182. številka. Trst v petek 10. avgusta 1900. Tečaj XXV „edinost „ I haj a enkrat na dan. razun nedelj in t raznikov. ob uri zvečer. Naročnina zitnSa t Za celo leto........-I kron za pol leta.........12 - ta. četrt leta........ 6 „ ta. en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brP7 priložen*" naročnine «p uprava re ozira. _ Po tobakarnah v Tr?tn se prodajejo posamezne številke po <> stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon Stv. 870. Sdin cs t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi ?e računajo po vrstah v netit u. 'An večkratno naročilo 9 primernim popustim. Poslana. osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po poeobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upruvništvo. Naročnino in ogl asi je plačevati loco Trat. I|k - ^ llredniStvo in tiskarna se tmliKjatK v nlič> Cariutia štv. 12. Ijpravilištvo, in ^prejemanje inseratov v ulici Molin *>i^A)lo štv. 3, -11. nadstr. 4 Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni ic. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskala konsorcija lista „Edinost" v Trstu. iz Pulja. (Umor ifalijansltega kralja. — Zaplemba Xaše Sloge1". — Volt ter zdravnika za bolniško l/lagajno mornarice. — Zmaga ~ Ca-morre". — beznačajnost socijalistov.) Kakor povsod v italijansko mislečih mestih Primorske, tako so tudi v Pulju, na sedežu c. in kr. vojne mornarice, povodom umora italijanskega kralja neodrešenci »žalovali:, to je, demonstrirali na račun pijetete tukajšnjih italijanskih podanikov! Le-ti so začeli akcijo v žalovanju in njim so sledili vsi krogi. Crne zastave na magistratu in nad zasebnimi stanovanji so prikazevale tudi Pulj kakor da je že deloma bil pod savojsko vlado, in tujec, ki ne pozna razmer, ei je lahko predstavljal tudi Pulj za »čisto« italijansko mesto, že dozorelo za kraljevino onkraj luže. Danes, dne i', avgusta, so bile slavnostne maše-zadtišniee v stolni cerkvi, ki je bila natlačeno polna, zraven uradnega osebja ter italijanskih podanikov, se ve, še ostalega ljudstva. Cerkev je bila odičena z grbi sa-vojske hi.še (bel križ s plavo obrobljenim rdečim poljem) ter grbom kraljevine italijanske. Vse prodajalnice, brez ozira na narodnost — le mala je bila izjema — so se morale udati terorizmu mogočnikov ter zapreti svoje duri. Sprehajaj očem u se po ulicah dozdevalo se ti je, da je Pulj res že v Italiji. Upamo v Previdnost, da se to tako hitro (!) ne zgodi I (Nikdar! Ured.) Tudi »Naša Sloga« je že očutila posledice žalovanja; zadnja številka od 7. t. m. je bila za s a cena, ker je primerjala Brescijev zločin z name r j a n i m zločinom Ober-dankovim. Zaplemba je jako pomembna za primorske razmere, kajti, v kolikorsmo mogli doznati, je bilo veliko posvetovanje, p redno so se gospoda na glavarstvu odločili za zapleno. Upamo, da bomo še čuli zvone-nja o tej zaplembi. Tukajšnja bolniška blagajna je bila razpisala mesto zdravnika na mesto odstopiv-šega dra. Grammaticopola, ki je imenovam okrajnim zdravnikom na glavarstvu v Lo-šinju. Za to mesto je kandidoval jeden Lah (predsednik »Lege«, zdravniške zbornice in zdravnik okrajne bolniške blagajne, dr. Carlo Devescovi) ter d v a Hrvata (imena izpu-šcarno). Glavno besedo na volitvi so imeli seveda tukajšnji socijalisti, ker se mor-narična oblast, čeprav p red postavljena v blagajni, ne meša v stvar, in sicer radi tega ne, ker so delavci imeli sebi voliti zdravnika ! ! Že pred volitvijo pa so nekateri soci- jalistički vodje dali besedo dru. Devescovi, da bodo volili } njega, torej predno so sploh vedeli.-' da' bo imel kakega protikandidate ! Večina delavcev je bila proti D e v e s c o v i j u in je dala deloma celo ukaz svojim zastopnikom v blagajni, naj volijo en.-.ga protikandidatov, ker je inomeu-tanno brez službe in ker je dotičnik sploh imel boljšo kvalifikacijo in boljšo prakso. Volitev je imela biti 6. t. m. No, vsled prigovorov »kapov« socijalistov ter vsled nesloge v tem vprašanju, so volitev odložili na drugi dan, da bi poizvedeli še nekaj, namreč, da dobe uradno spričevalo o vedenju prosilcev. Druzega dne je bilo videti tukajšnje liberalne zdravnike in druge osebe, kako so lazili okolo raznih oblastnikov in posledica je bila ta, da je v večernji seji komisar izjavil, da najtesnejši protikandidat Deve-seovijev ne more biti voljen, ker je pod proeesoiu, O čemer pa živ krst nič ne ve. A naši socijalistiški delegatje so lepo požrli dano besedo in si izvolili zdravnikom — 1 i-b e r a 1 c a! In le-ta odstopa svoje mesto v okrajni bolniški blagajni zopet liberalcu G i a c h i n u, a ta zopet svoje mesto v mestni bolnišnici — liberalcu Benussiju! — Ali ni to značilno ?! Socijalisti, ki se baje borč proti buržoaziji, pomagajo tej buržoaziji do veljave rajše, nego da bi dali svoj glas ei nu delavca ! A to zato, ker je ta sin delavca slučajno rojen H r v a t! Upamo, da to postopanje laško-ne niskih socijalistov vendar odpre oči onim našim delavcem, ki so se dali vloviti v zanjke soci-jalistične stranke v Pulju ter da se oprimejo raje narodnega dela, ki bo bolj koristno nji m samim in narodu sploh. Iz vsega tega je razvidno, da Lahom ni verjeti nič ter je dokaz, da Lah, rojen v Avstriji, ne more biti nepristransk in najmanje resničen — socijalist! valnice spadajo po večini slovansko Primorje, skoro izključno slovensko Kranjsko in isto-tako Dalmacija, da bi morali torej mi imeti večino na upravi tega zavoda, ako bi bilo kaj pravice in kaj — brižnosti na naši strani ?! Ali naj pripovedujemo rojakom, kakov škandal je to, da imajo naši nasprotniki, velika — manjšina, izključno ta zavod v rokah ?! Ali naj jim na podlagi vsakdanjih izkustev vnovič slikamo posledice, ki izhajajo iz te malomarnosti naše za naše slovensko delavstvo, ali naj jim slikamo postopanje sedanje uprave nasproti delavstvu v slovanskih krajih, katero postopanje je tako, da dobrota tega zavoda postaja za nas skoro iluzorna ?! Ali naj res zopet pripovedujemo vse to, kar smo pripovedovali že stokrat ?! Pozor torej ! Ganite se vendar! TRST, 10. avgusta 19fJ0. Pozor! Okolo polovice prihodnjega meseca septembra se bodo vršile volitve dveh kategorij s Zavarovalnice za slučaj nezgod.« Mi smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo rojake, naj se vendar enkrat primerno pripravijo in organiziiajo za te volitve. Nočemo nositi vode v morje s pripovedovanjem, kolike važnosti in kolikega pomena je ta zavod za delavske sloje, saj je baš zavarovanje za slučaj nesreče in tej eventuelno sledeče nezmožnosti za delo jedna kardinalnih točk potrebne socijalne reforme. Ali naj pripovedujemo zopet in zopet, da v območje tržaške zavaro- Politični pregled. TRST, 10. avgusta 1900. Nova, Slovencem — prijazna imenovanja. Državni pravnik v Celju, Karol Ekl, je imenovan od pravosodnega ministra svetnikom dež. sodišča v Celju ; dobil je ob jednem naslov in značaj višjesodnega svetnika. Pravdnikom je imenonoven dosedanji namestnik dr. Emanuel B a y e r in državnega pravdnika namestnik v Ljubnem, dr. Adolf Boschek, je premeščen v Celje. V Celje je premeščen tudi okrajni sodnik v Slov. Gradcu, Ferd. Sokol pl. Reno. Toliko imenovanj za slovenske pokrajine, a med vsemi ni ni j e d n e g a Slovenca! Nemci pa kričč nad vlado, da jih zatira, da daje nezaslišane koncesije Slovencem, da je nemški narod žaljen . . . Seveda, nokoliko peska v oči, to dobri nemški stvari ne škoduje . .. Vera Slovencev v dobromiselnost vlade pa je itak nezrušljiva ka-li ? »Češke dezelnozborske boli«. Pod tem zaglavjem se bavi dunajska »Neue Freie Presse« z »Narodnimi Listv«, k: pišejo o de-želnozborskem vprašanju ter pripominjajo, da je greh na deželi Češki, greh na blagru prebivalstva, greh na prošlosti tega kraljestva in na zgodovinskem pomenu njegovega zastopstva, ako še deželni zbor češki meče v isti centralistični lonec z deželnim zborom vorarl-berškim, bukovinskim, koroškim itd. ter se mu odmerja v rešitev njegovih del isti čas, kakor tem parlamentom »en miniature«. Sedaj pa čujmo, kakov komentar je napisala »N. Fr. Pr.* k temu izvajanju češkega lista. Ta list piše: = Zakaj greh? Zakaj naj bi se če- škemu deželnemu zboru pekle posebne federalistične klobase ? Morda zato, ker Češki po-I slanci demolirajo državni zbor? Akt) mini-! sterstvo Korberjevo razpolaga le s trohico energije, potem poda na češke dezelnozborske bolečine ta edini odgovor: Ce češki poslanci z obstrukcijo onemogočujejo delovanje državnega zbora, potem sploh ni mesta za zasedanje češkega deželnega zbora«. V teh opazkah se pač jasno zrcali vsa nezaslišana, brutalna 1 nasilnost avstrijskega nemštva, s katero bi ' islo hotelo zatreti in uničiti vsako najprimi-1 tivneje pravo avstrijskih Slovanov in posebej i Cehov. Ali misli ta židovska dama — za : vse, da je svet že pozabil na one čase, ko so njeni zaplečniki tirali obstrukcijo, pa še kakšno! Češka obstrukcija je le nedolžna igra v primeri z onim, kar so počenjali nemški obstrukcijonisti. Ti poslednji niso le one-mogočali parlamentarnega delovanja v državnem zboru, ampak so naravnost in z brahijalno silo, s surovostmi in uprizarjanjem : revolucije na ulici, ubijali načelo parlamentarizma in soje tako temeljito diskreditirali, i da je široka masa postala povsem apatična do konstitucijonelne svobode in konstitucijo-nelnih pravic ter bi bila bržkone z vso re-! signacijo vsprejela — povratek absolutizma. Ta bankerot parlamentarne misli in parlamentarnega načela je delo nemške obstrukcije, izključno le nje delo! Kajti, da ni bilo nemške obstrukcije, tudi češke — neprimerno mileje — ne bi bilo. Zlo je porodilo zlo. No, mi bi hoteli videti, kako bi bile »Neue Fr. Pr.« in druge dame — slične morale razgrajale, ako bi bila vlada takrat — sklicuje se na okolnost, da Nemci zaprečajo delovanje državnega zbora — rekla : jaz ne sklicem nobenega deželnega zbora, ki je v nemških rokah?! To bi hrupeli, ker bi ne bili mogli v deželnem zboru nadaljevati boja proti vladi in prirejati bismarekovskih demonstracij ! Takrat bi bil takov odgovor vlade kazen, zaslužena v polni meri. Ali ne, Nemcem naj bi bilo dovoljeno vse, tudi revolucija : Slovana pa naj doleti kazen, ako poseza — če tudi le v silobranu, kajti, kakor rečeno, češka obstrukcija je navstala le vsled tega, ker je nemška ; obstrukci ja slavila popolno zmago — po naj-rahlejem odporu, ker se mu je pogazilo njega pravo ! Je že tako, to nemško — svobodoljubje ! No. Hvala Bogu, razvoj slovanskih narodov je že napredoval tako, da tudi nemška drevesa ne rastejo več do nebes in so minoli tisti časi, ko je bil vsaki izbruh nemške nestrpnosti že — diktat, na katerega je bil možen le en sam odmev: pokorjenje. Vzlasti P O D L I b T K K. Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal Ivo Trošt. Bližal seje mesec november, bližala bra-zilijanska pomlad, ž njo pa delo, resno naporno delo na polju. A Gregor, v svesti si rumene mrzlicc, je čakal, ker ni bilo Rada — pa smrti. Delati res ni mogel, brez dela mu pa gospodar ni hotel več dajati živeža: splošni brezupnosti se je pridružila še lakota. Zinka je pritrgavala svojim ustam in skrbela za druge ter bledela, venela. Sedaj je priznaval Gregor sam in glasno, da se mu tako slabo ni godilo še nikoli. Sestradan, bolan in obupan se je valjal noč in dan na bornem ležišču in žalostno opazoval blede obraze svojih otrok. Nič več ni rentačil, če je kateri potožil: oče lačen — oče, kdaj pojdemo jest ? Pošiljal jih je k Zinki in si želel smrti, da bi ga rešila teli strašnih muk, ko mora gledati v obraz smrti in smrti toliko svojih nežnih otročičev, ka- tere je pripeljal le sam v Brazilijo — v grob. Po noči so spali okolu njega in često se je ta in oni dvignil v spanju in zavpil : oče, (lomov! Zinka, pojdi k mami po kruha! A kruha ni bilo. Markizov tolmač je že nekolikokrati pre-| cej razločno opominjal, da bo treba Gregorju I tudi zapustiti barako, ko dobi gospodar no-i vega najemnika. Zinki se je čudno zdelo, tla Bog očetu še toliko prizanaša v bolezni ; saj rumena mrzlica — tako jej je pravila Nina — konča človeka v nekoliko dneh. Gregor je pa na tihem želel, da bi skoraj prišla smrt — za Rada je zdaj itak prepozno ; preveč mu je že truplo oslabelo. Neko jasno, čarobno pomladno noč je nekdanji podnanoški črevljar, kakor navadno proti jutru, nekoliko zadremal z malo-vabljivo nado , da ga prvi solnčni žarki prebude v še večjo bedo, v še britkeji obup. — Groga, pij! Na, pij, dušo! Čuj no, Groga! Boga mi — pa sam, ja — Rado. Čuj ! — — Gregorju se je zdelo, da sanja, kakor se je res godilo nekdanje čase, in zdelo se mu je, da so dobre take sanje. Rado je čakal Bogu na milo toliko tednov, in pijače, oh, žgane pijače tudi že skoro toliko mesecev. V strahu, da mu lepi sen ne zgine raz-blinjen v prazni nič, je ustal, odmašil okno, segel po ponujani steklenici in pil v dolgih cštrbunkih*, ne prašaje, je-li rum, slivovka, brinjevec, pikolit, aH konjak. Ko je bila steklenica olajšana za dobršno polovico nje krepčevalne vsebine, je zdahnil: A — a — a ! To pa greje, to ! — Torej si res ti, Rado ? Daj mi no roko ! — Boga mi, kakor si pisal po-me. — Pa te ni bilo tako dolgo. — Nisem utegnil, imam drugod mnogo posla. — Pa z menoj ga boš tudi še imel. Meni je hudo, veš, Rado. Rumeno mrzlico imam, tako pravijo. — Koliko časa že? je vprašal le ta skrbno in sočutno, a v srcu se je veselil, da mu gre stvar tako pogodu. — Nad dva meseca. __Hm! Nad dva meseca ! Veš kaj se to pravi ? Gregor je čakal za gotovo še pristavka, da je steboj pri kraju. Ali Rado si je mislil: Magarec imaš, pa ne rumene mrzlice. Kdaj bi bil že kosam pel in rakom žvižgal ? — Gregorju je dejal prav mehko: — Mhm ! mhra! To je nevarno to ? Vedi, ta te spravi prav kmalu črvam v pičo. — Zato, vidiš, sem pisal po-te. Meni se navzlic bolezni silno toži po domu. Če umrem, ko prvič zopet stopim na slovensko /emljo, vem, da vsaj moji otroci ne pomrejo lakote, ali tukaj... — Seveda tukaj je drugače, res. To sem ti pravil že lani, pa si mislil, da govorim za-se. Gregor ni mogel videti škodoželjnega smeha na njegovem licu. Morda bi bil tudi spoznal, da Rado nalašč ni prej prišel k njemu, dokler ni prikipela sila do zvrhane mere. Sedaj ga uklone tem ložje. (Pride še.) nasproti n.m »ti ti češkemu so postali talci izbruhi — udarci po vodi. Moč tega naroda temelji v slavni, veliki zgodovini, v narodni zavesti in velikanski narodni kulturi in živ-Ijenski energiji ; moč tega naroda je nezlomljiva, nerazrušljiva ! S tem dejstvom naj bi že enkrat začel računati židovsko-nemški mob v Avstriji. In če noče on, pa računamo mi v svojo veliko tolažbo. Ob moči tega naroda se vzdržujemo tudi mi in ta moč dovede tudi nas dt> cilja. Zato je naše mesto na strani naroda češkega; žnjim pojdemo: zanj in — za-se ! Vojna v južni Afriki. Kakor je javil včerajšnji brzojav, se lord Roberts že zopet «b o j i, d a s o m u B o e r c i ujeli p o s a ti k o v E I a n d s r i v e rj u». To pomenja toliko, kakor, da so jo resnično ujeli. Tu ne pomaga nič, da so se Angleži, kakor poroča ista brzojavka, branili deset dni, naj je bila ta bramba še tako junaška. Kedar ! lord Roberts rabi frazo « bojim se», — treba ] vedeti, da ima utemeljenega vzroka, da se i boji, pa ne le za eno posadko, ampak za izid j vse vojne v južni Afriki. Današnje brzojavke j potrjujejo, kako opravičena je bojazen an- j gležkega maršala. Pravjo namreč, da so bili Boerci tako predrzni, da so se že na osem milj približali Pretoriji in Angleži da se bojijo, da bodo Boerci v Pretoriji podpirali bližajoče se Boerce. Pa ne samo to; kaj pa za eno mesto, čeprav je to prestolnica Pretorija! Mnogo veča nevarnost preti Angležem od druge strani : najpotrebnejših živil in vojne oprave jim primanjkuje. Izstradani so, bosi in goli. Na Kapu imajo sicer velike zaloge ; vsega, kar si poželi srce. Ali s Kapa v Traus-vaal in Oranje je daleč. Boerci pa napadajo — in ne brezvspešno — vsaki vlak, ki pri-važa Angležem provijauta. Kakor je videti, bodo imeli Angleži z Boerci še precej časa opraviti in končni izid vojne še ni gotov. Pa tudi, če bi bil ugoden za Angleže — en velik poraz so že doživeli vsled južne Afrike — v daljnem vzhodu, v Kitaju. Kako vse drugače bi postopali Angleži na Kitajskem, da niso njih vojaki vezani v južni Afriki! To bi bili oblastni, to bi žugali na vse strani, to bi hoteli igrati prvo vijolino v evropskem koncertu. Sedaj pa igrajo na Kitajskem prav žalostno ulogo. Vrhovnim poveljnikom zveznih čet na Kitajskem ni imenovan Anglež, ampak Nemec AValdersee. Ob-nemoglost na Kitajskem pomenja za Angleže • večo zgubo, nego bi pomenjala zgubljena vojna v južni Afriki. Morda je sedaj anglež-kim državnikom že žal. da niso pravočasno sklenili poštenega miru z Boerci. In morda pride čas, ko se bodo kesali še bolj. Dogodki V Kitaju. Te dni je krožil po mnogih listih rek, ki res drastično ozna- i čuje razmerje mej onimi vlastmi, ki so poslale v Kitaj svoje Čete branit evropsko kulturo. Tisti rek se je glasil: Evropski koncert harmonira izborno, dokler je — tih ; čim pa hoče res koncertirati, pa distonira že o prvem glasu. Res dobro povedano. Vsi so zatrjevali, da hočejo jedno in isto, a ko je trebalo res braniti, so čutili, da vsakdo hoče nekaj dru- i zega in — za-se. Posledica temu je bila, da smo Čuli mnogo groženj na kitajsko adreso in mnogo zgražanja radi usode poslanikov v : Pekingu, ali koncert ni inogel delovati, ker je bil temeljito razglašen, to je: zvezne čete se niso mogle ganiti iz Tienčina, tla bi jo udarile proti Pekingu, ker so si bile vlasti temeljito navskriž in niso zaupale jedna drugi.' Sosebna sporna točka je bilo vprašanje, kdo bodi vrhni poveljnik zveznim Četam. Jedna vlast ni privoščila drugi te časti, ker se je bala, da bi tej drugi utegnila vzrasti od tega kaka posebna korist. To odlašanje, to veselo pehanje meti zavezniki samimi je bilo že v j pravi zasmeh. Xo, zdaj še le so se konečno ; vendar zjedinili in je vrhnim poveljnikom imenovan nemški maršal grof \Valdersee. Mož je bil več let na čelu nemškega generalnega štaba in je sedaj v <58 letu. Pripisujejo mu i velike vojaške čednosti in je baje designiran za vrhnega poveljnika nemške vojske v slu-j čaju vojne. Mogoče torej, da sedaj koncert res začne koncertirati in da bomo čuli o otl-ločuejem postopanju vlasti na kitajskih tleh. Tržaške vesti. Njih žepi bodo kmalo polni, naši pa SO Že! Te dni je umazano glasilo tukajšnjih »demokratov« (da nam Bog grehe odpusti !) zagrozilo tržaškim Slovanom, češ: »naši žepi bodo kmalu polni vaših provokacij !« Umazanec pravi, da so se vsi slovanski krogi ostentativno vzdržali vsake sožalne manifestacije o priliki smrti kralja Humberta 1 To je laž! Seveda treba najprej vprašati, kaj si kdo misli pod »žalno manifestacijo«. Tržaški Slovani so takoj v ponedeljek po umoru potom svojega glasila na dostojen način izrazili svoje sočutje. Da se pa mi ne maramo spuščati v — sit venia verbo — demonstracije radi dogodkov v tuji državi, kdo bi nam mogel zameriti t« ? ! Na naši strani je bilo postopanje logično, a na vaši je bilo nemoralno! Da, nemoralno je, koga siliti v kaj, kar mu ne prihaja od srca! Človeško sočutje nam je pač prihajalo od srca, ali kar so tržaški liberalci in njih »demo-kratiški« zavezniki — to so pač najčudneji demokratje na svetu — naredili iz žalne manifestacije — to je bilo za nas udarec v obraz, ki jo skelel v srcu! Postopanje demokratov proti našemu ljudstvu je bilo torej neliberalno in nedostojno omikanih ljudij. Liberalci in demokratje tržaški — obojno je grozen evfemizem — so zasramovali tisto tako imenovano »patrijotično mladino« , ki je tudi na plakatih pozivala na manifestacije in je, mimogrede bodi povedano to, zagrešila neodpustno breztaktnost, da se je naravnost sklicevala na našega vladarja; očitali so jej hinavstvo! Isto bi se bilo zgodilo nam, ako bi bili v manifestiranju storili več, nego smo storili. Mi pa nočemo biti hinavci ! Pravijo, da so njih žepi že polni naših provokacij. Kakšnih ? ! Kaj smo storili mi te dni, s čim smo provocirali ? ! Mi ne iščemo prepirov, mi smo še prepohlevni v mnogih slučajih ! Mi smo te dni — da-si nas je peklo marsikaj, da-si se nam je zdelo, kakor da so vse tiste draperije izrezane iz našega mesa — mi smo pozivali ljudstvo, naj bo mirno in se ne daje zavajati v nepremišljene čine. Naših »provokacij« so menda vsi laški žepi — prazni. To pa je huda provokacija, ako se postopa z nami kakor s kakimi pritepenei, ako j zasramujejo naš jezik po ulicah, po lokalih in po javnih uradih, ako nas pode iz cerkve, ako nas proglašajo za sužnje! To so provokacije, ki morajo iz ovce napraviti leva in takih provokacij so res že polni vsi naši žepi! Mera je polna in nič naj se ne bo čudil nikdo, ako prekipi. Naj le gledajo, kaj delajo, oni, ki hočejo imeti sužujev. Narodu italijanskemu še enkrat naše sožalje, tržaškim »demokratom« pa naš pošteni — pfuj !! Žalost in veselje! Pišejo nam: Kako tlaleč je segala žalost tržaških irrendentarjev, naj čitatelj povzame iz sledečega : V spodnjem delu Rocola se nahaja žena Italijanka, ki je bila tako srečna, da je vdo-bila meter črnine za s narodno« žalovanje. Ker je pa ta žena revna, se je lepo premislila in je mesto na okno obesila to »žalost« okolo pasa ! Druge žene, katerim je bilo žal, da niso tudi one vdobile niti en meter »žalosti«, so jo začele napadati, tla slepari »žalno agencijo«, ker si je iz vdobljene »žalosti« naredila predpasnik. Praktična žena je izrezala kos belega papirja, napravila križ in ga prilepila na - -predpasnik! To vam je bil vrhunec žalova-vja, ko je ta žena hodila po ulici s črnim predpasnikom in z belim križem na njem ! ! V starem mestu je neki trgovec, ki ni iredentar. K njemu sta prišla dva mestna redarja in ga nagovarjala, naj razobesi kak znak »žalovanja«. Mož je izjavil, da bi rad ubogal, ali da nima sredstev, ker tla njegova trgovina gre rakovo pot. Magistratovca sta ga uljudno povabilu, naj gre v zalogo, kjer brezplačno dele »žalost«. Mož se je takoj potrudil, ali — ker je bilo zadnje dni — je »žalosti« primanjkovalo, imeli so le še par metrov! Naš poštenjak se ni zadovoljil s tem, ker je po njega menenju bolje nič, nego samo par metrov »žalosti !« »Vzemite to in tu imate en goldinar, tla si dokupite !« so mu rekli in sedaj je mož vsprejel! Crnino je dal ženi za kuhinjske cunje —- goltlinarček »žalosti« je pa v veselju — zapil ! ! Žalosten je bil dr. Spadoni dne 9. t. m., ko je prišel v Llovdove hiše, kjer ni bilo znaka »žalosti«. Oziral se je vse okolo, potem je pa — revež povesil glavo! Neki mož je istotam izobesil tlve cunji, kar! je dalo povoda veliki nevšečnosti. Ko so namreč otroci zapazili te znake žalosti, so začeli kar tru-moma vreti v stanovanje žalosti. Obvestili so tudi svoje roditelje, da je ta in ta umrl!! Stariši niso mogli verjeti tej vesti, ali otroci so trdili v enomer, da je to res, ker da se to vidi na oknih dotičnega moža, češ: drugače bi ne bili razobesili črnih cunj ! Nasledki žalosti. Italijanski governo na lesnem trgu, ki pripravlja in vodi ter je nekak specijalist za vsakovrstne demonstracije v Trstu, je tudi o priliki umora italijanskega kralja bobnal noč in dan ter vabil somišljenike na delo, to je na demonstracijo irre-dente proti avstrijskemu čutu, prikrito pod črnino žalosti. O takih prilikah se nabirajo italijanski m učenik i, ker v Trstu ne sme biti nobena demonstracija brez teh svetnikov. To pot jih je nad 50. Med njimi je prvi neki učitelj iz O prtlja, Iginio Z. Mož ' se je prišel jokat v Trst, za plačilo pa so ga poslali na »ričet«, da se mu malo ohladi patrijotizem. — Med »mučenik i« so skoro ■ sami golobradci in gotovo sama mularija. — j Sicer pa je to v dobro ime tudi naši pazni ' policiji, ker bi bilo res prečudno, ako bi ob takih imenitnih demonstrativnih praznikih n« vlovila prav nikogar. DaleČ smo prišli! Neki svčtnik trgovske zbornice je razobesil našo državno astavo v znak sožalja na smrti laškega kralja. Dan pozneje mu je prišlo pismo s tem le naslovom : «Egregio Signor X. X. Console A u s t r i a c o in Trieste*. V7 pismu so bila razna sramotenja na na-j slov patrijotičnega veljaka in poziv, naj i odstrani omenjeno zastavo ! Torej mi smo že na Italijanskem in pa-trijotični Avstrijci so le še — konzuli tuje, avstrijske države ! Žalovanje v Rojauu- Pišejo nam: Pri nas v Rojann nismo imeli intenzivnega «ža-lovanja», kakoršnje ste imeli v mestu. Tu je | le neki laški podanik izobesil par črnih cunj, i in pa PiŠčanc Martin, sotlar, ki dela pri slo-j venskem gospodarju ; isti je tudi že prvi dan razobesil — črno zastavo ! V hribu so bili razobesili nekaj, ali le za trenotek, kajti — kakor je prišlo, tako I * je prešlo ! Saj rni smo žalovali, ko je lahonski krvo-ločnež umoril našo vladarico, za tuje vladarje naj žalujejo drugi ! Je-li tO prav ? Pišejo nam : Dne t. m. na dan «velike žalosti* (?) tu k. i i redente, je prišel iz Podgrada v Istri voznik, da naloži tobaka v glavnem skladišču. To c. kr. skladišče mora biti odprto ob 9. uri zjutraj, kar se pa omenjenega tlne ni zgodilo. Gospod Zuculi, načelnik tega urada, je prišel (namesto ob 9. uri) o poludne, in do tega časa jc moral čakati voznik iz Podgrada ! Kje jc bil gospod Zuculi ? Kedo mu jc dovolil, tla praznuje, ko ni bil praznik napovedan. in so stranke brez vsake potrebe morale zgubljati čas! Kar velja za ta urad, velja tudi za navadno skladišče v ulici S. Lazzaro; tudi tuje bilo zaprto — na čega v ukaz Narodnjaki pozor! Proti koncu šolskega leta tukajšnje nemške šole v Via Sau Francesco so veleli učenkam četrtega razreda, naj vzdigne roko tista, katera govori slovensko doma. Ćujte in strmite, kaj se mi poroča : le par učenk je vzdignilo roko. Znano pa je, da je v dotičnem razredu polovica slovenskih deklic, in nekatere so celo hčerke znanih narodnjakov, ki doma v resnici govore slovensko. A v javnosti so se vendar sramovale, javiti se, da so Slovenke. Ali mislite, tla je to krivda otrok? Ne! Krivda je starišev ! Slovanski stariši naj svoje otroke odgo-jujejo tako, tla v javnosti ne bodo zatajevali materinega jezika ! Dragi bratje, ali ne veste, tla vaš otrok, ko potajuje jezik svoj, potajuje vas in svoj rod ?! Res je, da nimate šol, kjer bi se vaši otroci učili v sladki materini govorici, kjer ne bi bili zasra mo van i, ker so sinovi ali hčerke rodu slovanskega. Zato pa stariši, pomagajte si sami, pomagajte svojim otrokom, in sicer jim poma- , gajte s tem, da jih odgojujete v duhu slo- j vanskem, da bodo javno kazali, kaj so in da se ne bodo sramovali biti sinovi in hčere slov. rodu ! Kjer ni narodne šole, bodi narodna šola -- doma ; narodna učitelja pa bodita — oče in mati! F—a. Sporočilo tržaškim Sloveneem! Čez dolgo, tlolgo pridemo mentla vendar vsaj v eni veči gostilni tlo besede. Do sedaj nismo imeli nikjer prostora za veče sestanke in zabavne večere. Po večih lokalih se naši ljudje1 niti govoriti prav ne upajo na glas v svojem materinem jeziku, kamo-li tla bi se mogli pozabavati ali malce zapeti ! Pa je tudi takih lokalov, katerim je gospodar morda Slovan po rodu, a iz dobičkov, ki mu jih prinašajo tud? naši ljudje, podpira — Lego. Taki možje nimajo nič proti temu, ako se v njih lokalu poje »Nella patri a de Rossetti«, a če bi kdo hotel zapeti slovenski, gospod gospodar bi ga bržkone spremil preko praga. Res ne vem, kaj nas je vzgojilo tako pohlevne. Ce je prišel v mesto rojak z dežele, pa te povprašuje, kje da se zbiramo na večer, ne veš, kaj bi mu odgovoril, in sram te je.... Take razmere niso le nečastne za na*, ampak tudi skrajno škodljive, ker ne dopuščajo, da bi se nase živijenje razvijalo. Tu bi se-J veda moral zapeti pesem o potrebi narodnega doma. No, za danes hočem biti bolj skromen. Opozoriti sem hotel le, da skoro vendar do-j bimo veči lokal, kjer se bomo mogli shajati. Pričetkom prihodnjega meseca prevzame namreč neki naš Človek neki lep rostavrant v mestu. Prostor je primeren za nas. Tu vam so veči in manjši salon, vrt in lepo kegljišče. Za sedaj si ne moremo misliti ugodnišiga prostora. Restavrater — jako uljuđen človek, i ki jako dobro razume svojo nalogo — mi je zagotovil, da je pripravljen ugoditi Slovencem v vsakem oziru in kolikor le mogoče, da se bodo pri njem čutili, kakor da so doma. Seveda le tedaj, ako ga bomo mi tudi podpirali. In ni vrag, da ne bi mogli vzdrževati ene restavracije! In menda smo že >iti vsi, da moramo radi enega postrežčeka govoriti nemški ali laški! Od nas bo odvisno torej, tla bomo imeli vsaj nekaj, ali pa tla ostane, kakor je bilo tlosedaj : dvakrat nič. Prostor, na katerega mislim tu, se skoro objavi v tem listu. Jože. Z naših pošt. Pišejo nam: Te dni je šel naš trgovec R. na pošto pri borzi. Od-po.tlati je imel večo svoto denarja na Dunaj. Ko je uradnik pregledal poštno tiskovino, je izjavil, da on ne ve, kaj je Dunaj, da oni nimajo nikjer zapisano »Dunaj in je zahteval, naj naš trgovec zapiše zraven Dunaja še — Vienna ! ! Kakor čujemo, se je napravila pritožba na vodstvo pošte. Vedererao. Xa trgu Giuseppina je šla neka zaseb-nica ob T1/* »iri zvečer, da na tamkajšnji o. kr. pošti kupi znamke. Uradnik ji je odgovoril: »Non si secca adesso. La vada in spazia tabacchi.« Ker je pisano, da je poštni urad odprt do .-s. ure, vprašamo, kako more c. kr. uradnik tako odgovarjati ? ! Boclalea na delu. Sinoči se jc sprehajal gosp. G. M. v bližini borzo. Tu je prišel za njim neki P. F. ter ga začel zmerjati. Imenovani M. ga je vprašal, komu so namenjene žaljive besede, na kar jih je napadalec ponovil, a ob enem udaril M. v obraz in v istem hipu v hrbet. Gosp. M. se je p <»-dal v bližnjo lekarno, kjer so konstatirali, da je bil M. z bodalcem smrtno ranjen v hrbet, ne. da bi se bil tega zavedal. Aretiranja. Povodom včerajšnje maše-zadušnice za kralja Humberta in demonstracij, ki so isti sledile, je bilo aretiranih 11, po drug'ih poročilih pa kakih ;~)0 o»eb, iz večine golobradih mladičev, ki so dajali svoji žalosti duška s klici: »Viva Italia!« Tako so klicali ti pretirzneži baš pred namestni-štvom. Drugi so skušali preprečiti odpiranje trgovin in javnih lokalov, ko je bila »žalost« dovršena. Več teh tičkov so izročili deželnemu sodišču. Z naših sodišč. Na tuk. deželnem m>-dišču so bili včeraj obsojeni : dninarja Josip Coarlizza in K r nest Vermeticlo zaradi zločina goljufije in si<*er prvi t drugi na S me-! secev težke ječe ; ribič Josip Pugliese radi razžaljenja državno priznane vere v I mesece ječe in Ivan Battielo in Peter Levissa zaradi j sokrivde na tatvini, prvi v 4, drugi v li ine-i secev ječe in oba v policijsko nadzorstvo. Tatvina. Neznani tatovi so predvčeraj-| šnjim predpoludne uporabili priliko, ko s<» najemniki nekega stanovanja v ulici Roinagna hšt. 17U bili zunaj hiše, da so ulomili v stanovanje ter odnesli svoto 190 K. Povožena. 7ti-letna Frančiška Penso iz Izole je prišla včeraj v ulici Torrente poti voz, ki jo je težko poškodoval: spravili so jo v bolnišnico. Dražbe premičnin. V soboto, dne 11. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsle I naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Cucherna 1, pohištvo; v Lonjeru 4.\ preŠič; na trgu Piazza vecchia 1, pohištvo; ■ulica S. Nieolo T, pohištvo; ulica S. Gio- vanni štev. 8, l>arve, firnež in raznovrstne stvari. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 1 T..-5., ob 2. uri popoludne 24.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.1 — Danes plima ob predp. in ob 8.46 pop.; oseka ob 8.6 predpoludne in ob 3.0 popoludne. Obletnica blagoslovijenja zastave »De-Ijilskejra podpornega društva«se bo obhajala, kakor javljeno, dne IV*. t. m. Skoraj vsako leto je imelo društvo primanjkljaj na tej veselici, ali druga leta se ni šlo za dobičke, ker je vsakoletni veliki ples prinašal lepega prebitka. Letos ni to društvo imelo navadnega velikega plesa, ker so to preprečili lastniki gledališč, ki so nam zaprli vsa gledališča z namenom, da nas uničijo ! Letos je treba, da se členi tega vrlega društva, kolikor tudi vse ostalo meščanstvo, udeleži te 21. obletnice in tako zabrani vsaj običajni primanjkljaj ! Posebe pa opozarjamo na sv. mašo, ki se bo darovala kakor navadno v cerkvi sv. Antona novega ob rt. uri zjutraj. Kakor druga leta, tako bo tudi letos obhod z društveno zastavo in godbo iz društvenih prostorov v omenjeno cerkev in nazaj. Ob 7. in pol uri naj bo vsakdo ali pred, ali v »Del. podpornem društvu c, ker bo ob tej uri odhod v cerkev. Nadejamo se velikanske udeležbe toliko od strani členov, kolikor tudi od ostalih narodnjakov. »Slovansko pevsko drnštv« vabi na veliko veselico, ki jo priredi o priliki desetletnice svojega obstanka v nedeljo dne 12. avgusta 1900 ob 5. uri pop. v okrašenem vrtu šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu {ulica Giuliani 2Š.) Na veselici bodo blagohotno sodelovali telovadci »Trž. Sokola«. Vspored : 1. G. Knobloch : »Sokolska«, godba 2. B. Ipavec : »Domovini«, godna. v>. M. Brajša: »Društvena koračnica«, moški zbsr 4. A. Grbec: »Na valovih sinje Adrije«, valček po motivih nar. pesni za godbo, priredil \Vagner. 5. D. Jenko : »Naprej«, koračnica, moški zbor. 6. N. Tuček: »Kovač v gozdu«, fantazija, godba. 7. Telovadba na drogu, izvajajo telovadci »Tržaškega Sokola«. 8. Iv. pl. Zaje: »Zrinjski Frankopan«, moški zbor s spremljevanjem godbe. 9. Majcen : »Slovenec sem«, venec slov. nar. pesni, godba. 10. J. Vaša k : »Slovan«, moški zbor. 11. N. Vogel: »Cigani«, godba. 12. F. S. Vilhar: »S Velebita«, hrvatska davorija, moški zbor s spremljevanjem godbe. 13. U me tel j ni ognji. 14. Voldie: »Slovenski svet«, možki zbor. 15. N. Tuček: »Slava«, četvorka, godba. 16. Umeteljni ognji. Svobodna zabava.. Svirala bo polna godba pod vodstvom gosp. kapelnika AVagnerja. Užigal bo krasne umeteljne ogne gosp. Zobec. Vstopnina 25. nvč. Častiti p. n. podporni členi in otroci pod 10 let so vstopnine prosti. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Pevsko društvo »Kolo« priredi svojo vrtno veselico dne 16. septembra na vrtu pri sv. Jakobu. Vesti iz ostale Primorske. X Oddelek v o j. veteranskega d r u š t v a v K a m n j a h vabi na veselico, ki jo priredi dne 12. t. m. ob 3. in pol uri v Potačah (pri Rebku) v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva Frana Josipa I. Vspored veselice obsega slavnostni govor in svobodno zabavo. Vstopnina k plesnemu venčku 1 K. Pri plesu bo svirala vojaška godba. bilo vsega kakih 50 oseb več ali manj poškodovanih. Nekega čevljarja, Antona Tem-pesta, so 'zaprli, ker je trosil neko vrsto strelnega prahu, gotovo z namenom, da bi napravil kako zmešnjavo. Neki vojak, ki je tekel, da. bi izvršil ukaz svojega častnika, je padel ter se o tem zabodel na lastnem meču, vsled česar je kmalu potem umrl. Pripoveduje se celo, da je zmešnjava bila mnogo večja in da je knez Crnogorski o tem po-I tegnil svojo sabljo. To vest pa beležimo seveda s potrebno rezervo. Tudi značaj. Porodil se je in — obrezali so ga. ker je bil Žid. Kot mlad človek se je dal krstiti po helvetsko-reformatskem obredu. Zapeljan po denarju stare Židinje je postal zopet Žid in se ž njo oženil. Ko mu i starka ni več ugajala, se je dal od nje ločiti, postal je katoličan ter se poročil z mlado katoličanko. Nato je postal c. kr. dvorni svetnik in je prestopil zopet k židovstvu. Torej : najprvo Zid, potem katoličan in konečno zopet Žid — to je životopis c. kr. dvornega svdtnika in sedaj tudi barona, Dozvja , poprej Duksa, ravnatelja tiskovne pisarne v mini-sterstvu zunanjih stvari. Kako srečno izbran državni uradnik ! Samomori na Dunaju. Tekom meseca junija letos je bilo na Dunaju.60 samomorov, a v juliju 56. To je pač grozno število za čas jednega meseca. V minolem letu je bilo samomorov v juniju 24, v juliju pa 43. Mej samomorilci v juliju bilo 10 ženskih in en 10-leten otrok ! Ženske na avstrijskih useučiliščih. »Wie- ner Hochschul-Correspondenz« poroča, da se bodo odslej tudi ženske pripuščale k medi-ciničnim in lekarniškim študijam na avstrijskih vseučiliščih. Pripravljalne študije se bodo od žensk zahtevale iste kakor od moških. Tozadevni zakon ima iziti še tekom meseca septembra letos v drž. za k. listu. Pruska nasilstva. Poljski listi poročajo, da hodijo pruski profesorji latinskih šol v stanovanja poljskih dijakov in pregledujejo omare, kovčege in druge reči —prava pravcata hišna preiskava — za poljskimi knjigami. Vsled take preiskave so bili že trije poljski dijaki odpuščeni s pruskih gimnazijev. Kot nevarne je pruska strahovlada zaznamovala sledeče knjige : »Zgodovina Poljske«, »Mali s\viatek«, časnik za mladino, »Zgodovina slovstva« itd. Srečni pruski — pardon — avstrijski podaniki-prusaki in Italijani ! Vam dobra avstrijska vlada pač ne gleda tako na prste . . . Vesti iz Kranjske. * Strela je udarila predminolo noč v vilo Ludovika Zeschkota v Ljubljani na Erjavčevi «'esti. Strela je poškodovala dva dimnika ter razbila mnogo opeke na strehi. Vesti iz Štajerske. — Velik požar je divjal te dni v Ostrožnem pri Celju. Pogorelo je šest poslopij in ima posestnik Franc Velenšek škode K 14.000 in Piki K 2000. Nesrečo so zakrivili zopet otroci. Razne vesti. 0 pogrebu kralja Humberta je nastala v rimskih ulieai. na treh ali štirih mestih, kjer seje pomikal sprevod, tako nevarna gnječa, da je Brzojavna poročila. Ogerski minister-predsednik vavdijenci. ISCHL 9. (K. B.) Ogerski minister-predsednik pl. Szell je bil pri cesarju v av-dijenci, ki je trajala od 11. do 1. ure. Popoludne se je udeležil dineja v družinskem krogu, na katerem je bil tudi šef generalnega štaba, pl. Beck. Minister-predsednik odpotuje danes. Grrof CroIueIiowski na Dunaju. DUNAJ 9. (K. B.) Minister za vnanje stvari, grof Golucho\vski, je prispel iz Pariza semkaj. Pruski priiic pri papežu. RIM 9. (K. B.) Papež je sprejel danes princa Henrika Pruskega v avdijenci. Kardinal Rampolla povrne princu obisk. Turki in Armenci. CARIGRAD 9. (K. B.) Glasom vesti iz Bitlisa so tu:ški vojaki počenjali grozovi-tosti v Armenski vasi Spaghank. Iščejo baje armenske ustaše. Vojna v južni Afriki. LONDON 9. (K. B.) Poročevalec lista »Da i lv Chronicle« javlja iz Pretorije, da je potrebno odločnih korakov v dobavo živil za mesto, ker Boerci napadajo vse vlake. ;)00 Boercev z dvema topoma se je včeraj pojavilo B milj od Pretorije proti severju : an-gležke prednje straže so prišle žnjimi v dotiko. Bati se je, da bodo Boerci v Pretoriji podpirali bližajoča se boerska poveljstva. LONDON 10. (K. B.) «Dailv Ne\vs» javlja včeraj iz Pretorijej: Razkrili so zaroto, ki je šla za tem, da postreljajo v Pretoriji vse angležke častnike ter ujamejo lorda Ro-: bertsa. Deset kolovodij so zaprli. Ustaja na Kitajskem. PARIZ 9. (K. B.) Predsednik Loubet se poda v soboto v Marseille, da se poslovi ' od vojaštva, ki pojde na Kitajsko. Spremljali ga bodo minister-predsednik, vojni minister in minister za mornarico. BRUSELJ 9. (K. B.) Vojni minister je i ukazal vojnim oblastim, da kolikor mogoče podpirajo generala Verstractea, kateremu je poverjena sestava ekspedicijske čete za Kitaj. LONDON 9. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tientsina z dne 5. t. m. : Bitka pri Peikangu je pričela danes jutro ob 3. uri in pol. Kitajce so pregnali iz utrdeb. Rusov je padlo 500, Angležev 50. Tudi zgube Nemcev in Italijanov so precejšnje, a niso še znane. Sedaj je pot v Peking svobodna. PETROGRAD 9. (K. B.) Uradni list javlja: General Grodekov je dne d. t. m. brzojavil vojnemu ministerstvu iz Haborov-ska, da se je oddelek generala Renenkampfa, ki je imel zasledovati premagane Kitajce, včeraj vrnil v Aigun z mitrelesama in devetimi zastavami; vse to so odvzeli Kitajcem. Kitajci so zbežali. Poslali so nov oddelek, da nadaljuje Renenkampfovo delo, in sicer 4 eskadrone z dvema 2 topoma. Potrjuje se vest, da so kitajski vojaki zažgali rusko cerkev in več hiš v Kalganu. Mongolci občujejo prijateljski s sesednjimi ruskimi oblastmi ter s trgovci v Majmačinu in Dzarguču. PETROGRAD 10. (K. B.) Generalni štab je dobil danes ta-le poročila : Kozaki, katerim je bilo ukazano, da desno obal reke Argung očistijo Kitajcev, so ujeli kitajskega generala, pet častnikov in 58 vojakov. Drug oddelek kozakov je naletel ob reki Kajlar na oborožene Mongolce, ki so po kratki bitki zbežali. Kozaki so zaplenili 50 goved, 5 konjev, razne listine in železniško orodje. DUNAJ 9. (K. B.) Avstro-ogerski di-l plomatični zastopnik v Pekingu, poslanstveni tajnik Arturpl. Rosthorn, jc poslal ministerstvu za vnanje stvari iz Pekinga šifrirano brzojavko z dne 4. t. m., ki je, kakor vse ! kaže, avtentična, in se glasi: Poslopje av-stro-ogerskega poslanstva z vsem inventarjem in arhivom je zgorelo dne 21. junija. Do 20. junija smo skupno s francozkim oddel-! kom branili poslopje francoskega poslanstva, j katero so Kitajci neprenehoma obstreljali iz j pušek in topov. Del poslopja so podkopali in razstrelili. Mi smo zgubili : fregatnega kapitana pl. Thomanna in tri mornarje, ki so mrtvi:' kadet Bovneburg-Lengsfeld in dva mornarja težko ranjeni, a ni več nevarnosti j za njih življenje. Od 16. julija niso napadi i Kitajcev več tako hudi. Kitajska vlada nas pregovarja, da bi se v varsvu vojakov podali v Tientsin, mi pa nismo sprejeli te ponudbe. LONDON 10. (K. B.) Kakor javlja »Morning Post«, je prispela v London brzojavka Sira Roberta Harta, ki pričenja z besedami : »Hvala Bogu, živ sem še«. Iz brzo-jake je razvidno, da vodi Hart carinsko upravo. Anarhist Bresei. RIM 10. (K. B.) Pravijo, da se bo raz-i prava v pravdi proti Bresciju vršila dne 29. avgusta. Razprava bo menila končana v eni seji. nimajo denarja. Vlada hoče v prihodnjem zasedanju državnega zbora znova predložiti zakonski načrt o gradnji železnic in «» potrebnih investicijah. Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago; /.a ."»o kg. v kronah. Kara: Santos 1..............107*— II..............9«.— Rio I..............HHi.— II..............«8-— i?antos in Rio lave 1........120.— „ „ II........-- Laguaira lave I........... lo8" — Laguaira lavć II..........111-— Maracaibo .............111.— Guatemala.............— S. Salvador............116.— Costarieca.............141.— Portoricco.............155.— S. Domingo............11'>.— Jamaiea..............109.— M«labar Plant...........159.— Java W. J. B............— Moka................ 155.— Poper: i^ingapore . ............99.— Penang..............iti.— Tellicherv.............97,— beli . . .............141 — Piment:.................— Sladka skorja : (cimet)..........tf7.— „ electsi..........93.— Ri2: italijanski.....•.....17.50 -23.50 Indijski............10.25 15.50 Japonski ...........15.— 17.— Južno sadje: Rožiči : ^novb............9.— 10.— Datelji:...............— - 35. Smokve: (Calamata) v vencih.....l(i.50 17.50 proste .....10.—10.50 puljsko (Puglia).........—"--.— sniirnske (v skatljicah)......2B.50 31.5u Mandeljni: sladki I. Bari......125-—129.— Lešniki : sieiljski . ..........—'--.— istrski.............55'— 5*i.— levantinski olupljeni....... 77.---.— Sulio grozdje (cibibe): Elerae..... 27.— 55- — Sultanine...........47*— 63.— iz Perzije...... —•--.— „ črne Cisme..........—.--•— „ Morea..........—.--.— Lipari..........—.--.— Pomerauće (zaboj)..........5.— 10.— n Puglia [zabojJ........—.--.— Limone n ..........ti,— IS.— Olje oljkino italijansko I. Bari .... .81.— 3---• — Dunajska borza dnelO. avgusta. i-čeraj .lane* Državni dolg v papirju l>7.r>0 97.oi> „ ' v srebrn 97.20 (.)7.lU Avstrijska renta v zlatu llo.90 ll(i.— „ kronah 4°/0 <>7.~>r> 97.50 Kreditne akcije . . . b»if>.— London 10 Lsr. . . . 242.H0 20 mark.....23.68 23.69 Napoleoni..... 1932 19.32 100 italijanshih lir . . 90.35 90.35 Ciki n i ..... 11.41 11.41 Trgovina in promet. Kasrlas. Naznanja se, da se bo najemna pogodba užitninskega davka za vino, mošt in meso za leto 1901 in eventuelno tildi za let: 1902 in j 1903 z užitnini podvrženimi strankami pogodbenega in ob e iem davčnega in sodnijskega okraja Sežana obravnavala dne 3. septembra 1900 ob 9. uri predpoludne v pisarni občinskega urada v Sežani, na kateri naj se gotovo snidejo vžitnini podvržene stranke omenjenega davčnega okraja. Pogodbena svota znaša : za vino in mošt . . 20.200 Iv „ meso .... 3.600 „ Skupaj 23.800 K V Trstu, dne 6. avgusta 1900. Ces. kr. finančni vžitninski nadzornik. Druga železniška zveza Trst- Dunaj. Včeraj je bilo v železniškem ministerstvu posvetovanje o ureditvi službe in o načrtih za tehnična predhodna dela na drugi železniški zvezi s Trstom, kakor jo predlaga vlada. Posvetovanju je predsedoval železniški minister pl. Wittek. Vlada se je odločila, da ne pretrga že začetega dela, ki je že toliko napredovalo, da je bila zadnje dni izvršena revizija posameznih prog. Na podlagi tega dela sestavijo sedaj podrobne načrta. Izvede-nje teh načrtov (pred \ sem trianguliranje itd.) poverijo eksponiranim uslužbencem oddel.v« za trasiianje. Ekspozitura v Bohinjski Bistrici ima razven tega določiti smer predora skozi julske planine med Bohinjsko Bistrico in Pod-brdnm ter izvesti ta predor. Glede drugih tunelov še niso izdali podobnih naredeb, ker Zaloia in tovarna 9C pohištva vsake vrate Alessandro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Rnfrat Izbor t tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko ^ vsakemu na zahteTo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi ge za to k^j zaračunao. Velika zalog-a goliima uMn in tapscarij OOOOOOO od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trsta Trg Sun (jrlovaiiui hšt. 5. (Itiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. OBUVALA! PSPI KBAŠEVEC pr: MrKfi sv. Petra (Piazza Kosiiio pod ijndsKO šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke 1'oštne nnrocbe s*:]u po kouWureii»"n>li c**iiab. Za niuti^obpijue uaročue »e priporoma Josip Stantič azzaro št. 8. Č ast mi je javiti slavn. občinstvu iu ceni. odje malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: čine in barvane usovij, za inoške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor': saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli iu barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za drr-štrene znake. Vse po najnižjih cenah. išadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljndnej M. Aite. xxxxxxxxxxxxxxxx F I L I J A L K A c. ti iriv. avstr. MMm zavoda za trfforiiio in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2\'40„ 30- _ n *"> ^ i ° o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°()°0 3-mesečni 2 V/o ot o " -i i — •• • r> Ugodna prilika. Kadi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna),bogato meblirani, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico. vodnjakom. z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m2 velik, vzorno vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripra\ni za obrt. posebno pa za letoviščnike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. □a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo p.ove obrestne takse v krepost 7. dnem 24. junija, "28. junija in odnosno 20. avgustu t. 1. po dotičnih obiavaii. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/ft na vsako svoto. V napoleonih brez obresii. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec Sibinj, Inoniostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reiclienberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°/00 provizije. Inkaso vseh vrst, pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. JamČevue listine po dogovoru. Kredit na dokumente j v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. >© a •M O O k o >o Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. | Omnibns k vsakemu vlaku- »St JCdtcl Sušak M™ Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonementov je poisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih za željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten in obilen menil. Izborna bela vina iz slavnoznauih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izberi liter po 1 K. 20 vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. 4e 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. .....Ml I .^m Branil—KMB» ■ I «11 > I ■mM' m - ^to^anBH^HMMHMm Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčna bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskušeno. To zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert UlMch-ovo zeliščno vino. rt To zeliščno vino je sestavljeno od Izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. ZeliSčno vino od-^ V stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V 0 Čaj o bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljiviini sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7anir>anio nlnUDcIlD nntroho in nje'neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, ^dpll alljC UIUVCOIVC pULI CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrab. vranici in sistemu vratuili živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, ptfrleljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in crev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. l*ri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli iu ne3p&nje provzroČajo večkrat takim bolnikom hiranje. ^Mg?— Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbnjo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar- Ijenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. Bj To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. _ H Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvČ. in 2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. H Miljah, Kopru, Izoli, Piranu, Tržiču. Ogleju, Červinjanu, Ronkali, Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, ■ Krminu, (iorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu, Malem Lošinju, Labinju. Pa- H zinu, Motovunu, Vižinadi, Staremgradu, Poreču, Rovinju, Vodnjanu, Pulju, Portogruaro. Trevižu. Vidmu, H Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. B Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstn Piazza grande št. 3 Via Nuova št. 27 in Via del Pešce ■ po :! ali več steklenic- zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. ■ m?*" Svari se pred ponarejanjem! I _ Zahteva naj se izrečn H _Hubert Ullrich-ovo Slišen o vino.__■ Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, H glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0. koprive, ja- ■ ne žil, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovili in kolmcžnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine ■ Prva tržaška tovarna aparatov za nabavljanje plina acetilena j premovana se srebrno kolajno na mejnarodni raz- | stavi v Budimpešti 1899. tvrdke ROCCO & C. v ulici Sanita št. 9. A u r i i: c\t r i irsiala : i i i p M r r. vode in f ins rceiilen. Aparat na acetilne j od Josipa Rocco, pa- j tentiran v Avstro- I * »gerski je absolutno i najbolj praktičen in j gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-iet od različnih za-vnrovalnih društev \ sprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod naj-' ugodnejšimi pogoji g Narodna šivilja Q Za i/.tlt'loviinjo /cnskili oliluk vs;ikii vrsk1 kakor tud: pi'i'da, se jiriporoni sluvan skim krofom, vdana SGombac Ivanka I lica ISoschctto stev. 1. IV. liadstr. Velika za I ura uajl.oljega apncneca kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. jjlina. Velik izbor svetilnic iu pripadki>v za iazsvctljavo. SPECIIALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETILEN^ na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina i priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta). Vsprejemajo se del? za instalacije in popravljanje vodovodov. Pisarna in zaloga Delavnice uliei Šaiiitd stv. 11. v ulici S. Giorgio (Uhod Via Porporella) jj^" Ceniki in pro3pek'ii brezplačno in franko. «««««««« BALONČKI 8 SVET1LNICMI v narodnih in cosarskih barvali in lu-u-iraliriK1 1 u«'i, prodaja po najnižjih conah trgovina s papirjem LEONARD HORBER TRST - ulica delle Torri - TRST,