Štev. 117. V Ljubljani, sobota dne 27. aprila 1912. 'M -V/-'!- ,j. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: mmtm Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in fraznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na doni K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno If 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — 1: inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se k. pošilja upravništvu. :n s» Telefon številka 118. :r. Brez ciljev. Prejeli smo: Ne mislim pisati o naši brezciljni politiki, ki mnogokrat ne ve. kaj hoče, kaj zasleduje, ker pušča vedno za seboj neuspehe. ki jasno kažejo, da njena pota niso prava, temveč poseči hočem nekoliko nižje in bližje, k onemu elementu, ki tudi tava po brezciljnih stezah, o elementu, - ki mu včasi tako radi pravimo cvet naroda, pisati hočem o mladini. Zupančič je zapel tisto lepo zvišeno in navdušenja polno pesem »Mi gremo naprej«, a meni se zdi. da še tičimo globoko v blatu nezavednosti in nepoznanja lastnih napak. Mladini velja ta pesem, toda mladina je ne razume. ali pa je nezmožna in že tako uničena, da ni več zmožna, da bi krenila na drugo, beljšo pot. Kje so tvoji uspehi mladina? Ali so morda to, da se klerikalizem vedno bolj širi. da vedno bolj raste hinavščina, laž in zahrbtnost? To niso uspehi, to so prvi znaki našega propadanja in nazadovanja. Kolikrat slišim govoriti. klerikalizem je moral priti na površje in kakor je prišel bo tudi padel. Tako govorjenje je jako plitvo, ker sam od sebe klerikalizem ne bo padel, če ga ne bomo odpravili z vstrajnim, nepopustljivim delom, ki bo v prvi vrsti obrnjeno proti njemu. In ali se res dela pri nas vztrajno. nepopustljivo? Meni se zdi. da ne! Ali je naša mladina na poti, na kateri bo lahko delala proti klerikalizmu in tako za napredek naroda? Tudi ne! V tej mladini je vse preveč nekaj popustljivega, vse preveč prizanaša, vse se premalo pripravlja. Naša mladina se ne pripravlja na delo. ki jo čaka, ko vstopi v javnost. In tako ne bo zmožna delati vztrajno in nepopustljivo. temveč bo opuščala in spregleda-vala. kar nam že sedaj prinaša neuspehe in kar nam bo prineslo še večje. Ko stopi mladina v javnost, si menda še na jasnem ni, kakšna naloga jo čaka in tako stoji s prekrižanimi rokami in služi onemu, ki ji prej prinese košček kruha. Kaj značaj, kaj vse lepo mladostno navdušenje. kaj tiste lepe fraze o narodu, košček kruha, je veliko boljši, vest se še da tudi pomiriti, ker tudi njo slednjič pomiri kruh! No, pa ni čuda, saj starejši niso boljši! Koliko jih hodi po naših ulicah, po lepi kranjski deželi, ki so že v poznih letih presedlali in napregli drugega konja, da bodo le imeli bori kruhek! Tako hodijo starejši naprej in kažejo pot brez-značajnosti. mladina pa hodi za njimi. Res. ni čuda. da je toliko brezznačajne mladine, toliko prodanih duš, ko že vendar starejši, ki bi megli dajati dober vzgled, padajo in se prodajajo. Lepa mesta z visoko plačo so jih zvabila in podali so se. niso nič povpraševali svoje vesti, svoje mladosti, v kateri so se navduševali in govorili o ljubezni do domovine. Kaj tisto, kar je bilo v mladosti, to so bile neumnosti. nespoznanje. vest se pa že tudi umiri! Rad bi samo to dočakal, da bi prišla na površje v naši politiki kaka napredna stranka. Takrat bi jih videli zopet, kako se spreobračajo ... V Ljubljani bi pa se tedaj lahko odprla trgovina s samimi maskami in v izložbeno okno bi dali najgrše! Bil bi zopet prizor za bogove, ko bi gledali, kako se prilizujejo in spreobračajo. Nič boljša kot naša javnost ni naša mladina. Hlapčuje, klečeplazi in se hlini, samo da bi ne bilo treba delati in da bi prej prišla po ceni do kruha. Največji antikristi in najhujši brezverci med našo mladino hodijo k spovedi LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Rada ni vedela, kaj ima sedaj početi. Kako počakati dragega gosta in vtajiti njegov obisk: ali povedati domačim ali ne povedati? Iti k njim, da doprinese ondi nekako neflm-nost, ostati tukaj... tega ne vzdrži! Da ubije čas. ki jo še loči od Bojča, je začela tekati in Pospravljati po sobi; pogladila in odičila se je Pred zrcalom, kateremu se je nasmejala ter mu pokazala jezik, ko je videla, kako je zala. In zopet je jela skakati; zavrtela se je na eni nogi kot petletno dete ter je nekaj zapela, a sama ni vedela kaj, da. tudi niti ni poslušala. Njene misli so bile pri durih, pri najmanjšem šumu je strepetala kakor tič. Bila je tako srečna. Sele nocojšni večer se je Ognjanov mogel podati iz samostana, da je obiskal Rado. Stanovala je pri babi Lilovici, sama v eni sobi, zadaj za podolgastim dvoriščem, polnim senčnih sadnih dreves. Zunaj pred sobo se je nahajala klopica. kjer je Rada po dnevu delala m čitala na hladnem. I a dva dni. kar je čakala, bila bi kmalu izgubila oči. I e dolge ure. polne trepeta in čakanja. s svojim pekočim razčiljenjem, so se ji zdele daljše, nego cela stoletja. V svoji nestrp-nivosti je šla ven na klopico. Noč je napredovala. Zvezde so migotale in obhajilu, to pa samo zato. da bi jim boljše | šlo in se nebi tako pri klerikalnih visokih glavah zamerili! Ne čutijo nobene notranje, duševne potrebe, le kar tako gredo, da predstojniki ne bodo hudi in da nebi nad njihovimi hrbti zažvižgal bič. Povsod hinavščina, brez-značajnost, povsod taka podlost, da se človeku gabi in iz zaničevanja bi poteptal take neznačaje, da bi jih ne videlo več solnce. Resnica je, da mora dandanes pri nas trpeti skoro vsak značajen človek, ki ne stoji popolnoma na svojih nogah. Toda boljše je ostati značajen in trpeti poleg tudi najhujše preganjanje, kakor pa služiti in biti nizek hlapec. Ljudje, mladina, ali nimate nič več poštenja v sebi, nič več sramote, ali vam je vest že tako obmolknila? Vzdramite se in spoznajte enkrat, da naš narod morejo pripeljati do boljše bodočnosti le značajni, nesebični možje! In odkod naj dobimo te može, ako bo že mladina taka?! Gotovo je. da mora vse žalostno in klaverno poginiti, če bo šlo tako naprej! Vse premalo odločnosti je v tej mladini, vse premalo zaupanja v lastno moč. Treba se je truditi, treba zgodaj delati, če hočemo, da bo kaj iz mladine. Delati tudi ne zna mladina, ne študirati, sploh ničesar. Kakor sence se vlačijo zaspano po ulicah brez življenja na zunaj, v srcih brez ciljev, brez idealov. Kaj je tvoj cilj. slovenska mladina? Zakaj živiš, kaj hočeš doseči? Narod čaka. domovina kliče, samo delati je treba. Toda za to delo se je treba pripravljati.mnogo prej delati, ker le potem bo delo uspešno. Tvoj cilj, mladina. je narod iztrgati iz krempljev klerikalizma. prej se ga pa moraš otresti sama, ker tudi v tebi je še mnogo klerikalnega. Kar je slabo, je klerikalno! Le tako boš ustvarila svojemu narodu boljšo in sigurno bodočnost. Edino značajni, nesebični možje so vredni in zmožni, da vodijo slovenski narod po poti napredka v boljšo bodočnosti K. f Jos. vitez Gorup pl Slavinski. Umrl je največji slovenski mecenat — Josip Gorup pl. Slavinski. Zaradi obilih ustanov in darov, ki jih je prejel slovenski narod od tega svojega največjega mecenata — je njegovo ime danes znano po celi domovini. Josip Gorup se je rodil v Slavini na Notranjskem dne 6. aprila 1834. Obiskoval je najprej domače šole — potem pa je dovršil višjo gimnazijo v Ljubljani. Namesto nadaljnih študij se je posvetil Gorup — trgovini, ki ga je zelo veselila. Vstopil je v prakso pri svojem bogatu stricu zvanem Janezu Kalistru, vele-tržcu v Trstu in se je s celim navdušenjem lotil dela. Leta 1864. je Kalister umrl in Gorup je postal s svojim bratrancem glavni dedič, velikega imetja. (Znano je, da je Kalister zapustil mnogo dijaških in drugih dobrodelnih ustanov.) — Josip Gorup je nadaljeval delo svojega strica in kot človek, ki je imel velik pogled v trgovske razmere, je znal porabiti lepo priliko, ob morju, v Trstu in v Reki — ter je postal največji slovenski miljonar. pa morebiti celo najbogatejši slovanski mož na našem slovanskem jugu. V svoji trgovini in kupčiji je bil Gorup vesten, podjeten in previden in dobra sreča je spremljala njegova podjetja. Pri svojm bogastvu ni pozabil Gorup, da je sin malega siromašnega slovenskega naroda in mu je naklonil mnoge darove svoje slično brilantom na nebu. Po čistem in tihem ozračju se je razlivala nežna vonjava cvelic iz sosednih Sadnikov; najhuje se je dala čutiti vonjava mične akacije. Listje na drevju je na dvorišču sladko šelestalo in se treslo, božano od nočnega zeiira; mična in tajnostna tišina je tiho vladala v tej noči brez lune. Dve la-stavici na gredi nad klopico, sp.tebujeni po Radinem šumu, sta zaspano pokukali iz gnezda ter se stisnili druga k drugi. Nek ljubavni duh neko nebeško in neizrekljivo veselje se je razlivalo povsod. A vse. ta lazurni blankit, te bri-lantne zvezde, ta zrak, ta drevesa, ti lasta-vici v svojem toplem, s puhom pokritem gnezdu, cvetlice in vonjava — je prinašalo v dušo blagodejno pomirjenje in ji govorilo o miru. ljubezni in poeziji ter o neskončnih strastnih poljubih v tej sladki nočni tišini... Rade se je polastila tuga. v> Ko je končno Ognjanov potrkal na duri. je čutila, kako so se noge zagugale pod njo; pri vsem tem pa je poskočila ter šla odpreti. Ljubljenca sta se objela in njuni usti sta se združili v vnetem poljubu. .Njuna velika, neizrekljiva radost ni znala najti drugega izraza, nego o ponovnem polju-bovanju m nekolikih pretrganih, nesovislih besedah. Po prvem burnem izlivu sta oba ljubljenca, srečna in ukajoča, se pomirila. Nista zamogla^ se dovolj naradovati drug drugega. Rada. ožarjena od ljubezni, je bila prekrasna. Bojčo se ji je zdel v tej kmečki obleki še brh-kejši, v kateri so izrazne črte moškega lica izstopile še reskejše. »Kako se imaš, moja golobica?« jo je vprašal. »Saj ti revno dete, si postala mučenica! Jaz sem te ugonobil, jaz te izdal v žrtev, bogate radodarne roke. Imamo od njega 30 dijaških ustanov po 600 na leto poleg tega so štiri ustanove po 600 kron za slušatelje trgovskih šol. Med najlepše njegove ustanovitve moramo prištevati ljubljanski dekliški licej, ki mu je položil temelj z 200.000 kronami; imamo pa tudi mnogo manjših ustanov: za živinorejce v Slavinski občini itd. Mnogo naših dobrodelnih društev ima med svojimi podporniki Gorupovo ime: Gorup je rad podpiral narodna, prosvetna in dobrodelna društva. Zato je bil častni član 53 slovenskih krajev in mest, in častni član 22 društev. Gorup je bil Jugoslovan, enako prijatelj Slovencem in Hrvatom. Politično ni nastopal, ohranil pa je zvesto narodno srce. Poleg drugih njegovih ustanov omenimo: Temelj »Radogoju« podp. društvu za sloven. visokošolce 5000 kron, pesniku Gregorčiču za izdajo II. zvezka poezij 6000. Za ustanove na ljubljanskem dekliškem liceju 60.000 K. 60.000 za dijaške ustanove na trgov, akademijah. Gorup je živel zadnje čase na Reki, kjer ima svoje palače, ki se ponosno dvigajo kot najlepše stavbe ob reški luki. Njegova družina in sorodstvo je zelo mnogoštevilno: imel je 14 otrok, od teh jih živi 13, poleg tega ima mnogo vnukov in bližnjih sorodnikov. Ko se je preselil na Reko. je kmalu postal ena nauglednejših oseb v tem mestu. Bil je podpredsednik ogrsko - hrvaške parobrodne diužbe. pri kateri je z deležem v znesku po 600.000 kron vdeležen, ravnatelj »Hrvaške štedione i banke« in zavoda »Banca Fiumana« upravni svetnik društva »Societa fiumana del Dock« itd. Bil je tudi eden glavnih akcijonar-jev avstrijskega Lloyda. Gorup se je 1. 1886. poročil z Ano Perg-hoferjevo. Po smrti prve žene se je t. 1891. poročil s Klavdijo Keesbacherjevo iz Ljubljane. Pokojnik je zapustil 5 sinov in 8 hčera. Gorup je imel 5 hiš v Ljubljani. 5 v Trstu, 7 na Reki in krasno vilo ob Vrbskem jezeru. V Slavini na Notranjskem vsak lahko vidi še dve skromni hiši: ena dom Kalistrov, druga dom Gorupov. Iz onih priprostih hišic sta izšla dva največja slovenska milijonarja. Ona trda skalnata notranjska zemlja je rodila že mnogo krepkih podjetnih ljudi, ki so bili izborni trgovci in kupci. Mnogo jih je izginilo v tujstvu — saj pravijo, da je mnogo tržaških kupcev in trgovcev po svojih dedih doma s Krasa — mnogi so tudi propadli ali so pomrli brez spomina. Kalister in Gorup sta si s svojimi ustanovami postavila trajen spomenik. Posebno Gorup. Imel je odprto srce za slovensko mladino, ljubil je Ljubljano in ji je pomagal pri razvoju po potresu. Tudi na svojo rojstno vas ni pozabil: šola v Slavini za 40 tisoč kron in ustanove za živinorejce kažejo njegov smisel za narodno omiko in za narodno gospodarstvo. Slovenci nismo bogati na miljonarjih — še bolj smo revni na mecenatih. Gorup je bil naš naj večji mecenat... Kar je bil Hrvatom Stros-mayer, kar je bil Čehom Hlavka. to je imel nam po denarju postati Gorup. Zal, da je ostal na sredi poti. Nimamo še akademije, niti umetniške galerije, niti denarne podlage za univerzo. To so tri velike kulturne naše potrebe. ki jim bomo brez mecenatov težko zadostili. Slovenska kultura trpi danes pod tem, da ni mecenatov... sto in sto sil propada, ker ne dobe zaslombe. Denar je tudi za narodno kulturo važna stvar, prav tako kakor si more šele denaren človek privoščiti vse vrste umet- Rada... A ti se niti ne huduješ, marveč si zmerom ona ljubeča duša, to nežno srce. rojeno le za to. da bi se jokalo, tugovalo in trepetalo!... Odpusti mi, odpusti, Rada!« In Ognjanov je stiskal njeno roko v svoji ter se zagledal v njene velike, globoke, jasne oči. »Naj ti odpustim? Ne. ne odpustim ti!« je klicala Rada z navidezno jezo. »Kaj ima to pomeniti? Ti umiraš, jaz pa naj ne bi trpela? Ko bi se mi bil vsaj oglasil z besedico!... Oh. Bojčo. Bojčo. ne umiraj več, radi Boga, ne pustim te več od sebe, želim si biti zmerom pri tebi. da te bom čuvala kakor svoje oči, da bi te zelo. zelo ljubila in se te veselila... Ti si grozno trpel, Bojčo, kaj ne?... Oh. Bog, kakšna neumnica sem! Niti vprašala te nisem, kje si se potikal, kaj si pretrpel teh nekoliko mesecev, ki so bili zame celo stoletje ... »Zares mnogo sem trpel; izpostavljen sem bil mnogim nezgodam in nevarnostim... nu, tudi za naju je še Bog v nebesih in sešla sva se zopet...« »Ne, ne. ti mi poveš podrobno vse. vse! Hočem vedeti vse. saj so take reči pravile o tebi. raznašala se takšn a govorica, ena bolj čudna in grozna od druge... Bog, kako so ljudje neusmiljeni, da si izmišljujejo takšne reči!... Pripoveduj mi, Bojčo! Sedaj si živ in pri meni in jaz premorem zaslišati vse, kar si doprinesel, najsi tudi je to v grozno in strašno.« A pri tem ga je gledala proseče ter z neizrekljivo ljubeznijo in sočutjem. Bojčo ni mo&el odklonjti njene prošnje. Prav je imela Vrhu tega je tudi njemu samemu bilo ljubo in po godu, da je razlil svojo dušo pred osebo ljubljeno, obdarjeno z občutnim srcem; spomini na prebito trpljenje in ne- Leto I. —i ....................... MssmmmammmmmmMr Posamezna številka 6 vinarjev. n: Uredništvo in upravništvo: * Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. i Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-™ pust. — Za odgovor je priložiti znamko, m n: Telef.m številka 118. n: nosti, užitke, tako je tudi z narodno kulturo. Narod — ako ima za to smisl — si marsikaj lahko postavi in sezida sam. Zgodovina pa uči, da je vsak narod potreboval mecenatov in da so mecenati veliko pripomogli, da je napredovala kultura naroda ... Koliko miljonov znaša danes Gorupovo premoženje, sc da težko reči... Eni pravijo 6—7 milijonov, drugi 19 milijonov, tretji 30 milijonov. To so velike svote. Ali bo tudi po smrti slovenski narod med dediči, se danes ne ve. Tudi ako ostane pri tem, kar je Gorup dal pri življenju — bo ostal večen njegov spomin. Dal je lep vzgled — drugi naj slede. Dalmacija osamljena. Pod tem naslovom prinaša reški »Novi list« članek, ki se bavi s zadnjimi dogodki v avstrijskem parlamentu ter zavzemlje popolnoma enako stališče, kakor je zavzemalo slovensko napredno časopisje, ki je konstatiralo, da pomenja jugoslovanska akcija v parlamentu popolen neuspeh in to edino le radi uzmaka slovenskih klerikalcev. Članek »Novega lista tolmači mnenje napredne dalmatinske javnosti, zato podajemo kratek pregled člankovih misli. To pa še tem raje, ker sc nam je od neke strani očitalo, da hočemo iz jeze in ogorčenja dajati smer politiški taktiki. Zavzeli smo napram vsi jugoslovanski delegaciji stališče s konstatacijo, da so slovenski klerikalci s svojim strahom pred vlado že v naprej oslabili skupno akcijo jugoslovanske delegacije. Isto mnenje ^zastopa tudi dalmatinska napredna javnost. Šušteršičev klub se je na povelje svojega komandanta umaknil in pustil Dalmatince na cedilu, ker je vedel, da so sami preslabi nadljevati boj do skrajnosti. Proste roke, ki jih je Šušteršič pustil svojim prava-šem so sumljive vrednosti, ker je moral v prvi seji končati Dulibič po kratkem času svoj ob-strukcijski govor, dasi se je poprej govorilo o dolgem obstrukcijskem govoru. Dalmatinska javnost danes govori o sramotni kapitulaciji pravašev pred Šušteršičem. Dalmatinski napredni poslanci so danes^v parlamentu ostali na cedilu, zapustil jih je Šušteršič s slovenskimi klerikalci in pravaši ter istrskimi poslanci, ki so solidarni s Šušteršičem. Tako ni danes nade. da se sploh povede resna akcija za avstrijsko inetrvencijo! Tako je stališče dalmatinske javnosti, ter se prav v ničemur ne razlikuje od našega! rudi mi smo izjavili, da bi bila sedaj po fija-sku interpolacijske akcije obstrukcija brezuspešna, ker si je jugoslovanska delegacija sama izbila orožje iz rok in dala Stiirgkhu priliko, da se norčuje iz nadaljnih jugoslovanskih korakov. Preveč optimizma je v naši politiki, preveč onega nam vedno škodljivega oportunizma. ker nas trenutni navidezni uspeh vedno preslepi, a posledice in dejstva kažejo, da je trenutni navidezni uspeh vedno le neuspeh! Naše taktike ne diktira jeza in ogorčenje, svoje mnenje o taktiki si ustvarjamo temeljem neodvisnega politiškega prepričanja, ki nas ne dovede nikdar do prenagljenih sklepov, pa tudi ne do prezgodnjih proslav zmage! Ko se popolnoma razjasni položaj, ko bo mogla tudi hrvaška javnost v banovini zavzeti brez ko-misarijatske cenzure svoje stališče, videli bodemo, da se nismo prenaglili, ker prihodnjost pokaže, ali je jugoslov. parlamentarna akcija več koristila ali škodovala Hrvaški! sreče, ki so potem sledile, imajo nekako posebno prelest, ako jih razkrijemo pravočasno. Bojčo je pripovedoval preprosto, toda ne suho, kratko in urno. kakor včeraj komitetu in potem Vicenciju. vse svoje dogodke, odkar je zapustil Belo Cerkev. Pri tem pripovedovanju se je v jasnih otročjih očeh Radinih živo izražal ves zanos njene duše. Bojčo je čital v njih sedaj strah, sedaj ljubezen in sočutje. sedaj junaški plamen in radost; ona je požirala vsako njegovo besedo, preživela in prečutila vse, ne odtegnivši od njega pogleda, ki jo je sladko grel in jo napajal. »Oh, Bojčo. nekdo te je izdal!« je zaklicala nemirno, ko je Ognjanov v pripovedovanju dospel do altunskega kana, kjer so ga napadli Turki. »Ne vem, ne smem dolžiti Bolgarja. Nemara sem se izdal v turški kavarni z nekakim nespametnim dejanjem.« »A dalje?« je vprašala Rada nestrpljivo in razčiljeno. »Začul sem pred sobo korake Turkov in razumil sem, da gredo po mene in stemnilo se mi je pred očmi. Videl sem, da ni rešitve; bil sem izgubljen ... Izvlekel sem revolver, ter se postavil za duri... Imel sem šest krogel; pet izmed njih sem hotel pognati na sovražnika, šesto pa sem hotel prihraniti za-se.« »Bog, Bog! Kaki trenutki, a jaz tega nisem vedela; mogoče, da sem se takrat smejala tukaj.« »Ti si gotovo molila, Rada, zakaj Bog se me je zopet usmilil in me rešil pogina.« »Napravil je čudež, Bojčo?« (Dalje.) DNEVNI PREGLED. Seja mestnega magistrata ljubljanskega. Včeraj zvečer ob petih, se je vršila pod predsedstvom župana dr. Tavčarja seja magistratnega gremija. Uvodoma poroča gospod župan o fi-nancielnem položaju mestne občine. Proračun, ki ga je zapustil sedanjemu občinskemu svetu pl. Laschan je znašal že ob prevzetju poslov po županu dr. Tavčarju 37.000 K primanjkljaja, ki pa je vsel nujnih izdatkov, kakor draginjske doklade danes zrasel že na 60.000 K. Nekateri dohodki so v proračunu, ki ga je odobril pl. Laschan, tudi zelo dvomljivi. N. pr. za svet nasproti glavne pošte je poračunjenih 100.000 K dohodkov, a do danes se še ni nihče oglasil za stavbišče na nekdanjem vojaškem oskrbova-ilšču. Radi tega financielnega stanja občine poživlja župan občinske svetovalce, da naj v bodoče vsakdo, kdor hoče staviti kak nasvet ali kak predlog, ki je zvezan z novimi izdatki, obenem pove tudi za pokritje, ker bo drugače on vsak tak sklep sistiral. Iz nič on ne more ničesar napraviti. Ob tej priliki poroča župan dr. Ivan Tavčar, kake izdatke provzročajo razni predlogi občinskih svetnikov, četudi so nekateri med njimi morda čisto pravični in umestni. S tem, da se je 7 delavcem pri mestnem vrtnarju zvišal dnevni zaslužek od 2.40 K na 3 K, je prišla de-putacija ostalih mestnih delavcev k njemu, ki je prosila ravno take povišbe. Župan je dal izdelati v tem smislu proračun, a ta znaša na leto 70.0C0 K. V nadaljnem odgovarja župan na interpelacijo občinskega svetnika Kneza, radi tlakovanja postajališča za izvoščke pred »Unionom«. Zadeva pride v občinski svet. Na sličen način se reši nasvet občinskega svetnika Fran-chettija, radi nasipanja cest s predebelim gramozom. Nato slede poročila magistratnih referentov. Odkloni se predlog policijskega svetnika Lavterja. da naj se dovoli Bachmajerju postaviti v glavnem drevoredu reklamen voz. Sprejme se Štcfetov predlog, da naj se mu ga ne dovoli. Nato se sprejme predlog policijskega svetnika Lavterja, da se iz istih razlogov kot Bach-majerju prepove prenašanje plakatov po mestu »Idealu«. Stavbena dovoljenja. Kranjski stavbni družbi se dovoli zgraditi enonadstropno vilo na vogalu, ki ježi ob poti v Rožno dolino in poti na Rožnik. Izjemno se dovoli tej vili, ker je enonadstropna in določena samo za eno stranko in ker vodijo stopnice na mostovž sredi vile, lesene stopice. Tudi se izjemoma dovoli mesto železne okusna lesena ograja. Mariji Wetta-chovi se dovoli zidati enonadstropno vilo na vrtu poleg sedanje vile na Bleiweisovi cesti. Na predlog občinskega svetnika Pammerja se odloži dovoljenje za napravo kanala Francu Černiču in Tomažiču v Vodmatu, ker Seravali 'sam nima pravice delati taka dela. Ravno tako ugovarja občinski svetnik Pammer proti stavbeniku Luckeju, ki naj bi prezidaval hišo Fran Komanu v Jeranovi ulici. Velkavrhu se dovoli napraviti delavnico v Krakovski ulici. Uporabno dovoljenje dobe: Fran Pock za I. nadstropje, Opekarska cesta, ga. Sattler, hiša, Dunajska cesta, Pavlič Fran, hiša. Poljska pot,, Ivan Travnik na Barju, Smielovsko Jos., Opekarska cesta Peter Bizjak, deloma za Bežigradom. Po referatu I. komisarja Semena se zapre za vozni promet pot ob vodi za bolnišnico s količki, ker vozniki po isti uhajajo tlakarini. Sluga Bevc in Iglič dobita odškodnino za vporabo privatnih koles pri dostavljanju. Koncem seje interpelira občinski svetnik Stefe župana radi mostička pri prisilni delavnici. Župan dr. Tavčar mu pojasni, ^a so morali ta deželni mostiček policijsko zapreti, ker je po izpovedbi izvedencev nevaren za prehod. Sedaj ljudje zabavljajo, ker je zaprt v njihovem interesu. Če bi ga magistrat ne zaprl in bi se pripetila kaka nesreča, bi zvalili vso krivdo na župana, če bi strogo ne postopal. Župan je tudi urgiral popravo mostička pri deželnem odboru. Predno je župan ob 6. zvečer zaključil sejo je še ob splošni veselosti protestiral občinski svetnik Stefe proti temu, da imajo ponoči v Zvonarski ulici »tuleče pse«. Mestna policija jih bo na podlagi cestno policijskega reda dala zapreti. (Morda bi bilo urnest-nejše, da bi Stefe ostajal ponoči lepo doma, pa bi ga šentjakobski psi ne motili!) Dunajske občinske volitve. Včerajšnji izid ožjih volitev v četrtem volilnem razredu na Dunaju je javnost precej iznenadil, ker je vse pričakovalo delnega poraza krščanskih social-cev. Žal, da se ta pričakovanja niso uresničila, krščanski socialci so si priborili v volilnem boju sedem mandatov, socialni demokratje tri, in svobodomisleci enega. Največja krivda tega kle-kalnega uspeha je strankarska strast Wolfijan-cev, ki so izdali parolo za krščanske socialiste. Značilno za nemške nacijonalce je, da pozabijo v volilnem boju vsa strankarska načela, da nastopajo za stranko, ki je par trenotkov še poprej hotela paktirati s Čehi, a se Čehi za vabljenje te stare vlačuge niso dosti brigali. Nemški na-cijonalci so šli v boj za ono stranko, ki uganja najhujšo korupcijo, a v trenotku nevarnosti pozabi na strankarsko narodnost — na načela — se ponuja vsakemu, od katerega pričakuje le najmanjše pomoči. Vendar naj bo rezultat volitev tak ali tak, pomenja pa vendarle poraz krščanskih socialcev, ki so izgubili v IV. razredu tri mandate, in sicer enega v korist svobodomislecev, dva pa socialnih demokratov. Moralen vspeh teh volitev pa je v porazu klerikalnega kričača Bielohlaweka, ki je propadel proti svobomislecu Moissiju. Tako je izginila iz občinskega sveta ta abnormaliteta, kakor so pomedli ž njim pri državnozborskih volitvah. Sedaj sedi ta bivši mogotec le še v deželnem zboru in odboru, kjer si je ustvaril mastna korita, a pride čas, ko mu volilci potegnejo tudi to izpred ust. Postopanje nemških nacijonalcev je vzbudilo v nemških naprednih krogih veliko ogorčenje. Vse trezne stranke so se zjedinile temeljem parole: proti korupciji brez ozira na strankarstvo! Nemški nacijonalci so pa izdali ta načela in šli v pomoč korupciji! V nemškem »National-verbandu« je prišlo to ogorčenje že do izraza, ker so dunajski napredni poslanci že zagrozili svoj izstop iz zveze radi načelnega izdajstva nacijonalcev. — Pa tudi postopanje dunajskih Čehov, ki so v zadnjem trenotku proglasili ab- stinenco pri ožjih volitvah, ni utemeljeno, ker so s tem pripomogli krščanskim socialcem do par mandatov, pripomogli oni stranki, ki je na njih telesu uganjala največja nasilstva! — Volitve so pa dokaz, da se majo stebri klerikalne strahovlade na Dunaju, da ni daleč čas popolnega obračuna. Čudne razmere v Istri so dale povod že marsikaki časnikarski polemiki, te razmere so privedle tudi že do konflikta v politiškem društvu za Istro, ki se je pa — po zatrdilu nekaterih — na zadnjem shodu le nekoliko ublažil, a nikakor poravnal. Predstavniki hrvaške istrske politike hodijo v zadnjem času jako čudna pota, počasi izgubljajo vsak stik z narodom, kjer pa narašča vedno večji odpor proti vsiljevanju politiškega prepričanja in počasnemu jadranju v položaj, ki nikakor ne odgovarja razpoloženju istrskega slovenskega in hrvaškega prebivalstva. Ta kriza in razkol med narodom in njega voditelji se je poostrila v trenotku neutemeljenega vstopa in vstrajanja istrskih poslancev v Šusteršičevem klubu, ker Istra nikdar ni bila klerikalna; a Šusteršičeva komanda se pa danes, ko sede v njegovem klubu vsi trije Istrani, že pozna in proti ti komandi je v razvoju resen odpor! Ta Šusteršičeva komanda nad Istro potom istrskih poslancev se pozna in opaža s skrajno nezadovoljnostjo sedaj v času, ko so vse hrvaške zemlje nastopile proti nasilju na Hrvaškem, samo Istra molči in se ne gane; vzroka te malomarnosti ni iskati daleč, voditelji Istranov so v Šusteršičevem klubu in se ne smejo ganiti za koristi banovine! O ti malomarnosti prinaša reški »Novi list« dopis iz Istre kjer pravi: Pri nas se prepiramo, pa ne zato, ker je v nevarnosti narod, temveč, ker je katoliško čustvo Istre v nevarnosti. Naša narodna inteligenca se je razočarana umaknila iz javnosti in pustila narod in prvake, da zasledujejo smeri in struje, ki prihajajo iz tujine! Istra, pripravljaj se, da vržemo raz sebe ta madež!« Fe besede so popolnoma jasne in dado misliti! V Istri pride skoro do velikega preokreta, ker nezadovoljnost vedno narašča, a sedanji voditelji se nočejo uživeti v narodna stremljenja. Prava sled Šebenikovemu morilcu? Skrivnostna smrt vrlega mladeniča Šebenika je ostala do danes nejasna. A dogodki zadnjih dni, po konkurzu in begu bivšega poslodajalca nesrečne žrtve, so prinesli kolikor toliko luči v to zagonetno zločinstvo. Sodišče je baje na pravi sledi Šebenikovemu morilcu. O zadevi še danes ne moremo obširno poročati, ker je preiskava pri sodišču že v polnem teku, omenimo pa le toliko, da povoda zločinu in umoru ni iskati v ljubosumnosti, kakor se je splošno trdilo, temveč povod umora je nereelno in kaznjivo poslovanje njegovega bivšega šefa. Šebenik je bil neprostovoljna in slučajna priča kaznjivemu poslovanju pobeglega Bončarja in enega njegovih uradnikov. Slučajno je zvedel za vse to in to je moral plačati s svojim mladim življenjem! Aretacija, ki se izvršila te dni po nalogu deželnega sodišča, je v zvezi z umorom. Komisar Čuvaj proti nogometu. Hrvaška vlada je izdala odredbo, s katero prepoveduje in omejuje nagometne vaje med srednješolsko mladino. V utemeljevanju naredbe se pravi, da je nogomet sicer zdrav šport, a da naj mladina raje goji druge športe. Kakor se po Zagrebu hudomušno trdi, se Čuvaj boji, da bi kak anarhist mesto nogometne žoge ne zaigral s kako bombo proti gospodu Čuvaju. Razpust graškega občinskega sveta. Graški občinski svet je torej razpuščen in vladnim komisarjem imenovan namestniški svetnik Anton Underrain pl. Meysing, kateremu je bivši župan dr. Graf že izročil vse posle. Gradec je eno izmed najbolj zadolženih mest v Avstriji. Nemško-nacionalna večina je gospodarila kakor se ji je pač zljubilo in privedla občino v velike finančne stiske. Da se reši finančnega popolnega poloma, je nemška večina predlagala več novih davkov, ki bi zadeli pred vsem nižje sloje. Toda temu se je odločno uprla socialistična manjšina v občinskem svetu in posegla, ker večina ni hotela odnehati od svojega namena, celo z obstrukcijo. Vsa gonja proti socialistom ni dosegla zaželjenega uspeha. Večina je konečno prišla do prepričanja, da obstrukcije ne more streti, in da ni drugega izhoda, kakor razpust občinskega sveta. To se je sedaj tudi zgodilo in gotovo je, da se tega nihče bolj ne veseli, kakor nemško - nacionalna večina, ki se je na ta način znebila velikih skrbi in nadlog. Seveda je veliko vprašanje, če se bo vladnemu komisarju posrečilo rešiti občino finančne krize. Skrajna netaktnost. V odboru, ki se je trudil, da omogoči sodelovanje slovenskih umetnikov na IV. jugoslovanski umetniški razstavi v Belgradu se je pojavil značilen razpor. Kdor je zasledoval le v malo pogajanja med Belgradom in Ljubljano, mora priznati, da je mojster Jakopič omogočil sodelovanje slovenskih umetnikov, a v zadnjem hipu so se proti Jakopiču pojavile tako zahrbtne in nizke intrige, da je bil prisiljen obrniti ti družbi hrbet in izjaviti svoj izstop iz pripravljalnega odbora. Nositelj in povzročitelj vseh zahrbtnih intrig je neka neznatna oseba, ki se sili z vso svojo neznosnostjo v umetnške kroge, ki pa ima o umetnosti toliko pojma, kakor sobni slikar o impresijonizmu. Mi obžalujemo le one slovenske umetnike, da so nasedli taki osebici, ter se pustili izrabljati proti mojstru Jakopiču od osebe, ki ne zasluži niti vstopa v umetniške kroge, ter naj ostane tam, kjer je bila do danes! Ako se stvar pravočasno ne uredi, nastopimo z ozirom do spoštovanja slovenske umetnosti s skrajno brezobzirnostjo proti osebam, ki žive le od intrig in detaktinskih zahrbtnosti! Slovenska javnost in slovensko časopisje pa opozarjamo, da naj se ne pusti premotiti od gotovih oseb, ki izrabljajo zahrbtnosti proti zasluženim možem, ker smo pripravljeni osvetliti postopanje gotovih oseb tudi pred širšo jugoslovansko javnostjo in pojasniti abstinenco pravih slovenskih umetnikov! Novih 650 miljonov hoče Nemčija v bojne svrhe. Brez dvoma bodo odobreni. Če se bode sploh premišljevalo v Nemčiji o tem, se bo le zaradi vprašanja, kako in kje dobiti toliko denarja, kajti razen socialne demokracije slede vse stranke vladi. Še več: konservativci in na- cionalno - liberalci in klerikalci so mnenja, da zahteva ministrstvo še premalo. Zakaj vse to? Iz strahu pred Francosko. Francija ima v mirovnem času 500.000 vojakov — vseh prebivalcev pa 40 miljonov. Nemčija pa bi dosegla kljub pomnožitvi vojaštva v letu 1915, ko bi se zvišalo prebivalstvo na 69 miljonov le 544.000 vojakov. To pa se zdi napredni Nemčiji vse premalo, kajti ona mora računati tudi z Rusom. Zaradi tega so se odločili nekateri konservativci predlagati parlamentu, da še bolj pomnoži vojaštvo tako na suhem kakor na morju. Napočil bo res čas, ko bo Nemčija ena sama velika orožarna. Praznovanje godu sv. Jurja na ljubljanskem Gradu. Praznik sv. Jurja se bode praznoval jutri s slovesno sv. mašo in pridigo ob 10. dopoldne v zgodovinsko - znameniti kapelici sv. Jurja na ljubljanskem Gradu. Cerkveno petje pri maši preskrbi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Popoldne se vrši na prostornem dvorišču grajskega poslopja neprisiljena ljudska veselica. Za okrepčila je preskrbljeno. Semenj za kože in kožuhovino se bode vršil dne 5. in 6. maja t. 1. v javnem skladišču špedicije »Balkan« na Dunajski cesti št. 33. Vse tozadevne informacije daje zgoraj omenjena tvrdka. Kranjska dežela v predzgodovinski dobi pod tem naslovom je izdal znani starinoslovec Jernej Pečnik brošuro na 30 straneh za 50 vin. popisuje razne prazgodovinske izkopine na Kranjskem. Italijansko - turška vojna. Neki grški ladji se je baje posrečilo na čuden način splavati skozi dardanele. »Giornale d’ Italia« poroča da je bila neka grška ladja blokirana v dardanelski ožini, ko so začeli pokati kanoni na obeh straneh. Da se reši iz neprijetne situacije, je ukazal kapitan zvišati brzino do mogočnosti. Kakor ptica je zletela ladja skozi dvojni ogenj in se oddaljila nepoškodovana. Novi italijanski dreadnought »Duilio« je zdrčal v sredo v morje. Dobro je edino to, da ne zna 70% Italijanov ne čitati, ne računati, kajti drugače bi jim ne bilo vseeno, kam da gredo njihovi miljoni. Počitniška zveza. Na poziv dijaštva v vseh naprednih časopisih se jih je prav malo oglasilo za brezplačna prenočišča. To je jako žalostna slika naših razmer, da se ne pomaga mladini, ki je tako potrebna podpore. Nič se ne čudimo, da se vrste klerikalnih dijakov vedno bolj mno-že! Ne zahteva napredno dijaštvo denarnih podpor, kakor jih ima na vseh krajih klerikalno dijaštvo, prosilo je le toliko podpore, da bi moglo ob počitnicah potovati. In tudi pri tem klicu je ostala napredna javnost gluha. Zato ponovno prosimo, da bi se oglašali zasebniki, gostilneJn razna društva, da dajo brezplačno prenočišča. Blagovolijo nam naj javiti najpozneje do 10. maja na naslov: »Odbor za počit, zvezo, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta. Odbor za počit, zvezo. Nesreča v kamnolomu. Ko je kamnolomec Josip Saftič dne 22. t. m. delal v kamnolomu, se je nenadoma odtrgal 3 kg težki kamen in mu padel z vso silo na glavo. Šaftiča, ki je bil težko poškodovan, so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. Napad. Dne 22. t. m. okolu 2. zjutraj je rudarja Leopolda Bolteta iz Trnovca pri Medvodah na cesti proti Brezovici brez vsakega vzroka napadel neki posestniški sin in ga težko poškodoval, nakar je pobegnil. Orožniki so nasilneža že izsledili in izročili sodišču. Vlom. Te dni se je splazil neki 161etni hlapec v hišo posestnika Antona Petriča v Velikem Oblaku pri Ložu in mu ukradel iz omare 60 K denarja. Hudobni ponočevale!. Par hudobnih pono-čevalcev je v noči dne 20. t. m. polomilo posestniku Martinu Keržinu v Dobrunjah vrtno ograjo in jo vrgli na cesto. Vohuni. V bližine trdnjave Skala pri Krakovu so aretirali štiri vohune, ki so hoteli fotografirati utrdbe. Stavka črkostavcev v Sarajevu. Kljub temu, da sarajevski črkostavci štrajkajo že celih 14 dni, niso tiskarne še ničesar ukrenile, da se prepreči hujše zlo. I iskarne so vsled stavke zelo oškodovane, ker ne morejo izvršiti več važnih naročil za deželne zavode. Listi izhajajo od pondeljka naprej samo na dveh straneh. Organizacija strogo pazi na svoje člane. Lastniki tiskarn izjavljajo, da so črkostavci prelomili pogodbo, vsled česar tudi tiskarne kljub škodi ne bodo sprejele nazaj odpuščenih oseb. Tri smrtne obsodbe. Porotno sodišče v Bie-feldu je te dni obsodilo morilce policijskega uradnika Ellermanna na smrt. Ellermann je bil 7. novembra 1. 1. ustreljen. Našli so ga na cesti z razbito glavo. Obsojenci so vzeli smrtno obsodbo čisto hladnokrvno na znanje in so izjavili, da se proti razsodbi ne bodo pritožili. Degredirani stotnik. Na vojašničnem dvorišču v Melunu na Francoskem so včeraj de-gredirali topničarskega stotnika Meuniera. Meunier je koncem lanskega leta ustrelil svojo ljubico baronico Avricourt in bil obsojen na 10 let prisilne ječe. Ko so mu včeraj odvzeli vojaško obleko, je padel v omedlevico. Odpeljali so ga v bolnišnico kjer so zdravniki konstatirali, da je nevarno bolan. Skalnata stena se odtrgala. V bližini vasi Brettan na Tirolskem se je odtrgala s hriba skalnata stena in povzročila v okolici velikanska opustošenja. — V pogorju Nonsberg se že dalje časa klati večja četa medvedov, ki dela v gozdovih veliko škodo. Dosedaj se lovcem še ni posrečilo medvede izslediti. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 27. nedeljo 28. in pondeljek 29. aprila 1912= 1. Skrivnostna pisava na prtljagi. (Amerikanska veseloigra. Samo zvečer.) 2. Mirko prisluškuje v kuhinjski omari. (Velekomično; igra 61etni Abelard.) 3. Dolžnost. (Amerikanska senzacijska drama iz življenja ruskega zdravnika.) 4. Maks pri dineju. (Humoreska s priljubljenim salonskim komikom Linderjem.) Dodatek zvečer. »Mam-sell Nitouche«, krasna veseloigra v treh dejanjih; moderno prirejena po enakoimenski opereti. Italijanski umetniški film. Vsakdo si bo že- lel ogledati to priljubljeno opereto v filmu. Drugi teden zopet učinkovita Nordisk drama »Predrzna igra«. Najboljše slovensko pivo se toči v hotelu »Ilirija«. Trst in Primorje. »Zrinjski.« Z ozirom na sedanje dogodke na Hrvaškem so gostje, hrvatski igralci v Trstu opustili uprizoritev veseloigre »Svijet« in uprizore mesto tega narodno igro »Zrinjski« Strajk krojačev v Trstu se nadaljuje, ker so delodajalci sklenili imeti zaprte delavnice ves ta teden. Se že porajajo v Lokavcu pri Ajdovščini. Ustanovilo se je namreč tam »Katoliško slov. izobraževalno društvo« — z gotovim namenom sejati prepir in razpor. Rim v Rim! Žrtev alkohola. O onem mladeniču, ki je za stavo spil 100 čašic Atnoro d’ Istria, smo izvedeli, da mu je ime Rudolf Silan iz Lonjerja pri Trstu. V družbi štirih prijateljev je izpil za stavo poleg imenovane množine žganja še 22 kozarcev pive in pol litra dalmatinskega vina. Kakor povedano, je plačal ta »rekord« s smrtjo. Zaradi slabih »gšeftov« se je vrgel v sredo neki Karl K. v morje. Da bi bil še bolj gotov smrti, si je napolnil prej žepe s kamenjem. Za 15 kg težji se je vrgel iz pomola št 5. v morje. A nekim v bližini se nahajajočim delavcem se je posrečilo rešiti ga. Zdravi se v bolnišnici. Lakota ga je prisilila, da se je javil na policiji neki B. Scheickel 25 let star iz Štajerskega. Prosil je, da ga zaprejo, ker nima kaj jesti. Ker pa imajo pravico do hrane le gotovi gostje, ga niso hoteli uslišati. Tedaj je začel praviti na dolgo in široko, kako je ukradel nekemu tovarišu 34 kron. To je pomagalo. — Pridržali so ga v zaporu. Med otroci. Neka 81etna Marija Fernetič je hotela jesti v neki gostilni iz bratovega krožnika, kar pa ni poslednji dovolil. Tedaj pograbi Marija nož in sune brata tako nesrečno, da mu iztakne eno oko. — Neki deček je ranil s »flobert pištolo« svojega tovariša 131etnega Vodopivca. Obstreljenemu so pomagali v lekarni in mu odvzeli projektile. Tržaški Italijani so gledali v četrtek zopet enkrat hrepeneče tja čez morje in napenjali ušesa, da bi slišali zvonenje zvonov Sv. Marka. Ker je pa razdalja prevelika, so se zadovoljili poslušati zvonenje pri — telefonu. PROSVETA. Jugoslovanska umetniška razstava. Pripravljalni odbor IV. jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu javlja, da je povabil k sodelovanju na razstavi tudi vsa jugoslovanska inžinirska društva, da ta prirede poseben oddelek na razstavi. Povabljene so naslednje organizacije: Društvo srbskih inžinirjev in arhitektov v Belgradu; hrvaško društvo inžinirjev v Zagrebu; društvo slovenskih inžinirjev v Ljubljani; društvo inžinirjev in arhitektov kraljevine Dalmacije v Splitu; ter Bolgarsko inžinirsko in arhitektonsko društvo v Sofiji. SenzacioneHa aretacija. Predpriprave. Včeraj me je obvestil policijski komisar da se zgodi popoldne velika in nenavadna aretacija, ki ji lahko prisostvujem. Odšel sem k policijskemu komisarju in sem se mu spodobno zahvalil za povabilo. Prosil sem takoj natančnejših informacij, policijski komisar pa je izjavil, da je stvar še tajna in da mi vsled zaposlenosti ne more dati natančnih podatkov. Zato sem moral mirno počakati do popoldne. Pot iz mesta. Odhod iz mesta je bil določen na 3 uro. Točno ob tričetrt na 3 sem se zglasil pri g. policijskem komisarju, ki je dal moštvu potrebna pojasnila. Moral sem med tem čakati v predsobi. Naenkrat je zapel telefonski zvonec; načelnik orožniškega oddelka je telefoniral, da je moštvo (20 orožnikov) ravnokar odšlo iz mesta... Policijski komisar je na to dal tudi stražnikom povelje za odhod. Odšli smo po Dunajski cesti proti Posavju. Dan je bil prav lep in jasen, da je bilo skoraj vroče. Gore so bile meglene; na cesti je bilo mnogo sprehajalcev. Nova odkritja. S policijskim komisarjem sva se med potom zaupno pogovarjala o celi zadevi. »Vidite«, je rekel gospod komisar, »to »Jutro«! je vendar od vraga. Vse zasledi. Ker piše vedno čisto resnico, mu tudi na policiji vse verujemo. Vi ste n. pr. prinesli o nedeljski nezgodi pred topničarsko vojašnico popolnoma natančno poročilo. Na podlagi tega se je uvedla preiskava proti gospodu Camerniku. in tudi kmet je imel sitnosti. Vi ste potem pisali, da kmet ni bil kriv, in tudi g. Camernik se izgovarja. Zato je bilo težko zaslediti krivca. In jaz sem vam zelo zameril, da niste zasledili pravega krivca, kajti kakor stvar sedaj stoji, ne bomo mogli kaznovati niti kmeta, niti šoferja. Našel se je namreč popolnoma nov krivec. Tu čitajte: Nova sled. Podal mi je »Jutro« in sem čital: »Nova sled k krivdi avtomobilske nesreče na Dunajski cesti. V sredo večer je naš urednik dobil novo sled, po kateri se da izvajati kdo ie povzročil smrt Keršičeve hčerke. Ta sled je v ozki zvezi z izvajanji našega daljšega poročila o tej nesreči. Za danes bodi je toliko konstatirano, da je krivda voznika iz Posavja popolnoma razbremenjena. On je vozil bolj na levo stran kot proti sredi ceste, ker se je že radi konja od daleč umikal avtomo: bilu in se je tudi sicer držal bolj leve strani ceste. — Pa tudi avtomobil je pustil sled na ■svoji levi strani ceste in sicer na mestu, kjer je tik pred vozom krenil iz srede ceste le za hip čisto h kraju, a takoj nato krenil preko cesti tik pred konjem na nasprotno stran ceste. Nesrečni konfin tudi izpričuje, da je avtomobil jako hitro vozil. Ker ga je šofer zavrl, le povzročil usodepolen sunek in posledice. K tej sledi se še povrnemo. Kdo ie zakrivil nesrečo. Pogledal sem na drugo stran in sem čital: »Mi pa pravimo: osebne krivde ne moremo pripisovati ne enemu ne drugemu. — Pravi, četudi nedolžen krivec te nesreče je nekdo tretji in ta tretji je cestni kamen ali konHn. Ne voz dotičnega voznika, kakor se splošno misli niarveč konfin je bil tisti, ki je zadal mladi deklici smrtni udarec.« — Sedaj sem razumel vse. — »Kaj pravite k temu?« vpraša gospod komisar. — »Stvar je važna«, sem odgovoril, »kakor vidim, bodete zaslišali konfin.« — »To je moj namen,« odvrne gospod komisar ponosno in si zaviha brke. Na licu mesta. Šli smo mimo vojašnice in okolo nas se je zbrala precejšnja množica ljudij. Tudi vojaki so nas radovedno gledali. Orožniški oddelek, ki .je bil marširal pred nami, se je razpostavil po polju, kakor mu je bilo že prej naročeno, da bi ustavil konfin, če bi pobegnil. Policijski komisar je računal tudi na to, da so konfin na Dunajski cesti zakrivili že več takih slučajev z »manj usodepolnim koncem« in da bi utegnili pobegniti iz strahu pred aretacijo. Zato je dal razpostaviti orožniško stražo, ker policija sama nima dovolj sil. Približali smo se nesrečnemu konfinu. Zaslišanje krivca. Štirje policaji so se postavili vsak na eno stran in gospod komisar je v uniformi rožljaje s.svitlo sabljico pristopil h konfinu. Konfin, nič hudega sluteč, nas je mirno pričakoval. V nedeljo ga je sicer avtomobil nekoliko poškodoval na glavi, toda njegova kamenita natura je udarec krepko prestala. Komisar je vzel v roko zapisnik in je začel: »Kako je vaše ime?« — »Konfin«. — »Vaše bivališče?« — »Dunajska cesta.« — »Doma?« — »Iz Alp«. »Starost?« — »53 let.« — »Obdolženi ste. da ste zakrivili v nedeljo veliko nesrečo. Kaj pravite k temu?« — Konfin je nekaj časa molčal. — »Povejte, kar veste,« je ukazal komisar... Konfin je začel: »V nedeljo popoldne sem gledal Ljubljančane, ko so šli na Posavje. Zvečer sem že mislil zaspati, ko je drdral mimo oni avtomobil. Vrag ga nese proti Dunaju, sem mislil. Cez dober četrt ure pa je drvil nazaj s Posavja. Stal sem popolnoma mirno, povem vam odkrito. Niti z mesta se nisem ganil, ampak izpolnjeval sem svojo dolžnost. Voza nisem videl. Naenkrat je zavozil avtomobil s celo silo name. Udarec je bil grozen; zadel me je na glavo. Udarec me je tako omamil, da ne vem. kaj se je nadalje zgodilo. Slišal sem krik in vik. lomilo se je nekaj in nedaleč od mene je nekaj padalo. Čez čas slišim človeške glasove. Zame se ni nihče zmenil, dasi se mi je ■odkrhnila glava. Verjemite, gospod komisar, da sem nedolžen.« — »Vendar bi vi se morali umakniti,« je rekel komisar s strogim obrazom. — »Nisem mogel, gospod.« — »Ker se je kmet umaknil na eno stran ceste, avtomobil Pa na drugo stran ceste, se vidi, da bi se nesreča ne bila zgodila, ko bi vi ne stali na poti. Zato se vidi. da niste brez krivde. In v imenu zakona vas aretiram.« — Pri zadnjih besedah se je gospod komisar ozrl po stražnikih. Aretacija. Konfinu so se zasolzile oči. Doživel je že 53 let. pa še ni nikomur storil žalega, nasprotno so mu ljudje in vozovi prizadejali mnogo hudega: zato si ni bil v svesti krivde. Toda krepke roke policijskih stražnikov so ga prijele in — odpeljali so ga proti Ljubljani. Spremljala jih je velika množica ljudstva. Pot dotnov. Komisar si je obrisal pot s čela in je rekel: »To so sitnosti: dan za dnevom se kaj zgodi... Kaj mislite, ali je kriv...« — »To bo pokazala preiskava«, sem odgovoril. »Saj veste, da so nekoč v Višnji Gori kozla sodili, ker je zelje v zeljniku gledal. In nekje na svetu so obsodili sekiro, ker je padla na človeka. Vse je mogoče. Gospod Lautar je iz polnil svojo dolžnost in Elsner bo gotovo zahteval, da se konfin nemško zasliši.« — »Kaj to,« je rekel gospod komisar. — »Vas moram pokarati. Cela Dunajska cesta je polna zločincev, vsi jih vidijo — in vi jih ne odkrijete. Vidi se. da »Dan« daleko ne dosega »Jutra« Storite torej boljše svojo dolžnost.« — »Skušali bomo. gospod komisar« sem mu odgovoril Pripomba. Včeraj zvečer so vsi konfini na Dunajski cesti izpraševali svojo vest. Pravijo, da je par največjih krivcev že izginilo. Odpravim se takoj jutri na lice mesta, da vam oskrbim natančneje poročilo. Vaš Humulus. nja točka je prišla na 'dnevni red prvo branje vladne predloge glede izpremembe delokroga nekaterih ministrstev. Poslanec grof Lacseki je vložil predlog, da naj odpadejo v bodoče onim poslancem, ki so državni uradniki ali vpokojeni uradniki, za dobo zasedanja zbornice državne plače. TENDENCIJOZNE VESTI. Dunaj, 26. aprila. Vesti, da so dalmatinski poslanci prenehali z obstrukcijo vsled cesarjeve graje ter posredovanja skupnega finančnega ministra so neresnične. Dalmatinci sploh niso prenehali z obstrukcijo temveč bodo isto nadaljevali dasi ne upajo, ker so jih pustili na cedilu slovenski klerikalci na noben uspeh. PRED OSODEPOLNIMI DOGODKI NA BALKANU. Dunaj. 25. aprila. Danes je došlo semkaj iz Berlina razburljivo poročilo, ki govori o oližnjih, usodeROlnih dogodkih na Balkanu. Ta vest. ki se niti ne dementira, niti potrjuje, se splošno smatra kot popolnoma resna in poučena. V diplomatskih krogih je opazovati v zadnjih dnevih mrzlično razburjenje in negotovost! Berlin, 25. aprila. »Deutsche Tageszeitug« priobčuje baje sledečo oficijozno brzojavko iz 3ukarešta: V dardanelskem vprašanju je pričakovati v kratkem času odločilnega preobrata. Rusija je mobilizirala svojo črnomorsko flotiio ter stoji pred vhodom v Bospor, i^uske bojne ladje križarijo eno uro oddaljene od Carigrada. Bolgarska je mobilizirala svojo armado in je pripravljena prekoračiti mejo, takor hitro zapelje rusko vojno brodovje v Bospor. Ta resni položaj mora izrabiti tudi Rumunija ter ne sme zamuditi prilike, da se udeleži velike balkanske akcije. TOMAŠIČ NA OBZORJU? Budimpešta. 25. aprila. Predsednik hrvaške koalicije grof Pejačevič je včeraj delj časa (onferiral z ministrskim predsednikom Luka-czem. nakar je poklical brzojavno v Budimpešto bivšega bana Tomašiča, la je takoj dospel tja. kjer je konferiral danes s Pejače-vičem. nato pa z ministrom za Hrvaško Josi-povichem. Te konference dado povoda mnogoterim sumnjam. Trdi se, da so dnevi Čuvajevega komisarijata šteti, da je Tomašič določen kot njegov naslednik. PRED NOVO BALKANSKO VSTAJO. Skoplje, 26. aprila. Kakor kažejo vsa znamenja pripravljajo, Albanci novo vstajo, V Labu so se uprli Albanci oblastim, prišlo je do hudih spopadov med albanskimi vstaši in Turki. V bližini Skoplja se je pojavila velika četa vojvode Selima Baigore, ki je napadla že več vasi in izbojevala več bitk s turškimi oddelki. Iz Skoplja odhaja vsak dan vojaštvo v notranjost. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „DAN“ velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto ... K 18'— Četrt leta . . Pol leta ... K 9-— En mesec . . . K 4-50 K 1-50 V upravništvu prejeman na mesec K 1*20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto ... K 20-— Četrt leta ... K 5‘— Pol leta ... K 10'— En mesec ... K 1'70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naroč.iine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Prva anončna pisarna v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8 sprejme še Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. NajmafJSl znesek 50 vinarje?. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni ol4 popusta in se plačujejo vnaprej; znnaujl Inserenti v znamkah. Zitključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Šivilje in vajenke se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. _________________303—3 Manjša oficirska kuhinja išče kuharico, katera bi kuhala samo obed. Natančneje se poizve v Št. peterskj vojašnici.__________________ Meblovana soba s posebnim vhodom z razgledom na ulico se takoj odda. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«. 1’Inča po dogovoru. Izkušen kurjač in hlapec za tovorne konje se sprejme takoj 308 v tovarni za lep (Leimfabrik). Viktoria Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. Največja zaloga moških, damskih otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Najpriležnejši čevlji sedanjosti. Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado *Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K-— Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. 2v£od_2n.I ssilom. Pepina Ozmec priporoča svojo bogato zalogo damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Vsa popravila se izvršu,ejo točno in ceno. ii v Ljubljani r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert. a □ Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. St. 13442. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski pošlje tudi letos 10 otrok v = morsko zdravilišče v Gradežu. Sprejemajo se le v Ljubljani živeči za skrofulozo oboleli otroci v starosti od 6 do 12 let. Prošnje opremljene s potrdilom ubožnosti, zdravniškim izpričevalom in krstnim listom vložiti je do 20. majnika t. I. pri mestnem magistratu. 306 l£estni aso-sigrlstrcit ljuL"bljam-slcl dne 23. aprila 1912. Zupan: dr. Ivan Tavčar, 1. r. Najnovejše vesti, telefonska poročila, DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 26. aprila. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala debato o poročilu odseka za državne nastavljence glede materialnega položaja kancelijskih oficijantov in zboljšanja položaja poštnih nastavljencev. Kakor znano se je postavil odsek na stališče, da je treba razmerje teh pogodbenih državnih uradnikov urediti zakonitim potom. Danes ie notranji minister Heinold izjavil, da je Proti takemu zakonu. Vlada pa hoče uvaže-vati sklepe zbornice kot direktivo. Kot zacl- — 336 — na dvorišče in z živimi gestami dopovedoval spremljajoči ga četvorici svoja naročila. Po gestah in po mimiki je Gringonneur spoznal, da gre za pomembno stvar in dejal si ie: , -X1 — Moje življenje ne bi bilo vredno piškavega oreha, ako bi me zapazili ti yolcje! Gringonneur je bil posvečen v vse intrige, ki so se snovale na kraljevskem dvoru. Ah bil je pravi služabnik, ki mu je šlo pri levem ušesu notri pri desnem vun. Vso svojo pozornost ]e imel koncentrirano le na povoljnem izvrševanju svojega posla, ki mu je prinašal vedno lepe denarce. Kajti kljub, da je bilo razpečavanje igralnih kart in igranje strogo zasledovano je bila ta igra neiztrebljivo ukoreninjena tudi v najvišjih krogih in Gringonneur je bil zaposlen na dvoru le kot kraljevi risar kart. Vedel je da strežej9 kralju po življenju, vedel za delovanje kraljice, za tajne sestanke in pogovore, ali Gringonneura to ni izpremi-njalo. Odkar je živel na dvoru, se mu je zdelo vse to kot nekaj čisto naravnega. Zato tudi gori opisanemu dogodku sprva ni pripisoval posebne važnosti. Ali čim bolj je potekal dan, tem bolj mu ]e prihajal dogodek na misel in v ušesih so mu zvenele besede: o polnoči, kar se starega tiče... Polaščala se ga je čudna, nenasitna vznemirjenost, ki ga je končno privedla »Obešeni svinji«, kjer jo je upal potopiti v vinu — Iz vsega, kar se je pripetilo Gringon-neuru, je bralec že gotovo uganil vse ono. kar je tako razburjalo bodrega risarja. — 333 — — Meni! In prisegam vam, da najdem ubijalca!... Ivan Neustrašni se je ozrl okoli sebe. V povdarku in v obnašanju d’ Armaguaca je uganil grožnjo nespravljivega in neodpučajo-čega nasprotnika. Besna odločnost je preletela njegove možgane. Pograbil je bodalo in stopil proti grofu. Acquetonville. Gruines, Courtheuse in Scas so storili isto in naglo obstopili dvojico. D’ Armaguac se pa ni ganil. Prekrižal je roke na prsih in dostojanstveno ter zaničljivo dejal: — Hajdi, vojvode, vtaknite zopet rezilo v nožnico! Človek bi dejal, da imate razvade, ki zelo spominjajo na rokovnjaška pobijanja! Ivan Neustrašni je srdito zaklel, vtaknil bodalo v nožnico in zaškripal z zobmi. Po udih ga je spreletelo — morišče mu je priplavalo pred oči! S skrajnimi močmi se je obvladal in odgovoril je z navidez mirnim glasom: — Oprostite, grof, moji nagli jezi, ki jo je povzročila kraljeva izbira, zakaj mislil sem, da pripada meni edinemu vam poverjena naloga. Pa ne govorimo več o tem. Ali imate morebiti že koda na sumu, grof? ... Morebiti kako sled za morilcem?... Grof d’ Armagnac je stopil k Ivanu Neustrašnemu. pogledal naravnost mu v oči in izpregovoril z zamolklim glasom le eno besedo: — Morebiti!... je dejal. Vojvoda se je opotekel. Njegovi zvesti sluge so pobledeli med potnimi sragami. Hiša Saint-Pol. 84 Fit, P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kol prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljonirani optik in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsein učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Gramofoni - automati!! o e=i o tovarniška zaloga o t=> o j. d* i >g a* § S^l Id lli ^ "S 2 Z E c O >~ O N i 258 Ob n "■ ■ B ■ JI ■ n B BL ? g s I O » *TJ 3 O O 25 N O • ** O X 3 - p § S: I 5* Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramolon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natanCno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PiSlte po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :i si mojo zalogo. :: Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi. ?? % M A S. N“ se prr' v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. CEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica PIRNAT, Kolodvorska ulica. y f SENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠBNIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. v / KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠBK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta ŠTRAVS, Škofja ulica. A j J;:. l,t A.LLLkiA Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Celo noč odprto Celo £f>n noč odprto '' Priznano najboljše slovensko pivo iz delniške pivovarne Laški trg se toči v hotelu „ILIRIJA“. Kavarn« j® vsako noC* do Jsairsi odprto. 3I<'