ta- § relika proetora na dvorišču, kot gara.it, »kla-dUifre, ia obrt ali industrijo, dam v najem. Ponudbe m podružnico «Jutra» t Mariboru pod cV mestu*. 27682 Dve stanovanji «m:> ■ dvema, eno • tremi iobajni, kuhinjo bi priti-Mn souporabo kopal- nic« in pralnice ter vrtom odda i 1 septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski lavod za nameščene« t Ljubljani. 86312 Tri dijake sprejmem takoj t zelo dobro oskrbo. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». 28182 Tri dijake sprejmem bliiu obrtne Iole v oelo dobro oskrbo. Elektrika in lepa »oba. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28022 Dva dijaka sprejmem na stanovanje !n zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 279S4 Sostanovalca ^rejmean na Oaakarj«v»ni nabrežju 7/11, levo. 28408 | Zračno sobo oddam y Gosposki ulid i 1. oktobrom solidni gospodični. Naelov t oglasnem oddelku cjutra*. 28219 Posestnlca I Planino In obrtnlca dobT® o4««!«0 - uuaortojna, Ml uianja . T »tarejSlmgospodoTi^^Dopiee I *Jutr*" na oglasni oddelek «Jutra> f- pod fcfro cPrij«.teljstvo». 28209 Opremljeno sobo Portugalko Dva dijaka sprejmem ▼ eelo dobro oskrbo na Starem trgu it. 34/n, vrata 1. 28180 Dijaka sprejmem poleg obrtne Iole v vso oakrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 28287 Tri dijake sprejmem v vso oskrbo. Elektr. razsvetljava, nemška konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28018 Stanovanje • »ob, »ob« ta »lužklnjo, rrisnt. kopalnice in priti-kifca, t električno razsvetljavo, i i S e trgovec. Ponudbe n« oglasni oddelek «Jutra» pod »Nujno 81». 27431 Mirna gospodična ■ T*** policiji,, pozivam, da poda Prenočišče 8lfro c500/3>- 28324 Pi-i ' ^ Preprosto prazno sob« »čem ----P<>^opanja, ker je po v bližini mestne klavnic« I I naključju navidezno poznan za 8 delavcev - pleskarjev. Ponudbe na naslov: Miloš Rozin, Trbovlje. Sobo separtraao In ( električno razsvetljavo, iščem ti dva meseca. Ponudbe na naslov Miloš Rozin, Trbovlje. Obrtnik Dopis na oglasni oddelek manja z gospodično »Jutra* pod Šifro »Pozor*, gg™ ali vdovo, ▼ svrho poznej- | 28382 1 še ženitve. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Obrtnik St. 40*. 28380 I 1 Gospodična Dinamo sr& a 3Sw.tt.Trw r ims sau- ^ M 2idi niso izključeni. Ceni. E?^.,1, Gospodična ivilja, srednjih let, dcbra j ospodinja i 7. VI in? Ani p^i P"« »iovarna* na dopise po mog& .C'S I *** ^ LJ^lja-ko na »Julči Serbeč*, Maribor, poštno ležeče. 28343 na. 28197 Premožen obrtnik Električni dinamo 8 K S, ▼ popolnoma dobrem ' i, E vsem instalacij- pod "»Jesen $ ^ ^glM"1^! ____ nekaj premoženja. Naslov ^stnik' "LT K" gospodinja, želi znanja l starejSim gospodom Dopise BWMO,«>UlJ gvopvUt/iU i".J Ui^r I . __I Stanju, na oglasni oddelek »Jutra* | Sr11^^., | skim ■ " prodi oglasnem oddelku »J^ra, I ^ JSK** Darujte podpornem« diultts slepih v Ljubljani, Wolfova 12. 188 Slabokrvni! Najboljšo tanineko Srnino toči E. Brezovšek, Eomen-skega ulica 26. Ne zamudite poskusiti. 28801 Otomnne različnih raoraib po B6t 100 te 880 Din. otoounak* pregrinjala, modrooe itd iuptte najbolje pr) Radolfn Sever ju. tvornles tapetni ^kega oohištva. Marijin trg št. t 41 Moč osebnega vpliva PopoJen koreepondentel tečaj ta vzgojo volje, tile sugestij, hipnotiziranje, te-lepatijo, oseb. magnetizem itd. Najmodernejše original amerik. metode. — Sijajni uspehi, nebroj priznanji — Zahtevajte obširne prospekte ia priložite 1 Din znamkah. Krasno knjigo mnogo praktičnimi navodili pošlje takoj za 28 Din proti povzetju »Veda to znanost*, Celje, Razlagova ul. St. & 28153 Lisičje, polhove kože u> rse drug* od (Urjatof kupuje is zanesljivo dobrr olača D idravič LJnblja na. Florilanaka ulica it 9 C «Korotan» Iskrena hvala. Ljubim te Poljube o 28273 brezmejno. Pi-ši. Zlatko. 28317 Ljubitelj športa želi znanja z boljšo damo. Nemško pisane dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šport 84*. PletUiri stroj I Jaquard kupim na obroke. Ponudbe na ogl««. oddelek »Jutra* pod Šifro »Stroj* 28333 Pisalni stroj ti* Opremljeno sobo ▼ novi vili Za Bežigradom, z električno razsvetljavo, parket, poseben vhod, krasen razgled, zelo zračno, oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28114 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v I. nadstropju, takoj oddam solidnemu gospodu. Poizve se v pisarni tvrdke Evald Popo-vid, Ljubljana. 27468 28184]* dolgim valjem, prav do- PletflnI StrOj bro ohranjen, proda J. M. 8/60 po ugodni oetd prft-. Rebe°. 28269 dam. Naslov pore oglasni Samostojna dama - I oddelek »Jutra», — želi znanja z boljšim gospodom, etarim do 45 let, ki poseduje nekaj gotovine, za povečanje obrata. Železniški uradniki imajo prednost. Pogoj je miren zna- .... čaj, dobro srce m pridne Vljoiine I Fotograllram roke. — Dopise na oglasni gitare, sitre, »trune ta po- I . . . oddelek »Jutra* pod šifro trebščin« kupite najbolje Poc*nt' ^»^J®™ JfT^ Ideal 123*. 28191 pn M. MuSič-u, paviljon T*®.1 PopnMom. Slike z. dramskim gledillSčeu) S^fev,^ --1 - ~ - — 1 nlačno. Staut, Ljubljana, ospoarreteka cesta it. l/H 291 2 opremljeni sobi lepi, civilnemu gospodu takoj oddam v Gledališki stolbi St. 8/1. 27571 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28326 Sobo prašno ali opremljeno oddam v sredini mesta solidni gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28279 Lepo solnčno sobo z električno razsvetljavo, oddam gospodu na Emon-ski cesti 25, levo. 28299 DUaka sprejmem v dobro oskrbo kot sostanovalca k mirnemu dijaku tehn šole. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 28286 Lepo sobo v centru, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam boljši, čez dan odsotni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28208 Preprosto sobico išče šivilja, ki je ves dan odsotna Gre tudi kot sostanovalka. — Ponudbe na oclasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja*, Še upam da Je kje odkritosrčen gospod, da bi imel reeno lju- Prepričajte se. ™ 11 bežen do mene, in da bi tolažil moje »amotarstvo. — Prednost imajo železničarji, orožniki ali ftoancarji. Klavirji! Tovarna In zaloga klavirjev I prvovrstnih inštrumentov | zličnib Vrvarske Izdelke različnih tvrdk. kakor tudi "»J1*1!®« kralitete kupit« ... „ , lastnih izdelkov - Poeeben n»Je<"ieje v naiveiji vrvar- Vdovci niso izključeni. Po- oddelek za popravila Ogla- 111 » Jugoslaviji: Tovarna nudbe proeim na oglasni Sevanje to popravila sa ®otvo,w !n »rvarna. d. d- oddelek »Jutra® pod šifro Glasbeno MatW konser- ^»^plj« t»ri Ljubljari - »Iz gorečega srca*. 28151 vatorij to druge Inštitute |omisijska zaloga- Frane izgotavlja moja tvTdka - I PaJft rn?r>. nnaf.ToSK. IT. I »VetSM eesta 7 - Celje: Cankarjeva 7 to Maribor Koroška a 281 s i~i_t! « ,„. . i Točna postrežba to (mer-Alojzija m JOzefO as cene — tudi na obroke Fenpe Izdelovalec klavirjev ki sta bila v Ameriki, R. Warbteek, Ljubljana iščem. Kdor kaj ve o njih Gregorčičeva ulica Stev 5/1. naj pusti naslov v oglas. I 28179 oddelku »Jutra* pod šifro »224*. 28225 , . Planino I . J I ilOjUVTVjOi JUVUCU, - InMIv&ntnf, h^,„B07' 5)006111 Preoblikovanje od 85-56 inteligentna gospa daj Naslov pove oglasni Din. Se rl^dno Sporoča naobražena, stara 45 let, oddelek »Jutra*. 28178 Stemberger, ReS, Ljublja. z opravo to nekai tiso?. I —---I na> Dunajska oesta St. 9. 27472 Klobuki najmodernejši od 100 Din dalje. Za preoblikovanje damAlh klobukov so dospeli najnovejši modeli — opravo to nekaj tisoč Din gotovine, želi znaastva z Istotakim, samostojnim , „ _______, Vljollno gospodom Stanuje na de- kupim aH zamenjani za I želi Na anonimna pisma se | klarinet » -tipkami žlahtne Odeje ne odgovarja. Dopise na kovine. Iv. Drnovšek, pošta I. , . . . . , oglasni oddelek »Jutra* pod Medvod« 28246 "delovanje to predelava »Srečna prihodnost 45*. Vljollno zelo dobro, prodam. Naslov Iv oglasnem oddelku Jutra. odej vseh vrst; vate, ki se sprejema fndi v cufanje. — Rožna ulica 1». Pletenine! Vsa ▼ to stroko spadajoča dela: obleke to jope po Gospod srednje starosti, želi nja z gospodično aH mlado vdovo. Ponudbe z naslovom na oglasni oddelek »Jutra* Vliollne klffll-e fttro meri ,n okusu. Važno za pod »Samostojen mojster*. . t I ® to M Ple" 28271 Z ^S^^SS! 80 Pleteno blago raz- ^|na^eneje pri M. Mušiču - 1I6aih Tlorew na metre! paviljon za dramskim gle- Postrežba točna Solnčevo dališčem. Fina popravila, ^j^o pletenje - Ljublja- Kolesar Bila zadržana. V torek ob 3. uri na istem prostoru sigurno I 28831 Zel. uradnik II. 171 Klavirje planine, harmonije, na naj- I manjše obroke to na posodo — svetovno najl """ na, Poga4ar; Gruberjevo nabrežje ali 18 27558 žeU resnega znanja s gospo- | Stemwa7jL HOlzel, B6sen- | ^ ^ jt 7 T ,^0^1 EllgiJ Eber . izdelovalec čepic, Kongree- športne čepice dično v starosti do 27 let, dorfer, F6r»ter, Stingl orl- s primernim premoženjem ginal etc. dobite le v veli- ali vsaj začasnimi dohodki, ki zalogi in jzbiri strokov- I od priproste do najfinejle Predpogoj je čedna in ljub- njaka in bivšega učitelja vrste, po najnižjih cenah ka zunanjost (temna). — Glasbene Matice — Alfonz Izdeluj? društvene, uradni- Dopise na oglasni oddelek Breznik, Ljubljana, Mestni ške, služabniške in drusro- »Jutra* pod »September*, trg St. 8, poleg magistrata, vrstne čepice do naročilu. 883061 162 1 88071 za vsako s vrta o Id ta ^sakog&r s prestava* cai, — kickstartarjem kompletnim orodjem Din 7800.— prompt» no dobavljivi od skia> dišSa generalnega xa> ■itopstva O. ZUZEK Ljubljana. Tavčarjeve ulica 11 8027 Velesejem paviljon E 134—137, cn&aj Kurjo očesa Najboljše s istvo proti kurjim očesom CLAVEN I« mast 1 1 Skladišče » »ekamah ali drogerijab ali oa« ravnost \z tvornice io glavnega skladišča N. Hrnjak - lekarnar, SISAK. m oglejte zaloge krasnih brzo šivalni!. Strojev, oajnovejšt Iznajdb« modem t tehnike N» u (troj tivat> popolnoma enostavno vsakovrstno blago naiitk* to Čipk« • slkcak Šivom, re iete reaantoe, gumbt to gumbnie« Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tu d na ebroke. Ceniki tranko »Tribuna* V B L., Ljub Ljana. Karlovvka cesta i Kupite na obroke! ( brez posredovalca direktno pri dobaviielju, ker si s tem prihranite mnogo denarja. Na primer: Oblačilnica .ILIRIJA", Ljubljana, Mestni trg 17/i Vam nudi: 3 m volnenega blaga IV, m brokatne podloge |0r4g kompletno za damski plašč na šestmesečne obroke za Din 440a— Na deže'0 pošljemo vzorce! Oblačilnica »ILIRIJA" Telef. 2825 Mestni trg 17/1. Telef. 2825 Dragih dinarjev ne trosi. V najboljih čevljih hodi, 3z;otovlienih po zain i moii. m\ CD B O ■ CD ■ CD ■ O ■ o u cd u O ■ cd ■ CD Restavracij ,Pad Skalco* Mestni trg nudi pristna vina z dolenjskih, šta'er-skth in dalmatinskih vinogradov. Spre-esnaj > se abo.ienti na dobro domačo hrano Oi« Ifi*— dnevno. 0 Novo kožo lica! dobite • »Venn»om*. naj večjim Izumom moderne | kosmetike l'o medicin bi ološku »redstvo od dr Dor rains Se Cie.. Pariš, odstra njuje v 10—14 dneb r»e | nečistoče lica. kakor bore nabore, mrlje. errube. bra pavost, rdefilo, boholjice namreškano koto. lišaje In I maščobo Koža Lie» postan<-zopet elastična, barfcaasto aeiua kako« maieg* dete ta. a izgled Uea je pomlajen sa mnogo let Nebroj priznanice to vsakemu oa vpogled Garnitura 92 Din Centitolla kosmet. »avod, Zagreb. Illea bro) SI. -Zahtevajte ilustrirane orokpekte zastonjl O | poslovne prostore porabne ia trgovino, obrtno de lavmco ali sli no, obsioječe iz dveh odnosno treh lepih lokalov v prizemliu z vsemi pritiklinami v novi hiši sredi trga LITIJA oddam v najem. Ing. P. KOBLER, Litiia § iščemo 2* takoj 8 kamnosekov (Itokeriev) 10753 pri zgradbi mostu cez Kokro v Kranja. Siograd d. d. Ljubljana VII ieško sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki samo Glavni trs 119 Istanki za polovično ceno. CD O O ■ CD B CD B cd ■ CD ■ CD ■ cd ■ CD ■ cd Tinki p* ifl žaga mm Prodaja: Vse vrste in velikosti hrastovih in bukovih parketov in obodnih latev. Vsakovrstni rezani materijal is hrastovine, parjene bukovine, grabrovine itd. — Posebno odeljenje: Tvornica zabojev. Kupuje: Vse vrste hrastovih frizov, Brzojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144 Poštni predal: 46. 193 Nogavice flor, volnene, pavolnate, cvimate v veliki izbiri in najceneje kupite le pri OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA Pred škofijo 15 188 Na debelo! Blago dobro. Na drobno! V Solnogradu novozldana stanovanjska in biroiska hiša r najlepši legi (8 stanovanj s 3—4 sobami, kopeljo, vsemi pritiklinaimi in vsako posebej s centralno kurjavo, etažno kurjavo, v prlzemlju 8 prostorov za biroje) za šilingov 250.000 naprodaj. Najemščina Sil. 30.000; Sil. 160.0000 ; 8%hranilni5ni denar lahko ostane naložen. Ponudbe pod «Gute Kapi-talsanlage« na Anončno ekspedicijo J0RG HAMMERER, Salzburg, Oesterreich, Ju-dengasse 17. Steznike, trebušne pasove, prsodržce (Busenhalter) kombinirane steznike in elastične priporoča etelle A- HUITER ToVŽar e trajnim zadovoljstvom. — Kvalitativno na višku. — Cena sajno Din 4'— po komadu. — Naročila za Slovenijo izvršuje: Glavno zastopstvo In MM KIL iMim Krekov trg f Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240___ MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom si oglejte zaloga — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri •TRIBUNA* P. B. L* Ljubljana, Karlov-ska o-»ta SL 4 1261 AUSTRO-FIST znani najboljši kvalitetni tovorni avtomobil* modeli 192$ dospeli. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Velesejem, paviljon E 134—137 zunaj Sivi lasje? Svetujemo Vam nabavo samo edino najboljše in trpežno M\mf ter švicarski pletilni stroj ,Dlil)lglf same pri i Peteline-a LJUBLJANA. Telef. 2913 Za časa velesejma Paviljon prostor levo •o največji tovražnlki mladoati, ter kvarijo lepoto vsake dame. — Želite b popolnoma ki enolično ter v vsaki želj eni nijanai barvati Vaje lase, ae brezpogojno posluiite od «EXELCIOR.HENNE» dr. Domine & Cie., Pari*. Barvanje trio lahko io enostavno za vsakega posameznika Ne maže rok, kože, glave, nrti perila — Garantiramo vsak uspeh, barva je neŠkod* Ijiva za lase. Garnitura Din 36.— «Kamili> čin ekstrakt*. najpopolnejše sredstvo za barvanje las v .vetloplavi nijans Din 40 «CENTIFOLLA» koamet zavod, Zagreb. Ifa. ca br. 37. Zahtevajte zastonj iluatrovane prospekte! Josip Stupica Trgovina voz, automobilov in konjskih oprem. Jermenar in sedlar, ličanje voz in automobilov. Autotapetnik. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila po konkurenčni ceni. Liubljana Autogarage »Duco" ličanje Autogarage Telefon št. 2826. Pošt. ček. konto 12.435. Vsakovrstne trgovske knjige. It race, mape, notese, herbarije, od je« malce knjižice, bloke, šolske zvezke itd. nudim po skrajno ugodnih cenah! Anton Janežič, LJUBLJANA. Florjanska 14 Knjigoveznica tn črtalnica trgovskih knjig NA DEBELO! NA DROBNO! 73 >LEJ?E SI iE IZL02 POTEM SODITE •' .O:-' -V i 1 jf ^ t--' i 't- ' '' Visoko šolo zo svetovno trgovino na Dunaja (WIen), XIX, Franz - Klelngasse 1. s 15 Instituti za znanstveno izobrazbo s posebnim irvaževanjem praktično - trgovske usposobljenosti na tu- in inozemskih tržiščih vključno prekosnorska. Študij traja tri leta in se završl z diplomsko skušnjo. Vsakoleten obisk: povprečno 2000 slušateljev (med temi polovica lnozecncev). Semestri v inozemstvu se vračunajo po razmerju učnega načrta. Pogosti izleti v avstrijsko industrijsko ozemlje. — Začetek zimskega semestra: začetkom oktobra. — Začetek letnega semestra: začetkom marca. Rok za vpis od 25. septembra do 15. oktobra, oziroma od 25. februarja do 15. marca. Naknadno vpisovanje se zaključi 15. novembra, ozlr. 15. aprila. Pojasnila glede učnega načrta, stanovanja tn prehrane daje pisarniško ravnatelstvo. 10.058 KUPUJEM stalno vsako množino kostanjevega taninskesa lesa, smrekove skorje, cele in zdrobljene, smrekove hmeljeve droge rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. 169 FRANC OSET Sv. Peter v Savinjski dolini. F. P. Vidic & Kom p. in Anton kovačič tvornica glinastih izdelkov. Liubljana, Prešernova ul. št. 3. Viška ulica št. 3 Rožna dolina. nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modernih oblik in modelov, kmečke peči, štedilnike, bele češke emajlne ploščice za obložitev sten v kopalnicah, kuhinjah itd. Prevzemamo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. inventurna prodaja po sledečih cenah: Nogavice: damske svilen flor D 9 prej D 22 M h fe D 14 prej D 30 H ♦» n D 18 prej D 38 H svilene D 19 prej D 27 H melirane D 9 prej D 14 Perilo: d. kombineže batist z čipkami D 36 d. spalne srajce batist D 59 d. spalne srajce batist z čipk. D 79 Svila: foulard vzorčasta za obleke m D 59 etoman za plašče m D 69 crčpe de chine vzorčast m D 130 francoske čepice iz filca male D 16 francoske čepice iz filca velike D 19 damski pulower D 68 d, vestica iz filca D 108 otroški predpasniki od D 14 naprej d. dežniki 100% svila razprodajna cena Din 190 za gospode: flanelaste srajce za turisti D 45 srajca z 2 ovr. iz frenča D 50 spodnje kratke hlače D ?8 klobuki D 59 tucat žepnih robcev D 32 Cligij Eber, krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg 7. V lastni delavnici izdelujem in imam v zalogi damske plašče, Jope, boe, čepice, ovratnike iz kožuhovlae in izvršujem vsa krznarska dela za dame, gospode itd. Sprejema v preoblikovanje vse kožubovinaste izdelke. 10694 FRANCOSKA LINIJA Cie. Gle. Transatlantique b7 Za severno Ameriko io Kana- do največji Io najlepši brzo parnikl Ravre—New-York samo 5 Vi daj čez morie. V Južpo Ameriko Areentlni-jo Chile Urugvaj vsak te-ten Iz Havre. Bordeaoz la MarslHie. CIE. CHARGEURS-REEUNIS SUD ATLANTFOUE TRANS-PORTS MARITIMES. Izvrstna hrana, (zborna postrežba. vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i 1728 Najskrbnejše preizkušeno! Že tekovna ploskev zaznamenjuje novi »Continental 1928* za izdelek prve vrste. Razpečava njegove črne gumi-kakovosti, ki je bila še izpopolnjena, je tako majhna, kot nikdar. Temeljite preizkušnje na cesti, tekališču, v laboratorijih so ta dejstva potrdile. Zalo izberite 1928 VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Dunajska cesta 11 Urejuj« Davara, Ravijea l/daja za Konzorcij »Jutra« AdoU Ribntkat la Narodno tiskamo d. d. tot tlakam«'- fnux Jezerftek. U mseratm del jeodgovuree Alojzij Novak. V« t LjuMjaot