ŠTAJERSKI GOSPODA w v j nrail Rndnassa 6 — Fernruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljährlich zuit3,,cb 18 Rpf—■ III. lahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 6. Februar 1943 Borba za Nemška 6. armada se je borila do poslednjega nafeeia Stalingrad je končana Nesmrtna slava stalingrajskiH borcev - Padu so, da bi živela Velika Nemčija Petek težkih obrambnih bitk na vzhodni fronti m V«o Nemčijo je pretresla posebna vest, ki jo je izdalo nemško vrhovno poveljstvo S. februarja popoldan. Vest se glasi: »Borba za Stalingrad je končana. Zvesta prisegi na zastavo, je 6. armada pod vzgledu Lm vodstvom Generalfeldmar-«chall-a Paulus-a klonila pred premočjo sovražnika in pred nevšečnostjo razmer. Njeno usodo je delila protiletalska divi-cija nemškega letalstva, nadalje dve romunski diviziji in nek hrvatski polk, ki •o v zvestem bojnem tovarištvu skupno • tovariši nemške vojske izpolnili evojo dolžnost do zadnjega. Ki še čas, da bi opisovali potek opera cij, ki so dovedle do tega razvoja. Ze da nes pa se lahko reče: žrtev armade ni bila zastonj. Kot branik zgodovinske evropske misije skozi več tednov, je Ionu-' ia naval šesterih sovjetskih armad. Ko je bila od sovražnika popolnoma obkoljena, je v nadaljnjih tednih najtežjih borb in pomanjkanja vezala močne sovražne sile. S tem je dala nemškemu vodstvu čas in možnost za protiukrepe, od katerih izvršitve je zavisela usoda celokupne vzhodne fronte. Postavljena pred to nalogo, je 6. armada končno vzdržala tudi tedaj, ko letalstvo s trajanjem obkolitve in nadaljevanjem operacij kljub najhujšim naporom In i/gubam ni več moglo oskrbovati armade iz zraka in ko je minevala tudi možnost pomoči od zunaj vedno bolj m bolj. Dvakratni sovražni poziv za predajo je armada ponosno odklonila. Pod zastavo s kljukastim križem, ki je plapolala na najvišji stalingrajski razvalini, vidna daleč naokrog, se je odigrala zadn ja borba. Generali, častniki, podčastniki m moštvo so se borili rame ob rame do zadnjega naboja. Umrli so, da bi Nemčija živela. Njih vzgled bo žarel v časovne daljine kljub vsej neresnični boljševiškl propagandi. Divizije J(>. armade pa so že v novrtn nastajanju.« * Stalingrajski borci bodo ostali za vse čase zapisani v srcu nemškega naroda, žrtvovali so najdražje, svoje življenje, za Nemčijo; njih žrtev je tako postala nesmrtna. Klic stalingrajsklh borcev pa velja slehernemu Nemcu v domovini in na fronti: Delajte in borite se z zadnjim naporom vaših moči, da bo prejela naša žrtev svoj najvišji smisel! Tako bo sta-lingrajska epopeja svetila skozi tisočletja kot vzgled domovinske ljubezni. Možje, ki so padli pri Stalingradu, nam kažejo pot v bližnjo in daljno bodočnost. * Pretekli četrtek je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so nemške armade na vseh žariščih obrambne bitke kljub najtežjim bojnim in vremenskim nepri-likam nerazrušljivo odbijale vse sovražne napade. V Stalingradu je bila fronta v četrtek še v polni junaški obrambi. Vsi napadi z zapada in juga so bili odbiti ob velikih izgubah za sovražnika. Medtem, ko so se izjalovili sovražni napadi v za-padnem Kavkazu in južno od Maniča, se je stopnjevala bitka zapadno od Vorone-ša. Nemške čete so se po odbitju vseh obkoljevalnih poskusov umaknile v borbi na nove, skrajšane črte. Tudi jugovzhodno od jezera Ilmen so bili odbiti vsi sovražni napadi. V tej bitki je bila obkoljena neka sovražna skupina. Od 28. novembra je bilo na tem odseku sestreljenih 515 sovražnih tankov. Krvave izgube sovražnika so bile izredno velike. Položaj na vzhodni fronti se v petek nI bistveno izpremenil, ker so bili odbiti v odločni obrambi vsi masirani napadi sov Jetov, tako. da so nemške armade lahko izvajale svoje načrtno premlkovanje. Stalingrad se je v petek žilavo branil, v za-padnem Kavkazu so se zrušili sovjetski napadi, prav tako v področju Kubana m južno od Manita. Pri Voronešu so se medtem nadaljevali krvavi boji. Tudi v soboto so se na vzhodni fronti v okviru srdite obrambne bitke nadalje- vali boji mestoma z nezmanjšano silovitostjo. Položaj v Stalingradu je bil nespremenjen. .Med Kavkazom in spodnjim Donom sovražnik ni motil nemških operacij. Zapadno od Voroneša pa se je nadaljevala premlkalna bitka. V nedeljo so posegle v obrambno bitko na vzhodu tudi že nove nemške rezerve. V Stalingradu se je razvil koncentrični napad sovjetov, ki so stisnili južno bojno skupino v palačo GPU, kjer se je borila do zadnjega. Na severu je obramba odbijala sovražne napade proti za-padnl fronti tovarne traktorjev. Med Kavkazom in spodnjim Donom so Nemci izvedli učinkovite protisunke ter uničili večje sovražne sile. Pri Voronešu se je bitka tudi v nedeljo nadaljevala. V ponedel.jek je prispela vest, da je južna skupina v Stalingradu pod vodstvom Generalieldmaršall-a Paulus-a klonila pred sovražno premočjo po dvomesečnih junaških bojih. Severna skupina, pod vodstvom generala Strecker-ja je medtem še odbijala sovražne napade. V ostalem so se nadaljevali srditi boji na vseh žariščih velike obrambne bitke. Od 21. do 81. januarja je nemška vojska na vzhodu uničila 517 sovjetskih tankov. V sredo je prispela vest, da so sovjetl po najmočnejši artilerijski pripravi napadli v Stalingradu zadnjo obrambno točko: tovarno traktorjev. Ponoči, ko je junaška nemška armada sestrelila skoro zadnji naboj, je sovražnik na več mestih vdrl ter raztrgal obrambni obroč enajstega nemškega korpusa. Od Kavkaza *> Ladoškega jezera so se medtem stopnjevali težki obrambni boji. Na jugu so bili odbiti vsi sovjetski poskusi motenja načrtnih nemških operacij. Totalna voina - tnobilisacifa itlelovniO sil! Novi težki udarci za sovražno plovbo V januarju sta nemška mornar ca in leia5stvo potopfla 522 000 brt. - Operacije na morjih in v Severni Aft.ki - - dio in neko skladišče goriva. Nemški lovci so nad tuneško-libijskim i^dročjem zbili pet sovražnih letal. Nad Jsemškim Dne 28. januarja ni bilo v Severni Afriki nlkakih posebnih dogodkov. V Al-žiru so osiščne bombe uničile trgovsko la- Ehrung der Helden von Stalingrad PK-Aufnahme: Kriegsberichter Mittelstaed (Sch) Der Führer hat Generaloberst Paulus (links), den Oberbefehlshaber der ruhmreichen 6. Armee, den heldenhaften Verteidiger von Stalingrad, zum Generalfeldmarschall befördert. Gleichzeitig beför derte der Führer General der Artillerie Heitz (rechts), den Kommandierenden General eines in der Festung Stalingrad kämpfenden Armeekorps, zum Generaloberst. zalivom je bilo zbitih osem štirimotor-sovražnih bombnikov. Pri nočnih napadih na zapadno-nemško ozemlje je Imelo prebivalstvo izgube. Požari so nastali v javnih poslopjih, kulturnih zavodih, bolnišnicah in stanovanjskih hišah. Sest sovražnih bombnikov je bilo zbitih. Nemške podmornice so medtem iz malih spremljav potopile šest ladij z 28.000 brt. It ljub viharjerta so potopile v Atlantiku med Grenlandijo in med ekvatorjem nadaljnjih deset ladij s skupno 75.000 brt. V soboto je nemško-italijanska oklopna armada odbila močne sovražne napade. V Alžiru je zgorela ladja pod učinkom nemških bomb. Iz neke spremljave pri Bou-gieju so nemška letala potopila tri trans-portnike s 14.000 brt. in nekega rušilca. Na letališču Bone so nemške bombe uničile sedem večmotornih letal, v letalskih bojih pa je bilo zbitih nadaljnjih 12 sovražnih letal. 30. januarja je sovražnik podnevi in ponoči bombardiral dvoje prjsta-uišč na francoski atlantiški obali. Prebivalstvo je imelo velike izgube. Osem letal je bilo zbitih. V Tunezlji so se izjalovili sovražni napadi na postojanke, ki so jih v zadnjih dneh zavzele čete osi. Pri napadih sovražnih letal na nemško ozemlje, je sovražnik izgubil po poročilu z dne 31. januarja skupno deset letal. teniške podmornice so v Severnem Atlantiku in v Sredozemskem morju ter v Severnem Ledenem morju potopile devet sovražnih trgovskih; ladij s skupno tonažo 45.000 brt. V zapadli i Tripolitaniji so bili odbiti vsi sovražni napadi. Nemško letalstvo je bombardiralo luko Bone. V letalskih bojih je bilo na severoameriškem bojišču zbitih i5 sovražnih letal. ' ; Nemške podmornice so v januarju potopile kljub strašnim viharjem 63 sovražnih ladij s skupno tonažo 408.000 brt. Deset nadaljnjih ladij je bilo tojrpediranih ■ i je tudi računati z njih potopitvijo. Letalstvo je v Sredozemskem morju po-lopilo iz spremljav 18 trgovskih ladij s skupno tonažo 114 000 brt. in dvoje ru-šilcev. Poškodovanih je bilo mimo tega 37 trgovskih ladij z 309.000 brt. in neka križarka, dvoje rušilcev in dvoje stražniii ladij. Na ta način je bilo pod najtežjimi okoliščinami potopljenih najmanj 522.000 brt. sovražne plovbe. V Severni Afriki je bilo po poročilu z dne 3. februarja beležili zgolj patruljne spopade. Nemško-italijanske čete so v Tunezlji porazile močne sovražne sile ter pri tem uničile 18 sovražnih tankov. Angleški bombniki so v noči na 3. februar napadle zapadno-nemško ozemlje. V stanovanjskih predmestjih več krajev je nastala škoda. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Troje sovražnih letal je bilo pri tem zbitih na tla. Druck und V^e r I a g : Marburger Verlags- und Druckerei-Oes m. b. H. - Verlassleitung: Egon Baumgartner. Haupts.-hriftleiter friedrich Golob: alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6. Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung £ibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-zeldes. Na delo in v boj! Z dvignjeno zavestjo je poslušala vsa Nemčija preteklo soboto Fiihrer-jevo pro-klamaeijo, ki jo objavljamo danes na uvodnem mestu. Tudi besede, ki sta jih spregovorila Reichsmarschali Goring in Reiefcsminister dr. Goebbelsv ~-so izzvale ob deseti obletnici prevzema oblasti po nacionalsocializmu v srcih vseh Nemcev najgloblji vtis. Nikdo se ni obranil vtisa, da je vodstvo Nemčije tokrat izdalo poziv, ki "ne zadeva samo celokupnega naroda, temveč tudi vsakega posameznika, že v zadnji številki našega lista smo na uvodnem mestu omenili, da gremo sedaj — v začetku leta 1943. — v totalno vojno, to je v vojno, ki po Fuhrer-jevlh besedah ne bo videla na koncu ne zmagovalcev, ne premagancev, temveč samo preživele ali uničene narode. Dr. Goebbels je v zadnji številki uglednega tednika »Das Reieh« v svojem uvodniku med drugim omenil, »da hiti vojna mnogo hitreje kot slutimo v smer svoje dramatične višinske točke. Gigantska borba za naše življenje — tako je zapisal minister — je stopila v obdobje, ki nam ne dopušča zapiranja oči pred nujnostmi, ki se porajajo ia. splošnega položaja. Mi Nemci, smo se že davno poslovili od vseh iluzij, deloma z otožnostjo, deloma z besom in jezo. Toda vsi smo si edini v tem, da moramo preko tega, kar je bilo storjenega doslej, storiti nekaj izrednega, da bi čimprej in čim temeljiteje dosegli željno pričakovani cilj zmagovitega miru«. ' V času, ko se na vzhodni fronti odvijajo tako silne in težke obrambne borbe, nam je mojster besede in izravnavanja nemškega narodnega'občestva s temi besedami v vsej .jasnosti orisal položaj in smer našega bodočega udejstvovanja. Nobenega dvoma ni, da je doba, v kateri živimo, zelo ostra, tako ostra, kakor je vihar, ki brije iz vzhodne smeri. Toda naše življenje še ni zadela omenjena ostrina. TO ostrino pozna samo vojak, ki ga usoda kali kot jeklo, da bi tako premagal svojo lastno usodo. Tako so se borili zlasti stalingrajski. heroji, ki so se — odklanjajoč vsak boljševiški poziv glede predaje — borili do zadnjega naboja in tako umrli za življenje Nemčije. Z resno Raeder Admiralinspekteur Pönitz Oberbefehlshaber (Scherl-Bilderdienst (Sanüau) ■ Der Führer, ernannte .den Oberbefehlshaber der Kriegsmarine .Großadmiral Raeder (links) zum. Admiralinspekteur der Kriegsmarine des Großdeutschen Reiches. Gleichzeitig hat der Führer den Befehlshaber der Unterseeboote Admiral Dönitz (rechts) zum Großadmiral befördert und zum Oberbefehlshaber der Kriegsmarine ernannt. Vse za dokončno zmago Nemčije! Fiihrer-jeva proklamacija ob desetletnici prevzema oblasti je bifa v vsem Reich-u navdušeno sprejela - Zmaga bo zrasla iz žrtev vsega naroda -Fiihrer-jevo naročilo obvezuje slehernika V berlinski športni palači, ki je videla 4e toliko mogočnih manifestacij življenjske volje-nemškega naroda, je govoril preteklo soboto ob desetletnici prevzema oblasti Reichsminister dr. Goebbels k položaju. Pri tej priliki je dr. Goebbels prečital proklamacijo, ki jo je Führer naslovil iz svojega glavnega stana na ve» nemški narod. Ob viharnem pritrjevanju zborovalceiv je dr. Goebbels prečital sledečo proklamacijo, ki jo je Führer namenil ne samo nemški, temveč tudi svetovni javnosti: »Desetič je napočil dan, ko mi -J« Reichspräsident Generalfeldmarschall v. Hindenburg izročil odgovornost za vodstvo Reich-a. S tem je bila uspešno končana 141etna borba nacionalsocialistične-ga gibanja za oblast. Stranka, ki Je sama nastala iz najmanjših začetkov, Je ob tej dostojnostjo je nemški narod sprejel to, sredo posebno vest, da je bila dramatična borba za Stalin grad končana. Kot smo že nekoč zapisali, je sam Führer v enem izmed svojih govorov omenU, da ne more biti v vojskovanju samo nepretrganega niza uspehov, možni so tudi protiudarci, ki jih pa prenese lahko samo narod, kakor je nemški. Besnost situacije zahteva tedaj, da gledamo v smislu dr. Goebbels-pvega poziva stvarnosti pogumno v obraz. Slehernik izmed nas mora biti sedaj trši nego usoda. Trdi in neizprosni moramo biti tedaj napram samim sebi. To stvarnost je lahko zajeti z eno samo besedo: svetovna revolucija. Konfrontirani smo s sovražnikom, ki hoče svoj boljševiškl nauk in svojo razkrojevalno obliko življenja razširiti po vsem svetu. Kar nam grozi iz vzhoda, je zanikanje Evrope, je zanikanje sleherne kulture in civilizacije. Če bi bila Evropa v tej vojni poražena, iz tega ne bi nastal niti Verzaj v najslabši obliki, temveč popolno uničenje vsega življenja. To je stvarnost. Povsem pravilno Je zapisal neki nemški časnikar te dni, da ( je treba iz tega spoznanja izvleči potrebne posledice. Sovražniku, ki pozna napram lastnemu jaz-u samo najhujšo trdoto, moramo zoperstaviti tudi lastno jekleno voljo. Takemu sovražniku se ne moremo zoperstaviti na ta način, da obdržimo dosedanji več ali manj prijetni način življenja. Merilo našega dela in dnevnega premagovanja vseh težav nam nudijo vojaki, ki z nadčloveškim naporom odbijajo naval azijatskih tolp. Führer je pozval ves nemški narod, naj podvoji in pomnoži vse dosedanje napore za izvoje-Vanje dokončne zmage, V teh časih nam je treba trdne volje ln pogumnih src. če se bomo morali pod silo zakona totalne vojne odreči temu ali onemu, nas to ne sme niti najmanj ozlovoljiti. Očetnjava potrebuje sleherno delovno silo in slehernega borca. Možje in žene bodo v mnogo večji meri kot doslej morali služiti skupnemu cilju: pomnožitvi vojne produkcije in pomnožitvi vrst borcev za boj, ki bo odločil usodo Evrope, če strne ves narod in z njim vsa ostala zavezniška Evropa svoje vrste za največji napor vseh časov, tudi zmaga pravične stvari ne bo izostala. priliki «¡posedovala legalno pravico do sestave vlade. Prevzem odgovornosti se je vsekakor odigral šele tedaj, ko so vse stranke v daljšem ali manjšem trajanju dokazale svojo nezmožnost za izvedbo nemške obnove. Reich je trpel vedno bolj na posledicah poraza po vojni, ki je ni hotel In za katero radi tega tudi ni bil na noben način pripravljen. Po junaškem odporu, ki ga skozi štiri leta nobena sovražna sila ni zlomila, je končno uspel od zunaj in znotraj pospeševanim defetističnim elementom prehod k odkriti revoluciji. Ameriški prezident Wilson Je s svojimi 14 točkami pričaral svetu vizijo bodočega miru. Nemški narod je to vizijo smatral tem bolj resničnim, ker ni imel niti v hotenju širokih mas niti v mišljenju vodilnih mož nikakih pozitivnih vojnih ciljev. Narod se je boril za svoj obstanek in je bil radi tega v marsikaterih plasteh celo hvaležen, da so mu ponudili mir sprave In sporazuma. Takoj potem, ko so nemškemu narodu Izvabili orožje, je sledila zgodovinska prevara. Besedolomstvo, kakor ga svetovna zgodovina doslej še ni doživela. Namesto miru, sprave in sporazuma se je porodil tisti verzajski diktat, ki je ponižal nemški narod in njegove zaveznike, jih vojaško onesposobil, politično oropal vseh pravic, gospodarsko pa uničil za nedogledno dobo. Dedščina prve svetovne vojne Vse to, kar so prizadejali nemškemu narodu v času od leta 1919. do 1933., krivice, gospodarsko izžemanje in politično kriminacijo, pa ni zadelo nacionalsociall-stične Nemčije, temveč skozi in skozi demokratično, marksistično Nemčijo. Izjalovil se je sleherni poskus demokratskih, centrumaških in marksističnih oblastnikov, apelirati na oni svet ter ga v navidezno sluteni isti duhovni usmerjenosti pomiriti ali celo prepričati o brez-smiselnosti te diktature nasilja. Z žilavo vztrajnostjo je skušalo mednarodno žl-dovstvo izropati narod najprej kapitalistično, da bi tako dozorel gospodarski in po razpoloženju za židovski boljševizem. Norost takozvane verzajske mirovne pogodbe pa nI dovedla samo do uničenja nemškega gospodarstva, temveč tudi do nič manjšega opustošenja gospodarskega življenja tudi v drugih državah, vklju-čivši takozvane zmagoslavne države. Ko se je nagibalo leto 1932. h koncu, se je nahajal svet v stanju trajne, neprestano se zaostrujoče gospodarske krize. Brezposelnost ni stiskala samo nemški narod, temveč tudi bogate dežele zapada, v Ameriki pa zlasti Zedinjene države. V zimi 1932/33 se je v Reich-u zvišalo število brezposelnih na sedem milijonov, na skoro isto višino pa tudi število tistih delavcev, ki so delali le kratko časa. Anglija, ki je posedovala četrtino zemeljske površine, je imela dva in pol milijona brezposelnih. Severoamerlška Unija s svojim gigantskim bogastvom zemlje ln neomejeno rodovitnostjo je štela okrog 13 milijonov ljudi brez dela. V Nemčiji sami je odgovarjalo stanj« splošnega življenja gospodarskim razmeram. Sleherna vlada — raztrgana v ne-broj strank, vezana vsled egoistične za-telebanosti zastopnikov dežel ter interesentov staležev in strank — je smatrala že v naprej, da nima nikakih izgledov, rešiti tudi najnujnejše naloge za ohranitev življenja našega naroda z dosedanjimi metodami in z močmi, ki jih je imela Atlantic (Wb.) Arbeit der Heimat für die Front. Frauen bei Überprüfung der Munition. StaltngrajsUi ,unaKi nam odrejajo merilo žrtvovanja xa narod ln državo i na razpolago. Notranji razkroj narodnega telesa je že tako napredoval, da je izgledal prehod v kaos kot edini izhod za možno rešitev. Medtem ko so židovski voditelji strank skupno z goepodarsk mi hijenami na eni strani vedno bolj uničevali podlago političnega in gospodarskega življenja, so isti židovski agitatorji pri-digovali nujnost boljševiške revolucije. Eno je bilo jasno: Ako je zadostovalo 14 let marksizma, demokracije in parlamentarizma za opustošenje Nemčije, je moralo zadostovati leto dni bo'jševizma za popolno uničenje Reich-a. Nemčija je bita pred razsuiom Tako je bil nemški narod, notranje raz-jedinjen in razpadel, v svojih državnih ln deželnih financah zadolžen, pred popolnim bankrotom. 14 milijonov ljudi je imelo do polovice nezadostno delo, v drugi polovici pa nikakega dela; gospodarstvo je vedno bolj propadalo, trgovina Je umirala, plovba in promet sta se vedno bolj krčila, kmet je izgubil hišo in posestvo, veselje do življenja je pojemalo, padajoče število rojstev pa je do-vedlo tako daleč, da smo lahko skoro matematično natančno izračunali konec našega naroda. To je bila torej dedščina, ki sem jo prejel dne 30. januarja 1933 v svojo odgovornost. 1953 — velik preobrat V prvi praklamaciji, naslovljeni na nemški narod, sem proglasil kot Kanzler v imenu takratne vlade Reich-a sklep, da bom zedinil narod kot predpogoj ponovnega vzpona, da bom pravice naroda po najboljši vesti in pameti čuval, in sicer prav tako napram blaznim strastem na znotraj kakor tudi napram izsiljevanju okolice. Predvsem pa sem obljubil odstraniti brezposelnost ter očuvati nemškega kmeta pred izganjanjem s posestev za bodočnost. Takrat sem prosil nemški narod, naj mi da štiri leta časa, da bom popravil, kar je bilo v 141etnem razkroju uničeno ali porušeno. Nato sem leto za letom s pomočjo svojih borcev brez miru in oddiha obnavljal Nemčijo na zunaj in na znotraj. 6e preden je ugasnil rok, ki sem si ga izprosil, je bil poslednji brezposelni zopet pri delu. židovski napad na zemljo nemškega kmeta je bil odbit, vzdrževanje kmetij je bilo zavarovano, obrt in ostalo gospodarstva sta začela zopet pro-cvitati, državne, deželne in komunalne finance so bile zopet v redu, promet je oživel, zboljšalo se Je ceste in železnice, gradili so se novi prekopi, obenem je pričela gradnja avtostrad. Skupno z ozdravljenjem gospodarskega življenja se je z roko v roki razvijalo tudi kulturno življenje. Gradbena umetnost, gledališče, glasba, film, radio, vse to je doživelo vzpon kot še nikdar poprej. Nad vsem pa Je stala zapoved, da se široke plasti ljudstva naj vedno bolj udeležujejo ne samo gmotnih, temveč tudi kulturnih dobrin naroda. Temu so odgovarjala načela -nove vzgoje. Brez ozira na poreklo, stalež ali poklic staršev naj se vsakemu sposobnemu otroku našega ljudstva omogoči na stroške narodnega občestva študij, in s tem možnost socialnega napredka. Kar se je storilo na področjih gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja v Nem-čiji po letu 1933. pod novim vodstvom, je tako edinstveno, da nima primere. Samo fašistična Italija je po svojem du-ceju v svojem notranjem obnovitvenem delu storila dejanja, ki jih je možno primerjati. Nova Nemčija Vse to je zamogio uspeti samo vsled koncentracije vseh sil naroda ter njih enotne izravnave v sm^ri na cilje, ki so biii spoznani kot nujni. Tako so bili odstranjeni v nekaj letih številni pojavi našega notranjega razkroja. Na mesto wei-marskega Reich-a, ki je bil razbit v konfesije, stranke in razrede, je stopila Nemčija v koncentraciji nacionalnih sil. Na mesto splošnega strankarstva je stopilo z ljudstvom povezano gibanje. Deželni parlamenti so dobili nadomestilo v obliki skupnega zastopstva nemškega naroda v Reichstag-u. Deloiemalske in de-lodajalske zveze so se združile v Nemški delovni fronti, tisk, film in radio so prenehali biti element razkroja našega narodnega telesa, in se jih je namesto tega postavilo v službo narodnega zjedi-njevanja. Ogromno zakonodajno delo je" postavilo fundament za novo nemško državo, kakor je v tej obliki zgodovina še ni poznala. Iz tako pridobljene notranje sile našega naroda se je porodila šele možnost rešitve zunanjih nalog. V teh dolgih let:h sem svetu stavil ponovne predloge za pametno omejitev oboroževanja ter za lojalno sodelovanje. Poznejši zgodovinarji bodo nekoč ugotovili, da miroljubnih« predlogov nobenega moža niso sprejeli s tolikim sovraštvom kot ravn^ mojega Interesenti kapitalističnega in boljševiške-ga izropanja narodov so pričeli Nemčijo sovražiti v tisti meri, v kateri je pričenjala biti vzgled za mirno rešitev obstoječih protislovij, socialnih problemov ali gospodarskih težav. Zlasti mednarodno židovstvo je stopnjevalo svoje hujskanje proti novi Nemčiji, ki se ni hotela klanjati mednarodnim borzijanskem interesom ali pa se pustiti strahovati od boljševiških groženj. Kljub temu sovraštvu je leto za letom uspel vedno večji napredek tudi na poti mirne revizije verzajskega diktata in vzpostavitve nemškega življenjskega prava. šele potem, ko so bili odklonjeni vsi moji predlogi glede skupne oboroževalne omejitve, sem zapoved al ter izvedel izgraditev nove nemške oborožene sile. Rešitelj Evrope Danes, ob deseti obletnici po prevzemu oblasti, šele vidimo v celoti, kaj bi bilo Iz Nemčije in Evrope, ako Previdnost 30. januarja 1933 po Reicbsprasidentu v. Hindenburg-u ne bi bila izročila moči na-cionalsocializmu. Kajti Nemčija iz dobe sistema ne bi bila ostala to, kar je bila, njeno politično in gospodarsko obu-božanje bi bilo dovedlo nujno do vedno večje onemoglosti napram ostalemu svetu. V tem istem razdobju pa je boljševizem leta poprej izvedel1 po načrtu gigantsko oborožitev za napad na Evropo. Kaj bi se zgodilo Nemčiji in Evropi, ako nemška oborožena sila dne 22. junija 1941 ne bi bila v zadnji minuti postavila svoj ščit pred kontinent? Kdo bi hotel verjeti,1 da bi smešne garancije ali pa prav tako brezpredmetne papirnate izjave anglosaksonskih državnikov rešile svet pred napadom sile, ki je po mnenju ameriških dopisnikov imela 20 let samo en cilj: napasti Evropo tako, kakor za časa preseljevanja narodov ali pa mongolskih vpadov, uničiti no eno kulturo, predvsem pa iztrebiti njene ljudi, da bi si tako pridobili suženjskih delavcev za sibirske tundre? Katera država razen Nemčije bi se bila mogla zo-perstaviti tej nevarnosti? Ako se od leta 1941. zbira večji del Evrope v borbi proti nevarnosti vzhoda okrog Nemčije, se je moglo to zgoditi edinole radi tega, ker je ta Nemčija leta 1933. pridobila politične, moralične in gmotne predpogoje za vodstvo borbe, ki odloča danes o usodi sveta. Kakor sta obstajali takrat v notranjosti samo dve možnosti: ali zmaga nae-o-nalsocialistične revolucije ln s tem načrtna socialna uprava Reich-a ali pa bolj-ševiški prevrat in z njim uničenje in za-sužnjenje vseh, tako obstajata tudi danes samo ti dve alternativi: ali zmaga Nemčija, t. j. nemška oborožena sila in z njo zvezani narodi, torej Evropa, aH pa se bo razlil notranjeazijatski boljševiški val preko najstarejšega kulturnega kontinenta prav tako uničujoče, kakor se je to zgodilo že poprej v Rusiji sami. Samo svetu odtujeni fan tasti lahko resno verjamejo židovskemu prišepetavanju, da bi lahko kaka angleška ali ameriška papirnata izjava preprečila tako katetrofo narodov. s Najpomembnejši spopad v zgodovini Ko sta leta 1939. Francija in Anglija nap^edali Nemčiji brez vsakega vzroka vojno ter tako izzivali drugo svetovno vojno, sta nevede storili samo nekaj dobrega: izzvali sta namreč največji spopad zgodovine v trenutku, ko je bil Reich na višku svoje moči. Izzvali sta borbo, ki je bila — kakor to danes vemo — že davno sklenjena od kremlskih oblastnikov in ki bi bila z vsakim letom samo še vedno težja. Pred velič-no te gigantske borbe zbledi vsako drugo dogajanje. Ako hi bil novi naval notranje Azije proti Evropi uspešen, bi se moral današnji svet ravno tako zlomiti, kot se je nekdaj stari svet zlomil ob navalu Hunov. Večtisočletno človeško delo bi bilo zastonj, na mesto najbolj cvetoče celine sveta bi stopil kaos, na mesto njene kulture pa barbarstvo, kakor si ga ne moremo predstavljati. Kar je bilo tedaj po letu 1933. storjenega na gospodarskem, kulturnem ali tudi političnem polju, stopa kljub vsej veličini v ozadje napram nalogi, ki nam je postavljena danes. Ako nacionalsocia-lizem ne bi bil ustvaril nič drugega kot to, kar je za nami, bi že bil največji pojav svetovne zgodovine, toda Evropa bi bila kljub temu izgubljena, čudovito pot našega gibanja od male peščice mož prve borbe do prevzema oblasti, si je možno misliti in jo zapopasti samo kot izraz volje Previdnosti, ki je dala nemškemu narodu in preko njega celi Evropi možnost, z uspehom se upreti največji nemarnosti vseh časov. Na nas vseh je torej, zapopasti smisel te vojne, nam vsiljeno borbo pa odločno in tako dolgo voditi, dokler ne bo kontinent dokončno rešen. V kolikor nas usoda kot posameznike pri tem zadene, ni to nič napram temu, kar bi vsi pretrpeli, ako bi se barbarske tolpe vzhoda vlile preko naš kontinent. Nekoč so šli nemški vitezi daleč po svetu, da bi se bojevali za svoj ideal vere, danes se borijo naši vojaki v prostranosti vzhoda, da bi obvarovali Evropo pred mučenjam. Vsako posamezno človeško življenje, ki pade v tej borbi, bo rešilo genemcijam bodočnosti življenje. Dokler sem to še smatral za kolikor toliko možno, sem ostalemu svetu vedno nudil roko za spravo. Julija 1940, po odklonitvi mojega zadnjega mirovnega predloga, pa je bilo jasno, da bi se vsako ponovitev istega smatralo kot slabost, ker odgovorni hujskači za to vojno miru pod nobenim pogojem ne želijo. Zarota mednarodnega kapitalizma in boljševizma, pri tem pa ni nikak brezmiselni pojav, , temveč je nekaj naravnega. Gonilna sila v obeh je tisti narod, ki je s svojim sovraštvom že tisočletja vedno znova me-šaril človeštvo, ga gospodarsko izroipal ln politično uničeval. Mednarodno židov-stvo je ferment dekomjpozicije narodov tn držav, danes prav tako kakor v starem veku in bo ostal to tako dolgo, dokler narodi ne bodo imeli moči, izne-biti se povzročitelja bolezni. V tej najogromnegši borbi vseh časov, pa ne smemo pričakovati, da bo Previdnost zmago kar tako podarila. Vsak posameznik in vsak narod bo tehtan. Kar bo izpadlo kot prelahko, bo padlo. Jaz sem radi tega že 1. septembra 1939 izjavil, da — naj pride karkoli hoče — nemškega naroda ne bfcsta premagala ne čas in ne. sila orožja. Za nami ostalih deset let ni izpolnjen h samo z ogromnimi storitvami na vseh področjih mirnega dela, kulturnega, napredka m socia'ne ozdravitve, temveč tudi z vojaškimi dejanji edinstvene veličine. Zmagam, ki jih je priborila nemška vojska skupno z njenimi zaveaiiki, ni postaviti ob stran ničesar, kar bi jim bilo ravno. Zmaga ali pogin Spričo spoznanja, da v tej vojni ne more biti zmagovalcev ali premagancev, temveč samo preživele in uničene, bo radi tega nadonalsooialistlčiia' država nadaljevala borbo s tistim fanatizmom, ki ga je imelo gibanje od prvega trenutka, ko je pričelo Izvajati oblast v Nemčiji. že 80. januarja 1942 sem radi tega dejal, da lahko vsak slabič prenese zmago-vanje, dočim usoda preizkuša šele močnega moža s svojimi udarci. že v pretekli zimi so triumfirali Židov ski voditelji v plutokracijah nad, v njihovih očeh neizogibnim polomom nemške vojske. Prišlo je drugače. V tej zimi upajo morda isto. Doživeli pa bodo, da je moč nacionalsocialistične ideje jačja, kot njihovo hrepenenje. Ta ideja bo narod, čim dalje traja vojna, tem tesneje združila, napolnila ga bo s EB/ojo vero ta tako pomnožila njegove staS-itve. Vsakomur bo odredila njegovo dolžnost in uničila bo vsakogar, ki bi skušal, izogniti ee svoji dolžnosti. Vodila bo to vojno tako dolgo, dokler kot rezultat ne pride novi 30. januar, namreč nedvoumna zmaga. Nepozabne storitve Ce pomislim danes rezultate storitev miru v zadnjih desetih letih, me prevzame čustvo najgloblje zahvale napram vsem tistim, ki so imeli kot borci ali oblikovalci tako bogat in odločilen de- KRIEGS-W.H A/43 10 KASPIRIE KUPU lež na tem delu. Nač manj pa se ne zahvaljujem tudi milijonom neznanih nemških mož in žena, ki se v tovarnah in pisarnah, na kmetijah in vseh neštetih napravah našega državnega in privatnega življenja odlikujejo po svoji pridnosti in sposobnosti. Od 1. septembra 1939 pa velja ta zahvala v prvi vrsti našim vojakom, maršalom, admiralom, generalom iai častnikom, zlasti pa stotisočem in milijonom neznanim podčastnikom in vojakom. Kar so naša vojska, mornarica in letalstvo izvojevali zmag, bo ovenčano z la-vorjem neminljivosti in bo zapisano v zgodovini. Kar more pjestati neznani gre-nadir, ne moreta premeriti ne sedanjost in ne bodočnost. Od visokega severa do afriške puščave, od Atlantika do vzhodnih daljin, od Egej-skega morja do Stalingrada ori junaška pesem, ki bo preživela tisočletja. Da bo domovina tem edinstvenim in uprav v sedanjih dneh tako težkim borbam ravna, naj bo zapoved njene časti. Ce Je doslej v mestih in na deželi ogromno prispevala k nadaljevanju te borbe, se mora skupno delo naroda sedaj še stopnjevati. -Junaška borba naših vojakov ob Volgi naj bo za "slehernega opomin, storiti najskrajnejše za borbo, ki velja svobodi Nemčije, bodočnosti našega naroda in tako v daljšem smislu ohranitvi našega celokupnega kontinenta. Narodno-socialistična stranka pa ima dolžnost, biti voditeljica domovine, kakor so n eni pripadniki v vseh delih naše oborožene sile tekmovalci v vzgledni hrabrosti. Naši sovražniki ogrožajo mirna mesta in vasi s sredstvi nečloveškega uničevanja. Toda že danes je dokazano, da uničujejo le hiše in ljudi, ne zlomijo pa duha, ki ga morejo le še ojačiti. Kar je bilo ob pričetku te vojne mnogim nemškim možem in ženam nejasno, jim je sedaj postalo jasno: Borba, ki so nam jo vsilili sovražniki kot leta 1914», bo odločila o življenju ali smrti nemškega naroda. Velik cilj Vsemogočni bo pravičen sodnik. Naša naloga pa je, izpolnjevati našo dolžnost tako, da bomo pred njim kot Stvarnikom vseh svetov prožtali ¿axon borbe za obstoj, da ne bomo — ne da bi obupali — čuvali nobenega fcvljenja in dela, da bi ohranili življenje našega naroda za bodočnost. Takrat bo v tej borbi nekoč napočila ura, ko bo naš narod osvobojen zunanjega sovražnika. Iz žrtev naš k junakov in razvalin naših mest in vasi bo vzcvetelo novo življenje. Oblikovali bon» še nadalje državo, v katero verujemo, za katero se borimo in za katero delamo: Germansko državo nemškega naroda, kot večno ln enako domovino vseh mož ln žena našega naroda: naclonalsociall-stično Veliko Nemčijo. Reich-u pa bo potem treba za vse čase dati moči ki je potrebna tudi v bodoč« za obrambo evropske družine narodov napram nevarnosti vzhoda Velika Nemčija ln z njo zvezani narodi pa si bodo morali preko tega še zavarovati tiste življenjske prostore, ki so za ohranitev gmotnega obstoja teh narodov nujno potrebni. Vse sile naroda za končno zmago! Akcija volje nemškega ljudstva do življenja in zmage V vojni, ki so nam jo vsilili naši sovražniki, se borimo za ohranitev našega življenja ter za svobodo in varnost našega naroda. Naši možje in naše žene morajo v tem svet obsegajočem boju vse svoje moči staviti edino bojujoči tn delujoči narodni skupnosti v službo za dosego vojnega cilja, to je, čim prejšnje končne zmagte. Da se to akcijo naše volje do življenja m zmage lahko vsestransko razvije, je generalni pooblaščenec za delo, Gau-leiter in Reichsstatthalter Sauckel, na podlagi posebnega pooblastila po Fiihrer-ju, dne 27. januarja 1943, izdal odredbo o prijavi moških in žensk za naloge narodne obrambe. Po isti se morajo javiti načelno pri svojih pristojnih, uradih dela vsi, na področju Reich-a živeči moški od 16. do 65. leta starosti in vse ženske od 17. do 45. leta starosti ln sicer tedaj, kadar jih bodo uradi dela potom javnih razglasov, tiska ali lepakov, oziroma pismeno k temu pozvali. Od prijav so oproščeni: 1. Moški in ženske, M so dne 1. januarja 1943 bili najmanj 48 ur tedensko zaposleni. 2. V samostojnih poklicih stoječi, ki so istega dne zaposlili več kakor pet oseb. 3. Moški in ženske, ki so v kmetijstvu popolnoma zaposleni. 4. Moški in ženske, ki stojijo v javnopravnih službenih razmerah (na primer uradniško in uradniško-pripravniško razmerje) ter k oboroženi sili, policiji in ▼ državno delovno službo poklicani. 5. Moški in ženske, ki jim je glavni poklic samostalno zdravljenje. 6. Učenci in učenke, ki obiskujejo javne in razne privatne šole splošnega izobraževanja (srednje ali višje šole). 7. Duhovniki. 8. Oskrbovanci zavodov, ki so za delo nesposobni. 9. Inozemci z izjemo onih, ki so brez državljanstva. Sfeofoješfejeea/ Dolžnost domovine fe. da » vsemi silami podpira boj fronte sa smano. Mislile na to v soboto, dne 6. in v nedeljo, dne 7. februarja 1943, Ko bo cestna sbirUa xa vofno «finsko pomoč (Kriegstvinter&illsiverK) l PK.-Aufn.: Kriegsber. v. d. Becke (Wb.). Schwere Brocken für Sowjetbunker werden in das Rohr des Mörsers gefahren. Od prijave so nadalje oproščene posta-jajoče matere ter žene z enim še ne šoloobveznim ali najmanj z dvema otrokoma izpod 14 let, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. K prijavam se ne bo klicalo oseb, ki so na podlagi odredbe o uporabi dodatnih delovnih moči za oskrbo prehrane nemškega ljudstva, z dne 7. marca 1942, že zavzeti. Bližnja preiskovanja bodo ugotovila, v koliko se bo prijavljence uporabljalo za naloge obrambe Reich-a. Uradi dela bodo z izbranimi in izkušenimi strokovnimi močmi vsak posamezen slučaj skrbno preštudirali, ozirajoč se pri tem na osebne razmere, posebno pa na dosedanjo povezanost do dela za vojno, v kolikor so prijavljenci upotrebljivi. Pri ženah se ta preiskovanja razširijo posebno na to, kolikor jih je razen dolžnosti kot gospodinje in matere mogoče še uporabiti. To zadevo bodo pri uradih dela reševale izkušene in priznane žene, ki se udejstvu-jejo na socialnem področju. Pri prijavi podvrženih samostojnih poklicih bodo uradi dela skrbno preiskali, v kolikor isti že delujejo za vojno in življenjsko važne naloge civilnega prebivalstva. V dvomljivih primerih bodo k posvetovanju pri- tegnjeni zastopniki zadevne gospodarske panoge. Po delovnih uradih za delo priznane moči se bodo uporabljale samo v obsegu, ki ga bo zahtevala potreba za naloge obrambe Reich-a. Vrstni red, po katerem se jih bo klicalo, bo urejevala sposobnost in zmožnost za gotove naloge z ozirom na vrsto dosedanjega delovanja. Tako pride zakonska žena z enim otrokom nad 6 let, pri enaki poklicni sposobnosti, v splošnem šele tedaj za poziv na delo v po-štev, ko za to delo zmanjka delazmožnih zakonskih žena brez otrok. Uradi dela bodo delazmožne popisane moči šele po temeljitem posvetovanju pozivali. Pri tem imajo prijavljenci pravico iznesti svoje osebne želje glede dela. Kot priprave za to posvetovanje se obvezanci prijavijo lahko žena tiskovinah in izjavijo, za kakšno delo se čutijo najbolj sposobne. Upravičenim željam se bo po možnosti ugodilo. Prijavam podvrženi se morajo prijaviti, kakor hitro jih bo za to pristojni Arbeitsamt pozival. Tozadevni razglasi pridejo v časopisje ali se pa objavijo po krajevnih običajih. Prijave se morajo' izvršiti na za to predpisanih »tiskovinah (Formblatt), ki se dobijo pri uradih dela ter pri uradih, ki jih bo označil razglas. Nemški narod sledi pozivu Fiihrer-ja Iz govora Gau!eiter-ja dr. Uiberreither-ja Na zborovanju Ortsgruppe Graz-Eggen-berg, ki se je vršilo povodom desete obletnice prevzema oblasti ptf nacionalso-cializmu, je spregovoril tudi Gauleiter dr. U i b e r r e i t h e r ter zavzel stališče k proglasu Fiihrer-ja in k odredbi o delovni obvezi. K prvi točki je govornik izrazil veselje, da je sedaj ves narod poučen o pravem stanju. Naravnost potrebno je, da vsak Nemec ve, kako stojimo in kaj je potrebno podvzeti, da zmagamo in ničesar ne pokvarimo. Da bo tudi na vzhodu prišlo do zadnje bitke, moramo mobilizirati zadnje rezerve našega naroda. Iz tega sledi, da ne bomo imeli več ljudi, ki ne bi delali. Konec je načinov, da bi eni vedno samo delali, nekateri pa cele popoldneve prebijali z igrami, povrh pa še kritizirali delo tistih, ki ustvarjajo. Gauleiter je nadalje naštel ukrepe, ki se bodo prihodnje dni, tedne in mesece izdali. Podjetja in industrije, ki za vojno niso važne, se bo ustavilo. Barska podjetja v Nemčiji sedaj niso potrebna in se bodo zaprla. Gostilne bodo seveda odprte, v kolikor bo z ozirom na vojno potrebno prehranjevati in prenočevati prebivalstvo. Ker bodo žene šle na delo, bo seved* tudi veliko ljudi ■ navezanih na prehrano v skupnih kuhinjah. Tudi modni in lepotič-ni saloni nimajo več prostora; saj je končno vseeno, če bo leta 1943. kdo sestavil kakšen prismuknjen model novega ženskega klobuka ali ne. Nemčija takih norosti sedaj ne potrebuje, nasprotno, marsikatera čedna ruta dela bolj simpatičen vtis, kakor take pariške novotvorbe. Ves narod bo sedaj nastopil, lice domovine se bo spremenilo. Februar in marec 1943 se bosta vidno spremenila napram decembru 1942. V lokalih, ki so odveč, se bo uredilo vojno važne urade, oziroma trgovine živil, da delovno ljudstvo ne bo stalo v obliki dolgih kač pri nakupovanju življenjskih potrebščin. Vse skupaj bo tudi stanovanja napravilo nekoliko manj udobnim, kar je pa popolnoma upravičeno, če mislimo na vzhodno fronto. Nikakor nočemo biti nečastni, temveč pošteni ljudje in to je tudi naša želja in sveta dolžnost. Govornik je svoja izvajanja podčrtal s pozivom na dolžnosti, ki jih ima kot Reichsverteidigungskommissar. Opirajoč se na tozadevna svoja pooblastila, bo vse, kar je na kratko pove ker M vrednost in pomen gnojnice omalovaževali, marveč vprav iz naspwtnega vzroka: zdi se nam potrebno, o pomenu, gnojnice ter o. pravilnem ravna, nju z ni«, posebej, spregovoriti, ker se, kar je opažati dan za dnem, večina naših kmečkih gospodarjev — tudi takih, ki hočejo biti dobri gospodarji!— sploh ne zaveda, da jim vsled slabega n» nepravilnega ravnanja z gnojnico odhajajo lepi de-narci v zrak. Ne bo torej napak za nobenega izmed kmečkih; ljudi, če bo iz naslednjih odstavkov zvedet: 1. Kakšne snovi vsebuje gnojnica? Največ seveda vode. Sveža seč ali scal. niča vsebuje vode približno 96—97 odst. Seveda odnaša gnojnica vedno tudi nekaj živalskega blata s seboj rt hleva, radi Cesar je zato odstotek vode r gnojnici navadno manjši. Da pa ni v gnojnici samo voda, je dokazano že po tem, ker gnojnica razširja neprijeten duh in ker požge zelene rastline, ako jih z gnojnico zalijemo. In, vi. dite! — vprav ta sestavina gnojnice, ki povzroča smrad in zelene rastline opali, — vprav ta snov, ki jo imenujemo dušik, je največja vrednost, katera gnojnica vse. Buje. Iz naših razprav o umetnih gnojilih. - in o njih uporabi se morda še ta ali oni čitateljev spominja, da smo tekli, da vprav dušik pospešuje rast rastlin. Zakaj pa jih potem gnojnica opali?! Lahko bi obrazložili ta pojav znanstveno: da namreč v gnojnici se nahajajoče dušične in druge kisline odvzamejo zelenim rastlinam vodo — toda tega bi mnogi ne razumeli. In prav tako. kot bi bil nespameten gospodar, ki bi pustil, da bi mošt Iz preše po tleh te. kel, namesto, da bi ga prestregel In shra. sil v sod, — vprav tako nespametno ravna kmet, ki pusti, da se mu gnojnica razteka, namesto, da bi jo odpeljali po čim hitrejši UNTERSTEIRER I Deutsch. Ist die Sprache deiner Volksgemeinschaft und deiner Heimat. Darum vervollständige du deine deutschen Sprachkenntnisse! SPODN3EŠTAJERC! Nemščina je jezik tvoje ljudske skupnosti in tvoje domovine. Zato se izpopolnjuj v nemščini! poti iz hleva na prostor za shranjevanje: v »gnojnično jamo«. Rekli smo, da je treba gnojnico odpeljati iz hleva čim hitreje. Zakaj to poudarjamo^ Zato, ker se nahaja dušik v sveži gnojnici v obliki takozvane »sečne kisline«. Ta kislina se na zraku takoj spremeni v druga obliko, v takozvanr »amonijak«, ki izredno-rad izhlapeva * zrak. Vprav ta izhlape-vajoči amonijak povzroča, da sveža gnojnica razširja zadušen smrad. če pa je dušik največja vrednost v gnojnici, in če ta dušik na zraku v ob'iki amo. nijaka tako hitro izhlapeva v zrak, kjer ga ne moremo več ujetr, potem je piač umevno, da je prvi predpogoj za pravilno ravnanje z gnojnico ta; da mora biti hlev tako urejen, da gnojnica lahko iz njega čim hitreje odteka, in drugi predpogoj, d» mora biti v prostor, kjer gnojnico shra. njujemo, pristop zraku onemogočen. Gnojnica sicer ne vsebuje samo dušik« (tega je v dobro oskrbovani gnojnici do 1.5 odst. v slabo oskrbovani gnojnici pa skoraj, nič!), marveč tucjj približno 1 da. 2-odst kalija m 0.1 odšt. fosforne kisline. če računamo, da daje odraslo govaedo na leto približna 5600 litrov scalnice ter, da stelja vsrka polovico, a ena polovica (2800 1)' odteče iz hleva, znaša vrednost redilnih snovi v gnojnici za vsako glavo živine na leto približno: 400 kg apnenega dušika, 75 do 150 kg kalijeve soli in 20 kg Thomasove žlindre. Kdor ima v hlevu 10 glav živine, naj pridene k vsakemu teh števil eno ničlo, pa. bo videl, kakšno gnojilno vrednost ima gnojnica, katero morda on pušča brez -haska odtekati in izhlapevati v zrak! Seveda je tudi sestava gnojnice, enako kot smo to omenili pri sestavi hlevskega gnoja, odvisna od kakovosti krme, od vrste živali (največ vredna gnojnico dajejo ovce in konji, slabšo govedo, najslabšo svinje), kakor tudi od prebavne sposobnosti, posameznih, živali. Razen naštetih glavnih rastlinskih hranilnih snovi, vsebuje gnojnica kolikor toliko iveplenih spojin, kakor tudi precejšnjo množino navadne soli. Pri presnavljanju dušika iz. sečne kisline v amonijakove spojine, pa se v gnoj), niči razvijajo tudi velike količine ogljikove kisline, ki je, kot znano, težja od zraka, a življenju ljudi in živali škodljiva, v večjih količinah pa smrtnonosna. Vse ta omenjamo ne zato, da bi napravili iz kmečkih gospodarjev strokovnjak« temveč zato, ker se moramo na ta dejstv. ozirati pri gradnji gnojničnih jam in pt ravnanju z gnojnico. Vsakdo je namreč že slišal, da »gnojni-«a razjeda zidovje«. Zakaj? Ker iz. gnojnice nastajajoča ogljikova kislina spremi-! nja in razjeda v malti ali v zidnem ka- žavnim predsednikom Izmet Inenijem * Adani. Kakor objavlja komunikč, se je razgovor nanašal na splošna vprašanja, ki se nahajajo v okviru turška politike nevtralnosti. ■ fangkajšek je odletel v Washington. Kakor poroča kitajski dopisni urad »Central Press«, je odpotoval maršal Cangkaj- fruzn tnüjitf (r&Kfr, Čaj man nur eh«faA zü CefurcfUeti,. Scherl-Bilderdienst. Tagesspruch. šek a letalom is čungkinga v Washington. V njegovem spremstvu se nahajajo nekateri člani vlade in častniki. Maršal Čangkajšek hoče svoje nujne zahteve glede ojačenja anglo-ameriške pomoči' osebno predložiti v Washing tonu. ■ Krvni davek Avstralije za Anglijo. Avstralski ministrski predsednik Curtin je te dni naštel v parlamentu žrtve, ki jih je Avstralija doprinesla za angleški imperij. Po njegovih izvajanjih je naštela Avstralija od pričetka vojne do 31. decembra 1942 nič manj kot 6826 mrtvih, 23.892 pogrešanih, 9059 ujetnikov in 12.371 ranjencev, skupno torej 52.148 mož. izteka iz hteva. Najbolje je, akt) ima t» padec sploh ves hlevski tlak, posebno še, 1 ako imamo v hlevtt »srednjedolge« staj« s ploščadmi za gnoj. Pri pokritih gnojnič« r.ili jarkih pa je potrebno samo poveča, vati globino jarka • v to smer. • Da mora biti tudi hodnik v hlevu beto-niran in da mora imeti nekaj nagiba prod guojničnem jarku, tako, da gnojnica, ki škropi na hodnik, takoj odteče nazaj v jarek, je samoumevno. Na onem mestu, kjer odteka gnojnica iz hleva, moramo napraviti, bodisi znotraj, bodisi zunaj hleva takozvani odcedni jašek ali sifon. Korist, ki jo imamo od takega jaška, j« večstranska. Predvsem se v tem jašku sesedajo .na dnu smeti in živalsko blato, ta. ko. da odteka samo čista gnojnica naprej v jamo in se na dnu te ne naprav. Ijajo neljube in težko čistljive sesedline. Iz jaška pa te usedline lahko očistim« kadarkoli je potrebno. Nadalje nam odcedni jašek omogoči, napraviti kanal za odtok gnojnice od jaška do gnojnične ja. me, v drugačni globini in v drugi smeri, kot je jarek do jaška*. To je posebno važ. no pri odprtih hlevskih gnojničnih jarkih, ki so čisto plitvi, medtem ko. mora biti. ka. nal izven hleva napravljen primerno globoko v tleh. A kar je najvažnejše: Pravilno napravljen odcedni jašek ne propušča, da bi zrak iz gnojnične jame uhajal uasaj v hlev. Vprav zato se ta jašek imenuje tudi »sifon«.. »Sifonov« je nešteto vrst; navedli bomo samo nekatere najbplj preproste: Na lesen pokrov odcednega jaška (ki sa mora seveda tesno prilegati na jašek) pribijemo od spodnje strani nekako med-steno, ki mora biti točno tako široka, kot je jašek, in ki mora segati za nekaj cm globlje, kot je dno iz jaška izpeljanega gnojničnega kanala. Ta medstena deli ja. šek v dva prostora. Zrak ne more prehajati iz ene polovice v drugo, kajti v jaš. ku sega gnojnica vedno do dna odtočne, ga kanala, a mestoma sega globlje, ja torej vedno s spodnjim robom v gnojnici. Seveda je ta izvedba mogoča le, ako ja odtočni jarek na nasprotni strani jarka, po katerem priteka gnojnica iz hleva. Kjer pa odteka odtočni jarek iz odcednega jaš. ka pravokotno v smeri dotočnega jarka iz hleva, si pomagamo tako, da izpeljem» gnojnico iz hleva v jašek po kolenasti ce. Vi, ki končuje istotako nekaj cm globlje, kot je dno odtočnega kanala. Tudi v tem primeru je prehajanje zraka nemogoče, ker je konec dotočne kolgnaste cevi vedno za par cm globoko v gnojnici. Tako gnojnični odvodni jarki v hlevu, kakor odcedni jašek in odtočni kanal da gnojnične jame. morajo biti napravljeni iz močnega, gladkega, proti gnojnici s pomočjo primernega premaza (n. pr. Inertol) dovolj odpornega betona. Odtočni iareic proti gnojnični jami naj bo tako naprav, ljen da ga je po potrebi mogoče očistiti, to je, betoniran in pokrit s plohi ali s ka-menitimi ploščami ter zasut. Vsekakor morata biti i jašek i odtočni kanal varna pred zmrzovanjem, kar dosežemo, ako odcedni jašek, ako je napravljen zunaj hleva, po-zimi zarnečemo z gnojem, odtočni jarek pa izpeljemo v jjrimerni globini. Padca v smeri proti gnojnični jami mora imeti odtočni kanal vsaj 1 cm na 1 m. Oglašujte v „Štajerskem Gospodarju" ! SK.-Kriegsberichter Loskin "(Sch). Hochbetrieb im U-Boot-Stützpunkt. Trotz der außergewöhnlich schweren Stürme, die jetzt den Atlantik durchtoben, bleiben unsere U-Boote am Feind und fügen ihm unausgesetzt schwerste Verluste zu. — Soeben sind drei U-Boote von erfolgreicher Feindfahrt in ihren Stützpunkt zurückgekehrt. Zwei von ihnen haben bereits festgemacht, während das dritte gerade einläuft. menju nahajajoče se apno. V tako nastale neznatne razpokice. proniknejo nato sol in žveplene spojine, če se površina gnojnice v jami zniža, pride tak zid na zrak, sol se strdi in pri tem razžene površino ometa. Iz gnojnice nastajajoča in vsled svoje teže vedno nad površino gnojnice nahajajoča ,se plast ogljikove kisline pa rodi še druge posledice: Predvsem onemogoča, da bi bakterije, ki sicer spreminjajo v gnojnici se nahajajoči dufcik v hlapljivi amonijak, mogle uspevati, kajti ogljikova kislina brani pristop zraku do gnojnice. V tem oziru je torej koristna. Nevarna pa je ogljikova kislina v gnojnični jami zategadelj, ker se je v njej že marsikdo, ki je hotel v izpražnjeni gnojnični jami iz. vršiti kako popravilo, ali očistiti jamo od trsedlin na dnu, zadušil, ako ga niso takoj izvlekli. Zato veljajo glede jam ista pravila, kakor glede vodnjakov, namreč: 1. nihče naj ne odpira, čisti in popravlja gnojničnih jam sam; 2. preden se poda človek v gnojnično jamo, naj spusti svečo po žici na dno: če ne gori. je vstop v jamo smrtno nevaren; 3. vsakdo, ki se spusti v gnojnično jamo. ali v jašek za gnojnično pumpo. naj se da privezati na vrv, da ga je mogoče hitro izvleči, če se onesvesti; 4. pri vsaki gnojnični jami mora biti dana možnost prezračenja; 5. prepovedano je. napravljaii stranišča neposredno nad gnojnično jamo, marveč naj se napravi za stranišče posebna greznica, ki pa služi lahko obenem tudi kot pomožna gnojnična jama, kamor se izceja iz gnojnega kupa se izcejajoča in z vodo pomešana gnojnica (Sickerschacht). 2. Odvajanje gnojnice iz hleva. Rekli smo, da sestoji gnojnica v glavnem iz seči ali scalnice, ki odplavlja s seboj tudi kolikor toliko živalskega blata Vendar ta primes ni zaželjena, kajti po eni strani se s tem manjša količina gnoja po drugi pa se blato v gnojnični jami sčasoma spet sesede na dno ter večkrat zamaši iztok gnojnice skozi samoiztok, oziroma otežkoča črpanje s črpalko. Ra- zen tega daje vprav blato bakterijam, ki gnojnico razkrajajo, potrebno hrano in s, tem pospešuje njihovo, pri gnojnici ne-zaželjeno delovanje. Tudi voda pospešuje razkroj gnojnice. Hlev mora biti 'torej tako urejen, da se gnojnica 1. kar le mogoče hitro loči od trdnih odpadkov ter jih ne odplavlja, niti se ne meša s steljo, niti z vodo; 2 kar najhitreje odteče iz hleva v gnojnično jamo, in 3. spotoma izloči vse smeti, blato itd. Že ob priliki, ko smo se razgovarjali o ureditvi hlevov, glede na gospodarstvo z gnojem, smo poudarili, da je tozadevno najvažnejše, da ima hlex nepropusten tlak, tako, da se gnojnica ne more razgubljati, marveč, da jo lahko v celoti zajamemo in '/.peljemo v gnojnično jamo. Pri pravilno izvedenem gladkem betonskem tlaku je to kaj lahko mogoče, posebno ie, če smo napravili v hlevu takozvane - srednjedolge« staje s ploščadjo za gnoj. Že pod v stajah mora imeti nekoliko padca, pri kravah Î cm na lm, pri moških živalih pa več, 2—3 cm na 1 meter. Ploščad za gnoj pa mora imeti še znatnejši padec (3—5 odst.) v smeri proti jarku za gnojnico. Jarek za odtok gnojnice je lahko odkrit ali pa pokrit. V novejšem času priporočajo spet samo napravo odkritih gnojničnih jarkov, in sicer ne več okroglo kadunja-stih kot včasih, temveč v obliki trikota, ki je 10--15 cm širok ter v sredini 6—10 cm globok. Pokriti gnojnični jarki so umestni le pri »dolgih stajah«, kjer ni ploščadi za gnoj in kjer je treba nastiljati tudi v zadnjem delu staje. Da se pri takih stajah gnojnični jarki ne zatrpajo s steljo in blatom, jih pokrijemo s plohi, ki jih položimo v utore, ki so v ta namen na. pravljeni vrhu sten gnojničnega jarka. Seveda mora biti pokrit gnojnični jarek večji. n. pr. 15X15 cm. Slaba stran pokritih jarkov je v tem, da jih navadno pozabimo redno čistiti. Tako odkritij kakor tudi pokriti gnojnični jarki morajo imeti nekoliko padca, 1.5 do 2 odst. v ono smer, kjer se gnojnica GOSPODARSKE VESTI X Vrabec kot Škodljivec. Vrabec je ptič, ki se najbolj razmnoži. Petkrat v letu znese vrabica po 6 jajc. Ce se iz istih izvalijo vsaj Štirje mladiči, dobi vrabica na ta način 20 mladičev letno. Izkušeni kmetovalci so izračunali, da požre vsak vrabec v času med majem in oktobrom kakih 200 gramov Žitnega zrnja. 1000 vrabcev pozoba okrog 200 kg dragocenega krušnega žita. To pomeni, da oškodujejo vrabci našo ljudsko prehrano za lepi količine kruha. Take škode nam danes ni treba. Kmetovalci! Mislite na vaše njive in na škodo, ki vam Jo povzročajo požrešni vrabci! Ni treba, da postanemo sovražniki vrabcev, pač pa lahko pobijamo nodlogo, ki nam jo povzročajo vrabci z uničevanjem našega premoženja, povrh pa nam še odganjajo naše ptice pevke! X O ustavitvi obratovanja malih podjetij. K naslovni zadevi je Reichsmini-ster Funk v raznih člankih zavzel stali-Sče. Po mnenju Funk-a bodo mnogi mali obrati, ki se še sedaj držijo, morali ustaviti obratovanje, ker niso v stanju veliko doprinesti za narod in vojno gospodarstvo. Podjetja, ki ne delajo za oboroženo silo, za prehrano in za življenjske potrebščine ustvarjajočega in delovnega ljudstva ter niso vojno važna, bodo nehala s svojim delom. Taki obrati držijo delovne sile in potrebujejo tudi izven svojega delokroga gospodarske moči in storitve. če hočemo na drugi strani imeti popolne uspehe, moramo vse te razpoložljive sile združiti in osredotočiti z ustavitvijo obratovanja za vojno nevažnih tvrdk. Pri tem se bo oziralo na bojevnike na frontah. Preskrbljno je pa tudi, da se prepreči vsaka morebitna, škoda. X Španija je kupila tobak v Argenti-nlji. Španija je kupila v okviru nedavno Dr. F. J. Lukas: 5. Stunde Lösung der Aufgabe: 1. Diese Löffel sind aus Silber. Diese Maler sind bekannt. Meine Onkel sind Apotheker. Jene Schaffner sind sehr höflich. Manche Schneider sind sehr teuer. Alle Teller sind rund. Diese Esel sind dumm. Wir sind Raucher. Seid Ihr Nichtraucher? Die Schalter sind noch geschlossen. Hier sind Tische. Die Tische sind aus Holz. Diese Teppiche sind teuer. 2. In Afrika. In Amerika. Juden und Kommunisten sind Volksschädlinge, Die Löwen sind stolz. Die Bären sind stark. Der Bär ist ein Tier. Der Elefant ist auch ein Tier. Der Spatz ist ein Vogel. Alle Menschen sind sterblich. Meine Schuhe sind aus Leder. Die Tage sind jetzt schön und lang. Ich bin verheiratet (ledig). 3. Moje rokavice so iz usnja, židje so naši sovražniki, oni so narodni škodljivci, ravno tako kot komunisti. Boljševiki so nekulturni. Kaj je to? To je pes. Pes je žival. Kje so preproge? Tu so. Kje so njegovi čevlji? Tam so. Kje so njena pisma? Tu. Kje je mnogo Židov? V Ameriki. sklenjene trgovske pogodbe 3500 ton tobaka v Argentiniji. Prevoz bo mogoč v mesečnih obrokih po tisoč ton. Gre za tobak neke temne vrste,, ki ga nazivajo »Criollo« in ga gojijo v argentinskih pokrajinah Misiones in Correntes. Argen-tiriija producira letno kakih 15 tisoč ton te vrste tobaka. X Bolgarski kmetijski načrti. Bolgarsko kmetijsko ministrstvo namerava nabaviti večje število kmetijskih strojev, živinozdravniških sredstev ter materijal za gradnjo poslopij, ki je potreben za kmetijske svrhe. V Tracijo bodo poslali 500 ton semenskega krompirja, v gorate predele v državi so pa odšli strokovnjaki, da določijo kako in kaj glede povečanja njiv' rži in ovsa. X Stanje kovanega denarja Velike Nemčije. Koncem leta 1942. so ugotovili, da je stanje kovanega denarja Nemčije doseglo 1820 milijonov RM napram 1736 milijonom od leta 1941/ in 1635 milijonom leta 1940. Vsi ti kovanci seveda niso v prometu. Gotovi del je vedno v blagajnah Reichsbank-e. X Bolgarija kupuje saharin v Nemčiji. V zadnjih treh mesecih je Bolgarija iz Nemčija uvozila 20 ton saharina. Naročena sta pa še dva vagona. Saharin prodajajo v Bolgariji organi ministrstva financ izdelovalcem sladkih pijač. X V kovinski industriji sčasoma ne bo več odsečkov. Kakor znano, Je povsod, kjer se kovinski deli stružijo, pilijo, brusijo itd., vse polno odsečkov ali odpad-« kov. V marsikaterem industrijskem podjetju odpade do 30 odst. materijala, ki je v predelavi. Vse to se seveda pozneje uporabi in ne pride ničesar v izguba, pač pa stane to veliko dela in poveča stroške. Sedaj so pa v nemški letalski in avtomobilski industriji izumili postopek, ki znatno omejuje odpadanje pri obdelovanju kovin. Ta izkustva so sedaj prenešena seveda tudi že na ostale pa- Ausschneiden! Izreza ti! — 5. ura. Mehrzahlbildung weibl. Hauptwörter. Tvorba množine ženskih samostalnikov. 1. Einsilbige weibl. Hauptwörter bilden die Mehrzahl auf -e. Enozložni ženski samostalniki tvorijo množino na -e: Die Bank — die Bänke die Stadt — die Städte die Wand — die Wände. 2. Die meisten 2 oder mehrsilbigen weibl. Hauptwörter bilden Mehrzahl auf -n oder -en. Večina divo- ali večzložnih ženskih samostalnikov tvori množino na -n ali -en: Die Aufgabe — die Aufgaben die Arbeit — die Arbeiten. Merke : — Pazi: Die Lehrerin — die Lehrerinnen die Freundin — die Freundinnen die Arbeiterin — die Arbeiterinnen. Regel: Der 1. und 4. Fall in Einzahl und Mehrzahl der weibl. und sächl. Hauptwörter sind gleich. Pomni sledeče pravilo: 1. in 4. sklon ženskih in srednjih samostalnikov v ednini in 1. in 4. sklon vseh samostalnikov v množini so enaki. Übungssätze :*Die Kühe sind sehr nützlich. Dieser Bauer hat 10 Kühe. Die noge kovinske industrije. Vse to je dalo Reichsministru za oboroževanje in rnu-nicijo vzpodbudo, da se je ustanovila družba za raziskovanje in izpopolnjevanje novega načina obdelovanja in predelovanja kovin. Izgleda, da bo v kratkem času zadeva odpravila dosedanji način struženja, pilenja itd., ker bo nova metoda odpravila odpadke, ki jih je sedaj še na kupe po tovarnah. X Iz kamenja bodo' pridobivali olje. španski nacionalni institut za industrijo namerava ustanoviti napravo za pridobivanje olja iz kamenja. Letno bodo predelali kakih 500 tisoč ton kamenja. ODREDBE * Nove odredbe. Verordnung- und Amtsblatt des Chefs der Zivilvervvaltung in der Unteršteiermark Nr. 2, je ravnokar izšel ter prinaša sledeče odredbe in razglase: 1. Odredbo o ureditvi takozva-nih Sippenamter, to je, uradov,, ki preiskujejo rodove in prednike, in sicer kot sestavne dele Land- in Stadtkreis-ov. 2. Odredbo o stavbeno-policijski pristojnosti na Spodnjem štajerskem. 3. Drugo odredbo o uvedbi v Reich-u veljavnih predpisov o veterinarstvu na Spodnjem štajerskem. 4. Odredbo o policijskih predpisih za inozemce na Spodnjem štajerskem. 5. Prvi razglas k izvedbi odredbe o policijskih predpisih za inozemce na Spodnjem Štajerskem. 6. Drugi razglas k izvedbi odredbe o policijskih prepisih za inozemce na Spodnjem štajerskem. 7. Odredbo o pobijanju škodljivcev v sadjarstvu. 8. Določbo o pristojbinah za podeljevanje jamskih mer in prostosledov v smislu odredbe o nadzorstvu rudarstva na Spodnjem štajerskem. 9. Določbo o gospodarjenju s semenskim žitom za setev spomladi 1943. 10. Določitev cen za spodnještajerski rjavi premog iz rudnikov Trifail, Wollan in Pirschenberg. Mäuse sind schädlich. Die Nächte sind jetzt kurz. Nüsse sind hart. Diese Wände sind weiß, jene Wende sind blau. Diese Würste sind frisch. Was für Beeren sind das? Das sind Schwarzbeeren. Wie sind sie? Sie sind süß und schmackhaft. Wie sind die Bienen? Die Bienen sind fleißig. Wie sind die Fliegen? Die Fliegen sind lästig. Was sind die Kirschen? •Die Kirschen sind Früchte. Wie sind sie? Sie sind rot oder gelb. Wie sind sie noch? Sie sind rund und süß. Manche Früchts sind süß wie Zucker. Was ist Graz? Gras ist eine Stadt. Was für eine Stadt? Ej ist die Gauhauptstadt von Steiermark, Was ist Steiermark? Steiermark ist ein Gau. Ist Untersteiermark auch ein Gau? Nein, Untersteiermark ist kein Gau. Haben Sie heute Zeit? Nur 5 Minuten. Haben Sie Kirschen? Nein, leider heute haben wir keine Kirschen, vielleicht morgen. 3. Einige weibl. Einsilber .(ursprünglich Zweisilber) bilden die Mehrzahl auf -en. Nekateri ženski enozložniki (prvotno so bili dvozložniki) tvorijo množino na -en: Die Frau — die Frauen. Ebenso: Die Last, die Pflicht, die Schlacht, die Schuld, die Tat, die Tür, die Zeit, die Zahl. Übersätze: Prestavi : Diese Lasten sind zu schwer. Jeder hat seine Aufgaben und seine Pflichten. Dieser Mann hat Schulden. Die Schlachten in Rußland sind für die Bolschewiken vernichtend. Warum Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) MALE VESTI * Führer je počastil spodnještajerske matere. OD desetletnici prevzema oblasti po nacionalsocializmu je Führer odi.koval spodnještajerske matere z večjim številom otrok. Po vseh Kreis-ih so na slavnosten način izročili ženam, ki so rodile in vzgojile zdrav, lep in potreben naraščaj, 137 zlatih, 160 srebrnih in 119 bronastih materinskih častnih križcev ali Mütterehrenkreuz-ov. Pri tem je vredno pripombe, da je najmanjši spod-nještajerski Kreis Luttenberg dobil skupno sam 50 zlatih, 50 srebrnih in 51 bronastih materinskih častnih križcev. * Führer je brzojavno sporočil svoje prisrčne čestitke finskemu državnemu predsedniku dr. Risto Rytiju k njegovemu rojstnemu dnevu. * Tridnevni tečaj za negovanje sadnega drevja v Marburg-u. Med 1. in 3. ter med 4. in 6. marcem 1943 se bo vršil na vi-norejski šoli v Marburg-u tečaj za- negovanje sadnega drevja. Začetek ob 8. uri zjutraj, žago, škarje, nož in delovno obleko je prinesti seboj. Sprejelo se bo vsakokrat samo 25 udeležencev kmetovalcev, sadjarjev in drevesničarjev. Prijaviti se je do 20. februarja 1943 na naslov: Direktion der Obst- und Weinbau-schu'e Marburg ^Drau. * Ljudsko gibanje v Marburg-u. Druga polovica januarja je prinesla za statistiko ljudskega gibanja zelo zanmive podatke. Standesamt-u je bilo prijavljenih: 75 rojstev (zadnjič 105). Od teh 40 fantov (zadnjič 53) in 35 deklic (zadnilč B2). Smrtn'h slučalev le bilo to pot 62 (zadnjič 54). Od teh 29 moških (zadnfič 25) in 33 žensk (zadnlič 29y Med izredno visokim številom mrtvih, se nahala 5 mrtvoroiencev. Število pri Standesamt-u sklenjenih porok se je pomnožilo za 8, od zadnjič 17 na 25. Nadalnje zvišanje sind alle Türen und Fenster offen? Weil es sehr warm ist. Woraus sind diese Uhren? Eine ist aus Gold, eine aus Silber und eine aus Nickel. Was ist 4? 4 ist eine Zahl. Was ist 3, 4 und 5? 3, 4 und 5 sind Zahlen. Die Woche hat sieben Tage: Montag, Dienstag, Mittwoch, Donnerstag, Freitag, Samstag und Sonntag. Was für ein Tag ist heute? Heute ist Sa.ua-tag. Das Jahr hat 4 Jahreszeiten: Frühling, Sommer, Herbst und Winter. Zahlen. 13 dreizehn 14 vierzehn 15 fünfzehn 16 sechzehn 17 siebzehn 18 achtzehn 19 neunzehn 20 zwanzig 21 einundzwanzig 22 zweiundzwanzig u. s. w. 80 dreißig 40 vierzig 50 fünfzig 60 sechzig 70 siebzig 80 achtzig 90 neunzig 100 hundert 200 zweihundert 300 dreihundert 1.000 tausend 2.000 zweitausend 10.000 zehntausend 1,000.000 eine Million se pričakuje v tem mesecu, ki je znan kot mesec mnogoštevilnega sklepanja porok. * Prispevajte v cestno zbirko za Kriegswinterhilfswerk. V soboto in v nedeljo se vrši cestna zbirka za KWHW. Spodnještajerci, ki imate vedno čut in smisel za socialne potrebe, izkažite se tudi tokrat! V času, ko zunaj, na vzhodu, prenašajo naši hrabri vojaki nepopisne napore ter stavljajo svoja življenja na kocko, je na mestu, da tudi mi, ki še lepo spimo po toplih sobah, doprinesemo svoj mali In skromni delež v tem, da prispevamo za KWHW. * Generaloberst Paulus imenovan Ge-neralfeldmarschall-om. Führer je poveljnika znane hrabre 6. armade, ki se je v Stalingradu požrtvovalno borila do zadnjega patrona, za hrabrost in zmožnost, izkazano v večmesečnih bojih, imenoval Generalfeldmarschall-om. * Freiherr v. Neurath — 701etnik. 2. februarja je obhajal Reichsminister in Reichsiprotektor Konstantin Freiherr von Neurath svoj 70. rojstni dan. Mož si je priboril v dolgih letih svojega delovanja velike zasluge za narod in Reich. Bil je poslanik v Kodanju, Rimu in Londonu, pozneje pa je kot zunanji minister pomagal Führer-ju oblikovati novo zunanjo politiko Reich-a. Leta 1938. ga je Führer na njegovo lastno prošnjo razrešil dolžnosti zunanjega m'nistra ter ga imenoval predsednikom novega Tajnega kabinetnega sveta. 18. marca 1939 je bil v. Neurath imenovan za Redchsprotektor-ja Češke in Moravske. Za svoje zasluge je bil v. Neurath opetovano odlikovan. Tako ima zJati znak stranke, red Nemškega Orla in zlato kolajno za 401etne diplomatske zasluge. Von Neurath je tudi U-Gruppenführer. * Großadmiral Raeder je postal Admiral-Inspektor vojne mornarice, Adm'ral Doenitz je imenovan Großadmiralom In Grundrechnungszeichen t Pomen znakov v osnovnih računih« (+) und (in>; (—) _ weniger (manj); (. X) = mal (krat); (:) = durch (skozi, deljeno) also: 3 + 3 — 6 (drei und drei ist sechs) 7 — 2 = 5 (sieben weniger zwei ist fünf) 3 . 8 — 24 3 X 8 — 24 (drei mal acht ist vierundzwanzig) 21 : 7 = 3 (einundzwanzig durch sieben ist drei) tlbung mit Zahlen. Lese laut: Vaje s števili. čitaj glasno: Berlin hat 4,332.242 Einwohner, Dresden 625.174 Frankfurt 546.649, Hamburg 1,082.220* Köln 768.427, Leipzig 701.606, München 828.235, Nürnberg 430.851, Stuttgart 459.538, Wien 1,918.462. Wieviel Monate hat ein Jahr? Ein Jahr hat 12 Monate: Jänner, Februar, März, April, Mai, Juni, Juli, August, September, Oktober, November, Dezember. Wieviel Stunden hat ein Tag? Ein Tag hat 24 Stunden. Eine Stunde "hat 60 Minuten, eine Minute hat 60 Sekunden. Aufgabe. 1. Beantworten Sie! Odgovori na sledeča vprašanja: 1. Wieviel Monate hat ein Jahr? 2. Wieviel Tage hat ein Monat? 3. Welcher Monat hat 28 Tage? 4. Wieviel Wochen hat ein Jahr? 5. Ein Monat? 6. Wieviel Tage hat postavljen za poveljnika vojne mornarice. • Führer je imenoval dosedanjega poveljnika vojne mornarice za Admiral-Inspek-tor-ja ter je na ta način postal prvi svetovalec Fiihrer-ja v mornariških zadevah. Njegovo mesto je prevzel dosedanji poveljnik podmornic, Admiral Doenitz, ki je hkrati postal Großadmiral. * Mussolini je govoril črnim srajcam. V nekem mestu osrednjega dela Italije so ob navzročnosti Duce-ja, zastopnikov vlade in stranke ter oboročene sile, proslavili dvajsetletnico fašistične milice. Pri tem je spregovoril Mussolini ter dejal črnosrajčnikam, da so isti do leta 1923. napram Italiji in fašizmu vedno izkazovali svojo brezpogojno vdanost ln ljubezen. * čiščenje Bosne. Iz Berlina poročajo: V področjih, ki so jih nemške čete v toku uspešne akcije v zapadni Bosni očistile komunističnih tolp, se množijo znamenja popolne anarhije. V neki vasi so našli nemški vojaki številne prebivalce, ki so jih banditi pobili samo radi tega, ker niso hoteli zapustiti vasi. župnišča so spustili v zrak. * Nabavni listi za pohištvo. Reichsbeauftragter (pooblaščenec) za steklo, keramiko in predelavo lesa, je z dne 30 januarja 1943 izdal odlok, po katerem se pohištvo potrošnikom v notranjosti države prodaja samo na Bezugscheine (nabavne liste). Iste sestavljajo in izdajajo Landwirtschaftsämter (deželni gospodarski uradi), ki so hkrati pooblaščeni to pravico prenesti na gospodarske urade (W:rtschaftsämter). Prodajanje pohištva v protektoratu, nadalje v področjih, ki stojijo pod civilnimi upravami, kakor n. pr. Elsaß, Lothringen, Luxemburg, Bia-lystok, Südkärnten, Oberkrain in Spodnja štajerska, generalni guvemement In ▼ tujino, je dovoljeno samo z dovoljenjem Reichsstelle. eine Woche? 7. Wieviel Stunden hat ein Tag? 8. Wieviel Minuten hat eine Stunde? 9. Wieviel Sekunden hat eine Minute? 10. Wieviel Tage hat ein Jahr? IL Wieviel Füße hat ein Hund? 12. Wieviel Füße hat ein Vogel? 13. Wieviel Füße hat ein Käfer? 14. Wieviel Liter hat ein Hektoliter? 15. Wieviel Meter hat ein Kilometer? 16. Wieviel Pfennige hat eine Mark? 17. Wie ist die Nuß? 18. Was ist die Nuß? 19. -Was sind Nüße? 20. Wieviel Wände hat ein Zimmer? 2. Schreiben Sie In Buchstaben: _Piši naslednja števila s črkami: 7, 12, 34, 58, 97, 100, 102, 115, 421, 571, 839, 1000 1.654, 5.968, 24.697, 88.888, 105.957. 999.999, 1.000.000, 5,968.327. 3. Setzen Sie in die Einzahl: — Prestavi v ednino: 1. Die Bänke sind lang 2. Sie sind aus Holz. 3. Die Kühe sind nützlich. 4. Die Nächte sind oft kalt 5 Die Nüße sind hart 6. Diese Wände sind weiß, jene sind gelb. 7. Die Eichen sind Bäume. 8. Die Straßen sind breit sie sind auch rein. 9. Meine Freundinnen sind aufrichtig. 10. Diese Übungen sind nicht schwer. 11. Hier sind die Wohnungen zu teuer. 12. Die Juden sind Volksschädlinge. Wörter. April (m) — april Arbeit (w) — delo Arbeiter (m) — delavec Arbeiterin (w) — delavka Aufgabe (w) — naloga August (m) — avgusta aufrichtig — odkrit Baum (m) — drevo * Napad na španski poštni vlak. Preteklo soboto so roparji napadli nek poštni vlak med postajama Pasajes in San Sébastian v Španiji. Roparji so ranili strojevodjo ter odnesli 250.000 pezet * Italijanski prestolonaslednik je dobil hčerko. Soproga italijanskega prestolonaslednika, princesa Maria José, Je v torek povila v palači Kvirinal v Rimu hčerko, ki bo prejela ime Beatrice. Pre-etolonasledniška zakonska dvojica ima sedaj sina in tri hčerke. * Bombni atentat na voditelje cionlstov v Palestini. Kakor poročajo iz Palestine, Je eksplodiralo pred obema hišama dveh znanih voditeljev cionistov blizu Tel Aviva, več bomb. * Šef španskega generalnega štaba, general Valino, je pretekli ponedeljek v spremstvu visokih častnikov pregledal Obalne utrdbe in artilerijske postojanke v mestu La Linea, ki leži neposredno pri Gibraltarju. General Valino se je nato odpeljal še v Algeciras. * Vojaška konvencija med Zedinjeniml državami in Kubo. Zedinjene države so Sklenile z republiko Kubo dodatno vojaško konvencijo, >ki naj ojači sodelovanje obeh držav«. * Strahovit požar v mestu Calbuco (čile). Strahovit požar je uničil središče mesta Calbuoo v južnoameriški republiki čile. Požar je upepelil 12 hišnih skupin. 1500 ljudi je brez strehe. Skoda znaša Dkrog 30 milijonov pezosov. Pospravljal-na dela na pogorišču je prevzelo voja-itvo. * Internacija Italijanov v Maroku. Upravne oblasti v Francoskem Maroku zahtevajo internacijo vseh tamkaj živečih Italijanov, in sicer med 18. In 60. letom starosti. V Casablancl živi okrog 12 tisoč Italijanov. * Gandhi j« težko zbolel. Indokltajaka radio-postaja Saigon poroča, da je znani Indijski voditelj Mahatma Gandhi težko Beere (w) — jagoda Biene (w) — čebela Dienstag (m) — torek Donnerstag (m) četrtek Dezember (m) — december Eiche (w) — hrast Einwohner (m) — prebivalec Februar (m) — februar Fliege (w) — muha , Freitag (m) — petek Freund (m) — prijatelj • Freundin (w) — prijateljica Frucht (w) — sad Frühling (m) — pomlad Fuß (m) — noga Gau (m) — pokrajina Gauhauptstadt (w) — pokrajinsko glavno mesto hart — trd Hektoliter (m) — hektoliter Herbst (m) — jesen Jahreszeit (w) — letni čas Jänner (m) — januar Juli (m) — julij Juni (m) — junij Käfer (m) — hrošč Kilometer (m) — kilometer Kirsche (w) — črešnja Kuh (w) — krava Last (w) — tovor lästig — nadležen Liter (m)^ — liter März (m) — marec Mai (m) — maj Mark (w) — marka Maus (W) — miš Meter (m) — meter Minute (w)'— minuta Mittwoch (m) — sreda zbolel in da se njegovo stanje čezdalje bolj slabša. Angleške oblasti se trudijo prikrivati indijskemu prebivalstvu resnico o Gandhi-Jevem stanju. Vest o njegovi bolezni se je pa kljub temu razširila ter pričakujejo nove težke nemire. * Sabotažna dejanja v Južni Afriki, V Južni Afriki beležijo zadnje dni celo vrsto sabotažnih dejanj, zlasti pa napadov na vode velike napetosti ter na telefonske proge. Prebivalstvo daje duška svojemu odporu proti Smutsovemu vladnemu predlogu, po katerem naj bi se južnoafriške čete pošiljalo tudi na botjišča izven Afrike. * Novi Generalfeldmarschall-i. Führer je z veljavnostjo od 1. 2. 1943 povišal zaslužne vrhovne poveljnike armadnih skupin v čin Generalfeldmarschall-a in sicer: Generaloberst-a von Kleist-a, General-oberst-a Freiherr von Weichs-a in Generaloberst-a Busch-a. * Britanska policija pretepa indijske dijake. Na dan neodvisnosti Indije so imeli v Dacci-ju indijski dijaki sestanek, kjer je prišlo do velikih spopadov z angleško policijo. V avlo univerze, kjer so zborovali visokošolci, je vdrla oborožena policija ter z uporabo orožja izganjala dijake. Pri tem je bilo mnogo dijakov težko ranjenih. Britanske oblasti so zaprle univerzo. * Japonci so zopet potopili dve bojni ladji in tri križarke. Dne 29. in 30. januarja je prišlo v vodah okrog Salomonov, pri otoku Rennel, do pomorske bitke, v kateri so Japonci potopili dve sovražni bojni ladji in tri križarke. Nadaljna bojna ladja je bila poškodovana. Pri tem so Japonci izgubili samo nekoliko letal. Japonsko poveljstvo je o tej zmagi izdalo posebno poročilo, minister mornarice, Šimada, je pa isto prečital na seji zgornjega doma. * Korupcija v USA. Kakor so umazani Roosevelt-ovi posli, tako so umazani Montag (m) — ponedeljek morgen — jutri November (m) — november nützlich — koristen Nuß (w) — oreh oft — večkrat, pogosto Oktober (m) — oktober Pfennig (m) — pfenig Pflicht (w) — dolžnost Rußland (s) — Rusija Samstag (m) — sobota schädlich — škodljiv Schlacht (w) — bitka schmackhaft — okusno Schwarzbeere (w) — borovnice Schuld (w) — krivda Sekuflde (w) — sekunda September (m) — september Stunde (w) — ura Sonntag (m) — nedelja süß — sladko Tat (w) — dejanje Übung (w) — vaja vernichtend — uničljiv vielleicht — mogoče Wand (w) — stena wie lange ? — kako dolgo? wieder — zopet wieviel? — koliko Wohnung (w) — stanovanje Wurst (w) — klobasa Zahl (w) — število Zeit (w) — čas Uči se nemščine ! tudi njegovi zastopniki. To nam dokazuje tudi škandal z Rocsevelt-ovim prijateljem Edvardom Flynn-om, k; ga je imenoval za svojega poslanika in osebnega pooblaščenca predsednika v Avstraliji, kar je pa sedaj trčilo na upor pred ameriškim''senatom. Očividno je, da so go-spodije sami nekoliko uvideli, da ne more biti Flynn, ki je znan kot notoričen verižnik in je bil radi goljufij pod obtožbo, reprezentant Zedinjen h držav v Avstraliji. To pa ne bo izbrisalo dejstva, da si Roosevelt iz vrst verižiiikov in sleparjev išče svoje poo^aščene ministre in poslanike. On že ve, kakšne sotrudnike potrebuje. * Nova ameriška prismodarija. Po poročilih iz Washington-a, se v merodajnih ameriških krogih bavijo z zamislijo, kako bi po dobojevani zanagi preložili tok reke Donave, ki glasom njihovih polura-dnih poročil teče »skozi švico(?), Avstrijo, Jugoslavijo in Romunijo«. V načrtu imajo nekaj nasipov. Poročilo je otipljiv dokaz, da ameriški strokovnjaki ali sploh ne poznajo zemljepisja Evrope, ali pa res hočejo delati čudeže, ker je Amerika »dežela neomejenih možnosti«. Pogled na zemljevid bi jim moral pokazati, da reka Donava ne teče skozi Švico. Uit uetdmtke * ven 18 bis 6 Uhr! * Anglija priznava izgubo podmornice. Reuter javlja, da je admiraliteta priznala izjgubo ene svojih podmornic. * Novi šef generalnega štaba italijanske oborožene sile. Za novega šefa generalnega štaba italijanske oborožene sile je bil imenovan armadni general Vittorio Ambrosio. Rojen 1879 v Turinu, se j*e že leta 1911. udeležil italijansko-turške vojne. V svetovni vojni je bil šef generalnega štaba tretje italijanske konjeniške divizije, od leta 1920. do 1922. pa gene-ralštabni šef divizije v Milanu. Pozneje je poveljeval nekemu konjeniškemu polku, bil nadalje šef štaba armadnega kora v Turinu ter leta 1927. postal brigadni general. Pozneje je bil inšpektor brzih čet. Leta 1932. povišan v divizijskega generala, je postal vrhovni poveljnik druge hitre divizije. Leta 1935. je postal poveljnik armadnega zbora na Siciliji in hkrati armadni general. Leta 1938. je bil vrhovni poveljnik druge italijanske armade, s katero je pozneje odlično vodil operacije v Jugoslaviji, za kar je bil tudi odlikovan s savojskim vojaškim redom. Od 20. januarja 1942 je bil šef ge-nralnega štaba italijanske armi.de. — Dosedanji šef generalnega štaba italijanske oborožene sile, maršal grof Cavallero je na lastno željo odstopil. * 201etnica f"" ^-čne milice. Rimski tisk stoji v zn; u dvajsete obletnice ustanovitve fašis. ^ne milice. S slikami okrašena poročila prinašajo srčne čestitke. Po štabnem šefu milice, Mussolini-ju, podano poročilo o fašistični milici, vsebuje v kratkih vojaško jedrnatih besedah stvarnost k razpravam časopisov, ki posebno naglašajo podeljevanja zlatih hrabrostnih svetinj miličnikom, ki se bojujejo na vzhodu. * Ropi in napadi v Indiji. Oskrbovanje revnega indijskega prebivalstva je v Indiji vedno slabše. Medtem, ko so politične demonstracije nekoliko popustile, so gladovne demonstracije prišle sedaj na dnevni red. Nekatere najbolj revne plasti prebivalstva so prisiljene ropati in napadati, ako se hočejo preživljati. Minulo soboto je gladna ljudska množica v Bom-toaju naskočila vladna skladišča in zaloge žita. Pri tem je ljudstvo premagalo policijo ter popolnoma izropalo skladišče žita. * Roosevelt je obiskal tudi Trinidad. Po svojem povratku iz Casablance, kjer se je sestal s Churchill-om, je ameriški prezideni Roosevelt obiskal tudi nekdanjo angleško kolonijo Trinidad. Na tem otoku so Amerikanci zgradili svoje vojaško oporišče. * Potres v Peruju. Kaikor poročajo iz Južne Amerike, je zadela južno peruan-sko pokrajino Cuzco velika potresna katastrofa. Zlasti težko prizadeto je bilo mesto Yanacoa, kjer je bilo ubitih 65 oseb. 2000 oseb je bilo ranjenih. — V mestu Carhumayao se je dogodila te dni čudna naravna katastrofa. Ogromni meteor je padel iz vsemirja s strahovito silo v glavno ulico mesta ter je v enem samem trenutku razbil večje število hiš. Število žrtev še ni dognano. * Kralj Boris zastopnikom parlamenta. P priliki sprejema deputacije bolgarskega sobranja je imel kralj Boris kratek govor ter je med drugim izjavil sledeče: »Usodni težki časi zahtevajo, da izpolni Sleherni Bolgar svoje dolžnosti napram narodu in državi. Samo v strnjenosti du-Sevnih in ustvarjalnih sU bo možno veliko delo. Ta sloga je zgodovinski ideal, za katerega so Bolgari in tudi zavezniki — sile osi — doprinesli velike žrtve. Danes, ko se kuje usoda bodočnosti, se mora bolgarski narod prilagoditi vsem težavam. Enotna in strnjena v svojih narodnih interesih bo Bolgarija prevzela Vse žrtve in omejitve v popolni priprav ljenosti«. * Poštni promet z republiko Cile ustavljen. Ves poštni promet med Nemčijo In republiko čile je ustavljen. Pošiljk, namenjenih za to državo, se ne bo več Sprejemalo. * Iz sovjetske vlade je zletela komisar-ka za socialne zadeve Grivsaja. Uradno Ji očitajo zanemarjanje njenih dolžnosti * Južnoafriški parlament je odgodil tazpravo o predlogu vlade generala Smutsa, da se južnoafriške čete lahko pošilja tudi na izvenafriška bo(jišča * Poslanica Stalinu. Kakor je bilo v Moskvi uradno sporočeno, sta izročila angleški odpravnik poslov in ameriški veleposlanik Stalinu skupno poslanico pre-zidenta Roosevelt-a in premijerja Chur-chill-a. * Kaj vse zmore trdna volja, življenjska energija in pogum? Znani finski smučarski skakalec Toivo Makinen je na vzhodni fronti izgubil nogo in ima protezo. Na Švedskem si je nedavno ogledoval skakalno tekmo smučarjev ter kot športnik z zanimanjem ocenjeval uspehe nastopajočih športnikov. Kot odličnemu skakalcu mu uspehi, ki jih je videl, niso ugajali. Kri športnika ga je tako vzdra-mila in pograbila, da je rekel svojim prijateljem, da to, kar vidi, premore on tudi z eno nogo, Na tihem se je odstranil in kljub prigovarjanju, da naj ne gre skakati, si je nadel smuči ter odšel na skakalnico. Skok mu je uspel kakor nekdaj, ko je imel še obe nogi, tako, da večina ljudi sploh ni opazila, da je skakal Invalid. Scherl-Bilderdienst (Luce). Mobilisierung der Italiener in Tunis. Nach der Besetzung von Tunesien durch die Truppen der Achsenmächte wurden die dort ansässigen Italiener mobilisiert. — Unser Bild zeigt, wie den eingezogenen Reservisten die zur Einkleidung erforderlichen Uniformstücke und Ausrü-stungsgegenstände ausgehändigt werden. TO IN ONO Izredni talenti in nacionalsocializem V življenju se večkrat sliši, da je kak človek nadarjen ali talentiran. Takim ljudem pravijo tudi na kratko, da so »talenti«. Otroka, ki že v ljudski šoli kar v prvem razredu pokaže izredno bister um in dober spomin, označi učitelj za talentiranega. Bistroumnost ni nekaj- naučenega, nekaj privzgojenega; bistroumnosti se tudi ne more kupiti ali na kakšen drug način pridobiti. Talentiranost je nekaj, kar je človeku prirojenega, torej nekaj naravnega. Nadarjenosti je več vrst. Izredno veliki in dobri talenti v pravem smislu besede, se še veliko bolj redko rodijo, kakor se rodijo na primer ljudje, ki bi zaslužili oznako, da so stoodstotno lepi. Veliki misleci so o talentiranih ljudeh mnogo razmišljali. Razčlenili in raziskovali so življenje in delovanje raznih duševnih veličin ter prišli do zaključka, da so takozvani geniji ali veleumi, ki so svojcem, splošnosti, človeštvu in seveda tudi samemu sebi s svojimi naravnimi odlikami veliko koristili le zato, ker jim ; e bilo omogočeno, svojo nadarjenost primerno izkoristiti. S tem pa ni rečeno, da na svetu razen znanih in uveljavljenih, ni nikdar bilo in ni tudi drugih bistro-umov, ki ostanejo neopaženi, neizrabljeni in propadejo. Človek, ki je po naravi talentiran, zdrav, delaven, energičen, vztrajen, priden, pošten itd. ter mu okoliščine in življenjske razmere omogočajo, da svoje naravne darove pravilno, pravočasno in na pravem področju izrabi, bo lahko v življenju mnogo storil in veliko dosegel. To se pravi, da iz otroka, na katerem 2e nepristranski vzgojitelji opazijo posebno nadarjenost, lahko postane osebnost, ki bo civilizaciji mnogo koristila, če se mu uravna in omogoči vzgojo, izobrazbo, pouk in razvoj v poklicu, v katerem bo njegov prirojen talent prišel lahko popolnoma do izraza. To se zgodi seveda le tedaj, če se talentiranost lahko podpre z dobro voljo, veseljem, energijo, delavnostjo, zdravjem in z neštetimi drugimi dobrimi značajnimi potezami, ki ji morajo omogočiti, da se popolnoma in v celoti udejstvuje in izživlja. Oseba, ki ima na primer talent za stavbenika, razen tega še dobro voljo, veselje in vse, kar je za ta poklic potrebno, se bo kot stavbenik tudi obnesla. Ce se pa taki osebi ne omogoči, da bi postala stavbenik, gre dotični talent v izgubo. Da je to škoda za splošnost, ni treba posebej poudarjati. V izgubo gredo tudi tisti talenti, ki jih je narava obdarila z vsemi predpogoji, da postanejo velikani na kakšnem področju, razmere jim omogočijo in pripravijo vse za delovanje, ovira in onemogoča jim pa vse to samo kaka slaba razvada ali lastnost, kakor na primer lenoba, pijančevanje itd. Res velikih in ogromnih uspehov je pričakovati pač samo od tistih talentov, ki jim za dosego istih ničesar ne manjka. Roditelji v svoji goreči ljubezni v mnogih primerih zdaleka pretiravajo nadarjenost svojih otrok. Mnogo napak se radi tega napravi pri določanju in izbiri poklicev. Prisojanje nadarjenosti, ki je nikjer ni, se navadno maščuje. še do nedavno v naših krajih, marsikje drugod seveda še tudi danes, vidijo takozvani boljši krogi v svojih otrocih vse mogoče pri-rodne talente za razne najboljše in visoke poklice. V Angliji je na primer sin lorda in aristokrata že pred rojstvom določen za politika, admirala ali visokega državnega uradnika, mnogokrat tudi za več takih poklicev skupaj. To je tam nekaj čisto naravnega. Ce je ata minister, mora sinko seveda postati najmanj tudi minister, če že ne ministrski predsednik. Taki, samo v domišljiji živeči talenti, se seveda ne morejo obnesti. Tam, kjer ni talenta, tudi ne more ničesar postati. Na drugi strani pa propada in ostane neizkoriščenih mnogo talentov, 'ki jim niso očetje lordi in baroni, ki bi pa lahko mnogo storili. Za dosego veleuspehov v življenju je »potrebna naravna nadarjenost, ki jo mora podpreti podjetnost, neumorna pridnost in delavnost. Vse to, združeno v enem samem človeku ter postavljeno na pravo področje in ob pravem času, lahko doseže nečuvene uspehe, ki pomagajo človeštvu v boljšo bodočnost. Odlični, prav dobri in srednje dobri, naravno obdarjeni ljudje dosežejo v življenju sicer tudi lahko čedne uspehe, če si jih z marljivim delom, pridnostjo in delavnostjo, žilavostjo in trdno voljo priborijo. Vele-storitev, kakor jih lahko pokažejo edino človeška ustvarjanja z ravnokar naštetimi značajnimi potezami, ki jih je narava obdarila še z izrednimi talenti, pa niso nikdar zmožni. Kakor povsod, je tudi tukaj narava s svojo prirojeno nadarjenostjo najmočnejša. Nacionalsocializem ji s svojim novim redom odprl vrata vsem, ki Jih Je mati narava obdarila s talenti in sposobnostmi. V času lileralističnega družabnega reda so pač v vodilne in višje duševne poklice stopali najlažje bogatejši krogi, ne ozirajoč se pri tem na talent. Generalov sin je bil določen za oficirja, da bo postal tudi general; tovarnarjev sin je postal kot naslednik svojega očeta tudi tovarnar; diplomatov sin je že radi ugleda družine tudi moral v diplomatsko službo; Schnellverband a Z t O o cttAM-D-lAMPE MIT OER DOPPElly, O 1 u - ' 3 Besser für Dich — besser für.aliei Strom wird meist mit Kohle erzeugt. Bei der Beleuch- o s long muß olso möglichst wenig Strom viel Licnt ergeben. So sorgen Sie ohne Verschwendung für Augenschonungl Dank der Osrdm-Doppel-wendel geben Osram-D-Lampen viel licht für wenig Strom. y^enrvGlühlompen ersetzt werden müssen, verlangen Sie darum Osram-O-lompenl OSRAM-LAMPEN TMtfcfitfowenigiftrcm! 1 > s ■d O I— S T 30 °JffAM-D-lAMPE MIT DER DOPPEl^ kraljev sin je seveda tudi moral naslediti kralja itd., tudi, če so ti sinovi bili bolj pripravni za vse