C«n e za naročnika mesečno:
V tuzemstvu 2 šilinga v inozemstvu 5 šilingov
POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV
Leto IV.
Celovec, 22. oktobra 1948
Številka 43
Dva temelja pravega socialnega življenja
Človek je po svoji naravi socialno bitje. To se pravi, da je človek, v svojem življenju navezan na druge, na pomoč in sodelovanje Svoje okolice, na celotno organizirano člo» veško družbo, katere član je.
Življenje smo sprejeli od Boga, zato ga moramo varovati, braniti in zaščititi proti vsakomur. Tudi sam si ne smem življenja greniti in krasti, niti ne smem kaj takega pustiti od drugih. Glavna dolžnost človeka je, da vse svoje življenje vedno uravnava v pravcu, katerega nam je določil naš Stvarnik. Iz teh dolžnosti sledi, da imsmo pravico tudi do sredstev, s katerimi more* mo te dolžnosti dosledno izvajati in izvrže* vati. Kdor hoče, da drugi spoštujejo nje* govo pravico, mora sam naiprvo snoštovati pravico drugih ljudi, svojih tovarišev.
Zapovedi, katere je človek dolž-n izpol* njevati napram svojemu Borni, n apr.n m sebi in svojemu bližnjemu tovarišu, so vsebovane že v človeškem razumu in zanje ve v glav* nih načelih vsak normalni človek. Dobra družba se more ustvariti le na naravnih ljudskih zakonih. Pozitivni zakoni, ki jih država in družba izdaja, izvirajo iz narav* nih zakonov in, če v svojem jedru in v svo* jem bistvu govore nekaj drugačnega, ne vo* dijo k pravim uspehom in so slabi taki za* koni.
Kdor spoštuie pravice drugih, posamez* mkov, pravice do družine, pravice posamez» nih narodov, gradi socialno življenje na pravičnosti.
žal je danes tako malo pravičnosti na svetu. Z lahko vestjo goljufamo in krade* n>o. da le najdemo za tatvino civilizirano obliko... Kaj drugega kot tatvina je na primer odtrgovanje zaslužka, kaj drugega kot umor in uboj je, če pri stroju tovarnar opusti varnostne naprave, da prihrani nekaj tisočakov, medtem ko kolesa mečkajo de* lavcem ude, medtem ko transmisije mečejo delavce v zid in jim rezilne kline režejo prste. Ali je zato čudno, če imajo danes so* cialni nauki trnjevo pot7 Tako smo zaslep* lieni, da star nauk o krščanski ljubezni in pravičnosti, da Stvarnikov nauk o delu in lenobi, o ljubezni do bližnjega sprejemamo kot nove nauke.
V ljudeh moramo zopet obuditi vest, do» povejmo sodobni družbi, kam je zabredla, kie je njen pravi temelj, ki bi naravnaval Življenje po onem principu, ki bi bil dober Za vso družbo. Zakaj sodobna industrija ustvarja več invalidov kakor pa nam jih je zapustila katera koli doba prej. Zaradi brez* vestnosti! Človek je pozabil, da je Bog Ustvaril svet in dobrine za človeka, da ima vsak človek do njih pravico! Vso ostrino svojega razuma, vso moč svojih živcev je usmeril v nova odkritja, v nove iznajdbe, dosegel je res čudovite uspehe! Tovarniške stroje je postavil namesto človeških sil in Izpopolnjeval jih je, da mrtve sile pod vod* stvom človeka danes ustvarjajo bogastva. A pri tem ogromnem delu človek ni mislil ha sočloveka. Ko je postavil prvi stroj, se hi vprašal, kaj je za družbo koristnejše: ali hovi stroj, ali stanje brez stroja, in se ni vprašal, kako in kje bodo živeli tisti, ki so ^hu do tega pripomogli z delom svojih rok in jih bo novi stroj izpodrinil.
Vsak človek in tudi delavec ima pravico do Človeka vrednega življenja. Toda človeška Vest je že toliko otopela, v človeku prevla» ^hje tako skvarjena miselnost, da vse so* eialne zakone prezira, onemogočuje in pre* Prečuje. Ta modemi in brezvestni ter oto* Peli človek onemogočuje socialni pravič* hosti vsako uveljavljenje.
Pravičnosti manjka našemu življenju vse* Povsod. Ni vesti, ni Boga in ne srca za tež* hje in potrebe socialno šibkejših ljudskih
Težaven položaj Framije
V okolici St. Eticnne na ozemlju reke Loire je izbruhnila bitka med stavkujočimi rudarji ter francoskimi vojaškimi in poli* cijskimi četami, ki so bile poslane semkaj, da bi zastražile rudnike.
Mesto St. Etienne je skoraj v obleganem stanju. Skoraj deset tisoč mož vojaštva in varnostnih organov se nahaja na njegovem področju.
Ko so vladne čete zasedle rudniške zgradbe v bližini Roche La Molliere, so jih
Komunistične izgube pri volitvah v Nemčiji
Prvi izidi nedeljskih vladnih volitev v se* vernih pokrajinah Rena in Vestfalije kaže* jo, da so socialni demokrati in svobodni de* mokrati znatno pridobili na račun komuni* stov.
Krščanski demokrati so obdržali svoj po» ložaj v pretežno katoliškem delu Nemčije, ki obsega industrijske in rudarske predele Porurja.
V Kölnu je ta stranka dosegla približno isto število glasov, kakor prej, toda svo» bodni demokrati so skoraj podvojili svoje število glasov, medtem ko je število glasov za komuniste padlo za eno tretjino. V Po* rurju se socialisti nadejajo, da bodo prido* bili na glasovih. Volilni izidi v Diisseldorfu in drugih mestih kažejo podobno sliko.
stavkujoči rudarji obmetavali s kamenjem in rudo. Bitka je trajala skoraj celo uro in rezultat je bil, da je bilo 20 posebnih straž* nikov in približno isto število rudarjev ra* njenih. Osem stavkujočih je bilo aretira» nih.
Oboroženi policijski oddelki patrulirajo v mestu podnevi in ponoči. Ljudi čestokrat zaustavljajo na cesti ter zahtevajo od njih osebne izkaznice. Vsako javno zborovanje je prepovedano.
Glavni stan policije v St. Etienne priča» kuje še nadaljnih resnejših sporov, ko bodo čete zasedle dva najvažnejša premogovna rudnika v pokrajini Couriot in Chatelus.
Neki govornik je v imenu stavkujočih iz* javil, da nameravajo braniti svoje pošto* janke z vso silo.
Francoski notranji minister M. Jules Moch in prefekt premogovnih rudnikov, ki so zapleteni v stavko, sta se v torek sesta* la v Parizu, da bi razpravljala o položaju po stavkah.
Sedanje stanje grozi, da bo ohromilo francosko premogovno industrijo. Rudnike ogrožajo poplave in druga škoda, ki jo bo treba popravljati mesece in mesece.
V premogovnih ležiščih okrog reke Loire, je baje voda zalila že tri rudnike; po dru* gib jamah so podvzeli varnostne ukrepe.
Medtem pa je v vzhodnih premogovnih ležiščih že okrog 10.000 — kar znaša 40% — rudarjev zopet pričelo delo.
Spori v Indoneziji
Nesrečonosna komunistična vstaja v In* doneziji se veča. Vstaja se širi iz vzhodnih predelov otoka Jave in sicer iz važnega me* sta Madium ter prodira naprej. Poveljujejo ji agenti iz Moskve. Na severozahodu otoka Sumatre je prebivalstvo prav tako zaskrb» Ijeno in prav tako kakor v Burmi so se tu* di tukaj različni nekomunisti zoperstavili vladi ter pridružili upornikom. Dr. Soekar* no in njegovi sodelavci v republikanski vla» di so podvzeli izredne ukrepe, da bi bili kos sedanjemu položaju. Ljuti boji se raz* vijajo na več mestih, ki so zelo oddaljena med seboj. Nizozemci so naznanili odložitev demobilizacije in repatriacije svojih čet, ki štejejo v Indoneziji okrog 140.000 mož, to* da njihova pripravljenost, pomagati na ta način mladi republiki, da bi mogla odpra* viti uporništvo, je bila rezko zavrnjena, češ da predstavlja nezakonito vmešavanje v čisto notranje zadeve. Republikanski režim, čigar upravni sestav ni trden, je v težav*
množic. Toda, če bi nam bilo možno v druž* bi doseči najvišjo stopnjo pravičnosti, bi ne izravnali vseh socialnih pomanjkljivosti, kajti večkrat se zgodi, da je kdo potreben podpore, katero pa mu zgolj zaradi pravič* nosti ni nobeden dati dolžan. Zaradi tega je bilo treba, da se ljudje med seboj vza* jemno podpirajo, dodati zapoved ljubezni do bližnjega. Ker tudi ljubezen ne more ozdraviti vse bolezni družbe, je potrebno, da se obnovitev družbe izvrši z zakonom pravičnosti, nato pa z zakonom krščanske ljubezni do bližnjega.
Toda poudariti je treba, da nikoli ni do» volj sama pravičnost ali sama ljubezen do bližnjega, temveč je treba obe hrbtenici prave socialno urejene družbe' upoštevati enakovredno in vedno hkrati.
nem položaju. Politično izgleda nemogoče, da bi sprejel nizozemsko pomoč, toda do* godki se razvijajo tako, da mu bo z voja* škega gledišča nemogoče obstajati brez nje.
Komunisti nastopajo kot ponavadi kot zvesti narodnjaki. Kar pa dejansko delajo tukaj in drugod po Aziji, je, da skušajo s krutimi metodami razširjevati zmedo. Toda niti v Burmi, niti v indonezijski republiki nimajo dovolj močnih sil, da bi se zoper* stavili komunističnemu pohodu in vsako vmešavanje od zunaj bi samo še povečalo zmedo.
Poveljnik zapadnoevropskega letalstva
Letalski maršal sir Jems Robb, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika za* padnoevropskih zračnih sil, vodi na urad* nih ’potovanjih sam ' letalo »Meteor« na reakcijski pogon.
Feldmaršal Montgomery, ki je bil imenovan za stalnega predsednika obrambnega sveta Zapadnoevropske zveze, pozdravlja vrhov» nega poveljnika zapadnoevropskih kopnih čet, generala Jeana de Lattre de Tassignya.
Grški kralj se je sestal s Marshallom
Zunanaji minister Združenih držav, gos» pod Marshall je prejšnjo soboto z letalom odpotoval iz Pariza v Atene. Kralj Pavel je prekinil svoje potovanje po Dodekanezu ter se nenadoma vrnil v Atene, da bi sprejel Marshalla.-
Sophoulis, grški ministrski predsednik, je izjavil: »Veseli smo, da je prišel gospod Marshall k nam. Naša usoda je pravtako kakor usoda vseh svobodnih narodov v Ev* ropi začasno v njegovih močnih rokah.
Minister Marshall je ostal v Atenah dva dni, nato se je z letalom podal v Rim.
V glavnem se smatra, da je gospod Marshall odšel v Atene z namenom, da bi površno proučil razne izglede za pomoč Združenih držav Grčiji.
Britanska pogodba z Jugoslavijo
Britansko»jugoslovanska trgovinska po» godba, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 20,000.000 funtov šterlingov za leto 1949, bo, kot se pričakuje, podpisana v prihodnjih dneh v Londonu.
Kakor znano je bil dosežen sporazum V, vprašanju odškodnine za podržavljeno bri» tansko imovino v Jugoslaviji. Ob tej točki so se razbila pogajanja lansko leto. Seda* nji sporazum se suče nekako v sredi med 2,000.000 funtov šterlingov, ki jih je bila Jugoslavija sama ponudila, in med 6,000.000 funtov šterlingov, ki jih je bila zahtevala '7elika Britanija.
Šiling obdrži svojo vrednost
Ne bo nobenega razvrednotenja avstrij» skega šilinga in dolarska menjalna vrednost bo ostala neizpremenjena, t. j. 10 šilingov za en dolar. To je naznanil pri ponedeljski tiskovni konferenci dr. Zimmermann, av* strijski finančni minister, ki se je vrnil prejšnji petek iz Washingtona, kjer je pri* sostvoval Mednarodni denarni konferenci.
Dr. Zimmermann je izjavil, da je bil eden glavnih namenov njegovega ameriškega obiska, da obrazloži avstrijske pogoje ame* riškim gospodarstvenikom. V tem je imel velik uspeh.
Za časa svojega bivanja v Združenih dr» žavah je imel dr. Zimmermann priložnost za obravnavanje avstrijskih problemov s tajnikom državne zakladnice, Snyderjem in unrsvnikom Marshallovega načrta, Hoffma» nom.
ARGENTINA
Nihče ne bi pripisal kakšne posebne po* membnosti merilnemu poizkusu nad dikta* torjem Južne Amerike, toda že samo dej* stvo tolikšnega oportunizma proti gospodu Peronu vzbuja gotovo skeptičnost. Zadnji meseci niso bili zelo ugodni za Peronov re* žim; denarna inflacija, velikanski izdatki za izvedbo potletke, porast cen in padec mezd, vse to ga je nekoliko razmajalo. Povrh vse* ga je Amerika sedaj pojasnila, da ni sodelo* vanje Argentine pri Marshallovem načrtu enostavno samo v tem, da sedi v ozsdju in prejema dolarje za dobavo prehrane Evro* pi po izrednih cenah. Ne glede na te gospodarske težave pa se je tleča politična opozicija razvnela v plamen, ko se je poja* vil predlog za spremembe v ustavi, ki je po svoji obliki liberalna, čeprav so v praksi tekom 95 let njenega obstoja večkrat zlo* rahljali njene določbe. Kakor hitro so te te* žave pričele zatemnjevati sloves predsedni* ka, je prišlo do morilnega poizkusa, ki je dramatičen in misteriozen in je imel na* men ustvariti zmedo. Združene države in »tuji imperialistični interesi« so bili obto* ženi, češ, da so oni krivi težav v Argentini; Senor Peron pa je bil povišan kot nekakšen narodni junak, ki se bori proti silam teme. Toda Argentinci ne bodo mogli odpraviti vseh teh težav z nekakšnim mitom. Dejstvo je, da bi bili lahko želi dobičke iz pomanj* kanja živil po svetu. Argentina jih ima do* volj, toda ti ugodni časi so že prešli in se* stav Peronovega režima bo treba še znatno spremeniti. Prej ali slej bo morala Argen* tina opustiti vsak mit ter se normalno vključiti v gospodarsko in politično živ* Ijenje.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Češkoslovaški komunistični dnevnik »Ru= de pravo« se je pred par dnevi pritoževal nad dejstvom, da je Titova podržavljena in* dustrija poslala 16.000 izdelkov jugoslo* venskih topilnic neki praški podržavljeni industriji, pa so jih morali 10.000 vrniti kot neuporabnih.
Celo pošiljko srajc — piše v listu »Pra= ce« njegov glavni urednik Jifi Sila — je vrnil v češkoslovaško zunanji naročnik, ker so bile srajce zašite le na eni strani. Dej* stvo. da so srajce lahko šle skozi roke to* likih delavcev, ne da bi kdo opazil nave* den o pomanjkljivost, razlaga Sila s tem, da živijo vsi delavci v strahu in da se nihče ne upa kaj kritizirati.
POLJSKA
Harijera borbenega ooditetja
General Sir William Slim, ki je nasledil Viscounta Montgomeryja kot šef general* nega štaba britanskega imperija, je v pone* deljek prispel z letalom v Avstrijo. V to* rek je obiskal tudi Celovec, kjer se je nje* mu v čast vršila na športnem igrišču vo* jaška parada. Ob njegovem prihodu na le* tališče Zeltweg ga je pozdravil generalni poročnik Galloway, vrhovni poveljnik in vi» šoki komisar za Avstrijo, dalje generalni major Winterton, njegov prvi namestnik, in podpolkovnik G. Taylor.
V prvi svetovni vojni se je William Jo* seph Slim, rojen v Zapadni Angliji, pridru» žil britanski armadi kot prostovoljec, še prej je z uspehom opravljal razne poklice: bil je uradnik, učitelj in nadzornik železni» ških delavnic.
Danes je general Sir William Slim, ki zavzema starejšinsko mesto v armadi, po činu šef generalnega štaba.
Potem, ko je služil v vojaških vrstah, je »Bill« Slim, kot je na splošno poznan med vojaki, poveljeval v drugi svetovni vojni kraljevskemu polku Warwickshire, ki je bil slučajno stari polk feldmaršala Lorda Montgomeryja, njegovega neposrednega prednika na mestu, ki ga je sedaj dosegel.
Pozneje je bil general Slim imenovan za poveljnika 14. armade in nato zavezniških sil Južnovzhodne Azije, kjer se je izkazal vojaško in organizatorično.
Vse te in še druge njegove vrline so ga dičile v dolgih in težkih bojih, v katerih je general Slim osvobodil Burmo ter privedel svoje vojake do zmage proti najboljšim če* tam japonske imerialne armade.
General Slim je moral tvegati vojna na Daljnem Vzhodu pod čisto drugačnimi okoliščinami kakor kjerkoli po drugih fron* tah. Moral se je boriti z vsakršnimi edini» cami, ki jih je le mogel zbrati skupaj.
Imel je le nedostatne zveze z zaledjem in 14. armada je morala biti odvisna glede svoje municije in celotne oskrbe na impro* vizirano pomoč iz zraka in po morju.
Njegova armada je bila raznolika skupi* na narodnosti. Med britanskimi vojaki in dominijonskimi četami so bili pomešani In* dijci, Zapadni Afrikanci in Burmanci. Vo» jakov nikdar ni bilo dovolj in njihova opre» ma je sestajala predvsem iz stvari, ki so jih bili lahko prihranili po drugih frontah.
Sila njegove osebnosti, elastničnosti nje* govih zamisli in njegov smisel za prilago*
denje so omogočili generalu Slimu, da je skoval to mešanico narodnosti in barv v borbeno armado, ki bi jo v zmožnosti, ju* naštvu in vztrajnosti težko primerjali s ka* tero koli drugo na svetu. V teh vrlinah ar* made so se zrcalile iste vrline njenega po* veljnika.
Po vojni je general Slim vložil svoje zmožnosti v druge svrhe. V celi vrsti radij* skih govorov se je izkazal ne samo kot mojster pred mikrofonom, temveč tudi kot mož z najglobjim razumevanjem člo* veštva.
PRIPRAVE ZA PROSLAVO »DNEVA ZDRUŽENIH NARODOV«
»Dan Združenih narodov«, ki bo 24. ok» tobra, to je na tretjo obletnico Listine Združenih narodov, bodo proslavljali po vseh mestih Združenih držav in po drugih 57 državah, ki so članice Organizacije Zdru* Ženih narodov. Poleg tega pa bo še svetov» na proslava, katere se bodo verjetno udele* žili tudi papež Pij XII, general McArthur, zunanji minister Marshall, glavni tajnik UNO Trygve Lie in John Förster Dulles, zu= nanjepolitični svetovalec republikanske stranke. Kot poroča informacijski urad UNO, računajo tudi z udeležbo Sovjetske zveze, ki je doslej prezrla vse številne mani* festacije UNO. Papež bo v spomin na ob» letnico poslal iz Vatikana posebno sporne* nico. Drugo izjavo bo verjetno poslal gene* ral McArthur, zavezniški vrhovni poveljnik na Japonskem. Marshall, Lie in Dulles pa se bodo udeležili mednarodne radijske od* daje iz Pariza, ki je sedanji sedež Glavne skupščine UNO.
Zunanji minister Marshall je dejal, da bi morali na »Dan Združenih narodov« znova prečitati Listino UNO in obnoviti sklep, da bomo preprečili ponovitev nove vojne tra* gedije s pomočjo načel, ki jih vsebuje Li» stina. Funkcionarji UNO so izrazili upa* nje, da bo »dan Združenih narodov« postal civilna svečanost in bodo na njenih vsako* letnih proslavah Združeni narodi vsega sveta obljubili podporo organizacije UNO. Ta obljuba, ki bi jo znova potrjevali iz le* ta v leto, bi bila organizaciji Združenih na» rodov v večjo podporo, kot jo je k,daj koli imela kakšna mednarodna organizacija. »Dan Združenih narodov« — so izjavili — ne bo rešil niti berlinske krize niti kakega drugega posebnega vprašanja, pač pa bo okrepil enotnost med državami Združenih narodov.
V Združenih državah bodo proslavljali ta dan ob navdušenem sodelovanju vseh ver* skih ustanov s posebnimi verskimi sloves* nostmi po vseh krajih. Kardinal Spellman pripravlja posebno molitev za to priliko.
Preko 5000 članov poljske socialistične stranke je bilo v zadnjih štirinajstih dneh izključenih iz stranke zaradi »nagibanja na desno in protidelavskega zadržanja«, kar pomeni sovražnost napram komunistom, je objavil dopisnik londonskega lista »Obser* ver«.
Med žrtvami te čistke je M. Drobner, star voditelj stranke in član medvojnega komiteja poljskih patriotov v Moskvi ter prve Bierutove vlade v Lublinu.
Pod komunističnim pritiskom izvaja kmečka stranka pravtako čistke ter izklju* čuje člane, katerim očita antikomunizem ali jih označuje kot »ozkosrčne nacionaliste«. Kmečka stranka je izključila šest svojih poslancev ter jim zapovedala, da izpraznijo svoja mesta v deželnem zboru. Oni pa so odklonili ter izjavili, da bodo vložili priziv na vrhovno sodišče.
TRUMAN PREDLAGA STALINU, NAJ »RAZJASNI OZRAČJE«
Predlog predsednika Trumana, da bi po* steli vrhovnega državnega pravdnika Vin* sona v Moskvo, kjer naj bi poročal o »res* nosti in odkritosrčnosti naroda Združenih držav v njihovi želji po miru«, nima zveze s sedanjimi pogajanji v okviru Združenih narodov ali v okviru Sveta zunanjih mini* strov.
Ko je v ponedeljek govoril v Miami (Flo* rida), je predsednik Truman dejal: »V kratkem vzeto, je imel moj predlog, poslati posebno poslanstvo v Moskvo, namen, za* prositi predsednika Stalina za sodelovanje in odpravo sedanjega zastrupljenega ozrač* ja nezaupanja, ki obkroža pogajanja med zapadnimi velesilami in Sovjetsko zvezo.
Daleč proč od kakšnega namena, prekini* ti obstoječa pogajanja Združenih narodov ali Sveta zunanjih ministrov, je bil namen tega poslanstva izboljšati ozračje, v kate» rem se morajo ta pogajanja vršiti ter tako doprinesti k dosegi plodonosnih in mirov* nih izvidov.«
Predsednik je končal svoj govor s po* udarkom, da se je problem, pred katerim stoje Združene države in svet, sedaj osredo, točil v eno samo glavno vprašanje: »Ali bo mogoče spraviti v sklad interese zapadnih velesil in interese Sovjetske zveze, tako da bo to rodilo trajen mir?« («Reuter«)
Gospodarski položaj Evropo
ZNATEN NAPREDEK EVROPSKEGA OBNOVITVENEGA PROGRAMA KLJUB
NASPOTOVANJU KOMUNISTOV
Uprava za gospodarsko sodelovanje ECA je predložila kongresu svoje prvo poročilo, v katerem podaja pregled svojega delova* nja v treh prvih mesecih svojega obstoja (april—junij). V tej dobi je ameriški pro* gram podpor tujini kljub aktivnemu nas* protovanju sovjetske vlade in drugih ko* munističnih vlad Evrope dosegel znaten uspeh.
Poročilo navaja, da pomeni program, ka* terega se udeležuje 16 evropskih držav, ki se obnavljajo z veliko podporo Združenih držav, »sodelovanje takega obsega, ki nima primera v preteklosti« in daje tudi »trdno podlago za gospodarsko obnovo Evrope.« To je bilo doseženo neglede na to, da se Sovjetska zveza ne udeležuje te akcije in ne glede na to, da je ona preprečila udelež» bo svojim satelitom, čeprav bi nekateri od njih, kot smo videli, prav radi sodelovali. Poročilo omenja nato delovanje Kominfor* ma, ki je podvzel Vse, da prepreči uspeh obnovitvenega načrta.
Poročilo navaja, da onemogočajo po voj* ni v zahodni Evropi povzročena material* na razdejanja in gospodarska dezorganiza» cija še tri leta po koncu spopada zadostno proizvodnjo, ki bi ustvarila pogoje za gos» podarsko blagostanje. Predvojna proizvod* nja mora biti znatno presežena, če hočemo doseči življenski standard, ki bi bil približ* no tak kot pred vojno; to ne le zato, ker je prebivalstvo narastlo za okoli 10%, tem» več zato, ker je Evropa izgubila mnogo vi* rov svojih dohodkov, s katerimi je nekaj časa razpolagala za nakup najvažnejših uvoznih izdelkov, kot tudi znatne investi» cije v tujini in plačila za enake službe v tu» jih deželah. Zaradi znatnega izpada teh do» hodkov ne bo Evropa niti mogla v pred» vojnem obsegu finansirati svojih uvozov, dokler ne bodo mogli povečati izvozov. Za nadomestitev tega izpada je torej potrebno znatno in stalno povečanje skupne proiz» vodnje.
Čeprav je večina ERP udeleženih držav —izključno Nemčija — v prvem polletju
letošnjega leta pridela več blaga kot v ena* kem obdobju leta 1938, je veliko pomanj* kanje blaga v zadnjih letih ojačalo infla* cijski pritisk, ki ga je čutiti povsod, čeprav v različni meri: na eni skrajnosti stoji Gr* čija, kjer je sedanji indeks cen parstokrat višji kot leta 1938, na drugi skrajnosti sto* jijo Velika Britanija in skandinavske drža* ve, kjer so se življenski stroški v isti dobi povečsli za manj kot 100%. Poročilo pred* videva poboljšanje na področju živilske proizvodnje, čeprav to poboljšanje ne bo zadostovalo za takojšnje povečanje potroš* nje na vrednost pred 10 leti.
Sedanji gospodarski položaj Evrope — ugotavlja nato poročilo ECA — zaznamuje znatno zboljšanje v raznih pogledih. Ako bo šlo po tej poti dalje, bodo pri ERP ude» ležene države s svojimi napori in s pomoč* jo Združenih držav dosegle zdravo državno gospodarstvo, ki ne bo več potrebovalo iz» rednih podpor od zunaj; to je tudi končni cilj evropskega obnovitvenega pograma.
Med ovirami za popoln in hiter uspeh na* črta, ki se tiče 170 milijonov prebivalcev vseh evropskih držav, navaja poročilo ne* zadostnost informacij. Ta položaj je zakri* vilo zlasti dejstvo, da je mnogo važnih ča= sopisov organov komunistične stranke in zato skrajno sovražnih programu ECA. Po* trebni bodo meseci skrajnih naporov za po» polno razumevanje dejavnosti in ciljev ERP pri ljudskih množicah držav koristnic.
V prvem četrtletju je dobila največ pod* pore Velika Britanija; po vrstnem redu sledijo Francija, Italija, anglo=ameriško po» dročje Nemčije, Nizozemska, Avstrija in Grčija. Poročilo poudarja, da primanjkuje v večjem delu držav, udeleženih pri ERP, delavcev, predvsem strokovnih; izjemo tvorita Italija in Grčija, kjer vlada naš» protno velika brezposelnost. Poročilo kon» čuje z navedbo, da je bilo v zadnjih mese» cih opaziti obnovo trgovinskih izmenjav med Vzhodom in Zapadcan in pristavlja, da je želeti, da bi ta obnova trgovskih stikov trajala še nadalje v splošno korist Evrope.
BpoifoS sueiounsia mira
Dr. Juan Dtilio Bramuglija
O tem možu, sedanjem argentinskem zu* nanjem ministru je brez vseh pridržkov mogoče reči, da je prišel na ta svoj položaj izključno le po svojih izrednih zmožnostih in osebni marljivosti in vztrajnosti. Je človek zase. Izvira iz preproste meščanske družine, bil je izredno nadarjen in priden dijak ter je že s svojimi dvajsetimi leti položil odvet* niški izpit. Danes je star 45 let ter lahko s ponosom gleda na zadnjih 25 let plodne» ga dela v svojem pravnem poklicu. Poleg veščega in izčrpnega znanja v. svojem po» klicu pa se je kot privatnik izredno mnogo zanimal za socialna vprašanja ter se je tudi aktivno udejstvoval v raznih sindikalnih
Zato je danes Bramuglia glasnik največ» je argentinske sindikalne organizacije ter uživa v svoji domovini velik ugled in spo» štovanje. On je tudi kumoval prevzemu ob» lasti po generalu Peronu (takrat je bil ta še polkovnik). Sodeloval je v takoimenova* ni »nacionalni revoluciji«, ki se je končala s prihodom generala Perona na oblast. Po» stal je njegov ožji sodelavec, bil minister za delo v njegovi vladi ter je sedanja ar» gentinska socialna zakonodaja v veliki me» ri njegovo delo. Ta zakonodaja se odlikuje po svojem globokem socialnem duhu in je zelo izboljšala gmotni in sploh življenjski položaj argentinskega tovarniškega, pa tudi poljedelskega delavca.
Pozneje je prevzel vodstvo Urada za delo lin socialno skrbstvo, zatem je bil nekaj ča» sa najvišji upravni uradnik, državni komi* sar (interventor) v provinci Buenos Aires, pred dvema letoma pa ga je Peron ponovno poklical v vlado, kjer je prevzel mesto zu» nanjega ministra. Njegov prednik je bil znani (morda se spominjate) dr. Juan I. Cook ki je bil moral v prvih razburkanih mesecih po končani vojni izpolniti težavno in delikatno nalogo: odgovoriti na ameriš* ko belo knjigo, ki je Argentiniji očitala so» delovanje in podpiranje Nemčije ter narod» nega socijalizma. Od takrat pa do danes so se odnošaji med veliko republiko ob La Plati in Washingtonern zelo izboljšali. Za» sluga za veliko naraščanje ugleda, ki ga Argentinija ne žanje samo na ameriški ce» lini, ampak po vsem svetu, je seveda pred* vsem njenega voditelja Perona in pa v nič manjši meri njegovega modrega in odlične» ga zunanjega ministra, dr. Juana Atilia Bramuglie. Slednji je prispel v Pariz na sa* sedanje Združenih narodov v spremstvu spretnih in veščih sodelavcev, kot so: Alber» to V. Vignes, državni podtajnik, dr. Jose Arce, stalni delegat Argentini je pri UNO, Enrico V. Corominas, poslanik in opolno* močenec, ter dr. Rufino Varela, delegacijski glavni tajnik.
Za mlado in razvijajočo se republiko Ar* gentinijo pač ni majhna čast, če je glavna skupščina Združenih narodov že v drugič izvolila argentinskega diplomata za svoje* ga predsednika. Prvič je bil to Jose Arce, zdravnik, znanstvenik in kirurg svetovnega slovesa, danes je to Juan Atilio Bramuglia. Dokaze svojih izrednih sposobnost je sled* nji podal že na panameriških konferencah v Rio de Janeiro in v Bogoti. Zlasti ta v Bo* goti se je vršila kakor znano v najtežavnej» ših in najneugodnejših okoliščinah.
Srečanje z dr. Bramuglio je vsakomur prijetno. Športno je oblečen, toda elegant* no. Smehljajočega obraza prav rad podaja znancem in prijateljem roko. Prijazno nam recimo pripoveduje, da po njegovem mne* nju miru med narodi prav tako kot med po* samezniki tako dolgo ne bo, dokler ne bo notranjega miru in reda v posameznih dr* žavah, ki naj pač vsaka zase poskrbe, da bodo delavne množice deležne socialnih pra» vic in da bo med posameznimi sloji vladala resnična solidarnost. Ob teh stavkih se bo marsikdo spomnil na poslanico, katero je predsednik Peron pred štirinajstimi meseci naslovil človeštvu. V njej so se zrcalile iste lepe misli in ideje. Ali obstaja upanje, da bodo v svetu danes našle več odmeva in plodnih tal ?
Minister Bramuglia, — tako zatrjuje vsaj njegova okolica — je človek preprostosti, enostavnosti in iskrenosti. Prav nič ne ljubi velikih bučnih sprejemov ter ima raje pri* jetno skromno družinsko okolje v družbi s svojo ženo in svojima dvema sinovoma, od katerih ima enega stalno pri sebi kot svoje» ga osebnega tajnika. Njegovo najljubše razvedrilo pa sta lov po prostranih planja* vah in gozdovih njegove domovine ter ri* bar jen je ob velikih domačih jezerih.
Od vsega pa dr. Bramuglia največ ceni dobro čtivo. Najraje ima klasike. Aristotel, Platon, Aristofanes in drugi so po njego* vem mnenju modreci, za katerimi še nihče »politike« ni tako globoko pojmoval in ra* zumel. Ti stari filozofi so njegovi najboljši prijatelji. S tem pa seveda ni rečeno, da pušča v nemar moderno leposlovje in so* dobno filozofijo. Novi francoski filozof Sartre je njegov dober miselni znanec.
(Po »Une semairte dans le monde« — F. F.i
MASARYKOVA
DEDIŠČINA
(Pisec članka, dr. Hans Kohn, se je rodil v Pragi ter se je 1. 1933 izselil v Združene države. Zdaj je profesor zgodovine na Smith College v Nort» hamptonu v zvezni državi Massa= chussetts. Članek izvira iz »Letopisa Ameriške akademije za politične in socialne vede.«)
Veliki vojni 20. stoletja nista težili le k za voj e Van ju oblasti, temveč tudi k nadvla= di nad dušami. Postavka v igri niso bile le prednosti gospodarske narave, temveč tudi izoblikovanje in tok civilizacije. V tej borbi, ki pa še traja, je Češkoslovaška predstav» Ijala zaradi svojega zemljepisnega in kub turnega položaja simbolični del. Kakor je prav dobro znano, se je uvod v drugo sve= tovno vojno odigral na Češkoslovaškem.
TOTALITARISTIČNA NADVLADA
Kot uvod nimam v mislih monakovskega pakta iz septembra leta 1938, ker je bil še» le Hitlerjev pohod v Prago, ki je šest me» secev kasneje kršil mcar.akovski pakt. tisti, ki je spravil pokoncu britanski narod. Ta» krat je bilo že prekasno. da bi bilo mogoče prepreč'ti vojno, toda kljub temu še pravo» časno, da so Britanci lahko pritekli n? pomoč svobodi človeškega rodu. ki jo je ogr.v žal Hitler.
»Hitlerjanski« pohod v Prago se je. če» prav z bistvenimi rszliknmi ponovil v febru» arju letos. Novo »Monakovo« — za katere» ga pa bi bilo kakor za prvotnega mogoče najti kakšno opravičilo — je nastal leta 1945, ko je predsednik Beneš sklenil spo» razum s komunisti, češki liberalci so za» upali — prav tako kakor je leta 1938 za» upal Chamberlain Hitlerju — da bo Stalin spoštoval obveznosti ter da bo možno sode» lovanje s komunisti.
Komunisti pa so v letošnjem februarju kršili sporazum na enak način, kakor je to storil Hitler v marcu 1939. To pot pa je zlo delo zadostovalo, da je zbudilo zahodni svet z vso verjetnostjo še o prsvem času. da bo poskrbel z energično akcijo za rešitev svo» bode Zahoda, ne da bi mu bilo treba plačati junaški tribut vojne. Toda Češkoslovaška je postala totalitaristična drž?va, v kateri so zahodno zamisel življenja, ki temelji na spoštovaniu do človeške osebe, na strpnosti in na svobodi kritike, nadomestili z anti» evropskim absolutizmom, ki gospoduje ne le nad telesi, temveč tudi nad dušami. V obeh primerih je bila vsaj začasno uničena Masarvkova dediščina, ker je vse Masarv» kovo delo za časa niegovega življenja teži» lo k enemu cilju: da bi v svoji duhovni borbi proti Vzhodu združil nepreklicno svoj narod z Zabodom.
»V zgodovini slovanske miselnosti pred» stavlja Masarykova filozofija odločen, od» ločilen in zmagovit preobrat k Zahodu.« Tako se je izrazil v svojem važnem eseju o Masaryku, katerega prijatelj in sodelov.-dec je bil, bivši profesor za biologijo na praški univerzi Emanuel Radi. (Gl. »Masarvk in zahodne filozofije« v »Festschrift« v poča» stitev Masarvkove osemdesetletnice, Bonn, Friedrich Cohen, 1930, vol. II.)
SIMPATIJA ČEŠKIH VODITELJEV DO ZAHODA
Čehi, ki so narod slovanskega rodu, so se V teku zgodovine znašli obdani od Nemcev. Razumljivo je torej, da so se njihove sim» Patije in njihova upanja obrnila k največje» mu slovanskemu narodu, k Rusom. K pove» Čanju teh čustev sta prispevali še razdalja in nevednost o ruskih stvareh. Maloštevilni Čehi, ki pa so poznali Rusijo bolj od blizu in ki so šteli svojo deželo za neločljivi del Zahoda, so takoj dvignili glas in opozarjali pred iluzijami glede orjaka na vzhodu.
Glavni češki zgodovinar František Pa» lacky je s ponosom razodeval, da je refor» mistično gibanje, katerega vpliv pa ni do» segel Rusije, imelo svoj izvor v husitski Češki ter tako povezalo to deželo z Zaho» dom v borbi za svobodo vesti in za svobodo posameznika. Leta 1848 je bil sklican v Pragi panslavistični kongres, ki pa ni obr» »il svojih oči v Rusijo, da bi od tam priča» koval pomoči in nasveta; pač pa je stremel k zahodnjaškemu liberalizmu. Čehi so bor» bo med Vzhodom in Zahodom pojmovali Vedno kot borbo med Rusijo in Evropo. Enak smisel pa je ta borba imela tudi v Rusiji, kjer so se pozahodnjačeni duhovi borili vse 19. stoletje, da bi zasedli v svoji državi pojem svobode, ki jo ščiti zskon. Vse Masarykove simpatije so šle zahodnjaškim Rusom ter lahko njega Samega štejemo med vsemi Slovani za najnapred» »ejšega zahodnjaka. Masaryk je nasproto» Val panslavizmu na enak način kot panger» toanizmu, ki predstavlja mržnjo. ki je iz»
rodila narodni čut v osrednji in zahodni Evropi.
Čeprav je predsednik Tomaž G. Masaryk poučeval filizofijo vse do nepričakovanega preokreta v svojem življenju, ko je skoraj v starosti, primerni za pokoj, prevzel po» litično vodstvo svoje dežele in postal prvi predsednik novorojene republike (to mesto je opravljal z redkim dostojanstvom nad 16 let), ni vendar zapustil nobenega sistema» tičnega dela v politični ali kulturni tvarini. Svojo misel je izrazil v treh glavnih delih, ki imajo bolj kritični kot pa konstruktivni značaj:	»Socialno vprašanje« (Socialni
Otazks), katero predstavlja sociološko in filozofsko kritiko marksizma ter je bilo ob» javljeno leta 1898: »Rusija in Evropa« (Russland und Europa), ki je študija o du» hu Rusije in ki je bila objavljena leta 1913: in končno »Svetovna revolucija« (Svetova Revoluci), spomini iz prve svetovne voine. katere je objavil leta 1923.
MASARYKOVA FILOZOFIJA
Zahodni pojem človeškega dostojanstva in objektivne resnice je bilo osrčje Masary» kove filozofije, katerega učitelji so bili Descartes, Locke, Hume in Mili. V svoji štu» diji o Rusiji je Tomaž G. Masaryk prikazal Dostojevskega kot avtentičnega predstav» nika ruskega duha in ruske revolucije. Za» vrnil je tega pisatelja, ker mu je preveč azijatski in vzhodnjaški, ter je obžaloval, da ni na Ruse vplival nikoli Kant s svojim kritičnim duhom. »Filozofska kritika, ki jo mi pričakujemo od Rusije, se bo morala učiti pri Humeju in Kantu. .. ter bo mo» rala razrešiti nekritično gibanje revolucije.« (glej »The špirit of Russia,« London, 1919. vol. I, II., 562). Ko je odpotoval na svoje dolgo romanje v begunstvo, je vzel s seboj le dve knjigi in sicer biblijo v klasičnem češkem prevodu in »Testament« slavnega češkega vzgojnika Komenskega, ki je bil občudovalec Bacona in kateri je izmed vseh čeških mislecev poudaril najkrepkeje so» rodnosti z Zahodom.
Upirajoč se vsem slovanoljubom je Ma= saryk izjavil: »Po svoji vzgoji sem Evro» pejec in hočem s tem reči, da zadostujeta evropska in ameriška civilizacija mojim duhovnim potrebam».
Čeprav ni nikoli napisal kakšnega siste» matičnega dela o etiki, je bil vendar ves njegov pogled na svet bistveno etičen ter je bila etika tista, ki ga je vodila v slavni po» lemiki o zgodovinskih manuskriptih (roko» piših), v kateri je Masaryk dokazal, da so bile toliko slavljene, srednjeveške pesnitve, na katerih so Čehi utemeljevali svoje zah» teve po starodavni kulturni prednosti, po» narejene. Potreben je bil velik pogum — pogum, da se dvigneš sam samcat proti na» cionalističnemu ponosu in strasti, ki sta prevevala večino — da je dobojeval to bor» bo za obrambo svobode in duhovne »pošte» nosti« ne glede na dozdevne narodne in» terese.
Masaryk je za socializem uporabljal isto etično merilo, kot ga je uporabljal za na» cionalizem. čeprav je v delu »Socialno vprašanje« podvrgel marksizem strogi kri» tiki, ni bil v resnici nikoli sovražen socia» lizmu — vsaj toliko časa ne, dokler je ta spoštoval dostojanstvo posameznika in ob» jektivno resnico. Lahko bi ga šteli za zmer» nega in evolucionističnega socialista, sorod» nega angleškim krščanskim socialistom, ta» ko zaradi poudarka na etični sestavini so» cializma kakor zaradi njegovega pacifizma. Glede pacifizma je zavzel svoje stališče v antitezi »Kristus ali cezar« ter se je brez pridržkov postavil na stran Kristusa. Ven» dar pa ni bil brezpogojni pacifist, ker je dopuščal, da je potrebno v skrajnih prime» rih poseči tudi po vojni, kakor je tudi nuj» no potrebno, da si na njo pripravljen. Ma» saryk je bil tudi mnenja, da je mogoče opravičevati revolucije z izrednimi oko» liščinami, v katerih je zatiranje postalo za» res nedopustno. Zaradi tega je bila po nje» govem ruska marčna revolucija leta 1917 opravičljiva, dočim pa to ni bila novem» brska v istem letu.
ZAVRAČANJE BOLJŠEVIZMA
Masarykova filozofija pojasnjuje njego» vo brezpogojno zavračanje Leninove revo» lucije in boljševizma. Medtem ko so mnogi intelektualci na zahodu v prvem trenutku odobravali novembrsko revolucijo in iz» glede, ki jih je ta vzbujala, pa četudi so kasneje izgubili simpatije za Leninovo de» lo, pa Masaryk, ki je verjetno poznal Rusijo bolj kot vsakega zahodnjaka, ni imel ni» koli takšnih misli. Za časa revolucije je bil v Rusiji. Za Božič leta 1920 je napisal v li= stu »Lidove Noviny«, da Leninova revoluci»
SVET
V SLIKI
Britanska letala na reakcijski pogon lete nad Kopenhagnom ob priliki tamkajšnje britanske razstave.
Sir Tribu Daku, eden izmed afriških vla» darjev, ki se udeležujejo sedanje afriške konference v Londonu, je izrabil potovs» nje iz Liverpoola v London za pisanje.
Na posebni seji Varnostnega sveta Združe» nih narodov, ki je bila posvečena grofu Bernadottu, so odposlanci vstali in z eno» minutnim molkom počastili umrlega.
ja ni imela svojega vzroka v samoobrambi proti zatiralnemu režimu, ker se je takrat Rusija že usmerjala k svobodi, temveč je izvirala le iz pohlepa po oblasti. »S svojimi očmi sem videl strahotna dejanja boljše» viške revolucije. Ta dejanja so razodevala skoraj barbarstvo in včasih živinsko krutost, toda to, kar me je vsega napolnilo z grozo, je bila očitno odvisna žrtev človeš» kih življenj.« Iste bistvene kritike so po» novljene v njegovem delu »Svetovna revo» lucija«.
»Boljševiki,« je zapisal, »so si naprtili krivdo za mnoga nepotrebna uničenja. Zla» sti pa jih grajam, da so se brez pridržka prepustili uničevanju človeških življenj, sledeč avtentičnemu sovjetskemu običaju« (glej »Svetovna revolucija«, stran 181).
Kakor je odklanjal, da bi gledal v nazad» njaški caristični Rusiji vzor za Čehe, tako je enako odklanjal, da bi ga videl v boljše» viški Rusiji. Po njegovem mnenju so bolj» ševizem določile ruske tradicije in je leni» nistična zgodovina revolucije bila primitiv» na in barbarska. Po MaSaryku je leninizem sledil bolj Bakuninu kot pa Marxu. Za Ma» saryka sta zasebna pobuda in pravica, da misliš Sam zase, predstavljali nujni temelj političnega in duhovnega življenja. »Osnovo boljševiške diktature predstavlja nekritič» na in protiznanstvena nezmotljivost; re» žim pa, ki se boji kritike in ki ima strah pred ljudmi, ki misli» jo, se obsoja sa m.« (glej isto delo stran 180).
Po letu 1945 so nekateri že verovali, da bo Češkoslovaška nudila dokaz, da se bo Masarykov duh lahko preživel s tem, da se bo prilagodil leninizmu, ali kakor so dejali, da bo Češkoslovaška tvorila most med Vzhodom in Zahodom. Državni udar v le« tošnjem februarju pa je dal zdravi nauk. To pot pa ni šlo za zunanjega sovražnika, temveč za notranjega.
Evropa je bila v začetku 20. stoletja na poti k enotnosti in je Masaryk lahko ta* krat upal, da se bo Rusija včlenila v Evro» po za plodonosno izmenjavo med obema svetovoma. Toda Leninova revolucija je povzročila razkol Evrope in vsega sveta V dva nasprotna tabora ter je Rusija postala še bolj zaprta družba, kakor je pa to bila kdaj koli v svoji zgodovini.
S pogumom in s poštenostjo, za kar nam je dal zgled Masaryk, moramo mi pogledati dejstvu v oči, da je ravno danes, ko vsi kli» čejo po »enotnem svetu«, enotnost sveta manjša kot pa v kateri koli drugi dobi mo« derne zgodovine. Kot je Masaryk točno uganil, se v tej opoziciji dveh svetov spor ne suče okrog vprašanj gospodarskega zna* čaja, glede katerih bi bilo z nekaj dobre volje mogoče zlahka doseči sporazum, tem» več okrog bistvenih in nespravljivih neso» glasij glede človeške narave in pomena zgo* dovine. Za zdaj je češki narod prisiljen k molku, toda. Masarykova dediščina je posta« la neločljivi del tiste zahodne civilizacije, za katero se je on boril in h kateri se bo, upamo, njegov narod povrnil.
Najnovejše o Tereziji Neumann
Iz posebnega poročila za švicarski list »Hochwacht« od 9. 2. 1948.. izvemo marši* kaj novega o čudovitih dogodkih Terezije Neumann, kar bo gotovo zanimalo tudi one, ki so slišali o tej izredni osebi že pred vojno.
Pred drugo svetovno vojno se je slišalo zdaj to, zdaj ono o bistrovidki in trpinki Tereziji Neumann iz Konnersreutha. Ko je izbruhnil veliki hitlerijanski svetovni na» pad, se je slišalo le »Sieg Heil!«, vse drugo je morslo stopiti v ozadje. Tako je bila tu» di Terezija Neumann pozabljena, ali pa so se šušljale razne tajne govorice brez pod» läge. Zdaj smo pa imeli priliko — piše list »Hochwacht« — dalje časa govoriti z ne» kom, ki je prišel iz Nemčije in je osebno znan s Terezijo. Ta oseba je na naša vpra» sanja marsikaj povedala, kar nam je popol» noma novo in prinašamo v našem listu, kar se mora pri poročilu posebej navesti.
OD KDAJ TEREZIJA NEUMANN NE UŽIVA NOBENE HRANE?
»Kako izgleda Terezija Neumann se» daj?« sem hotel vedeti.
»Odlično! Je rdečih lic, vitka, zdr.ava, je prisrčna in se iskreno smeje.«
»Koliko časa že ne uživa Terezija nobe» ne hrane in pijače?«
»Skoro dvajset let.«
»Ali je to naenkrat prišlo?«
»Kakor se vzame. Vam bom povedal. Ne* ki dan je Terezija močno bljuvala takoj, ko je použila zajtrk. Mislila je, da si je po» kvarila želodec. Zato ni jedla tisti dan ni* česar do večera. Komaj je zvečer použila nekaj grižljajev, ji je postalo slabo in je v hudih bolečinah zopet vse izbruhala. To se je ponovilo naslednji dan in še nekaj dni povrsti. Kakor hitro je hotela kaj zaužiti, ji je postalo slabo in je vse izbruhala.
Nato je pa Terezija opazila, da ji po bru» hanju ni več slabo in da ne čuti nobene lakote več. Kadar koli je jedi izbruhala, se je počutila vedno zelo dobro. Trajalo je precej časa, da so se Terezija in njeni star* ši prepričali, da ji je Bog naklonil milost, da lahko živi brez hrane. Toda niso mogli tega prav razumeti. Vsled tega so bili bolj prestrešeni kakor veseli.
Čez nekaj časa je postalo znano vsem, da živi Terezija Neumann brez hrane, celo tako, da e ob začetku druge svetovne voj» ne prepovedal nacistični župan dajati Te» režiji živilske nakaznice z utemeljitvijo, da ona niče več ne je in da ji zato ni treba ži= vilskih nakaznic. Tako so oblasti' nehote priz-nale, da živi Terezija brez hrane, kar bi znalo biti kdaj pri cerkvenem procesu še posebno važno.
Ako Terezija kam potuje, nikoli nikjer ničesar ne je. Pred vojno je bila nekaj dni v Švici (za kar k sreči ni vedel nihče). Spremljal jo je brat. V hotelih ni prišla ni* koli k mizi, da bi jedla.«
Teko je ta oseba opisala Terezijo Neu» mann. Zato je nesmiselno zanikati, da ne živi brez hrane, ker je preveč prič. Končno je pa zadnja beseda Cerkve.
ZNAMENJA KRISTUSOVIH RAN
»In kako je bilo z znamenji Kristusovih ran, ki jih nosi Terezija ?« sem vprašal dalje.
»Tudi o tem vam lahko kaj povem. Te» režija sama mi je povedala vse to.
Nekega dne — pred več leti — je opazila Terezija, da ima na hrbtni strani obeh rok kraste ali brazgotine ran, ki si jih ni mog» la razložiti. Saj se ni ranila' nikjer; da bi bila pa kaka bolezen, tudi ni bilo verjetno. Vsekakor je šla s temi brazgotinami ali krastami ran k zdravniku. Ta je vso zadevo pregledal in menil, da bo kmalu ozdravijo» no. Nemazal je na obeh rokah hrbtno stran z nekim mazilom in obvezal. Toda takoj je začelo mazilo tako neznosno žgati in peči, da se je Terezija kmalu vrnila k zdravniku in mu vse povedala. Tedaj mora peč vzeti neko drugo mazilo, si je mislil zdravnik. Kar razumeti ni mogel, da bi to mazilo tako peklo.
Ko je nadrgnil in natri drugo mazilo, se je ponovilo isto kot prej in peklo toliko ča* sa, da je moral zdravnik odstraniti tudi drugo in tretje mazilo. Takoj so prenehale bolečine. Zato ni natri nobenega mazila več in tudi kraste niso pekle.
Tudi glede tega je minilo precej časa, da je prišla Terezija do prepričanja, da gre za znamenja Jezusovih ran. Popolnoma prepri* čana pa je bila šele, ko so se pokazala ista znamenja tudi na nogsh in na strani.«
»In danes?« sem vprašal.
»Danes lahko vidite znamenja ran, kadar hočete. Jaz sem jih natančno opazoval, ko mi jih je Terezija s smehljajem poka» zala. Imajo natančno obliko štirikotnika z
nekako 1 cm dolgimi stranicami. Na notra» nji strani rok so nekoliko manjša. Prav lahko si je predstaljati, da je štirioglat že» bel j prodrl skozi roke.«
»In petki njenega trpljenja?« sem nadaljeval. »Kako je s trpljenjem, ki ga okuša Terezija ob petkih. Ali nastopi redno vsak petek?« sem se zanimal.
»Ne. Terezija mi je povedala, da mora le tedaj trpeti Jezusovo trpljenje velikega petka, kadar ne pade na petek kak praznik. Tako odpade trpljenje n. pr. ves božični čas in v osmini sv. Treh kraljev. Trpljenje je pa strašno. Ganljivo je videti, kako se ob pet» kih trpljenja odraža vse na Terezijinem ob» ličju in ji curlja kri v malih kapljah.
Pripoveduje navadno tudi posebnosti, ki običajno niso znane. Tako pravi, da je bil Jezusov križ drugačne oblike, kot smo ga mi danes navajeni. Zbit je bil iz dveh brun v obliki mogočnega X (mi pravimo Andre» jev križ). Predno so pribili vojaki Jezusa na križ, so bili zvrtali na zgornjih delih bruna že luknje. Ko so hoteli Jezusa pri* biti, sta bili luknji preveč vsaksebi. Te» daj so vojaki tako dolgo vlekli Jezusa za
roki, da sta izstopili iz ramnih sklepov in dosegli zvrtane luknje. To natezovanje rok je bilo posebno strašno.
Sicer pa ne sodeluje Terezija le pri Kri» stusovem trpljenju, temveč se udeležuje vsega Gospodovega javnega življenja in delovanja. Pripoveduje, da stoji pri Jezuso* vili govorih med ljudstvom, kjer vse sliši in vidi tudi gledalce in poslušalce.
Pozna tudi vsakega posameznega aposto* la popolnoma natančno in pripoveduje če» sto, kaj je ta ali oni apostol delal in kak» šen je.«
»Konnersreirth leži v Nemčiji v ameriški coni. Kako so Amerikanci do Terezije?«
»Cesto jo obiskujejo in marsikateri od njih se je spreobrnil iz popolne nevere h katoliški Cerkvi. Na Amerikance naprav* Ija to, kar vidijo v Konnersreuthu, mogo» čen vtis. Seveda so med njimi tudi taki, ki se temu smejejo.«
»Ali ste vi prepričani popolnoma O vsem, kar mi pripovedujete?«
»Seveda! Zakaj tudi ne? Saj je toliko prič, da ne bi bilo prav, o vsem tem še dvomiti.«
Tako tudi jaz verjamem in prišel bo mor» da čas, ko bo Terezija Neumann in njeno trpljenje priznano tudi od Cerkve ...
Tedaj bo ona postala svetu še v večji blagoslov.
'JA IR A
Stara ura, v kotu svojem danes še doma stojiš, čas kazala že si dedu, danes drugim čas zvoniš.
Oče zdaj te še navija kakor nekdaj vsak večer, jaz pa sem odšel po svetu, v srcu čutim le nemir.
Zdi se mi, da pravkar meni zazvonila si četrt, in bojim se, da boš jutri dragim oznanila smrt.
čase lepe sem ob tebi živel, ko sem ob knjigah svet spoznaval in poglabljal se v skrivnostni večni red.
Pa si zazvonila meni, šel pravico sem iskat.
V duhu vidim te zdaj zopet, vrnil hi se k tebi rad.
In pri tebi bi razmišljal, da pravico le uče moje knjige na polici, a da zanjo svet ne ve ...
Kovačič Erik
RDEČI IHACEL]
Hotel bi biti diskreten sam proti sebi in zamolčati mirno bridek dogodek. Toda že se ga je žal polastila policija, ki mi očita krive motive in ki trdi, da nisem postopal nehoteno, temveč premišljeno. Kakor da bi bili čudni doživljaji nemogoči, kakor da' ne bi bilo tajinstvenih dogodkov, ki imajo na sebi pečat slučajnosti.
Pa vedeti bi hoteli, kaj se je prav za prav zgodilo: Proti večeru sem se spreha» jal po boulevardu. Zahajajoče solnce je si» jalo in mehko mi je bilo v duši. Imel sem rumen nagelj v gumbnici.
Ustavil sem se na križišču ceste. Obstal sem s svojim rumenim nageljnom in tudi moja dolga ovratnica je bila rumena. Mo» ja obleka je bila siva in ura je baš odbila sedem, ko sem slačil svoje temnorumene rokavice.
Morda nekaj sumite, morda mislite, da sem na tem mestu imel 'dogovorjen sesta* nek?
Nikakor ne! Brez vzrpka sem obstal na mestu, samo zato, ker sem imel čas in ker je bil večer tako lep. Gledal sem, kako ho» dijo ljudje mimo mene, potegnil svojo uro, jo naravnal na sedem in jo zopet vtaknij v svoj rumeni telovnik. Ko tako brezbrižno gledam na svoje podkolenke, se mi približa rdeč kolesar, pogleda iskaje naokoli, polo* ži obotavljaje roko na ščit svoje čepice, po» kaže na moj nagelj in reče: »Ali ste vi tisti gospod?«
Seveda sem »gospod«. Sicer ne vem za nikogar, ki bi mi sem poslal kako sporo» čilo, vendar vzamem vseeno rumeno kuver» to in sel, vesel, da je tako hitro opravil, odhiti na svojem kolesu.
Pismo brez naslova je v mojih rokah. Sedaj še jaz pogledam iskaje naokoli, če ni morda tu gospod, ki ga oči vidno nekdo tukaj pričakuje. Toda tega gospoda ni.
Prižgem si cigareto, potem odprem le lahno radoveden rumeno kuverto in črtam:
»Ljubljeni! Pričakujem te torej za gotovo ob 7H! Moj mož je ravnokar odšel v klub.«
Nikakor mi ni bilo prijetno pri srcu, ko sem spoznal v pismu rokopis svoje žene. Spomnil sem se pa tudi, da sem jo komaj pred pol ure za slovo poljubil in ji dejal, da bom prebil današnji večer v klubu.
Pa danes je že tako, da imajo vse mo» derne žene enak rokopis in enako frizuro in morda tudi čisto enake pojme o morali.
Vemo pa tudi, da ljubi usoda dovtipe in včasih tudi najbolj tvegane.
Stojim torej s pismom v roki in jasno čutim, da je moj že itak bledi obraz še ne» koliko bolj pobledel in da je postal že sko* raj čisto enak rumenemu nageljnu v gumb» niči.
Kaj mislite, kako mi je bilo pri srcu, ko se v istem trenutku ustavi pred menoj av» to in ko iz elegantnega voza izstopi naglo gospod s črnobelo ovratnico, belimi gama* šami in belim nageljnom v gumbnici. Cie» dam vanj ko v zrcalo, tudi on je velik, vi» tek in bled, skratka čisto tip moje žene, ker tudi jaz sem bil njen tip, saj sva se po» ročila iz ljubezni. Kar nehote sem vtaknil roko s pismom v žep svoje sive obleke.
Tedaj pogleda tuji gospod vprašajoče okoli sebe, stopi potem naravnost k meni in me vpraša: »Oprostite... ali niste videli tu nekega rdečega kolesarja?«
»Da.«
»Ali vam ni morda izročil neko pismo?«
»Da. .. Obrnil se je name, pokazal na moj rumeni nagelj in me vprašal, če sem jaz .tisti gospod’.«
»... Nesporazum?«, je odvrnil naglo go» spod, se nasmehnil zaupljivo, kakor se na» vadno lahkožive! smehljajo in potem je de» jal: »Kot znak spoznanja je bil določen rdeč nagelj ... v naglici pa sem mogel do» biti le bel na,gelj... Usodno!« Pogledal je okoli sebe kot človek, ki si ne upa poma* gati. »Ali morda veste, kje je sedaj pis» mo?«
»O da... v mojem žepu.«
Gospod osupne, ms pogleda vprašujoče, stopi korak nazaj in nato se nasmehne uslužno in reče: »Ali bi smel prositi za pismo, ker pismo je namenjeno meni.«
In vidite, to je bila tista usodna pomo» ta. Namesto da bi mu dal nesrečno rume» no pismo, sem nesramneža pošteno »po* gladil« po nosu, da Se mu je takoj ulila kri.
Tedaj pa je nastal kar Sam od sebe višek dogodka: beli nagelj na njegovih prsih se je pordečil. Gospod je vendarle prišel na sestanek z dogovorjenim rdečim nagelj» nom...
X U l f »I g A
Edinburški festival
Sezona britanskih festivalov je dosegla pretekli teden vi|ek z zaključnimi priredba* mi edinburškega festivala, z letošnjim festi» valom treh pevskih zborov in z otvoritvijo festivala treh stoletij v Leedsu, ki je trajal do 25. septembra in predvajal godbo, slo» vstvo in umetnost.
Pevski zbori so katedralni zbori iz treh starodavnih mest in sicer Glostera, Wustera in Herforda v zapadni Angliji, ki prirejajo vsako leto festivale skoraj nepretrgoma od leta 1715 po vrsti v eni izmed treh katedral v prvem tednu septembra. Organist kate» drale, v kateri se slavi festival, dirigira po» klicni orkester iz Londona in zbor'300 do» mačih pevcev, ki predvajajo često nova de» la britanskih in tujih skladateljev.
Letošnji festival je bil v Wusteru pod vodstvom skoraj 80 letnega organista wu= sterške katedrale. Med manj poznanimi skladbami, ki so jih predvajali v Wustru, je bila simfonija za klavir in orkester »Ne* bukadnezar« angleškega skladatelja Ed» munda Bubre, kratka kantata ravnatelja kraljevske glasbene šole v Londonu Sir Georgeja Dysona in »Missa Brevis« ma» džarskega skladatelja Kodalyja. Med kla* sičnimi deli, ki so jih letos predvajali, je bil Bachov »Pasijon sv. Matevža«, Brahm» sov »Requiem« in Elgarov oratorij »Kralje* stvo«. Elgar je bil domačin iz Worcestera in celo življenje tesno povezan z delom treh katedralskih zborov.
Med zaključnimi prireditvami edinbur» škega festivala je posebno uspelo gostova» nje družbe pariškega gledališča Marigny z Marivaux=evo veselo igro »Napačne zaupni» ce« in Gidovo francosko verzijo »Hamleta«. Francoski dramaturg in novelist iz 18. sto» letja Marivaux je posebno poznan zaradi čutnosti in preciznosti v svojih delih, ki sta obogatili francoski besedni zaklad z izra» zom »Marivaudage«. Veseloigra, ki je bila prvič vprizorjena leta 1732, predstavlja mladeniča, ki namerava osvojiti bogato že» no in se v njo pri tem zaljubi.
*
Frane Lehar, komponist »Vesele vdove«, »Dežele Smehljaja« in drugih svetovno zna* nih operet, je zopet resno bolan na svo* jem domu v kopališču Ischl, blizu Solno» grada, poroča Reuter. Pred enim mesecem je bilo javljeno, da boluje na- srcu in že» lodcu, a že štirinajst dni pozneje, ko je do» bil prenos krvi, je bil izven nevarnosti. Se» daj je zopet zbolel. Star je 79 let.
Za dobro voljo
PRVA KRINKA
(Afriška legenda)
Nekaj časa potem, ko se je bil Sambe Mikepe poročil s Kašaši, je ta rodila otro» ka. Nekega dne je šla iz vasi, da bi prinesla vode. Otrok je tekel za njo. Rekla mu je: »Pojdi v vas in ostani pri očetu, jaz pa grem po vodo.«
Otrok ni hotel ubogati; kljub kazni je vztrajal na tem, da gre z njo. Ker je mo» rala Kašaši paziti na otroka, je medpotoma zlila večino vode in je bila prisiljena, da se vrne k reki; otrok je pa tudi to pot hotel z njo. Grožnje in kazni, celo očetove, niso nič pomagale. Otrok 'je kričal in tulil, dokler mu niso dovolili iti z materjo.
Kašaši je bila modra žena; vso noč je premišljevala, kako bi mogla preprečiti, da je otrok pri delu ne bi motil. Slednjič je iz* našla neko sredstvo. Na zunanjo stran svo» je kalebase (votla buča za vodo) je z bar* vo naslikala zelo grd obraz. Ko je otrok pritekel za njo, je dvignila kalebaso pred svoj obraz in se hitro ozrla. Ko je otrok zagledal grdi obraz, se je prestrašil. »To ni moja mati, to je strašna pošast,« je zakri* čal in tekel nazaj v vas.
To je bila Kašaši, iznajditeljica maske.
STRADEŽ
Lakota je huda reč, si je mislil neki člo» vek in obiskoval ljudi vedno ob času, ko so posedli za mizo.
Teko je nekega dne zopet prišel k neki družini, ki jo je že večkrat »počastil« s svojim obiskom. Hišni gospodar se ga je hotel brezobzirno otresti ter mu je dejal:
»Kako škoda, da danes ne morete z na* mi jesti; hočemo se namreč vsi skupaj za» Strupiti in smo v ta namen pripravili jedi.«
Vsiljivec je po vrsti pogledal vse domače, nato pa dejal: »Ali naj sam, brez vas osta1» nem živ?« Potem je sedel za mizo in začel z velikim tekom jesti *
Mark Twain se je nekoč prepiral z ne* kim mormoncem o mnogoženstvu. Končno je mormonec dejal, da v svetem pismu mnogoženstvo ni nikjer prepovedano.
»O pač,« je odvrnil Mark Twain. »Tam je izrecno zapisano: Nihče ne more dvema gospodoma služiti...«
*
»Ali se vam ne zdi, da sem dobro govo* ril? Posebno konec je bil izvrsten, ne?«
»Gotovo. Samo "škoda, da je prepozno prišel.«
Za našo družino
Mladina hoče sonca
• Vprašaj otroke, pri katerih učiteljih so najrajši ,pa ti bodo vedno eno in isto od= govorili: da imajo najrajši tiste, ki so dov= tipni in dpbre volje. In zmeraj se bo izka> zalo tudi to, da imajo dotični učitelji in vzgojitelji tudi najboljše uspehe. Še potem, ko mine že več let po šoli, obiskujejo ne* * kdanji gojenci in gojenke take vzgojitelje in skupno se spominjajo vedrega sijaja ne* kdanjih dni.
Opazuj otroke, h katerim stricem in te* tam gredo najrajši, katerih stricev in tet se najbolj razveselijo, ko pridejo na obisk. To so tisti in tiste, ki nudijo otrokom vese*
le urice.
Oče in mati naj v duhu .stopita nazaj v svoje mlade dni in naj v njih poiščeta same svetle ure in spoznala bosta ,da so bile ti* ste ure svetle zato, ker so izhajale iz sijaja veselja, ki ga je izžareval humor kakega človeka. In oče in mati naj se pošteno iz* prašata, kje sta dala svojim otrokom kaj najboljšega, kje sta najbolj vplivala nanje, kje so se njune namere najhitreje uresni* čile, in priznati si bosta morala, da so bile najrodovitnejše ure • vprav ure veselja in dobre volje.
Daleč, daleč za nami bi moralo ostati ti* sto pojmovanje vzgoje, ki naj vpliva na otroke s hudimi besedami in tepežem. Is* kreno pa sta spojena pojma: vzgoja in ve* selost! Jedro vzgoje mora čim najbolj ži* veti v sončni luči.
Pokrajina mladine je pokrajina pomladi. Pomladansko zemljo je treba orati, pose* jati; iz nje mora veselo kaliti in rasti, na njej naj bi radostno cvetelo in uspevalo. Neki veliki vzgojitelj je dejal nekoč, da morajo vzgojitelji delati vreme v deželi mladine, da bo:	časih dež, časih blisk in
grom, največ pa jasnega in sinjega neba, ki naj z njega sije zlato sonce.
Mladinska pokrajina je jako različna. Se* mena, ki počivajo v njej in pričakujejo ži» vljenja, so različne darovitosti, a tudi ple* vela je dosti vmes. Da se zbudi življenje, je treba sonca, veliko toplega sonca. Šele son* ce povzroči, da je dež izdaten in tudi ne* vihte so uspešne in koristne le tam, kjer kraljuje sonce z veliko močjo.
Sonce nad mladinsko pokrajino pa je — humor. Lepo je označena dovtipnost, ve* drost duše, veselje z besedami »sončni hu* mor« in »zlat humor«, kakor tudi pravimo »veselo sonce«, »sončno zlato «in »zlat son» čni žarek«. Kdor hoče vzgajati, kdor dela v mladinski pokrajini, kdor orje in seje po njivah mladosti, ta naj nenehoma vsebuje sonce in naj se potrudi, da se njegovi žarki svetijo po »vzgojnem polju«.
Kakor ima nebesno sonce to moč, da so
ljudje, odrasli in majhni, bolj delavni, bolj veseli v sončnih dneh, tako vpliva tudi son* ce humorja blagodejno na vse ljudi, zlasti pa na mladino. Vzgojiteljska vedrina, hu* mor, pa je izraz in izžarevanje velike vzgo* jiteljske ljubezni, ljubezni do mladine. Vprav zato pa tako vpliva in prikliče na dan veselje in veselost in vprav Zato us* tvarja in poraja sadove.
Seveda pa vse to ni tako mišljeno, da bi moral vzgojitelj neprestano »stresati dov* tipe in šale iz rokava«, da bi se morali otroci venomer smejati in grohotati. Vzgoj» no važno je, da je temelj vzgoje vesel, da je veselost v srcu in duši in da izhaja iz ljubezni do mladine. Tedaj mladina občuti toploto, lepo ji je ko na toplem soncu, ko doma, ko v naročju matere. Tako toplino naj pa občuti mladina tudi v resnih bese* dah, kadar je posvarjena radi trme, upor* nosti, užaljenosti, jeze in drugih napak, ki so plevel, katerega mora vzgojitelj v težki borbi onemogočiti. Teh slabosti pa sonce veselja ne pusti na dan in plevel na soncu humorja kmalu usahne.
Kakor pomladanska njiva željno vsrkava sončne žarke in topli dežek vase, tako je mladina v vedrem ozračju čudovito dovzet* na in spomin, čuvstva, razum in hotenje so pripravljeni za dojemanje in pdejstvova* nje. Uspehi te potem naravnost osupnejo.
Res je, tudi nevihte so časih potrebne. Lahkomiselnost, predrznost, lenoba mladi» ne povzročajo večkrat kaj nevarno sopari* co. To je prav tako prirodno, kakor da zu* naj v prirodi nastajajo nevihte. A skrbeti je treba za to, da se iz nevihte ne izcimi škodljiva »huda ura«, ki se še dneve in te* dne pozna škoda po njej in ki zastruplja s hladom in z vlago vse, kar je živega.
Češki kmetovalci v nevarnosti, da bodo izgubili zemljo
Vkljub prejšnjemu stalnemu zagotavlja» nju, da bo kmetovalcem zajamčena zemljiš* ka posest, so češkoslovaške oblasti pričele govoriti o kolektivizaciji.
Reuterjev dopisnik je sporočil, da so opazovalci v Pragi prišli do naslednjega spoznanja:
Prvo je, da so češke oblasti pod vod* stvom komunistov hotele na vsak način pre* prečiti vsako razburjenje, predno bi ne bi* la žetev pospravljena.
Drugo pa je, da bi s tako prezgodnjo iz* javo govorniki komunističnega režima kaj težko dokazali potrebo kolektivizacije. Se* daj pa bodo lahko rekli, da je to prišlo sa» mo ob sebi, kot posledica- prostovoljnega kmečkega gibanja.
Vzrok za ta novi ukrep vlade je iskati tudi po praških tržiščih, kjer je tudi ob ča* su žetve primanjkovalo kmečkih pridelkov.
Proizvodnja zadržana.
Uradna poročila o uspehih žetve so po* trdila, da so kmetovalci, posvarjeni po Ko* minformovih izjavah o jugoslovanskih ze* meljskih reformah, zadrževali svoje proiz* vode. Oddaje živil niso dosegle predpisane množine in kruh je še vedno na nakaznice.
Vlada je potrdila vesti, da bodo nabavili 300.000 ton žita iz Sovjetske zveze. Lansko leto, ko je žetev bila porazna, je Češkoslo» vaška morala kupiti 600.000 ton sovjetske* ga žita, ki ga še do danes ni mogla vsega plačati.
V luči teh dejstev ljudstvo s posebnim zanimanjem čita članke o organiziranju ko» lektivnih kmetijstev.
Uradni govornik je ponovno podal žago» tovilo, da bo kmetovalcem, ki posedujejo manj kot 50 hektarov zemlje, zajamčena zemljiška posest.
NEKAJ O RAKU
Sovražnika, ki te naravnost napade, se lahko ubraniš. To resnico nam prav lepo dokazuje zgodovina onih bojev, ki jih je človeštvo vodilo proti nalezljivim bolez» nim. Na starih slikah vidimo zdravnike in strežništvo, ki so pred sto in več leti v ča* sih kuge, kolere in koz oskrbovali bolnike in pokopavali mrliče. Od temena do peta so čudovito našemljeni, obraz jim pokriva* jo pošastne maske, v rokah nosijo dolge šibe, s katerimi preiskujejo in negujejo bol* nike; na prsih in pod obleko jim visijo vre» čice, nabasane z različnimi dišavami in ču* dodelnimi zelišči. Čudna našemljenost je imela namen obvarovati zdravnika pred in*
Ko pa je znanost odkrila bistvo nalezlji* vih bolezni, so vse te coprniške opreme iz* ginile. Namesto fantastičnih priprav je zna* nost uvedla druga, primernejša in seveda tudi uspešnejša sredstva. Po dolgih požrt* vovalnih bojih, po težkih, s prevarami in zmotami posutih potih je veda odkrila pov* zročitelje nalezljivih bolezni in je nato naš* la tudi načine, po katerih se dajo te bolez» ni preprečiti in tudi izlečiti. Drastični in plastični »Lovci na mikrobe« Walterja Crui* fa nas vodijo po teh, sedaj že zgodovinskih dogodkih in nam spričujejo, koliko muke in trpljenja, koliko zablod in briljantnih do* mislic je bilo treba, preden se je pred člo* vekom razgrnila tajna nalezljivih bolezni.
fekcijo.
..................Hlinil............................................................................................
ne. Zreži jih v kolobarčke ter naglo opeci = po obeh straneh na masti. Zraven skuhaj | majhne krompirčke, ki jih, ko so kuhani, | naloži na krožnik, zabeli z zarumenjeno če» = bulo ter obloži s pečeno krvavico. Primerno | za v soboto zvečer!	1
«SeiasŽte IkoiHcef? 1
Nova kuhinjska iznajdba
Zares praktična in potrebna za vsako ku= hinjo je posebno izdelana ponev za pečenje zrezkov, safalad in drugih ocvrtih jedil, kot jo vidite na sliki. Želeti bi bilo, da bi takšne ponve kmalu začeli izdelovati tudi pri nas in da bi gospodinje segale po njih.
v drugo posodo, ki jo je postavila v pečico, nad soparo itd.
Mnogo praktičneje je, če bi imela gospo» dinja pri roki takšno ponev, v kateri bi lahko pekla ali cvrla in bi ji gotovih jedil ne bi bilo treba odlagati drugam.
NADETA ČEBULA
Vzemi nekaj velikih čebul in jih duši ne* kaj časa, da se nekoliko zmehčajo. Nato jih prereži čez polovico ter izdolbi notranjost. To izdobljeno vsebino sesekljaj ter ji do* daj, če imaš, drobno zrezanih ostankov me» sa, gnjati ali klobase, nekaj soli, popra in drobno zrezanega peteršilja. S tem nade* vom napolni čebule.
V kozici pa razbeli nekaj masti in po» loži čebule vanjo, vsako pokrij z debelo re» zino paradižnika, ki si ga poprej osolila. Jed duši približno eno uro. Poleg serviraj riž ali špagete.
Vsaka gospodinja je gotovo že bila v za* dregi, če je morala opeči več zrezkov ali drugih jedil, kako bi to, kar je že opekla ali ocvrla, ohrenila toplo, ne da bi se ji pri* Smodilo in da ne bi. šla niti kapljica masti V izgubo. Ponavadi je odlagala ocvrta jedila
BOLJŠA MALICA ALI VEČERJA
Vsaka dobra gospodinja in mati bi rada včasih nudila družini boljšo malico ali vc* čerjo. Sedaj, ko primanjkuje mesa in slanb ho, si mora psč pomagati drugače. Zelo okusno malico ali večerjo dajejo:
Krompirjeve rezine z zelenim
PARADIŽNIKOM
Od kosila ti včasih ostane krompir. Na* strgaj ga na strgalniku, mu prideni po po* trebi soli, popra in toliko moke, -da lahko Umesiš voljno testo. Nato razvaljaj testo v okroglo krpo, katero razreži na osem de* lov. Te rezine opeci na masti zlatorumeno ha obeh straneh in jih položi na toplo. V
Ponev ima spredaj posebni nastavek, na katerega odlagamo to, kar smo spekle, medtem ko ostalo naprej pečemo. Odvišna mast odteče vsa nazaj v ponev in ne gre v izgubo, a pečena jedila ostanejo lepo gorka, ne da bi se nam morda med peko smodila.
preostali masti pa na hitro opeci rezine ze* lenega paradižnika ter daj na mizo s krom» pirjevimi rezinami za malico. Jed pa je pri* merna tudi za večerjo.
*
Mestna gospodinja se ob sobotah sprašu* je, kako bi čez nedeljo nahranila družino, ne da bi kar naenkrat porabila vse mesne odrezke. Mnogo si lahko pomaga z ribami, ki so v prosti prodaji, ali z divjačino, ven» dar pa je tb dvoje mogoče samo včasih dobiti.
Če ti primanjkuje nakaznic za meso, te» daj kupi krvave klobase ali jetrne. Ne peci pa jih v celem, kajti mesarjeve klobase ni* so nikoli tako okusne kakor doma nareje*
Sad!*?, ki odpada
uporabiš za razne namene. Skrbno ga po* | beri v košaro in ga daj za nekaj dni na sonce, da malo pozori. Nato ga v pičli vodi skuhaj, da bo kašnato, dodaj sladkorja in še enkrat prekuhaj in daj v lončeno poso» do. Tako imaš kar dobro marmelado za na kruh ali za cmoke in podobno. — Odpadlo sadje je pa tudi izborno za jesih. Za jesih je lahko vse sadje zmešano, kar ga je, dob* ro ga moramo stolči in dati v sodček. Nato zlijemo na 25 litrov sadja 20 litrov vrele vode in postavimo posodo na toplo. Čez te* den dni začne sadje kipeti. Potem precedi» mo brozgo v drugo posodo, dodamo tri četrt litre droži in pol hlebca na koščke razrezanega črnega kruha. Nato posodo prav dobro pokrijemo s pokrovom, ki se oprime sodčka, damo na vrh še volneno ruto in pustimo 4 tedne pri miru stati, ne da bi se gošče kaj dotaknili. Po 4 tednih je jesih narejen in ga moramo dati v dobro pomite, osušene steklenice, ki jih zamaši* mo in jesih uporabljamo.
Podobno je sedaj z rakom, še vedno ne vemo, odkod in zakaj prihaja ta bolezen, še vedno nam ni znano, kaj jo povzroča- V boju proti raku zato danes rabimo sredstva, katerim se bodo morda nekoč zanamci po* smehovali tako, kakor se mi sodobniki po* smehujemo onim našemljenim zdravnikom iz prejšnjih stoletij.
Za obrambo proti raku zdravnik danes sicer ne nosi maske in ne uporablja mi* stičnih zelišč, toda zdravljenje raka se vrši tako in pod takimi okolnostmi, da z meto* dami še vedno nismo zadovoljni, čeravno so plod sodobnih raziskovanj.
Še pred nekaj leti je bilo moderno in sta* nju znanosti odgovarjajoče zdravljenje s »kanoni« po profesorju Wintzu. To so bi* le ogromne, kanonu podobne cevi, v kate* rih so bile nameščene Röntgenove žarnice. S posebno umetnim mehanizmom so se da* le te cevi naravnavati proti onemu delu te* lesa, na katerem se je razpasel rak. Kakor topničar je zdravnik viziral cilj in »stre» Ijal« proti sovražni bolezni. V bistvu je ta način obsevanja z Röntgenovimi žarki še danes moderen, samo aparatura je izgubila nekdanje fantastične in groteskne oblike. Kar so v starih časih pomenila zdravilna zelišča in pikantne dišave pri zdravljenju nalezljivih bolezni, to danes opravljajo raz* lične injekcije, čudotvorna mazila in žago* netni visokofrekvenčni aparati A la Zeileis. Z njimi skušamo priti raku do živega. Mor* da se pri tem sodobna medicina niti ne zaveda, da so njene na videz moderne me* tode enako mistične in fantastične, kakor so bile one, ki so jih nekdaj uporabljali proti kugi in koleri. Morda bodo že prihod* n ja leta odgrnila zaveso in nam pripomogla do spoznanja resnice. Ta čas bo upravičen zasmehljiv nasmešek, danes pa moramo re* či, da si znanost s tipanjem vendarle išče prave poti. Morda tiči že v kaki današnji metodi zdravljenja seme pravega spozna* n ja. Preveliki dvomi in zaničljivo zavrača* nje sedanjih sredstev ni opravičljivo.
Tudi v klasični dobi raziskovanja nalez* Ijivih bolezni so našli razne načine zdrav» Ijenja, ki so se izkazali za uspešne, četudi morda niti danes še ne moremo pogledati v mikroskop pravemu povzročitelju iz obra* za v obraz.
Tako je tudi pri raku. S poskusi in s kombinacijami smo se dokopali tako daleč, da rak ni več nepremagljiva trdnjava in da že pogosto triumfiramo kot zmagovalci nad neznanim, skritim sovragom. Z nožem na operacijski mizi, z Röntgenovimi aparati v mistično opremljenih prostorih in z drob» nimi iglicami, napolnjenimi z radijem, iz*-trgamo raku že marsikatero, četudi ne še vsako žrtev. S tem seveda nismo zadovolj» ni. Cesto nam odpovedo vsa razpoložljiva sredstva in našim nebogljenim napadom se rak roga neviden in neprijemljiv.
številni zdravniki — učenjaki po vsem svetu skušajo odkriti tajno te bolezni. Z mikroskopom gledajo v skrivne kotičke, kdo ali kaj povzroča raka, ter iščejo nežna» ne strupe. Poleg tega pa pozvedujejo pri bolniku za vse prednike, ali ni morda kje v podedovanih lastnostih skrita ona uničujo» ča sila, ki v določeni starosti iznenada na* pade naše žene in može. Zdravniki so dog» nali in natančno izračunali, da je bolnih na rakovih boleznih štirikrat več žensk kakor moških. V skromnih delavnicah in v raz» košnih, z amerikanskimi dolarji opremljenih zavodih se na tihem in počasi razodevajo skrivnosti. Sloviti berlinski ženski zdravnik prof. Stöckel je ugotovil na podlagi svojih skušenj, da je rak zlasti zaradi tega tako okruten, ker napada žene v dobi od 35 do 45 let, torej tedaj, ko bi morale žene vse svoje sile in sposobnosti darovati dorašča* jočim otrokom.
Zato je ves svet napovedal boj tej bo* lezni. Ogromne vsote žrtvujejo bogate dr* žave za zdravstveno proučevanje raka. Ved* no znova poročajo, da so tu ali tam otvo* rili tak zavod. Poleg tega učenjaškega dela je treba bolnikom tudi neposredno takoj pomagati. Bolezen zavzema velike, nekateri pravijo, da vedno večje dimenzije, njene žrtve so številne in kakor se zdi, še na* raščajo. Za praktično delo na tem polju so pripravne vse bolnice, zanj se zanimajo vsi zdravniki in tudi nezdravniška javnost je pripravljena za sodelovanje. Vendar to de* lo ni še povsod dovolj uspešno organizira* no. Občinstvo je o bolezni še premalo pou« čeno in bolniki se javljajo k zdravljenju prepozno.
Amerikanci so priznano praktični ljudje. Njihova bogata denarna sredstva jim omo* gočajo, da si stavijo luksusne zavode. Lah* ko bi se od njih marsikaj praktičnega naučili. V New Yorku stoji ogromna bolni* ca za zdravljenje raka, ki ima med drugim 8 gramov radija, kar je ogromno bogastvo. Imajo pa še veliko drugih, manjših zavo* dov. 140 od teh je tako vzorno urejenih, da jih je posebna komisija priporočila prak» tičnim zdravnikom.
Kaj je pravzaprav rak in kako se ga naj* bolj zanesljivo ubranimo oziroma ozdravi» mo, bomo napisali prihodnjič.
Razredna ideologija in ameriško delavsko gibanje
Eden vodilnih zavodov za povpraševanje javnega mnenja v Združenih državah je pred časom postavil vprašanje: »Kateremu razredu odnosno kateremu stanu pripadate po vašem mnenju?« Od deset povprašanih jih je odgovorilo devet: »K srednjemu sta* nu.« ("Polovica od teh je navedla, da pripa* dajo k skupini z nižjimi dohodki). Le šest odstotkov povprašanih je bilo mnenja, da pripadajo k delavskemu razredu.
Izid tega povpraševanja je vzbudil znat* no pozornost. Dejstvo, da se večina prebi* valstva, vključno delavci, smatra za sred* nji stan, je bilo poznano sicer že vsakemu nepristranskemu opazovalcu. Razni komen* tarji pa so omenr-li kot značilno okolnost, da misli tudi večina pripadnikov skupin z nizkimi dohodki, da pripada k srednjem stanu.
Marksistični kritiki, ki predstavljajo v Združenih državah le neznatno manjšino komunističnih odtenkov vseh vrst, ozn- ču* jejo take pojave ljudskega mnenja za »na* pačno zavest«. Pri tem pa pozabljajo, da določa po Marxu obstoj zavest — in ne obratno zsvest obstoja. Pa naj so jim ta dejstva po godu ali ne: vehka večina ame* riških delavcev se veseli življenske ravni (standarda), ki se enostavno ne more srna* trati za proletarsko v evropskem smislu, pa naj jo že kakor koli označujemo.
Skoraj vsak povprečni delavec ima do* stojen dom. V velikih mestih obstaja ta dom večinoma iz stanovanja z več sobami, kopalnico, hladilnikom, toplo vodo in cen* tralno kurjavo. Teko imenovrna »stanova* nja z mrzlo vodo«, to so hiše brez central* ne dobave tople vode, so omejena na malo manjšino z najnižjimi dohodki. V podežel* skih predelih ob robu industrijskih sre* dišč ima večina delavcev svojo enorodbin* sko hišo in avtomobil. V prehrani in obleki ni nobene bistvene razlike med delavskimi rodbinami in rodbinami srednjega stanu v ožjem smislu. Služkinje, ki so v Evropi ve* činoma znak srednjega stanu, imajo v Ameriki le v hišah zelo bogatih rodbin. Hišno delo v splošnem opravljajo s pomočjo modernih strojev, ki zelo olajšujejo živi je* nje gospodinje. Mnogo živil kupija na pol ali popolnoma pripravljenih. Vse to je do* segljivo vsaki povprečni delavski rodbini.
Po uradnih podatkih je v preteklem le* tu bila povprečna mezda strokovnih in izu* čenih delavcev 3000 dolarjev. Devet od* stotkov te skupine pa je zaslužilo več kot 5000 dolarjev. Pomen teh številk je razvi* den iz primerjave z dohodkom drugih pri* dobitnih skupin. V skupini nameščencev, uradnikov in trgovskih potnikov je bil pov* prečni letni dohodek 2000 dolarjev; pet* najst odstotkov tega sloja je sicer zaslužilo več kot 5000 dolarjev, ali povprečno je bil dohodek le za 1000 dolarjev nižji kot do* hodek strokovnih in izučenih delavcev. Pov* prečni letni dohodek obratnih ravnateljev, samostojnih trgovcev itd. je bil 4500 dolar* jev. 45% od njih je z? služilo več kot 5000 dolarjev, 30% pa manj kot 3000 dolarjev, kot je bila povprečna mezda strokovnih de* lavcev. Le osem odstotkov farmarjev je za* služilo letno več kot 5000 dolarjev, 79% pa manj kot 3000 dolarjev. (Vsekakor pa ne moremo pi-esojsti položaja farmarjev le po denarnih dohodkih, ki so značilni za druge skupine.)
Že površen pogled na dejanski položaj ameriškega delavca pokaže torej, da to go* tovo ni kak reven, brezpraven in zapostav* Ijen proletarec. Zato se pač ni treba čuditi, da povprečni sindikalist v tej državi nima razumevanja za ideologijo, ki mu hoče do* povedati, da ne more izgubiti ničesar dru* gega kot svoje verige. Da v ameriškem sin* dikalnem tisku sploh ni besed, kot so »raz* redna zavest«, »razredni boj« in »razredna korist«, nima ničesar opraviti z »napačno« ali »tradeunionistično omejeno« zavestjo, temveč le z neprerekano resničnostjo viso* ke življenske ravni. Ameriški delavec se za* nima za stalno zboljševanje svojega živ* Ijenja, ne pa za dogmatične trditve, da bi moral imeti razredno zavest.
V zadnjem desetletju so prišle milijonske množice do prepričanja, da je sindikajna organizacija pripravna oblika za zaščito delavskih koristi. Članstvo delavskih orga* nizacij je naraslo od treh na petnajst mi* lijonov, celo po letu 1920 je število članov bilo le pet milijonov, Od desetih tovar* niških delavcev jih je sedem organiziranih v sindikatih. Na vprašanje ustanove za preiskavanje mnenja (»Opinion Research Corporation«): »Na kak način lahko dose* že delavec povečanje zaslužka?« je odgo* vorilo 72% delavcev: »S članstvom v ka* kem sindikatu«; le 14% delavcev je bilo menja, da si bodo sami lahko bolje poma* gali. Nadaljnjih 14% pa ni odgovorilo.
To prepričanje delavstva je od nekdaj
(Bernhard Tanter — New Terk)
podlaga dejavnosti sindikatov in njihove ideologije. Ameriški sindikalisti so izkušeni praktiki. Njihove metode so se obnesle sko* zi več kot pol stoletja. Življenska raven de* lavskih množic se je postopoma dvigala in dosegla danešnjo višino. Demokratične pra* vice delavca kot državljana so danes ravno tako nedvomljive, kot so bile pri ustanovit* vi republike, njegov vpliv na politične in gospodarske odločitve je danes večji kot prej. Ameriški delavci so zato vseskozi pre* pričani, da lahko po tej poti uspešno nada*
1 ju je jo.
Ameriški sindikalisti so bili od nekdaj nezaupni do teorij, ki se ne dajo spraviti v sklad s stvarnostjo. D?nes pa so še bolj nezaupljivi kot preje. Izkustva v državah pod fašističnim ali komunističnim gospo* stvom, v katerih so sindikate ali zatrli ali pa spravili pod diktat strankarskih biro* kratov, niso šle brez sledu mimo njih..
Brezrazredna družba? Odstranitev vsega zatiranja in izkoriščanja? Država delav* cev? — Te teorije so nekdaj zvenele zape* Ijivo. Čim bolj pa postajajo znana dejstva načina življenja v deželih »totalitarnega socializma«, tem bolj se veča nasprotje sin* dikalno organiziranih delavcev Amerike proti takemu sistemu. »Država delavcev, v kateri stanuje ravnatelj v vili, medtem ko mora biti delavec vesel, če lahko stanuje s svojo številno družino v eni sobi, država, v kateri vodi kritika do prisilnega dela ali stavka v zapor ali še k hujšemu — taka država pač ni zapeljiva za mislečega delav* ca v Združenih državah Sev. Amerike.
Sicer pa ni igral pojem »rszred« v Ame* riki nikdar take vloge, ki bi se lahko pri* merjala z vlogo tega pojma v evropskih
Množica ljudi, katerih se drži priimek »D. P.« je zapustila taborišča po Srednji Evropi in. zdaj se drenja na pomolih, od* koder zapuščajo pomorski parniki Severno Nemčijo skoraj vsak dan.
Tu vidimo n. pr. perniškega velikana iz Kanade, ki ga krasi bela zvezda. Prista* nišče je komaj dovolj veliko, da se lahko obrača. Na svoj krov lahko vsakikrat vza* me po 1200 potnikov. Ameriške volne ladje opravljajo redno prekomorsko službo v Av= stralijo in Brazilijo. Vanje se Ishko vkrca naenkrat 800 do 900 novih prišlecev, ki se včasih na poti ustavijo v Kanadi ter si ogledajo tudi to deželo, nato pa nadaljuje* jo morsko pot v novo domovino.
Tudi zrakoplovi prevažajo to »živo bi a* go« v nepoznani svet. Iz Frankfurta vozijo zrakoplovi v Venezuelo in v posebnih slu* čajih tudi v Severno Ameriko. V vsakem najde prostora do 50 ljudi.
Potem, ko so ti brezdomci prevozili z že* leznico tudi po tisoč kilometrov in še več ter izpolnili cele gomile formularjev in pro* šenj, je samo v septembru zapustilo 9272 iz* seljencev pristanišča Bremen in Cuxhaven. Drugi so odpotovali po stranski poti skozi Genovo.
Begunci, ki pridejo v pristanišče, kjer ča* kajo na vkrcanje, so si vsi nekako podobni. Tri, štiri ali še več let skupnega taboriščne* ga življenja jih je pretvorilo v brezobliko gmoto, ki pogreša vsake individualnosti bodisi v obleki, bodisi v obnašanju. Edina razlika je v tem, ali pridejo iz kakšnega dobro oskrbovanega ali pa iz zanemarjene* ga taborišča.
Obloženi so s čednimi lesenimi kovčegi, ki so jih bili izdelali po taboriščnih mizar* skih delavnicah; nekateri nosijo kovčege še iz boljših časov, ki so včasih prevlečeni z nebeljenim platnom. Ženske pa so natovo*-* jene s »punkelčki«, torbicami in mreži*
cami.
Vkljub temu, da je toplo na parnikih in da potniki ne trpijo lakote, se vidi včasih med množico kakšna ženska, ki v zavoju drži kar po več hlebov kruha, ki ga je bila kupila na črni borzi ali kdo ve kje. Tam* kaj je neki mož, ki v polomljenem otroš* kem vozičku vozi tri vrečke premoga. Obrn* zi teh zadnjih nosijo sledove slabih izku* šenj; morda so takrat, ko so morali zapu* stiti svojo pravo domovino, stradali in zmr* zovali, zato vlečejo danes seboj tudi to, kar jim ni potreba.
Iz slabih taborišč prihajajo tudi takšni otroci, katerim je treba pred vstopom na parnik obriti glavice, ker so ušivi. Dalje prihajajo žene, ki so že nad sedem mesecev nosne, ki se morajo žalostno vračati, kajti prevozni prednis iim odreka ootovanje v takšnem stanju. Celo nesrečniki, kateri so
državah. Sicer je James Madison, eden od »očetov ameriške ustave«, uporabljal to be= sedo pred 170 leti v svojih člankih za so* cialne sloje, ki so imeli različne interese in ideologije (to je bilo 30 let pred rojstvom Marxa). Sicer uporabljajo sodobni gospo* darstveniki, kot Clark in Corev, in sociolo* gi, kot Lynd, ta pojem v znanstvene na* mene. Vendar so ta izraz uporabljali vedno v nekem več ali manj ozkem ekonomskem smislu in nikdar kot vodilno misel ali ges* lo kakega političnega gibanja.
To je imelo razne vzroke. Tako se ne mo* re vrteti politika okoli osvoboditve brez* pravnih razredov v' državi, v kateri je od* prava privilegijev najstarejša politična tra* dicija in kjer obstaja že več kot sto let splošna volivna pravica. Razen tega v Ame* riki ni, kot je že bilo zgoraj izvajano, no* bene razlike ali ločitve med tovarniškimi delavci na eni strani in značilnimi skupi* nami srednjih stanov na drugi strani; to je nadaljnji razlog zato, da ni mogel privzeti razredni pojem politične ali svetovnonazor* ske barve. Praktični prikaz komunističnih oblik vladanja, je napravil geslo o razred* nem boju še bolj nepriljubljeno. V ame* riškem delavskem gibanju ni nobenega, razrednega mišljenja »kot politične ideo* logije.«
Ideologije ameriških sindikatov se usmer* jajo, v kolikor sploh lahko govorimo o ka* kem splošno obveznem naziranju, na zašči* to delavskih koristi v okviru obstoječe ka* pitalistične družbe. Glavni steber teh ideo* logij je svobodna kolektivna pogodba, za katere izpolnjevanje mora skrbeti država. Vmešavanje oblasti v sklepanje pogodb od* klanjajo tako sindikati kot tudi podjetniki.
bili le slabo zdravniško pregledani, ki pa nosijo v sebi kali nalezljivih bolezni in bi lahko povzročili na parniku epidemije, pri* bajajo semkaj. Toda tu se še enkrat ugo* tovi njih stanje in morajo se vračati nazaj. Vsi ti slučaji povzročajo težke skrbi, pa tu* di srčne bolečine prezaposlenim uradnikom na tej zadnji postaji.
Ko prispe do zadnjega nadzorstvenega mesta, ki je morda tu v pristanišču na* meščeno v kakšnem starem kamionu ali starem avtobusu, mora izseljenec, ki potuje na Zapad, imeti v redu svoje zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, spričeva* lo o politični preteklosti, vizum dežele, ka* mor potuje in kratek življenjepis; torej pa* pirje, ki stanejo njega samega in celo ar* mado oblasti mnogo truda in dela. In ven* dar je to samo eden od milijonov, ki čaka* jo po begunskih taboriščih v Evropi iste usode.
Težko je doumeti ob pogledu na to tem* no in čudno gnečo, kf se usipa v prista* nišče, da so parlamenti morali voditi seje, da so skupine svetovalcev morale obresti pol sveta, samo za te papirje, ki jih sedaj drži utrujena roka izseljenca ter jih pred* laga uradnikom, ki pregledujejo prišlece.
Še pred tremi meseci se je dogajalo, da so izseljenci zapuščevali taborišča mnogo pred odhodom preko morja. Begunci so če* sto morali spati na golih tleh in včasih tu* di zboleli. Čakali so na parnike, ki jih ni hi* lo od nikoder. Vesti o njihovi bednosti so prodrle od Bremena do taborišč na Spod* njem Avstrijskem, kjer so jih uporabili za protipropagando.
V zadnjem času pa se je to vse popolno* ma izpremenilo. Skupina petih uradnikov Mednarodne begunske organizacije je prev* žela zapuščene mračne barake ter jih do* stojno opremila. Borila se je in tudi konč* no dosegla, da so jim dali na razpolago iz* vrstno urejeno Hitlerjevo protiletalsko šo= lo, ki jo je preuredila za svoje varovance.
Sedaj prežive begunci svoje zadnje dni v Evropi v moderni zgradbi, s predsobami, umnivalnicami z vročo vodo, posteljami z žimnicami in odejami. Tu je tudi dobro opremljena kavarnica, knjižnica in bolnica z majhno cerkvico, ki jo obkrožajo trate in cvetlične gredice. Dalje so uredili tukaj brivnico, otroško igrišče in pralnico. Vse to pa je tudi neohhodno potrebno, saj četudi je vse v redu, se potovanje večkrat lahko zavleče tudi zaradi vremena.
Ko prispejo semkaj po večdnevnem po* tovanju, se ženske skoraj vedno najprej po* služijo pralnice, kjer operejo sebe in vso družino. Perilo so razgrinjale k?r po tra* tah, kar pa je spravilo nekako v zadrego povelinika teg*> "taborišča, zato je dal na* praviti v mizarski delavnici naprave za su=
šenje perila. Po perilu, ki sedaj visi izobe* šeno za zgradbo, se lahko presodi, koliko novih prišlecev čaka na prevoz.
To taborišče z okoliškimi barakami lah« ko sprejme do 3000 oseb. Ono predstavlja zares nekakšno postajo za oddih, saj so morali njegovi stanovalci morda opraviti že dolgo pot, a še daljša jih čaka. Kakor hitro se begunci oddahnejo v tem- taborišču, že dobe drug videz; obleka je čedna, lasje urejeni, družine se sončijo po klopeh, a mladina se sprehaja ter hodi nestrpno iz* praševat, kdaj ho prispel njihov parnik.
V ozadju tega pa so uradniki, zatopljeni v delo. Pri njih gore luči tudi vso noč, ka* dar imajo pozni vlaki zamudo, a ob jutranji zarji so že v pristanišču, kadar morda par* nik odpotuje. Saj se trdno zavedajo, da s svojim zadržanjem vlivajo poguma vsem.
ZUNIMllOSri

Na trgu pred katedralo sv. Pavla v Lob» donu se je pred kratkim dvignilo letalo» helikopter s pozdravno poslanico london» skega nadžupana predsedniku pariškega občinskega sveta. V Biggin Hill=u je prev* zelo poslanico letalo na reakcijski pogon, ki je z brzino 500 km na uro odletelo na pa* riško letališče Orly. Od tam je preneslo to spomenico neko drugo letalo=helikopter na Trg invalidov v Parizu. Na ta način je prišla poslanica v eni uri iz Londona v Pariz.
Ma h aitimmiia
Aluminium Company of America (AL« COA) je dogotovila v Davenportu ob Mississipiju (USA) novo tovarno za izde* lovanje aluminija. Z izjemo nekaterih de» lov v' jeklu in steklu je vsa stavba, ki se razširja na površini 21 ha, iz aluminija. Tu* di električne žice so iz te kovine. Pri grad* nji so porabili 2817 ton aluminija.
Nova tovarna bo izdelovala aluminijaste plošče in pločevino, zlasti za gradnjo hiš. Družba ima nadalje v načrtu gradnjo 112 aluminijastih hiš za svoje nameščence.
\oii malmali
Med vojno so izzumili in izdelovali za kritje pomanjkanja številnih važnih izdel» kov razne »surogate« (nadomestke), ki so se v Združenih državah obdržali na trgu tu* di po vojni. Možnost nadomeščenja važnej* ših surovin z novimi in cenejšimi izdelki je dala tudi pobudo za iskanje nadaljnih »su* rogatov«.
Poleg kovinarstva — v katerem je zlasti aluminij našel najraznovrstnejšo uporabo — vid;mo, da je bombaž v raznovrstnih njegovih industrijskih uporabah praktično nadomestil nylon (izg. najlon), da je običaj* no milo, izdelano iz maščob in olja, dobilo nevarnega tekmeca v kemičnih čistilih, da umetno usnje, ki so ga do zdaj upor-bljali le za gornji del čevljev in za denarnice, že izvrstno nadomešča naravno usnje tudi v podplatih. Če pogledamo umetne izdelke, vi* dimo, da izdelujejo zdaj glicerin, ki je bil svojčas postranski proizvod milarn, ke* mično v ogromnih količinah (158.760 ton letno.)
•V Združenih državah go tudi izdelali no» vo vrsto zaščitnega loščila za les. To novo loščilo se imenuje »carbocote« in je njego» va glavna sestavina smola, ki je odporna proti vročini do 163 stopinj. To loščilo ščiti les pred večino kislin, pred alkalijami h* pred kemičnimi sestavinami. Če je to loščilo enkrat uporabljeno, ga ne moremo več lo» čiti od lesa. »Carbocate« so z uspehom upo* rabili tudi pri gum’m in unaio, da ga bodo enako uporabili tudi pri jeklu.	•,
Beg za srečo
Zgodba o izseljencih, ki vsak teden zapuščajo Evropo
SLOVENSKI PLAJBERK
Zadnjič smo poročali o slovesni blagoslo* vitvi Serajnikove kapelice. Na dan sv. Kri= ža, 14. septembra, pa smo blagoslovili križ, ki so ga postavili vojni povratniki sami v Zahvalo za srečno vrnitev. Kmet Bošte in drvar Lipe sta ga lastoročno postavila. V vojni in ujetništvu sta se zaobljubila, da bosta postavila križ, znamenje odrešenja, če prideta srečno nazaj v ljubo svojo ko= roško domovino in k svojim družinam iz svetovne morije. Njuni otroci in ženi so križ lepo ovenčali z rožami in zelenjem.
Dne 2. oktobra smo pokopali Ravševega očeta, ki je dosegel skoraj 80 let starosti. Rajni je bil svoj čas dolga leta župan ob* čine Slovenski Plajberk. Bil je mož, ki je ljubil svoj narod, tako ljubil, da so ga ob* lesti za časa prve svetovne vojne smatrale Za politično nevarnega in nezanesljivega ter ga celo postavile pred vojaško sodišče. Toda dober človek najde tudi dobre ljudi, dobre zagovornike, ki so dosegli, da ga ni» so ustrelili, ampak je dobil ^samo« 13 me» secev zapora. Vse svoje moči je posvetil slovenskemu ljudstvu na Koroškem in je zlasti skrbel za duševni dvig slovenskega naroda. Pogreb spoštovanega pokojnika je pokazal, koliko velja mož trdnega sloven* skega prepričanja. Od blizu in daleč so prišli rojaki in ga spremljali na zadnji poti iz domače hiše na njivo miru. Naj mož, ki se ni bal izpovedati svojega prepričanja, po» čiva v miru v domači zemlji, ki jo je tako vroče ljubil in bil pripravljen zanjo dati tudi žvljenje.
V ponedeljek 4. oktobra pa smo se zbrali pri Serajniku, kjer je praznoval gozdar Kropičnik Planzej svojo poroko. Za svojo življerisko družico si je izbral Mežanovo Martino, ki mu je pred oltarjem obljubila Zakonsko zvestobo do groba in mu bo po» magala lajšati življenski boj za vsakdanji kruh. Mlademu paru želimo na novi življen» ski poti mnogo zadovoljstva, zdravja in blagoslova božjega!
KEMŠENIK
Zadnji dež, ki nas je zalil pošteno, pome» hi, da smo se najbrž poslovili za letos od lepe jeseni in da stoji zima pred durmi. Že diši po snegu in menda ne bo dolgo, ko ga bomo kmalu dobili, vsaj v višjih legah. Z drvmi smo se preskrbeli in več ali manj brez strahu pričakujemo zime.
Lansko leto smo imeli učitelja, ki je po» hčeval naše otroke, letos pa moramo po» šiljati otroke v šolo v Lepeno. Imamo šol» sko poslopje in vse, pa kljub temu nimamo šole.
Pred kratkim sta umrli Lipševa in Juri» čeva gospodinja, ki smo ju ob veliki udeležbi ljudi pokopali na pokopališču v Železni Kapli. Bili sta zavedni Slovenki. Naj poči* Vata v miru!

Sl
Z letino se ne moremo ravno pohvaliti. Sadja ni nič in ne bo mošta ne žganja. Tu* di krompir je slabo obrodil, dočim je žito obrodilo nekoliko boljše kot lani, vendar ga nimamo toliko, da bi tako brez skrbi rezali kruh, ker naša zemlja je skopa in jo je tre» ba pridno in skrbno obdelovati, da da kaj od sebe. Zato tudi ne moremo oddajati, kar so nam predpisali. Le kje naj vzamemo! Na papir že napišeš, toliko in toliko oddaj, toda če so kašče prazne, noben papir nič ne pomaga.
V zimskem času bomo imeli že malo več časa kakor čez leto in se bomo lahko malo bolj posvetili prosvetnemu delu in pisanju, kar poleti skoraj ni bilo mogoče. Se bomo že še kaj oglasili!
«
KOSTANJE
Pred kratkim smo pokopali Ano Winkler, podomače Grabamico ter jo položili k več* nemu počitku ob številni udeležbi prebival* stva. Naj počiva v miru!
S slovenskim poukom smo še kar zado* voljni, škoda le, da bo sedanji učitelj slo* venščine odšel, kakor se sliši. Sicer se pa pri pouku kar se da držimo predpisov tako, da vsaj papir ne kriči.
Poročila se je Ljudmila Kavalirek in je šla gospodinjat na Dholico, kamor je odšla že pred enim letom tudi gospodinjit njena sestra. Obilo sreče!
(ßeiovifia
oN/*.
+* n
ŠmTiS
OD PETKA DO PETKA
V	torek, 19. t. m. je obiskal Celovec ge* neral Slim, novi šef britanskega generalne» ga štaba in naslednik feldmaršala Montgo* meryja. Generalov obisk je veljal zapadno yorkširskemu polku, katerega častni po» veljnik je.
V	sredo je bilo v Celovcu odprta razsta* va Antona Koliga v »Domu umetnosti« (»Künstlerhaus«). Razstavo je priredilo koroško umetnostno društvo skupno ga» lerijo Welz iz Solnograda. Koroški deželni glavar Wedenig je s primernim nagovorom razstavo slovesno odprl v prisotnosti viso* kih predstavnikov javnega življenja.
S tem smo dobili tudi na Koroškem raz* stavo, ki je že v Solnogradu in na Dunaju vzbudila veliko mednarodno pozornost in priznanje. Trenutno pretresajo možnosti, razstavo, ki kaže izčrpen pregled umetni* kovega ustvarjanja, pokazati tudi v Mona* kovem, Londonu in Ameriki. Tudi iz Italije
d&oßtodeCno&i v iteviikafi
V zadnji številki škofijskega lista bere* mo, koliko so pozamezne dekanije po cerk* vah nabrale vbogaime za cerkvene potrebe. Pri tem seveda niso vštete duhovniške pla*
če. Po dekanijah ljudje takole:
so za leto 1947 darovali
22.	Tinje
23.	Št. Vid
24.	Beljak
25.	Velikovec
26.	Volšperk
10.100
8.000
26.900
12.200
26.400
1. Celovec mesto	26.100	šil.
2. Celovec*okolica	13.000	99
3. Št. Andraž	10.500	99
4. Pliberk	12.800	99
5. Doberlavas	17.200	99
6. Trg	12.700	99
7. Borovlje	17.800	JJ
8. Breže .	8.100	»
9. Glinjska dolina	3.100	1»
10. Gmünd	6.800	99
11. Greifenburg	13.900	‘ 99
12. Krka	6.400	99
13. Šmohor	16.200	99
14. Kotiče	22.000	99
15. Krapfeld	10.200	99
16. Sv. Lenart	10.500	»
17. Milstatt	11,400	>1
18. Zgornja Bela	30,500	»»
19. Reichenau	3.000	99
20. Rožek	13.200	ti
21. Spittal	20.600	99
Skupaj 370.700 Šil.
so prišla vabila. Ker prihajajo še nadalje želje in naročila, bo razstava trajala samo dvajset dni. Kljub kratkemu času si bodo lahko vsi, ki se zanimajo za sodobno umet» nost, ogledali razstavo in se seznanili z deli enega največjih sodobnih slikarjev, ki živi in ustvarja v mirnem zatišju v Čajni v Zilj* ski dolini. Razstava bo odprta do vključno 10. novembra in sicer ob delavnikih od 9 do 18 ure, ob nedeljah pa od 9 do 13 ure. Galerija Welz je za to priliko izdala izčrp* no ilustrirano brošuro, ki nudi natančen pregled ustvarjanja Antona Koliga. Brošu* ra je obenem odličen vodnik po razstavi.
Ker smo že pri umetnosti, še nekaj bese» di o celovškem gledališču in filmih. Vpra* sanje gledališča je dolgo viselo na nitki. To* da nitka se le ni utrgala in tako imamo se* daj zopet predstave. Program in prve pred* stave kažejo, da bomo z letošnjim gleda* liščem menda lahko zadovoljni. Povprečje filmov pa je pod normalo. Opaziti ni sko* raj nobenih inozemskih filmov, domač film je pa iz vseh vidikov bolj boren, kot pa bo» gat. Precejšnjo senzacijo je naredil film »Leberfleck«, ki je bil vse prej, kakor pa umetnost. Močno spominja na nacistične surove naturalistične filme. Ta film gotovo ni koristil ugledu današnjega avstrijskega filma, ker kaže preveliko plehkost in rev* ščino v vsakem pogledu. Čudno se nam zdi, da se je ravno gledališče odločilo za ta film, ki je doslej imelo vedno še nekako dobre filme. Zlasti gledališče bi moralo gledati, da ostane hiša kulture in umetnosti in ne samo dobičkanosna hiša. Pač pa ima »Volkskino« sedaj lep barvni ameriški film: »Kri in pesek«. Film je režijsko, teh* nično, igralsko in spošno človeško zelo do* ber in takega filma že dolgo ni bilo v Ce* lovcu. Pretekli teden smo imeli tudi teden sovjetskega filrna, v katerem smo videli: Pesem Sibirije, Vzgoja čuvstev in Rusko vprašanje. Vsi trije filmi so bili v barvah. Igralsko in barvno so bili dobri, vendar tu in tam moti prevelika tendenca (zlasti pri zadnjem je naravnost kričeča). Vendar pa v gotovih ozirih vzdržijo konkurenco s fil* mi, kot je n. pr. »Leberfleck«. Pokrajine v filmih so lepe, manj obrazi in notranjščina. To zato, ker je osnovna brava ruskega barvnega filma rjava, dočim je nemškega rdeča, ameriškega pa modra.
Primerjati Slovence z Nemci ne moremo, ker nimamo natančnega števila valcev po dekanijah. Od slovenske strani so darovale največ sledeče župnije:
prebi«
Iz dekanije: 1. Celovec»okolica	Otok	Župnija: je nabrala 4,15 Šil. na osebo				
2. Pliberk	Suha	99	99	3.23	99	99	99
3. Doberlavas	Galicija	99	99	3.72	99	99	99
‘4. Borovlje	Smarjeta	»* »1	2.89	99	99	9»
5. Šmohor	Bori je	99	99	2.69	99	99	99
6. Rožek	Logavas	99	99	1.81	99	99	99
7. Tinje	Radiše	99	99	2.01	99	99	»>
8. Velikovec	Gorence	99	99	1.32	99	99	99
9. Beljak	Sv. Duh	99	99	2.42	9)	99	99
Na splošno vzeto ne pride na osebo jii ti šiling na leto. Ne more se torej nihče pri* toževati, da je to mnogo. Država namreč obdavči vsakega prebivalca povprečno 1000 Šil. letno.
MAttSBR KARELl
KliPili K fL EII St M
ROMAN
(Nadaljevanje)
32.
In Jakopin je šel vdano s Klemenom. Ka* kor ovca s pastirjem. V Klemenovih rokah So se tresle otroške ročice.
V	mestu je kupil otrokom bonbonov in žemelj, Jakopinu pa kozarec dobre črnine.
Ko se je zvečer vračal, je nesel s seboj Jakopinovo srce, otroško ljubezen in Res» hikovo sovraštvo.
V	temi se je vrnil. Ko je v sobi prižgal luč in pogledal v novomašni križ, se mu je Zdelo, da ima Kristus Jakopinov obraz.
Spal je slabo. V sanjah je prišel Požga» jev Perun in pričel žreti ročice Jakopmo* Aih otrok. Potän se je Klemen predramil. Ko je znova zasnul, se je Perun spremenil v Kesnika, ki je z železno roko stiskal Jako* Pinove misli.
Drugi dan dopoldne je prinesel poštar »Škofijski list«. Klemen ga je s tresočimi ®e rokami razrezal.
Potlej je planil kvišku in z obema roka* »ha držal razgrajeni list.
Poskus dušnega pastirstva v predmestju ha cesti Dveh cesarjev.
Ni mogel verjeti. Bral je enkrat, dva» krat, nato pa kakor nor planil na hodnik hroti župnikovi sobi.
Nenadoma se je premislil in se vrnil v kyojo sobo. Padel je na kleČalnik in z vso ®ilo pritisnil novomašni križ na prsi.
Kakor da je pritisnil k sebi Jakopinovo glavo, ovenčano s trnjem.
.»Prklem, Jakopin, če bo božja volja. Pri* dem, da bom nosil tvoje otroke in tvoj križ.«
Kakor da skoz okno prosijo roke vseh barakarskih otrok, kakor da prosijo blede roke rajne Jakopinke.
»Pridite, gospod, namesto mene.«
Za temi rokami je Resnikovo oko. Mrzlo, sovražno kakor oko kače.
Na mizi leži »Škofijski list«, dva lista pa» pirja. Resnikovo oko polzi po črkah, dokler z železno mirnostjo ne obstane na Kieme* novih sklenjenih rokah.
Messis quidem multa, operarii autem pauci. (Mt 9, 37)
NOVA BARAKA
Na škofiji so načrti dozoreli. Začetni ka* pital je bil pripravljen. Meglič je daroval veliko vsoto, les so pripeljali iz škofijskih gozdov.
Tudi delavci so bili pripravljeni. Začeli so s kopanjem temeljev.
Po celi »Sibiriji« je zavrelo. Ko so prišli delavci s krampi, lopatami in samokolnica» mi, so se ljudje stekali iz vseh barak proti cesti. Prostor je bil zakoličen.
Srepi pogledi so bodli v tuje ljudi. Do zadnjega niso verjeli, da se bodo govorice, ki so se sprenašale, res uresničile. Najbolj je bil presenečen Resnik. Lastne besede so ga udarile po ustih.
»Cerkev je družba bogatih. Ce misli re= sevati socialno vprašanje, zakaj ne pride sem, zakaj se ne najde duhovnik, ki bi_ z nami delil bedo in osamljenost? Kapital je, ki jo žene, ne ideja!«
Sedaj so prišli, da mu zapro usta, da mu iztrgajo vodstvo.
Nagnil se je, kakor da misli pasti naprej in zarežal na prvega, ki je dvignil kramp.
»Kaj mislite?«
»Temelj za kapelo. Daleč imate do cerkve.«
Resnik vidi, da ljudje strmijo vanj. Vidi Jakopinove oči, ki skoraj zaničljivo me»
žikajo.
Nič ne ve reči. S kletvijo se obme in odide po koloniji. Za njim curne gruča mla» dih ljudi. Jakopin se ne premakne. Gleda v padajoče krampe in v zemljo, ki jo odva* žajo s samokolnicami.
Šele otroci, ki so pridrli iz barake, so ga spravili domov. Tako so krampi prinesli v »Sibirijo« novo življenje, prikrito sovra* štvo, upor in tiho radovednost.
»škofijski list« je razpisa^ mesto provi» zorja. Klemen je bral z žarečimi očmi.
»Razpisujemo mesto provizorja v bara» karski koloniji na cesti Dveh cesarjev. Za» želeni so duhovniki, ki imajo vsaj pet let službe in ki si upajo prevzeti bremena, ki bodo nujno sledila iz težke in odgovorne službe. Duhovnik se bo moral prilagoditi primitivnemu življenju in se kar mogoče vživeti v duševno okolje kolonije. Ker je računati na trd odpor gotovih ljudi, je za» želen duhovnik, ki ima v pastoraciji sreč* no roko. Posebno skrb bo treba posvetiti mladini, ki je edini up boljšega življenja v koloniji. Na posebne dotacije ne more nih* če računati, ker krediti zadoščajo le za ka* pelo. Poskušali pa bomo, da duhovniku po* ložaj, posebno v začetku, kar moči olajša* mo. Začetna dela so se pričela. Rok za vla* ganje prošenj zapade 31. avgusta tega leta. Natančnejši pogoji so na vpogled pri ško* fijskem tajništvu.
Škofijski ordinariat.«
Z zaprtimi očmi ponavlja Klemen besede. Zde se mu kakor med. Najraje bi v tem hi» pu planil v Ljubljano in se na svoje oči prepričal, da se je delo res pričelo.
Pri večerji je bil pogovor samo o »Si= biriji«. Gospod Nace so kritično presojali.
»Zaletelost! Samo stroški bodo. Začeli so
tako iznenada, da resnično dvomim v uspe* hu. Pastoracija v predmestju je tako svoj» ska, da jo bo težko kdo naših duhovnikov obvladal.«
V Klemenu vse gori.
»Začeti je bilo vendar treba.«
»Ne rečem.« Treba je osvojiti to gnojno rano in jo zazdraviti. To je nujnost. Toda začeti, iz nič začeti — kar ne moremo si misliti.«
Klemen je koj po večerji odšel v svojo sobo. Ni se mu dalo več govoriti. Koj je legel in ugasnil luč.
Toda zaspati ni mogel.
»Navsezadnje, prošnjo bi lahko vložil. V razpisu vendar stoji: zaželeni so duhovni» ki, ki imajo najmanj pet let službe.«
Misel grebe počasi in globoko.
»Ko bi vseeno poskusil?«
Z drgetom premišlja te besede. Zde se mu visoke, previsoke za revnega, hribov» skega kaplana.
Toda misel ne utihne. Klemen sede. Zu* naj je noč in mir.
»Ko bi vseeno prosil?«
Z bosimi nogami že stoji na tleh. Potlej prižge luč in obleče talar.
Sede k mizi.
Roka sama seže po listu belega papirja in po peresu. Prošnjo mora napisati, sicer ne bo mogel spati.
Zjutraj se domisli gospoda Venela.
»Pojdem in ga vprašam za svet,« se je odločil že koj, ko je opravil mašo.
In kakor da se opravičuje pred samim seboj, tiho doda: »Saj že tako dolgo nisem bil doma. Zakaj bi ne šel?«
Vencel ga je bil vesel kakor že dolgo ne.
»Nič kaj rađ ne prideš, kakor je videti. Kazno je, da se ti dobro godi.«
Klemen mu koj razodene misel.
župnikove oči so se priprle in brazde na čelu stisnile. Potlej se mu je ves obraz na» smehnil.
SOBOTA, 23. oktobra:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 24. oktobra:
7.30	Jutranja glasba.
17.10	Komentar
19.30	Plošče po željah. PONEDELJEK, 25. oktobra:
7,15	Jutranja glasba. 16,00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 26. oktobra:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 27. oktobra:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila,
ČETRTEK, 28. oktobra:
7.15	Literarna ura.
17.10	Poročila,
19.30	Slovenske narodne poje kvartet »Veseli fantje«.
PETEK, 29. oktobra:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Hadia fokdat* * BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini) (Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45	-16,00 por. in komentar, v srbo hrv.
21.45	22,15 por. m komentar, v srbo-hrv.
22,15	-- 22,30 poročila in komentarji v slov.
Hadiß Ztsi - ficsf&id. IL
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30: 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
S ptvšm novembrom
sprejmem v službo dva nad 18 let stara fanta, ki bi se hotela priučiti naprednega gospodarstva in živino* reje.
Družinska povezanost, poštenost, vemo življenje, dobra hrana in stano* vanje zagotovljeno. Plača po dogo* voru. — Naslov v upravi »Koroške Kronike«.
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
„Kraji po Koroškem“
Besede pomenijo :
Vodoravno:! glavno mesto Koroške; 6 madžarsko nogpmetno moštvo; 9 kraj v boroveljski okolici; 13 nadležna žu* želka; 18 Pregljeva dramska slika iz sveto* pisemskega življenja; 19 kraško vino; 21 hranivo; 23 kraj pod Košuto; 24 francoski skladatelj; 25 bolgarska reka; 26 ošaben; 28 jasnovidec, vedež; 29 pritok Drave pri Mariboru; 33 kratica za »lastoručno«; 34 luknja, izkop: 36 znamka tovarne alkohol* nih pijač; 37 kraj pri Bistrici v okraju Pii* bork; 40 rojstni kraj Primoža Trubarja: 42 vzklik ob slovesu: 45 kraj v občini Trd* nja ves v celovškem okraju; 47 kraj v Me* žiški dolini; 50 starogrški pisec basni; 51 ognjenik na Siciliji; 53 izraz pri kartanju; 55 kot pri 23 vodoravno; 57 prostor v hiši;
60	kratica za »preteklega leta« (latinski);
61	gora v Karavankah, znana po narcisah; 65 mesto v Italiji ob Jadranskem morju; 67
Kmečki sin
mesar, star 37 let se želi priženiti na posestvo ali gostilno s posestvom. Prosi samo resne ponudbe. Slika za* želena. Naslov v upravi »Koroške Kronike«.
l&sdietoü && USA,
Opozarjamo vse interesente, da mo* rajo izpolniti in poslati pristojnemu ameriškemu konzulatu s strojem iz* polnjeno registracijsko listino zaradi vpisa v čakalno polo. ,
Karitativna pisarna, Celovec — Klagen furt, Völkermarkterstrasse 5/1. (Sporthotel Hcimlinger).
slavnostna pesnitev; 68 krojaška priprava; 70 neke barve, 71 svetiti, bleščati; 72 znam* ka avtomobilov; 73 pevska nota; 74 suh, koščen; 75 vrsta ženske prtljage; 77 krati* ca za »tega leta«; .78 skrajšano žensko ime; 80 oblika koša, cekarja; 82 mizarska pri* prava; 84 prihodnjik; 85 prislov kraja; 86 kraj pri Galiciji; 87 muslimanski bog; 88 premagan.
Navpično: 1 nekdanji ruski vladar; 2 oseba iz svetega pisma; 3 kralj živali v hrvaščini; 4 dežela, področje; 5 mesto vzhodno od Celovca; 6 kraj med Škofjo Loko in Ljubljano; 7 stalno, neprenehoma; 8 označka za kemično prvino kalij; 10 se* dež vida; 11 velik zločin; 12 beseda pod 26 vodoravno brez prve črke; 14 kraj ob ne* kem koroškem jezeru; 15 enota količine: 16 ime reklamnega podjetja; 17 kraj v ob* čini Št. Jakob v Rožni dolini; 19 zvijača, slepilo; 20 nikalnica; 22 tek pri jedi; 25 stara oblika veznika; 27 del gospodarskega poslopja; 30 obstajajo, nahajajo se; 31 pri* tok Rena; 32 oblika moškega krstnega ime* na; 35 pritrdilnica; 36 skladba Johanna Se* bastijana Bacha; 38 kraj v šmohorskem okraju; 39 Prešernov prijatelj; 40 poštna kratica za »priporočeno«; 41 kraj v občini Radnja ves v šmohorskem okraju; 43 med* narodna označka za razseljeno osebo; 44 kratica neke bivše slovenske politične stran* ke; 46 kraj v občini Bela pri Železni kapli; 48 kraj v občini Žitara ves; 49 prerok iz sv. pisma; 51 dva neenaka samoglasnika; 53 nebesa, paradiž; 54 plot, prepreka; 56 kraj iz svetega pisma; 57 vročina, vlaga; 58 kraj v gledališki dvorani; 59 tujka za ples; 62 vzklik; 63 tuje žensko krstno ime; 64 kratica Cankarjevega krstnega imena; 66 začetniki imena in priimka slovenskega pisatelja; 68 ovratno ogrinjalo; 69 kraj v občini Grebinj; 71 kratica za »svojeročno«; 72 slonov zob; 76 skrajšano žensko ime; 77 strelno orožje; 79 vranji glas; 81 vrsta pesnitve; 83 osebni zaimek.
lurouo maito fi tfmts
Skupina učenjakov kalifornijske univef» ze je po dolgem študiju dospela do zanimi* vib odkritijih o načinu, kako proizvajajo rastline protein, maščobe, sladkor in vita* mine, ko imajo na razpolago le vodo, kisik in vodik iz zraka in kakšne rudnine iz zemlje. Ta proces, znan pod imenom »fo* tosinteza«, se vrši v dveh obdobjih: v pr* vem vsrkujejo rastline s pomočjo klorofila sončno energijo in jo kopičijo; v drugem pa izkoriščajo nakopičeno energijo za pre* snavljanje su-rovin v hranljive tvarine.
Ta drugi štadij procesa se vrši, kot so ugotovili, po treh potih, od katerih vodi pr* va k proizvodnji sladkorja, druga prafe> vaja maščobe in tretja protein. Ako bi točno poznali mehanizem tega procesa, bi S primernim vposegom lahko vplivali na rast» line, da bi te proizvajele ono vrsto živila, ki bi se ga posebno potrebovalo. Tako bi lahko na primer dobili iz kake alge boljše in cenejše surovo maslo, kot ga pridelajo v najboljših mlekarnah.
*
Kot poroča poljedelsko ministrstvo, bo letošnji poljski pridelek v Ameriki preše* gel vse prejšnje žetve. Od osmih najvažnej* šib žitaric, ki so bistvene za prebrano ljudi in živali, naj bi pridelali skupno 179,000.000 ton, kar bi znašalo 15,000.000 ton več ka* kor leta 1946.
Pridelek koruze — 1.248,000.000 hi — bo presegel za 263,300.000 H povprečni pri* delek prejšnjega desetletja. Pridelek žita pa bo nekoliko nižji, kot so predvidevali. Zadovoljiv je tudi pridelek soje, amerikan* skih .lešnikov, ovsa, lanu, riža, sočivja in ze* lenjave za vlaganje.
»Sonce sije, dežek gre, mlinar melje brez vode .. .«
Toda
vaši otroci se slovenščine brez branja ne bodo naučili.
Naročite' jim še danes mladinski me* sečnik »Mladi Korotan«
Uredništvo in uprava: Völkermarkterstrasse 25/1.
lllllimillllllllllllMlinilllllllllllllltlHIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIHIIHIIIIIMIIIW«
=	3
| Za deževne dneve vam bo lepa slo* S = venska knjiga v prijetno razvedrilo, f | Mnogo lepih knjig dobite v upravi f | »Koroške Kronike«. Naročite si:'f = »Križ na gori«, »Sin mrtvega«, »Pre* f | kleta kri«, »V kraljestvu lutk«, »Ro* f 1 tija« in »Album Koroške«, v katerem f | je mnogo lepih posnetkov koroške | =	zemlje.
iiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiHiiiimmn
OGLAS V »KOROŠKI KRONIKI« VAPf JAMČI ZA USPEH
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
iščem za popravila in nova dela. Naslov 1 upravi »Koroške Kronike«.
»Klemen, rojen sj, da boš majhen med majhnimi. Veliko sile je v tebi in veliko ljubezni. In to je duhovnik: ljubezen kakor naš Gospod. Deus caritas est. Prav si na* redil, da si napravil prošnjo. Oddaj jo. Če ti bo ugodena, pojdi, če ti bo odbita, misli, da te Bog hoče imeti drugje. Nisi več sam svoj. Kakor, škof odločijo.«
»Eh, gospod Vencel,« je Klemen nerod* no mehak. »Vedno ste mi še prav sveto* vali.
Potlej sedeta h kozarcu vina.
Slišim, da se z dekanom nič lepo ne gle* data.«
»Res se ne,« prizna Klemen.
»Puntar si, Klemen. Prav, da hodiš ravno pot. Taki možje so nekaj vredni. Težko je, da je nekaj gospodov obviselo na oblastni* kih, s katerimi se ne moremo postaviti. Poznam Močilnikarja. Trdoglav, betin sel* ški! Od ljubezni je daleč kakor jaz od svo* je mladosti. Dovolj ima masla na glavi in dekan mu ga češe. Ni prav, zlodej! Zaren* čal naj bi nad njim. Dosti mož je boljših kakor Močilnikar. Pa se le drži, hudiman in dekan mu kadi.«
Klemen je dobre volje.
»Vesel sem, da imam vas in Vintarja. Le škoda, da ste vi predaleč.«
Gospod Vence} so tlesknili s prsti.
»Dobra duša je Vintar. Sama šala ga je. In ljubljanskih kanonikov ni mogel. Še kot lemenatar ne. Posebno gospoda Tomaža je imel na piki. Zavoljo spanja. Stoje je spal v koru, golidar!«
Gospod Vencel so obujali spomine.
»Pevec Tomaž ni bil. In gospod Janez tu* di ne. Za zlato mašo ga je naš Pristov učil Glorio in Gredo. Za silo se je bil obojega naučil. Na koncu ga je Pristov potegnil.
Čudno, da ste se vsega naučili, gospod ka* nonik.
Kako mislite, e, e, gospod Pristov?
To je najtežja Gloria vendar. Beethov* nova.
A, a?
Vse je verjel, revež. Šele gospod Ignacij so mu odprli oči. Od takrat se mu je Pri* sto v na daleč ognil.«
Spet so Vencel tlesknili s prsti.
»Eh, nekoč je bilo lepo. Zdaj je marši* kaj drugače. Ti si stopil v težke čase. Pa je prav.«
In kakor da so zašli, so hitro dodali:
»Prav, da si naredil prošnjo. Ti spadaš v »Sibirijo« kakor jaz v grob. Znal boš za* grabiti. Pripraven si kakor le kdo. Otroci te bodo radi imeli.«
Šele na večer se je Klemen poslovil. Prav dobre volje je bil.
Celo pot je mislil samo na »Sibirijo«. In zdelo se mu je, da bo težko prebolel, če mu bodo prošnjo odbili. Saj že ves živi v svo* jem starem svetu.
Jakopinkina smrt ga je znova privezala na barakarsko beračijo. Čutil je, da je ro* jen zanjo, da je od vekomaj določen za lju* di ob poti, da ne more živeti brez bolečine, ki kipi iz teh siromaikov.
Preden je zavil v župnišče, je vrgel pis* mo v nabiralnik. Zdelo se mu je, da j‘e vr» gel vanj svoje srce.
*
Klemen je čakal. Včasih se je zasačil pri misli, ki se je je ustrašil. Zdela se mu je grešna.
Ko bi se nihče ne javil. Da bi ostal sam. Mučil se je, da bi se misli znebil, toda drža* la ga je kakor z železno roko.
»Napuh govori iz mene.«
Toda misel se ni umaknila. Samo potuh* nila se je, skrila in grizla v globino.
Trepetaje je listal po septembrski šte* vilki Škofijskega lista.
Rok za vlaganje prošnje je podaljšan do 30. septembra. Torej se ni nihče oglasil.
Upanje vstaja v Klemenu. Kakor droben plamenček, ki ga varuje z dlanjo.
Zdaj je bil vsak dan kakor na trnju. Kar k nobenemu delu se ni mogel pripraviti. Župnik Nace je slutil, da je v kaplanu pri* čakovanje in da je vse odvisno od odgovo* ra iz škofije.
»Preveč premišljate,« mu je omenil nek večer.
»Vse zidam na odgovor,« prizna Klemen.
»Ne zidajte preveč, da ne boste razoča* rani. Neuspeh vam zna vzeti veselje. Poz* nam take slučaje. Včasih je razočaranje Za* četek novih neuspehov.«
Klemen se sam boji tega. Vsakega bi za* vidal, ki bi zmagal v tekmovanju z njim.
Med tednom ni mogel strpeti, da ne bi skočil v Ljubljano. Moral je videti, kako napreduje delo. Mimogrede bo še nekaj stvari zanesel Jakopinu.
Že na začetku kolonije je čutil spremem* bo. Srečal je prve sovražne obraze.
»Sedaj kar vro, hudiči,« je slišal govor* jenje za seboj. »Preje ni bilo nobenega od nikoder.«.
Delo je že zraslo od tal. Otroci so se po* dili po pesku in lučali kamenje.
Delavci so ga pozdravili.
»Kako?«
»Za nas dobro, ker ne bomo ostali več* no tukaj. Revež tisti, ki bo živel s temi ljudmi. Še Bog ne bo ostal tođle.«
Klemen se samo smehlja. Ve, vsak ne bi mogel ostati. Treba je poznati to življenje,
treba ga jo gledati s pravimi očmi. Bre« predsodkov, brez zagrizenosti. Le na ta na* čin se je mogoče približati razočaranim srcem. Vsaka druga pot je zgrešena. Moraš se ponižati na stopnjo teh ljudi, sam mo* raš okusiti bridkost, ki jih tare, šele pot* lej ti bodo odprli duše.
Vsak razočaranec je vase zaprt, vsak grize samo svojo bolečino in vsak misli, da je njegova bridkost največja. Lahko je ži* veti med srečnimi ljudmi, težko med ne* srečnimi.
Klemen to ve in zato se smehlja. Ogle* duje delo in ga precenjuje. Do zime bo vse pod streho.
Nato odide po koloniji. Sernjavskijevi otroci so ga prvi obkolili. Moral je z njimi-Potlej je obredel vse znance in pri vsakem je slišal iste besede:
»Gospod Klemen, vi pridite.«
»Kakor bodo škof odločili. Sam nimatn nobene besede.«
Obkoli kraja pozveduje za Resnika. Nič prida novice.
Modriš je kar naravnost povedal.
»Z njim se bo težko boriti. Mlade je pri* dobil. Vas ni bilo.«
Klemenu je hudo. Skoraj ga je strah za* četka, strah tiste prve noči, če bi bil poslal1 semle.
Čudno potrt se je Klemen vrnil. Nekaj j® bilo v njem, da se Sam ni spoznal. Ko j® zvečer odmolil kompletorij in se je pogrez* nil vase, je s tresočo se roko obrisal oči.
»To je. Navezal sem se že semle, preveč sem se umaknil hudemu. Iz deroče vod® sem prišel v mirno krnico.«
In ga je bilo sram.
»Kako se človek hitro pomehkuži.
(Dalje prihodnjič.)
Kor-kronika' (zbala v-ak petek — List izdaja Brilancka obveščevalna »"i'*•'>» - U** in!:tvo lista je v Celovcu. Völkermarktet Ring ZS/J — Telefon 3651/02 — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu Vdlkennaiktej Ring 25/1. — Telefon 3651. — Meseč.^ ..aručmno je treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Tiska; Tiskarna „Carimhia’ v Celovca.