Leto IV., štev. T45 V Lfatrilavir, petek dne 22. junija (923 PčftaJna pa^SsIIre««. Posamezna Slav. stane i 01» fctfiaja ob * i|irtr«J. Stane mesečno 1240 O in za rnoaemrtvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta St 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo« Ljubljana, Prešernov« al. št M. Telet it U Podružnice: Maribor. Barvarska utt Tei.it 22. Celje, Aleksandrov« « Bačon pri pošta, eekor savoda štev. U.84Z Ljubljana, 21. junija. Jfačelna debata o službeni pragma-ižki je znatno razčistila poglede na ta velevažni zakon. Sedanja vlada je projekt ki je bil v decembru lanskega ieta v zakonodajnem odboru že tik pred rešitvijo, poslabšala baS v točkah, ki so za osiguranje uradniških svoboščin najvažnejše. S točko 7. čl. 4. je širom otvorila vrata samovolji državne, pri nas na žalost tako zelo partizansko pobarvane eksekutive ter se je spustila na opasno polje kontrole mišljenja državnih nameščencev. To je povsem srednjeveški princip, kateremu so se kar najostrej-še protivili demokratski govorniki. Poslanec dr. Popovič je dalje doka-sal, da je člen 224. vladinega predloga, ki stavlja z dnem uveljavljenja zakona vse državne nameščence, iz-vzemši sodnike na razpoloženje, in torej suspendira njihove že stečene pravice stalnosti, protiustaven, ker v smislu čl. 136. ustave poteče z dnem 28. junija t. 1. pravica generalne -evi-aije uradništva. Kar je bilo v decembru lanskega leta še mogoče, to je sredi junija izključeno. Vprašanje redukcije se od strani vlade sploh tretira popolnoma šematično. Poslanec Reisner je opozarial, da odpuščanje uradnikov ne more roditi dobrih posledic. ako bo za postopanje v prvi vrsti določilno le število, izraženo v gotovih procentih. Rešenje uradniškega problema ima kot svoj glavni cilj ozdravljenje državne uprave. Danes pa niti nimamo popolne slike o bodoči ureditvi državn' uprave. Zakon o centralni upravi je še nerešen, principi nove administracije še niso nikjer ugotovljeni. In vendar je vse to v najožji zvezi z vprašanjem redukcije! Demokratski govorniki so v debati poudarili mnogo važnih podrobnosti. Prečansko uradništvo beleži z zadoščenjem, da so se posl. Pribičevič, Popovič in Reisner v temperamentnih besedah zavzeli za njegove idealne in materija]ne interese. Radikalska vlada je v centralnih uradih pričela b pravnim čiščenjem prečanskega uradništva. To je ena največjih pogrešk režima. Nikdo ne zanika, da je med srbi janskim uredništvom mnogo sposobnih in vestnih činovnikov. Toda naša država v administrativnem oziru še ni enotna in vsaka pokrajina ima nebroj posebnosti, ki se morajo upoštevati, ker se sicer godijo napake, pogreške in opustitve, ki povzročajo mnogo škode in to ne v najmanjši meri sami državni misli! Postopanje vlade Dri razpravi zakona kaže v ostalem očividno tendenco, da se uveljavljeni" nove službene pragmatike kar najbolj zavleče. Pojavila se je naenkrat tendenca, ki grozi upropastiti vse dosedanje delo. Poleg splošne službene pragmatike se imajo sprejeti še posebni "zakoni za železničarje, sodnike in profesorje. Sedaj je vlada naenkrat pričela zastopati stališče, da je ureditev uradniškega problema nemogoča, dokler niso vsi zakoni rešeni. Ker pa baje ni časa, da bi se kmalu predelali tudi označeni špecijalni zakoni, zato hoče vlada glavne določbe teh zakonov uvrstiti v splošno pragmatiko fec-t posebne oddelke, V tem trenutku znači ta namen seveda zavlačevanje splošnega zakona in vzbuja zato v krogih državnih nameščencev upravičeno vznemirjenje. Pa tudi formalno uveljavljen je še .iove pragmatike ne bo uvedlo v življenje, ker ostane njen najvažnejši del. ma-terijalne določbe, na papirju, dokler ni uradništvo v smislu člena 11. raz-poredeno v kategorije in grupe. To se mora zgoditi s posebno uredbo ministrskega sreta, za katero pa se niti predpriprave še ne vršijo! Najbolj merodajno za oceno stališča, ki ga zavzema vlada napram uradništvu, pa je dejstvo, da ni orav ničesar še storjenega za odpravo uradniške bede. V novem uradniškem zakonu bodo sicer določene znatno višje plače, toda v finančnem zakonu, ki se sedaj nahaja pred parlamentom, zaman iščeš kreditov za nove plače. Od cxk službene pragmatike pa državni nameščen ci ne bodo siti. Demokratski govorniki so zahtevali, da se vsaj s ^kojšnjim povišanjem doklad ustvari znosni p rovi zori j. Tudi ti apeli so bili šaman. Kar je Janes povedal minister lrifkovič, je naravnost cinično in mora zrevoltirati tudi najmirnejšega človeka. Pragmatika je bila danes v načelu sprejeta. Demokrati bodo v špecijalni debati storili vse. da se zakon popravi. Dokler pa vlada ne da sredstev, je delo zakonodajnega, odbora — Problematičen Rpsel . Finančni odbor odobril ogromno povišanje davkov SILNO OBDAČEN.JE KMETOV. - KRIVIČNA RAZDELITEV. Šefa narodne skupščine NADALJEVANJE RAZPRAVE O IZREDNIH KREDITIH. Beograd, 21. junija, r. Na današnji seji finančnega odbora se je vršila raz» prava o novih dokladah (čl. 15-, 16. In 17. predloga). Prvi je govoril proti posl Voja Lazič. Posl. dr. Šečerov ie omenil, da se v nekaterih delih države ne po« bira davek na poslovni promet. Finanč* na uprava ni izkoristila onih rezervoar« jev, ki so ji stali na razpolago. Izjavil je v imenu demokratske stranke, da bo glasoval proti. Klerikalna poslanca Ku* lovec in Pušenjak sta se izjavila proti novim davkom, musliman dr. Spaho pa je omenjal, da obstoji v Bosni dvojni zemljiški davek in bodo dodatki veljali za oba davka. Tako bo plodna Hrvat, ska plačevala 10 milijonov davka manj, ko Bosna. Predlagal je, da se nalože doklade samo na bosanski desetinski pavšal. Dr. Krizman (dem.) je izjavil, da ne pristaje na to, da se z izrednimi dodatki pokrijejo izredni krediti, ki jih je vla* da sklenila brez vednosti narodne skup-ščine. Od novih dodatkov odpade ve» čina na kmeta, ki bo moral plačati 439 milijonov, dočim odpade na ostale dr« žavljane 81 milijonov. Davek je krivi* čen ker generalizira. Linearno povišanje davkov je primitivna metoda, ki je po; vsem krivična. Obdačijo se naj občutno veliki dohodki od zemljišč, malega kme* ta pa se naj zaščiti. Posestva z manj ne* go 2 ha ali 330 jutra naj bodo novega davka prosta. Dr. Voja Veljkovič (de* mokrat) jc vprašal ali so te doklade do* ločene za polovico leta 1923. ali za vse leto, ker bi se v tem slučaju plačali na« zaj. Finančni minister je odgovarjal na kritične pripombe opozicije. Branil je čl. 15., češ da je samo «za časen«, do* kier se ne uvede novi davčni sistem. Kar se tiče davka na poslovni promet, se plačuje. Poslal je dva inšpektorja, ki nadzorujeta po vseh večjih krajih, ka* ko se ta davek plačuje. Odklonil je predlog dr. Spaha. Odgovarjajoč posl. Veljkoviču, je izjavil, da bo ta davek moral biti plačan za vse leto 1923. (Pro* testi pri opoziciji.) Nato bi se imelo vršiti glasovanje. Ker vlada ni imela večine v odboru, je predsednik odredil pavzo. Opozicija jc zahtevala, naj se takoj glasuje. Prišlo je do živahnih konfliktov. Med odmorom so se jeli zbirati vladni pristaši. Po od» moru je zemljoradnik Lazič opozarjal, da se davčno leto začenja b 1. julijem, a ne s 1. januarjem in je že zato pobi* ranje novih davkov za nszaj krivica. Za njim sta govorila posL dr. Spaho in Vesenjak. Ta je dejrL da je največja klerikalna organizacija poslance SLS pozvala, naj odidejo iz parlamente, ako se sprejmejo predložena davčna breme--na. (Klici pri radikalcih: Da vidimo! Smeh!) Finančni minister jc ponovno odgovarjal. Nato se je vršilo glasovanje in je bil člen 15. sprejet 8 17 proti 13 glasovom. NOVI DAVČNI PREDPISL Izredne doklade znašajo: (ČL 15) a) za vse vrste zemljiškega davka, izvzemšl specialni davek na mestne trge In hišne vrtove v Srbiji in Črni gori, S Din na vsak dinar davka in doklade; b) na vse ostale vrste neposrednih davkov (vštevši tudi davek na mestne trge In vrte v Srbiji Jn Črni gori) 30 odst., to je 30 Din na 100 Din davka ln doklad. V Srbiji in Črni gori se smatra kot predpisan davek stvarno zadolženje za celo leto 1923. (ČL 16.) Tej uredni doklad) niso podvrženi: a) invalidski davek, davek na poslovni promet, davek na dohodke dr. žavnlh in samoupravnih nameščencev, davek na puške in vojaška taksa na Hrvatskem in v Slavoniji, Banatu, Bački ln Baranjl; b) duhovniška bira v Srbiji in Beograd, 21. .iunija. r. Na današnji seji skupščine so najprej posamezni ministri odgovarjali na razna jim stavljena vprašanja. Na upit posl dr. Spaha glede odpiranja zasebnih pisem na pošti je notranji minister izj&rtt, da se odpirajo pisma samo onim osebam, ki so v zaporu. Dr. Kpaho je ugotovil, da se po čL 17 ustave smejo odpirati pisma samo v slučaju kazenske preiskave. Pokazal je pismo, katero jc poslal neki poslanec volilcu. Pismo je bilo na pošti odprto in je bila vrhutega na ovoju zapisana pripomba - tranji minister odgovarjal na vprašanje gjevie (dem.) je opozarjal, da vojno m: poslanca Ajanoviča {»lede odpuščanja nistrstvo svojih dolgov za dobave ar uradnikov v Bosni in izjavil, da so bili plačuje v pravem času ali pa sploh n* nekateri uradniki odpuščeni zato, ker ; in je zahteval naj se to že vendar er. eo vzklikali republiki in Radičn. PosL ! krat konča. (Odobravanje), dr. Behmen (muel.) se ni zadovoljil s Nato je bila seja zaključena in sklici odgovorom i na prihodnja za jutri dopoldne. Italija organizira novo vstajo v Albaniji AGITACIJA ZA POVRATEK PRINCA WIEDA. — PORAZ VLADNIH ČET. — ITALIJANSKI OFICIRJI MED VSTAŠI. naj bi postal albanski kralj. Princ W«r! Beograd, 21. junija, r. Iz Albanije so prispela danes vznemirljiva poročila, ki v polni meri potrjujejo že sinoči razšir- črnl gori, doklada na tobačne produkte ieno vest, da je postala naša mala soseda vnovič pozorišče državljanske volne. Očividno pod vtisom posrečenega pu-ča na Bolgarskem in pod italijanskim vplivom sta organizirala znana buntov- v Bosni in Hercegovini, zdravstvena in šolska doklada v Sloveniji ter doklada za bolniško nego v Banatu, Bački In Bara njL (Člen 17.) Izredna doklada deli v vsem ! nika Bajram Cur in Ahmed beg Prištinac usodo osnovnega davka, potemtakem se v severni Albaniji oborožen upor. Vlad lahko vloži posebna pritožba proti predpisu izredne doklade -amo v slučaju napačnega proračuna in zadolžitve. Izredna doklada se ne upošteva pri davčni cenitvi kot merilo pridobitve ali izgube kake pravice davčnih obveznikov. Na te izredne doklade se ne more predpisati nikaka davčna niti samoupravna do-klada ali davek. Iznos dohodkov ht teh izrednih doklad, se všteje v splošne dohodke državnega proračuna za leto 1923^24 Uradniška pragmatika v načelu sprejeta CINIČNE IZJAVE MINISTRA TRIFKOVICA. ne čete, kl so bile poslane Iz Skadra in Huma v boj proti vstašem, so bile potol-čene Mod uporniki se nahaja tudi več italijanskih oficirjev. Po poročilih vojakov tiranske vlade, ki so prekoračili našo mejo, prodiralo vstaši proti Skadru in Kroji In so razrušili z artUjerijo že več vasi, ki so podpirale vladne čete. Cilj vstaje le vreči sedanjo vlado, kateri očitajo, da Je prodala Albanijo Jugoslaviji, in omogočiti povratek princu VVie-du, oz. niegovemu sinu Skenderbegu, ki ima največ pristašev posebno med katoličani, ki stoje pod vplivom Italije, y zvezi pa le tudi s številnim drugimi 00-ličniakl, posebno s katoliškim duhovnic Stvom v Skadru. Bar, 21. junij. r. Po poročilih iz Skadra so člani kosovskega komiteta dvig. nili v severni Albaniji resno vstajo proi tiranski vladi. Vodje cele akcije sta Ba" ram Cur in Ahmed beg Prištinac. Vls-dine čete, ki so poslane iz Skadra d« uduše vstajo, so poražene. Nekoliko cje-tlh vstašev jo izpovedalo, da kosovski komitet razpolaga z veliki vsotami tir da se med vstaši nahaja tudi več italijanskih oficirjev. Agenti princa Wieda so v celi Alband razvili živahno agitacijo. Potujoč po vse.i zemlji skušajo vstvariti med prebivat stvam razpoloženje za njegovega Skender bega. Beograd. 21. junija, r. Danes popoldne se je v zakonodajnem odboru končala načelna debata o načrtu uradniškega zakona. Demokrat. Ljuba Davidovič je zahteval, da izvrši redukcijo uradništva posebna komisija, kateri naj se pridele po en predstavnik vsake strokovne organizacije. nadzira pa naj vse delo generalna komisija, v kateri se bodo poleg zastopnikov strank nahajali predstavniki teh organizacij. Obširno je razpravljal o točki 7 čl. 4. Po logiki tega predpisa bi mnogo vseučiliških profesorjev, ki so se opredelili socialistično in so torej republikanci, ne moglo biti r službi in oni socialisti, ki bi jih mogla vlada lepega dne pozvati ponovno na ministrske foteljo. ne bi mogli biti ministri. Govor ministra Trifkoviča. Nato je govoril minister Trifkovič. Ob žaJoval je, da bodo zemljoradniki in spahovci glasovali proti zakonu in menil, da sta posL lepo govorila o bedi iu trpljenju uradnikov. Prekinil ga je Popovič: epare so l°k za bedo, ne pa za-kon^. Minister odklanja strokovne organizacije pri redukciji, češ da to ^privatne institucije*. (Ugovori demokratov: To niso privatne institucije, ampak javne! Opozicija ni zadovoljna ker vla- je nega odbora. Vsi so glarovah" sa. Predsednik je nato objavil, da. uradniški zakon soglasno v načelu spre* jct. Zemljoradniki in Spahovci so tik pred glasovanjem zapustili dvorano. Jutri se prične špecijalna debata o tem zakonu. PROTI MAKSIMIRANJU DOKLAD, Beograd, 21. junija, d. Poslanec Reisner je včeraj z ozirom na izvolitev ministrskega komiteja, ki ima staviti predloge glede činovniških prejemkov, na vseh merodajnih mestih opozoril na težave, ki so nastale, ker so neodgovorni činitelji v lansko naredbo o dodatkih vtihotapili za hrbtom parlamenta znano klavzulo o maksimiranju. Vsaka ponovitev tozadevnega nevzdržnega stališča bi povzročila stalne krize in težave in bi kvarila celokupni moralieni efekt pragmatike. Bruhanje Etne ne preneha MUSSOLIM NA KRAJU NESREČE. — KRALJ IN MUSSOLINI SE IZOGIBATA DRUG DRUGEGA. — ODKLANJANJE TUJE POMOCL — (Glej tudi poročila na drugi strani!) Messina, 21. junija. L Danes zjutraj | ga rokava nov rokav, ki Je krenil narav-ob 5.30 je ministrski predsednik Mussoli- nost proti železniškemu postajnemu po- Anglija proti novi bolgarski vladi Beograd, 21. junija, r. Presbiro objavlja danes sledeče poročilo iz Londona.: Oficielni krogi so z govorom dr. Nin čiča v narodni skupščini o dogodkih v Sofiji zadovoljni. V Londonu se splošno sodi, da pride v najkrajšem času do da ni našla sredstev, da pomaga urad- komplikacij za vse sosede Bolgarije, iz-mkom. Vsi smo složni z izjavo demokra 1 2Vane po organizaciji makedonstvujuščih tov, da uradniki nimajo koristi od cbuk- ki jih sedaj podpira vlada. potrebujejo denarnih ! službeno je bila demantirana trditev ni prispel z vlakom v V3!o S. Giovanni (v Kalabriji nasproti Messine), kjer so mu podali zastopniki oblasti najnovejše vesti o napredovanju iave. Vlak so nato s trajektno ladjo prepeljali na sicilijan-sko stran. Iz Messine se je takoj odpeljal na licc katastrofe, kamor je dospel ob 11. dopoidne. Mnogo se komentira dejstvo, da ie Mussolini prispel semkaj šele po odhodu kralja, ko bi bilo vendaT edino le prav, da bi bil spremljal kralja vsaj ob tej priliki. Javnosti postaja vedno bolj jasno, da se kralj in Mussolini izogibata drug drugega. Messina, 21. junija. 1. Tok lave Je v Lmguaglossi prošlo noč napredoval s srednjo hitrostjo 15 metrov na uro. Širok Je približno en kilometer, visok pa okoli 7 metrov. Venomer pada gost pepel. Bobnenje se ne čuje več. Noč v Linguaglossi ie bila strašna. Prebivalstvo ie že odpravilo vso hišno opravo in sedai z grozo pričakuje, kdai bo ognjeni tok požrl mesto. Glavni rokav lave je 2c popolnoma po-kril vasi Casazzo in Cotigno. o katerih ni sledu več. Včeraj se ie odccpil od te- slopiu v Castiglione. Napredoval Je s hitrostjo 20 metrov In Je danes zjutraj tu. požgal poslopje, v katerem ie postajr' načelnik vztraial vse do zadnjega pri br zolavnem aparatu. Tok je nato prestopi, deželno cesto in se vali sedai v Llngtu-glosso. Drug lok lave, kl se je odcepi' na pallametski planlci. grozi mestu s strani, a je še preoej daleč od mesta. Glavni tok se ie razdelil v dva rokava, katerih eden Je usmerjen proti ždeznišk-postaii v Linguaglossi, od katere Je seda* oddaljen še dva kilometra, dočim pa lr drugi, mogočnelšL zadel ob neki grič, kt ga Je zadržal. Ce odtod krene na desno, ie izgubljena cela Unguagiossa, če pc krene na levo, bo vsaj del mesta rešen. Rim, 21. junija. L Mussolinijeva vlad je sklenila odkloniti vsako tuio ponudb'-za pomoč po vulkanski katastrofi priza detemu prebivalstvu, češ da sta italijanska vlada in italijanski narod sama v stanu, da ukreneta vse potrebno, da at pride v okom tej nesreči. Sprejemale s-bodo le ponudbe Italijanov, ki prebivaj' v inozemstvu. vic», temveč da sredstev. Minister 6amo želi naj mu poslanec Reisner pokaže pot, po kateri bi vlada prišla takoj do denarja. (Veliko ogorčenje pri demokratih. — Klici: Kakšen način postopanja! Denar preskrbeti ,ie vendar stvar vlade; mar vam naj išče opozicija sredstva? Ko bo Reisner finančni minister jih bo že našel! Pri točki 7. čL 4. je minister izjavil, da sprejme predlog posl. Pribičeviča, po katerem naj se vstavi «kdor javno pro= pagiran. Druge predloge minister odkla* nja. Nato se jc vršilo glasovanje, katere* £a se je udeležilo 35 članov zakonodaj* bolgarskega ministrskega predsednika, da je angleška viada že priznala novo vlado v Sofiji. Angleška vlada s seda-njo vlado v Sofiji noče stopiti v zvezo, dokler tega ne stori tudi francoska vlada. ODGODITEV NAŠEGA POSOJILA V FRANCIJI. Becgrad. 21. junija, r. Ministrstvo zunanjih del jc dobilo poročilo, da je francoska parlamentarna komisija za zunanje posle odložila predlog glede posojila 300 milijonov francoskih frankov SHS. Pasivna resistenca uradništva v Avstriji Dunaj, 21. junija, s. Zveza avstrijskih državnih nastavijencev je sklenila na današnjem zborovanju, ki so se ga udeležile ogromne množice vseh kategorij, da prične jutri zjutraj s pasivno resi-stenco, ker vlada zavlačuje pogajanja o ureditvi uradniškega gmotnega položaja. Inozemske borze 2L junija. CURIH. Berlin 0.0045, Ncvvvork 556.50 London 25.71. Pariz 34.75, Milan 25.40, Praga 16.71, Budimpešta 0.065, Bukare* šta 2.70, Beograd 6.35, Sofija 7.30, Var* kraVevim I šav. 0.0045, Dunaj 0.00785. TRST Ceocrad 24.90—25.20. Pariz 136.75-137.25, London 10l.2S-101.5C-Newyork 21.80—21.95, Švica 393—396 Berlin 0.018—0.02, Praga 66—66jO, Dn naj 0.031—0.0325; dinarji 24.90—25.20 dolarji 21.75—21.90, carinski franki (20i 83.25—83.75. DUNAJ. Device: Beograd 811—81.' Berlin 0.545—0.585, Milan 3216-322' Newyork 709S5—71.135, Praga 2127 d< 2133. Sofija 934—936, dolarji 70.650 dc 70.950, lire 3182.50—3197.50, dinarji 801 do 805. PRAGA. Dunaj 4.50, Berlin 2.51, Rln^ 150.25, Newyork 33.25, Beograd 38.125. LONDON. Beograd 390—410, Bcrlir 530.000—650.000. Milan 101.375—101.62-Praga 153.25—154.25, Dunaj 320.000 do 330.000. NEW VORK. Berlin 0.0725, Milas 454,25. Pra^n 300. Dunaj 0.01425. Ognieiri v Siciliji tareči potoki nadaljujejo svojo pot. 50.00*) beguncev. 1. Rim 20. junija. Zareci potoki lave se vale nevzdržne dalje in tudi z isto hitrostjo kakor losedaj. Glavni potok napreduje po esti v CasazzD, ki je popolnoma pokrita z lavo. Tudi o cesti, ki je vodila v Cateno. ni več sledu. Lava je pro-iirala ]>onoči s hitrostjo 20 m na uro n proti jutru požrla prve hiše v Lin-','uaglossi. Drugi ognjeni val, ki ie na-tal na planoti Valle Melata. napreduje vzhodno od Lapidare in ogToža Lin-.•-uaglosso z druge strani. Lava obko-juje mesto kakor ogromen in počasen plaz, obstoječ iz tekoče mešanice velikanskih skal in zemlje črnice. Vsa •a masa prodira v dolino, uničujoč ored seboj vse in premagujoč vse ovire. Glavna, struja, ki se vali s precejšno brzino po zelo plodoviti dolini, v kateri se nahaja kraj Cerro, menja fsak hip svojo širok ost. Včeraj je bila i00 m široka in do 5 m debela. Poleg glavne struje je še druga, ki se je odcepila na planoti Piici in teče po isti noti. koder je šla struja lave pri bruhanju Etne leta 1911. Na svoji dose-lanji poti je opustošila že ves okraj Palombe in grozi tudi kraju Santo Spi-rito. Vse ostale struje. ki so se odcepile od glavne, niso tako nevarne, ker -.e pomikajo zelo počasi, vendar pa je -koda, ki io povzročajo po vinogradih, gozdih in poljih, ogromna. Na nekaterih točkah so dosegli žareči vali širino enega kilometra, in višino 10 do 15 metrov. Prebivalstvo je izpraznilo okoli '00 km2 nenavadno rodovitnega izumlja.. Število beguncev je naraslo losedaj že nad 50.000. Z vseh strani r«rihajajo vedno novi begunci, ki iščejo rešitve pred strašno ognjeno pošastjo. Vedno se ponavljajoči potresni sunki delajo m»>d preplašenim pre-oivalstvom še večjo zmešnjavo. Pri a.puščanju va^i. hi S in polja se dogajajo vedno znova pretresljivi prizori. Seka kmetica je čakala v svojem vinogradu do zadnjega hipa.. Lava se je približevala nevzdržno in neizprosno. Kmetica je šla od trte do trte in poljubila vsako, kakor da bi se poslavljala od svojih otrok. Nato je zbežala ored ognjenim pokopom, ki je že začel pokončavati prve nasade njenega 'in ograda. Danes ]>opol(ine si je ogledal ponesrečene kraje kralj Viktor Emanuel, ki ee je pripeljal z avtomobilom v Fiumefreddo in proti Linguaglossi, kjer je tolažil prebivalstvo. Kralj je izročil ministru za javna dela Carnaz-d kot prvo pomoč 50.000 lir. da se takoj razdele med žrtve katastrofe. Tu-di z vseh drugih krajev Italije prihajajo vladi znatne denarne podpore za j oonesrečence. v čemur se odlikujejo i r,lasti banke.. Papež je daroval 25.000 j lir. « Etna je največji ognjenik v Evropi. 7;sok je 3313 m in ima obliko o grom-, nega, ploščatega stožca. Ognjenik spa- j ia v vrsto najmlajših geoloških tvorb i in njegova starost je cenjena največ '»a 50.000 let. Na kraju, kjer stoji sedaj ognjena gora, je bil prvotno morski zaliv, katerega je Etna ki je izbruhnila izpod morske gladine, s časom popolnoma, izpolnila. Vsa gora obstoji iz velikanske skorje lave, kar se najbolj vidi na. vzhodni strani gore, kjer se nahaja velika, ndrtina, imenovana Valle del Bue. Žrelo, ki se nahaja na, vrhu gore, le 'edko bruha, goreča lava si je poiskala izhode na -ebrih gore. V celem irna ognjenik ikoli 200 manjših žrel. Do višine 1400 m je vznožje Etne "jsIo rodovitno, tn uspeva najboljše mino sadje. Potem sledi do višine -K200 m gozdna cona. kjer rastejo kostanji, hrasti in piniie. Od tu naprej se •nahaja le lava in pepel. Etna je v zadnjih tristo letih bruhala povprečno vsakih 10 let po onkrat. Seveda, pa ti izbruhi niso bili vedno katastrofalni- Največji izbruh je bil iefca 1669. na .južni rebri gore pri mestu Nicolosi. Žrelo se je odprlo dne U. marca in lava je bruhala neprestano do meseca julija. Ta izbruh je uničil takrat 12 mestec in vasi, med njimi tudi del mesta Catania, kjer je lava podrla mestno obzidje ter se skozi mesto izlivala v morje Luka je bila -koro vsa zasuta. Zadnji večji izbruh v bližini mesta Linguaglossa je bil ■ eta 1865. Lava pa se je tedaj ustavila kakih 10 km od mesta-. Letos pa bo -koraj gotovo tudi to mesto postalo crtev ognjenika. j kob. Novo ustanovljena fcrafevna organi, i zacija JDS ima že 90 članov. V očigled ! dejstva, da se opaža na Rakeku obče l zanimanje za demokratske Ideje ln da ob stoja sedanji odbor iz agilnih mož, smemo pričakovati lepih uspehov. Sedanjemu odboru želimo vso srečo pri delovanju za napredek naše domovine. + Kako se godi klerikalnim tlača-noin. Ko so se klerikalci odločili za Pa-šičevo tlako, so imeli pred očmi le ne-ograničeno oblast in moč, ki jim io bo dala radikalija iz hvaležnosti za to, da se je po prizadevanju Radiča in Korošca sestavila samoradikalska vlada. Tiha kompanija. ki so jo sklenili klerikalci z radikali, se je pa zelo slabo obnesla in se je izkazala, kakor pravijo juristi kot »societas leonlna«. Danes nI le očlvidno, da niso klerikalci s tem, da so se zapisali med tlačane g. Pašiča, le spravili Slovence v državi ob ves vpliv ter jim povzročili velikansko škodo, marveč, da so s svojo kratkovidno in nesrečno politiko tudi same sebe degradirali na čisto brezpomemben faktor v državi. 24 od 26 poslancev lz Slovenije imajo klerikalci ter njihovi radičevski zaveznik! v parlamentu, a ugleda nimajo po lastni zaslugi nobenega. Najboljši dokaz za to je včerajšnji »Slovenec«, ki poroča, kako radikalski ministri odgovarjajo na izvajanja klerikalnih poslancev. ^Slovenec« piše namreč, da je minister Vujičič poslancu Nemaniču radi izenačenja plač slovenskih orožnikov s srbskimi odgovoril: »Ako hočejo imeti iste plače, naj gredo v Macedonijo«. Cisto dobro pripominja »Slovenec«, da je ta odgovor «in-pertinenten«, le tega ni povedal, da je ni v parlamentu stranke, kateri bi si upal minister dati tak odgovor. Značilno je, da je klerikalni klub ministrovo im-pcrtinenco gladko «požrlv. Zakaj pa klerikalci svojo sramoto v iSlovencu« že javno razglašajo, je povsem nerazumljivo. -h Kukavičje jajce ie zlegei nekdo! v včerajšnjem »Slov. Narodu*-. Nesra- j men napad klerikalcev ua svobodo zna- j nosii se zdi piscu .-Narodove- notice j »dvoboj med levičarskimi in desničarski- j mi znanstvenikih in »nedostojna znanstvena debata«. Ne moremo si razlagati, kako in od koga si je moglo uredništvo naprednega lista daii sugerirati to naravnost perpleksno pojmovanje karakteristične afere. Edino tolmačenje nam daje dotična notica sama. V njej je namreč bistvo znanstvenega konflikta mod profesorjem Hauptmannom in drjera Malom popolnoma izkrivljeno. Kakor vemo, se; prof. Hauptmann že dolgo vrsto let bavi j z vprašanjem vloge, ki so jo igrali podo-: navski Slovani za časa preseljevanja na-1 rodov ter z vzroki, zakaj so oni bili predvsem objekt in ie malo subjekt te- • danjih državnih organizacij. Prof. Hauptmann razlaga z zgodovinskimi in geo- i grafskimi argumenti takratno osvajalno t in državnotvorno inieriornost slovanskih J mostar.a, ta »o ease narodhetftt. Ob sklepu svojega poročila naglaša »Novi List»: Vara se rimska stolica, ako misli ,da bodo ti izpadi prod našemu narodu ostali ueopaženi. Danes smo mi svobodna ta suverena država, ki bo znala primerno odgovoriti na vse te napade vatikanske gospode. -i- Izenačenje občinskega volilnega prava. V zakon o budžetnih dvanaj-stinah je sprejeta kot čl. 44 določba, da ie »volilna pravica za volitev občinskih odborov v celi državi ista, kakor volilna pravica za ostale volitve ter se bodo potemtakem volitve narodnih poslancev, oblastnih In sreskih skupščin ter občinskih zastopov vršile po stalnih volilnih imenikih, izdelanih po čl. 1 zakona o volilnih imenikih.* -r Italija in Bolgarija. Italijansko časopisje sc šele sedaj bolj intenzivno bavl z revolucijo v Bolgari)!. Listi po-vdarjajo velik interes, ki ga ima Italija na tem, da prepreči oslabljenje Bolgarije, ker tvori Bolgarija protiutež proti pansrbskim ln pangrškhn prizadevanjem. Listi trdijo, da je dr. Ninčič Izjavil, da se je revolucija v Bolgariji financirala od strani Italije, ter ostro protestiralo. cOlornale di Roma« označuje to Izjavo kot »nesramno in nekorektno«, teir izjavlja, da mora'Italija poklicati Beograd «k redu«. Nerazumljivo je, da se je mogla dati taka izjava v trenotku. ko zaseda v Rimu paritetična komisija. »Glor-nale d' Italia« pričakuje oflcielni demanti iz Beograda. — Značilno je, da se ie ustanovila te dni fašistovska organizacija italijanskih državljanov, ki živijo v Sotiji. Sporf Službena objava LNP. Sej j poslovnega odbora se vrši danes ob IS. uri (6. uri) v Narodnem domu. Tajnik IL Prvak Gradca v Ljubljani. Športni odnošaii rred našimi m graškimi športniki postajajo vedno tesnejši. Pred kratkim so gostovali proti Primorju graški Amateurji, za soboto in za nedeljo sta si Primorje in Ilirija pridobila prvaka Grad ca. mofni klub Sturm. Zali bog je bilo pri zadnjem gostovanju Amateurjev vreme precej neugodno, da mnogi niso imeli prilike videti, na kakšni stopnji stoji graški nogomet. Upamo, da bo naše športno občinstvo prišlo sedal na svet? račun, ker nastopi pri nas najboljše graško moštvo. V soboto igra proti Primorju na Igrišču ob Dunajski cesti ob 630, v nedeljo pa proti niriji na igrišču pri državnem kolodvoru ob 6. popoldne. S. K■ Slovan v Ljubljani prosi avi 1 1 julija t. 1. desetletnico svojega obstoja.' jtiaSjB ob t. urt popoldne U jut. Kolodvora na pokopališče k sv. Križu. Ude-ležimo »e ga korporatlvno! Zbirališče ot> »ričetrt na ž tiri pred južnim kolodvorom. X Kolo srede se bo vrtelo c restavraciji »Zvezda« na Kresni večer društva »Atena* do 1. ure po polnoči, ker se je posrečilo izposlovati dovoljenje za podaljšano uro. Časa bo torej dovolj. d» poiščete srečo! X Oddaja ribolova v bajerju pod Ti volijem se vrši dražbenim potom v pon delje-k dne 25. junija 192S ob 9. uri do poldne v ljubljanskem mestnem srispo darsk«n uradu. X Za Sokola L Dušan Kazimirov«." je ibral v gostilni pri Zupančiču ob pri liki prevoza judenburških žrtev za zgrad bo Sokolskega doma za Sokola T 22? di nar.ev. Iskrena hvala! X Izgubljeno. V uršulinski oerkvi bila najdena o vratna ženska verizic* Dobi se na Kongresnem trgu 17/1 X Klobuk, siv. je bil zame*;« vfie Ob tej priliki se vrši nogometna tekma j »J rae<3 pol 1? in 1. uro ponoči v ka med S. K. Drava. Varaždin in prvim mo- j 'Zvezda* v Ljubljani. Dotičm go štvom S. K. Slovan, s prodtekmo, v ka- j »pod. ki gs je zamenjal se naproša. da teri igra S K. Slovan, rezerva s S. K. odda v upravi »Jutra*. kjer dob Ilirijo, jun. V proslavo se vrši isti dan ; tndi svojega nazaj. tudi veselica, katero priredita S. K. Slovan in Češka obec na vrtu hotela Tivoli. /. nacionalni la\vn-tenru's-turnir v Zagrebu priredi od 27. junija do 1. julija t. L »Zagrebačko klizačko društvo«. Prija- Prosvsia Mestno gledališki v Celju. V petek dne 26. juuija se uprizori kot zadnja abonma-predstava v tej sezoni Rob. Brac cova veseloigra »Prava ljubezen«. Gostuje mariborsko narodno gledališče. Mla dini vstop zabranjen. Začetek ob 20. uri. Rijavec ostane v Beograda. G. Josip Rijavec, operni tenorist v Beogradu je izjavil našemu dopisniku, da so vse vesti, da bi bil za prihodnjo sezono angažiran za osiješko gledališče brez vsake podlage. G. Rijavec očtane *e na/lsr-Ije v Beogradu. Smrt angleškega romanopisca. Dne 15. junija je uinrl v Londonu na. pljučnici znani angleški pesnik in romanopisec Maurice Hewlett, v starosti 61 let. Hewlett je bil po poklicu odvetnik, a od leta 1910 član akademskega odbora londonskega kraljevskega društva za literaturo. Napisal je mnogo novel romanov in pesmi ter vžival po vsem .'Angleškem svetu veliko popularnost. Revizija invalidskih podpor Zakon o proračunskih dvanajstima ve 7a~ta turnir, pri katerem smejo na- j predvideva, v a. 30 revizijo invalidnin stopiti le državljan! kraljevine SHS. naj1 Dotična določba se glasi: Minister z* se pošljejo do najkasneje 24. junija ob socialno politiko se pooblašča, da v sm: 11. dopoldne na naslov : .Vcksander Pod-vinec, Zagreb. Strossmaverjeva uL 6. Propagandna siaicta skozi Beograd. Prošlo nedeljo se Je vršila v Beogradu od hotela London do Kalimegdana propagandna štafeta skozi mesto. Proga je dolga 1752 m in Je bila razdeljena na sedem etap. Od desetih štafet so dospeli prvi na cilj 1. B. S. K, 2. Smnadij2, 3. Jugoslavija. Dočim je lani zmagovalec B. S. K pretekel isto progo v 4:04 je letos rabil le 3:51. slu reSenja ministrskega sveta br. S3.65'-.' z dne 18. aprila 1923 lahko izvrši rev-zijo vseh rešitev, s katerimi so s« do slej priznale invalidske podpor« an lidom in obiteljim, kakor rudi pot.reberi osebni pregled invalidov. V to svrh'~ odredi minister «oc. politike potrebno število komisij, ki bodo izvršile revizije in podale poročilo. Za vsa reSenja, o katerih komisije ugotovijo, da so se ti vršila nepravilno in nezakonito, odred: minister socialne politike takojšnje ule z 2 0. Dunajski nogomet. Včeraj, v četrtek.' njenje nadaljnjega izplačevanja, priznale v cup-igri premagal Sportklub Hakoah ' nih podpor, zadevo pa izročiti sodiHSu ki bo definitivno odločilo, da se popre) Rnje rešenje anulira in prizadetemu od bije pravica za prejemanje invalidske: podpore; ali pa ako navzlic komisijske mu poročilu ugotovi, d\ je poprejlnje rešenje pravilno in zakonito, da. se in teresova nemn podal i?a izplačevanje pod pore m da se mn izplača tudi tista, za katero je bil prikrajšan. To sodi?fts bo ustanovil mini-ter socialne politike. So d išče sestavljajo predsednik in 6 članoT od katerih »o predsednik in trije članj sodniki kavcijskega in apelacijskega Obfava X Na mestui ženski realni gimnaziji v Mladiki se otvori danes v petek ob 11. uri dopoldne razstava, risarskih in ženskih ročnih del zavodorih gojenk. Razstava bo otvorje&a do vštevši nedelje vsak dan od 9. do 18. ure. — V torek popoldne se otvori ravnotam ruzeta-va kuhinjske in gospodarske šole. Starši plemen napram germanskim in turkoia- Politične oeležhe -r Organizacija JDS na Rakeku. 7. Rakeka nam poročajo: Dne 17. t m. ->e je vršil za občino Rakek zelo obiskan ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS. Otvoril in vodil je zborovanje tukajšnji postajni načelnik g. Jeras. Gospod dr. Puc je podal kot odposlanec oblastnega odbora v jedrnatih besedah ?rcgrajri in pomen JDS. Izvoljen je bil na to slidečl odbor: predsednik Bučar Jakob, podpredsednik Ribarič Simon, tajnik Tavčar Pran, blagajnik Martlnčič Fran* »dborniki: Debevc Anton, Mikše Fran, Urbas Ivan, Valjovec Ivan, Vrabec Aloj-rii; preglednika Tačunov: Gabrenja Aloi-ri!, Oelhoior Brano; čuvar skrinjice in .njjuMAtnilc. Pavtečic .Ersijk Ooknti Ja« tarskim narodom. Njegova teorija torej ni. da so Slovenci suženjsko »predestlni-rani», to so si klcrikalci prosto izmislili. Ali so rezultati Hauptmannovih raziskovanj točni ali ne, to je stvar znanstvenega dokazovanja in protldokazovan,a. Tu pa je jedro afere. Klerikalci, ki imajo proi. Hauptmanna hudo v želodcu, ker je lani objavil sijajno znanstveno utemeljitev narodnega edinstva, so se vrgli' nanj, češ da piše svoje razprave (ki jih je menda že 1.1914 pričel) zato, da ustreže «Beogradu» in škodi klerikalni teoriji o i treh narodih. Ta imputacija je sama nt sebi nesramna žalitev odličnega znanst-1 venega delavca. Klerikalci so šli pa še dalje. Njihov napad na Hauptnv.mna jim je dal priliko, da so naskočili svobodo znanosti v obče ter proglasili tudi za našo univerzo argument poiena. Tu bi se morala kot en mož dvigniti univerza, napredna javnost, v obrambo nečuvene- j ga napada. Mesto tega čitamo v .-Slov. Narodu« banavzične sodbe, ki kažejo po- j polno nerazumevanje pravega stania j stvari! To je res žalostno! + Velika Radičeva skupščina, ki jo je Radič napovedal takoj po Pašiče-vem govoru, se vrši v nedeljo v Zagrebu. Radič bo obsežno odgovoril Pašiču, poleg njega pa uastopi še vrsta drugih govornikov. Radič vabi svoje seljake, da prispejo v Zagreb i društvenimi banderi, vneto pa agitlrajo tudi hrvatski Zajcd-ničarji. Poleg skupščine v Zagrebu ie bilo za nedeljo napovedano tudi radičev-sko zborovanje v Osijeku. Energični na-stop osiješklh in vojvodinskih demokratov pa je radičevce tako preplašil, da so i v strahu pred kontrolo patriotičnega ljud i stva zborovanje odpovedali. 4- Vatikanska politika na Reki. Su- j šaški »Novi Listr« piše, da je te dni rim- j ska stolica definitivno odredila, da pripade kapucinski samostan na Reki pod provinco kapucinskega reda v Benetkah. Ta samostan ie pred polomom Avstro-Ogrskc spadal pod varaždinsko provinco. Za časa italijanske okupacije Reke se Je rimska stolica požurila, da odvzame ta samostan izpod jurlsdikcije varaždinske-ga provincijala. To postopanje rimske stolice proti našemu narodu in našim cerkvenim institucijam dokazuje jasno, da ni niti za las izpremenila svoje politike, ki jo Je vodila proti našemu narodu v bivši Avstriji. Razlika je danes samo v toliko, da ie tedaj rimska stolica bila v službi apostolske Avstrije, a danes stoji v službi fašistovske Italije. Od prvega početka italijanske oki paclje Reke je rimska stolica preko svojih agentov in emisarjev podpirala italijansko propagando In politiko na Reki. Na inicijativo teh vulkanskih emisarjev so bili izgnani Iz Cekc vsi redovniki kauucinskezi: sa- NA KRESNI VEČER v soboto ob 6. vsi na Tabor. K SOKOLU L Ob 18. koncert, ob pol 19. Javna telo-— vadba, nato ljudska veselica. — Vojaška godba. Sokoisivo Sokolsko društvo v Tržiču vabi vse prijatelje društva na svoj javni nastop, ki se vrši dne 24. t. m. ob 2. uri pop. na letnem telovadišču ob sokolskem domu. Pridite polnoštevilno. Zdravo. Sokolsko društvo v Vel Laščah o r osla vi svojo petnajsletnico z javno telovadbo in veselico na prostem v ne-i deijo, 24 t. ra_ na vrtu brat« Franceta Hočevarja v Vel. Laščah (vulgo Mate tov). Začetek telovadbe ob 1430, po telovadbi veselica. Sodeluje godba dravske divizije. Vabimo vse prijate* lje Sokolstva, da se prireditve v čim večjem številu udeleže. Opozarjamo na nastop zlasti Ljubljančane, ki se ta dan podajo na goro k Sv. Ahaciju nad Turjakom, da nas posetijo Telovadce pro; simo, da pridejo z jutranjim vlakom radi skušnje prostih vaj na uodbo. Bratska društva obveščamo, da amo za* prosili za udefežnike polovično vožnjo na državni železnici, ker ni dvoma, da bo prošnja ugodno rešena, naj se dru= štvu preskrbe z zwto potrebnimi legitis macijami. Na svidenie v nedeljo! Zdra* vo! Odbor! Sokol na Raki priredi v nedeljo dne 1. julija javno telovadbo, pri kaieri na> stopijo to pot poleg članov prvič tudi članice in deca. Sosednja bratska dru« štva vabimo, da se udeležijo naše pri« reditve v čim največjem številu. Mariborski sokolski naraščaj je včeraj popoldne ponovil v veliki dvo» rani Narodnega doma svojo akademijo. Topot se je divila lepim nastopom go« jencev in gojenk posebno najmlajša so« kolska deca. Med sporedom je izročil župni starosta br. dr. Pivko dvema go« jenkama in dvema gojencema lepe ven« ce saveznega starešinstva, ki so si jih prislužili Rudolf Vižintin. Boian Grgič, Alma Mulej in Mara Soršak z dosego prvega, drugega ln tretjega darila pri zmagi v tekmah naraščaja na lanskem vsesokolsketn zletu v Ljubljani. Mladina je častnim mladim sokolskim zmtgoval« cem navdušeno ploskala. Spored, s ka« terim bodo naraščajniki nastopili v ne= tlelio na svojem župntm zletu v Ptuju, je tudi včeraj prav lepo uspel. Žal, da ga je videlo radi popolnoma nezadostne informacije le malo Mariborčanov. V tem oziru bo moralo vodstvo nara« ščaja postopati gibčneje. Služba dru« štvenc^a poročevalca je že ponovno od« rekla in sploh v tem oziru mariborski Sokoi slabo funkciionirs. gojenk, prijatelji in znanci zavoda eo uljudno vabljeni, da si izvolijo pogleda- ^ en e* v prtok one rJ. ju- I ^ , . . , ' ... / ' . r ' . cc. Poslednja dva imenuje vo.tn tem!«*— mvi ob uri iveoer v tvo.ii pevski „ , . ., . „ - . ■ , „, . ^ . * . . _ , . X - Predsednik m Sani imajo vsak s«-oi>» droram svoj redni ob6nt zbor Dnevni name5tllika. red: Otvontev, tajnikov« m blagajnika ^ sod;s& ^ izvrfc5. — Odbor. X Velik kres z umetnim ognjem te bo žgal jutri v soboto na Zgor. Rožniku nad Ljubljano Obenem se vrši vrtni koncert godbe Z-T2. Zadetek ob 19. nri. Vstopnina prosta. Pekli Si bodo tudi janjci na ražnu. Za jed in dobro p\>ačo na •'no noicočne so tedaj, ako so prisotni vsi člani in se rešuje z večino glasov. Sestavo navedenih komisij ie postopek njihovega poslovanja predpiše minister socialne politike, ki obenem odredi tud' nagrado "lanom komi-ije in članom se dlš-a, ki odločuje po poročilih komirije Minister socialne politike lahko tud sam v obrazloženi predstavk: dostav-' predmete, za katere izve neposredno, di so rešeni nepravilno, navedenemu '.odi :ču v odločitev dotlej pa utnan 'ipLi čeranjo priznan" invalidske podpor« STROKOVNI UČNI TEČAJI ZA OBRTNE VAJENCE- Ljubljana je ostala v šolskem letu 192. -23 brez obrtnih nadaljevalnih šol okoli 2000 vajencev in vajenk brez stro kovnega ponka. Nasta' je uevzdriljtv položaj: po zakonu ne more biti vajene*-prost, ako se ne izkaže z izpričevale^, da je vestno posečal pouk in z uspehotn dovršil najvišji razred obrt. nadaljevalne šole. V Ljubljani pa takih šol ni bilo* Pouk se ni mogd zafeti v minuli jesen', je preskrbljeno. V slučaju slal^ega vre-! ker nit! lokalni faktorji niti drfava niso mena se vrši kres na Vidov .lan dne j dali dovoli sredstev v te svrh^ o»>č.na 28. junija. a obec v Ljublj . 22. junija ob pol 8. uri zvečer v Narod- | svetljavo ' sama pa ne more nositi malone vseh XUCeska obec v Ljubljani priredi dne bremen za učiteljstvo, učila, kurjavo rar iz. junija ob 8. uri zvečer v Narod- j -ctljavo L dr Vrhu vsega jej^ nepo-nem-doL predavanje o staroče^ god- k«*« bJoW«^a leU 1^1/22 bi, dalje godba na dude in veselični pro gram. Gostji dobrodošli! Bude to origi- \ Da bi se našli viri, iz katerih trt se pokril dolg in omogočila otvontev obrtni1' ladalicvalnh šol v prihodnji jeseni, ni,ni novink. P^te f "hrn a v ^ včeraf^- te sebou znam,. V neAeh jyle ^^ ; v vdfld niagistratni dvorani ankete P-ga na rvbr, sraz u KMe tovUrnv o &o bi]a vsa interesiran, oMa- 2 h. odpoL t Trg. m obrtna zbornica. Zveza to X Maturantom le^ka 19« ^nbor-; — sindikat, vse obrt- ske gimnazije! Dne 8. julija 1923 pot-. ; ^ y debatj_ k, jo ie &> 15 let iuk-0 mature. Da zamoremo, ^ Perič se :e itaglsž«*11 absc- obletnico primerno proslaviti, prosim ; nuinC(St da se v interesu strokov -vse to?ariše, naj mi naznanijo v najkraj-1 n<; Ifobrarhe in obtac omike vajence-' šem času svoj naslov ter sporoCe svo- m vaJenk vsekakor posKrbi za pouk. T . je mnenje glede čas*, kraja in sporeda . naIo,a o^ave, ki ie P« veljavnem za-proslave. — Martin Derenda. postajni ; koru '^Ižna prispevati dve tretjini načelnik. Zagor.fe. I vsem troškom. Ker rJ mo«o6e z zr.Iet- X J- e- a. d. »Jadran*. Društveni se- kom pouka »»lnšat: preko jeseni a dotle stanek se vrši v petek dne 22. junija n, upat^ ^ bi se viada -ndobila za to, ob 20. uri. Na dnevnem redu je vpraša-1 da st(lli' &voio dolžnost, jc anketa sklc-nje ferialnega odboiE. Udeležba 7* vse r;,a; cd bor obrt. nsv. šol v LSul- člane obvezna. — Odbor. Ijan| sestav! dogovorno z n?.čclri!:i z?- X Veselica v Hribarjevem gaj«. Na- < drtIg in z javnimi faktorji načrt, kako predno gospodarsko in prosvetno dru-, w uredm » finanslrah" strokevn! učn'. štvo za Krakovo in Trnovo priredi dne te£aii za obrt. vajer.ce dotlej, č\ bo nož-24. junija, to je na kresno nedeljo vrt- i n0 z;:nva otvoriti prave obrtne nad-lje-no ve«e'ico v KiT*ujev«n f-aju. Vabi- valne šole! Nato se VT«i znov» ozia ar -jo se rsi naši BomifljeBlki. da se vese- keta. k! načrt odobri, lice udeleže v čim več*® številu in s j Debate so se udeležili gg. viadna svet-tem čimbolj podpro stremljenje društva nika Iv. Subic in dr. Luhec. trlnlk dr. X Pevci «Ljut>ljs"skega Zvona«! Po- Gc-lia, Ujnik dr. Murnik, b-nčni r4\ra-greb pokolpeg* našega člana, g. trgov- teij dr. Kisovec. centralni nadzornik dr, c-a J. Perdtum w vrši v »e<*k dne ZZ Fatur obč svatova>c Očrte J, d?- DomaČe vesti * Prvi dan poletja. Po astronomskih računih je današnji din prvi dan poletja. Včeraj je bil uajdaljli dan v I"t'j, od danes naprej se pa začenja •'aa zopet krajšati. Tako mrzlega začetka poletja, kakor je letos, se tudi najstarejši ljudie ne opominjajo. Nadejati se je pa. da bomo zato imeli •iolgo in toplo je=en, kar bodo zlasti ' veseljem pozdravili naši vinograd-*Ud ' Kongres. Jugoslovenskega gumarskega udruženja v Ljubljani. V dneh 1 S. do 21. avgusta i. I. se vrši v Ljubljani tretji veliki zbor tega udruženja. Pričakovati je mnogobrojnega poseta združenih Članov iz vse države, kakor radi delegacije nekaterih inozemskih gozdarskih društev. Po zboru se bodo mršile ekskurzije na Bled, Pokljuko, Triglav in v Trbovlje. Kongres je velike važnosti za naše gozdarstvo v ajširšem pomenu be-ede. — Pripravljalni odbor naproša vso našo javnost, •ia mu gre na roko posebno s tem, da po možnosti v istih dneh ne vrši kakšna podobna prireditev, ki bi mu otežkočala delo. — Naslov pripravljalnega odbora je Ljubljana, Križanke. * Beograjsko učiteljsko društvo je Obralo na svojem zborovanju dne 14. *. m. za svojega delegata na glavni skupščini v Ljubljani g. P. Damrija-noviča, učitelja v Beogradu. * Za ndeležnike profesorskega kongresa. Prometno ministrstvo je odobrilo polovične vozne li«tke po vseh državnih železnicah vsem članom profesorskega društva, ki se žele udeležiti četrtega kongresa, profesorjev, Ta se vrši od 5. do 7. julija t. 1. v Sarajevu. Ta znižana cena velja od junija dc zaključno 19. julija. * Z zagrebške univerze. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo je imenoval vseučiliškega profe-■orja dr. Josipa, Šil o vi 6a za predhodnika izpralevaine komisije za prvi državni izpit in vseučiliškega profesorja dr. Vinka Krikovica za predsednika izpraševalne komisije za •"strt; državni izpit. * Odlikovana J-oIničarka. Liga dru-čtva, Rdečega križa je odlikovala z Najtinglovim redom gospo Anko G j u r o v i 6, bolničarko bivšega srbskega Rdečega križa. Ta red je ustanovila pokojna japonska cesarica. Od- Hanael pa je ležii ze oa jsoanegi dne v bolnici in je tam prejel obtožnico dr« žavnega pravduištva. Iz bolnice so so« absolvent višje trgovske šole in Štefan I ^^ Sp0ročili, da Handel ne more priti m nir^mirlri ttAtMA,"nitra 17 \!rweTT1 t • 1______: > __1__ i.___ Gosnodarsivo Koltar, pisarniški pomočnik; v Novem mestu Franc Bele. doMei davčni prakti« kant v Ptuju. * Izprememba državljanstva. Izstop iz državljanske zveze naše kraljevine je dovoljen zaradi sprejema češkoslova« škega državljanstva Roku Koprivnikar« ju, železniškemu uslužbencu v Pragi, ro« jenemu v Stražišču, ter Cirilu Globoč« niku, knjigovodji v Pragi, rojenemu v Ljubljani. * Himen. V Celju se je poročil gosp. Ivan Pokom, vladni koncipist pri pokr. upravi za Slovenijo z gdč. Franjo Ca-terjevo iz Smarjete pri Celju, oa Mora-vi pri Kočevju pa gosp. Ludovik Puš, k razpravi, ker ga je mučil« poleg stre lov tudi tuberkuloza, kateri ie predvde« rajšuiem naposled podlegel in tako dc« finitivno ušel porotni razpravi ter po* novnemu zaslišanju, ki je bilo medtem odrejeno. * Konec Breitbartovc slave v Zagrebu. V Zagrebu se je v kabaretu Pick v Draškovičtvi ulici produciral med drugim tudi znani slavni dunajski ju; nak, lomilcc železa Breitbart Ko je zvi« jal železo in pozival n« korajžo, je pri« šel na oder ključavničar Klajič ter iz« javil, da tudi zna delati take čudeže. Breitbart mu je zagrozil: »Vržem \7\s z odra, ako tega takoj ne storite.■» Potem učitelj na kmetijski šoli v Grmu z gdč.; seleče izza kulis kratko železo, ga zvi> Minko Kajfcževo. Pogreb g. Josipa Perdana, ie v obliko podkve in ga vrže mlade-čigar | niču, češ: Poravnajte ga, sicer zletite z truplo so prepeljali z Dunaja v Ljub«. 0(jra pa v nemalo iznenadenje vseh Ijano. se vrši danes popoldne ob 4. z j prisotnih vzame podkvo ter jo med juž. kolodvora k Sv. Križu. * Zakaj Ima kovač klešče? Vsak četrtek. koncertira godba dravske divizije v Zvezdi. Paviljon, ki stoji med kosta* nji, je muzi ki že večkrat prav koristil, burnim aplavzom publike na kolenu zo« pet poravna. Breitbart osramočen ves divji zgrabi mladega človeka in ga vrže med orkester, tako da je bil Ie srečen slučaj, da ni dobil težjih poškodb. Na Dobava drv. Pri hitendaoturf komande Savske diviziiskc oblasti v Zagrebi-(Gaieva ulici 30 a) 6. juiija ofertalna licitacija koslovaško preko Madžarske. rezan les. Važno za izvoznike v Franci- Številne insolvence v Italiji. Me jo je. da natančno označijo švicarsko- s^a januar.ia sta bili v Italiji 402 insol francosko izstopno postajo, to jc Base! j venci, februarja 40". marca 437 in spri ali Dele, da si ne nakopljejo nepotrebnih | ia 430 insolvenc. prevoznih stro5kov na švicarskem ozein- Končna ureditev izvoza živine iz lju. Rumunije. Izvozna pristojbina je nam«5 Lesne kakor tudi druge izvoznike, ki i gt0 prvotno mišljenih 6000 določena ns izvažajo preko postaje Buchs, opozarja-. fcjev za koma/L Pri drobnici m.-. 'iikovanje dob; vsako leto ena izmed vom smo poročali iz Celja, da je tudi najzaslužnejših bolničark iz zavezni- po mestu razširjena škrlatinka. Kakor -kih držav" Izročitev tega izrednega j pa sc je po večdnevnem opazovanju -■dlikovanja se bo izvršila, v Beogradu pacijentov dognalo, je šlo pri vseh slu* Epidemija v Celju. Pod tem uaslo« vetniku za zakonito 10 odstotno najdem sa najslovesnejši način. * Novi mariborski In splitski škof. Sporazumno med našo vlado in Vatikanom je imenovan, kakor smo že poročali. za škofa v Mariboru dr. Andrej K a r 1 j u, bivši tržaško - koperski s.kof, za škofa v Splitu pa dr. Klement Bonifačič. Dati vstoličenja še ti določen. * Žetveni dopusti, vojakov. Vojni minister je izdal nareibo, da se morajo pustiti stari vojaki — lanski ali prejšnji rekruti — na začasen dopust :aradi pomoči pri žetvi in mlatvi. Rekruti pred končano rekrutno vežbo ne morejo na dopust. Prizadeti s ta riši naj napravijo prošnje na komandanta če-r6, kjer služi sin, katerega žele dobiti na dopust. Prošnja je kolka prosta. čajih samo za ošpice, tako da danes zdravstveni oblasti ni niti en slučaj škrlatinke prijavljen. Pač pa razsaja ta bolezen hudo po gotovih okrajih celj* skega okrajnega plavarstva. Več provi« zoričnih izolirnic se je sedaj ukinilo ter bolnike prepeljalo v celjsko bolnico, kateri je dal zdravstveni odsek na raz« polago sanitetni auto. Na predlog celjskc zdravstvene oblasti sc zaključi šolsko leto mestnih in okoliških osnovnih šol predčasno že v soboto, dne 23. t. m., da pridejo otroci lz okolice kolikor mogo« čc malo z mestom v dotiko. V Celju so razširjene samo ošpice, ki pa tudi že pojemajo. * Lep uspeb cvetličnega dne Podmlad« ka Rdečega križa v Mariboru. Maribor« sko prebivalstvo ie pokazalo, da so mu nino v znesku 4500 dinarjev * Ponesrečen napad v Čudnovi trgo» vini. Včeraj dopoldne sc je zgodi! v tr« govini zlatarja Ivana '""udna v Liublja« ni nasproti pošte napad, čegar namen mo, da le v Buchsu vagon v svrho ca- ^^ ;7V07I,0 prieto,ibine «00 leier za ko rinskjh in ekspedicijskili manipulacij 24 ur stojnine prost. Za prihodnjih 24 ur _J Pra3ka hanka Fischl i Bondv. Po stane stojnina za uro 3000 Ka (avstrij- j ugotovitTah praškega trgovinskega sod: skih kron). Ako se blago tekom 48 ur' ^ ^^^ aktiva, te banke :2.660.( ne odprem i, se računa vsaka nadaljira Tf>mu raznierju odgovarja od firm* ura 9000 Ka, tako da maša dnevna stoj- pred]agaBa TOodstotna poravnava, moa za vagon 216.000 Ka. _ Oblok 5ankovce^ v Madžarski je narasel v dingem tednu junija za milijarde na 129 milijard Km. — Povišanje poljske uvozne earinr znaša z veljavo od 22. junija. 100 odst — Nemška iu poljska marka. Iz V ar-&ave poročajo: Finančni minister je i* javil, da, je padanju poljske marke kri va izključno le katastrofa nemSk« TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica: baška, 77 — 7S kg. 2 — 3 odstotki, 2 vagona 440; baška, 7ti — 77 kg, 9 vagonov 437 — 440; baška 75 — 76 kg, 4 vagoni 430 — 440: banatska, (77 — 78 kg, Zenta. 2 vagona 440. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, ponudba 290. | ^ Oves: baški, povpraševanje 300. Turšči- i _; ca: baška. promptna. 40.5 vagona 260 — 267.5; okrogla, 5 vagonov pa je v svolem bistvu šc nepojasnjen, j he]a t V2gon 300; sremska, ponudba 280. Stinnes v Poljski. Poljbko fcisop v^ona ^ - j ^ ja Se neki Stinnesov aupnii " -fl5 ~ ra.7i-Mv.irk 7. /jistooniki poljske velike Stanovanjski zakon. Ministrstvo j dobro znani blagi nameni te organiza« socijalne politike je izdalo službeno iz-!cije. Za cvetlice se je izkupilo 11.698 di« danje Stanovanjskega zakona od dne | narjev 20 para. — Društvo za podporo m novembra 1921 pravilnikom 7.1 revnih u£encev je prcielo od Podmlad« izvršitev istega zakona od 23. novem- j ka Rdečega križa (0.000 Din in od ne« bM 1922 in dopolnitvami od 25. mar- i ;roenovaneoa dobrotnika v spomin pre« ca 1928. * Uprava postojnske jame. Kakor noroča tržaški uradni list, se uprava postojnske jame združi z upravo idrijskega rudnika. Upravo bo vodil komisar rudnika, a ob strani mu je poi-eb-na komisija s sedežem v Trstu. * Nezadovoljstvo med aradnišfvotn. Med državnim uradni-J^ ^ndTnc i^sK."d7uničuje"7tem rajmi je zavlad-na , . }n wr« ».i-« Neznan moški je prinese! v trgovino, v kateri se je nahajala samo prodajf-lka, prstan v popravilo. Ko ie gospodična zapisovala njegovo ime, jo je neznanec zgrabil za vrat, a se mu je prodajalka kmalu izvila in pričela klicati na po« moč. V tem trenutku je stopi! v trgo« vino še drug moški, ki je sunil proda« jalko v malo, v kotu se nahajajočo omarico in dvakrat tu
  • otrebščiue. Sedaj pa so prišli ra vr--to bivši avstrijski uradniki. Odstav-Ijajo jih kar zaporedoma brez navedbe viroka. Samo pri financi so jih odslovili te dni nad 100 Kako naj žive ti m veži s pokojnino 200 do -">00 lir mesečno pri tej draginji? Slovencev je le malo še v državni službi. Mesta odšlo vljenib zavzemajo urainiki is predvojne Italije. Ogorčenje med starejšim iradništvom je splošr.o. * Tehnično gozdarski izpiti. Mini-«tei za šume in rudnike jo podpisal pravilnik za polaganje izpitov za administrativno in tehnično gozdarsko IržavDO službo. Polaganje izpita je predpogoj nadaljnegt napredovanja v •'hnično gozdarski službi. 4 Stavka mornarjev v Dalmaciji in ^toorjn- Včeraj je res izbruhnila •tavka na vstb paniikih obrežne plov-^ Dalmacije in Primorja. Številni go-•■'!. ki so hoteli potovati na jug. so r.riSli radi tega v veliko zadrego, ker ne vedo, kam naj krenejo. Mornarji jahtevajo povišanje plač, v kur hrodo-lastniki nočejo privoliti in odklanjajo sploh v»aka pogajanja s stavkujočimi. Mornarji imajo dosedai povprečno mesečno 500. kapitani pa 1200 dinar.jev, a si morajo sami nabavljati obleko. pangermanske ostanke in vrši tako ko« ristno narodno delo? Za olepšavo ulic v Mostah- Prejeli v neki cerkvi zagrebške okolice, ki so; sočih Ka: mesnate 23.5 — 25.5. debeie jo dosedaj šc neznani hudodelci izro> i 25 — 28 za kg žive teže. — Goveda: Do-pali. Roparji so jo vrgli v ribnjak, ker i gon 1744 glav; po izvoru 68 domačih. 97 so spoznali, da monštranca ni zlata, | madžarskih, 732 jugoslovanskih in 847 marveč Ie pozlačena. * Zanimiva obsodba brivca. Ob p rili« j žive teže: voli 11 — 16 (18), biki in kraki lanskega vsesokolskega zleta je ma« j ve 11 — 16, mrJava živina 7 — 11.5. riborsko okrajno sodišče obsodilo po«' Cene padle povprečno za 1000 Ka pri kg. nemčenega brivca Zahradnika iz Slo«1 Dunajska lesna borza (20. t m.) venske ulice na 500 Din globe in 24 ur j Velika ponudba, slaba kupčija. Izvozna zapora, ker je nekemu češkemu Sokolu, trgovina zastaja. Povpraševanje je bilo ki je po napisni tabli najbrž videl v j po mecesnovih stebrih, 9 — 14 m, 15 — Zahradniku šc zavednega češkega roja«! 20 cm, in rezanem materialu po 20. 33 Dsmafs feoris 21. junija. ZAGREB. Na tržišču z efekti mir« nejše razpoloženje. Na deviznem trži šču sprva slabše razpoloženje, ki se u pozneje včvrstilo in jc blago izginilo -tržišča. Promet jc bil pri nevelikem po rmnunskih. Notirajo v tisočih Ka za j vpraševanju slab. Notirale so devize: ka. zaračunal na soboto za striženje las čez dvojno tavifo. Zahradnik se je po« tem proti tej obsodbi pritožil. Včeraj smo: Jože Oražen, župan moščanski in 1 je okrožno kot vzklicno sodišče potrdi« načelnik cestnega odbora sc prav živo zanima za razširjenje in olepšavo ulic, le tistih kupov blata v Vodmatu, ki jih cestar nastrže in pusti cele mesece su« siti ob Zaloški cesti, ne vidi, da se pa« lo obsodbo, češ da bi Zahradnik v so« boto sicer smel zaračuniti dvojno tarifo kot je to običajno pri mestnih brivcih, toda Zahradnik je šel še za deset kron čez dvojno mero in zato zaslužil od« santi čez nje spodtikajo. Želeti bi bilo, j merjeno kazen. Prvi sodnik pa je bil da bi se že enkrat spomnil, da niso za olepšavo, ter jih pustil odstraniti. * Mariborske smrtne obsodbe. V za« porih mariborskega okrožnega sodišča čakata še dva k smrti na vešala obso« jena hudodelca na končno rešitev svo« in 45 mm, 28 cm, 6 m dolgem, kakor po dolgem jamskem lesu in oNikovcih. Ponujale so se večje količine drv za kurjavo: hrastova polena po 280 Ka za kg iz Marchegga. bukova polena po 270 Ka plus SO Ka tovorninc za kg iz Gradiš-čansks ter sedmograška drva za kurjavo po 365 Ka, bukova polena po 295 Ka z dunajskega severnega kolodvora, oblikovci po 215 Ka kg s štajerske postaje, deske za zaboje. 4 m dolge, 65 mm, po mnenja, da bi v soboto tudi dvojne ta« rife ne smel zaračunati, ker prejema, 400 Ka s štajerske postaje, borovi stafli v svoji obrti plačilo le vedno zn delo i po 520.000 Ka plus 140.000 Ka tovornlne in za nič drugega. * Vlomi in tatvine. V Begunjah na _________________ _______ _____ Gorenjskem so doslej neznani zlikovci jc življenske usode. Vse številne smrt. j ponoči vlomili v delavnico krojača Hro« j Ka za kubični meter s štajerske postaje, ne obsodbe iz znanih krvavih maribor« i vata. Odnesli so izdelanih oblek in bla za kubični meter s štajerske postaje, oglje, inehko in trdo po 750 Ka, borov i stebri, 50 mm, 4 — 5 m dolgi, r>e 480.000 skih porot razen že izvršenih dveh ju« stjfikaclj so bile milostnim potom po kralju spremenjene v dosmrtno ječo. Čakata šc ropar Pokk, ki je umoril ptujskega veletrgovca Roscnfclda in ruski graničar Britvin, ki je na meji pri Marenbergu ustrelil svojega ljubavnega tekmeca. Njuni smrtni obsodbi čakata že več mesecev odločitve v Zagrebu oz. v Beogradu. * S smrtjo ušel poroti. Svoječasr.o smo poročali o ljubezenski tragediji Antona Handla iz Maribora, ki je me« seca aprila po nenravnem deliktu nad nedoletno deklico ustrelil svojo nevesto Marijo Saiko in potem še sehe dvakrat Iz davčne službe. Ža praktikunte: obstrelil. Državno pravdništvo jc dvig. pri davčnih uradih so imenovani: v Ko ievju Bogomir Fink, pehotni podporoč« nik v pokoju in absolvent višje vojaške nilo proti njemu obtožnico radi hudo« ga v vrednosti nad 20.000 kron. Najbrž! ravno isti zlikovci so se oglasili tudi pri gostilničarju Jegliču, kjer so se dobro DOBAVE. Dobava podnožnic iz trsja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 4. Dunaj 0.124—0.12475, Berlin 0.065 d<-0.075, Budimpešta 1—1.03. Milan 402 d<-403. London 407.5—408.5, Newyork 87.25—88.25, Pariz 547.5—552.5. Prag.-265.75—266.75, Curih 1585—1592.5; ^ lute: dolar 86.75—87.25, avstrijske kro ne 0.124—0.1245, češkoslovaške krom 260—262, 20kronski zlatnik 330—0, n,-poleondori 320—0, leji 44—0, lire 397 d>-400; efekti: Ljubljanska kreditna bank 230—240. Praštediona 1015—1020. Sla venska banka 105—107. Trboveljska premogokopna družba 1130—1150. BEOGRAD. Blaga ni bilo dovolj v 1 devizah Milan, Nevvyork in London Berlin in Solun narasla. Notirale so de< vize: London povpraševanje 465.5, Pn riz 550—547. Newvor5č 87.50—87.75. Ze nevn 1585—1500, Solun 255—257, Milar 402—403. Praga 266—266.5. Berlin 0.0: do 0.075. Dunaj 0.124—0.1245. Bukarešt -43.5—44. Sofija povpraševanje 105, Bi> dimpešta !—1.05; valute: dolar povpr.-: sevanje S6. leji 45. češkoslovaške kron. 263—265, nemške marke 0.12—0.15, Ic vi povpraševanje 105. oskrbeli z jedjo in pijačo ter odnesli: Julija ofertalna licitacija glede dobave 5 tudi nekaj obleke. " Svarilo za trgovce. Orožniška posta« tisoč podnožnic iz trsja. Dobava manometrov in ur za mer-' ja v Starem Pečeiu razglaša, da ie od« .H:nje brzine. Pri ravnateljstvu državnih, potoval proti Zagrebu in Ljubljani Sa«; železnic v Subotici 5. julija olertalna h-; va Vasic, 301etni agent tvrdke Lajoš j Racija glede dobave 50 manometrov ,n . Pisalni stroji itd. Mehanična delavnic« (popravlj&lnica) UOBUAKA taHpa ulica M Levoj iz St Bečeja, ki je jako opasen človek, zlasti za trgovski svet. On da je «strokovniak» v sleparstvu na drobno in debelo. " Prijeten in jajčast okus je znak tc« stenin <;Pekatete-». Ako jih kuharica skrbno pripravi, jc ni boljše jedi te vrste. Zdravo in lepo zobovje se doseže 25 ur za merjenje brzine. L. BARAtt.V delstva umora in bi se imela vršiti raz«! le pri stalni uporabi «Ito» paste. Dobi« prava proti Handlu v pravkar minulem i va se povsod. Glavna zaloga drogerija realke; v Murski Soboti Franc Perkič. letnem zasedanju mariborske Borote. I «Adrija». Liubliana. Selenburgova ulica. 7 s a k o množino Ponudbe poslati na ime GIOVANN! DAGNIMC na upravo „Ju£ra". 109 • wm Edmocd Abont: Notarjev nos Globok vzdih, da bi bil z njim skoraj prevrnil mizo, je bil prvi znak njegove boli. Hotel se je razodeti a beseda mu ni hotela iz ust. Bil je tako strašno boječ, da se je komaj upal prijeti svojo miljenko čez pas in jo poljubiti na usta. Kuharica je hitro ugenila, kaj bi fad. Bila je pripravna ženska, sedem ali osem let starejša od njega in v ljubezenskih rečeh bolj izurjena. — Vem, kaj to pomeni, mu je dejala, vi bi me radi vzeli. Pa dobro, ljubi moj, saj se lahko zmeniva, če imate kaj prihranjenega. V svoji nevednosti je odgovoril, da fina prihranjeno vse, kar se lahko od moškega zahteva aii z drugo besedo: dve čvrsti in delu vajeni roki. Gospodična Jeannette se mu je v obraz za-krohotala in povedala jasneje. Zdaj se je pa še on zakrohotal in rekel z naj-Ijubeznivejšo ravnodušnostjo: — Ali je treba ža to denarja? Zakaj pa niste tega prečej povedali? Šičer ga pa imam dovolj. Koliko ga pa hočete? Povejte žnešek. Ali bi bila na primer polovica premoženja gospoda L' Amberta žadošti? — Polovica gospodovega premoženja? — No, Seveda. Več kakor Stokrat tni je to rekel. Poloviča njegovega premoženja jo moja, šamo da ši še nisva raždelila denarja. Hrani mi ga. —. Vam se blede! Vofso^snie na srednje m strokovne šole Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje 29. in 30. junija od 8. do 12. uro v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu 1, I. nadstr. Brez spre-; jemnega izpita se sprejmejo v I. letnik učenci in učenke, ki so dovršili IV. raz- j red srednje ali nastavni, oziroma m. raz i red meščanske šole ali IV. razred lice- ■ ia ali pripravljalni razred dvorazredne ; trgovske šole. Predložiti krstni list in i zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenci iu učenke naj pošljejo omenjeni listini ravnateljstvu šole po pošti najkasneje do dne 4. julija. Pošiljatvi mora biti pri- j ložena znamka za odgovor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred v prvih dneh septembra. Vsled pomanjkanja učnih prostorov je pripravljalni razred ukinjen. Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje 2., 3. in 4. julija od 8. do 12, ure. Pogoji za vstop v L letnik so: dovršeni IV. razred srednje ali IV. (nastavni) razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in starost 14 let. Ako bo še prostor na razpolago, je mogoč vstop v I. letnik tudi učenkam in učencem, ki so dovršili IH. razred meščanske šole. Za tiste, ki so obiskovali nemščino kot. obvezni predmet, ni nobenega sprejemnega izpita, vsi drugi pa morajo delati sprejemni izpit iz nemščine čez snov meščanskih šoL Prednost pri sprejemu imajo tisti, ki so bili odklonjeni lansko leto, ako predlože dobro izpričevalo IV. razreda srednje ali meščanske šole, oziroma liceja. Da ne bo take gneče, kakršna je bila pretečeno leto, se naznanja, da pri vpisovanju ne bo nihče sprejet Po sprejemnih izpitih, ki sc vrše dne 5. julija začenši ob 8. uri zjutraj, se bo odločilo, kdo je sprejet m kdo odklonjen. Zato je brez pomena, če pride učenec ali učenka pri vpisovanju prvi ali zadnji na vrsto. Predložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju. Vpisovanje 2. in 3. julija 1923 od 9. do 12. in popoldne od 2. do 5. uro v ravnateljski pisarni zavoda (poslopje gimnazije). Za sprejem se zahteva, da je prosilec dopolnil ali da bo dopolnil v teku šolskega leta 14. leto in da je dovršil najmanj petrazredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Ker je število za sprejem učencev z ozirom na prostore v delavnicah omejeno, bodo vsi prosilci podvrženi sprejemnemu izpitu, ld se bo v glavnem nanašal na risanje in se bo vršil 3. julija od 2. do 5. ure popoldne. Predložiti krstni list, domovnico in zadnje šolsko izpričevalo. Tisk Delniške tiskarne, d. d v Liubljani. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. žšce se isvanje v Llubijan! v stari ali novi hiši (vili), obstoječe iz dveh do treh sob s pritiklinami, takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar, plača so tudi za eno leto naprej. Ponudbe pod „3tanovanje" na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 1091 ' — Blede? Glejte, ravno prihaja. Po rečem mn ža obračun in prinesem vam groše v kuhinjo. Ubogi bedak! Dobil je od gospoda pošteno lekcijo visoke socialne gramatike. Gospod L" Ambert ga je poučil, da je obljubiti in dati preveč. Počastil ga je tako, da mu je razložil (bil je namreč židane volje), kako zaslužno j©, če kdo govori v prilikah, ki jim pravimo pretirane in kako nevarno je, če mu kdo verjame. Nazadnje mu je rekel z odločno prijaznostjo, ki pa vendar ni dopuščala ugovora: — Romagne, dosti sem storil zate; storiti hočem še več Spravim te iz te hiše. Čisto navadna zdrava pamet ti mora povedati, da nisi tu kot gospodar. Sem pa veliko predober, da bi te pustil tukaj za služabnika. In nazadnje mislim, da bi ti storil slabo uslugo, če bi to obdržal v nejasnem položaju, ki bi kvaril tvoje navade in pridil tvojo dušo. še eno let' takega brezdelnega in zajedavega življenja, pa izgubiš vse veselje do dela. Navaden potepuh bo iz tebe. Zdaj ti pa povem, da so potepuhi nadloga našega časa. Povej mi po duši in reci, če bi hotel biti nadloga našega časa? Nesrečni človek! Ali nisi večkrat pogrešal naslova delavec, pogrešal vaše delavske plemenitosti? Saj si vendar eden onih, ki jih je Bog ustvaril, da se plomenitijo s koristnim znojem. Ti spada« k aristokraciji dela. Zato pa delaj! Ne več v bedi iu dvomu, ampak v gotovosti, za katero ti jamčim, in v izobilju, ki je primerno tvojim skromnim potrebam sicronn aeio. Ob M a Kaaj manjfeaio življenskih sredstev, kar pa ni mogoče, ti pa zopet pomorem. Odpovedati se pa moraš neumnem i namenu, da bi poročil mojo kuharico. Saj vendar ne smeš združiti svoje usode z usodo dekle: pa tudi otrok ne maram v hišo! Nesrečnež se je zagnal v jok in se ves ginjen zahvaljeval Da razbreme nim gospoda L' Amberta, naj vam povem, da je uredil stvar še precej spodobno. Oblekel je Romagnčta od nog do glave, mu kupil opravo za gobo v petem nadstropju stare hiše v ulici Cherche - Midi in mu odštel pet sto frankov za življenja, dokler ne dobi dela. Niti teden dni ni minilo, pa ga je že spravil za delavca k fabrikantu zrcal v Sčvrsko ulico. Precej dolgo, morda celih Jest mesecev, ni pokazal notarjev nos nič novega o svojem dobavitelju. Nekoč, ko je nas dostojanstvenik s svojim pisarniškim načelnikom brskal po plemiških listinah plemenite, bogate rodbine, so se pa njegova zlata očala čez sredo prelomila in padla na mizo. Ta nezgodica ga ni nič motila. Na-teknil si jo naočnik z jekleno vzmetjo, očala si je pa dal na Zlatarskem nabrežju zamenjati. Njegov optik, gospod Luna se je hite! opravičevati"in mu poslal druga očala, ki so se v dvajset štirih urah zopet na istem kraju prelomila. S tretjimi se je zgodilo tudi tako; dobil je še četrta, ki so se tudi tam prelomila. Optik zdaj ni več vedel, kako bi se opravičil. Sam zase je bil pre- "Dert. Posazai je 2em ssooo štirih dni poses^a in rekel: — Ta mladi gospod pa ni nič kaj pameten. Nosi očala štev. 4. ki so zanj veliko pretežka. Iz same koketnosti pa hoče imeti kakor nit tanko očalno sedelce, a dobro vem. da ravna z oča- li divje, kakor bi bila iz kovnega že-! vzame! leza. Ce mu kaj rečem, se bo jezil. Po ' srepost gosp*3ia Aifreca L' Amberta. Nekoč, kc je ravno skočil na očala in jih zdrob1'! s peto v prah. so naznanili doktorja Berniera. — Hvala Bogu! se je razveselil notar. prav. da ste prišli. Kakor zaklet sem. Najrajši bi videl, da me vrag šljem mu kaj močnejšega. Gospe Lunovi se je zdela misel čisto pametna. A tudi s petimi očali se je zgodilo tako kakor s prejšnjimi štirimi. Čeprav ni bil napravil nihče nobene opombe, se je zda-, gospod L'Ambert razjezil do hudega in se preselil k drugemu zlatarju. Vse je tako kazalo, kakor bi se bili vsi pariški optiki zmenili, da bodo lomili svoja očala na nosu ubogega milijonarja. Cel kup se jih je že zlomilo na njem. Najbolj čudnu pri vsem tem pa je bilo, da je ostal naočnik z jekleno vzmetjo, ki ga je nosil vmes. cel in trden. Vi veste, da potrpežljivost ni bila Doktor je seveda takoj pogledal na nos svojega bolnika. Zdel se mu je zdrav, lep, kakor roža. — Kakor vidim, je dejal, sva čisto zdrava. — Jaz že gotovo, ,-amo ta prekleta očala nečejo biti zdrava. Povedal je. kaj se je zadnje dni zgodilo, in gospod Bernier se je zamislil. — Je zc zopet Auvergnčan vmes Pokažite, ali imate ra kako zlomljen" sedlo. — Imam, pod nogami. Gospod Bernier je pobral sedlo t tal, ga pogledal skoz povečalno steklo. in zazdelo se mu jo kakor da bi bilo zlato tam, kjer se je prelomilo, posrebrero. Prve stroške plačam jaz. Jaz ti pre- j pričan, da je kriv samo gospod L'Am- lt»«|s w driamlm da.kom mt luterate »red e »rtiJJil prllcžsna znamka r« odgovor fr manipolacMeka pr!a!o[b'.na (I Dt*), UČTELJICA 2680 prevzame med počitnicami pouk za izpit v meščansko šolo ali prvi letnik BUKOVA DRVA kupim vsako množino in plačam najvišjo oene fran-ko vagon. Ponudbe pod . Ptuj. 2676 GOSTILNIČARJI. POZOR! Večjo množino ljutomerskega in hal oskrba vina. letDik 1922.. od 18 do 24 K in staro, letnik 1921., od 32 do 40 K po litru takoj j proda G jur i Valja-k, Graj ska klet! Maribor. 2610 HIŠA 3644 vrt in njiva blizu Novega m usta, naprodaj. Kuptw cena 60.000 Din. Poizvr se pri Ivanu Kobeju, mi-I zarju v 2abji vafL KRASNO POSESTVO 16 or. veliko, v ravnini v sredi vasi, četrt, ure od železniške postaje, eno uro od Složenjgradca oddalje no. naprodaj. Poslopje je v dobtem stanu. Za to hišo se lahko dobi gostilniško koncesijo in trgovino z meš_iiim blagom. Vodni-moč za mlin. Vpraša se pri g. Gustavu Krampa ju, restavracija Povže, pošt.-« Mislinje. 265- SPREJMEM POMOČNIKA izučenega mešane stroke, dober železninar in manu-fakturist ima prednost, ozira se samo na pomoč- j nike mešane stroko, dobre j mlajše moči. vojaščine pros-t ima prednost. — Istotam se sprejme učenec dobrih poštenih staršev, s šolsko izobrazbo ter dober računar. Naslov pove uprava cJutra«. 2675 BANATSKO PŠENICO prvovrstno, razprodaja na vagone paritetno vsaka postaja v Sloveniji M. Bielic. Dunajska cesta 33 v pri Balkanu). 2648 ČEVLJARSKEGA VAJENCA zdravega, krepkega, ld ie priden in pošten, sprejmem takoj. Pogoji ugodni, Iirana in stanovanjo v hiši. Avgust Jetrlie. Radeče. 2625 BANATSKO MOKO prvovrstno, v vrečah in na vagone razprodaja M. Bieiic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižjih dnevnih cenah. 2616 HARMONIKE 2678 kroma tično. Luba-sovega izdelka in en bas (tričetrt), pripraven za bolj majhno ^odbo, vse v dobrem sta-nn, so proda. L. Prostor, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. Fllijalka Simon Rmetec, Ljubljana ulica štev. 26. Sprejema potnike v južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. O d bo d iz Ljubljane vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Diraš^covič ,B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Podružnloe: Beograd, Balkanska ulica 25. — Sužak: Jovo Gj. Ivoševič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13,— Gruž: Ivo Lovričevič. — Bltolj: Gjorgje J. Dimitrijerič & Komp. Bulevard Kralja Aleksandra 187. — VoL Bečkerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik TRGOVSKI POMOČNIK agilen in zanesljiv, ee sprejme takoj. Ponudbe z referencami na tvrdko Ci-zej & Rantigaj, trgo. i na z mešanim blagom v Gornji Radgoni. 2602 j ■■ - ----i VEČ DOBRIH PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme po dobri plačij Josip Ju;.', Ljubljana. Rimska cesta 16. 2587 ABSOLVENTINJA dvorazredne drž. trgovske j šole išče službe pri kakem! trgovskem podjetju, naira-1 je pri kakem lesnem i trgovcu. Vešča strojepis-! ja. slovenske in nemške i stenografije, knjigovodstva. slovenske, deloma nemške in hrvatske korespondence. Najlo? pove uprava --Jutra-. 2645 KUPUJEM KUMNO v vsaki množini. Ponudbe z vzorci in najnižjo ceno na Ljudevita Sirca. Kranj. 2628 OVES IN KORUZO prvovrstno, v- vrečah in na vagone razprodaja M. Bielic, Dunajska cesta 33 (pri Balkanu) po najnižjih dnevnih cenah. 2647 STARA PRVOVRSTNA TRGOVINA z velikimi gospodarskim i poslopji in skladišči na ze lo prometnem kvaju. brez vsake konkurence ua St>. Štajerskem, ee zelo ugodno proda- Ponudbe pod »Krasna trgovina^ na podružnico cjutra>. Maribor. 2689 MEHANIČNA 2690 DELAVNICA pripravna tudi drugi obrt., v sredini Maribora se z opravo skupno tako proda. Josip Bizjak. Maribor, Koroška cesta 1. MEBLOVANA SOBA se išče v bližini Gradišča za takoj. Ponudi:« na upi. cJutra pod cSportnik--. 267i 3 SKOBELNIKE (Hobelbanke), mesec rab- j ljene. s fimežem trikrat j dobro paeane. garantirano i zanesljive. radi strojne! opreme obrata, se ceno proda. Supan. Kropa. 2635 VILA z 2 oraloma pose stva pri Mariboru, 500 tisoč kron: POSESTVO, 26 oralov vse kulture. 800.000 K: GRAŠČINA. 115 oralov posestva in gozd; POSESTVO 54 oraaov. gozdi, travniki, njive. ZA DVA DIJAKA su išče stanovanje pr" boljši rodbini za prihodnje šolsko leto. Naslov se izvo. pri upravi jJutra>. 2631' GOSPODIČNA srednih let, šivilja, čedr zunanjosti, želi resnem znanja v svrho ženit**' eospodom od 26 do 3S let. Le resne ponudbe, # m°-soč* s sliko, na 'ipravo -Jutra> pod cVesela bo dočnost 2685«. IŠČE SE POSOJILO ^ tr; leta, 75.000 Diai ua vknjižbo novo zidan'-hiše Proti obr&stiir.- SUHE GOBE 241S kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka SIRC-R.\>T. Eran.'. 2113 lepa poslopia, 2 milijona : Naslov pove upr. -Jutra 500.000 K; i __2681 VILA. 7 oralov posestva.'------ 1.300l000 K- VINSKE ETIKETE GOSTILNA, dobro idoča.; etikete za konjak, rum 800.000 K; iltd- ma vedno v zalog : HIŠA < trgovino na Glav- (lito^rafi-a Cemažar m n^m" ti,