ha ^a^u leta 1960 i M S X Vsem prebivalcem koprskega okraja ZA NOVO LETO 1960 iskrene želje za srečo in zdravje ter uspešno delo pri naših skupnih naporih za zgraditev lepšega življenja v naši socialistični domovini Jugoslaviji! OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB NOV OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LMS KOPER Stal sem med oljkami nad zalivom ter iskal dobre misli in lepe besede, da bi napisal voščilo za novo leto. Večer je bil nenavadno lep, kakršni so lahko samo decembrski večeri. Nizko na zahodnem nebu je bilo nekaj dolgih iemnomodrih oblakov, pod njimi se je vlekel bledorožnat pas, v tistem pasu pa je na obzorju ležalo zahajajoče sonce kot velika zlata ladja. Morje se je živo prelivalo. Val za valom je pljuskal na cbalo. kakor bi velike. bele materinske roke objemale vso deželo, jo stresale ter ji nekaj govorile. Prisluhnil sem in slišal sem to novoletno voščilo našega morja: »Na Silvestrcvo, ko bo odbila dvanajsta ura, bom butnilo ob obalo, da bo zabučalo in se zapenilo kot najboljše belo vino. Tako bom vzdignilo svojo čašo, trčilo s svojo deželo in napilo: — Srečno in veselo novo leto! Ne, srečno in veselo novo desetletje! Da bi bilo plodno, tako plodno, da bi nas pomaknilo naprej za celo stoletje! Tako vam želim, ljudje naše dežele!... Saj me poznate? Zdaj me že skoraj vsi poznate. Vaše morje sem. Vaše majhno morje. Ne, majhnega morja sploh ni, kakor ni nizkega zračnega prostora. Sežem do vseh oceanov... Dolgo niste mogli k meni, tako dolgo, da me je vas lepo število izgubilo iz duše, iz oči in iz nosnic. Zdaj spet lahko prihajate, svobodno in svobodni. In prihaja vas zmeraj več. In bolj in bolj me spoznavate, nekateri hitreje, drugi počasneje. Spoznavate, da nisem samo nekaj lepega in mogočnega za zasanjane oči, da vam ne nudim samo počitka in bronaste kože, da vam ne vračam samo moči in zdravja — temveč da sem tudi vaše okno v svet, vaša najširša in najdaljša cesta, vaša tovarna, vaša rodovitna njiva. To njivo orjete, a še ni vsa preorana, ker je zelo velika. Vem, nimate dovolj plugov zame in tudi ne dovolj vajenih oračev. Vse bo prišlo. Vem, da bo. Toda jaz komaj čakam nevo desetletje, da bodo k meni prihajali otroci iz drugih novih mest in potem pisali takele domače naloge: — Tudi letos smo šli na šolski izlet k morju. Odleteli smo z letalom. Leteli smo nad belo Ljubljano, nad temnimi gozdovi Notranjske, nad Krasom-, ki ni tako gol, kakor pravijo. In potem s^no že zagledali morje. Bilo je modro in široko do obzorja, za obzorjem pa odprto do vseh oceanov, kakor nam je rekel tovariš učitelj. Kako ponosno nam je bilo pri srcu, ker smo vedeli, da tam plovejo naše ladje z imeni naših mest, rek in gora in da na njih naši mornarji pojejo naše pesmi. A že je bil pod nami Koper. Tudi to je skoraj novo mesto, zgrajeno v zadnjih dvajsetih letih. Včasih je bilo sivo starinsko gnezdo, danes pa so tam nebotičniki, velike hiše, bloki, šole, vrtovi. In potem veliko pristanišče. Našteli smo štirinajst čezoceanskih ladij. In vlaki vozijo po pomolu prav do njih, da lahko nakladajo in razkladajo blago. Vse smo si ogledali. Pozno popoldne smo se vrnili na koprsko letališče in odleteli. Sonce je že zahajalo. Ležalo je na obzorju kot velika zlata ladja. »Joj, kako je lepo.'« smo vzklikali. »Lepo je,« je pritrdil naš učitelj, »toda zapomnite si, da morje ni samo lepo in mogočno, temveč da je morje tudi velik in tako bogat rudnik, da se ne bo nikdar izčrpal.'<( Morje je utihnilo in zasanjano vzvalovilo. Potem pa je spet zaživelo. Vzdignilo je in široko odprlo bele roke svojih valov, se z objemom pognalo k obali svoje dežele, se razpe-nilo kot najboljše vino in zabučalo: »Dajmo! Trčimo za naše novo desetletje/« CM ¡Cosmai GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA LETO IX. — ŠTEV. 1 K O I'Ii H — 1. JANUARJA 1960 -k Poštnina plačana v gotovini ic 20. decembra je bila v Kopru zaključna proslava jubilejnega leta ZKJ Na tisoče Koprčanov, med katerimi jo prevladovala mladina, jo v nedeljo dopoldne napolnilo skupno z nekdanjimi političnimi preganjanci, ki so kot. žrtve fašističnega terorja preživljali hude dni v zaporih sedaj porušene zloglasne koprske jetnišnice, obširno ploščad pred poslopjem koprske osnovne šole. Na njej so minulo nedeljo odkrili spominsko ploščo, "osvečeno nekdanjim jetnikom — žrtvam fašizma. Na tej plošči so vk fesa ne besede književnika Cirila Kosmača, nekdanjega jetnika koprskih zapo- rov, ki so namenjene mladi generaciji: Na tem mestu so se do osvoboditve 1945 dvigali mrki zidovi koprske ječe. V njih temnili celicah je moralo veliko borcev za svobodo pretrpeti strahotne muke in tudi smrt, da zdaj ti, človek, svoboden v domovini svobodnih lahko tod mimo greš. Spomni se njih ui>ornega duhu in človečan-ske misli, ki sta rušila ječe ter varuj svoje domovine in svojega ljudstva svobodno pot!- Ta proslava je bila posvečena tudi spominu narodnega heroja Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA OO SZDL KOPER Nove naloge SZDL v kongresnem letu Minuli petek je bila v Kopru razširjena seja predsedstva OO SZDL pod vodstvom predsednika Alberta Jakopiea-Kajtimira, prisostvovali pa so ji tudi zastopniki okrajnih vodstev drugih družbenih organizacij. Glavna točka dnevnega reda je bila obravnava dela SZDL, da bi tudi naš okraj doprinesel svoj delež zveznemu kongresu SZDL, ki bo konec aprila v Beogradu. V uvodnem govoru je tovariš Kajtimir opozoril na smernice zadnjih dveh plenu-mov SZDLJ in na govor tovariša Edvarda Kardelja o vplivu osnovnih organizacij SZDL na naš družbeni razvoj. Posebej je tovariš Kajtimir opozoril na načrtno in varčno gospodarjenje s sredstvi skupne porabe, ki se v sedanjem obdobju vse večje decentralizacije vedno bolj in širše sproščaio. Na sploh je treba v družbeno dogajanje pritegniti čimveč ljudi, saj na primer bližnje sprejemanje družbenih planov za prihodnje leto zahteva najširše sodelovanje vseh državljanov — skratka, o vseh javnih zadevah nai bi odločalo čimveč ljudi. Predsednik je opozoril tudi na prihodnje naloge organizacijskega prilagojevanja SZDL novim pogojem družbenega razvoja. Delo bo treba usmeriti v stanovanjske skupnosti, v utrjevanje socialističnih odnosov na vasi, kooperacijo, delo v organih družbenega upravljanja, sprem- ljanje politike cen, odkupov, izboljšanje preskrbe in podobno. Vse to zahteva popolno angažiranje SZDL v vseli teh vprašanjih, ki pa jih osnovne organizacije še ne obvladajo, čeprav so občinski forumi SZDL v glavnem kos svojim nalogam. Treba bo v kongresnem letu doseči polno uveljavitev osnovnih organizacij SZDL s tem, da bodo dejansko postale odločilen političen čini-telj na svojem terenu. V obširni in plodni razpravi so prisotni podrobno obdelali posa-(Nadaljevanje na 2. strani) Pinka Tomažiča, katerega svetlo podobo je po otvoritvenih besedah predsednika okrajnega odbora za proslavo 40- letnice KPJ Staneta Skrabarja prikazal njegov nekdanji sodelavec, predsednik OLO Koper Albin Dujc. Uvodoma je cmenil predvojno in medvojno revolucionarno gibanje na Primorskem, ki je bilo tesno povezano z dejavnostjo Komunistične partije Slovenije in Jugoslavije. Nato pa je govoril o Pinku Tomažiču, ki je pred 18 leti padel od fašističnimi kroglami. Med drugim je dejal, da ta slovenski narodni heroj ni niti v času, ko je fašizem v notranjosti Italije pogazil vsakršen odDor in ko je bil italijanski delavski razred do kraja izkoriščen in ponižan, zoževal svoje politično obzorje samo na Primorsko, temveč je bil vnet pobornik povezave vseh primorskih antifaši-stov in italijanskega proletariata v skupni borbi proti fašističnim (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem našega lista želita v novem letu 1960 obilo zdravja in osebnega zadovoljstva ter mnogo delovnih uspehov UREDNIŠTVO IN UPRAVA SLOVENSKEGA JADRANA PRELEPO DARILO TOMOS SKUPNOSTI ZA NOVO LETO Nemogoče je postalo mogoče TOMOS je 26. decembra izpolnil letni proizvodni plan in izdelal 17.000 Colibrijev, čeprav je imel v prvem polletju 1959 izpolnjenega komaj 26n/o plana! Minulo soboto — 26. decembra — je delovni kolektiv TOMOS proslavil izreden dogodek: izpolnil je letni proizvodni plan. Da bi ga laže razumeli, je treba vedeti, da je iz objektivnih razlo-go%' imela tovarna v prvem polletju 1959 izpolnjenega tega plana komaj 26 odstotkov. Toda z velikim srcem in trdno voljo je mladi delovni kolektiv napel vse svoje sile in dosegel tisto, kar so S proslave velike proizvodne zmage s tekočega traku iu s leni prekoračen v TOMOS minulo soboto — 17-tisoOnlk letni plan: nemogoče je postalo mogoče! vsi še tako dobronamerni analitiki imeli za n'emogoče: že nekaj dni pred koncem leta je sto odstotno izpolnil proizvodni pla.\ finančnega pa celo presegel za 600 milijonov pri treh milijardah din postavljenega! Izredno bitko za izpolnitev letošnjega v prvem polletju ne po svoji krivdi zamujenega proizvodnega plana Tomosov kolektiv mirno lahko primerja z marsikaterim oboroženim spopadom med zadnjo vojno pri nas. Treba je bilo veliko poguma in vztrajnosti, treba je bilo napeti vse sile, da ne bi razočaral jugoslovanske skupnosti, ki je temu mlademu delovnemu kolektivu popolnoma zaupala in pričakovala od njega, da bo s svojimi izdelki dostojno zastopal našo mlado socialistično industrijo tudi v tujem svetu. Zato so predstavniki tovarne po pravici lahko rekli na sobotnem slavju, da za Tomosov delovni kolektiv ob konsolidaciji podjetja in odpravi še zadnjih nerazumevanj znotraj tovarn'e in okoli nje poslej ne more biti nobene zapreke več in da se bo v novem letu 1960 lahko že močno približal številki 40.000 mopedov — kar pomeni v osemurni dnevni proizvodnji skozi vse leto vsake tri minute po en Colibri s tekočega traku! Po pravici upravičeno so zato s tega slavja oslali pozdrave in sporočilo o delovni zmagi tudi predsedniku Titu. ki se za to mlado tovarno posebej V NOVEM LETU 19G0 ŽELI VSEM PREBIVALCEM OKIIAJA OBILO SREČE, ZDRAVJA iN ZADOVOLJSTVA TER ŠE VEČJIH DELOVNIH ZMAG PRI GRADITVI BOLJŠEGA ŽIVLJENJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER Tomosov kolektiv je s to delovno zmago, tako s težavo pri-borieno in zato toliko leošo, tako malo nričakovano in zato s toliko večjim zadoščenjem soreieto n < nrafU! novega le!n 1900 vsekakor poklonil naši socialisti čiv skupnosti najdražje vezilo. rb Z ZADNJE SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER V LETU 1959 ■ ¡^pp:; Z zadnje okrajne proslave 40. obletnice ustanovitve KPJ v Kopru v nedeljo, 20* decembra pred osnovno golo na Belvederu: predsednik OI.O Albin Duje govori zbrani množici o junaškem liku revolucionarja Pinka Tomažiča Zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Koper v letu 1959 je bila 23. decembra. Posvečena je bila razpravi o idejnem osnutku regionalnega plana obalnega področja in telesno-vzgojni dejavnosti. Univ. prof. arhitekt Edo Mihevc je odbornike podrobno seznanil z zamislijo, kako naj bi v prihodnjih letih uredili slovensko obalo. Dejal je, da morajo urbanisti vskladiti naraščajoči turistični promet in nedotakljivost lepot ter predvideno povečanje prebivalcev v Kopru. Po osemletnem temeljitem študiju je prof. Mihevcu in njegovim sodelavcem uspelo izdelati idejni osnutek ureditve vsega področja od Debelega rtiča do Sečovelj. Ta osnutek predvideva zgraditev večjega turističnega središča v Ankaranu, razširitev stanovanjskega fonda v Kopru z DATUM ŠE NI DOLOČEN Vse kaže, da se bo spomladi vendarle sestala »velika četvo-rica«. Sestanek bo v Parizu. Washington, London in Pariz predlagajo, naj bi bil sestanek 27. aprila. Hruščev pa — ali teden prej ali teden kasneje. Vendar ni toliko pomembno, kdaj se bodo sestali veliki štirje, važnejše je to, da so že našli pravo pot, ki daje upanje v začetek odstranjevanja nesoglasij v izvajanju svetovne politike. Vsi namreč poudarjajo, da lahko zasedanje štirih velikih močno koristi človeštvu, ne oziraje se na nekatera trenja med Vzhodom in Zahodom. Glavna točka dnevnega reda tega zasedanja bo bi-ez dvoma razorožitev. SEDAJ OBRATNO V letu 1959 je pribežalo iz Zahodne Nemčije v Vzhodno samo na področju Berlina več kot 60 tisoč ljudi. Vse kaže, da so ti prebegi posledica povečanja brezposelnosti in povečanih življenjskih stroškov v Zahodni Nemčiji. NAPREDNI BRITANCI PROTI RASNI DISKRIMINACIJI V Veliki Britaniji se vedno bolj širi bojkotiranje južnoafriškega blaga v protest proti rasni diskriminaciji, ki vlada v Južnoafriški uniji. To gibanje podpirajo pred- vsem laburistična in liberalna stranka, številne kooperativne in druge organizacije, ki pozivajo svoje člane, naj z bojkotom solidarno protestirajo proti politiki rasnega razlikovanja. Mednarodni odbor britanskih Trade Union, v katerem so vsi najbolj ugledni sindikalni prvaki, pa je priporočil Generalnemu svetu sindikatov, naj k tej akciji pritegne tudi 8 milijonov članov sindikatov v Veliki Britaniji. Sporočamo vsem sodelavcem Slovenskega Jadrana, da je pred Novim letom prispelo toliko gradiva, da ga kljub dvojnemu obsegu današnje številke nismo mogli vsega objaviti. Prosimo vse tiste dopisnike, ki njihovi prispevki še niso prišli na vrsto, da potrpijo do naslednje številke, ki izide redno v petek, 8. januarja 10C0. Vsem pa naše iskrene čestitke za novo leto 13G0 z željo, da bi se naše sodelovanje v prihodnje še okrepilo in da bi Slovenski Jadran postal še bolj pester in privlačen za vse svoje bralce. Naročajte in širite svoj Ust Slovenski Jadran! UREDNIŠTVO večnadstropnimi hišami, ureditev izolske obale, opustitev nerentabilnih solin v Strunjanu, kjer so dani pogoji za razširitev turističnega prometa, Piran naj bi ostal slikovito starinsko pomorsko mesto, v Sečovljah pa bi z gradnjo manjših hotelov in počitniških domov naših kolektivov osnovali tretje turistično središče ob 36 km dolgi slovenski obali. V razpravi so odborniki, zlasti pa tovariš Albert Jakopič-Kajti-mir, poudarili pomembnost izdelave idejnega regionalnega načrta, ki nudi osnovo za sistematični gospodarski razvoj treh obalnih občin in temeljito izkoriščanje naravnih lepot obale. Ze danes je opaziti veliko zanimanje za daljše ali krajše letovanje v Slovenskem Primorju in to lahko izkoristimo le z zgraditvijo turističnih objektov po določenem perspektivnem regionalnem načrtu. Zelo živahna je bila tudi razprava o poročilu predsednika sveta za telesno kulturo Jožeta Božiča o telesno-vzgojni problematiki v koprskem okraju. Minilo je ^koraj štiri leta, ko je OLO Koper zadnjikrat razpravljal o delu telesnovzgojnih organizacij, ki so pomemben činitelj pri fizični in duševni krepitvi delovnega človeka ter mladega rodu. V poročilu in razpravi je bilo še posebej poudarjeno, da se fizkultura in šport razvijata v našem okraju pod posebnimi pogoji, saj nimata na Primorskem tradicije, zato primanjkuje kadrov in športnih objektov. Kljub vsemu pa narašča kakovost športne dejavnosti " zlasti med mladino, kjer pa bi jo lahko še bolj razširili, če bi sistematično zbirali denarna sredstva in jih smotrno dodeljevali posameznim telesnovzgojnim in športnim organizacijam, Zato so sklenili, naj bi osnovali posebne sklade za vsesplošno krepitev telesnovzgoj-ne dejavnosti in naj bi tudi občinski proračuni predvidevali določene izdatke za njeno razširitev med prebivalstvom. Občinski ljudski odbori naj bi na dnevne rede svojih sej bolj pogosto dali razpravo o razvoju fizkulture in športa. Nadalje so v razpravi poudarili željo po izboljšanju kadrovskega sestava in po okrepitvi občinskih svetov za telesno kulturo, kajti njihova naloga je, da to vejo družbene dejavnosti kar najbolj utrdijo. Komune pa bi lahko prevzele v upravljanje in vzdrževanje športne objekte ter tudi s posebnimi proračunskimi sredstvi gradile nove. Komunam bi lahko pomagala predvsem podjetja. Na seji so odborniki sprejeli nekaj važnejših gospodarskih in upravnih sklepov, nato pa so izvolili odbornika Alfonza Grme-ka za predsednika sej okrajnega zbora in inž. Dušana Drnovška za predsednika sej okrajnega zbora proizvajalcev. Ob zaključku te, 18. redne seje OLO Koper je podpredsednik OLO inž. Peter Aljaneič v novoletni čestitki odbornikom poudaril velike uspehe, ki jih je v minulem letu dosegel koprski okraj. Izrazil je prepričanje, da bo moč v prihodnjem letu na temelju dosedanjega dela doseči in celo preseči vse planske gospodarske, politične, kulturne in druge naloge. Na dnevnem redu bo med drugim referat tovariša Josipa Broza-Tita o nalogah Socialistične zveze v boju za nadaljnji razvoj socializma v Jugoslaviji — Delegate bodo volile občinske konference SZDL, in sicer na vsakih 5000 članov po enega. Pod vodstvom predsednika Socialistične zveze Josipa Broza-Tita je bil v torek, 15. decembra, v Beogradu 10. plenum Zveznega odbora SZDLJ. Na predlog predsednika Tita je plenum obravnaval pereča organizacijsko-poli-tična vprašanja in naloge Socialistične zveze, nadalje sodelovanje Socialistične zveze z delavskimi in drugimi naprednimi gibanji na svetu (referat je podal Veljlco Vlahovič) in sklicanje V. kongresa Socialistične zveze de- lovnega ljudstva Jugoslavije. Ob zaključku plenuma je bilo sklenjeno, da bo kongres SZDL v drugi polovici aprila 1960 v Beogradu z naslednjim dnevnim redom: poročilo Zveznega odbora SZDLJ, poročilo nadzornega odbora, naloge Socialistične zveze v boju za nadaljnji razvoj socializma — referat tovariša Josipa Broza-Tita, spremembe in dopolnitve statuta SZDLJ, volitev zveznega in nadzornega odbora SZDLJ in razno. (Nadaljevanje s 1. strani) izkoriščevalcem. Deloval je v času naibolj zaostrenega razrednega boja, brezpravnosti delavca, nepopisne bede in brezposelnosti, ko je vladalo v Italiji in tudi v Jugoslavij nacionalno zatiranje in celo fizično uničevanje voditeljev delavskega razreda. Kot komunist je zelo hitro v svojem neutrudnem političnem delu vključil slovensko narodnostno vprašanje v širši okvir mednarodn'e S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA ZVEZE BORCEV NOB V KOPRU (Nadaljevanje s 1. strani) mezne probleme in sprejeli več sklepov za izboljšanje dela SZDL. V nadaljevanju seje je sekretar Ivan Mavsar podal analizo pravkar zaključenih volitev v osnovne organizacije SZDL. Zaradi utrditve osnovnih organizacij in izboljšanja dela je bilo sklenjeno, da bodo v januarju in februarju po •naših občinah dvodnevni seminarji za predsednike in tajnike novih odborov SZDL. Občinske konference SZDL v našem okraju bodo izvedene v drugi polovici januarja. To bodo izredne konference, ki ne bodo volile novih občinskih vodstev, izbrale pa bodo delegate za zvezni kongres SZDL. Na seji so se še pogovorili, kako bodo poživili delo SZDL z novimi oblikami in vsebino v čast kongresnemu letu. Težišče bo na prostovoljnem delu članov SZDL, na vkliučevanju novih članov, kadrovskem utrjevanju, delu z mladino in drugimi organizacijami, skrb za materialne zadeve, skrb za delo 258 krajevnih odborov, delo na vasi in pomoč aktivom pri kmetijskih zadrugah in končno tekmovanje nVed posameznimi. osnovnimi organizacijami v mejah občin, nekaj najboljših na bi ob zaključku na Dan republike nagradil in pohvalil tudi okrajni odbor SZDL. Imenovali so dve komisiji: za delovne akcije in propagando. Na koncu so še obravnavali in sprejeli predlog proračuna dohodkov in izdatkov okrajnega odbora SZDL. V prvi polovica prihodnjega Leta bo IV. kongres Zveze borcev Jugoslavije, ki terja skrbno obdelavo gradiva o vlogi, delu in o nalogah te politične organizacije. V duhu teh priprav je bil sklican pred dnevi tudi plenum okrajnega odbora ZB v Kopru. Razen tega pa. j'e- bil plenum še posebno pomemben zaradi poročil o izvajanju občnih zborov osnovnih organizacij ZB in priprav na okrajno skupščino. Ker bo na IV. kongresu sprejet v celoti program bodočih nalog za prihodnje obdobje, je tudi poročilo predsednika OO ZB Toneta Ukmarja vsebovalo važne točke bodočega dela organizacije, položaj borcev v našem sistemu socialne zaščite ter odnos članov do strokovnega izpopolnjevanja in prekvalifikacij. Med važne naloge tega poročila je prišteti še vključevanje v organizacijo tudi tistih borcev, ki so izven nje, dalje ugotovitev zdravstvenega dn socialnega stanja borcev ter tolmačenje raznih zakonov, ki določajo borcem nekatere ugodnosti. Cesto se namreč prav zaradi dolgega uveljavljanja delovne dobe, pokojnin, invalidnin, zaposlitve in podobnih specifičnih vprašanj borci premalo uveljavljajo v družbenoekonomskem življenju, zato !jle dokončna rešitev vseh teh vprašani toliko pomembnejša. Poročilo navaja tudi nekatere pomanjkljivosti in napake v dosedanjem delu organizacije oz. posameznih članov. Medtem ko bi morala organizacija posvetiti več pozornosti političnemu izgrajevanju nekaterih članov, je na 'drugi strani opaziti mnogo premalo zanimanja med borci Ea pridobivanje kvalifikacij oz. za prekvalifikacijo, čeprav je bilo organiziranih v ta namen že nešteto tečajev. Relativno največ članov ZB je končalo oz. še obiskuje ESŠ, medtem ko številne druge ugodnosti zanemarjajo. Jasno je namreč, da bodo borci lahko kos obsežnim gospodarskim nalogam le takrat, če se bodo za te dolžnosti usposobili. Pri preobrazbi naše vasi, v splošnih prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje in vseh naprednih reform, s katerimi uvajamo našo socialistično politiko na vasi, pomeni važno delovno področje organizaoije ZB. Tudi v •industriji, ustanovah in podjetjih postavlja naša družba pred vse člane ZB odgovorne naloge, ki tvorijo s trenutno najbolj aktualno — predčasno izpolnitvijo petletnega plana — važno torišče dela. Tudi razprava, v kateri je sodelovala večina članov plenuma, je bila zelo pestra in posvečena važnim vprašanjem na terenu. Naj omenimo, da so se domala vsi poročevalci pohvalno izrazili o izvajanju občnih zborov osnovnih organizacij, kjer obravnavajo tudi razna gospodarsko-politična vprašanja s posebnim poudarkom na kmetijstvu. Največ težav pa imajo v osnovnih organizacijah, kot pri OO ZB, z uveljavlja- njem zakonskih predpisov, s katerimi naj bi dokončno rešili materialno vprašanje borcev. Velja tudi omeniti, da je OLO Koper ustanovil zavod za zaposlovanje invalidov. Ta zavod bo imel v vseh občinah svoje podružnice. Tukaj se bodo v raznih obrtnih delavnicah zaposlili vsi invalidi, kjer bodo izdelovali razne polizdelke za našo industrijo ter po tej poti dobili tudi kvalifikacijo. Ob zaključku plodne razprave je govoril tudi isekretar OK ZKS tovariš Kajtimir. Omenil je, da j'e organizacija ZB čestokrat v svojem delu preveč enostranska in se premalo posveča važnim gospodarskim nalogam. Povojna izgradnja naše zaostale dežele terja namreč ravno take nabore kot boj za njeno osvoboditev, je dejal tovariš Kajtimir in nadaljeval: — Če govorimo ponekod o premajhni zainteresiranosti za izgradnjo socializma, je to posledica preslabega političnega vpliva ZB. Seveda pa ob tem ne smemo zanikati vsestranskega napredka, saj iz nič ustvarjamo tukaj močno gospodarsko pokrajino, treba je odpraviti le določene pomanjkljivosti. Mentaliteto, da naših borcev izgradnja najbolj ne obvezuje, na bo treba odločno izkoreniniti. Prav to — tolmačenje nalog našim delovnim ljudem in izvajanje teh, je važna točka programa ' ZB in njihov glavni prispevek pri utrjevanju naše socialne revolucije, ie dejal ob zaključku tovariš Kajtimir. proletarske solidarnosti, mednarodne protifašistične in proti-imperialistične borbe vseh naprednih sil. Tomažičeve ideje o potrebi skupne fronte slovenskih in italijanskih antifašistov, je med drugim dejal predsednik Albin Dujc, so bile ideje skupne borbe proti fašistični diktaturi, ki so kasneje postale osnovne smernice vse naše narodnoosvobodilne borbe na Primorskem, torej smernice, ki so se kasneje v odločilnem spopadu med fašističnim imperializmom in demokratičnimi silami izkazale za edine možne, pravilne in zmagovite. Potem ko je govornik omenil vrsto nepozabnih revolucionarnih dejani narodnega heroja Pinka Tomažiča. j'e še posebej poudaril sadove njegovega dela, ki so se zrcalili v vse večjem organiziranem odporu primorskega ljudstva. Zato je danes podoba Pinka Tomažiča nepozabna in velika vzpodbuda mladi generaciji. Po govoru Albina Dujca — med številnimi udeleženci zborovanja so bili tudi ugledni predstavniki političnega življenja, med njimi okrajni sekretar ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir s člani OK ZKS Koper, pa tudi mati narodnega heroja Pinka Tomažiča — so ob zvokih žalne koračnice odkrili marmornato ploščo. Ko pa so pionirji koprskih osnovnih šol sprejeli od mladinske organizacije podjetja Slavnite prapor, je njihova delegacija predlagala, naj bi se odslej osnovna šola v Kopru imenovala po narodnem heroju Pinku To-mažiču. Tej .zaključni proslavi je sledil krajši kulturni sDored godbe na pihala DPD Svoboda iz Izole in pevskega zbora koprskih učitelj iščnikov. ¿ML Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Kastlto Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja C:ZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3.5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« OBISK V OBRTNEM PODJETJU LIV V POSTOJNI @ Postojnčani so ponosni na mlatil kolektiv obrtnega podjetja LIV, ki bi mu upravifieno lahko rekli »postojnski samorastniki«. Stejc 83 ljudi, prizadevnih kovinarjev, večinoma mladih fantov, povprečno starih ¿'crog 25 let. Pravzaprav so začeli iz nič. V zapuščenih prostorih so si uredili livarno in druge obratne prostore, kjer so se zagrizli v delo s takšno voljo, da danes njihovi kakovostni izdelki vzbujajo resnično zanimanje domačega trga. Iz začetnih ustanoviteljskih težav pred štirimi leti so se po namestitvi strokovnega vodstva z dobro organizacijo dela kaj kmalu izkopali. Leta 1956 so sicer ostvarili plan v vrednosti 23 milijonov dinarjev, a so imeli pri tem 14 milijonov dinarjev izgube, naslednjo leto pa so napravili velik skok. Takrat je že znašala njihova realizacija 53 milijonov dinarjev, leta 1958 okrog 110 milijonov in letos bo celo 130 milijonov dinarjev. Tak porast proizvodnje pa jim je omogočil, da so krili vso Izgubo in da so si nabavili marsikak-šen stroj in orodje, da je delo bolje steklo. Pa ne samo to! Zbrali so celo osem milijonov dinarjev, s katerimi so začeli gradili stanovanja za svoje delavce. IZ LIV POSTOJNA ZNAČILEN USPEH Kot rečeno, LIV Postojna ni zrasel Jkot posledica pretiranih želja po ne-j;i veliki industriji, ki naj bi nastala iredi mesta. Potihem je bilo osnovano to majhno obrtno podjetje in vsi so se zavedali velikih težav pri njegovem rojstvu. Sprva je kazalo, da sploh ne bo kruha iz te moke. Kmalu je postalo jasno, da bodo mogli le strokovni vodstveni kadri rešiti podjetje pred klavrnim propadom. Ko pa je bilo kmalu nato to vprašanje zadovoljivo rešeno, so se liitro pokazali rezultati: rastla je proizvodnja, boljšala se je kakovost izdelkov, širil se je asortiman in utrdila se je delovna disciplina. Največ pa je k napredku podjetja prispeval novi sistem nagrajevanja po učinku, posebej pa še uvedeno nagrajevanje po enoti proizvoda — za zdaj še kolektivno, kmalu pa že individualno. Kakšne koristi je to nagrajevanje prineslo? Kar poglejmo: pred uvedbo novega sistema nagrajevanja je 22 delavcev naredilo mesečno okrog 50 pri-možev, zdaj pa vsega 10 delavcev izdela 250 primožev mesečno! — ne glede na to, da se je tudi kvaliteta proizvodov izboljšala. Ali pa proizvodnja razpršilcev za namakalne naprave: še lani je C delavcev napravilo 1000 razpršilcev mesečno, danes pa izdelajo isto število razpršilcev mesečno samo štirje delavci. Znatno presegajo postavljene realne norme tudi delavci, ki izdelujejo pogone za šivalne stroje, pa ležaje za osi in drugo. Delavci so v iskanju čim krajšega delovnega postopka Ie-tega tako izpopolnili, da so posamezne faze proizvodnje skrčili na minimum, hkrati pa med seboj ne trpijo nobenega, ki bi zaostajal pri delu, ker so sicer na škodi vsi. Novi sistem je tako prinesel precej večje dohodke vsem delavcem in lahko trdimo, da je razen strokovnega vodstva prav ta sistem konsolidiral ■ij.djetje, da je splavalo iz hudih te-_'v in se močno uveljavilo na domačem trgu s svojimi kvalitetnimi izdelki. Daleč so zdaj tisti hudi časi, ko mlado podjetje ni imelo niti za bencin in niti pare kredita nikjer. Zdaj pridni delovni kolektiv že lahko dene kak milijonček tudi na stran za razvoj podjetja, za stanovanja delavcem, za ureditev novih prostorov, obratne menze in drugih zadev — skratka, kolektiv začenja vračati skupnosti vložena sredstva in izpolnjevati pričakovanja, ki jih je postojnska ol)-čina stavila vanj ob ustanovitvi podjetja. rb ZADNJA SEJA ObLO KOPER V LETU 1959 Minuli ponedeljek je v Kopru zasedal Občinski ljudski odbor Koper in je med drugim razpravljal tudi o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti na svojem ob-ločju. V tej zvezi je izglasoval dlok, ki določa, da bodo na ožjem območju mesta Koper formirane štiri stanovanjske skupnosti, nadalje ena v Semedeli in ena v Škocjanu, Odborniki so tudi razpravljali o spremembi odloka o osnovah za določitev višine stanarine in o njeni delitvi na območju občine, saj bo amortizacijska osnova zmanjšana za 10 °/o od doslej predvidene. Zanimivi so tudi naslednji podatki: leta 1956 je vsak zaposleni v eni uri naredil za 150 dinarjev vrednosti proizvodnje, letos pa že za 012 dinarjev. Njihovi najvažnejši izdelki so primož.i, ventili raznih velikosti in oblik, elektrode za varjenje sive litine, razpršilci za namakanje polj, pogoni za šivalne stroje, skratka najrazličnejši livarski izdelki, ki jih v velikih količinah dobavljajo naši ladje delniški industriji, agrotehniški službi in tudi široki potrošnji. Ladjedelnice se zanimajo tudi za centrifugalno litino za ladijske ležaje in bale, ki jih postojnski livarji in obdelovalci kovin izdelujejo res mojstrsko. Sedaj so se lotili izdelave glav za Dieselovc motorje, kar v glavnem izdeluje le industrija, ti obrtni delavci pa so dokazali, da jih je moči izdelati tudi v manjših delavnicah, če je dovolj kvalificiranih strokov-njakov-kovinarjev in če imajo voljo do ustvarjanja. K temu seznamu končnih izdelkov bi lahko še marsikaj pripisali, dokazuje pa, da je delovni polet rezultat skrbnega in sistematičnega osvajanja novih prozivodov ter šolanja kadrov med proizvodnim procesom. Samo letos si je pridobilo kvalifikacijo 8 tovarišev, medtem ko se je usposobilo za polkvalificirane delavce 21 članov njihovega kolektiva. Se posebej je potrebno omeniti, da je LIV Postojna eno izmed redkih podjetij, ki je namenilo znatna sredstva za štipendiranje bodočih visokokvalificiranih delavcev-mojstrov in inženirjev. Ta pozornost do vzgoje kadrov z lastnimi sredstvi je samo dokaz več, kako LIV misli na svoje delo v bodočnosti, ko bo zrastel iz nekoč majhne obrtne delavnice v gospodarsko enoto, ki bo velikega pomena za industrijo. Ladjedelništvo že ve, da v kooperaciji s takšnimi podjetji hitreje in uspešneje napreduje, pa tudi proizvodnja kmetijskega strojnega orodja je lahko kakovostna ter cenejša v obratu, ki se je z lastnimi močmi postavilo na trdne noge. Ko smo že omenili skrb za delovnega človeka in povedali, da so zbrali nekaj milijonov za gradnjo stanovanj, velja pozdraviti tudi delovanje njihove obratne menze — prve te vrste v Postojni in njeni bližnji okoli- ci. Preuredili so neko stanovanje, ki je bilo na dvorišču podjetja in v dveh sobah namestili preproste mize in klopi ter kuhinjo s plinskimi štedilniki. V kuhinji vsako jutro pripravijo izdatno malico za vso delavce; golaže, mineštre ali druge tople jedi, ki jih vsak z užitkom poje med dopoldanskim polurnim odmorom. Res, da so stroški z vzdrževanjem takšne kuhinje, je pa že v prvih dneh pokazala statistika, da je delovni učinek znatno večji, kot je bil takrat, ko so si delavci za drag denar prinašali s seboj kalorično nezadostne hladne malice. Se marsikaj bi lahko zapisali ob kratkem obisku v LIV Postojna. Na drugem mestu pa opisujemo še vzpodbuden način nagrajevanja, ki je omogočil povečanje delovne storilnosti ob istočasnem povečanju osebnih prejemkov. Delovna storilnost in proizvodnja pa se bosta še bolj povečali, ko bo LIV začel obratovati v novih prostorih. Dosedanji so namreč zelo slabi in kdor jih vidi, se ne more načuditi, kako je možno pri sedanjih objektivnih težavah dosegati tako lepe uspehe. (sič) • fflBSpjfjK ,>. i v i M j 'it?'"- ill x % i Sjfi ■mm ^ S " ■ ......iT ISiA Med številnimi proslavami Dneva JLA v koprskem okraju je biK med najlepšimi akademija 21. decembra v koprskem gledališču« Po nagovoru komandanta Vojnega odseka majorja JLA Oberstarja so rezervni podoficirji in oficirji razvili svoj prapor, ki ga je občinskemu odboru združenja poklonil kolektiv »Slavnika«. Na sliki: predaja prapora zastavonoši Tudi v komunalni dejavnosti je .porast proizvodnje dosti večji kot je predvideno po perspektivnem planu; realizacija bo za 100 % večja kot jo predvideva perspektivni plan; to pa predvsem zaradi tega, ker je v tem času vključen Kraški vodovod v to panogo, prav tako Hladilnica, ki je bila izločena iz Fructusa. Pri Rižanskem vodovodu se je nivo cen povečal in je višji kot je bilo predvideno po perspektivnem planu; nadalje ni bilo v planu prelvideno povišanje cen mo- ke, prav tako ne podražitev kino-vstopnic, ki so dražje za približno 10 din. Cinemaskope tehnika je bila uvedena, kot je bilo predvideno v perspektivnem planu, kino dvorane so bile adaptirane ■in urejene razten zgraditev nove kino dvorane v Kopru.. Število sedežev je poraslo samo za 40 namesto za 23 °/o, kot je predvideval perspektivni plan. Glede na porast prebivalstva in število zaposlenih bo na ta način vprašanje kulturne zabave in razvedrila v letu 1960 slabše rešeno kot v letu 1956. V pogledu pekarn, bodo naloge, ki so bile predvidene po perspektivnem planu, izvršene že v letu 1960; tako bo urejena pekarna v Sežani, Divači, Piranu, Pivki, pa tudi v Kopru bo predvidoma zgrajena do konca leto 1960. Pri Rižanskem vodovodu je bilo predvideno povečanje kapacitete za 501/sek., s predvideno rekonstrukcijo pa bo dos'eženo povečanje za 60 1/sek. Glede klavnic bodo naloge perspektivnega plana izvržene v letu 1960 razen v Kopru, kjer je vprašanje še odprto; investicijski program je bil šele sedaj odobren, tako da se v najboljšem primeru lahko z gradnjo začne v prihodnjem letu, nikakor pa je ne bo mogoče končati; to vprašanje pa predstavlja enega od najtežjih komunalnih problemov obalnega področja. Medtem ko se V ostalih občinah naloge v komunalni dejavnosti nekako zadovoljivo rešujejo, se najslabše izvajajo v občini Koper, kjer je največji zaostanek v izvajanju plana v tem pogledu. Ventili in razpršilci za namakanje v kmetijstvu — izdelek skromnega postojnskega I,IV, ki pa po kvaliteti in okusni izdelavi prav nič ne zaostajajo za tovrstnimi tujimi izdelki, zato ima LIV vedno dovolj dela in zaslužka Sežančanc zanimajo podrobnosti o gradnji pivovarne, apnenice in vinske kleti v njihovi občini. Na to vprašanje jim odgovarja predsednik ObLO Sežana Janko Va-lentinčič: »Kes je, da nameravamo na področju naše občine zgraditi omenjene objekte. Zamisel, da bi obnovili nekdanjo pivovarno v Senožečah, je stara že več let. Realna pa je postala posebno zadnja leta, ko razvoj turizma in gostinstva na Primorskem terja vedno več piva. Preden so re- NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Ko ugotavljamo v letu 1959 gospodarske uspehe na vseh področjih in ko beremo, kako posamezna podjetja že presegajo po načrtu predvidene naloge, in ko končno postavljamo kot naslednjo delovno nalogo, da moramo v prihodnjem letu eno leto pred rokom izpohiiti petletni gospodarski načrt, ne moremo mimo uspehov na svojem področju, V celoti gledano bomo v tem pogledu skupno z vso državo prispevali svoj delež k skupnim uspehom in opravili svojo nalogo kot ostali, to je pred rokom.. Sicer pa smatramo, da moramo v tej zvezi poudariti predvsem tisto, kar je pri nas največje in Icar nam daje določen pečat in morda celo neko prednost pred drugimi. To sta dve naši največji podjetji in sicer Splošna plovba in »TOMOS«. Eno kot drugo predstavlja za našo skupnost posebej pa za naš okraj posebnost in pa — ponos. Ne da bi ponavljali pomen in vlogo Splošne plovbe za naše gospodarstvo in za naše obalno področje, moramo ugotoviti, da je to podjetje v nekaj letih izpolnilo pričakovanja in jih bo v kratkem tudi preseglo. Po podatkih in napovedih bo prej kot v enem letu doseglo v tonaži lastnega trgovskega in modernega ladjevja skoro polovico tega, kar je štela pred vojno vsa jugoslovanska trgovska mornarica. Ta je štela namreč komaj nekaj nad 400.000 bruto reg. ton. Jasno je, da nam daje tak hiter napredek podjetja velika upanja, posebno še, ker pada v čas, ko preživlja sicer v svetu trgovska mornarica precejšnjo krizo. JVič čudnega ni zato, če se mnogi sprašujejo kako in zakaj tako naglo dviganje tonaže ladij v tem kritičnem času. Toda upoštevati je treba, da sedanje stanje ladjevja ne more zadovoljiti niti domačih potreb po pomorskih prevozih tako glede izvoza kot uvoza in se zato dokler moramo v ta namen celo najemati tuje ladje:, ni bati krize za naše trgovske ladje. »TOMOS« je še mlajše podjetje, ki je pred kratkim prešlo na redno proizvodnjo in že dosega uspehe v svetu pa sloves kot drugje stara renomirana podjetja. Nič čudnega ni, če moramo danes ugotoviti, da podjetje ne zmore vseh naročil in da je za prihodnje leto n. pr. predvidena proizvodnja 40.000 Colibrijev, naročil pa je že sedaj za preko 90 tisoč. Poleg tega bo podjetje poleg drugih proizvodov prešlo na proizvodnjo avtomobilov, o katerih je bilo že dovolj govora. S svojimi izdelki prodira tudi na zunanja tržišča in dobiva v tem pogledu vedno nova naročila. Tovarna ima poleg tega v državi organizirano dobro servisno službo s preko 120 servisnimi delavnicami. Dotaknili smo se dveh naših največjih podjetij, katerih delovno področje presega daleč meje našega okraja, obenem pa predstavljata močni opori za vse naše gospodarstvo. Domače gospodarsko področje jima daje vse možnosti za razvoj in oporo, tako da ni bojazni za kakršnekoli težave. Nasprotno: obe podjetji še dolgo ne bosta mogli izpolniti vseh zahtev tega področja. Ko kmo govorili o teh dveh podjetjih, seveda ne smemo mimo pomena in vloge ostalih, ki že obstoje in tistih, ki so v načrtih. Vsako na svojem področju izpolnjuje določeno rlalogo, predvsem pa vsako, ki se na novo poraja, pomeni za ta svet. ki je veljal kot kraški in neplodovit ter reven, postavko za dvig blagostanja tudi na tem svetu. -dt- publiški organi osvojili predlog občine za ureditev omenjene pivovarne, je bilo potrebno izdelati obsežne študije potrošnje in proizvodnje piva, pa so te analize pokazale, da je naša zahteva upravičena. Z ozirom na to je bilo dano naročilo Zavodu za napredek prehrambene industrije LRS, da izdela investicijski program. Program je že v delu in predvidevamo, da bi senožeška pivovarna imela kapaciteto okrog GO.OOO hI piva na leto, kar bi v glavnem zadoščalo potrebam Primorske in bližnjih mest na I-Irvaškem. Investicija bo precej velika — okrog pol milijarde dinarjev, vendar je ekonomsko zelo rentabilna. Upamo, da bomo lahko šli na natečaj za posojilo, ki je že razpisan, koncem tega leta, ali najkasneje v mesecu februarju 19G0. V isti fazi je tudi izdelava investicijskega programa za veliko in moderno industrijsko apnenico, za katero smo najboljšo lokacijo našli v Sežani. Tu je namreč dovolj dobre surovine, blizu pa je tudi železnica, voda in električna energija, kar je pri proizvodnji apna najvažnejše. Kot sem že povedal — apnenica bi bila največja in najmodernejša v Sloveniji, saj bi letno lahko dajala okrog 42.000 ton, od tega polovico hldratiziranega in polovico gradbenega apna. Posebej naj poudarim, da bi večino hidratiziranega apna lahko izvozili. Tretji objekt, ki je v načrtu, je gradnja vinske kleti v Dutovljah. O njenem pomenu ne bom posebej govoril, saj je na dlani, da nadaljnji napredek kraškega vinogradništva — proizvodnja terana — hrez te kleti ni mogoč. Klet bo imela za 100 vagonov kapacitete in bo stala okrog 120 milijonov dinarjev. Seveda bo najmoderneje urejena. ;Glavni projekt bo kmalu končan, potem pa upamo, da ne bo dolgo, ko jo bomo lahko začeli graditi. Posebno pa naj poudarim, da bo nova klet zajela vso proizvodnjo kraškega terana, ki ga bomo lahko tako zaščitili, saj ga bomo sami stekleničili. S tem bomo seveda onemogočili vsako potvarja-nje tega res edinstvenega vina. SPREHOD I?O SVETU SKOZJ LETO 1959 >V SPREHOD PO SVETU SKOZ! LETO 1959 it SPREHOD PO SVETU SKOZ! LETO 1959 -k SPRE Januar — Predsednik Tito na peti. Lani, točno 1. januarja 1959, se je predsednik 'Tito poslovil od Sukarna in indonezijskega ljudstva in odplul na uradni obisk v Burmo. Dež j'e rahlo rosil, ko so izginjali v daljavi obrisi Balija, najlepšega otoka Azije. Rangún, prestolnica Burme, azijske Jugoslavije, je svečano in izredno prisrčno sprejel Tita. Še lepši in veličastnejši pa je bil sprejem v Madrasu, velikem pristanišču na jugu Indije. Indija je sprejela Tita z rožami, slavoloki, vzklikajiočimi množicami. Tito je za Indijo in velik del Azije glasnik miru, mednarodnega sodelovanja, Jugoslavija pa simbol države, ki se je rodila v ognju in zavzema v svetu večje mesto kot bi ji pripadalo po številu njenega prebivalstva. Zato so našo misijo povsodi. od Djakarte do Kaka in otoka Rodos, od prve do zadnje etarae trimesečnega potovanja, sprejeli z odprtimi rokami, To je bilo srečanje z ljudmi, ki mislijo kot mislimo mi, orjejo za nami ledino v svoji lastni deželi in vidijo v naši državi dejansko uzakonitev in uresničitev teženj mladih, po vojni nastalih držav. Februar — Led je začel pokati Macmillanovemu obisku v Sovjetski zvezi ni spočetka nihče pripisoval posebnega pomena. Celo v Londonu so mislili, da gre za običajen državniški obisk, ki se bo izgubil v diplomatskih arhivih. In vendar priznavajo danes vsi, da se je začel februarja tajati led v odnosih med Zahodom in Vzhodom in da ledene gore s'e-daj več ne ogrožajo miru v svetu. To je bil namreč začetek širo-kopotezne izmenjave obiskov, še več, začetek velike akcije za ustavitev hladne vojne in vzpostavitev novih odnosov .med zahodnim in vzhodnim blokom. Na Vzhodu pa tudi na Zahodu si namreč predstavljajo koeksisten-co v sv'etu le kot sožitje med dvema še vedno obstoječima blokoma, ne pa kot sožitje nasploh. Res je tudi to že korak naprej, a je kaj skromen. Vendar lahko gledamo sedaj ob koncu leta z večjim optimizmom v bodočnost kot pred enim letom, ko je bilo še vse tako negotovo, mednarodno zaupanje pa enako ničli. Marec — Ciper na novi poti Po večletni borbi se je .položaj na Cipru normaliziral, puške so prenehale regij ati, borci pa so se vrnili na svoje domove. Kakšna bo bodoča usoda Cipra? Vse kaže, da bo ostal, oziroma postal član Commonwealtha, se pravi skupnosti britanskih in nebritan-skih .narodov in da bo Velika Britanija obdržala na otoku svoje baze. Ciper bo tarej naredil le pol koraka naprej, vendan- o Cipru odslej ne bodo več odločali izključno v Londonu, Nadškof Makarios ' je medtem že postal predsednik ciprske republike, general Grivas, ki je vodil oboroženo borbo Grkov, pa poškili a sedaj svojo srečo v Atenah. Pi-avijo, da ima velike ambicije in da snuje novo politično gibanje. Kazno je bilo, da bivši poveljnik Eoke, grške borbene organizacije na Cipru, ne bi bil primerna oseba za Turke. 1'n zdaj, ko jo ciprsko vprašanje v bistvu rešeno, se marsikje sprašujejo, kdaj pa bo prišla na vrsto Malta. April — pripravljanje terena Sredi aprila so se sestali v Ženevi, ob lepem Lemanskem jezeru pod vznožjem večno belega Mont Blanca, zunanji ministri štirih držav: ZDA, ZSSR, Velike Britanije in Francije, navzoča pa sta bila tudi predstavnika Zahodne in Vzhodne Nemčije. Čeprav se ženevski sestanek formalno ni zaključil z nobenim sporazumom pa je bil uspeh že v tem, da ni doživel fiaska. Ta sestanek je odprl pot širšim stikom med predstavniki Za- hoda in Vzhoda, Berlinsko vprašanje, ki je dotlej zastrupljalo mednarodno ozračje, ie izgubilo na svojem pomenu, tako da se sedaj š'e komaj omenja. Zunanji ministri so se razšli, ne da bi se poprej sporazumeli, kdaj in kje S2 bodo še sestali, vendar pa na to luknje sedaj nihče ne misli. Temni oblaki še niso izginili z obzorja, vendar življenja na naši zemlji več ne ogrožajo. Zunanji ministri gora imenovanih držav so imelt priliko ugotoviti, da se o:lnosi med Zahodom in Vzhodom izboljšujejo, čeprav se pravzaprav v Ženevi niso o ničemer konkretno sporazumeli. Maj — Pakistan menja prestolnico Ko so sredi 1947. leta ustanovili novo državo Pakistan, so vsi pričakovali, da bo postal starodavni Lahore prestolnica te največje muslimanske države. Vendar so se odločili za Karači. V Lahoru je bilo tedaj zaradi stalnih spopadov med Indijci >in Pa-kistanci precej vroče. Glavno mesto Pakistana Ravalpindi je na severu dežele, v podnožju Ka-rakoruma, Večji del vladnih organov se j'e že preselil tja. Kakor -toliko drugih di'žav, bo imel tudi Pakistan dve prestolnici, eno trgovsko, Karači, drugo pa administrativno, Ra.valpindi. Tudi v Združenih državah je tako pa v Južni Afriki, Avstraliji, Zahodni Nemčiji, v kratkem pa bo tudi Brazilija dobila novo upravno središče — Brasilia — čeprav bo Rio de Janeiro še vedno prvo in glavno trgovsko središče te 63-milijonske države. V Pakistanu pričakujejo, da bodo sedaj le zadali udarec preveč razširj'eni korupciji in vsaj nekoliko omejili .politične intrige. J u n i j — Havaji — petdeseta država Združenih držav Borba za sprejem Havajev v Ameriško unijo ni bila tako dolga kot borba Aljaske. Čim je enkrat popustil odpor proti sprejemu Aljaske, je bilo kazno, da bo tudi Havajem odprta pot v Unijo, S sprejemom obeh držav se je, vsaj tako predvidevajo, zaključila teritorialna ekspanzija Združenih držav. Le-te so se sedaj močno, v geografskem pogledu namreč, približale Sovjetski zvezi, saj jih loči od sibirske obale- le 82 km široka Behringova ožina. Nekateri sicer menijo, da se ta razvoj še ni ustavil in da se bo Unrja že v nekaj letih priključila kot 51. država Puertorico, vendar pa je to še odprto vprašanje. Prebivalci Južne in Srednje, se pravi Latinske Amerike bi to občutili kot poseg v njihov svet, poskus pritiska na južno, špansko - portugalsko polovico ameriškega kontinenta. Kljub priključitvi dveh teritorijev štejejo Združene države še vedno 32 milijonov prebivalcev manj kot Sovjetska zveza, saj imarjo sedaj 179 milijonov prebivalcev — iod tega 18 milijonov črncev in pol milijona Indijancev. Julij — Triurni kubanske revolucije Kuba je definitivno krenila na novo pot — to je potrdil ves letošnji razvoj te šestmilijonske države. Ustaviti se na pol pota, bi bilo isto kot oddaljevati se od cilja. In na Kubi gre za dosti več kot za to, ali bodo izpeljali agrarno reformo do kraja, uvedli socialno zakonodajo in vsaj približno izenačili življenjske pogoje; gre za to, ali bo ta dežela postala svetilnik napredka v Latinski Ameriki, ali bo nakazala, kako se je treba boriti proti vsem oblikam kolonializma. Akcija Fidel Castra je prvi na široki, ljudski podpori zasnovani poskus, zaustaviti dosedanji razvoj v anarhijo in iztrgati Kubo iz smrtonosnega obroča, v katerega jo je vklenil tuji kapital. Castro je dokazal in pokazal, da je močnejši od tistih, ki vlečejo nazaj. V Latinski Ameriki imamo pravzaprav diktaturo le še v treh deželah: Dominikanski republiki, Nicaragui in Paragvaju, pa še tu se režim generala St.roessnerja maje čedalje bolj. Morda bodo čez leto dni zbrisali z zemlje tudi te ostanke stare španske dediščine. Avgust — Naša misija v Latinski Ameriki Naša država je že takoj oo zadnji vojni vzpostavila diplomatske in trgovinske stike z državami Centralne in Južne Amerike, vendar pa smo navezali prave stike s temi deželami šele letos. Naša misija dobre volje je praktično obiskala vse dežele tega subkontinenta, približala je Jugoslavijo temu svetu, seznanila pa j'e'tudi nas z deželami, kjer se mešata španska in portugalska kri z Indijanci in črnci. Med bivanjem naše misije je obiskala Jugoslavijo kubanska misija dobre volje pod vodstvom Ernesta Gueva.re. Predsednika nove Kube je sprejel tudi predsednik Tito. Istega meseca je obiskal našo državo tudi etiopski vladar Hai-le Selasie. Med svojim bivanjem pri nas je prišel tudi v Koper in si ogledal tovarno Tomos. To je bil nov meinik v razvoju odnosov med našo državo in Etiopi- Med svojim obiskom v Aziji minulo leto je predsednik Tito obiskal tudi Cejlon. V vladni rezidenci se je sestal s pokojnim predsednikom vlade Solomonom Bandaranaiko, ki je pozneje podlegel ranam zaradi atentata Ne!:aj tednov pred obiskom ameriškega podpredsednika Nixona v Sovjetski zvozi je obiskal ZDA tudi podpredsednik sovjetske vlade Kozlov, Na sliki ga vidimo v razgovoru z Nixonom in Eisenhowerjem ob otvoritvi sovjetske razstave v New Yorku, dne 23. julija pa je Nixon odprl ameriško razstavo v Moskvi jo. Naša podjetja grade novo luko na Rdečem morju — Asab — okno Etiopije v svet. S tem se bodo stiki med našimi pristanišči in Etiopijo še bolj povečali. September — Od Atlantika do Pacifika Obisk predsednika sovjetske vlade Nikite Hruščeva je bil zelo pomemben datum v diplomatski kroniki tega leta. Nekateri sicer zatrjujejo, da je bil najvažnejši dogodek po vojni, a bo to najbrže nekoliko pretirano. Hru-ščev je poleg Washingtona obiskal še Los Angeles, San Francisco, neko farmo v Iowi, Pittsburgh in seveda New York. Bil je v Harlemu, na Empire Buil-dingu, v Hollywoodu, govoril pa j'e tudi v palači Združenih narodov. Ob tej priliki se je zavzel za nopolno in takojšnjo razorožitev. Apeliral je na to, da zakopljejo velesile vse svoje orožje pod zemljo, odnosno ga potope na dnu oceana. Morda zveni njegov predlog senzacionalno in nerealno, toda »realno je — je dejal Tito —, da se ljudje boje vojne in njenih posledic«. Naša država je zato podprla sovjetski predlog, saj je vendar v interesu vsega človeštva — in ne le Sovjetske zveze in njene diplomacije. Med obiskom Hruščeva so se dogovorili, da bo drugo leto Eisenhower obiskal Sovjetsko zvezo in da se bodo stiki med obema državama nadaljevali in razširjali na vseh področjih. Ob tej priliki so objavili tudi tako imenovano cainpdavidsko deklaracijo, da je tireba vse spore reševati na miren način, s pogajanji. Oktober — Še enkrat konservativci Britanske volitve so bil'e presenečenje za vse, celo za torijev-ce — kakor še danes imenujejo britanske konservativce. To je bila že njihova tretja zaporedna zmaga po vojni. Ali so povprečni ljudje z ulice res izgubili zaupanje v laburiste in njihov program? — se je marsikdo upravičeno vprašal. Ali je bila zmaga laburistov po vojni res rezultat trenutnega političnega razpoloženja? — so ugibali po svetu. Res so v Zahodni Nemčiji še na vseh povojnih volitvah zmagali krščanski demokrati, zadnjič z večjo večino kot na predzadnjih volitvah, toda zahodnonemški socialdemokrati niso znali v svoji predvolilni kampanji poudariti tiste momente, ki bi bili privlačni za nemško javnost. Nekateri mednarodni opazovalci gredo sedaj tako daleč, da že predvidevajo zmago ameriških republikancev na prihodnih predsedniških volitvah. Bomo videli. November — Mrzel veter s Himalaje Ze konec poletja je zavel z južnih obronkov Himalaje strupen veter nad Gangeško nižino, jeseni pa je prodrl prav do indijske prestolnice. Napačno bi bilo dramatizirati obm'ejni spor med Indijo in Kitajsko, naivno pa bi bilo, če bi ga ob bilanci tega leta spregledali, češ saj gre le za vihar v kozarcu vode pa nič več, Bistvo spora je v tem, da si Kitajska prisvaja znatne dele in- dijskega ozemlja in da ne priznava tako imenovane Mac Ma-honove meje. Za pekinško vlado je to le demarkacijska črta, ki je ni priznala niti prejšnja nacionalistična, s'e pravi kuomintanška vlada. ^^ Predsednik Kitajske vlade Č^B En Laj je sicer predlagal, da je pripravljen sestati se z Nehru-jem 26. decembra in sicer na Kitajskem ali pa v Burmi, vendar je predsednik indijske vlade odgovoril, da se mu zdi bolj važno, da se najprej ustvari med obema državama znosna atmosfera, nato pa sedeta predstavnika obeh največjih držav na sv'etu za konferenčno mizo. December — Ike potuje Tretjega decembra je krenil ameriški predsednik Eisenhower na veliko potovanje po evropskih, azijskih in afriških deželah, dne 19. decembra pa se je sestal z Ma.cmillanom, de Gaullom an Adenauerjem v Parizu, Na mali vrhunski konferenci so sklenili predlagati Hruščevu, da se 27. aprila sestanejo za skupno mizo, razgovore pa prenesejo potem še v London, Moskvo in Washington. Zmagajla je Macmijlanova zamisel o več zaporednih sestankih na najvišjem nivoju. Program za prihodnje leto je torej v grobih obrisih že določen in koledar za prestopno leto bo poln važnih mednarodnih dogodkov. Z'e prvega januarja bodo v Yaondeu proglasili neodvisnost Kameruna, ene izmed štirih držav, ki bodo v tem letu izobesile zastavo svobode in neodvisnosti v svojih prestolnicah. Človeštvo stopa v nove, lepše zarje. Upajmo, da smo na pravi poti in da se časi (hladne vojne ne bodo nikoli več vrnili. M. O, ^Wff'IPFI rOñUe91!Ptêz&sgf £ « SANTIAGO DE CHILE — Cilslca vlada je predlagala, naj bi v vsej Latinski Ameriki ustavili nadaljnje oboroževanje. Vladno sporočilo pravi, da je treba vsa mednarodna vprašanja in spore urediti po diplomatski poti. DUNAJ — Italijanski veleposlanik na Dunaju je obvestil avstrijsko zunanje ministrstvo, da italijanska vlada ne bo dovolila državnemu tajniku za zunanje zadevi; Franzu Gschnitzeru prihoda v Italijo, ker napada italijansko vlado zaradi sporazuma o južno-tirolski manjšini. VELCOM — V rudniku zlata v Velcomu v Južni Airiki je te dni eksplodiral metan. Pri tej nesreči je bilo ubitih 25 rudarjev. Reševalna dela so bila otežkočena, ker je eksplozija poškodovala naprave za zračenje. NEW YORli — Irski delegat v OZN Boland je uradno ' potrdil svojo kandidaturo za predsednika Generalne skupščine OZN v letu 1960. Kot morebitna kandidata omenjajo tudi tunizijskega veleposlanika v ZDA Monglja Silma in italijanskega zunanjega ministra Pello. .WASHINGTON — Ameriško ml-| nlstrstvo za trgovino je objavilo, da je Zahodna Nemčija v prvem polletju letos prevzela mesto Velike Britanije in postala druga največja izvoznica končnih izdelkov na svetu. Mesečno poročilo tega ministrstva navaja, da se je delež blaga, ki so ga izvozile ZDA, zmanjšal na približno četrtino skupnega svetovnega izvoza, da pa so ZDA v prvem polletju t.cga leta izvozile petino več kot Zahodna Nemčija, :o JUGOSLAVIJA V LETU DNI i JUGOSLAVIJA V LETU D N i * JUGOSLAVIJA V LETU DNI i JUGOSLAV Zmaga. Vsi, kar nas je, hitimo skupaj in slavimo, vzklikamo ali pojemo. Vselej je tako, kadar po-mezniki, skupina ali narod do-'že zmago. Zmage so seveda zelo različne. Toda slavimo jih ved-no. Vidite, v tem kratkem sestavku ob koncu leta bi vam radi govorili o zmagi, ki je ne bomo slavili. Skoraj opazili je ne bomo, čeprav smo je lahko veseli, ker gre za našo skupno zmago, za veliko stvar. Letos spomladi, je bila zmaga še na obzorju, le nekateri so jo že slutili. Danes pa smo že vsi prepričani o njej: PETLETNI GOSPODARSKI NAČRT BOMO URESNIČILI V ŠTIRIH LETIH Doseženi letošnji uspehi, še zlasti pa primerjave s perspektivnim načrtom morajo omajati tudi najbolj črnoglede državljane — tiste, ki jih vedno kaj skrbi: Češ, kako bo s standardom, ko bomo podražili stanovanja. Kako bo s prehrdno, ko je meso dražje. Vsem tem bomo na kratko odgo- ioriii: dokler se narodni doho-t?k povečuje tako naglo kot se, i strahu, da bi osebni dohodki zaostajali za višjimi cenami in standard se kljub spreminjanju cen ne bo zmanjševal. Sicer pa smo že zdavnaj ugo- Piše Mitja Švab i— —i tovili, da gospodarski uspehi v letošnjem letu niso prišli kar sami od sebe. Denimo, zaradi dobrih načrtov ali pa zato, ker smo bili vsi navdušeni. Ne, ne! Uspehi, o katerih bomo nekaj zapisali, so plod prizadevnega dela vsakega izmed nas in oolj spodbudnega nagrajevanja. Pravzaprav bi lahko rekli, da je k uspehom največ prispevalo prav spodbudno nagrajevanje. Vsak, kdor je videl, da si lahko z delom ustvari lepše življenje, si je še kako prizadeval, da bi to uresničil. In ker je bilo tako, se je letos ilaglo povečevala proizvodnja i?i kot je že rečeno, tudi narodni dohodek. Pred tremi leti smo računali, da se bo narodni dohodek do leta 1961 povečal za 54"/o. Vsako leto naj bi se povečal za 9 °lo. V resnici pa se je povečal za več kot 12 °/o na leto. Ze v treh letih smo uresničili 44 °/o tega načrta. V letu 1959 smo dosegli tudi za pojme najbolj učenih gospodarstvenikov izreden uspeh. Narodni dohodek se je namreč povečal za 20,4 "/o. Zato smo spremenili načrt in se odločili, da bomo povečanje narodnega do-hodlca, ki smo ga predvideli s petletnim načrtom, izpolnili že v štirih letih. To je najvažnejši uspeh. Na- •dni dohodek je namreč tista bta, ki jo — preprosto rečeno — namenimo za osebne dohodke, za nove investicije, za šolstvo in še za mnoge druge družbene potrebe. Čimvečji je ta narodni dohodek na posameznika, toliko več je na razpolago denarja za vse omenjene stvari. Pred desetimi leti smo imeli tako komaj dobrih 500 milijard dinarjev, ki smo jih lahko uporabili za razvoj gospodarstva in za ustvarjanje boljšega življenja. Leta 1958 je bilo tega denarja že za 1 tisoč 853 milijard, letos smo ustvarili že 2 tisoč 231 milijard dinarjev narodnega dohodka in načrt za prihodnje leto predvideva, da bomo zbrali že okrog 2 tisoč 500 milijard dinarjev narodnega dohodka. Če je narodni dohodek vir vsega poleta, potem poglejmo kako je na primer z investicijami. Poznamo gospodarske in negospodarske investicije. Prve so na-¿menjene za tovarne, za nakup ^^yvih strojev in podobno, druge ^a uporabljamo za nove šole, stanovanja in še za sto drugih stvari, ki posredno vplivajo na povečanje življenjske ravni. Leta 1954 smo dali za investicije 39S milijard dinarjev. To se nam je že takrat zdela ogromna vsota. Toda kaj pravite k letošnjemu podatku, saj bomo porabili že G40 milijard in morda še nekaj več. Načrt za prihodnje leto pa pred- videva, aa bomo dali za vse nove gradnje kar S7S milijard dinarjev. V tem pogledu bomo dosegli in presegli petletni načrt. Toda pri investicijah so druge še bolj važne stvari. Vedno več denarja oddelimo za negospodarske i7Westicije. V zadnjih letih se je vsota povečala za S3 "/o, za gospodarske investicije pa bo zato seveda nekaj manj denarja. Napak bi bilo, če bi kdo mislil, da gospodarstvo zaradi tega zaostaja. Narobe. Skrb za standard je velik prispevek k boljšemu delu v tovarni. In še druga stvar je: leta 1954 smo dali 2,60 din za to, da smo zgradili tovarno, uspostavili v njej stroje, s katerimi so delavci naredili za 1 dinar novih proizvodov. Letos pa je bila za en dinar novih proizvodov dovolj velika investicija že 1,6 dinarja. Skratka, skoraj s polovico manjšo vsoto, ki jo damo za tovarne, ustvarimo prav tolikšno proizvodnjo. Komu je pripisati tak uspeh? Prav gotovo strokovnjakom, ki delajo boljše načrte. Še prej pa delavskim svetom, ki so postali zares skrbni gospodarji in kot kaže obrnejo vsak dinar dvakrat, preden se odločijo za nakup stroja ali pa za gradnjo novega objekta. Nove in nove tovarne, ki jih gradimo, pa z vedno novo proizvodnjo veliko prispevajo k naglemu povečanju narodnega dohodka. Ko smo delali petletni načrt, se nam je zdela velika številka: industrija mora do leta 1961 povečati proizvodnjo za 68 °lo. Torej proizvodnja industrije bi se morala povečali vsako leto za okrog 11 %, v prvih treh letih pa bomo uresničili že precej več kot 45 °/o predvidenega načrta. V prihodnjih )letih bomo morali torej povečati industrijsko proizvodnjo še za kakih 15 °/n in plan bi bil izpolnjen. Ne bi se upali trditi, toda če bomo pametno uporabljali denar za nove investicije, zna biti, da bo celo industrija v prihodnjem letu že izpolnila dobršen del petletnega gospodarskega načrta. Saj pred-videva načrt za leto 1960, da naj bi se industrijska proizvodnja povečala za 14 °/n. Če bomo uresničili tal načrt bomo zaostali za petletnim načrtom le še za 2 ali 3 odstotke. Podobno kot narodni dohodek se je tudi industrijska proizvodnja povečala v Jugoslaviji znatno hitreje kot v drugih evropskih deželah. V zahodnih deželah se je povečala za najmanj 0,3 °lo in največ za 7°/o, v Jugoslaviji pa za 12,7 °/o na leto, v vzhodnih deželah pa se je proizvodnja v zadnjih štirih letih povečala najmanj za 9,3% največ za 10,5 °/o na leto. Razumljivo, da tako naglega povečanja nismo dosegli samo z novimi stroji. V industriji se je zaposlilo tudi vsak o leto 164 tisoč novih delavcev, ali skupno 490 tisoč ljudi, To je tako naglo zaposlovanje, da je celo večje, kol A ilili je prirast za delo sposobnega prebivalstva. To je zopet zmanjšalo rezervno delovno silo na vasi. Tu smo petletni načrt že izpolnili in struktura prebivalstva v Juaosla-viji se je močno spremenila; 51 odstotkov je industrijskih delavcev in le še 41 °/„ ' "V ^ i ® ijs P Si V slovenski metropoli Ljubljani je med številnimi drugimi stavbami bila minulo leto dokončana nova zgradba Ljudske skupščine, ki je po svoji umetniški vrednosti in lepoti eden izmed novih biserov v mavričnem pasu lepot in zanimivosti Slovenije osebnih dohodkov in temu povečanju prav nič ne ugovarjamo, še zlasti ne zaradi tega, ker je bil denar zaslužen z večjo proizvodnjo. V prihodnjem letu naj bi se osebni dohodki ponovno povečali. Toda le saimo za tistih 6,5 °/o, ki jih bo dobil vsakdo zaradi povišanja stanovanjske najemnine. To je šele droben del vseh uspehov. Tu je še kmetijstvo. Letos bomo prihranili 30 milijard dinarjev samo za to, ker ne bomo uiiažali žita. Potem je važen še izvoz in uvoz. To je prav gotovo ena izmed najvažnejših nalog našena gospodarstva. Perspektivni načrt je postavil pred nas, da z večjim izvozom in manjšim uvozom zmanjšamo zunanjetrgovinsko izgubo. Zato naj bi se izvoz povečal v petih letih za 61 %>, uvoz pa samo za 40°/o. Letos smo že dosegli 53°/o predvidenega izvoza, torej se mora v prihodnjih dveh letih povečati le še za 17 milijard dinarjev, to je za 11 °/o. Uvoz pa se je povečal še hitreje in načrt, predviden za pet let, bo uresničen že letos. — Računali smo, da bomo šele leta 1961 uvozili za 197 milijard dinarjev blaga, pa smo ga že letos za več kot 208 milijard dinarjev. Prepričani smo, da bomo že v prihodnjem letu izvozili še za 17 milijard dinarjev blaga več in tako tudi tu izpolnili petletni načrt leto dni prej. . Take so številke, ki govore o uspehih. To so številke, ki napovedujejo veliko zmago in zato ne smemo dovoliti, da bi šla ta ne-opaženo mimo nas. Pred petimi ali osmimi leti smo opisovali vsako hidroelektrarno, ki smo jo gradili. Letos pa mnogi niti ne vedo, da hkrati gradimo osem hidroelektrarn, pet velikih kemičnih kombinatov, osem sladkornih tovarn in še, da smo zgradili 600 km modernih cest in še mnogo drugih stvari. Tudi to je napoved zmage, za katero ima največ zaslug naš delavec. In končno — komu smo namenili tak načrt? Predvsem: - DELOVNEMU ČLOVEKU, KATEREMU SE MORA IZBOLJŠATI ŽIVLJENJE! Deset let delavskega samoupravljanja Pravkar mineva deset let, odkar je bil izvoljen v tovarni cementa v Solinu pri Splitu prvi delavski svet. S tem smo začeli v Jugoslaviji dejansko izvajati načelo »Tovarne delavcem!« Prvo napotilo za formiranje organov delavskega samoupravljanja v podjetjih sta podpisala tovariša Boris Kidrič in Djuro Sala j, takoj nato pa so bili delavski sveti izvoljeni v 200 podjetjih v državi. To je bila šele preizkušnja in so zato ti delavski sveti imeli samo še posvetovalni glas, ne pa tudi pravice odločanja. Poskus pa se je tako obne-sel, da je že čez manj kot pol leta izšel zvezni zakon o delavskem samoupravljanju, ki je delavskim svetom dal tudi pravico odločanja pri upravljanju podjetja. Zakon je bil sprejet 27. junija 1950, v desetih letih pa je delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji postalo vzor za mnoge dežele sveta, kjer uvajajo socialistične družbene odnose. Ne samo v deželah, kjer ima delavski razred sredstva za proizvodnio v svojih rokah, marveč povsod po svetu si delavci prizadevajo uresničiti tudi zase podobne pravice. Delavski sveti pa so v Jugoslaviji prestali ognjeni krst in postali ogromen činitelj ter nepogrešljiv del naše stvarnosti in velike bodočnosti. Dne 17. decembra so ribiči podjetja RIBA iz Izole s svojo ladjo VAL ujeli v Ankaranskem zalivu vlak morskih lipanov. Oddvojili so 50 kg lepih rib in jih nodarili bolnikom v bolnišnici Ankaran. Za ljubeznivo pozornost in lepo gesto se bolniki in uprava bolnišnice najlepše zahvaljujejo dobrim ribičem in jim želijo, da bi jih v nov'em letu prav tako spremljala sreča na vseh poteh. V največjem rudarskem središču Trbovljah je zrasel najlepši kulturni dom v Sloveniji, Ne samo črni revirji — vsa naša ožja domovina je ponosna na to žarišče kulture in prosvete naših delovnih ljudi Pozdravi iz Amerike Iz Santa Rose v Kaliforniji, ZDA, se je javil Kari Kocjančič, ki je bil poleti doma na obisku. Preko našega lista se zahvaljuje vsem svojcem in prijateljem za ljubeznivi sprejem in gostoljubnost in obžaluje, da je moral tako hitro nazaj v Ameriko. Hkrati želi vsem obilo sreče in zdravja v novem letu. DO DECEMBRA SO V VELENJSKEM RUDNIKU IZKOPALI milijon 789 tisoč ton lignita. Strokovnjaki menijo, da bo moč v decembru letošnji plan Izkopa znatno povečati, ker so v prvi polovici decembra že izkopali nadaljnjih 100 tisoč ton lignita. Zaradi uvajanja najbolj sodobnih načinov izkoriščanja rudnih bogastev bodo letos v velenjskem rudniku izkopali najmanj dva milijona ton lignita. NOVA CESTA NA KOllDUN je dolga 25 kilometrov in je velikega pomena za gozdarstvo in turizem. Pelje skozi največje kordunske gozdove, kjer bodo zaradi boljšega transporta lahko letno posekali do 20 tisoč kubičnih metrov trdega lesa. Samo na prevoznih stroških pa bodo prihranili letno 30 milijonov dinarjev. Posebnost te ceste je tudi, da je znatno skrajšala razdaljo med Ogulinom in Plitvičkiml jezeri, kjer so bogata lovišča. SVETOVNOZNANI OKRASNI KAMEN" »ISTRANKA«, ki je tem-norjave barve in ga kopljejo v ! bližini Pazina, je zelo pomemben Izvozni predmet. V minulem letu so izvozili več ton tega okrasnega kamna v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Italijo in Z AR. Zaradi Izrednega povpraševanja po »Istran-ki« na domačem in tujem trgu bodo letos znatno povečali njegovo izkopavanje in obdelavo po željah tržišča. V CEL,TU SO ZGRADILI NOVO PEKARNO, v kateri bodo od januarja dalje lahko dnevno spekll 20 tisoč kilogramov kruha in peciva. LETO 1959 V KOPRSKEM OKRAJU * LETO 1959 V KOPRSKEM O [(RAJU * LETO 1959 V KOPRSKEM OKR, Pregled doseženih uspehov v letu 1959 na pragu novega — 1960. leta — ki nam obeta še * lepše življenje šem okraju smo v tem letu ustvarili za okrog tri in pol milijarde več narodnega dohodka kot pa v letu 1958, kar predstavlja povečanje za 22 odstotkov. Ce primerjamo te podatke z letom 1956, potem vidimo, da je ustvarjeni narodni dohodek v letošnjem letu skoraj za 60 °/o večji. Ravno ti podatki nam dokazujejo, da se je v zadnjih letih gospodarstvo v našem okraju zelo razgibalo in da se je zaposlilo znatno večje število ljudi in spravilo v pogon večje število strojev. To nam dokazujejo tudi nove ali razširjene tovarne, novi stroji in strojne naprave, novi obrati in delavnice, razni drugi novi objekti od pristanišča pa do počitniških domov t'er na stotine novih stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Najvažnejši in lahko rečemo tudi najkvalitetnejši rezultat v celotnem gospodarstvu letošnjega leta pa je to, da se je delovna sila ustalila, česar v prejšnjih letih ni bilo. V preteklih letih smo vsako leto ugotavljali, da se je število zaposlenih delavctev in uslužbencev bolj povečalo kot pa proizvodnja. Vsako leto smo z ljivo, da so se skupni osebni dohodki delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij povečali v letošnjem letu za okrog 20 odstotkov nasproti lanskemu letu. Ce se ne bi tudi storilnost dela povečala tako kot se je, ampak bi ostala v istih odnosih, kot se j'e gibala proizvodnja, potem bi bili osebni dohodki delavcev in uslužbencev povprečno za okrog 5 odstotkov nižji. To je namreč razumljivo, ker je osnovna smer naše gospodarske politike v tem, da se osebni dohodki povečujejo skladno s porastom delovne storilnosti, ker samo na tej osnovi je tudi možno zadržati stabilnost odnosov v gospodarstvu. Zato je znašal pri doseženi storilnosti dela povprečni osebni dohodek v letošnjem letu okrog 200.000 dinarjev, če bi se pa gibala storilnost na nižji ravni za okrog 5 odstotkov, potem bi bil povprečni dohodek za 10.000 din manjši. Posebno ugodne rezultate smo dosegli v industriji in prometu. Celotni izkupiček industrijskih podjetij bo po dosedanjih predvidevanjih za okrog 31 odstotkov večji kot lansko leto in za okrog 5 odstotkov višji, kot Prostori res niso prida, vendar pa so stroji dobri in ljudje za njimi vse bolj širijo sloves kvalitetnih izdelkov podjetja LIV v Postojni, ki iz majhne obrtne delavnice samo po sebi polagoma prerašča v industrijski obrat. To jasno in glasno kaže, da se da doseči lepe uspehe tudi brez velikih apetitov po družbenih investicijah — samo z lastnim delom, dobro organizacijo in pa preizkušenim sistemom nagrajevanja po enoti proizvoda, kar je prineslo vsemu kolektivu razmeroma zelo dober zaslužek, kljub temu pa daje podjetje na trg svoje kvalitetne in zelo iskane izdelke po zelo ugodnih cenah družbeni plan ter se je na novo zaposlilo v industriji okrog 530 ljudi namesto predvidenih 667. Le majhno je število podjetij, ki se niso držala letošnjih smernic glede zaposlovanja delovne sile in ki niso vsklajevala proizvodnje z delovno silo. Pri teh podjetjih je zaradi tega tudi nekoliko slabši efekt pri osebnem dohodku po posameznem članu delovnega kolektiva. 100 km daleč, je to za 23 odstotkov več kot pa v lanskem letu. Pristaniški promet se je povečal za 25 odstotkov; pri tfem pa se je struktura blaga bistveno spremenila v korist uvoza in izvoza. J^k Podobna gibanja gospodartslfl^ aktivnosti so ugotovljena tudi v drugih panogah gospodarstva. Blagovni promet se je povečal za preko 20 odstotkov, čeprav smo imeli precejšnje težave s prometom nekaterih pr'ehranskih artiklov, predvsem z mesom. Tudi reagiranje trgovske mreže je bilo počasno glede na povečano kupno moč prebivalstva, zaradi česar je bil izbor blaga nezadovoljiv. Ob ugotavljanju teh rezultatov ob novem letu je najvažnejše, da nadaljujemo s takim pospešenim tempom proizvodnje tudi takoj po novem letu in oben'em odpravljamo slabosti in pomanjkljivosti letošnjega leta. Pogled na tovarno motornih koles TOIVIOS v Kopru, kakršna je še danes. Zakaj jutri bo že drugačna, še večja in sodobnejša, saj bo razen motornih koles izdelovala tudi štirikolesna motorna vozila. Ta objekt je po pravici naš ponos, saj je živ zgled naše vztrajnosti in vere v lepše življenje v socialistični Jugoslaviji, živ zgled, kako se v naši domovini lahko uveljavijo zdrave pobude sposobnih organizatorjev proizvodnje in živ zgled, kako .zlahka se naši bistri delovni ljudje prilagodijo in priučijo novemu, do včeraj morda še neznanemu delu. Pravkar slavi TOIVIOS še poseben praznik: kljub nasprotnim prerokovanjem je uspela tovarna še pred koncem leta izpolniti plan podjetja in se tako popolnoma uveljaviti kot enakopravna gospodarska organizacija vsem jugoslovanskim podjetjem, čeprav njena izgradnja še ni povsem končana zaskrbljenostjo primerjali odstotke, ki so kazali na neskladnost med porastom delovne sile in proizvodnje, ker smo bili globoko prepričani, da nas take tendence v gospodarstvu ne morejo dovesti na višjo raven življenjskega standarda. V letošnjem letu pa se je izvršil preobrat v teh odnosih. Tako imamo proizvodnjo za nekaj odstotkov višjo, kot je predvideval družbeni plan, število delavcev in uslužbencev v vseh podjetjih, obratih in delavnicah pa za okrog 2 °/o manjše. To pomeni, da se je storilnost dela celo bolj povečala, kot je predvideval družbeni plan za letošnje l'eto. Predvsem zapažanno večjo storilnost v industriji, kar je tudi najvažnejše, ker od tam prihaja največ izdelkov za zadovoljitev naših potreb. Na osnovi tega je tudi razum- ga je predvideval okrajni družbeni plan. Vse industrijske stroke našega okraja bodo prekoračile planska predvidevanja. Od 30 industrijskih podjetij so samo 4 podjetja, ki ne bodo izpolnila letošnjega plana, toda tudi ta podjetja imajo znatno višjo proizvodnjo kot pa v lanskem letu. Neizpolnitev plana v teh podjetjih je predvsem objektivnega značaja in sicer predvsem zaradi nezadostnega uvoza reprodukcijskega materiala. Največji vzpon je dosežen v kovinski industriji, kjer se ocenjuje, da bo celotna vrednost proizvodnje za okrog 117 odstotkov višja (kot lansko leto in bo letošnji plan prekoračen za okrog 12 odstotkov. Pri tem pa je bila zaposlitev ljudi v celotni industrijski proizvodnji za približno 1,5 odstotka nižja, kot je predvideval Celotni obseg storitev in uslug se je v prometu povečal za skoraj 40 odstotkov nasproti lanskemu letu in bodo planska predvidevanja prekoračena za okrog 5 odstotkov. Ladje dolge plovbe so napravile okrog (2 milijardi 300 milijonov tonmilj ali 42 odstotkov več kot lansko leto. Kamioni v javnem cestnem prometu so napravili skoraj 65 milijonov tonkilometrov, od česar odpade samo na Intereuropo 61 odstotkov. Slavnikovi avtobusi so prepeljali povprečno vsak dan okrog 2400 potnikov. Ce bi vzeli relacijo, da se je vsak potnik peljal RODNA GRUDA STEV. 12 Iz vsebine: Koleda (Pesem); Predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko: Naša dežela, vsa naša stvarnost je odprta knjiga za vsakogar; Predsednica Zveze ženskih društev Slovenije Dolfka Boštjančič: Tudi v Sloveniji je vedno več žena, ki se vključujejo v proizvodnjo; Ina: Visok življenjski jubilej našega ameriškega kulturnega delavca; Cv. A. K.: Odkritje spomenika pesniku Ivanu Zormanu v Clevelandu; Velik skupni izlet SNPJ v domovino; Vsem slovenskim rojakom v Holandijl prav srečno novo leto 19GDI; Jože Knavs: Freyming: Pismo iz Freyminga; Zgodba Katice Korpičeve iz Roža; Cv. A. K.: Drobec iz zgodovine ameriških rojakov; Iz naših tovarn; Johna Batiča ni več; Življenjski jubilej na domačih tleh; Scverkar: Dva nova slovenska filma; Drobne kulturne vesti; Knjige za podeželje: Po domači deželi; Cv. A. K.: 40 let jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva v Chicagu; Najpomembnejši športni dogodki v letu 1959; Domovina na tujih tleh; Rojaki nam pišejo; Miško Kranjec: Grlice ( nec); Za smeh; Mladi rod; Vi Brest: Naša ura; Dom in druži Drobne. lam D Med podjetji v koprskem okraju, ki najbolj vzorno skrbijo za svoje delavce, je prav gotovo tovarna TOMOS. Na sliki: tovarniška menza, ki že v polni meri služi svojemu namenu in za skromne denarje nudi tovarniškim delavcem okusno in izdatno hrano. Urejena prehrana bo dokaj doprinesla k zvečanju delovne storilnosti, saj v bodoče delavcem ne bo več treba brez potrebe izgubljati dragocenega časa z beganjem po Kopru in iskanjem hrane v dražjih in slabših lokalih OPOZORILO vseiit davčnim zavezancem davka Po zakonu o davku od osebnega dohodka (Uradni list FLRJ, št. 52/58) morajo vsi posamezniki in civilnopravne osebe, ki imajo letni čisti dohodek nad 500.000 dinarjev do 31. januarja 19G0 vložiti prijave za dohodek, ustvarjen v letu 1959. Namesto davčne prijave lahko davčni zavezanci davka od osebnega dohodka predložijo davčne knjižice, v kateri sami evidentirajo svoje dohodke iz delovnega razmerja (stalnega, dopolnilnega ali začasnega) kakor tudi dohodke od avtorskih pravic in even. od zemljišča, hiše, samostojnega poklica in drugega premoženja. Ce se tako davčno knjižico predloži upravi za dohodke namesto davčne prijave, je treba priložiti pismeno izjavo davčnega zavezanca, da je vanjo vpisal vse dohodke, ki jih je imel v letu 1959. Davčne knjižice so v prodaji pri Državni založbi, pri založbi LIPA ter v vseh njunih poslovalnicah. Letne davčne prijave oz. knjižice s pismeno izjavo davčnega zavezanca, da je vanjo vpisal vse svoje dohodke, morajo predložiti zavezanci tisti upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora, na območju katere imajo svoje stalno bivališče. Pripominjamo, da je za davčne zavezance, ki imajo razen dohodkov iz delovnega razmerja in od avtorskih pravic tudi dohodke, od katerih se plača davek na dohodek, enostavneje, če izpolnijo davčno knjižico, medtem ko imajo oni davčni zavezanci, ki ostvarijo samo dohodke iz delovnega razmerja in od avtorskih pravic, lažji postopek, če predložijo davčno prijavo. Obenem priporočamo davčnim zavezancem davka od osebnega dohodka, da si v prihodnjem letu otvorijo pri banki svoj žiro račun, preko katerega bi se vršila vsa izplačila davčnim zavezancem iz stalnega, začasnega ali dopolnilnega delovnega razmerja, kakor tudi event. izplačila od avtorskih pravic. TAJNIŠTVO ZA FINANCE OLO KOPE 11 Ko gledamo na razvoj gospodarstva v letošnjem letu in ko ocenjujemo rezultate, lahko ugotovimo, da smo dosegli v gibanju gospodarstva. bistvene spremembe in da se je skozi vse leto večala gospodarska aktivnost. Obseg proizvodnje se je znatno dvignil nad obseg lanskega leta in tudi iznad predvidevanj v letošnjih družbenih planih. Istočasno z dvigom proizvodnje pa se je dvigala tudi potrošnja. Taiko zaključujemo letošnje leto r. znatno višjo ravnijo tako proizvodnje kakor tudi potrošnje. Predvsem pa je razveseljivo dej- INŽ. PETER ALJANČIČ stvo, da je bil povečani obseg potrošnje v skladu s povečanim obsegom proizvodnje. Do te rskladitve je prišlo zaradi tega, ker so plače naraščale v skladu s povečano storilnostjo dela. Ob-eriem pa se je 'tudi struktura proizvodnje spreminjala v korist visokovrednejših. proizvodov, to je takšnih, v katere je treba vlagati večjo količino dela. Doslednejše izpolnjevanje smernic gospodarskega razvoja, določenega v perspektivnem planu, je prišlo dejansko šele v letošnjem letu bolj do izraza. Tako so se tudi nakazan'e smernice letošnjega družbenega plana skoraj v vseh podjetjih dosledno upoštevale in izvajale, razen v manjšem številu gospodarskih organizacij, zato so tudi povprečni dosežki presegli letošnja predvidevanja. Zelo ugodno so vplivali na odnose v gospodarstvu tudi zakonski predpisi, ki so bili sprejeti koncem 1958. in v začetku 1959. leta. Prav ti predpisi 30 razgibali naše delovrie kolektive in dobre gospodarstvenike v podjetjih, da so pričeli več razmišljati o proizvodnji, rentabilnosti proiizvodnje, izkoriščenositi strojnih naprav, o varčnem trošenju surovin in reprodukcijskega materiala ter o drugih pogojih sodobne proizvodnje. Večina članov delovnih kolektivov se je pričela zavedati, da njihove plače odnosno os'ebni dohodki zavistjo od njihovega dela in njihovega gospodarjenja. Prav ta kvalitetna sprememba v gledanju na sam proces proizvodnje in na vlogo zavestne delovne sile v tem procesu je 'bila tudi osnovni pogoj za dosežene uspehe. Ta sprememba je obenem tudi izhodišče za nadaljnie uspehe v proizvodnji in nadaljnje povečanje osebnih dohodkov. V našem okraju pa je bilo gibanje gospodarstva še bolj ugodno. ker so razen splošnih pogojev y naši državi vplivali še na to posebni pogoji in sicer zlasti investicije, ki so bile vložene v gospodarstvo v poslednjih letih, predvsem v industrijo in v promet. Razen tega pa je zaradi hitrejšega osvajanja proizvodnji prišlo tudi do 'boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, predvsem v industriji. Ce bi v preteklem letu vse gospodarske organizacije dosledno izkoriščale podane pogoje in možnosti za večjo in rentabilnejšo proizvodnjo, potem bi imeli še mnogo boljše rezultate. Celotni obseg gospodarske aktivnosti v našem okraju, ki je izražen v družbenem brutoproiz-vodu in ki dejansko pomeni rezultat dela ljudi in strojev ter porabljenih surovin in materiala, je v letošnjem letu za okrog 17 odstotkov večji kot v lanskem letu. To pomeni, da je rezultat dela vseh vej našega gospodarstva za okrog 3 odstotke boljši, kot pa je predvideval družbeni plan. Posebno pa je značilen za gibanje okrainega gospodarstva dvig narodnega dohodka, ki dejansko predstavlja na eni strani rezultat vloženega dela naših delovnih kolektivov v vseh go-srpodarskih organizacijah, na drugi strani pa kaže, koliko novih dobrin smo ustvarili, ki naj zadovoljijo človeške potrebe. V na- / KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA V-r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P OKRAJNA SKUPŠČINA SVOBOD IN PD SPREJELA OSNOVNO NAČELO Praksa je pokazala: čas naj bo merilo za prilagojevanje kulturnik programov vseh oblik kulturno - prosvetnega in izobraževalnega clela — tako v mestu kot na podeželju. Kar je bilo še prccl. nedavnim dobro, zahteva zaradi vse hitrejšega tempa življenja nove prijeme, predvsem privlačnejše oblike z osnovno postavko: stremljenje za čim hitrejšimi rezultati. Le z izvajanjem te ga načela bomo lahko zadovoljili človeka našega časa, njegovo dinamičnost in zahtevnost. Ob kinu, radiu in televiziji, ki so tudi v podajanju kulturnih dobrin nastopili svojo zmagovito pot, se vzgaja torej današnji človek. Tega in časovno nespremenijwa oblika amaterizma ga zares ne bi mogla več pritegniti. Prav zato je v celoti zgrešena trditev nekaterih tovarišev, ki sicer žrtvujejo ves svoj prosti čas za delo v Svobodah in prosvetnih društvih, ko trdijo, da med ljudmi ni voljnosti za sodelovanje in sprejemanje kulturnih dobrin iz zakladnice Ijudskopro-st>einiJi društev. Zopet je praksa pokazala, da temu ni tako in da so povsod lam, kjer so upoštevali gornje načelo, zelo povečali krog aktivnih sodelavcev ali vsaj takih, ki delo Svobod in prosvet-nih društev z zanimanjem spremljajo in pomagajo po svojih močeh. In se zgodi, da zaradi tega, ker ta ali ona oblika kulturnega dela ali amaterska sekcija ne uspe, zavlada v društvu maloduš-je, ki hromi še delo ostalih sekcij. Okrajna skupščina, ki je bila minuli petek v Kopru, je dokaj jasno začrtala bodočo pot kultur-no-prosvetnega in izobraževalnega dela in oblike prilagojevanja kraju, času in ljudem. Naj ponovno opozorimo na zaključke mariborskega kongresa Svobod in PD ter na letošnje posvetovanje o delavskih in ljudskih univerzah v Ljubljani, ki je bilo vodilo koprski skupščini Svobod in PD pri sprejemanju programa. Ob osnovni nalogi, kaj nuditi našemu delovnemu človeku, kako do-seči, da bomo naše delovne ljudi vključili v čim večjem številu v aktivno društveno življenje, je skupsčina obravnavala predvsem dve izhodiščni točki: oblike amaterizma, ki imajo že staro tradicijo in oblike, ki jih šele uvajamo, oz. jih šele malo poznamo. Prav tako kot samo področje izobraževanja. — Ljudska in delavska univerza —• zahtevata tudi ta dva elementa vso pozornost in politično odgot>ornost, saj nosijo tudi te oblike dela v sebi zrno izobraževanja, ki je nepogrešljivo pri razvoju socialistične zavesti delovnih ljudi. S to nalogo je postavljeno pred društva tudi vprašanje skrbi za nadaljnji razvoj vzgojne dejavnosti, vredvsem razvijanje sploš-noizobraževalnih sekcij samih društev. Sem sodijo stvari, ki jih LU v okviru svojih programov še ne bi mogle reševati, lahko pa se bodo razvijale v samih društvih. Nedvomno bodo debatni krožki, tečaji slovenskega jezika in podobno, lahko lepo zaživeli v klubih. S tem se bistveno spremenijo tudi naloge klubov, ki so doslej v glavnem posredovali. obiskovalcem le televizijske programe. Tam, kjer klubi že dobro de-lujejo. se v društvenem življenju stapljajo člani in nečlani v skupnem delu, kar je ponoven dokaz, da ljudem taka oblika ustreza. Že to, da za razvoj klubskega življenja lahko zainteresiramo najširši krog prebivalcev, zacio-tavlja tudi učinkovito materialno pomoč skupnosti oziroma komuna. V našem okraju smo zabeležili že več primerov, da urejajo klube ljudje sami celo s svojimi lastnimi sredstvi. Posnemanja vreden je primer prosvetnega dništva Zagorje in vsega »SLOVENSKI JADRAN« V SLEHERNO HIŠO SLOV. PRIMORJA! prebivalstva tc vasi, kjer so za ureditev klubskih prostorov, poleg raznega materiala, zbrali že nad 120 tisoč dinarjev gotovine. Na (a način urejajo svoje klube tudi. razni delovni kolektivi, kjer delavci izven delovnega časa delajo opremo in urejajo notranjost klubskih prostorov. Kar zadeva nadaljnji razvoj knjižnic, ki so važen kulturho-izobraževalni in politično-vzgoj-ni činitelj, je treba še močneje zainteresirati za nadaljnjo rast teh kulturnih žarišč gospodarske organizacije, da bodo s podporami iz raznih skladov prevzele določeno odgovornost za njihovo rast. Vzgleden primer nudi izolska knjižnica, ki je tipičen primer samorasle, vendar moderne in dobro založene knjižnice. Le ob lakih knjižnicah se bodo lahko razvijale tudi potujoče knjižnice, ki so se zelo obnesle in izkazale za najprimernejšo obliko posredovanja knjige predvsem tam, kjer ljudje nimajo dostopa do knjižnice. Programski del poročila na skupščini. Svobod in PD okraja Koper in živahna diskusija delegatov sla vsebovala kritično oceno in napotke tudi za druge kultu rno-prosvetne dejavnosti: dramatiko, pevske zbore, godbe na pihala in podobne, že ustaljene sekcije pri naših društvih, ki bodo morale prilagoditi svojo reper-toarno politiko potrebam in predvsem podrediti svoje delo stremljenju po čim hitrejših rezultatih. Močneje na naj bi se društva navezala na hitrejši razvoj tistih vej dejavnosti., v katerih bo ustreženo težnji mladine po zdravi zabavi. Sredstoa za ustanovitev in vzdrževanje takih sekcij — omenimo naj zabavne orkestre plesno šolo, prirejanje zabav, nili večerov, razna tekmovanja in podobno — pa morajo biti v bodoče 'skrb celotne komune, kajti doslej so številne zdrave pobude in lepi začetki bili prav zaradi pomanjkanja denarnih sredstev obsojeni, na neuspeh. Tudi ugledna gosta, ki sta prisostvovala skupščini — sekretar republiške Zveze Svobod in PD Vinko Trinkaus in predsednik Italijanske unije za Istro in Reko Gino Gobbo — sta v svojih krajših izvajanjih potrdila pra-vilnost smernic novega programa Svobod in PD in poudarila potrebo po iskanju novih oblik dela na. tem področju, ki naj bodo ii celoti delavske, socialistične. Skupščine sta se udeležila še predstavnika Slovenske prosvetne zveze iz Trsta Edvin Švab in predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kulturo OLO Koper Stane Skrabar. Ob koncu zasedanja je skupščina izvolila nov odbor, ki šteje 43 članov in 5 članov nadzornega odbora. Mesto predsednika okrajnega Sveta Svobod in PD okraja. Koper so delegati soglasno zaupali dosedanjemu predsedniku Ivanu Mavsarju. 22. decembra smo imeli dijaki Ekonomske srednje šole premiero Audre Pugetove »Dnevi naše srte-če« v Valdoltri. V to igro. s katero smo razveselili bolnike v Bolnici Valdoltra, je bilo vloženo mnogo truda in časa, vendar smo srečni, da smo že pred novim letom lahko imeli premiero. Ves čas našega dela nad je vzpodbujala in vodila tovarišica profesor Nada Sfiligoj in le njej se moramo zahvaliti, da smo igro tako hitro naštudirali. V Bolnici Valdoltra smo imeli dve predstavi. Deležni smo bili aplavza in priznanja, posebno med mladimi bolniki, saj so tudi oni doživljali našo igro prav tako kot mi. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnice za prisrčen sprejem in pomoč. H. R, OBISK V KOPRSKI LJUDSKI KNJIŽNICI Nič kolikokrat sem šel mimo nje in je nisem opazil. Iskal sem jo, pa je nisem našel. In nazadnje mi je pomagalo naključje. V prehodu za koprsko cerkvijo sem si nekega dne prižigal cigareto in tedaj sem opazil na vratih, ki spominjajo na samostanska, skromen napis: »Ljudska knjižnica«. Aha, sem pomislil, tukaj je ta knjižnica! Ne bi omenjal te povsem osebne zadeve, če bi se primerila samo meni. Primerila se je tudi komercialistu iz tovarne Tomos in bržčas še mnogim drugim. Hemingway išče stanovanje Vstopil sem v knjižnico, in čeprav nisem stanovanjski točko-valec," so me jelc naprej zanimati dimenzije teh nizkih in tesnih prostorov. Številke so poučne in vznemirljive. Knjižnica ima tri sobice in- vse skupaj merijo — 42 m-, površina knjižnih polic pa 20 m2. Na tem prostoru se gnete Tolstojev duh, Bal-zacov, Iiemingwayev, Prešfernov, Levstikov, Jurčičev ... Okrog 8 tisoč knjig. A to so le knjige, ki so na policah, koliko jih pa je, ki še niso našle svojega »življenjskega prostora«. Knjiga je kakor denar; z njo si je moč kuni ti znanje, kulturo, izobrazbo in razvedrilo. Zaradi tega mora biti vedno v obtoku, vsaj v tistih knjižnicah, ki so bile ustanovljene nalašč zaradi tega. V Ljudski knjižnici so pa v zadregi. Police so polne in zaradi SLOVENSKA JAVNA KNJIŽNICA V KANADI Letos seiptembra Je začela v Montrealu v Kanadi poslovati prva Slovenska Javna knjižnica. Knjižnica Ima okrog 500 slovenskih knjig, klasikov in drugih leposlovnih iln znanstvenih del. Svoje prostore pa ima v pisarni World Travel Service. tega leže nove knjige •— hočeš nočeš — v kupih in nedotaknjene. Vendar upajo, da se bodo kmalu selili na bolje. Idejni načrt novih prostorov že imajo. Tam bodo lahko postavili polic za 40 m2. Na drugem mestu — delavci Kdorkoli je pisal kdaj o knjižnicah, si je vselej hotel napraviti nekakšno statistiko, materialno in duhovno. Pojdimo torej tudi mi po tej utrti poti, ki je vendar vedno zanimiva. Knjižnica ima S045 knjig, med temi jih j'e v slovenščini (izvirnih in prevedenih) 6010, srbohrvaških 950, italijanskih 870, nemških 205, angleških 6 in 4 francoske. V knjižnici so včlanjene 2203 osebe (z drugim besedami povedano, skoraj vsak peti Koprčan). Pretežna večina članov je seveda mladina — 1077, na drugem mestu so delavci — 589, na tretjem nameščenci — 288 itd. Te številke seveda niso dokončne, ker skoraj vsak dan sprejmejo kakšnega novinca. V zadnjem času se je povečalo število delavcev, predvsem nekvalificiran.h delavcev in vajencev. Kaj beremo? Lotimo se še vprašanja, ki bi utegnilo zanimati tudi psihologe in založbe. Po kakšnih knjigah ljudje najraje posegajo? Odraslim so najbolj pri srcu avtorji Tolstoj, Balzac, Zola, Pearl Š. Buck, Dumas, Knittel. Med knjige, Id so sedaj najbolj »v modi«, sodi delo Irvinga Shawa »Mladi levi«. Med domačimi pisatelji vodijo Jurčič, Kranjec in Bevk. Mladina, predvsem šolska, posega seveda po tistih delih, ki jih ima v šoli za obvezno beriio. Kadar pa izbirajo šolarji po lastnem preudarku, se odločijo seveda za avtorja, kakršna sta Kari May in Zane Grey. Prosvetno društvo »Miroslav Vilhair« je že spet sredi dela. Prva je začela dramska skupina, ki je v zadnjih treh letih uprizorila sedem d'el. Za vas s komaj 500 prebivalci je to kar dosti. Posebej pa velja poudariti, da ima srečno roko pri izbiri del. Praznih, zastarelih tekstov se ne lotevajo. Tudi tokrat bo zavela z njihovega odra sapica sodobnosti. Pripravljajo namreč vedro komedijo Vlada Novaka »Dobrodošla, miss A^ata«, ki je bila nagrajena na natečaju Delavskega odira v Ljubljani. V dokai duhoviti obliki obravnava boleč sodoben problem sebičnosti, preračunljivosti in često kar nesramn'a grabežljivosti, ki jo kažemo nasproti našim »stricem« in »tetam« — Ame-rikancem, ne da bi si le za hip skušali predstavljati, kaj vse so morali ti ljudje žrtvovati, da so si pridobili košček prostora na soncu. To je ena izmed žalostnih zgodb iz »Zlate dobe paketov« Duhovite dogodivščine, ki se razpletajo okrog te misli, misel samo le še bolj poudarijo. Premiera bo januarja. Že tretje ¡leto pripravljajo tudi veselo silvestrovanje z mislijo, da je naloga prosvetnega društva poskrbeti tudi -za kulturao-za-bavno življenje svojih članov. Za to priliko bodo tudi let,ps dvorano v zadružnem domu (upajo, da bo do takrat skladišče koruze, ki je v njem, izginilo!) lepo .okrasili. Lani je bila pripravljena zelo okusno. Ne samo s pisanimi trakovi, kot je na podeželju naj-češče običajno. Okrasili so jo z jelkami, z raznimi novoletnimi figurami in simboli ter v. okusno razporeditvijo raznobarvne svetlobe, — Za veselo razpoloženje pa bo poleg godcev tudi letes poskrbel živahen zabavni program kart.kih prizorov in šal ter različne družabne igre. Domačini z radovednostjo pričakujejo letošnje silvestrovanje. Tudi s svojo Ljudsko univerzo, ki ima svoj prostor v prosvetnem kotičku, so spet začeli. Vendar je bilo doslej le 'eno kmetijsko predavanje. Udeležba je bila lepa, kot na vseh predavanjih v lanski sezoni, ki se jih je udeleževalo povprečno 70 ljudi. Lani so predavanja organizirali kar na svojo roko. Nekatera so spremljali tudi barvni diapozitivi, ra- zen tega pa so priredili tudi nekaj komentiranih večerov kratkega filma. Ta organizacija na »svojo roko« pa je bila težka. 2e vprašanje, kje najti predavatelje ni bilo od muh. Največja ovira pa je bila dokajšnja oddaljenost od železniške postaje. Pripeljati predavatelja v Zagorje je bil za društva »drag špas«, Iti si ga glede na svoja minimalna sredstva ni moglo privoščiti. Proti koncu sezone so se naslonili na LU v Postojni, Upali so, da bo z novoustanovljeno občinsko komisijo za izobraževanje in s profesionalnim upravnikom stvar lažja. Menili so, da bo občinska LU, ki bo razpolagala z določenimi sredstvi, ustalila poleg izobraževalnega centra v Postojni še nekaj takih stalnih centrov po vaseh in med njimi tudi v Zagorju, kjer je bilo delo že leno vpeljano. Tako so stvar speljali tudi v drugih občinah, Postojna pa spi. Kaj je temu vzrok? Nemara je še čas, da odgovorni ljudje pogledajo, kako je s to stvarjo in da povedo kako lin kaj. Vse kaže, da je teren pripravljen in da tudi druge vasi čakajo akcij občinske LU v podobnih mislili. RO Cenjena literatura so tudi knjige. ki govore o dogodkih iz druge svetovne vojne. Tu velja zlasti omeniti PlivieroVp ¡ttfilogijo Moskva, St.alingrad, Berlin in delo Borisa Prikrila »Bitka za Sredozemlje« in Pekel na Atlantiku«. Zelo spoštovana so tudi tista dela, ki govore o junaškem razdobju naše bližnje zgodovine — o NOB. Potujoča knjižnica Delovanja Ljudske knjižnice s tem še nismo izčrpali. V svojem sestavu ima Ljudska knjižnica v Kopru tudi potujočo knjižnico. Lansko leto je bilo njeno delovanje omejeno na vasi ob obali, letos se je pa njen »akcijski radij« razširil in pošiljajo knjige celo do Pregarij. V posameznih vaseh ima svoje poverjenike, ki opravljajo knjižničarske dolžnosti. Od časa do časa .jim pošiljajo za to narejene kovčke, v katerih je od 100—140 knjig. Ljudje po vaseh si želijo predvsem knjig, ki opisujejo dogodke iz časov NOB. »Brez partizanskih knjig nam nikar ne hodite v vas!« je dejal neki poverjenik. Učiteljica v Pregar-ji'h pravi, da je pošiljka že naslednjega dne, ko prispe, tako rekoč razgrabljena. Vse prebrano Knjižnica je odprta pet dni v tednu. Na dan jo obiš-če približno 100 ljudi. V novembru jo je obiskalo 1317 oseb, ki so si izposodile ^ribližno 4-000 knjig. Fo-doben obisk je bil v oktobru in tudi v decembru. Tudi število izposojenih knjig je podobno: okrog 4000 na mesec. Če pomislimo na to, da ima knjižnica nekatere knjige v dveh ali 'treh izvodih, lahko rečemo, da so te knjige dobro naložen kapital, saj so vsak mesec znova prebrane. Razen težav, ki jih imajo s prostori, jim pa povzročajo sive lase tudi nekatera knjižna dela. Premalo izvodov imajo. Po nekaterih knjigah je tolikšno povpraševanje, da se nikdar ne »ohladijo«. Romajo iz rok v roke. Predvsem velja to za dela, ki jih imajo dijaki za obvezna berila. Če bi jim hoteli ustreči, bi morali imeti tudi po pet izvodov določenih del. Napravili so že ustrezno prošnjo in bržčas ne bo naletela na gluha ušesa. To so bili le bežni utrinki iz delcvania knjižnice, ki ima 2203 člane, 42 m- prostora in 20 m2 knjižnih polic. (sas) SODOBNA POTA STEV. G—7 iz vsebine: Ivo Tavčar: Posebne izobraževalne ustanove za odrasle; Vinko Trinkaus; Kultura naj postane last vsega ljudstva; Bojan Samarin: Srečanje v "Izoli; Tilka Blaha; Ob 10. obletnici ljubljanske delavske univerze; Karel Zelenko; Prodajalec lutk; Vito Ah-tilc: Prosti čas delavca v slovenski industriji; Avguštin Lah: Kaj nam je pokazala V. Didacta; Lojze Spaoal: Kotiček v vrtu; Miloš Mikeln: Felj-ton o dobrih in slabih igrah; Dušan Tomše: Natečaj za nove slovenske igre; Endre Ady-Branko SSmen: Himna ničemur; Živeti, dokler živimo; Zvezde nad zvezdami: Vitko Mu-sek; Filmske zvrsti; Milan Lindič: E pur si muove . . .; A. Loparnik: Srečno; Vinko Skalar: Mladina in pevski zbori (nadaljevanje;) France Zupan: Tihožitje; —ič: Pomenki o poeziji III.; Dušan Tomše: Gledališko življenje v deželi jezer; Lojzka Spaca-pan: 2elim si majhne besede: NI poti; M. M.: 2reb je odločil... ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA ic OTROK IN DRUŽINA it ŽENA SN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA -k OTROK OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V KOPRU Zahtevnih vnrašanj o vzgoji in varstvu naših otrok zares ni moči reševati na cesti ali v hotelu. In vendar je ta tema pogovorov med koprskimi mamicami zelo priljubljena. Toda v organizacijo, ki ji je zaupana ta naloga, zlepa ne najdejo poti. Kritika je upravičena. saj se je občnega zbora DPM udeležilo skupno z dijaki koprskih srednjih šol komaj nekaj nad štirideset oseb, V tem primeru ne opravičuje staršev niti izgovor, da koprsko društvo prijateljev mladine ni aktivno. Nasprotno — uspehi in delo ozkega kroga ljudi, ki so za mladi rod našega mesta izvedli v razdobju zadnjih dveh let mnogo koristnih pobud, edino lahko utrjuje nrepričanje, da bi s skupnimi močmi rešili š'e mnogo drugih nalog in bi se vloga ter delo društva zrcalilo že v življenju slednje družine našega mesta. Tako pa so nerazumevanje in zavračanje sodelovanja v DPM že dlje časa glavna ovira pri izvajanju obsežnega programa sistematične in stalne družbene skrbi za otroka. Obračun dveletnega dela DPM v Kopru zares presega pričakovanja,. Številne naloge, kot izvedba Novoletne jelke. Tedna otroka, sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo in podobno, so bile občasne akcije. Važen poudarek daje društvu tudi praznovanju Dneva mladosti in Domladi. V tesnem sodelovanju s šolami in družbenimi in političnimi or- Gospodinjski ¿Sj O Tisk je ena od vidnih dejavnosti Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani, ki se prt nas s svojim delom čedalje močneje uveljavlja. Tu nimamo namena, da bi obširneje razpravljali o publikacijah, ki jih je zavod izdal, temveč bi radi povedali nekaj besed o letošnjem Gospodinjskem koledarju. Gospodinjski koledar, ki ima s knjigovodsko prilogo vred 16 tiskovnih pol (eno polo več kot lani), je še bolje urejen kot prejšnja leta, vsebinsko pa pester in zanimiv. Ker nam je prostor pičlo odmerjen, bomo omenili samo nekaj stvari. ganizacijami pa so bile izvedene številne akcije od športnih tekmovanj šahovskega tekmovanja, glasbenega tekmovanja, izletov, predavanj in podobno, V izvajanju daljnosežnih .pobud pa najbolj izstopa osnovanje pionirske knjižnice, ki ima že nad tisoč knjig, Pionirska knjižnica je v stavbi pionirskega doma in je stala okrog 600 tisoč dinarjev. Razen tega pa je prispevalo društvo tudi mnogo pri uvajanju raznih krožkov. V 15 krožkih se je stalno udejstvovalo več slo pionirjev. Ta oblika dela z otroki v izvenšolskem času se je odlično obnesla, vendar bi v ugodnejših materialnih pogojih in ob zadostn'em številu inštruktorjev ta zamisel še lepše uspela. V sedanjem obdobju pa se vse močneje poraja problem prostorov, v katerih naj bi sc pravilno odvijalo družbeno in društveno življenje naše mladine, predvsem otrok. Zmogljivost pionirskega doma je namreč tako majhna, da nas stanje lahko resno zaskrblja. Dotok novih prebivalcev in v mnogih primerili zaposlenost obeh staršev in na drugi strani pouk v dveh ali celo treh izmenah, nalagata nam vsem, da to vrzel odstranimo. Pobuda za ureditev večjega pionirskega doma je že bila dana, zalo z izvedbo tega načrta ne smemo več odlašati. Tovarišica Majda Guličeva je v svojem poročilu podčrtala naloge stanovanjskih skupnosti, kjer bodo morali osrednji nalogi — Najprej tiste, ki se tičejo zlasti gospodinj. Te bodo posebno vesele preprostih, a skrbno izbranih jedilnikov in receptov z juhami, prilogami, pri-kuliami, sladicami itd., ki bodo nadomestili skoraj majhno kuharsko knjigo. Marsikatera gospodinja rada, če utegne, splete kako jopico ali pulover. Navodil in vzorcev za pletenje je v koledarju nad 20 strani, poseb.io so upoštevane razne drobne pletenine. Članki so posrečeno izbrani in jih bo vsakdo rad prebiral. Posebno pozornost zasluži perspektivni, načelni članek tov. Vide Tomšičeve o problemih naše družine. Vsakdo bo z veseljem prebral tudi članke dr. Mer-ljalcove o odnosih med zakonci, članek dr. F, Misa o higienski ureditvi doma, dr. Novak-Rejčeve o kozmetiki in gospodinjskem delu, dr, Konja-jeve o otroških boleznih, inž. Zugla o detergentih in druge. To je seveda le drobec iz bogate vsebine, v katero so vključeni še številni članki iz najrazličnejših drugih področij, najdemo pa tudi obilo leposlovja, zanimiv drobiž, šale, nasvete in ne nazadnje tudi veliko nagradno anketo. Knjiga je tudi graiično lepo opremljena, tako da se bo letošnji Gospodinjski koledar uvrstil med naše najboljše koledarje. Cena koledarja s knjigovodsko prilogo vred je 350 din. skrbi za otroke — posvečati več pozornosti. Pred izvolitvijo novega odbora DPM je govorila tudi tajnica Okrajn'e Zveze prijateljev mladine in pojasnila navzočim pomen kolektivnega nagrajevanja ob Novoletni jelki, kar bo iz razumljivih vzrokov postalo oclslej redna praksa društev. Občinski štab za organizacijo letošnjega novoletnega otroškega praznovanja v občini Koper je namreč z velikim prizadevanjem izvedel nabiralno akcijo po podjetjih, ki so se rada odzvala, tako da bo letošnja Novoletna j'elka bolj bogata kot kdajkoli doslej. (bb) Danes se stotine delavk ročno polni razne konserve, vendar pa ima kombinat Delamaris v načrtu čim večjo mehanizacijo proizvodnega postopka, kar bo omogočilo sprostitev delovne sile in pocenitev izdelkov .¡J .../I P7T1 L — iim Že pred srečanjem z delavkami v Delamarisu v Izoli smo zvedeli, da mnoga dekleta in žene v tem podjetju skrbijo bore malo za svojo prehrano. Bojda se niti sedaj, ko imaio vzorno urejeno in ceneno rr nzo, ne poslužuje te ugodnosti jti ena petina delavk. Razlog? Vprašali smo, zakaj za- nemarjajo svojo prehrano, • vendar nismo zvedeli drugega kot to, da so ob tej potrebi, ki ji sicer ne zanikajo velikega pomena, še druge, po njih logiki — še večje. Kmalu zatem pa smo dobili v podjetju dokončno pojasnilo, ki v nobenem primeru ne opravičuje ravnanja delavk. Mnoga dekleta namreč pretirano skrbs za svojo garderobo in v mnogih primerih zanemarjajo vse ostalo. Zares nesmiselno početje, saj bi morala biti danes že slednja naša žena toliko zdravstveno pro-svetljena, da bi znala postaviti vprašanje prehrane na prvo m'e-sto. In ne samo to. V našem gospodarskem sistemu, kjer stremimo za tem, da bi bilo vsako delovno mesto čimbolj racionalno zasedeno, kar razumljivo, terja □ W E3 TKI učinkovito delo slednjega člana kolektiva, moramo torej govoriti tudi o škodi, ki jo zaradi tega utrpi vsa skupnost. Zares si ne moremo razlagati, da se okrog 1700 delavk in delavcev, kolikor jih zaposluje kombinat Delamaris, poslužuje odličnih analic (enolončnica 30 din, topla malica 50 din), saino okrog 500 os'eb, medtem ko je za kosilo, ki stane samo 100 dinatv jev, abonirano le nekaj nad petdeset oseb. Vodstvo kombinata Delamaris zato upravičeno pričakuje, da bo poskušala že v novem letu uveljaviti svoj vpliv sindikalna organizacija in žensko društvo v Izoli, kajti v tem primeru očitno ne gre zgolj za nevednost in nepoznavanje pomena redne prehrane za zdravje. (bb) POSTOJNA V NOVO LETO Z NOVIMI PRIDOBITVAMI Plašč na sliki ima velik ovratnik, kot je zdaj v modi. Blago je karirasto, zapenja se z dvojno vrsto gumbov, ovratnik pa ima obliko pelerine Ker v Postojni nimajo pionirskega doma, kjer bi se v izvenšolskem času zadrževali učenci, bodo z novim leijom .odprli1 v otroškem vrtcu oddelek za po-šolsko mladino. To zamisel bodo lahko uresničili zaradi večjih obnovitvenih del v vrtcu, ki sodi s'edaj v vrsto najlepših in najbolje opremljenih tovrstnih ustanov v Sloveniji. Oddelek za po-šolsko mladino bo vodila pedagoška moč, pravico zatočišča v tej ustanovi pa bodo imeli otroci zaposlenih staršev. Tu bodo dobili tudi kosilo. Kijub temu bo oskrbnina zelo nizka, menda najcenejša v Sloveniji. Pri izvedbi zamisli o ustanovitvi pošolskega oddelka v otroškem vrtcu je pokazala največ razumevanja in vložila trud upravnica vrtca Marija Mi-' slejeva-Soča. Ko so v Postojni ukinili z novim letom šolsko kuhinjo, kjer so dobili dijaki-vozačd in vajenci topel opoldanski obrok, zaradi pomanjkanja prostorov ni bilo drugega izhoda in precej mladine zaradi tega nd imelo redne prehrane. V splošno zadovoljstvo dijakov in vajencev pa bodo že z novim letom omogočili vsem prizadetim redno prejemanje opoldanskega obroka v dijaškem domu, kar se bo nedvomno ugodno zrcalilo v uspehu v šoli in pri uku vajencev. 1600 OTROK DOBIVA TOPLE MALICE Šolska mlečna kuhinja v Postojni dela nadvse zadovoljivo. 1600 otrok dobiva tople malice, čeprav jim tudi tukaj povzroča pomanjkanje primernega prostora za pripravljanje hrane precej težav, Nekateri razredi imajo tudi pouk v treh izmenah in je zaradi tega delo šolske mlečne kuhinje precej razdrobljeno. Iz gornjtega ni težko razbrati, da v Postojni zelo prizadevno rešujejo vsa vprašanja v zvezi s prehrano šolske in vajenske mladine. Najbolj jih pač tare pomanjkanje denarnih sredstev, vendar z dobro voljo in s skupnimi napiori sproti rešijo vedk pereč problem. b Okrajna skupščina DPM Medtem je bila tudi skupščina Okrajne zveze društev prijateljev mladine v Kopru. Številni delegati, ki so se udeležili tega važnega zasedanja, so v plodni diskusiji in iz gradiva poročila, ki ga je podala tajnica ZPM Ida Gee, nabrali mnogo koristnih navodil za uspešno delo društev po naših občinah. O delu skupščine bomo še poročali v prihodnji številki našega lista. Baeostavna in praktična obleka, ki jo Tidimo na sliki, je iz drobno karirastega blaga. V pasu ima nekaj mehkih gub, ovratnik pa je okrašen z resicami v temni barvi. Rokavi bodo lahko tudi dolgi »Oprostite, prijatelj, samo eno besedo!« »No,« je rekel Lovre oblastno. »Na dan s tisto besedo!« »Imam doma ženo, ki je težko bolna, in pet otročičev, od katerih je najstarejši tri leta star! Žena je šibkega srca in zdravnik ji priporoča kavo. Ali kje naj jaz to kavo dobim? Ko sem videl vaš prijazni obraz in obilni paket, ki ste ga dobili, me je obšlo upanje, da ste morda FRANCE MAGAJNA med drugim dobili tudi kaj kave. Ce je to res, vas lepo, lepo prosim, prodajte mi je vsaj en funt. Usmilite se uboge matere, ki utegne vseli šest nebogljenih otročičev nenadoma zapustiti!« Lovre je bil dobra duša in ga je vsaka tudi tuja bridkost globoko pretresla. Takoj je položil paket na mizo in ga začel razvezovati. Kmalu je potegnil iz njega funtnl zavitek Maksvelove kave. »Na!« je rekel oblastno. »Tu imaš skoro pol kile žgane kave in plačal mi boš zanjo polnih osem sto din. Imam dolgove in bi jih rad poravnal, Ce tega ne zmorcS, pa pusti. Saj nisem Jaz odgovoren za tvojih sedem otročičev. Tvoja skrb so in ne moja.« Pohlevni možakar ni rekel niti besedice. Segel je v žep in odštel osem sto dinarjev. Lila sta zadovoljna oba, Lovre in on, in sta se ločila kot najboljša prijatelja. Lovre je prišel domov in je s pa-ketovo vsebino osrečil še nekatere bližnje sosede, zlasti postrežljivega soseda Zalaznika. In po tistem je Ljubljanica prav tako tekla proti vzhodu kot zmeraj. Teden pozneje je prejel Lovre pismo od strica. Prav zanimivo pismo. Za novicami o svoji družini, o zdravju in vremenu je stric še tole pripisal: »Odkar Ti je žena poslala paket, so pretekli že nekateri tedni. Moral bi Ti pisati takoj, pa sem odlašal od dneva do dneva; saj veš, da se pisa-rije bojim. Upam, da nisem nič zamudi!. Sam si mi sporočil, da rabi paket dva, pa tudi tri mesece, da pride od tu do Tebe, Ko boš to pismo bral, bo paket še zmeraj na potu, dolgo pa ne boš več čalcal nanj. V paketu boš našel tele stvari: (sledi seznam). Posebno Te pa moram opozoriti na tisti zavitek Maksvelove kave.' Že dolgo sem razmišljal, kaj bi Ti lepega poslal za spomin. Vse, kar Ti moja stara od časa do časa pošlje, vse je že rabljeno blago, ki ga tukaj dobimo zelo poceni, ivfoja želja je zmeraj bila, da bi Ti podaril kaj dražjega, lepšega in trajnejšega. In sem se odločil, da Ti kupim zlato uro. Kupil sem jo in plačal zanjo sto dolarjev in to Ti le zato povem, da boš poznal njeno vrednost, če bi kdaj prišlo do lega, da jo prodaš. Ker se rado dogodi, da se taka draga reč med potjo izgubi, sva r. ženo razlepila zavitek Maksvelove kave, potopila uro vanj, ter ga znova skrbno zalepila. Ko boš prejel paket, le previdno odpiraj kavin za- vitek, da Ti ura na tla ne pade...!« In tako dalje. Ko je Lovre prebral pismo do tu, je skočil pokonci in zatulil kakor bik na gmajni. V naslednji minuti je že planil skozi vrata in dirjal kot blazen proti kamenitemu poslopju v centru mesta. Solznih oči je moledoval okoli poštnih uradnikov in okoli vseh ljudi, ki so takrat slučajno bili tam, naj mu vendar kdo pove, komu je on pred tednom prodal zavitek kave. Kdo je bil tisti, ki jo je bil od njega kupil? Nihče ni vedel takrat in nihče ne ve tega še danes. Od takrat dalje prihaja Lovre ob vsaki priložnosti na »velko pošto«, tava po vežah in hodnikih kakor izgubljeno bitje in srepo strmi v vsakega, ki vstopi ali malce hitreje odhaja. • • ♦ Pravijo, da je bila beda in pomanjkanje med prvo svetovno vojno in takoj po njej celo hujša kot ;ncd drugo in pozneje. Druga vojna je bila brez primere groznejša od prve, saj ni bilo nikjer določenih front, fronta je bila pač povsod in preko vse dežele. Po hribih in dolinah so gorc'e vasi in v njih živina in tudi živi ljudje. Vsi, ki smo bili v to borbo zapleteni, smo čakali smrti tako rekoč vsak hip. Nismo se niti čudili, ko smo Culi o ubojih. Poslovil se je od mene prijatelj zvečer, naslednji dan sem Cul, da so ga ubili. Spomnili smo se ga na sestankih z nekaterimi stavki ter se nato menili drugo. Sovražnik je besnel in je moril vse vprek. Trdovratni odpor naroda jo pa naraščal čedalje bolj. ObCV. 1 - i. JtUlUcll Jet 1ÎIUYJ _______■ — -______——---- ^ N O V O NA K N J I Ž M I P O L i C I * NOVO NA KNJIŽNI FOLK! * NOVO NA KNJIŽNI PO L i C I » » <1 Podobno kot v šoli, tudi pri izvajanju knjižnega založniškega p.rograma koledarsko leto ni naj-praktičnejš a časovna enota za ugotavljanje uspehov in pomanjkljivosti. Knjiga napravi včasih od programa mimo priprave rokopisa, izdelave knjižne opreme, ureditve avtorizacije, tiska, korektur in knjigoveznice do knjigarne kaj dolgo in zamotano pot. Založba LIPA je letos razen nekaterih del, ki so izšla z zamudo še iz lanskega programa, vse svoje knjiae tiskala v domači tiskarni. Razveseljivo je, da te knjige, ki jih je tiskala ČZP Primorski tisk, v ničemer ne zaostajajo za drugimi, tisk pa je celo kvalitetnejši. Takšna osamosvojitev založbe v novem združenem podjetju — lastna tiskarna, knjigoveznica in klišarna —, je bila uspešna: v koledarskem, letu 195S je izšlo 12 del (14 knjig), letos pa 19 (od tega 3 tik pred koncem leta) — Huqo ČLOVEK, KI SE SMEJE, Popov TOLE PAŠA, Sasan TISTI NJEN NASMEH, «« Z mamenom, da bi narodnosvobo-dilaa vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek in z namenom, da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOT, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del iz narodnoosvobodilne vojne, je Upravni svet založbe »Borec« v Ljubljani na svoji prvi seji dne 22. IX. 1959 sklenil prvikrat razpisati •Kajohove nagraden, ki obsegajo I. nagrado 300.000 dinarjev II. nagrado 200.000 dinarjev III. nagrado 100.000 dinarjev Kajuhove nagrade se podeljujejo za lzvirma in še ne objavljena dela in sicer: a) za literarna dela — roman, povest, pesniška zbirka; zbirka novel, dramatska dela; b) za dokumentarna dela; c) za spomine; č) za ilustracije in opremo knjig. Za Kajuhove nagrade pridejo v po-štev le dela, ki obravnavajo tematiko iz narodnoosvobodilne vojne Slovenije in sicer: partizanstvo, ilegala, predvojno partijsko in delavsko razredno borbo, koncentracijska taborišča, zapori ter zgodovinsko znanstvena dela s tega področja. Avtorji, ki se potegujejo za Kajuhove nagrade, morajo svoja dela predložiti v dvojniku ocenjevalni komisiji, ki jo vsako leto sestavi Upravni svet založbe. Avtorji morajo predložiti svoja dela pod šifro, v zapečateni kuverti pa svoj točen naslov. Avtorji lahko konkurirajo z več deli, vendar pa mora biti vsako delo posebej šifrirano. Na natečaju za Kajuhove nagrade lahko sodelujejo vsi državljani FLRJ, proti katerim »i uveden kazenski postopek. Zadnji rok za oddajo del je 30. december 1960. Rokopise je dostaviti z označbo »Kajuhove nagraden na naslov: Uredništvo Založbe »BOREC« Ljubljana, Titova 17. Vsa nagrajena dela bo odkupila Založba »BOREC« s posebno pogodbo z nagrajenimi avtorji. Nagrade se bodo podelile ob Dnevu oborožene vstaje slovenskega naroda 22. j Idi j a 1961. Spravni svet Založbe »BOREC« v Ljubljani PROTEUS STEV. 3 Iz vsebine: Ale£ Strojnik: Elektronska sonda — mikroskop bodočnosti?; Rajlco Pav-lovec: Geološki sprehod po gramoznih Jamah Ljubljanske kotline; Primož Sehauer: Podobnost med koar-cerati in protoplazmo; Janez Strnad: Otfkrvianje jedrskih eksplozij; L. Cermelj: Petindvajsetletnica Prlro-doslovnega društva — A. Strojnik: Kolokvij iz elektronske mikroskopije; L. Cermelj: Slike nevidne strani Lune; P. Kunaver: Ob sončnem mrku; L. Cermelj: Nobelove nagrade za 1. 1959; L. Zor; Botanična ekskurzija v ISlci Vintgar; Drobne vesti — J. Hadži: Novi izsledki o razmerju med celičnim jedrom in eitoplazmo; M. Kališnlk: Človek je preživel enour-no klinično smrt; F. Sušnik: Nekaj o pomaranči; S. Michieli: Papirna kro-matografija — nova metoda za določevanje živalskih vrst; D. Novak: Vražji kotel pri Tonlonu; S, Michieli; O stanovanjskem problemu pri čebelah; M. Feigel; Opazovanje Luninih kolobarjev v Ajdovščini; Knjižne novosti — A. Strojnik: Elektronska mikroskopija (L. Cermelj); Z» bistre glave; Prejete knjige. Traven MRTVAŠKA LADJA, Woolf VAS V DŽUNGLI, Eske-lund MOJA ZENA KITAJKA, Glenwood Clark THOMAS ALVA EDISON, Strniša MOZAIKI (pesmi), Erjavec ŽIVALSKE PODOBE, Moravia RIMSKE ZGODBE, Severin ZAKLAD ILIRSKIH GUSARJEV, J. L. Latham SREČNO, KAPITAN BOWDITCH, Ingolič NA SPLAVIH, Vuk ZEMLJA NA ZAHODU (izbor), Firm USKOŠKA NEVESTA, B. Kone-ski — I. Minatti VEZILJA (pesmi iz makedonščine). N. Shute SKOZI PEKEL MALAJE, P. Burgess NA OTOKU GOBAVCEV, (izbor) LADJA NA OBZORJU; z letnico 1959 pa jih bo izšlo z manjšo zamudo še 7, ki so v tisku — Prešeren SONETNI VENEC (izvirni barvni linorezi Miha Maleša), Chevallier CLO-CHEMERLE, Fallada VSAKDO UMIRA SAM, Soubiran LJUDJE V BELEM (I. in II. del), Vasja Ocvirk SONCU NI VERJETI (drugi roman iz obljubljene trilogije) in Guček POČAKAJ DO PRIHODNJE POMLADI. Nazadnje navedeni dve deli s tematiko narodnoosvobodilne borbe izdaja založba LIPA v počastitev 40. obletnice ZKJ. V letu 1960 bo založba praznovala tudi izdajo svoje stote knjige! Letos je dosegla založba najpomembnejše uspehe s svojima zbirkama »KOPER« in »PORTOROŽ«. Razen tega je za novoletni čas organizirala 10 knjižnih zbirk z izdatnim popustom. Predzadnjo soboto se je sestal v Kopru Založniški svet Založbe Lipà in razpravljal o dosedanjem založniškem delu ter progrannu za leto 19G0, ki naj bi vseboval novo zbirko sodobne slovenske poezije, vsaj troje dobrih del sodobne dermače ■proze, delo primorskega aiitorja (izbori in klasiki), dvoje ali troje del mladinske književnosti, dve knjigi iz zabavne in poučne knjižnice, dvoje del poljudnoznanstvene literature, dva potopisa, deset romanov klasične in predvsem sodobne svetovne literature (obv>ezno: italijanski in jugoslovanski avtorji. sicer pa različne narodnosti in tematike) in drugo. Razen drugih del, ki še nimajo urejene avtorizacije oz. so še v oceni, bi našteli: Franceta Pi-bernika pesniška zbirka BREGOVI OSTANEJO, novelistično zbirko Cirila Kosmača, Damira Feigla humoreske OB OBRATU STOLETJA (izbor), Simon Gre- gorčič IZBRANE PESMI; nadalje tuja dela — SKRIVNOSTNO POTOVANJE (Harnj Kullman), TUTI-NAMEII (Pripovedi Sultanove papige, izbor in prevod Siegfried Schaarschmidt), ČUDEŽNA URICA IN NEZADOVOLJNI ZAJČEK (Maric Maje-rova). PLANET SMRTI (Stanislav■) Levi), PUSTOLOVSKE ZGODBE (Jack London), KNJIGA SEDMIH MORIJ (Peter Frenchen). SPOZNAJMO ZNANOST (William H. Crouse), LOV NA MORSKE POŠASTI (B. A. Tekovič), MOANA (Bernard Gor-sky), SRCE ZA AFRIKO (Ernst Kienburg), MRTVO MESTO HA-RA-IiOTO (P. K. Kozlov), ZLA- TO PERO (Bernard Gruti), PA-TR1CIJA IN LEV (Joseph Kessel), SEDEM BRATOV (Aleksis Kivi), ALŽIRSKA TRILOGIJA (Mohamed Did), URALSKO ZLATO (Mamin Sibirjak), GORA JE MLADA (Han Suyin). NAJMLAJŠI OD TISTIH (Jens Bjorneboe) ANGELIQUE (Sergeanne Golon), PREKLETSTVO RIBIŠKE LADJE CHARON (Ewart Brookes), PLES NA TEHTNICI (Josef Se-kera), NOTRANJI BES (Kamala Markandaya), NOČNE PTICE (Dušanka Topovič-Dorofejeva) in drugo. Imena italijanskih avtorjev in naslove drugih del iz programa bo Založba objavila kasneje. VLADO FIRM Po ozki poli, porasli z mahom, so tiho jezdili skozi mlado go-ščavje. Pomikali so se previdno, Ko se je zasvelliJcalo skozi go-ščavje, je Jure dvignil roko. Raz-jahali so in pustili stražo pri konjih. Čim bliže so prihajali po-čivajočim turškim oddelkom, tem razločneje so slišali tujo govorico. Turki so taborili na koncu razdejane vasi. V sredi polkroga vozov, naloženih s plenom, se je belil velik šotor, na katerem je frfotal dolg konjski rep. Pod njim pa je plapolala v vetru zelena zastavica z zlatim polmesecem. Kazimbeg, velik i?t slok poveljnik številne turške čete, je poležaval na svileni blazini in se s komolci opiral nanjo. Srebrne ostroge na škornjih so se zadirale v mehko svilo. Male mongolske oči pa. je upiral v petorico mladih deklet, ki so z zvezanimi rokami stale pred janičarskim. poveljnikom. Krivogledi tolmač, ki je stal ob njegovem vzglavju, je pazil na vsak gib svojega poveljnika. »Pri Alahu, plesnivec, brž razvezi roke svetlolaski!« je ukazal tolmaču. Njen uporni pogled ga je jezil. »Od kod je?« je vprašal in vstal. »Visoki gospodar, ujeli smo jo na Koroškem. Prav divja mačka je. Glej, kako piha.« Surovo jo je zgrabil za lase in jo povlekel naprej, pa se je brž umaknil. Na njegovem komolcu ANTON INGOLIČ Odlomek iz istoimenske povesti iz zbirke sedmih novel in povesti, ki je založbi Obzorja — Opremila Jakica Acetto Peter je položil košaro v mali. Nenadoma mu je bilo tesno pri srcu. Čutil je, da je z Jelko tako sam, kakor še ni bil. »Dolgo te tedaj ni bilo,« je rekla Jelka, si poiskala primemo mesto in sedla. »Bala sem se že, da je kaj narobe. A si le prišel. Potem sva morala spet dolgo čakati. Šele ko me je stari Žagar spravil na varno, sem se pomirila.« Oprla se je na roke 'in slastno vdihovala po smrekah dišeči zrak. »Drugače diši kot v bolnišnici, kaj?« Peter je odvrnil pogled od nje, se prestopil in le sedel. Tako blizu mu je bila, da bi ji lahko položil levico Okoli vratu in jo poljubil. »Še veš, kaj si mi obljubila na tem mestu?« je vprašal, da ne bi čula, kako mu bije srce. Jelka se svoje obljube ni spomnila. Ko ji je Peter ponovil njene tedanje besede, ;o dejala s sa-mozadovoljstvom: »Vidiš, Peter, da sem držala besedo, vidiš, da se je zgodilo, kakor sem napovedala!« »Vidim, vidim,« je pritrdil Peter. Bolje hi bilo, če bi bila odšla dol do žage in poiskala Irga; vsi skupaj bi sedli na žagarski voz, . ki ob nedeljah počiva, in se pogovorili o tistih in sedanjih časih. Ne, ne, prav je, da sta zavila semle na mah. Lepo je tu, čeprav mu primanjkuje zralka in mu srce razbija v pretesnih prsih. Ozrl se je po Jelki: smehlja se, zobje se ji bleščijo, izpod temnega krila se ji bliska belo koleno. Jelka je legla v znale. Po vsem telesu jo je prehajala prijetna utrujenost. Kaj vse je doživela od tistega časa, ko jo je Peter prinesel semle v košu! Najprej zdravljenje v partizanski bolnišnici, potem služba v isti bolnišnici. In tisti povojni meseci: prava pijanost! Ni se spraševala, kdo je, od kod je prišel, kam odhaja, samo da je bil čeden in je znal ljubiti! Tisti časi so neponovljivi. Šele na jtesen se je začela trezniti. Toda iztreznila se še ni. Kdaj se bo? Sicer pa: čemu? Tako življenje je najlepše. Zanj se ima pravzaprav zahvaliti temule fantu. Ce ne bi bil tako priseben in pogumen, bi bilo po njej. Zgodovinska povest iz XVI. stoletja — Izdala založba Lipa v Kopru — Opremil Emil Marinšek so se poznali zobje. Zavihal si je široke rokave in jo plosknil po licu, da se je jetnica opotekla. »Pojdi in pokliči janičarje, ki so se izkazali v boju,« je ukazal Kazimbeg in si loigledoval zalo dekle. Kmalu so pogledali v šotor podolgovati in brkati janičarski obrazi. Janičarji so vstopili in se globoko priklonili poveljniku. »Ho, sablje janičarske, izberite lepotice in se veselite,« jih je pozval okrutni poveljnik, »in potem naj splavajo v Turčijo.« Oči so se mu zaiskrile. »Dovolj jih še naberemo do meje.« Stopil je tesno k plavolaski. Dekletu je zastal dih, roke so se ji brezmočno povesile. Njegova roka je drsela po njenih naglo dihajočih prsih. A že so jo zgrabile močne in trde janičarske roke. Kos za kosom obleke je padal na svileno blazino. Dolgi razpleteni lasje so zakrili njeno goloto in ko je padla na kolena in se ji je obraz zaril v modrikasto svilo široke blazine, je strahoten krik napolnil šotor, se odbil od sten in skozi odprtino planil v mrak. Njene roke so se še oklepale begervega vratu, ko ji je ostri handžar že do ročaja tičal v plečih. Prav počasi ga je izvlekel najbližji ja-ničar, ga obrisal ob negibno telo mladenke in ga zataknil za pas. Sojetnice so otrpnile od groze. Kazimbeg se je še držal za vrat in strmel v janičarje. Sapa te dni izšla pri »Peter, Peter,« je zašep'etala z na pol zaprtimi očmi. »Kaj je, Jelka?« je vprašal Peter z glasom, ki se je njemu samemu zdel čuden, kakor se mu je zdelo vse nenavadno in čudno. »Hvaležna sem ti za to pot, prvič in tudi zdaj,« je rekla Jelka in stegnila roko proti njemu. »Sedi bliže, Peter!« Ko se je primaknil k njej, mu je segla v lase. »Lepe lase imaš. Ze tedaj sem jih opazila.« Petru je šinila kri v lica. Bilo mu je, da bi zgrabil njeno roko in sd jo pritisnil na prsi ali se pri priči dvignil in se skozi goščo pognal dol k jezu. »Ce bi bilo treba, še enkrat bi storil, kar sem storil,« je izjecljal Peter. »Eh, kaj boš govoril,« je zaklicala Jelka vabljivo, »skloni se rajši in me poljubi!« Sklonil se je, zaprl oko in jo poljubil. »Jelka, Jelka!« je ponavljal ves zmeden. Jelka se je nekaj časa predajala njegovim poljubom; ko pa je videla, da je še vedno boj'eč, ga je vsa razgreta pri vila nase. USKOŠKA ;N EV ESTA VLADO FIRM mu je pihaje uhajala iz nosa. Pokleknil je in zgrgral: »PsicaZ očmi je preletel otrple ujetnice ter še rdeč v obraz zavpil: »Stran z njimi!« Brki so se mu stresli in krčil je roke kakor mačka kremvlje. Legel je na blazino, katere vogal se je namakal v krvi, in čakal. V šotoru je bilo slišati le pridušeno stokanje in ječanje. Mladenke so ležale na tleh. Vsaki je klečal na prsih janičar in jo pritiskal s koščenim kolenom. Okoli vratu pa so se jim ovijale svilene vrvice ter se počasi in neizprosno zategovale. mmmm BLAŽE KONESKI VEZILJA Pri založbi »Lipa» v Kopru je te dni izšla drobna knjižica s pesniško zbirko Blaža Koneskega. Iz nje diha nenavadna pesniška sila. v naši poeziji pomeni »Vezilja« odmik od kon-vencionalnih oblik, je znova zbujena vera v domačega avtorja in našo poezijo. Ze poprej je nekdo zapisal o poeziji Blaža Koneskega, da je kakor tisto potrpežljivo, vztrajno prepletanje rdečih in črnih niti v naših narodnih vezeninah. »Vezilja« pa je nova, zlata nit, svetlejša in sugestiv-nejša od drugih. Knjižico je prevedel Ivan Minatti. opremil pa Jože Brumen. ALEKSANDER VOJINOVIC PONOVNO SVOBODNI Knjiga je te dni izšla pri založbi Borec v Ljubljani — Prevedel Franček Bohanec — Oprema V. Lakovič Narodni heroj Aleksander Vojino-vič, polkovnik JLA, je spomladi 1941 izvršil atentat na hotel »Park« v Ni-šu, pri katerem je bilo ubitih in ranjenih 30 nemških oficirjev. Marca 1942 je bil kot komandir čete Toplič-kega partizanskega odreda zaradi izdaje četnikov ujet in predan Nemcem. Z ostalimi ujetimi partizani so ga Nemci odpeljali v Avstrijo, kjer so v raznih taboriščih formirali transporte za uničevalna taborišča na Norveškem. Od prvega dne ujetništva ga ne zapusti odločitev: Na svobodo ali v smrt! In tako nam avtor opisuje v tej knjigi dramatski zaplet pobega iz taborišča, dokler ne doseže partizanov na Pohorju. S tem nam odkriva zanimive dokumentarne podatke o organiziranem begu še ostalih srbskih in hrvaških partizanov iz avstrijskih taborišč na Pohorje, kar nemalo dopolnjuje zgodovino Pohorskega bataljona. Ob koncu vojne je bil Vojinovič s partizanskim imenom Vojin namestnik komandanta 15. slovenske divizije. JOŽE PAHOR: MLADOST NA KRASU Jože Pahor je svoje delo »Mladost na Krasu« posvetil v spomin svoji materi, V nJem nam pisatelj opisuje trdo in težko življenje matere, ki je morala na dnino, da je lahko preživljala sebe in malo družino, ter svoja otroška leta, polna trpkih in žalostnih spominov. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga, ilustriral pa jo je Ivan Vari. WILHJALMUR STEFANSSON: ESKIMO KEK Zanimiva knjiga o malem eskimskem dečku Keku bo gotovo pritegnila pozornost mladih bralcev. Z napetostjo bodo sledili Keku pri njegovih podvigih, pri njegovem vsakdanjem delu in življenju, ki Je tako različno od dela in življenja naših otrok in prav zaradi tega zanje bolj zanimivo in privlačno. Delo je prevedel Rudolf Kresal, ilustriral Karel Zelenk;o, izšlo pa je pri založbi Mladinska knjigo. * NOVO NA iCNJIŽNS POLIC! it NOVO NA KNJIŽNI POLIC! iz NOVO NA K N J I 1 N ! POLICIJ Te dni so imeli poverjeniki Prešernove družbe dosti hvaležnega dela. Radovednim in pričakujočim stalnim članom so prinesli vsakemu po devet, v živobarvne platnice vezanih knjižic in jim s tem dali sredstvo za preganjanje dolgočasja v razvlečenih zimskih večerih. S čim so postregli letos? 55.no» članov! V šolskem jeziku bi rekli, da je več kot odlično, če ima kaka knjižna družba toliko članov. To pomeni, da je približno vsak trideseti Slovenec dobil nekaj lepili knjig. In če smo optimisti in dopustimo, da ima vsak izmed naročnikov šest dobrih prijateljev, potem bo te knjige bral skoraj vsak peti Slovenec. Res je, da smo s temi računi širokogrudni, saj kdo pa pri načrtih za boljšo bodočnost ni, toda neizpodbitno drži, da je družba s toliko člani pomemben oživljalec in usmerjevalec branja med širokimi ljudskimi množicami. Prešernova družba je prodrla domala že v najbolj zakotne slovenske vasi in opravlja tam kulturno poslanstvo, kakršnega nekdanje tovrstne družbe niso hotele ali pa niso mogle sprejeti na svoj program, ker so bile politično, svetovnonazorsko ali kakorkoli že vezane na določen izbor in določeno smer. Ker je v današnjem času prodrla zahteva: znanost iH kulturo ljudstvu, je možno začrtati take okvire dela, da v njih ne more priti do nobenega namernega zavajanja ljudi in do nobenega prikrivanja pomembnih znanstvenih, kulturnih ali političnih dobrin. Da je knjižna politika Prešernove družbe zasnovana po načelih, ki hočejo bralcem dati kar največ, lepo pričajo tudi letošnje knjige, ki jih pošilja na trg. Kot posebno pomembno pozitivnost med knjigami letošnje izdaje naj omenimo ponatis Cankarjevega Hlapca Jerneja, Koledar Prešernove družbe za 1. 1960, dalje pa še opis naše države v knjižici Naša domovina Jugoslavija. Najbolje pa bo, da na kratko preletimo vse knjige in poiščemo zrnje. Daleč najbolje pa seveda bo, če vsakdo bere sam. NASA DOMOVINA JUGOSLAVIJA je redna knjiga zbirke za leto 1960. Njen pisec Fr. Planina nas na 243 straneh vodi skozi zemljepisno, narodnostno, kulturnozgodovinsko in gospodarsko zelo raznoliko domovino. Metodo dela mu je narekovala politična razdelitev na republike in pa poseben namen te poljudne Izdaje, ki ni, mogel biti daleč od priročnika za manj zahtevne turiste. V strokovno vrednost se ne moremo spuščati, saj spričo piščevega ugleda ne moremo podvomiti v natančnost, povedati pa kaže, da knjigo zelo poživljajo živahne ilustracije. Toliko tako bogatih, po motivih tako raznovrstnih in morda še nikoli opaženih slikovnih podatkov o Jugoslaviji v eni knjigi je moči najti samo še v znanstvenih izdajah. ANTON POLENC: ŽIVALSKI SVET. To jc nadaljevanje že lani izdane knjige pod istim naslovom prav tako pri Prešernovi družbi. Delo ni izšlo y redni zbirki, temveč kot doplačilna knjiga za leto 1960. To pot nam je priznani prirodoslovec zbral nekaj osnovnega o načinu življenja pri živalih v obetajočih in gorskih predelih. Blagor otrokom, ki bodo to delo brali. Ako imajo količkaj navdušenja za naravo, se bodo ob tekoči besedi in ob poživljajočih slikah marsičesa naučili, med drugim zlasti spoštovanja do narave in do njenih prebivalcev. FRANCE BEVK: VIHARNIK, redna knjiga za leto I960. Pisatelj je v tej povesti ponovno potrdil svoj sloves ljudskega pripovednika. Z njo posega v svoje domače okolje, v Baško dolino. Vzel si je realističen zemljepisni okvir, kar je v skladu z ljudsko povestjo. Po snov pa je posegal v Napoleonove čase, v leto 1812, to je v čas dramatičnih dogodkov v Evropi, ki so usmerjali življenje tudi v slovenskih pokrajinah. Opisuje namreč življenje skrlvača Krištofa, njegovih sorodnikov ln njegovih bližnjih, pri tem pa dobro riše gospodarski in družbeni položaj na slovenski vasi v tistem času. Delo je precej romantično pobarvano in bo zaradi tega gotovo našlo mnogo bralcev. VENCESLAV WINKLER: POT NA LISEC, redna knjiga za leto 1960. Ta povest, ki je prav tako pisana po zahtevah ljudske pripovedi, obravnava droben dogodek iz partizanskega življenja na Dolenjskem. Prav zato, ker je droban in kljub temu zahteva veliko napora, ta dogodek sili bralca, da pomisli, koliko naporov in žrtev je bilo treba, preden je bil naš narod politično in gospodarsko ter kulturno svoboden. Povest govori o pogumnem dečku Primožu, ki skozi nevaren teren varno pripelje tri partizane od Muljave do Lisca na Dolenjskem. Z eno besedo, delo je še cn kamenček v mozaiku, iz katerega bo počasi zrasla prava podoba NOB. HANS RUESCH: NA VRHU SVETA, redna knjiga za leto 1960. V tem potopisnem romanu-povesti zvemo nešteto presenetljivo zanimivih stvari iz življenja Eskimov, ljudi, ki živijo na skrajnem severnem delu Zemlje. Pisec je sem pa tja nekoliko preračunljiv, kot vsakdo, ki piše potopise, večinoma pa delo daje vtis, da je pisano po lastnih pisateljevih izkušnjah. Tosebno privlačne so tiste strani, kjer so popisani običaji preprostega snežnega ljudstva. IVAN CANKAR: HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA, izšlo kot izredna knjiga za leto 1960, Najbolj slovenska izmed vseh slovenskih knjig je dobila široko pot tja, kjer je nastala. Najbolj slovenska, pa naj bo Jernej simbol kmeta, delavca ali pa vsega našega naroda skozi dolgo temno zgodovino. Lepše kot z izdajo te knjige ni mogla založba počastiti 40-letnice KPJ. Oprema S. Pengova je za spoznanje preokorna, kajti s prekomernim povečanjem Jernejeve moči v realnem okolju je dosegel, da opazovalec ne verjame upodobitvi. Dosti bolj tehtna in pomembna pa je uvodna beseda Borisa Ziherla. Zi-herl je postavil novelo v pravo družbeno okolje in s tem na trdna idejna tla marksizma. V pesniškem zanosu izrečene Prijateljeve besede, da je Cankarjev Jernej svetovno mogočna prepesnitev Komunističnega manifesta, so dobile pravo podlogo. Razen teh šestih knjig imamo v letošnji zbirki še tri: »Domača dela in popravila«, »Koledar Prešernove MILAN NIKOLIC: PRSTAN Z ROZO »Prstan z rožo« je detektivski roman o uživalcih mamil in njih tihotapstvu. Pisatelj Milan Nikolič vse svoje zgodbe postavlja v domače okolje, v naša mesta, njihovo dejanje pa se razvija v našem času ali v najbližji preteklosti. Glavno v njegovih delih pa je borba proti družbenemu zlu. To moralno in vzgojno plat izraža pisatelj nevsiljivo in prepleteno z vrsto originalnih in razburljivih situacij. Delo je prevedel Lojze Marušlco, ilustriral pa Štefan Planine. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga. družbe 1960« ter roman J. A. Caina »Poštar zvoni zmerom dvakrat«. Posebno zanimiv bo Koledar, ker poleg člankov v zvezi s ao-letnico prinaša še vrsto poljudnoznanstvenih beležk, več nasvetov za vsak dan, navodil za kmečka opravila in podobno. S temi knjigami je Prešernova družba postregla za teto 1960. Gotovo se bo njena tiha želja: »Z novimi knjigami v srečno novo leto!« izpolnila vsakemu bralcu, JOŽE HOČEVAR i*»A ^-/xnñ o*.h: DRAGO SUHI: NASA SODOBNOST STEV 12 Iz vsebine: Ivo Firkovič: Nesmrtni helenski genij; Ivan Mlnatti: Tišine bi rad, Kaj naj ti dam?, Mrtev hodim po poteh življenja; Smiljan Rozman: Reka; Ni-ko Grafenauer: Bolečina tega veka, Ostani 7. menoj, Bodite nežni; Leopold Suhodolčan: Drevo ob četrtkih; Obrazi — Osebnost Franceta Koblar-ja (Filip Kalan); Razgovori — Pota sodobne likovne umetnosti: Ali Je moderna umetnost življenjska (Sto-Jan Batič); Likovne umetnosti in nova arhitektura (Edo Ravnikar); Pota sodobne grafike (Melita Vovk); Dve vprašanji (Beno Zupančič); Razgledi — Ernest Blocli (Pavle Merku); Med knjigami — Vladimir Kavčič, Ne vračaj se sam (Mitja Mejak); Veno Tau-fer: Svinčene zvezde (Marjan Bre-zovar); O dveh Goričarjevih lcnji-gah (Vlado Vodopivec); Glasba — Monografija o Antonu Lajovcu (Pavle Merku); Gledališče — Matej Bor, Zvezde so večne (Vladimir Kralj); Glose in komentarji: Se ena antologija Zorana Mišlča (Bojan Stih); Gradivo: Prispevek k zgodovini dveh antologij. Odlomek iz knjige spominov na NOB in fašistične ječe po ljudje — Izdala založba Borec — Opremil Torej še vedno nič! Postajali smo nestrpni. Mineval je že tretji dan mučnega čakanja. Bili smo kakor na trnju. Ko se je zvečer zmračilo, sva se slabe volje odpravila k Sv. Ani. Tam sva naletela prav po naključju na aktivistko iz Istre. Bila pa je sestra Riharda Kneza, s katerim sva bila v koprski ječi. Povedala mi je, da je brat na svobodi in da se zdravi v neki istrski vasi. Ona pa je pravkar vzpostavila spet pretrgano zvezo med Koprom in Trstom ter se vrača v Istro. Tedaj sva jo zaprosila, naj nama pomaga. Povedala sva ji, koliko nas je in da bi radi čimprej iz Trsta in se povezali s partizanskimi enotami. Razveselila se je. »2e jutri zvečer pošljem kurirja po vas, da vas odpelje iz'mesta!« Težak kamen se nama je odvalil od srca. Toitej vendarle! Konec mučnega čakanja! Kot blisk se je razširila vesela novica med našimi. Vse je bilo zidane volje. Torej že jutri bomo med partizani! Obrazi tovarišev so žareli, Okrog je šumelo kakor v panju. Vsi so se pomenkovali, razglabljali, izpraševali. Kod pojdemo? Kam? Kakšno bo prvo srečanje z našimi borci? Šele pozno sva se odpravila v mesto. Naslednje jutro naju je čakal v gostilni mož z naočniki. Ves vesel nama je povedal, da je zve- za z Ronkami spet; vzpostavljena, a da še ni popolnoma zanesljiva. Dal nama je cienar za vožnjo za vse tovariše. »Vozne listke kupite kar do Ronk,« nama je svetoval, »in nato poizkusi' te. Za vsak primer vama dam še nekaj drugih naslovov, če bi se z Ronkami ponesrečilo.« Vsa vesela sva s'e mu zahvalila in odšla. Med potjo sva premišljevala, ali bi šli v Ronlte ali v Istro. Sklenila sva, da počakava z odločitvijo do večerej, ko izveva, kaj je uredila Knezova. Šele če s tem ne bo nič, pojdemo v Ron-ke. Tedaj so se oglasile sirene. Pomešala sva se med množico, ki j'e drla po ulici iz mesta proti Sv, Ivanu. Iz daljave se je razlegalo močno bučanje. Kmalu so se pokazali avioni, Nemška letala so se odtrgala z zemlje lin se zapodila med angloameriške zračne trdnjave. Pričela se je borba. Prileteli so še angloameriški lovci. Kmalu sta strmoglavili v morje dve nemški letali. Pribobnela pa je nova skupina n'emških lovcev in začela naskakovati ameriške bombnike, ki1 so /brneli visoko pod nebom. Spet je strmoglavil nemški lovec in kmalu za njim drugi. Tedaj pa se je vžgala tudi zavezniška leteča trdnjava, se zamajala, strmoglavila in tresnila v morje. Druga zavezniška letala pa so že preletela mesto. Po kosilu sva odšla k Sv. Ani Italiji, v katerih so trpeli naši Uroš Vagaja in povedala, da sva dobila zvezo in denar. »Takoj lahko odidemo!« Prav takrat pa ste je prikazala tudi Knezova in nam povedala: »Vse je v redu. Kurir vas bo čakal natanko ob osmih zvečer pri pokopališču, na križišču ceste proti Konru. Odpeljal vas bu v naše enote.« Nato nama je še povedala, kako bomo spoznali kurirja. Takoi smo se začeli pripravljati na pot. Temeljito smo pregledali vse svoje stvari in odvrgli vse, kar bi nam bilo na pohodu v naooto. S Smolnikarjem sva hitro stopila še v najino gostilno in krč-marju povedala, da zvečer odidfe-mo s koprsko zvezo. Vrnila sva mu denar, ki nam ga je dal tovariš z očali, -in ga prosila, ala pozdravi vse. MILAN NIKOLIČ Odlomek iz kriminalnega romana, ki je te dni izšel pri Mladinski knjigi — Prevedel Lojze Maruško, ilustriral Štefan Planine, opremil France Slana Miki to noč dolg,13 ni mogel zaspali, čeprav je ;hil močno utrujen in neprespan. Premetaval se je po ležišču in misel na Sonjino smrt ga je neprestano preganjala. Dogodek sam ga niiti ni toliko razburili, saj je imel trdne živce in bil že nekako navajen na podobne primere, kajti kot novinar je imel često opravka z njimi. Toliko bolj ga je vznemirjala misel na skrivnostnega človeka, ki je zakrivil dekletovo smrt. Zato je toliko bolj želel, aa bi prišel Kurt, ki o njem ni niti malo dvomil, ali je ubijalec ali ni, čimprej pravici v roke. Pri tem se je Miki sam sebe spraševal, če bi morda lahko na kak način tudi sam pripomogel k uresničenju te svoje želje in o tem tudi mnogo premišljeval. Pripravljen je bil na kakršnokoli žrtev, toda kdaj in kako? Vrstila se je ideja za idejo in kot je prišla, tako se je tudi brž umaknila drugi. Končno pa je vendarle prišel na pravo misel. In tedaj se je umiril in trdno zaspal. Navsezgodaj zjutraj se je odpravil Miki k svojemu prijatelju na kriminalistični oddelek, Tu mu je Mladen izročil vse Sonjino imetje — torbico. »To je vse, kar je ostalo od Sonje,« je rekel potrto. »Verjetno je imela še kaj, toda doslej se nam ni posrečilo najti njenega stanovanja, ker ni bila nikjer prijavljena.« »Oprostite,« je vpadel Miki Mladenu v bes'edo, »rad bi vas nekaj resnega vprašal.« »Prosim, kar vprašajte,« je pristal Mladen, ko da ga ni prav nič presenetilo Mikijevo vpadu-nje v besedo. »Verjetno kaj v zvezi s Sonjino smrtjo?« »Da. Recite mi, če pač smete, kaj pravzaprav nameravate ukreniti, da bi odkrili zločinca?« »Vse, kar je v naši moči. Toda ..,« Mladen se je nenadoma zresnil. »Mislim, Ida sva prišla! oba na enako misel,« Miki je prikimal. »Tudi jaz mislim tako. Umor tega dekleta me je pretresel in ne bom našel miru, dokler ne bo sedel morilec za rešetkami, zato pa sem vam tudi pripravljen pomagati in če dovolite, imam celo nekaj svojih predlogov.« »Kar na dan z bes'edo,« »S Sonjo sem se seznanil čisto slučajno in tako prišel nehote v zvezo z njeniimi ljudmi. Mislim, da mi ne bo težko navezati stike z njimi nekoliko tesneje in morda se mi bo posrečilo izvleči iz njih tisto, kar bi razvozlalo skrivnost, ki zavija v meglo njeno smrt. Ali lahko pričakujem, da boste moj predlog tudi sprejeli?« Mladen se je za hip zamislil in nenavadno resno rtekei: »Vašega predloga ne odklanjam, tem manj, ker sem pravkar nameraval sam predlagati nekaj podobnega. Mnenja sem, da bi lahko prav vi kaj dosegli in nam tako preskrbeli važne podatke.« Za trenutek je obmolknil in se vprašujoče zazrl v Mikija. Potem pa vprašal: »Pa ste tudi pripravljeni na vse? Veste, to ni kar tako. So težave, ki...« »No, mislim, da imam dovolj zdrave samozavesti,« je odgovoril Miki, ne da bi dovolil Mladenu dokončati misel. Potem je še vprašal: »Zakaj me sploh sprašujete? Sam sem predlagal in ,, .« ••> 'H . "/ •, .'-¡j : 'V-Vf ALEKSANDER BELJAJEV: ZVEZDA KEC Pisatelj te fantastične zgodbe Aleksander Beljajev je »Zvezdo Kec« »a-pisal že pred devetnajstimi leti. Takrat je bila ta zgodba že resnična fantastična, po zadnjih poletih v vesolje pa se je pisateljeva fantazija neverjetno približala stvarnosti. Z delom »Zvezda Kec« se nam bo odprlo okence v ta čudoviti svet, v katerega bo morda človek prodrl že v bližnji prihodnosti. Knjigo je izdala Mladinska knjiga, prevedel jo je Jože Zupančič, opremil pa Milan Bizovi-čar. RUTHERFORD MONTGOMERY: KARKA2U V tej knjigi, ki jo je izdala Mladinska knjiga, bomo spoznali karkažuja, ki ima še celo vrsto drugih imen Kot rosomah, vulverin, požeruh in skun- _ kov medved. Karkažu je član podla-' sičje družine, je pa veliko večji od' navadne podlasice, hudobnejši, bolj premeten in neustrašen. Pisatelj je za to delo zbral same verodostojne opise resničnega življenja različnih živali, ki jih tu srečamo. Svoje zaznave pa je vedno primerjal z izkušnjami drugih ljudi, ki so kakor »n opazovali prebivalce divjine. Knjiga je vsekakor zanimiva in bo pritegnila bralca, Knjigo je prevedel Pavel Holeček, ilustriral pa Stefan Planinec. DR. LAVO CERMELJ: Z RAKETO V VESOLJE Poljudnoznanstveno delo »Z raketo v vesolje« je namenjeno mladi» bralcem. V njem nam pisatelj na preprost način razloži, kaj so sa telili, katere pogoje mora izpolniti telo, ki naj kroži kot umetni satelit ofcali Zemlje in tako naprej. Knjiga bo torej dostopna vsem bralcem, ki bodo lahko sledili pisateljevemu izvajanju, čeprav so jim osnove manj znane alt pa sploh neznane. Knjigo je izdaja založba Mladinska knjiga v knjižnici »Priroda in ljudje«. FRANCE BEVK: SMEH SKOZI SOLZE V tej knjižnici, ki je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani, bomo našli pisateljeve najlepše, doslej raztresene drobne spise, ki bodo tako dosegljivi vsem ljubiteljem tople, preproste in zanimive Bevkove besede. Tukaj najdemo partizanske zgodbe, žalostne in vesele, nato nekaj drobnih spominov, nekaj šegavih zgodbic o živalih, docela pa nas prevzame nekaj starih Bevkovih zgodb kot n, pr. »Odpustni-ca« iz Časa prve svetovne vojne, Ee-te opravičujejo pisateljevo sodb», da je v to knjižico zbral črtice, ki jih ima za najlepše. Knjigo je ilustriral Ive Subic. > 4 «k> m SPLOŠNO STAVBENO KLJUČAVNIČARSTVO IN KLEPARSTVO — KOPER želi mnogo sreče v letu 1960 vsem svojim sodelavcem, poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom TRGOVSKO PODJETJE VSEM SVOJIM GOSTOM ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA pošilja M O m 0M m H3 m I. Ci«- KOLEKTIV KOPER PIRAN nudi v svojih poslovalnicah vse vrste kakovostnega prehranbenega blaga po najnižjih dnevnih cenah Cenjenim odjemalcem želi, veliko delovnih uspehov v novem letu OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI SINDIKALNI SVET TER VSE OBČINSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE ŽELIJO VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO VSEM DELOVNIM LJUDEM KOPRSKEGA OKRAJA ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO KOLESA C0IIS1I Zastopnik najbolj znanih tovarn Bianchi — Legnano — Bottechia Ul. Crispi 8 Telefon 93-982 Kolesa s pomožnimi motorji — motorji M V, nadomestni deli za kolesa, lambrete in vespe Zeli srečno novo leto! -m s Trgovsko podjetje m a Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI želi sreče in zadovoljstva v novem letu vsem cenjenim odjemalcem. KMETIJSKA ZADRUGA HRPELJE — KOZINA želi vsem svojim članom mnogo gospodarskega napredka in sreče v novem letu 1960 OF Telefon: 17 Telegram: Tekstil Ajdovščina Izdeluje: bombažne, stanične, progaste, enobarvne in kariraste tkanine za izvoz in domači trg. Kakovostne flanelaste rjuhe lepih barv dolžine 2,5 metra. KUPUJTE IZDELKE TEKSTILNE TOVARNE V AJDOVŠČINI! VSEM ODJEMALCEM ISKRENE NOVOLETNE ČESTITKE! Kolektiv WVb V želi svojim odjemalcem ter našim delovnim ljudem veliko sreče ter zdravja v novem letu 1960 m M GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE PRESTRANEK !M Telefoni: uprava 10, skladišče 12. — Telegrami: NANOS Podjetje trguje s špecerijskim, tekstilnim blagom, gospodinjskimi potrebščinami, z drobno opremo za kmetijska gospodarstva, z železnino in podobnim blagom za široko potrošnjo. — Blago dostavlja svojim poslovnim zvezam in strankam z lastnimi prevoznimi sredstvi. — Svojim poslovnim prijateljem priporoča še nadalje svoje usluge ter želi kar največ uspehov v letu 1960, m MUSiliU iROiil gostilna PRŠ koper ZELI OBILO SREČE V LETU 1960 VSEM SVOJIM GOSTOM -fr OBENEM SE ZAHVALJUJE TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJO NAKLONJENOST! KOLEKTIV GOSTINSKO PODJETJE ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA odkupuje in prodaja kmetijske pridelke, obnavlja vinograde in sadovnjake, ima lastno remontno mehanično delavnico, trgovino na drobno in debelo z nadomestnimi deli in splošnim agro-avtomaterialom, trgovino s semeni, umetnimi gnojili, sadnim in trsnim materialom VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, ZADRUŽNIM KOLEKTIVOM TER VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA! POŠILJA ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA VSEM SVOJIM GOSTOM TER SE PRIPOROČA! PREHRANBENO KEMIČNA INDUSTRIJA MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV VAM ŽELI KOLEKTIV ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO LETO 1960! TOVARNE MOTORNIH KOLES VINSKO, MLEČNO IN CITRONSKO KISLINO it KAZEIN it KAZEINSKA LEPILA it MLEKO IN SUROVO MASLO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOMBINAT KONSERVNE INDUSTRIJE OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL RIBJE KONSERVE MARMELADE PARADIŽNIKOV KONCENTRAT ARGO JUHE IN OLIVNO OLJE IRIS OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŽELIJO VSEM OBČANOM OBČINE KOPER TER DELOVNIM LJUDEM NAŠE SOCIALISTIČNE SREČNO NOVO LETO SKUPNOSTI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960! CENJENIM POTROŠNIKOM, SODELAVCEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU! JBraBaBBrasmBeSSBBSBBBraBBBE RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI i ?m STAREM IIŠLERJU - Ljubljana ui. mosc Pijade vabi vse potnike in obiskovalce Ljubljane -¡Jj- Velika izbira jedil ter izbranih istrskih, štajerskih in dolenjskih vin ter brezalkoholnih pijač Vsem cenjenim gostom, znancem in sodelavcem ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA O KOLEKTIV m s m m M EO Delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja SEŽANA ŽELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960! I DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA i 5) ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM TER DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO NOVO LETO! "fr it it VSE ODJEMALCE OBVEŠČA, DA IMA NA ZALOGI VSEH VRST OBLEGA IN REZANEGA LESA, GRADBENI MATERIAL IN KURIVO NAJBOLJŠE KAKOVOSTI TRGOVSKO IN PREDELOVALNO PODJETJE CUFARJEVA ULICA 2 ZELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM OB SLOVENSKEM JADRANU USPEHA POLNO NOVO LETO 1960! VELEBLAGOVNICA KOPER S POSLOVALNICAMI V KOPRU IN PORTOROŽU ZELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO! M ZA OKRAJ KOPER V KOPRU POŠILJA ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA VSEM SVOJIM ČLANOM TER DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI Ea ¡31 tSJ GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE Bohoričeva ulica 28 — Telefon 39-241 Poštni predal 65 s svojimi gradbenimi vodstvi v Ljubljani, Celju in Mariboru, gradbišči v Zalogu, Kopru, Kranju, Jesenicah, Podvelki in Ravnah na Koroškem, obrati v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki ter projektivnim birojem v Ljubljani 7\ OPRAVLJA VSA GRADBENA DELA: visoke in nizke gradnje, industrijske gradnje, gradi termoelektrarne in stanovanjske objekte S SVOJIMI PODRUŽNICAMI V ILIRSKI BISTRICI, PIRANU, POSTOJNI IN SEŽANI ŽELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1960! O O £9 Z VLAGANJEM NA HRANILNO KNJIŽICO KOMUNALNE BANKE KOPER KORISTIŠ SEBI IN DRUŽBI! g o e BANKA OBRESTUJE HRANILNE VLOGE OD 5 DO 6 ODSTOTKOV! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV P i ŽELIJO VSEM OBČANOM MNOGO SREČE, ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1960! ZELI SREČNO NOVO LETO 1960 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER DELOVNIM KOLEKTIVOM TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE DOBRE POSLOVNE ODNOSE! m ES m 5©©©©©©©e6ee©e©e©©eeeeeeQeee©©e©©©©eee©e©©©e©6^eaee©©eee©©© ^ AI.VLOVSKA FIKRlSA, S) prodajalka pečenega kostanja. ff\ so toplo zahvaljuje vsem za St naklonjenost ter jim želi SREČNO NOVO LETO © © © © © T r g o v s k o p o d j c t j e »HflŠfl KNJIGA« P o s t o j n a s poslovalnico v ILIRSKI 12 I S T R I C I toplo pozdravlja vso svoje odjemalce ter jim želi obilo sreče v letu 1960 © © © © © © © © © © © © © © ©-© © © © © © v) © © © © Novoodprta r e s t a v r a c i j a Pri Vrhničanu Ljubljana, Tržaška cesta, Vam nudi izbrana jedila in istrska vina po zelo nizkih cenah. Vsem gostom se toplo priporoča in jim želi SREČNO NOVO LETO vsem obiskovalcem kinopredstav v piranu, portorožu in sečovljah posii.ja novoletna voščila Kolektiv KINEMRTOGROFSKEGA PODJETJU p i r a n gostinsko po d j et.i e Jadran K o z i n a s svojimi obrati sr priporoča ter vabi cenjeno gosto. Vsem obiskovalcem obratov podjetja želi SRKC.NO NOVO LETO Restavracija Belokrajina Pod Hpo L j u b 1 j a n a Borštnikov trti 3 vabi na dobro belokranjsko kapljico. Postreže Vas vedno s prvovrstnimi domačimi jedili — pridite! Ne bo Vam žal! Vsem našim gostom in prijateljem želi srečno in zadovoljno N O V O L E T O SAP - TURIST BIRO LJUBLJANA POSLOVALNICI K O P E K in P ! It A N ŽELITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEHA POLNO NOVO LETO 1060 ZADRUŽNO PODJETJI: ZA IZVOZ IN UVOZ Frisctus K O P E 11 ZELI OBILO GOSPODARSKEGA NAPREDKA VSEM DELOVNIM LJUDEM TER JIM VOSCl SREČNO NOVO LETO 1960 GOSTINSKO POD J ET.I E S i g 1 i CA LJUBLJ A NA Titova cesta 16, NUDI VEDNO SVEŽA IZBRANA JEDILA TER VSE VRSTE VIN NAJBOLJŠE KAKOVOSTI. NE POZABITE! KO PRIDETE V LJUBLJANO, BOSTE PRI . S E S T I C I NAJBOLJE IN NAJCENEJE POSTREZENI. VSEM CENJENIM GOSTOM IN OBISKOVALCEM LJUBLJANE ZELI OBILO SREČE V NOVEM LETU KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA »SESTICA« I. J U B L J A N A [)IH INSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOB ★ II R P E L J E ŽELIJO VSEM OBČANOM TER DELOVNEMU LJUDSTVU NADALJNJEGA GOSPODARSKEGA NAPREDKA V LETU 1960 DELOVNI KOLEKTIV Lesno - predelovalne industrije P O I> P E C želi prebivalcem našega lepega Primorja srečno in uspehov polno novo leto 1960 ter obvešča potrošnike, da bo tudi vnaprej vlagal vse napore za čimboljšo postrežbo svoji h o d j e m a Ic ev T H G O V S K O P O I) J E T J E t a m a v II Ii P E L J E - K O Z I N A s svojimi 23 poslovalnicami v Kozini, Hrpcljah, Krvavem potoku, Klancu, Podgorju, Rodiku, Kačičah, Divači. Lokvah, Sežani, Materiji, Brezovici, Markov ('¡ni, Slivju, Tatrah, Gračišču, Obrovu, Golacu, Pre-garjah, Hru.šlci in Podgradu VOŠČI SREČNO NOVO LETO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER JIM ZAGOTAVLJA. DA SE BO TUDI VNAPREJ TRUDILO ZA ClM-BOLJSO IN CENENO POSTREŽBO! TtLtkOMUNIkAOJt INDUSTRIJSKO PODJETJE ZS ELEKTROZVEZE OBRAT III — S E Z A N A VOSCl VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM JUGOSLAVIJE SREČNO NOVO LETO 1960 Z ZELJO, DA BI IMELI PRI SVOJEM DELU CIMVEC DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA GOSTILNA Tavčarjev hrani L J U B L J A N A — TAVČARJEVA ULICA VABI VSE PRIMORSKE OBISKOVALCE LJUBLJANE ★ ★ POSTREZENI BODO S PRISTNIMI ISTRSKIMI, VIPAVSKIMI, STAJERSKIMI IN DOLENJSKIMI VINI TER MRZLIM IN TOPLIM PRIGRIZKOM ★ * OB NOVEM LETU VAM ZEL,I MNOGO SREČE IN ZADOVOLJSTVA KOLEKTIV GOSTILNE TAVČARJEV HRAM L J U 1$ L J A N A O o ca c? ca o o 9 S o © o o 5 $ 6 (B o © o (B - JV&UVl z rajoni: SEŽANA POSTOJNA ILIRSKA BISTRICA P O D G R A D PIVKA KOZINA DIVAČA ZELI USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM! VELETRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO r : ~ n PORTOROŽ NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH VSE PREHRAMBENE PREDMETE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI, OSKRBUJE TUDI DETAJLISTIČNA PODJETJA o o VSEM ODJEMALCEM IN POTROŠNIKOM VOŠČI SREČNO NOVO LETO! B (B Cd (B (B m Ki/ /TS Ž' CB (B (B C) O O G) (B 9 b INDUSTRIJSKO PODJETJE © © $ O 0 O © © o $ © ta Z OBRATI V PIVKI, PRESTRANKU IN BAČU TER POSLOVALNICAMI V LJUBLJANI, ZAGREBU IN BEOGRADU PRIPOROČA SVOJE ZNANE LESNE IZDELKE: PANEL PLOŠČE ir KAKOVOSTNE VEZANE PLOŠČE ^ FURNIR NAJBOLJŠE KAKOVOSTI ZA POTREBE NAŠE LESNE INDUSTRIJE IN ZA IZVOZ KOLEKTIV TOVARNE ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO USPEHOV V LETU 1960! © © O © (BI C8 KOLEKTIV TRGOVSKEGA VRTNARSTVA HOTEL VABI NA SILVESTROVANJE TER VOŠČI VSEM OBISKOVALCEM SLOVENSKE ISTRE ŽELI SVOJIM POTROŠNIKOM, SODELAVCEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO NOVO LETO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SODELAVCEM, POTROŠNIKOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ZELI MNOGO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU 1960 KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA ZELI MNOGO SREČE IN BLAGOSTANJA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA VELIKO leta 1918 sta poučevali v Ilr-peljah le dve učni moči. Pred ustanovitvijo prve šole so hrpeljske otroke poučevali razni popotniki brez cilja, ki so se v tej vasi zadrževali tudi po več mesecev. Za hrano in stanovanje so učili otroke premožnejših kmetov »pisanja in branja». Pozneje so bili taki > učitelji« finan-carjl, ki so službovali v Kozini. Pri njih se je • šolal» tudi ustanovitelj znane Rapotčeve družine France Ita-potec, poznejši upravitelj kozinske pošte in oče treh doktorjev, ki so po očetu povzeli razen rodoljubne zavesti tudi plodno udejstvovanje v Ijud-skoprosvutnem delu, v Javnem življenju pa zavzeli ugledni- položaje. Letos je minilo 1UU let od rojstva tega zanimivega moža. Nekateri starši so pošiljali otroke v sol» v Itodlk, kjer Je tedaj učiteljeval znani skladatelj Anton Haj-drih, ki je ustanovil prvi slovenski pevski zbor v teh krajih. Njegov naslednik Luka Sila pa Je bil prav tako zaslužen prosvetni delavec. I.r nekateri hrpeljsk! in kozinski otroci so bili tako srečni, da so jih starši mogli šolati v Ilirski Bistrici ali celo v Ljubljani. « • * Naj hi ob teh spominih današnji hrpeijski šoli v nastopajočem letu bili zagotovljeni boljši materialni pogoji — to je največja želja Hrpelj-ianov ob vstopu v novo telo 196S. JASA metropoli Lit Makedonije Skopju Primorski fantje, ki služIjo vojaški rok pošiljajo svojim dragim preko našega lista hkrati z novoletnimi čestitka« željami tudi gornjo fotografij» zo Moto leto iz j LA Ob svoje tel je, pozdravljajo svoje prija- Dne 19. decembra 1959 so bili izpiti za pridobitev visoke kvalifikacije poklicnih voznikov v Ilirski Bistrici. Predsednik komisije Stojan Smerkolj in član komisije Bernard Zvanut sta Sla s tremi kandidati Edvardom Kir-nom, Milanom Derenčinom in Radom Korenom z. 8-tonskim tovornjakom, last Avtoprevozniškega podjetja ilirska Bistrica, na poskusno vožnjo. Na povratku od Okrogllne proti Ilirski Bistrici, po cesti III. reda, jo upravljal tovornjak Rado Koren. Pri kamnolomu je cesta zožena za polovico cestišča s skladovnico nalom-1 lenega kamna. Zaradi tega se je cc-stlšče razširilo na nasprotno stran nad prepadom Ko je kandidat Rado Koren privozil do skladovnice, se ji je začel umikati na levo, ne da bi ocenil širino vozišča in pot levih koles. Zaradi tega se je neutrjeni rob udri in tovornjak se je prevrnil v nad 200 metrov globok prepad. V kabini sta bila še Zvanut m Smerkolj, v kasonu pa Kirn in Derenčin. Pri prvem prevratu tovornjaka sta izpadla Derenčin, ki je bil laže poškodovan, Kirn pa je bil na mestu mrtev. Med kotaljenjem tovornjaka v prepad je zgubil življenje predsednik izpitne komisije, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Stojan Smerkolj, In medtem ko je Koren umrl nekaj dni kasneje v ljubljanski bolnišnici, je utrpel Zvanut hude poškodbe. » .» e 19. decembra zjutraj je bila huda prometna nezgoda med Molctom in Izolo. Mopedist Marjan Ilrovatin se je med vožnjo na delo zaletel v vprežni voz, ki ga je upravljal Jože Dodič iz Obrovega — brez luči. Ilrovatin je bil hudo poškodovan, pomoč pa so mu nudili voznik Slavnikovega avtobusa Olimpio Furlanič in njegovi sopotniki. * * * 20. decembra je motorist Jože Celin iz Izole vozil z motorjem Ivana Martinčiča. Med dvema ovinkoma pri Črnem kalil je po stezi prišel pred motorno kolo v nekoliko vinjenem stanju Viktor Arih, doma i/. Ribnice na Pohorju. Ko ga je motorist zagledal, se mu je skušal Izriniti, vendar zaman. Arih je pri trčenju utrpel, tako kot Cetinov sopotnik Martinčič, hude poškodbe in o ju morali odpeljati v bolnišnico. 20. decembra zvečer je postal žrtev prometne nezgode pešec Franc Mar-kočič iz Senožeč, ko je prečkal ce-• o pred osebnim avtomobilom. Vo.:-nlk Franc Sturm i/. Postojne ni mo-, I preprečiti nezgode. Markočič je ooležal na cesti mrtev. Novem letu drage domače, znance kakor tudi svoje iz-voljenke primorski fantje, ki služijo vojaški rok. Vsem želijo srečno, veselo in uspehov polno novo leto. Iz Sarajeva pozdravljata Oskar Ccrgol (Loke 39) in Franc Cepar iz Rodika 36. Iz Skopja: Jože Kodre, Cvetko Zelinščck, Adolf Cotar, Bojan Ri-javec, Julij Mikuš, Ivan Uršič, Adrijan Cermelj, Slavko Uhelj, Jože Slavec, Danilo Valoveč, Anton Cehovin, Jože Pelernel, Albin Koren, Zvonko Godnič, Santo Barut, Danilo Tomšič, Albin Vra-bee, Karlo Celin, Leopold Oman, Ivan Mozetič, Zdravko Humar, /■i r iT5) of Karlo Hlad, Ivan Grebenjtik, Jože Žvekelj. i,liro Spehonja in Dušan Križman. Iz Kraljeva: Rafo Sedmak iz Zagorja, Pavle Skamperle ./. Dolenje vasi, Stojan Renko iz Sliv-ja in Franc Krebel z O.-1 rožnega brda. Iz Banja Luke: Albin Lah, Viljem Kristančič, Juiijan Nemec, Stanko Pegan, Anton Slenc, Pavel Nabergoj, Jože Fabjnn, Rudolf Štefančič in Franc Milavec. Iz Nove Gradiške: Mauri Bogdan iz Dekanov in Lučo iz Škofij. Iz Beograda: Damjan Luin, Ni-ko Curk, Franc Umek, Lucijan Orsetič in Herman Vrabec. '¿¿15 V prvi in zadnji vrsti voščilo uredništva in uprave Slovenskega Jadrana vsem bralcem, naročnikom in sodelavcem našega lista, posebej pa še pridnim reševalcem nagradne križanke -Novo leto 19G0 Ob dnevu JLA v Ilirski Bistrici Ob Dnevu JLA je bila v Ilir. Bistrici osrednja okrajna proslava, ki sta se je poleg številnega domačega občinstva udeležila tudi narodna heroja, generalni podpolkovnik Dušan Korač in sekretar OK ZKS Koper, Albert Jako-pič-Kajtimir. Ko je generalni podpolkovnik Dušan Korač pregledal vojaško enoto, je izrekel vsem pripadnikom armade najtoplejše čestitke in jim zaželel nadaljnjih uspehov. Tudi tovariš Kajtirriir je prisrčno pozdravil vse pripadnike JLA ilirskobistri-ške gamizije in nato spregovoril o pomenu naše slavne armade. Vsem vojakom, podoficirjem in oficirjem pa se je za sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, političnem in telesnovzgojnem področju, zahvalil predsednik Ob LO Ilirska Bistrica, Albin Kuret. V imenu ljudskega odbora je podaril vojakom napravo za o-zvočenje. Dan JLA so slavnostno praznovali tudi pripadniki predvojaško vzgoje. V popoldanskih urah so imeli predavanje o nastanku, razvoju in pomenu naše armade. Predavanje je spremljal film z isto tematiko. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanje za predvojaško vzgojo najboljšima mladincema Emilu Maražu in Jakobu Derenčinu — oba iz Ilirske Bistrice —, 16 mladincev, čkuiov odreda predviojaške vzgoje, pa je bilo nagrajbnih s knjigami. Za vzorno delo je prejel odred ilirskobistriške predvojaško vzgoje tudi prehodni pokal Tajništva za narodno obrambo okraja Koper. J. Vodoravno: 1. prislov; 5. zaželene botre; 9,- voznik; 10. česar si najbolj želimo v novem letu: 16. prislov; 31. pritrdilni prislov; 22. izhod (angleško); 23. še to leto: 24. niso bolni; 25. bojni tovariš Pinka Tomažiča (Ivan), doma iz Prestranka, ki ie bil skupaj z njim ustreljen na Opčinah: 27. veznik; 29. dvorec; 31. žensko ime; 33. veznik nasprotja; 35. klitje, poganjanje; 37. stropna konstrukcija, 39. bližnji sorodnik: 40. grška črki; 41. moško iine; 44. akademski naziv: 45. konec šahovske igre: 17. kratica za grafično podjetje v Mariboru. 411. sredstvo proti mrčesu; 51. imenujejo črnca v ZDA; 54, pol ovna: 55. štev-nik; 56. vas pri Ljubljani: 57. zločin: 59. junak iz Gotovčeve opere: 00. žensko" ime; G2. italijanski spolnlk; 63. razdobje: G5. pol snega; 07. življenjski sok; 08. oblika glagola dajati; 09. pripona: 70. etiopski odličnik; 72. polet: 75. vzklik; 70. loščilo; 78. federativna Jugoslavija; 79. detergent: 80. veznik; 81. mastna zemlja; 83. oljna bilka; iM-f v^Vi*.- L' • • Tem voščilom in čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo in želi primorskim fantom, ki služijo svoj vojaški rok, srečno in zadovoljno novo leto 1960. NAGRADNI KUPON 1960 Z osrednje proslave Dneva JLA v našem okraju, ki je bila 22, decembra v Ilirski Bistrici, Na sliki: zdravlca v čast Vrhovnega komandanta .JLA maršala Tita M. oblik,i glagola biti 85. števnik: 80. enotna cona: 87. rumenokPuniv: 88. kovina: 90. izgubljen genij; 91. pomemben sodelavec Slovenskem. .1. tirana; 93. mesto v Liki: 95. luknja: 9G. elektrokemični postopek za prevleko kovin: 101. pralni prašek: 104. Ljubljana nekoč: 107. površinska mera. 108. ne vrzi puške v koruzo, če nimaš takoj . . .: 109. predlog: no. komu čast: lil. vsi smo radi v . . .: 112. tukajle. Navpično: 1. odpeljava, prisilna odstranitev; 2. priljubljeno r.Iu.silo mladih; 3. agregatno stanje vode: 4. ox: 5. konservativci: 6. žensko ime; 7. veznik: 8. latinski veznik; 9. ist: 10. Amerika; 1!. kot 44. vodoravno: 12. egipčanski bo;; sonca: 13. medmet; 14. izvor; 15. naši mejaši: 16. kratica za začasno funkcijo; 17. števnik: 1R. nota, tudi italijanski spolnik; 19. kot 81. vodoravno; 20. organ; 24. natrt; 26. arabski žrebcc: 28. naša upravna enota; 30, nemška tovarna električnih naprav; 32. oblike literarnih del: 34. grška pesnitev; 36. brezobličen: 30. zadnje naselje koprskega c'i-.i,i;a proti severu; 41. kot IG. navpično: 4L-. žensko Ime; 43. kot 21. vodoravno: 45. živalski glas: 40. prislov: 40. ljubkovalen naziv za sorodnika; 49. moko ime: 50. naša tovarna; 52. španski spolnik: 53. ameriški medved: "■'.!. kratica ljubljanske založbe: 61. Oblik« glagola, ki označuje skrb, radovednost; 64. bivši deseter; 66. dvo-iica: 70. kot 12. navpično: 71 visoka stavba; 73. nikalnica: 74. primorski medmet: 70. Ljudska tehnika: 77. zaimek: 82. ni desna; 89. zgornji del stopala; 90. glas; 91. gorje (latinsko): 92. pesnitev; kratica za prve organe liudske oblasti na terenu; 94. brez glasu; 95. kratica za naše podjetje civilnega letalstva; SO. poje .:,-lica: 97. predlog; 98. zadnja poŠta; 99. začetnici priimka in 11 n > - r... na-V-ga največi;:.i pisatelja: li" ..v: dela; 102. dve tretjini Eve: M.: nlk; 105. staroslovanska pijača; 106. nikalnica. Rešitve pošljite na naslov uredništva Slovenskega Jadrana. Koper. Cankarjeva 1. z. oznako -Nagradna križanka-, najpozneje do 5. januarja. Priložen mora biti nagradni kupon. Prva nagrada 2.000 dinar lev. druga 1.000 In tretja 500 ter pet lepili knjižnih nagrad. V VALJEVU SO PRIČELI IZDELOVATI PREDI I.NF. STROJE. Podjetje Krtišnik iz Valjeva je pred pričelo :: izdelavo prvih domačih predilnih strojev, ki Jih že montirajo v mariborski tekstilni tovarni. Stroje izdelujejo po licenci v kooperaciji / neko zahod-nonemško firmo. Podjetje -KruS-nik. je že podpisalo pogodbo 7. nckatei mu domačimi tekstilnimi pod'etjl o nabavi večjega števila takih strojev, ki bodo imeli skupno 55.000 vreten. NOVA TOVARNA MLEKA V PRAHU V ZAJEC ARU. Pripravljalna dela za gradnjo nove to-varne mleka v prahu v Znječaru so se že pričela. Tovarna bo pričela obratovati leta 19G1 m bo letno proizvedla okrog 692.000 kg mleka v prahu, 200.000 kg masi.i, 130.000 litrov Jogurta in preče nje količine dru:;ih mlečnih i/il- '-kov. Tovarno gradijo v okviru programa za razvoj mlekarske industrije v Jugoslaviji s pomočjo UNICEF. Zakaj taka? Ni dolgo tega, ko smo brali v Slovenskem Jadranu članek, ki j« imel naslov: Zakaj brez nas?< Tedaj smo si želeli le to, da br se spremenil Slavnikov avtobusni rožni red na progi Brezovice— Koper. Kaže, da sinu naleteli na gluha ušesa. Res, da je stvar it nekam zastarela, vendar ie še redno pereča. Prav bi bilo, da. bi se r.ekdo oglasil in nam odgovoril na vprašanje, ki umu ga nastavili. Poglejmo si, kaj nam prinaša nori avtobusni rožni red. I; Brezovic odhaja ob -i,-iS/ Ze tedaj smo vedeli, da bomo morali odhajati od doma ob 3 uri zjutraj, če bomo hoteli priti pravoči na avtobusno postajo. Ni najr' težava r tem, da je treba pešač't skoraj dve uri. večkrat po dein in blatu, da pridemo na avtobusno postajo Brezovice ob 4,40. Človek čaka nato v upanju, da bo čez pet minut že odrajial . Toda artnbus ima po navadi zamudo. 9. XII. 1959 smo čakali nanj 13 minut. .i. XII. 1959 pa pol iire. To je razumljivo in tur', opravičljivo, saj sin o vendar ljudie. Tudi šofer lahko presliši budilko. N'kakor /m ne moremo razumeti tega. kar si privošči sprevodnik. Ko smo ga tistega dne. ko ie imel avtobus 13 minut zamude. ¡>ovsem vljudno vprašali, kdaj ima avtobus i~ Brezovice pravznrrav odhod. n»»i ,<; odvrnil: -Za vas ni važno, kdaj od-itrije i: Brezovice, rrfnn ie, kdo i pride r Koper.' Šofer Gojtanir Stanko rim pokazati tudi svoja f-iciio mo'". Zgrabi ra prsi te hoče vreči iz avtobusa, češ | sitnariš, ker sprašuješ za voz red. 7. ¡\so memo s< prizadeva, da bi nrenesel •svojo srčno kulturo vi notnike i.i >o olepšuje i vsemogočimi vulgarnimi izrazi. Mar tti to tisto, kar človeka na -bolj peče? Mnenja smo. da bi bilo treba takšne ljudi najjrrei vzgojiti in jih šele nato sprejeti v službo. Alojz Palčič Ml IN MORJE * MORJE IN MS * M I IN MORJE * MORJE IN MS * MI SN MORJE ★ MORJE IN MS Med vidnejšimi slovenskimi podjetji, ki so v minulem letu praznovala svoj desetletni jubilej, je tudi ljubljanska Lesnina, ki ima po vsej državi 2S poslovalnic, kjer potrošniki lahko nabavijo prav vse lesne izdelke od suhe robe pa do najmodernejšega pohištva in poslovne opreme Gospodarski razvoj naše domovine, pa tudi zalednih srednjeevropskih dežel s stalno množe-čim se izvozom in uvozom, terja vedno večje prometne zmogljivosti tako na kopnem kot n'a morju, O tem, kako naglo naraščajo prometne potrebe zlasti v pomorskem tovoru, nam dovolj zgovorno govori statistika naraščanja uvoza in izvoza skozi reško pristanišče. Promet se je tam tako dvignil, da pristanišče sploh ni več sposobno ustreči vsem. potrebam. Prav zaradi tega se je pred leti rodila misel, naj bi za razbremenitev Reke zgradili v Kopru novo tovorno luko. Graditi smo jo pričeli z naj- Nov svetilnik v Kopru Pomorska oblast severnega Jadrana je postavila te dni v Kopru nov svetilnik. Svetilnik so postavili na zahodnem voglu nove operativne obale in bo služil za označevanje smeri ladjam, ki bodo pristajale ponoči. Tako bodo lahko pristajale velike ladje ob vsakem času. Zaradi vedno večjega prometa v koprskem pristanišču, je bila oprema obale z lučmi za nočno pristajanje ladij, nujno potrebna. Gradnja drugega lesnega skladišča Kmalu zatem, ko so zgradili nasip in zaprli škocjanski zaliv, so uredili 10.000 m2 odkritega skladiščnega prostora za les. Zgradili so tudi lopo za vskla-diščenje lesnih izdelkov. Vendar pa je že lanskoletni promet pokazal, da ta skladišča ne morejo kriti vseh potreb po skladiščnem prostoru. Zaradi tega je začelo podjetje »Pristanišče Koper« urejevati nadaljnjih 10,000 m2 površin za odprta skladišča. Z delom so že pričeli. Sodijo, da bo zemljišče urejeno že v prvem •četrtletiu letošnjega leta. Ob starem skladišču za lesne izdelke, gradijo pospes'eno še eno lopo, ki bo imela 750 m2 pokrite površine. Obnova starega valobrana Pomoi-ska oblast severnega Jadrana je začela z obnovitvenimi deli na valobranu v starem delu koorskega pristanišča. Lani so •obnovili 81 m operativne obale v globini 4,5 m na notranji strani valobrana. Zdaj pa nameravajo obnoviti še tlak, parapetni zid in vgraditi vodovodno napeljavo s hidrantom za napajanje ladij z vodo. Vsa ta dela bodo dogotov-Ijena v začetku letošnjega leta. Gradbena dela je prevzelo podjetje »Konstruktor« z Reke. Po teh delih ibi bilo pa .potrebno staro pristanišče -tudi poglobiti. Obnova valobrana je bila nujno potrebna. 81 m dolga operativna obala bo nudila dobro sidrišče za ladje do 1000 ton nosilnosti in bo lahko razbremenila novo luko. Nova pomorska podjetja v Kopru Zaradi gradnje in razvoja novega pristanišča v letu 1959 je več jugoslovanskih podjetij, ki se ukvarjajo s pomorstvom in pomorstvu sorodnimi dejavnostmi, postavilo v Kopru svoje podružnice. Razen podjetij, ki zastopajo ladje, kot »Jugoagent« in »Jadroagent«, je našel svoje poslovne prostore v Kopru tudi »Ti-ansjug« z Reke, ki se ukvarja s špedicijo in zastopstvom ladij. Ze od prej je v Kopru podružnica »Intertransa« iz Ljubljane. Tako se z naraščajočim prometom v koprskem pristanišču in ugodnimi možnostmi za trgovanje preko koprskega pristanišča, razen domače »Intereurope«, pojavljajo nova podjetja, ki so jih pritegnili ugodni pogoi MG Nova redna tovorna proga po morju S 1. decembrom 1959 je »KVAR-NERSKA PLOVIDBA« iz Reke odprla novo tovorno progo Ja- P/l »BIHAC« je 24. decembra odplula iz Rotterdama s tovorom za pristanišče Melilla M/i »BLED« je od 12. decembra v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu M/i »BOHINJ« je 19. decembra odplula iz Gaze za Hamburg in Hull M/i »BOVEC« je 23. decembra odplula iz Mobila (ZDA) za Genovo, Port Said in Beyrouth p/l »DUBROVNIK« je 28. decembra priplula iz Benetk v reško pristanišče M/l »GORENJSKA« je 18. decembra odplula iz Bakra za Lataqijo in Aleksandrijo M/l »GORANKA« je na poti na Kontinent P/l »LJUBLJANA« je 24. decembra priplula v splitsko ladjedelnico v popravilo M/l »MARTIN KRPAN« je v rednem popravilu v ladjedelnici Trogir M/l »PIRAN« je 18. decembra odplula iz Mobile za Port Said, Beyrouth in Reko P/l »POHORJE« je 9. decembra odplula iz Port Arturja za Jugoslavijo P/l »ROG« je 4. decembra odplula iz Hamburga za Los Angeles in San Francisco P/l »ZELENGORA« je 25. decembra priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom dran—Izrael. Na tej liniji bodo vozile tovorne ladje »SNJEŽNIK« z 12,5 milj brzine in »SOLIN«, ki je že večkrat pristal v koprskem pristanišču. Ladji bosta pristajali redno v Reki, Kopru, Trsta, Šibeniku ali Dubrovniku, Fama-gusti in Ilaifi, na zahtevo pa še v pristaniščih Split, Ploče, Pirej in Limasol. Z novo progo se koprski luki in jugoslovanskim gospodarskim krogom odpirajo nove možnosti za izmenjavo blaga z Izraelom. MG. skromnejšimi sredstvi, a zato s toliko večjo vnemo in dosegli vsaj toliko, da morejo že od lanske jeseni dalje pristajati tu velike čezoceanske ladje1. Pričakovanje, da bo ta operativna obala v letu 1959 narastla še za nadaljnjih 135 m, skupaj na 270 m, se žal ni uresničilo. Treba je na nadaljevanje gradenj še čakati in upati, da bomo prihodnje leto nadoknadili letos zamujeno. Če kje, pa pomeni v gospodarstvu vsako čakanje neizbežno izgubo. In čim daljše je čakanje, tem večje so izgube. Reka je preobremenjena, smo rekli, zato bi se rada sprostila za nekatere transportne posle, ki se ji ponujajo spričo ugodnih konjunktur. Da bi to dosegla, je ponudila Kopru odstop pol milijona ton tovora v razsutem stanju. Ta odstop bi bil stalen in bi z leti verjetno po tonaži še na-rastel. Z drugimi besedami povedano bi mogli reči, da ima Koper možnost za velik pomorski razvoj in zaslužek, ne da bi bila pri tem kakor koli prikrajšana Reka ali kako drugo jugoslovansko pristanišče. Toda Koper je moral to ugodno ponudbo odkloniti. Ne toliko zaradi tesnosti v pristanišču, ki ga bomo nemara le že prihodnje leto spet nekoliko povečali, marveč predvsem zaradi tega, ker ni po- vezan z železnico. Tako velikih količin novega tovora, poleg rednih, tovornjaki le ne bi zmogli. S tem pa prihajamo do tiste ugotovitve, ki je bila že pred leti na dlani: Koper ne more več ostati brez železniške povezave z ostalo železniško mrežo Jugoslavije. Odlašanje gradnje te železnice bo povzročalo ne samo Kopru, okraju in republiki, marveč tudi vsej državi vsako leto več zamujenih možnosti Vsi dobro vemo, da pri tem ne gre za nobene nedosegljive investicije, da bi bila proga do Kopra dolga samo okrog 25 km, da bi potekala po ozerrilju, kjer niso potrebni predori ne viadukti in bi za vse skupaj potrebovali manj kot 4 milijarde dinarjev. Načelno je trasa že določena in odobren je kredit za trasiranje na terenu. Tudi prostor za potniško in tovorno postajo v Kopru je po urbanističnem planu točno določen. Zato gre zdaj le za eno samo vprašanje: doseči je treba, da se kredit za graditev te nove železnice v Sloveniji vnese h>saj v perspektivni plan prihodnje petletke, ki se bo po vsej verjetnosti pričela že leta 1961. Razen tega naj bi, da progo čimprej dobimo, pomagala pri gradnji tudi mladina z delovnimi brigadami. Slovenska mladina bo to dolžnost rada prevzela. R. G. 3ERITE IN ŠIRITE S l OIV S S K ! Ko se v Piranskem zalivu vsi-dra ladja z matičnim pristaniščem Piran, si slednji Pirančan nemalo prizadeva, da bi stopil na njen krov. Kdo ve koliko časa bo zopet preteklo, ko bo trup te ali one velikanke zopet zaoral valove domačih voda. Vendar ie v Piranu še nekdo, ki ne spremlja z velikim zanimanjem zgolj poti železnih Velikank, temveč se njegovo oko ustavi vselej na komandnem mostu.. Takrat ko pride osiveli Ravalico na pomol, vedo vsi — od najmanjšega šolarja do najstarejšega ribiča — da čaka priletni mož na svoje dečke. Morda sinove? —• Da in ne, bi vam brez razmišljanja odgovoril Giovanni Ra- valico, eden izmed redkih Italijanov, ki so ostali v Piranu. Sicer pa — kdo ne pozna visoke postave 63-letn'ega moža in njegovo zibajočo hojo, ki na prvi pogled odkriva, da je mož živel dolga leta na morju. In fantje v modrih uniformah, ki hitijo naravnost s komandnega mosta k njemu? Tako se pozdravljajo po dolgi odsotnosti lahko samo otroci s svojim očetom. Toda potemtakem bi moral imeti mož sto sinov, kaj.ti vsi mladi pomorščaki, ki so končali Pomorsko srednjo šolo v Piranu, so se v času svojega šolanja tako navezali na svojega učitelja v praktičnem pouku, da jim vsako srečanje z njim pomeni pravo doživetje. Človek bi lahko pomislil, da KAJ PRAVIJO STARI IN IZKUŠENI MORSKI VOLKOVI O NAŠEM PRISTANIŠČU V svojem rednem poročilu Jugoslovanski linijski plovidbi na Reki je poslal poveljnik čezoceanske ladje »Srbiia« tudi poročilo o bivanju v koprskem pristanišču. Iz tega poročila povzemamo naslednje: »Operativna obala v koprskem pristanišču je lepo zgrajena; ima mnogo bitev, kar olajšuje navezovanje predvsem večjih ladij. Pristajanje je najbolj težko tedaj, kadar pihata ¡burja ali jugo. Povedali so mi, da se pogajajo za nabavo srednje močnega vlačilca in priprave za privezovanje. Vendar pa zadrževanje ladje v pristanišču zaradi vetra ni otež-kočeno, ker pihata burja ali jugo vzporedno z obalo, torej v pre-mec ah v krmo, Nevšečen bi bil lahko edino mistral, vendar pa varuje ladjo pred tem vetrom skladišče, ki je skoraj dograjeno in ki stoji kakih 30 m od operativne obale. Razen dveh skladišč, ki ju še gradijo, imajo še tretje skladišče, ki je oddaljeno kakih 100 m od operativne obale. Transport blaga j'e nenavadno hiter, ker lahko natovarjajo kamione s prikolicami na obeh straneh skladišča. Nakladanje na tovornjake in prikolice poteka gladko in brez zastojev. Pristanišče je še brez mehanizacije in ima šibak transportni park. Vkrcavanje blaga olajšuje okoliščina, da je skladišče tako rekoč pred nosom. Ko bi ne bilo dežja, bi lahko na-tovorili blago v času dveh izmen. Pristanišče ima težave z delovno silo. Premalo j'e je, bržčas zaradi tega, ker ladje še ne pristajajo redno. Pristaniški delavci so za sedaj mornarji iz bagra, nekateri težaki in tisti delavci, ki delajo pri nakladanju lesa. Običajno delajo nepretrgoma od začetka vkrcavanja do kraja. Čeprav so relativno še nespretni, so vendarle poslušni in zelo marljivi. Kvaliteta in učinek dela sta zaradi tega z'elo dobra. Jaz kot komandant in I. oficir se lahko z njihovim delom samo pohvaliva. 2e v bližnji prihodnosti bo pristajalo v koprskem pristanišču vedno več ladij in tako bomo imeli obilo priložnosti, da preskusimo dela, ki jih danes opravljajo. Prepričan sem, da bo nakladanje ladij v koprskem pristanišču že v bližnji bodočnosti boljše in hitrejše, kakor pa je danes na Reki.« Kom. kap. Antun Marketa, Lr. gre le za slučajna srečanja mladih ljudi s svojim učiteljem, toda kratek razgovor s tovarišem Ra-valicom nam je v celoti potrdil govorice »o možu, ki ima dto sinov«. — Trideset let sem plul po vseh svetovnih morjih, dvakrat doživel brodolom, toda takega tovarištva in prisrčnih odnosov koi sem jih imel za časa mojega službovanja z mladimi Slovenci, si nisem mogel niti zamišljati, je dejal tovariš Ravalico in uprl pogled v veliko ladjo, ki se je zibala na nemirni površini Piranskega zaliva, — Sto in sto pisem, ki mi jih pošiljajo mladi častniki, moji bivši učenci, iz vseh delov sveta, mi pomagajo v samotnih večerih pričarati predstave o lepem, skupnem življenju s temi fanti. — Torej nimate lastne družine? sem vprašal razneženega moža. —• Sam samcat živim v družinskem stanovanju. Žena mi je umrla pred 2 letoma, moj sin pa je optiral v Trst, je dejal z otožnim naglasom. —• Vendar mojega Pirana, svoj'ega rojstnega mesta, ne mislim zapustiti. Dobro mi je tukaj in ljudje me imajo radi. Tovariš Ravalico se je napotil s počasnimi koraki iz pristanišča. Domov gre; morda bo tudi ta dan našel ob vratih svojega stanovanja pismo s skrbno napisanim naslovom. Taka so vsa pisma, ki jih dobiva, kajti na dolgi poti se ne sme nobeno izgubiti. (bb) MLADI KOLEKTIV »PRISTANIŠČA KOPER« 1 ¥ SY0 Mlado podjetje »Pristanišče Koper« je v enajstih mesecih preteklega leta pretovorilo za 62.640 ton raznega blaga. To znaša 126% prometa iz leta 1958, ko je šlo preko koprske Inke 49 tisoč 769 ton blaga. Močno se je • povečal promet z inozemstvom, medtem ko je padel obalni promet za približno 5 tisoč ton v primerjavi z letom 1958. V lanskem letu smo preko koprskega pristanišča izvozili za 7-027 ton blaga (211% v primerjavi z izvozom v letu 1958, ko smo izvozili 3.330), uvozili 22.637 ton (217 odstotkov v primerjavi z letom 1958, ko smo uvozili 10.416), promet tranzitnega blaga pa je znašal 1.276 ton ali 282% v primerjavi z letom 1958 (452 ton). Obalni promet se je zmanjšal od lan- skih 35.571 ton na 31.700 ton, kar je samo 89% lanskega prometa. Vsa pretovarjanja je opravilo podjetje »Pristanišče Koper« z zelo skromno mehanizacijo, vendarle hitro in kvalitetno. Podjetje razpolaga s tremi traktorji in sedmimi prikolicami, v začetku decembra pa so dobili še dva težka viličarja za manipulacijo v skladiščih in na operativni obali. Pretovarjanje blaga je ovirala gradnja novega tranzitnega skladišča, katerega prva polovica bo kmalu dogotovljena in predana svojemu namenu. Drugo polovico skladišča pa bodo zgradili do srede aprila. Izgradnja skladišč in nabava' ustrezne lahke mehanizacije bosta povečala učinkovito izkoriščanje operativne obale, ki je dolga 136 m. Vendar pa je bilo že v drugi polovici preteklega leta očitno, da bo treba za nemoten razvoj prometa obalo čimprej podaljšati. Vsaj za še enkrat toliko, kolikor j'e je že zgrajene. Promet ladij dolge obalne plovbe v Kopru nenehoma narašča. V enajstih mesecih prejšnjega leta je priplulo v novo pristanišče 60 domačih in tujih ladij. Medtem ko je priplula v januarju le ena sama ladja, jih je bilo v oktobru 9, v novembru pa že 12. V prvih mesecih letošnjega leta pričakujejo večj'e količine tovora, ki ga bomo uvozili ali izvozili in tako pričakujejo, da bodo plan Dretovora za leto 1960 celo presegli. MG NaImČRAJI iN LJUDJE ^"naTš S E< RAJIIN LJUDJE * NAŠi KRAJI iN LJUDJE ^ NASl KRAJI IN LJUDJE pridni Z veseljem zopet poročamo o lepili delovnih uspehih maloštevilnega aktiva Ljudske mladino v Orehku pri Postojni. Aktiv šteje namreč l'e 11 članov in vsak izmed njih vestno izpolnjuje naloge mladinske organizacije. Njihovo glavno delo je razen poli-tično-iideološke vzgoje delo na fizkulturnem in športnem področju. So odlični igralci odbojke, namiznega tenisa, košarke in šaha. Zato večkrat nastopajo na raz- (tiOMp NAGEL, PORAST TRŽNIH VIŠKOV Prašičereja se bo v našem okraju v obdobju "perspektivnega plana močno povečala. Predviden je porast od 84.509 komadov na 105.000 kosov. Za to povečanje je bilo potrebno tudi v prašičereji določiti rajone. Tako je ljutomerski, apaški, soboški in turni-ški rajon določen za vzrejo, ostala območja okraja pa za pitanje. Predvideno je predvsem širjenje nemške žlahtne ter holandske in švedske pasme. MILIJONSKI PROMET V samopostrežni trgovini, ki je bila pred kratkim odprta, potrošniki zelo radi kupujejo. Vsak dan zabeležijo en milijon dinarjev prometa. Včasih je naval v trgovini tako velik, da nastaja ozko grlo pri blagajnah, zato bodo postavili še eno. Gneča je bila nekajkrat tako velika, da so morali za nekaj časa zapreti vhod v trgovino, ker je primanjkovalo košaric, v katere potrošniki zlagajo kupljeno blago. KRMELJ: 10G TISOČ TON PREMOGA 106 tisoč ton premoga so nakopali rudarji rudnika Krmelj letos do 3. decembra in izpolnili letni plan. Se poseben uspeh predstavlja ta številka zato, ker je to doslej, največja proizvodnja v 150 letih obstoja kr-meljskega rudnika. Rudarjem v Kr-melju čestitamo! Kot pravijo, bodo do konca leta nakopali namesto planiranih 106.000 ton, kar 114 tisoč ton premoga in presegli letni plan za nekaj več kot 7 odstotkov, Za 14 odstotkov so povečali tudi storilnost dela. Planirani učinek je bil 1 tono premoga na moža, vsak rudar pa ga je izkopal 1 tono 140 kg na dan. MUmmMm v IDRIJI NOVA NAHAJALIŠČA ŽIVO SREBRNE RUDE Letos so v Idriji porabili okoli 250 milijonov dinarjev za nova sledilna dela. Po obsegu proizvodnje živega srebra se je idrijski rudnik spet povzpel na četrto mesto v svetu, V Idriji kopljejo živosrebrno rudo že več kot 450 let in ni bojazni, da bi rudnik kmalu izčrpali. Letos so namreč z novimi sledilnimi deli odkrili toliko novih nahajališč, da so se znane zaloge rude povečale za okoli eno tretjino. POMOČ KOLEKTIVOV Občinski sindikalni svet v Kranju je pred dnevi sklical posebno posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic o organizaciji pomoči družinam v Tržiču, ki so ob nedavni nesreči ostale brez svojih domov, Dogovorili so se, da bodo zbirali prostovoljne prispevke pri članih sindikata. V nekaterih delovnih kolektivih kranjske občine so se odločili, da bodo v ta namen delali prostovoljno nekaj ur v nedeljo dopoldne. Prav tako so začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov tudi v drugih občinah kranjskega okraja. nih okrajnih tekmovanjih vaških društev TVD Partizan ter se pomerijo z drugimi športnimi ekipami koprskega okraja. Najlepše uspehe so doslej imeli v streljanju z zračno puško, saj so na enem lizmed zadnjih tekmovanj osvojili pokal za najboljšo strelsko moštvo v svoji skupini. Lani so teltmovali v Kopru na okrajnem tekmovanju odbojkarskih vaških društev in so zasedli drugo mesto v izredno močni konkurenci, letos pa so se uspešno pomerili v odbojki, namiznem tenisu, šahu in streljanju z moštvi postojnske vajenske šole. Osem njihovih ekip je sodelovalo tudi 15. novembra na tekmovanju v Sežani in si priborilo I. mesto. Sedaj je prijavljenih pet članov za mladinsko republiško tekmovanje v namiznem tenisu, eden se bo udeležil državnega mladinskega prvenstva v teku s smučmi, a prihodnjo pomlad bodo sestavili pionirsko moštvo za tekmovanje na primorskem pionirskem prvenstvu v košarki. Veliko skrb posvečajo gradnji igrišča za odbojko in košarko, da bodo laže vadili ter prirejali razna tekmovanja. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na prizadevnost predsednika mladinskega aktiva Antona Ber- Koprski esperantisti proslavili ustanovitelja Kakor vsa mesta in dežele, kjer delujejo esperantisti, je bila tudi v Kopam 18. decembra proslava 100-letndce rojstva avtorja espe-ranta dr. Zamenhofa, 'ki jo je priredilo koprsko društvo espe-rantistov. Na tej svečanost)! je številnim esperantistom in gostom govoril predsednik društva Danilo Herkov o Velikih zaslugah dr. Zamenhofa za sestavo mednarodnega1 jezika, ki omogoča sporazumevanje med narodi dn bratsko sožitje na svetu, ne oziraje se ha narodnost, raso in pripadnost katerikoli ideološki ter družbeni skupini. Njegovemu govoru je sledil kulturna spored. Izvajali so ga ženski pevski zbor koprskega učiteljišča z esperant-sko himno in pesmijo »Kovači smo« v esperantskem jeziku, dalje dijaki in dijakinje, ki se uče esperanta z recitacijami pesmi, napisanimi v esperantskem jeziku. občinstvo pa so še posebno navdušili esperantisti-pionirji iz Ilirske Bistrice z recitacijami in pesmimi v esperantu. goča in Jožeta Konica, Franca Ogrizka ter drugih, ki so ne samo dobri mladinski aktivisti, pač pa tudi odlični športniki. Člani aktiva zelo radi pomagajo pri poglabljanju kulturno prosvetne dejavnosti svojega kraja in stalno obiskujejo razna poljudnoznanstvena ter politična predavanja. Posebno prizadevni so tudi pionirji, saj imajo dober vzgled v delu svojega vrstnika Ivana Konica, 'ki ima komaj 13 let, pa je že izvežban pionir-košarkar. Skratka — ta mladinski aktiv zasluži za svoje delo vse priznanje in je prav, če bi ga marsikateri drugi, številčno močnejši in materiailno bolje podprti mladinski aktivi sprejeli za vzor. M. V. Na zadnji poti se je pokazalo, kako priljubljen je bil pokojni Stojan v Kopru, saj se je v sprevodu zvrstilo nekaj tisoč ljudi v koloni, ki je bila dolga skoraj od Kopra do Skocjana. Na sliki: sprevod skozi Jioper Pretresljivo je bilo v ponedeljek, 21. decembra v Kopru slovo od osebno nadvse skromnega, vendar pomembnega in nepozabnega graditelja naše socialistične družbe — Stojana Smerkolja. Več tisoč ljudi, od pionirjev do najbolj uglednih javnih, političnih in kulturnih delavcev se ggk^,- v. V te® Stojan Smerkolj je zbralo ob njegovih posmrtnih ostankih pred predverjem koprskega gledališča, kamor so prinesli več desetin vencev. Potem ko se je od pokojnika poslovil predsednik Okrožnega gospodarskega sodišča dr. Sve-tozar Polič in je pevski zbor Svobode zapel žalostinko, se je po koprskih ulicah odvil žalni sprevod. Kljub dežju je množica ljudi, kakrš- Osemnajsto obletnico ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade so letos proslavili v občini Hrpelje na zelo prisrčen način. V Hrpeljah je društvo rezervnih oficirjev organiziralo družaben večer za svoje člane in povabljene goste. V prosvetni dvorani Svobode je imel za prisotne nagovor oficir obmejne vojaške enote, šolska mladina pa je izvedla folklorni in telovadni nastop. Učenci 4. razreda osnovne šole so v režiji učiteljice Brede Butinar-jeve uprizorili enodejanko »Za-leški fantje«. Plesne točke je pripravila s svojimi učenkami Miri-jam Zega, telovadce pa je predstavil Bruno Čermelj. Prav tako so imeli v Podgradu pred praznikom lep večer, izpolnjen s svečano akademijo, na kateri so sodelovali pevski zbor, godba na pihala in recitatorji. V obeh krajih je potekala proslava v skupni udeležbi pripadnikov JLA in civilnega prebivalstva, kar je dajalo praznovanju pečat medsebojne povezanosti. Na sam praznik je bila v Materiji smotra pripadnikov občinskega odreda predvojaške vzgoje, ki so se je mladinci polnoštevilno udeležili. Potem, ko je govoril o pomenu dneva JLA, je tajnik ObLO Hrpelje Slavko Kovšea razvil prapor, ki ga je odredu poklonil občinski ljudski odbor. Slovesnosti sta se udeležila tudi sekretar občinskega komiteja ZK Viktor Ljubic in član komiteja Dušan Dekleva. Primerna nagovora sta imela še dva oficirja JLA. Dva najboljša mladinca sta bila ob tej priložnosti odlikovana. J. Ž. Napoved vremena Trenutno prevladuje v Evropi oblačno vreme z dežjem v Sredozemlju, na Balkanskem polotoku in tudi v nekaterih vzhodnih državah. V zadnjih dneh je'bila temperatura zraka okrog 13. ure približno med 0 in 8 stopinj Celzija, le v Dubrovniku je dosegla 12 "C. V prihodnjih dneh bo nekajkrat posijalo sonce, a bo kljub temu temperatura zraka znatno padla. Mno-gokje lahko pričakujemo izdatne snežne padavine. na se še ni zbrala ob podobnem primeru v Kopru, spremljala Stojana Smerkolja na njegovi zadnji poti na pokopališče. Tam se je v imenu okrajnih političnih in oblastvenih forumov poslovil od pokojnega Stojana njegov gimnazijski sošolec, predsednik Okrajnega odbora SZDL Koper Albert Jakopič-Kajtimir. Dejal je: «Kakršnega smo vsi poznali, ko je živel med nami, prav takšen je l)il Stojan že kot gimnazijec. Skromen, tih, toda globoko preudaren in neutrudno delaven. Rada ga je imela napredna mladina, ker je bil zvest in dober tovariš; vedno pripravljen vsakomur pomagati v težavah. Že tedaj je bil v vrstah napredne mladine. Ideje Komunistične partije, ki jih je vsajala v srca jugoslovanskih narodov, so mu bile blizu. In zatorej ni naključje, da se je Stojan leta 1341 takoj znašel v vrstah Osvobodilne fronte. Okupator ga je potisnil za zapahe in interniral. Toda leta 1043, po kapitulaciji Italije, je z mnogimi drugimi tovariši nemudoma krenil v Goriška Brda. Stojan je bil eden izmed tistih, ki niso, ko so se rešili iz fašističnih koncentracijskih taborišč, pomislili na svoje starše, na svojce, na svoje drage, da bi jih po tolikih letih ločitve in stiske pozdravili in objeli. Na zasužnjenih primorskih tleh je hipoma pograbil za orožje in se je vključil v vrste borcev. Politično razgledan, vešč orožja še iz šole za rezervne oficirje v stari Jugoslaviji, pa oborožen z znanjem, ki si ga je Tpri-dobil v trdi šoli koncentracijskega taborišča, je kmalu postal komisar I. bataljona XVII. brigade, kasneje pa je prešel v XVIII. brigado kot komisar bataljona. Od leta 1943 dalje je prebil najhujše čase in pribojeval najbolj vroče in krvave boje na Slovenskem Primorju. Leta 1944, ko je KPJ že pripravljala lasten socialistični pravni red in sistem, je Stojan kot pravnik prišel v beneško gospodarsko okrožje in na tem položaju je dočakal osvoboditev. Toda čas in razmere so terjale, da njegovega boja še ni bilo konec. Sel je v Trst ter ondi dajal svoj delež v borbi za Trst. Sele po priključitvi cone B k Jugoslaviji se je tudi Stojan vrnil v naš koprski okraj in tu prevzel naloge sodnika Okrožnega gospodarskega sodnika. Ko danes lahko zadovoljni ugotavljamo, da smo v gospodarstvu dosegli velik napredek, da smo učvrstili in poglobili delavsko in družbeno upravljanje, tedaj hkrati s hvaležnostjo povemo, da je bil Stojan eden izmed članov našega Okrožnega gospodarskega sodišča, ki je k vsem tem uspehom doprinesel svoj znaten osebni delež. Za vse to — hvala Tebi, dragi Stojan! Ali Stojan ni bil delaven, požrtvovalen in preudaren delavec samo na svojem službenem mestu, ampak hkrati tudi ves aktivno vključen v naše javno in politično življenje. Bil je član Okrajnega odbora SZDL, predsedstva Zveze borcev, predsednik Upravnega odbora ankaranske bolnišnice, član političnega predavateljskega aktiva ter član več športnih organizacij. Njegova aktivnost je bila vsepovsod kot dragocen prispevek v naši socialistični graditvi. Tih in skromen je delal. Nobena naloga mu ni bila pretežka. V njem smo izgu- V času od 9. do 21. 12. 1959 je bilo v Izoli točkovanih — ocenjenih 1693 stanovanj. V tem času je delalo 23 ocenjevalcev od. jutra do večera, z njimi pa tudi 5 kontrolorjev. Ugovore na točkovanje rešuje posebna tričlanska komisija takoj po prejemu ugovora, sestavljajo jo pa sami gradb'eni tehniki. Ocenjevanje je potekalo hitro, ker je večina prebivalcev ocenjevalce pričakovala in jim omogočila hitro cenitev. Ocenjevalci so vsak dan sproti oddali zapisnike, tako, da so jih lahko na Ob LO sproti pregledovali in opravljali nadaljnje operacije. Ker je pretežno število hiš v Izoli starih in že v slabem stanju, spada Večina hiš po cenitvi v V. in VI. kategorijo. Stanovanj, ki bi po številu točk spadala v I. kategorijo, v Izoli ni, tudi stanovanj II. kategorije je malo. Ker je večina slabih stanovanj, je bilo na ObLO sklenjeno, da znižajo vrednost točke na 440 din. Ocenjevalci so mnenja, da je pravilnik o točkovanju stanovanj dober, a da bi moralo biti v njem še razlikovanje individualnih hišic (vil), ki so v primerjavi s starim delom mesta prenizko ocenjene, db bili vzornega komunista, njegova družina pa skrbnega očeta. Zavedajoč se, kako pomemben je pri nas razvoj prometa in kako važna je obrambna sposobnost naše države, je sodeloval tudi v komisiji za kvalifikacijo šoferjev. In prav tu ga je kot vestnega in požrtvovalnega človeka v hudi prometni nesreči dohitela smrt ter ga iztrgala Iz naše srede. Za njegovim mladim življenjem, za možem, prepolnim volje in delovne moči, je ostala boleča vrzel. Ko se zdaj poslavljamo od Tebe, dragi Stojan, Ti zagotavljamo, da bomo delo in naloge, ki smo si jih bili skupaj zastavili, opravljali s prav takšno vnemo in požrtvovalnostjo, za kakršno si nam Ti za vzor. Takšen, kakršen si bil v boju In v delu, boš nam in prihodnjim rodovom svetal lik skromnosti, delavnosti in borbenosti! Dragi Stojan, bil si Izreden in zvest tovariš! Pravičen in objektiven si imel prekrasno lastnost: bil si odkrit in samostojen v svojem mišljenju, vedno in povsod si pravilno kritično ocenjeval slabosti in nepravilnosti ter nanje odkritosrčno, tvorno in nepristransko opozarjal. In tudi za to Tvojo človeško širino in pravičnost TI velja. Iskrena zahvala! Slava in nepozaben spomin tovarišu Stojanu!« Po ganljivem govoru tovariša Kaj-timlra je zapel pevski zbor, godba je zaigrala žalostinke, množica ljudi pa se je v mraku s težkim srcem poslavljala od prezgodnjega groba Stojana Smerkolja, KOPER 85: Minuli teden so v koprski občini izvolili predsednike posameznih stario-vanjskili skupnosti ter izvršne odbore. Sklenili so tudi ustanoviti skupno tajništvo, ki bo skrbelo za koordinacijo dela. To tajništvo bo upravljalo s finančnim servisom, ki bo nudil finančne usluge stanovanjskim skupnostim, hišnim■ svetom in stanovalcem. POSTOJNA 7: Ljudska univerza v Postojni je priredila pretekli četrtek v Postojni predavanje inž. Janeza Perov-ška o sklepih posvetovanja v zvezi z nalogami kmetijstva, ki ga je pred dnevi organiziral Glavni odbor SZDL Slovenije. Predavanja so se udeležili številni politični delavci občine ter člani zadružnih svetov in kmetijskih zadrug is Postojne, Prestranka, Planine in Hruševja. Podobno predavanje je bilo iiaslednji dan tudi v Pivki. ILIRSKA BISTRICA 7 S: Podjetju Opekarna v Mali Bukovici je bil. kakor smo že poročali, odobren kredit is okrajnega investicijskega sklada v višini 107 milijonov dinarjev za gradnjo noi>e opekarne. Skurmo z lastnimi sredstvi pa sedaj to podietie razpolaga s 195 milijoni dinarjev ter je že začelo sklepati vo-godbe za nakup tehničnih strojev, v kratkem pa bodo podpisali pogodbo za izvedbo gradbenih del. PORTOROŽ 61-24: V petek, 25. dec. so se z dvema velikima turističnima avtobusoma pripeljali v Portorož turisti iz Zahodiie Nemčije in Avstrije, ki bodo pričakali Novo leto ob naši obali. Ti turisti bodo ostali v Portorožu sedem do 14 dni. NOVOLETNI RAZGOVOR V KOMBINATU DELAMARIS V IZOLI Iznajdljive glave snujejo nesluten razvoj ribištva in živilske industrije v Izoli ) Morske globine — rudnik zlatih denar;ev ... Morje — neizčrpen vir hrane za milijone zem-Jjanov .,. Morje, morje ... Da, tudi >mi živimo ob njem. Bolje:, morje nas preživlja in iz njegovih nedrij trgahio 'zaklade. Na koncu brazd, ki jih orjejo naše ribiške barke, pa čaka na blag a te tovore tisoče parov rok marljivih delavk izolskega kombinata Delamaris. In takrat,-ko oo dolgem in trudapolnem delu ob stroiih drsijo po tekočem traku škatlice izbranih ribjih specialitet, blestijo ljudem oči v zanosu: vse to je delo naših rok! Vendar je bilo še pred leti drugače, Razdrobljeno delo treh tovarn za predelavo rib v Izoli in Kopru ni obetalo posebnega napredka tej industriji. Štele združitev tseh treh tovarn v kombinat, ki z načrtnim delom in sodobnim delovnim postopkom lahko predela letno že okrog 4 milijone kilogramov rib in znaša vrednost -bruto proizvodnje blizu 4 milijarde dinarjev, nakazuje nesluten razvoj tega industrijskega velikana. Novoletni razgovor, ki smo ga v Delamarisu navezali s tovarišem Frankom Sancinom, našo napoved v celoti potrjuje. Še Več. Prihodnje leto bo imel kombinat že lastne ribiške ladje. Tovariš Sancin nam je o tem smelem koraku vodstva .in upravnega odbora povedal naslednje: — Že dlje časa čutimo potrebo po osamosvojitvi v surovinami. Z namenom, da bi odpravili to osnovno-pomanjkljivost, smo osnovali združenje med podjetjem »Ribo« v Izoli in Delamarisom, da "bi skupno organizirali ribiško floto za ribolov na odprtem morju, predvsem v lovnih področjih Južnega Atlantika. — Brez dvoma bo to ugodno vplivalo na našo proizvodnjo. Vendar nas zanima, če ste razen manjših motenj v dobavi surovin imeli še kakšne težave in kako ste jih odpravili? PROSLAVE DNEVA JLA NA KRASU Tudi na Krasu so svečano proslavili Dan JLA — 22. december. Prva proslava je bila v nedeljo, 20. decembra, v Divači. Na proslavi je govoril major JLA, ki je zlasti poudaril pomen praznika armade v jubilejnem letu KPJ in SKOJ. Na programu so bile še recitacije, podelitev odlikovanj, pohvala in knjižne nagrade najboljšim mladincem-obveznikom predvojaške vzgoje. 21. decembra zvečer so bile proslave v Sežani, Senožečah in Dutovljah, Vseh svečanosti so se udeležili zastopniki obmejnih enot. Na sam praznik pa so zastopniki Zveze rezervnih oficirjev, ZB NOV in pionirjev, Društva prijateljev mladine in drugih organizacij iz Sežane obiskali obmejne stražarje in jim izročili razna darila. -er — Da bomo dolgemu seznamu naših, priznanih izdelkov — razne vrste ribjih konserv, predjedi, Argo juha, marmelade itd. — priključili v bližnji prihodnosti nove, nam zagotavlja že veliko povpraševanje po naših izdelkih. Naj omenim še to, da v bodoče ne bomo več imeli težav z nabavo bele pločevine za embalažo, ki smo jo uvažali, medtem ko jo bo moč odslej dobiti na domačem tržišču. Ostane samo še problem, nabave zadostnih količin olivnega olja. Vprašali smo še, kateri izmed izdelkov Delamarisa so se razen ribjih konserv najbolj uveljavili. Dobili smo pričakovani odgovor: Argo juha — ki kot prvi tovrsten produkt pri nas zadovoljuje iz dneva v dan več odjemalcev, saj je proizvajajo let no že nad milijon vrečk. Prihodnje leto pa bodo presenetili potrošnike z boljšo embalažo, z aluminijastimi vrečkami, medtem ko bodo gostincem in obratnim menzam zelo ustrezale večje, kilogramske doze. Razen tega pa je za ta izdelek naše tovarne že veliko povpraševanje v tujini. Dežele Bližnjega in Daljnega vzhoda bodo letos uvozile večje količine tega artikla. Ob koncu našega razgovora v Delamarisu smo postavili še eno vprašanje: — Ali boste našim potrošnikom pripravili v tem letu še kakšno presenečenji? — Presenečenje, ki ga pripravljamo, prav gotovo presega pričakovanja naših potrošnikov. Vendar bi zaradi posebnih razlogov lahko odgovoril na to vprašanje v eni kasnejših številk vašega lista. Pri tovarišu Sancinu, ki vodi obsežni propagandni oddelek podjetja, ise posebno sedaj, ob novem letu, zglasi vsak dan mnogo ljudi. Vendar gre za strogo poslovne razgovore, ki navadno n'e dopuščajo možnosti za osebna vprašanja. Vendar smo ga kljub temu vprašali po osebni želji v novem letu, toda dobili smo precej »neosebni« odgovor: — Vse najboljše želje v novem letu našemu mlademu rodu. Da, mlademu rodu, ki bo nadaljeval veliko delo svojih očetov. Mladini, ki jo čakajo odgovorne naloge in ne nazadnje tudi že sadovi naših rok. B. Borovič Kopica lepih izdelkov živilskega kombinata Delamaris v Izoli si vedno bolj utira pot v naše domove in tudi v tujino, kjer dostojno stoji ob strani najboljših tovrstnih tujih izdelkov ali pa jih še prekaša S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V SEŽANI Na dnevnem redu gospodarska vprašanja Kot pisan mozaik je bil dnevni red zadnje seje Občinskega ljudskega odbora Sežana v letu ID59. Ta seja, bila je 25. decembra, je med drugim potrdila možnost izvršitve občinskega petletnega perspektivnega plana do konca tega leta. Ko so odborniki razpravljali o predpisih s področja stanovanjske problematike, so usvojili stališče, da je možno v sežanski občini ustanoviti dve stanovanjski skupnosti, in sicer za območje mesta Sežana in za območje mestnega naselja Divača. V Sežani so sicer že izvolili na zboru volivcev svet stanovanjske skupnosti, v Divači pa bo stanovanjska skupnost izvoljena takoj po sedaj trajajočih organizacijskih pripravah. S posebnim odlokom je ObLO določil elemente za izračunavanje stanarine in način delitve dela stanarine na hišne sklade. Za zavarovanje plačila stroškov za popravljanje in vzdrževanje hiš, ki obremenjujejo lastnike, in za odplačevanje posojila, ki ga je lastnik najel pri banki za popravilo hiše, bo moral lastnik hiše odvajati 50 '/• stanarine, prejete od uživalcev stanovanj v njegovi hiši, na poseben račun Komunalne banke. Ta odstotek stanarine bo plačeval lastnik vse dotlej, dokler se ne bo nabral na tekočem računu znesek, ki ustreza dveletni stanarini. Odborniki so tudi sklenili, da znaša amortizacijska doba hiš na področju sežanske občine sto let, valorizacijska vrednost točke pa 425 dinarjev. Na predlog komisije za napredek dela in sistemizacijo delovnih mest upravnih organov občinskega ljudskega odbora so odborniki izglasovali odlok o novi organizaciji in sistemizaciji delovnih mest organov javne uprave. Nato so poslušali poročilo sveta za notranje zadeve in splošno upravo ter razpravljali o številnih problemih razvoja prometa, civilne zaščite in požarne varnosti. Med drugim so sprejeli tudi odlok o upravljanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja, javnih kapnic in napajališč, s katerim je upravljanje krajevnih vodovodov in drugih večjih vodnih objektov prevzelo podjetje Kraški vodovod. Ta bo določal enotno vodarino na območju občine in vodarlna za vodo iz železniškega vodovoda se bo znižala od sedanjih 25 na 18 dinarjev. Vodarino pa bodo v bodoče plačevali tudi tisti, ki j« črpajo iz krajevnih vodovodov. Ta vodarina bo minimalna in bo znašala le 8 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva • in 10 dinarjev na glav« živine. -er V novo leto z večjo voljo do dela DPD Svoboda Štanjel lani ni imelo občnega zbora, zato je upravni odbor deloval dve leti. V tem času je imel 12 rednih sej in je obravnaval ustanovitev dramske skupine, pevskega zbora, organiziranje proslav, plesnih prireditev, gostovanj itd. Največ se je seveda ukvarjal s plesnimi Na, pa smo strmoglavili v novo leto! Strmoglavili pravim, zakaj prevrnili smo se vanj\ da sami nismo vedeli kdaj. Tako je blisnilo 1959 mimo, da se ga niti prav zavedeli nismo, čeprav nam je prineslo toliko novega kot že zlepa nobeno po vojni. Upira se mi, da bi delal račun čez staro leto in pogreval tisto, kar je bilo in naj se nikoli več ne bi vrnilo, zakaj v temle kotičku je bilo le malo takih zadev obravnavanih, ki bi se jih prizadeti radi spominjali. Po tudi Juca mi je položila na srce, naj bi v Novem letu rajši dal nekaj napotkov predstavnikom raznih poklicev, kako naj se v prihodnje obnašajo, češ da je zdaj za to ravno pravšna priložnost. Kar naštela jih je nekaj: trgovci in mesarji pa branjevci naj bi si nabavili debela očala, da bodo prav videli tisti jeziček na teht- "7 od □rite vrata 1. •• • ■•• ■• v.;; ■ ii5li»i!;!ij|ii|i||jj|i prihaja niči, naj bi bili gostinci (in go-stinke) vedno dovolj preskrbljeni z drobižem, naj bi telefonistka tudi popoldne v redu opravljala svojo službo, naj bi se po deli-katesah držali odrejenih cen — in podobno. Slišal pa sem še več takih tudi iz raznih drugih virov: naj bi javni uslužbenci, ko se spravljajo na državne izpite, vedeli vsaj za svojega republiškega in zveznega poslanca, če že ne vedo za vodilne ljudi v republiki in zvezi; nekateri avtobusni snrevodniki naj bi si nabavili priročnik o lepem vedenju in malo srčne kulture; brivci in frizerji, ki radi jedo česen ali čebulo. naj bi si nabavili plinske maske, da bi jih uporabljali v službi; ljubitelji šuortnih panog naj bi na stadionih bolj brzdali svojo vzkipljivo naravo in hladili svojo vročo kri in pesti pri bolj pametnem delu, kot pa je pretepanje sodnikov ali tujih inral-cev; pri Jadranu na Kozini naj bi svet vri šli do dobrih kuharic, da bodo gostje vsaj dobro jedli, če že morajo hrano drago plačati; naj bi bili slučajni gostje, ki hodijo v opoldanskih urah jest ali pit k Vipavki v Konru, vedno uvidevni: ko za.dovoljijo potrebe svojega želodca, naj bi šli na klepet v kavarno ali Taverno ali Triglav ali kateri drug lokal, kjer je navadno vedno dovolj prostora za kilometrske pogovore. Na Kozini naj bi popravili kotanja-sto pot na avtobusno postajo, čevljarji v Kopru naj bi bili malo bolj prizanesljivi do svojih strank in jim ne bi ogulili prav 'vse kože, uzmovičem dežnikov in Colibrijevih pritiklin naj bi se posušili dolgi prsti, kinematografi po naših mestih, trgih in vaseh naj bi se bolj držali reda. (kar spomnite se na razburjenje okrog predvajanja filma Vojna in mir v Ilirski Bistrici, na zbrko z vstopnicami in vse drugo okrog tega); in končno: kljub napovedim vsevednih vremeno- slovcev naj bi ta prekleti dež enkrat nehal, zima pa naj bi nam še naprej tako prizanašala do maja meseca, potem pa kar bo. Seveda s tem moja malha še ni docela izčrpana. Na srcu mi leži še moja prijateljica iz Lucije, ki se grozno jezi name zaradi tistega pisanja o stanovanjih. Seveda se ji inoram opravičiti, ker sem jo v svoji razmišljenosti napravil za reporterja radia Babe, čeprav mi je tisto po drugih njenih kolegicah prišlo na uho. Zato jo prosim, naj mi oprosti, za zaključek pa njej in vsem svojim prijateljem, vsem sodelavcem in tudi vsem tistim, ki so mi po nesreči kdaj prinesli v mlin, želim v novem letu 1960 obilo sreče in zdravja, mnogo zadovoljstva in delovnih uspehov s še prav posebno željo, naj me v tem letu ne pozabijo moji sodelavci in naj bi se nikoli ne srečali v tej rubriki po službeni dolžnosti! V teh mislih dvigam z vami vsemi čašo iskrečega se istrskega vinca in napijam: »Vso srečo v novem letu 1960!« Vaš Vane prireditvami in se druga kultur-noprosvetna dejavnost društva ni razvila. To je vsekakor neprijetna ugotovitev, posebno še zaradi tega, ker ima društvo dvorano, ki sicer ni najsodobneje urejena, vendar pa je v takem stanju, da bi lahko društvo v njej priredilo marsikatero kakovostno prosvetno prireditev in ne samo ples. Pevski zbor so osnovali šele pred kratkim in želeti je, da bi postal jedro, okrog katerega naj bi se začele ustanavljati tudi druge prosvetne skupine. Na tem občnem zboru so člani društva sklenili, da bodo v prihodnjem letu nadoknadili zamujeno. -er Prosvetno društvo »Zorko Be-kar« iz Štorij šteje 41 članov. Od zadnjega občnega zbora se je število članov nekoliko zmanjšalo zaradi odselitve in odhoda kar 4 članov upravnega odbora na od-služenje kadrovskega roka. Upravni odbor je imel štiri redne seje, -na katerih je razpravljal o dejavnosti društva. Plod teh sej sta bili dve igri: ena otroška, ki so jo mladi igralci morali ponoviti, in Borova drama »Raztrganci«. S slednjo so gostovali tudi v Hruševju na Postojnskem. Gostovali bi še kje, toda to namero je preprečil odhod nekaterih igralcev k vojakom. Veliko zaslugo za uprizoritev obeh del ima tovariš Milan Han-zelj, ki je svoje izkušnje obogatil še na osemdnevnem režiserskem seminarju v Kopru in ki je z dobro voljo in vztrajnostjo dokazal, da je za dosego uspehov potrebno le sodelovanje članstva. PRIJETNO SREČANJE V SEŽANI Klub študentov okraja Koper je v soboto, 19. decembra, prijetno presenetil sežansko občinstvo z uspelim literarno-glasbe-nim večerom. Na sobotnem sporedu, ki je trajal polni dve uri, so nastopili pevci-solisti, moški oktet, ženski kvartet, tamburaški zbor IKŠ Koper, večje število študentov in dijakov pa je prebralo svoja literarna dela. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili sporedu in so nastopajoče nagradili s prisrčnim ploskanjem. V nedeljo pa so študenti organizirali športno prireditev med člani kluba, tržaško študentsko in srednješolsko mladino ter srednješolci koprskega okraja, -er « IZ V društvu deluje pevski oktet, ki pa je kljub vajam nastopil le na proslavi 40-letnice KPJ, združeni s proslavo 17. obletnice prvega spopada partizanov s fašistično vojsko v Grižah ter na proslavi ob odkritju spomenika padlim borcem NOV v Štorjah, Večji del izkupička, ki ga je društvo imelo ob gostovanju bratov Avsenikov, jc društvo prispevalo za postavitev spomenika. Društvo ima še mnoge težave materialnega značaja. Zato so posebno važni sklepi zbora o ureditvi prostora za knjižnico, čitalnico, pevske in igralne vaje in društvene sestanke ter o opremi dvorane s stoli ali klopmi. Nobenega dvoma ni, da bo društvena dejavnost v bodoče še bolj razgibana, saj je to želja vseh članov, in da bo upravnemu odboru uspelo rešiti vsaj najbolj pereče materialne probleme. -er KOPER — 30. in 31. decembra jugoslovanski film TRIJE KORAKI V PRAZNO; 1., 2. in 3. januarja italijanski 'barvni film cinemascope TOSCA; 3. januarja nemški barvni iilm — matineja — NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI; 4. in 5. januarja ameriški film NAJHITREJŠI STRELEC ZMAGUJE; C. in 7. januarja ameriški barvni filin ČAROVNIK IZ OZA. IZOLA — 30. decembra italijansko-irancoski film MONTPARNASSE; 4. in 5. januarja italijanski barvni cinemascope film TOSCA; 5. januarja ameriški barvni iilm ČAROVNIK IZ OZA; G. in 7. januarja ameriški barvni cinemascope film CAJNICA. OPOZORILO VSEM KORISTNIKOM VIDEMSKEGA SPORAZUMA O MALEM OBMEJNEM PROMETU S 1. januarjem 1%0 bodo Tajništva za notranje zadeve prevzemala v rešitev samo še prošnje za prvo izdajo propustnice. Vsa nadaljnja podaljšanja bodo opravljali potovalni uradi. na omogoči prebivalstvu čim ugodnejši in hitrejši postopek pri podaljšanju propustnic, je Avtoturisttčno podjetje »Slavnik« Koper organiziralo široko mrežo poslovalnic, ki hodo sprejemale propustnice v podaljšanj«. To so; — poslovalnica »Slavnika« v Piranu — poslovalnica »Slavnika« v Portorožu — poslovalnica »Slavnika« v Izoli — poslovalnica »Slavnika« v Kopru — menjalnica »Slavnika« v Sežani — v Divači tovariš Ivan Polancc, Divača 34 — v Komnu Turistično društvo — in v Kozini v prodajalni tobaka — ter v menjalnici »Slavnika« na bloku Krvavi potok. POSLUŽUJTE SE TUDI DRUGIH USLUG AVTOTURISTICNEGA PODJETJA »SLAVNIK« KOPER! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU * POŠILJA TOPLE POZDRAVE * ZA NOVO LETO 1960 it DELOVNEMU LJUDSTVU TS$r KOPRSKEGA OKRAJA PIRAN — 30. decembra ameriški barvni cinemascope film ČAJ IN SIMPATIJA; 31. decembra (za dedka Mraza) češki barvni film CESARJEV SLAVCEK in ameriški barvni film LOV NA PUA1E; 31. decembra jugoslovanski barvni film EDINI IZHOD: 31. decembra ob 22. uri ameriški barvni cinemascope film CAJ IN SIMPATIJA; l. in 2. januarja nemški film DEKLICA ROSEMARIE; 3. in 4. januarja jugoslovanski film D OD KI STARI PIANINO. POKTOROŽ — 30. decembra italijanski film KRONIKA SIROMASNIII LJUBIMCEV; 30. decembra (za dedka Mraza) češki barvni film CESARJEV SLAVCEK: 31. decembra ameriški barvni film LOV NA PUME: 1. in 2. januarja jugoslovanski film EDINI IZHOD: 3. januarja francoski film ŠTIRI KORAKE V OBLAKE: 4. in 5. januarja jugoslovanski film DOBRI STARI ŠMARJE PIANINO. — 30. decembra italijanski film KJE JE SREČA?; 2. januarja jugoslovanski film TRI KORAKE V PRAZNO; 3. januarja ameriški barvni film ČAROVNIK IZ OZA; 7, januarja ameriški barvni film PUŠČAVA 2IVI, SEŽANA — 30. decembra indijski film KRALJICA JANŠI; 31. decembra in 1. januarja ameriški film ROB ROY, 2. in 3, januarja francosko-italijanski film PUSTOLOVŠČINE CASANOVE; 5, in G. januarja jugoslovanski film CIGANKA; 7, in 8, januarja ameriški film DEMONSKA ZENA, »a Zaposlitev IŠČE EKONOM komercialnega sektorja, absolvent administrativne in ekonomske srednje šole (4 leta prakse v državni ustanovi). Ponudbe do 1. februarja 1960, nastop po 20. februarju 1960. Julij Lončar, V. P, 1144/N, Beograd. Preklicujem NERESNIČNE IZJAVE o Ivanki Bobek. — Ro-zalija Celhar, Pivka, Snežniška cesta 22. Najditelja majhne RUMENE PAPIGE prosim, da jo proti nagradi vrne v trgovino ,Kovina', Piran. Poštenega najditelja KOVČKA, ki sem ga zgubila v soboto, 19. decembra 1959, ob 15,30 pred avtobusno postajo v Kopru, prosim, naj ga vrne Dorici Kopitar v tiskarni »Jadran« v Kopru, ulica JLA, GOSTINSKO PODJETJE ANKARAN vabi cenjene goste na VESELO SILVESTROVANJE ter vošči novo leto vsem obiskovalcem Slovenske Istre GLAVNI ODBOR Z V EZ E BORCEV NOV razpisuje za svoje člane vpis v višje razrede splošnoizobraževalne šole — osemletke — oziroma bivše nižje gimnazije po programu za odrasle. Šola bo organizirana v dveh stopnjah. V prvo — nižjo stopnjo (snov 5. in 6. razreda osem- letke) se lahko vpiše vsak, ne glede na dosedanjo izobrazbo. V d r u g o — višjo stopnjo (snov 7. in 8. razreda osemletke) sc lahko vpiše vsak, kdor je končal 6 razredov osemletke ali njej ustrezne šole. R o k vpisa podaljšujemo do 1. februarja 1960. Prijave in podrobna navodila za vips dobite na okrajnih, občinskih in terenskih odborih ZB ali na DOPISNI SOLI, Ljubljana, Likozarjeva 3 (telefon 30-043). Trgovsko proizv. podjetje »MLINOTEST« Ajdovščina obvešča vse svoje cenjene odjemalce, da zaradi INVENTURE ne bodo poslovali 4. in 5. januarja 1960 obrati: Ajdovščina, Vrtovin, Slap ob Idrijci, skladišče v Kopru, mlin Rižana in mlin Kubed VSEM, KI SO SOČUSTVOVALI Z NAMI OB NEPRIČAKOVANI SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAME JUSTINE BARTOL SE PRISRČNO ZAHVALJUJEMO. POSEBNO ŠE PEVSKEMU ZBORU DPD »SVOBODA« KOPER ZA 2ALOSTINKE, DAROVALCEM CVETJA TER VSEM, KI SO JO SPREMLJALI NA NJENI ZADNJI POTI V KOPRU IN LJUBLJANI. KOPER, 28. DECEMBRA 1959 ŽALUJOČA HČERKA ZDENKA LOVEC Z DRUŽINO t-v • -K POPRAVEK V tekst pri Nagradni novoletni križanki na 12. strani se je vrinila neljuba pomota: vodoravno 81. ni mastna zemlja, marveč mora pravilno stati: pod; pravilno pa je 19. navpično: mastna zemlja. NENADNA NESREČA NAM JE ZA VSELEJ IZTRGALA IZ NAŠIH VRST DRAGEGA TOVARIŠA STOJANA SMERKOLJA SODNIKA OKROŽNEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA V KOPRU DOLGOLETNEGA ODBORNIKA IN NAZADNJE TAJNIKA UPRAVNEGA ODBORA TURISTlCNO-OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V KOPRU. OHRANILI GA BOMO V SVETLEM SPOMINU KOPER, 20. DECEMBRA 1959 TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO KOPER 4 Potovali so po široki strugi mimo s snegom pokritih vrb in golih trepetlik in skozi gosto borovje. Še pred poldnevom so prišli do velikega taborišča, ki je bil šele pred kratkim zapuščeno, Ko so šli mimo, je Dimač na hitro preračunal, da je moralo biti v taboru štiri sto do pet sto ognjev. Iz tega je sklepal, da šteje rod, ki je tu taboril, več tisoč oseb, Gaz je bila tako sveža in tako uglajena, da so si potniki odvezali krplje ter hitreje in laže nadaljevali svojo pot v mokasinih. Pojavili so se sledovi divjačine in se vedno bolj množili. Sledovi volkov in risov so pričali, da mora biti v tem kraju obilen lov. Indijanec, ki jc hodil prvi, je iznenada zadovoljno vzkliknil in pokazal na velik prostor sveže pogaženega snega, ki je bil posut z oglodanimi jelenjimi lobanjami in tako poteptan, kakor da se je borila na njem cela armada. Iz tega je Dimač spoznal, da se je Indijancem po zadnjem metežu posrečil bogat lov. Nastopal je dolgi severni mrak in D:maču se jc dozdevalo, kakor da se Indijanci sploh ne kanijo utaboriti. Brez počitka so potovali skozi vedno bolj gosto temo. Na nebu so se prižigale migljajoče zvezde, ki jih jc na pol zagrinjal zelenkasti čad utripajočega severnega sija. Di-mačevi psi so najprej ujeli glasove taborišča. Strigli so z ušesi in željno cvilili. Potem so ti glasovi dospeli tudi do človeških ušes. Zaslišalo se je zamolklo, oddaljeno bučanje, ki pa je bilo brez tiste pokojne lepote, ki jo imajo navadno oddaljeni glasovi. To je bil visoic, rezek zvok, ki so ga proglašali še rezkejši klici. To je bilo zateglo tuljenje stoterih voljčj'h psov. To je bil krik nemira in bolesti, otožen krik obupa in upora. Dimač je dvignil šipo svoje ure, otipal z golimi prsti kazalca in ugotovil, da je enajst. Indijanci so začeli stopati hitreje. Noge, ki so se dvigale dvanajst napornih ur, so se dvigale vedno urneje, tako da so nazadnje skoro tekli. Iz temnega borovega gozda so nenadoma stopili na goljavo, ki so jo razsvetljevali številni ognji. Prej zamolkli glasovi so postali zdaj razločni, kajti pred njimi je ležalo glavno indijansko taborišče. In ko so vstopili vanj in začeli stopati po krivulja-stih stezah tega lovskega taborišča, je zavalovil okrog njih velik hrup. Sprejeli so jih kriki, pozdravi, vprašanja in odgovori, šaljive pripombe, renčanje volčjih psov, ki šo se besno zaganjali proti tujim, Dimačcvim, zmerjanje žensk, smeh, cviljenje otrok, vekanjc dojenčkov in ječanje trpečih bolnikov. Prava pravcata »jerilia«, ki jo je slišati samo v taboru robatega, prvobitnega človeka divjine. Dimačevi spremljevalci so udrihali okoli sebe s palicami in suvali s puškinimi kopiti ter s tem odganjali napadajoče pse. Njegovi lastni psi so se tolikim sovražnikom umikali in se med grizenjem in renčanjem stiskali med noge svojih človeških braniteljev. Ustavili so se na poteptanem snegu ob ognju, okoli katerega so sedeli Cok in dva Indijanca ter pražili podolgovate kose karibjega mesa. Trije drugi mladi Indijanci so, zaviti v kožuhovino, ležali na posteljnjakih, narejenih iz borovih vej. Cok se je ozrl čez ogenj in pogledal svojega tovariša z brezčutnim obrazom, kakor njegovi tovariši. Ne da bi črlinil, se je zopet začel ukvarjati s praže-njem mesa. »Kaj pa je?« ga je vprašal Dimač, ki ga je tovariševo ravnodušje skoro razjezilo. »Mar si postal niutast?« Na Cokovcm obrazu se je pojavil stari, prijateljski nasmeh. »Nak,« je odgovoril. »Indijanec sem. Vadim se le v umetnosti zatajevanja čustev. Kdaj so te ujeli?« »En dan po tvojem odhodu.« »Ilm!« je rekel Cok in v očeh mu je zaplal muhast blesk. »Počutim sc izborno, do komolca sem boga zahva- lil! To je tabor samcev.« Mahnil je z roko, kakor da bi^^ s to kretnjo hotel objeti ves tabor, ki je obstajal iz ognja^B na snegu ležečih borovih posteljnjakov, sušečih se jele-^^ njih kož in zaslonov, ki so bili spleteni iz borovih vej in vrbovih šib. »In ti tukaj so samci.« Pokazal je z roko na mlade Indijance in jim rekel nekaj besed v njihovem goltavem jeziku. Beli bliski njihovih oči so odobravali njegovo trditev. »Ti fantje so vsi srečni, da te vidijo, Dimač. Kar sedi in si posuši mokasine, medtem ti bom pa pripravil kaj za pod zob. Njihovega jezika sem se že dobro naučil, kaj? Tudi ti se boš, ne boj se, kajti kakor kaže, bova dolgo časa ostala pri njih. Tukaj je še eden najine barve. Ujeli so ga pred šestimi leti. Irec je in pobrali so ga nekje blizu jezera Great Slave. Ime mu je Danny McCan. Mož se je umiril, se oženil z Intlijanko in. ima že dva frkolina. Kljub temu pa jo bo pobral, kadar sc mu ponudi prva priložnost. Vidiš tisti mali ogenj tam na desni? Tam jc njegovo taborišče.« Očividno so Dimaču odkazali za bodoče bivališče prostor, kamor so ga bili pripeljali, kajti njegovi ulovi-telji so sc zgubili nekam v sredo taborišča in pustili njega, in pse pri Čokovem ognju. Medtem ko se je ukvarjal s svojim obuvalom in použival vroče meso, je Čok kuhal in žlobudral. »Ugriznila sva v kislo jabolko, Dimač. Le poslušaj me! Naj velja kar hoče, morala bova odnesti najina kopita od tod. Veš, to so pristni divji Indijanci. Niso beli, njihov poglavar pa je. Govori, kakor bi imel polna usta ¿flfife, soka, in če ni od glave do pete Škot, potem sploh ni Škotov na svetu. Je vrhovni poveljnik vsega tega ravsa in kavsa. Kar on reče, to drži kakor pribito. Je prav, da takoj od začetka izveš to stvar. Danny McCan poskuša že šest let, da bi se od njega ločil. Danny je dober človek, pa nima v sebi pravega strupa. On dobro pozna pot, ki pelje iz te dežele. Na lovskih pohodih je zvedel zanjo. Ta pot leži zahodno od tiste, po kateri sva dospela sem. Nima dovolj poguma, da bi sc lotil sam. Toda zdaj smo trije in mislim, da jo bomo srečno popihali. Kosmatin je cel možak, pa je kljub temu precej bedast.« TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH -fr TELESNA VZGOJA ^r ŠPORT ŠAH * TELESNA VZGOJA ★ ŠPOR ZAKLJUČNI KACUN ŠPORTNIKOV KOPRSKEGA OKRAJA in da&ki obeti Napisal LJUBAN OMLADIČ AhLeto 1959 jc bilo za koprske športnike izredno uspešno. V ^^fraj vseh športnih panogah so dosegli znaten napredek. Tu mislimo na razmah športa v širino kakor tudi na kvaliteto. Na prvem mestu naj omenimo veliko udeležbo članov partizanskih društev na zveznem zletu Partizana v Beogradu. Na tem zletu so telovadci in športniki koprskega okraja osvojili devet zlatih medalj ter se uvrstili med najboljše okraje v Sloveniji. Drug pomemben dogodek so bile delavske športne igre v Kopru, ki so prekosile vsa pričakovanja tako glede udeležbe kakor glede kvalitete. Razen okrajnih delavskih iger smo imeli številna lokalna tekmovanja delovnih kolektivov, tako da lahko rečemo, da se je šport že precej močno uveljavil med našimi delavci: Leto 1959 je bilo zelo uspešno zlasti za odbojkarje, roko-metaše in košarkarje. Tako je Izoli uspelo prvikrat po osvoboditvi vključiti se v drugo slovensko odbojkarsko ligo, kjer je v svoji skupini osvojila prvo mesto. Rokometaši so dobili v slovenski ligi tri zastopnike: moško ekipo Kopra ter ženski ekijoi Kopra in Pirana. Najbolj so se uveljavile Pirančanke. Največji razmah pa smo dosegli v košarki, kjer imamo že kar tri moštva v republiških tekmovanjih: Postojno, Koper in Ilirsko Bistrico. Napredek smo dosegli tudi v pomorskih športih. Pri tem je treba pohvaliti zlasti Izolo, ki si je priborila osem prvih mest na republiških, državnih in mednarodnih veslaških tekmovanjih. V jadranju in plavanju sicer ni bilo nekega večjega napredka, vendar je to treba pripisati predvsem pomanjkanju primernih objektov. t V nogometu smo nazadovali, saj edinemu zastopniku okraja slovenski conski ligi preti izpad, pa tudi v primorski ligi i Tomosu, Postojni, Taboru in Sidru slabše kot lani. Tudi v nogometu je treba iskati vzroke neuspehov predvsem v pomanjkanju trenerjev, delno pa tudi v slabih klubskih vodstvih. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo prebili led v lahki atletiki. Jadranski tek je letos privabil številne športnike koprskega okraja, lahkoatletska tekmovanja pa so bila po skoraj vseh društvih Partizan. V namiznem tenisu se je Koper prvikrat po osvoboditvi pojavil med prvimi desetimi na republiškem prvenstvu, podoben uspeh pa so dosegli tudi postojnski strelci, ki bodo v letu 1960 z novim streliščem gotovo še hitreje napredovali. Naj v zaključnem pregledu omenimo še naše šole, kjer so letos posvečali res veliko pozornost športu. Po ne popolnih-podatkih je bilo med letom okrog 100 šolskih in medšolskih tekmovanj. Uspehi, ki jih nekdo doseže na športnem področju, so po navadi vzpodbuda za nove podvige. Ali lahko isto trdimo za športnike koprskega okraja? Kar zadeva športnike, je odgovor pritrdilen. Toda z>se ni odvisno od njih. marveč tudi od vaditeljev, športnih objektov in od denarja. Kaj se nam obeta v prihodnjem letu v tem pogledu? NOGOMET: Vsa moštva so v glavnem prebrodila krizo glede igralcev. Primanjkujejo pa kvalitetni trenerji. Mislimo, da bi društva dobila denar za trenerje s širšim krogom podpornih članov. Igralcem (vsaj nekaterim) pa bi priporočili več zavzetosti in discipline. V nasprotnem primeru bo občinstva še manj, kakor ga je. ROKOMET: Start koprskih rokometašev ni bil najboljši. Toda zdaj ko imajo igrišče in telovadnico, se da zamujeno nadoknaditi. ODBOJKA: Razen Izole je ta športna panoga skoraj povsod v ozadju. Menimo pa, da lahko Koper, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica ter Piran sestavijo odlična moštva. Društva Partizan bi morala določiti človeka, ki bi bil zadolžen le za odbojko in uspehi ne bi izostali. NAMIZNI TENIS: V Kopru je nekaj odličnih mladih igralcev, ki bi jim morali omogočiti kvalitetnejša srečanja. JADRANJE: Z zanimanjem pričakujemo nastop jadrnice Cha-cha na olimpijskih igrah. Pričakujemo tudi, da si bodo jadralci obmorskih klubov spet priborili izgubljeno slavo. Zvedeli smo, da nameravajo pod vodstvom Fafangela sistematično vaditi. VESLANJE: Najbrž bomo tudi kakega zastopnika Izole videli na olimpijskih igrah. S pripravami so že začeli. Izolanom pa bo treba letos pomagati s plovnimi objekti. Saj so jih s svojimi uspehi pošteno zaslužili! «KOŠARKA: V republiških ligah nas bodo zastopali: Postoj- Ilirska Bistrica in Koper. To je vse lepo, vendar je ob tako jlem napredku košarke v okraju zelo žalostno, da nimamo niti ene ženske ekipe. PLAVANJE: Ali se bomo letos premaknili z mrtve točke? Zaenkrat ni nobenih obetov, ker ni denarja za izgradnjo osnovnih plavalnih objektov. V tej stvari smo najbrž premalo iniciativni. ATLETIKA: Veliko zaninianje za atletiko med mladino moramo izkoristili. Društva Partizan naj oskrbe vsaj nekaj osnovnih lahkoatletskih naprav. Če ni sredstev, se lahko marsikaj napravi s prostovoljnim delom članstva. Tudi vaditelje bi našli iz vrst bivših tekmovalcev. Omejili smo se le na nekatere glavne panoge, ki jih goje v / koprskem, okraju. Skoraj povsod so pogoji, da letošnjim uspehom priključimo nove. Toda pri iskanju sredstev moramo biti bolj iznajdljivi, naša Športna društva in organizacije pa morajo dobiti večjo pomoč kot doslej od. občin in gospodarskih organizacij. Končno menimo, da delo v društvih ne sme več sloneti na redkih požrtvovalnih posameznikih, ampak je treba, delo porazdeliti. Tako bo širši, krog ljudi neposredno zainteresiran za uspeh društva. Tekmovalcem pa seveda želimo ob Novem letu: z vztrajnim in požrtvovalnim delom k novim uspehom! Idrija prvak Goriške v rokometu tteklo nedeljo je bilo v Idriji jesensko pod/vezno rokometno prvenstvo Goriške, Prvenstvo je potekalo v obliki turnirja. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini. Zmagovalca lz obeh ekip pa sta se srečala v finalu. dovščina : Idrija Ii 10:13, Nova Gorica : TVD Dornberg 10:7, TVD Dom-berfe : TVD Vipava 9:1. TVD no-bravlje : Cerkno 2:0, Idrija A : Nova Gorica 12:5. Končna lestvica je naslednja: Rudar Idrija A 4 •too 57 :23 8 Posamezne tekme so se končale: 1CGS Cerkno •1 301 42 :23 6 Idrija B : Cerkno 1:15, Nova Gori- TVI) Dobravlje 4 301 30; :23 G ci'. : Vipava 10:4, TVD Ajdovščina : Gimnazija NT. Gorica 4 202 34: :33 4 TVD Dobravlje 2:9. Dobravlje : Idri- TVI» Dornberg 3 102 23: :3l 2 ja B 9:5, TVD Dornberg : Idrija A Rudar Idrija B 3 102 22 :34 2 7:17, TVD Ajdovščina : Cerkno .1:18, TVD Vipava 3 003 12 :27 0 Idrija A : TVD Vipava 1-1:8,. TVD Aj- C TVD Ajdovščina 3 003 15 : 10 0 tf¡aiÍbolfSÍ športnik Ef3 IIa 0 m © \P S Es G W QoÜQJ] H@íi>S) V anketi, ki so jo razpisale športne rcdakcije Radia Koper ter tednikov Primorske novice in Slovenski Jadran, je osvojil prvo mesto kajakaš P a v c 1 Bone iz Nove Goricc. Leta bo prejel v trajno last pokal najboljšega športnika Primorske v letu 1959. Pavel Bone je že vrsto let najuspešnejši jugoslovanski kajakaš, ki pa so ni uveljavil samo na jugoslovanskih tekmovanjih, marveč tudi v tujini. Letošnje leto je dosegel svoj največji uspeh, ko je osvojil drugo mesto na svetovnem prvenstvu v kajak spustu. To mu jc prineslo tudi največ glasov in prvo mesto v anketi. Bone je eden izmed najbolj priljubljenih športnikov na Primorskem. Skromen, tovariški, požrtvovalen. Devetdeset odstotkov svojega časa prebije pri čolnih*, dopoldne kot de-Iavec-mizar v delavnici športnih objektov, ki si je priborila sloves že preko meja, popoldne pa na zelenih valovih Soče. Pogosto se okrog njega zberejo pionirji in mladinci, da bi jim pokazal in razložil to in ono veščino iz boja z divjimi vodami. Zlasti kadar se vrne z večjih tekmovanj, ima mnogo zvestih poslušalcev: ni navajen ljubosumno čuvati novosti v tehniki vožnje: vse, kar je novega Videl in pridobil, to naj ima tudi mladina! In še eno o Bonetu: njegov klub mnogokrat nima denarja, da bi mu plačal stroške za daljša potovanja v tujino. Takrat Bone ponudi svoje osebne prihranke in s skupnimi močmi nekako zvozijo. Tudi letos, Uo je odpotoval na svetovno prvenstvo, si je del stroškov plačal sam. Ob vsem tem se moramo seveda NEUVIDEVNI SODNIK IN NEVZGOJENI IGRALCI POVZROČILI Kakor je znano, je Rokometna zveza Slovenija razveljavila tekmo Koper—Svoboda, ki sc je končala z zmago Koprčanov. O tej odločitvi Rokometne zveze Slovenije smo že pisali. Pripomnimo naj le to, da je Koper vložil protest proti temu sklepu, ki pa je bil zavrnjen. Rokometna zveza Slovenije je protest zavrnila brzojavno brez vsake obrazložitve ter Kopru določila, da mora v treh dneh ponovno igrati s Svobodo. Ni nam pa znano, če je Rokometna zveza Slovenijo uvedla disciplinski postopek proti sodniku, ki je sodil tek-limo Koper—Svoboda. Takrat je namreč Koper vodil v prvem polčasu s sedmimi goli razlike, sodnik pa je prvi polčas podaljšal kar za sedem minut. Zanimivo je, da so sodnika opozarjali na čas tako delegat, kakor časomerilec in vsa publika, ki je celo slcandirala, da je treba odpiskati, pa vendar se sodnika to ni prijelo. Zato se upravičeno sumi, da je hotel sodnik namenoma kršiti pravila ter s tem dati Svobodi možnost, da se reši v brezupni situaciji. Posledice tega je moral seveda nositi Koper in se znova boriti za že osvojeni točki. Toda pravila so pravila in tu ni kaj di-skutirati. Pričakovali pa bi, da bo Rokometna zveza Slovenije oškodovanemu Kopru vsaj toliko šla na roko, da bi ga pravočasno obvestila o odigranju razveljavljene tekme in postavila na igrišče kvalitetnega in objektivnega sodnika. Toda zgodilo se je povsem nekaj drugega. Kakor je znano, je bila v nedeljo v Kopru zaključna slovesnost ob štirideseti obletnici ustanovitve KPJ. Koper je v prepričanju, da bodo gostje razumeli položaj, najavil tekmo ob enajsti uri, namesto ob deseti, ko je bilo slavnostno zborovanje. Zato seveda ob desetih še ni bilo na igrišču gledalcev, pa tudi igralcev domačega moštva ie manjkala polovica. Ko so zaprosili sodnika, naj odgodi začetek tekme, je sprva pomišljal, potem pa je na pritisk igralcev Svobode popustil in zahteval, da se tekma takoj začne, sicer bo razglasil Svobodo za zmagovalca. Koprčanom ni preostajalo drugega, kot začeti igrati z nekom-pletnim moštvom. Redke gledalce, ki so prišli na igrišče, je ta nešportna gesta sodnika in gostov zelo razburila, tako da se jc tekma začela v precej napetem vzdušju. Igralci Svobode so zmedo domačinov spretno izkoristili in v prvem polčasu vodili s 7 : 3. V drugem polčasu pa je Koper igral zmeraj bolje in vse je kazalo, da bo gostom trda predla. V osmi minuti pa je sodnik tekmo predčasno zaključil, češ da je bil osebno ogrožen. Menimo, da je sodnik neupravičeno zaključil tekmo, saj so domači funkcionarji mirili prenapeteže in bi tudi preprečili kakršen koli vdor na igrišče. Kljub vsemu pa moramo ostro grajati posameznike, ki so z nedostojnimi izrazi obmetavali sodnika med tekmo in tudi po tekmi, zlasti še, ker je skupina nevzgojenili gledalcev spremljala sodnika celo po mestnih ulicah in nadaljevala s pobalinskim koncertom. Ob vsem tem seveda nastane vprašanje, kaj bo zdaj s tekmo. Po našem mnenju je treba igrati še enkrat, kajti levji delež krivde za incidente pade ne samo na sodnika, ampak tudi na Rokometno zvezo Slovenije. Krivda Rokometne zveze Slovenije je predvsem v tem, ker je Koper obvestila komaj dva dni pred začetkom tekme, hkrati pa je poslala na igrišče sodnika Kastelica, ki je prišel skupaj z gostujočim moštvom iz Ljubljane in bil tudi delegat. Krivda sodnika pa je predvsem v tem, ker je ignoriral veliko ljudsko zborovanje v Kopru ter s tem ustvaril nepotrebno napetost pri občinstvu. Menimo, da mora Rokometna zveza Slovenije ponovno določiti tekmo, toda pod drugimi pogoji. Predvsem je treba obe moštvi obvestiti vsaj tri tedne prej, kdaj bo tekma, hkrati pa je treba določiti kvalitetnega sodnika in delegata iz neprizadetih krajev. Rokometna zveza Slovenije se mora zavedati, da se je rokomet v Kopru komaj začel in da ne kaže vse stvari že v kali zamoriti. Tekma s Svobodo namreč ni edini primer, da je bil Koper močno oškodovan. Spomnimo se samo srečanja s Slovanom, ki se je končalo z zmago Kopra, v Ljubljani pa so razglasili neodločen rezultat. Ta zadeva bo najbrž prišla v anale športne zgodovine, saj je najbrž prvi primer, da neki športni forum verificira tekmo z drugačnim rezultatom, kakor ga je priznal sodnik na igrišču. Doslej smo bili navajeni, da se športni izid prizna, ali pa razveljavi, nikakor pa ne spremeni. Ali ima morda Rokometna zveza Slovenije neka posebna pravila? Koprskemu Partizanu bi priporočili, da zahteva razčistitev vse zadeve. vprašati, kako to, da naši športni forumi ne premorejo denarja za človeka, ki je drugi na svetu, medtem ko odhajajo v tujino klubi dvomljivih kvalitet in se vračajo domov pošteno tepeni. Naslednja štiri mesta v anketi so zasedli: Marica Lebanova, Mirko Fili, Miran Mozetič in Emil Bandclj. Drugo mesto članice veslaškega kluba Argo iz Izole Lcbanove je morda marsikoga presenetilo. O tej skromni športnici so naši časopisi sicer zelo malo pisali, vendar so njeni uspehi taki, da prav malo zaostaja za prvoplasiranim. Lebanova je štro-ker ženskega četverca. Dvakrat je osvojila republiško prvenstvo, trikrat državno, bila pa je tudi članica državno reprezentance na evropskem prvenstvu na Poljskem, da ne govorimo o številnih prvih mestih na re-gatah republiškega značaja. Po poklicu je delavka v tovarni Delama-ris. Tretje mesto je zasedel Tolmincc Mirko Fili. .Je vsestranski športnik in športni organizator ter duša celotnega telesnovzgojnega udejstvova-nja v Tolminu. Njegov največji uspeh je osvojitev jesenskega nogometnega prvenstva primorske pod-zveze. Naj omenimo še to podrobnost, da je v odločilni tekmi za prvo mesto prav Fili dosegel edini zmagoviti gol. Na četrtem mestu je pristal kajakaš Miran Mozetič iz Nove Gorice. Tudi on ima za seboj vrsto uspehov na državnem prvenstvu ter na mednarodnih tekmovanjih. Njegov največji uspeh pa je vsekakor deseto mesto na svetovnem prvenstvu v kajaku na divjih vodah. Skupaj z Bo-netom in Spacalom je duša kajaka-štva na Goriškem in eden glavnih stebrov državne reprezentance. Lestvico najboljših primorskih športnikov zaključuje Emil Ban-delj iz Kopra. Jc vsestranski športnik, zlasti odličen pa je v odbojki in v rokometu. Hkrati je tudi plavalec in Iahktoatlet. Bandelj je skromen športnik, ki nima nekih vrhunskih rezultatov, je pa zmeraj pripravljen nastopiti ali učiti druge, kadar to potrebuje njegovo matično društvo — koprski Partizan. Zato je njegovo peto mesto povsem zasluženo. V anketi smo prejeli glasove tudi za druge primorske športnike. Največ glasov so prejeli še: kajakaš Spacal iz Nove Gorice, jadralec Fa-fangel iz Kopra, košarkarja Grlj iz Ilirske Bistrice in Tavčar iz Postojne, veslačica Novakova iz Izole, košarkar Jakomin iz Kopra, strelec inž. Krivec iz Postojne in kotalkar-ho-kejist Alojz Pertot iz Nove Gorice. Po en glas pa so prejeli: telovadec Mile Šuštar iz Ilirske Bistrice, atlet Ernestini iz Pirana, primorski na-miznoteniški prvak Kumar iz Kopra, nogometaš Sorgo iz Izole, hokejist-ko t al j kar Bezejjak iz Nove Gorice, rokometaš Kosmina iz Kopra in od-bojkarica Slavica Pregelj iz Kopra, namizni tenis V povratnem dvoboju s tržaškim slovenskim športnim društvom Bor smo pričakovali zanesljivo zmago domačinov. Koprčani so namreč osvojili večino prvih mest na nedavnem primorskem prvenstvu v Novi Gorici, hkrati pa so se odlično uveljavili tudi na slovenskem prvenstvu. Prav zato je visoka zmaga gostov še toliko bolj mrzel tuš. Kje so vzroki visokega poraza? Predvsem je treba povedati, da so domačini nastopili v oslabljeni postavi brez Vesela, Stadina in Venturi-nija. Toda to ni glavni vzrok. Trža-čani so zaigrali z velikim poletom in borbenostjo, medtem ko je v domačem moštvu odpovedal najboljši igralec, primorski prvak Kumar, ki jc izgubil vsa srečanja. Imeli smo vtis, da je Kumar igral precej pod svojimi zmožnostmi. Morda ga je preveč vznemirila odgovornost pred domačim občinstvom, ki se je tokrat v velikem številu zbralo v mali dvorani koprskega gledališča? Koprčani so nastopili v postavi Kumar, Mahne in Skabar, Tržačane pa so zastopali Merlak, Grbec in Ko-vačič. Edino zmago za Koper je prispeval Mahne, ki jc premagal najboljšega igralca gostov Merlaka z 2:1 (21 : 10, 18 : 21 in 21 : 8). Zmaga mladega Mahneta je pravzaprav vse, kar lahko pohvalnega napišemo o igri domačinov. Gostje so jih namreč prekašali v vsem, zlasti pa v taktiki in vzdržljivosti. .¡JU mm. ''sšsSL k^mŠM. ;.v • ••» is ' y. Minulo 'deljo je v imenu Avto-moto zveze Slovenije namestnik javnega tožilca LIlS Hubert Repovš čestitat pripadnikom prometnega voda Ljudske milice Koper k doseženim delovnim uspehom v letu 1959. Dejal je, da so pri izvrševanju težke in odgovorne službe kljub neugodnim pogojem in stalnemu naraščanju prometa uspeli vplivati na vozniku motornih vozil v tolikšni meri, da vidi vsak v prometnem miličniku varuha lastnega življenja. Koprski prometni vod LM pod vodstvom komandirja Aleksandra 7. v era sodi med najbolj prizadevne v Sloveniji posebno Se zaradi tega. ker mora stalno nadzorovati promet na cestah, ki so najprometnejše v naši državi. Naša slika kaže prometne miličnike pred njihovo obdaritvijo In sprejemanjem novoletnih čestitk od zastopnika AMZ Slovenije Huberta Re-povša, zastopnika Državnega sekretariata za notranje zadeve LKS .Marjana Prijatlja, načelnika TX/ Koper Bojana Bunca, zastopnika Ljudske milice podpolkovnika Draga Oihaka in predsednika AMD Koper inž. Borisa Polha rJi 1- januarja 19li0 ZADNJA STRAN o Loto IX — Ste v. 1 Uspevata samo na Koprskem Prirodoslovci ugotavljajo, da rastlini obrežna nebina in ko-nopljika uspevata samo na Koprskem. Naši bralci obeh rastlin — prva spada v vrsto aster in zraste v košat vejnat gnnič — gotovo ne poznajo ATOMI ZA ZDRAVJE Uporaba radioaktivnih izotopov v medicini v Jugoslaviji — Število pacientov, ki jih zdravijo z izotopi, iz leta v leto narašča Kljub temu, da smo pri nas začeli uporabljati radioaktivne izotope v medicini sistematično šele leta 1957, si danes brez tega sredstva ne moremo zamišljati uspešnega zdravljenja številnih hudih bolezni. Radioaktivne izotope uporabljajo z uspehom v diagnostične namene in za zdravljenje raka, ščitne žleze, pljuč, jajčnika, trebušne mrene, dojk, jeter in drugih organov. Obsevanje z radioaktivnimi izotopi pa je najbolj zanesljiv način zdravljenja tudi za želodčni tumor, limfatično levkemijo in druge hude bolezni. Število pacientov, ki se podvržejo zdravljenju z radioaktivnimi izotopi, je iz leta v leto večje. Leta 1957 se je s tem sredstvom zdravilo komaj 870 bolnikov, medtem ko se je ta številka dvignila že letos do meseca julija na 1.045 primerov. Kot je znano, so radioaktivni izotopi produkt nuklearnih inštitutov »Boris Kidrič« v Vinči, »Rudjer Boškovie« v Zagrebu in »Jožef Štefan« v Ljubljani. V Sežani imajo znamenit botanični vrt in v njem številne eksotične rastline, grmičevje in drevje, kakršno bi le s težavo našli Se kje pri nas v bolj ugodnih klimatičnih pogojih. Vrt leži za poslopjem občinskega ljudskega odbora v Sežani in se vanj pride po kamnitih stopnicah. Vrh teh stopnic stojita na obeh balustradah dve zanimivi okamenini, katerih eno vidimo na gornji sliki. To sta okameneli morski gobi, apnenčasti tvorbi, ki so ju kdove kdo in kdaj prenesli tja verjetno iz Trsta. Prava škoda pa je, da okamenini propadata, na prostem, izpostavljeni vsem vremenskim koroznim vplivom A. P. Č E H O V 1 ŠVEDSKS VŽIG&LO DETEKTIVSKA ZGODBA Navsezgodaj je planil v pisarno policijskega komisarja mlajši človek in javil, da so umorili njegovega gospodarja Marka Ivanoviča Kljauzova, konjeniškega praporščaka v pokoju. Ko je to govoril, je bil mladenič ves bled in vznemirjen. Roke so mu drhtele in oči so mu bile polne groze. — S kom imam čast govoriti? — ga je vprašal komisar. — Psekov. Oskrbnik pri Kljauzovu. Sem agronom in tehnik. Policijski komisar in priče, ki jih je privedel s seboj Psekov, so krenili na mesto zločina. Tam so morali ugotoviti naslednje: okoli krila, v katerem je stanoval Klja-uzov, je bilo vse črno ljudi. Novica o dogodku se je hitro razvedela, in ker je bila tega dne ravno nedelja, so se zbrali pred krilom ljudje tudi iz bližnjih vasi. Hrup in razgovor sta nenadoma zamrla. Tu in tam je bilo videti kakšen bled in objokan obraz. Vrata praporščakove spalnice so našli zaprta. Ključ je tičal v vratih z notranje strani. — Vse kaže, da so prišle barabe k njemu skozi okno, — je dejal Psekov, ko si je ogledal vrata. Šli so na vrt, kamor je gledalo spalničino okno. Okno je bilo mračno in zlovešče. Za stekli je bilo videti zeleno in že precej oguljeno zaveso. Rob zavese je bil nekoli-kanj pridvignjen in zaradi tega je bilo moč pogledati v notranjost. — Ali ste pazili na okno? — je vprašal komisar. — Niti najmanj ne, — je odvrnil Jefrem, zgrbljen starček, ki je imel obraz kot kak upokojen kaplar. — Kako bi pazil na okno, ko se mi pa vsaka žilica trese. — Eh, Mark Ivanič, Mark Ivanič, — je vzdihnil ko- Tr's^W^m. -ii... .. T::'- . pod tem imenom. Nedvomno pa občudujejo septembra in oktobra domačini in tujci to rastlino, ki pokriva obrežne predele kot en sam vrt s tisoči cvetočih obrežnih nebin. Tik ob obrežju kopališča v Ankaranu pa raste nekaj nizkih dreves s sicer debelimi, a hudo zveri/enimi stebli. Prav v času, ko je turistična sezona na višku, se ta drevesa, ki dosežejo tudi višino štirih metrov, lepo razcvetejo. To drevo je konopljika z latinskim imenom Vitex agnus eastus L. in je na seznamu zelo redkih in občutljivih rastlin. Ta rastlina je svojevrstna tudi zaradi cvetov, ki so obešeni na koncu vej v late izrazito vijoličaste barve. Zal kopalci ta drevesa čestokrat uporabljajo za obešalnike in jih vsako leto precej poškodujejo. Prav zaradi teli lastnosti bi morali pri bodočem urejanju cvetličnih nasadov in parkov upoštevati tudi obe rastlini, saj bi redka primerka vzbudila med turisti mnogo zanimanja. IZ MORJA PITNA VODA V Freeportu v Združenih državah gradijo največjo tovarno na svetu za atomsko destilacijo morske vode. Tovarna bo oskrbovala to mesto v Texasu s 3,800.000 litrov sladke vode na dan. H| I . u i®lt» jv-v m -.i-'"- - fV-V; Te dni so v Stockholmu podelili letošnje nagiade Nobelovim nagrajencem. Poročali smo že, da je literarno nagrado dobi! italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, ki ga vidimo na sliki po prihodu v švedsko glavno mesto, ko so ga številni študenti kar oblegali in prosili za avtogram V moskovskem politehničnem muzeju so že izdelali na podlagi fotografij, ki jih je posnel Lunik III, točen globus Lune. Na sliki je skupina šolarjev iz mesta Baiašihija pod Moskvo, ki si na ekskurziji v Moskvi radovedno ogledujejo tudi Politehnični muzej in posebej novo Lunino podobo F K A N C O Z I §fflg|f . n M U?' £U J- T^^M — Zdaj ko sva poročena, Jean, ti lahko predstavim svojo sestro Suzano: ' J — O, zdravo Edvard! Koliko — Saj bi te rad povabil v hi-časa se že nisva videla! Kako So, toda žena je strašno napa kaj žena in otroci» tančna glede cigaretnega dima in pepela . . . — Nisem ti mogel nič kupiti» mi jc draguljar kar naprej gledal pod prste! A M E It I C A N I — Pusti neumnosti! Misli na prstne odtise! ITALIJANI — Ojcj! Tele vzamem, seveda . . . — Zdaj pa mi boste pojasnili, mladi mož, kako ste prišli sem noter? — I, našel sem vrata odprta! — Ni res, draga, da ima naš Pctenjka prekrasen posluh? — Ja, kaj mi niste vi potisnili avto v Trstu, da je vžgal? DOSTAVA NA DOM — Ja, nisem vedela, da je gangster! Mahnila sem ga, ker je stopil naprej iz vrste . . . misar, ko je ogledoval okno. — Mar ti nisem pravil, da boš slabo končal? Govoril sem ti, ti pa trmast kakršen si bil, nisi poslušal. Razvratnost ne prinese nikdar nič dobrega. — Zahvaliti se moramo samo Jefremu, — je dejal Psekov, — brez njega ne bi ničesar zaslutili. Njemu je prišlo najprej na pamet, da tule nekaj ni v redu. Davi je prišel k meni in mi rekel: »Kako, da naš gospod tako dolgo spi. 2e ves teden ga ni bilo na spregled!« Kakor hitro mi je to povedal, me je že nekaj prevzelo... Šinila mi je neka misel... Nisem ga videl že od prejšnje sobote, danes je pa nedelja! Sedem dni — človek bi si mislil, da se hoče pošaliti. — Da, revček ... — je vzdihnil komisar še enkrat. — Bil je tako razumen, izobražen in dober. V družbi, da tako rečem, mu ni bil nihče kos. Ampak bil je razvratnež, naj mu bo lahka žemljica. Vsak dan sem pričakoval, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Stepan, — se je obrnil komisar k eni izmed prič, — skoči še ta hip na policijo in pokliči načelnika Andrjušo! Reci mu, da so ub;li Marka Ivaniča in naj takoj pride semkaj. Pokliči tudi policaja — kaj bi tam zeval! Od tam pa skoči, brž ko je mogoče, še do preiskovalnega sodnika Nikolaja Jermola-jiča in mu sporoči, naj pride! Počakaj, napisal mu bom listek. Komisar je razporedil okrog krila straže, napisal sodniku pismo in stopil k oskrbniku na skoledico čaja. Ob desetih in ena minuta je sedel za mizo, skrbno grizel kocko sladkorja in v dolgih požirkih pil čaj, ki je bil grenak in črn kakor oglje. — Pomislite... — je jel govoriti Psekovu. — Pomislite ... Bil je plemič, bogat... ljubimec bogov, kakor bi rekli pesniki, in kaj je napravil dobrega? Nič! Pijan-čeval je, se vlačil z ženskami in... in zdaj so ga ubili! Cez kaki dve uri je prišel preiskovalni sodnik. Nikolaj Jermolajevič Cubikov (takšno je bilo njegovo ime). Bil je visok, šestdesetleten starec. Preiskovalni sodnik je bil že četrt stoletja. Poznali so ga v vsem okrožju kot poštenega, pametnega in odločnega moža, ki je nad vse ljubil svoj poklic. 7, njim je prišel tudi njegov pomočnik Djukovski, mladenič pri šestindvajsetih leth, ki je bil sodniku vselej za petami, kakor bi bil njegova senc^M^ — Ali je mogoče, gospodje? — je dejal Čubikol®|to je vstopil v sobo Psekova in se na hitro z vsemi rokoval. — Ali je mogoče? Marka Ivaniča? Umorili? Ne, to je nemogoče! Ne-mo-go-če! — Lahko se prepričate ...— je vzdihnil komisar. — O, moj bog! Pa saj sem ga še prejšnji petek srečal na sejmu v Tarabankovem! Skupaj sva, oprostite, zvrnila kozarček vodke. — Lahko se prepričate .. .-enkrat. je vzdihnil komisar še Vsak je popil še kozarec čaja, nato so pa šli pred krilo. — Razidite se! — je kriknil policaj ljudem. Šli so v krilo in se ustavili pred spalnico Kljauzova. Sodnik si je jel z največjo skrbnostjo ogledovati vrata. Vrata so bila iz mehkega lesa in kakšnih posebnih znakov, ki bi kazali na nasilje, ni bilo moč opaziti. Nate so sklenili, da bodo vlomili. — Gospodje, prosim vas, da odstranite ljudi, ki nimajo tu nič iskati! — je dejal preiskovalni sodnik, ko so se vrata udala pod udarci sekire. — Tega vas prosim r interesu preiskovanja... Policaj, naženite vsakogar, ki bi nas hotel nadlegovati! Cubikov, njegov pomočnik in komisar so obotavljaj« se vstopili drug za drugim v spalnico. Njihove oči mogle videti tole: pri edinem oknu je stala velikan.1_ lesena postelja, na kateri jc bila še večja pernica. Preko zmečkane pernice je ležala prav tako posvaljkana obleka. Blazina je bila prav tako zmečkana in je ležala na podu. Na nočni omarici je bila srebrna ura in srebni kovanec, za dvajset kopejk. Razen postelje, omarice in enega stola ni bilo v sobi nobenega drugega pohištva. Ko je komisar pokleknil in segel pod posteljo, je privlekel na dan kakih deset praznih buteljk, razcefran slamnik in stcklcnico, v kateri je bilo še nekaj vodke. Pred omarico se je valjal škorenj, ki ga jc prah že na debelo prekril. Sodnik je s pogledom obšel sobo in se tako razsrdil, da je zardel.