174. številka.
Ljubljana, v četrtek 31. julija 1902.
jahaj* vsak dan zvečer, izimfi: cedeljt m praznite, ter velja po posti prelet m av«iro-oa;rs*s deseie aa vse letu 26 K, aa pol ieta 13 K, za četrt leta 8 R 50 ta, aa jeden meseo a K 30 L. Za Ljubljano £rez pošiljanja na dom za vse leto 2& K. za poi leta 11 K, za četrt .eta 5 K SO h, aa jeden mesec 1 K 90 ta. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h £e «e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se fzvoid (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rekiamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12 .
„Slovenski Narod" tetofon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
ti
SLOVENSKI NAROD
(t
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . . . . „ 11-— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 •3"  Naroča se  lahko   z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. aa* List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Gorenjska kmetijska šola.
Iz blejske okolice, 30. julija.
Po dolgih poizvedbah in pripravah je vprašanje o ustanovitvi gorenjske kmetijske šole vendar dozorelo tako daleč, da je imel le še deželni zbor na to zadevo pritisniti svoj pečat in stvar bi bila gotova, kmetijska šola bi bila ustanovljena.
Ni treba razlagati, kako velikanskega pomena bi bila kmetijska šola za Gorenjsko. Živinoreja, mlekarstvo in planšarstvo so skoro jedini viri dohodkov in če se te panoge kmetijstva povzdignejo, še se živinoreja izboljša, če se mlekarstvo uredi, kakor to zahteva naša doba in če se planšarstvo spopolni, morajo dohodki znatno poskočiti. To bi bila storila kmetijska šola. Umno kmetovanje bi bilo po tej šoli prišlo med našimi sicer kaj malomarnimi kmetovalci v navado in naši dohodki bi se bili pomnožili.
Toda — žal — ustanovitev gorenjske kmetijske šole je zopet
odložena, Bog ve, do kdaj in to po krivdi tistih brezvestnih ljudi, ki so bili voljeni za poslance, da zastopajo kmetske koristi, pa so kmetskomu stanu pro-vzročili neizmerno škodo.
Kranjski deželni zbor je imel v leto š n j e m zasedanju sklepati o ustanovitvi gorenjske kmetijske šole. Vsi smo se veselili, da naposled vender že dobimo ta prepotrebni zavod. Ker sta obe napredni stranki, narodna in veleposestniška, naši želji naklonjeni, smo bili popolnoma prepričani, da dobimo šolo se letos. Vemo sicer, da klerikalci niso posebno vneti za gorenjsko kmetijsko šolo in da so skrivaj tej zadevi nasprotovali, a isto tako smo vedeli, da se iz strahu pred volilci ne bodo upali očitno na sprotovati ustanovitvi gorenjske kmetijske šole, in zato smo bili mnenja, da imamo kmetijsko šolo že v žep.i.
Toda — glej! Zastopniki kmetskih volilcev v deželnem zboru so nas pripravili ob to velevažno pridobitev. Ko je gosp. dež. odbornik Grasselli na protestnem shodu povedal, dajevsled obstrukcije klerikalnih poslancev splavala po vodi tudi naša težko pričakovana kmetijska šola, je nastala mej kmetovalci, tudi mej tistimi, ki so najzvestejši farov-ški podrepniki, taka jeza, da se ne more popisati. »Prekleti naj bodo ti hudiči, ki so nas spravili ob kmetijsko šolo«, — »Prokleti naj bodo ti farji, ki so nam take poslance u si lil i« — tako so govorili kmetje, naši pobožni in duhovnikom po pasje pokorni kmetje. In to preklinjanje gre od hiše do hiše in Pogačnik je lahko vesel, da ne živi na gorenjem koncu Gorenjske, mej ljudmi, katerim je tako škodo napravil. Ko bi bil tu — neverno, kaj bi doživel.
Postopanje klerikalcev v deželnem zboru nam je popolnoma odprlo oči. Ti brezvestni ljudje so nam napravili silno
škodo. Zdaj vidimo, kako so se lagali in kako so nas s le par ili, ko so nam obetali, da bodo v deželnem zboru z vso vnemo delali za našo korist. Mesto, da bi bili delali, so razsajali kakor pijane barabe, sedaj pa nas hočejo farbati, da so bili prisiljeni tako razsajati. To morda verjame kak zabit mežnar, drug nihče. Ljudem se je začelo daniti in če bi prišli ti ničvredni poslanci in ljudski škodljivci v te kraje, katere so pripravili ob tako potrebno in tako težko pričakovano kmetijsko šolo — nagnali bi jih s poleni. Poskusita dr. Žlindra in Pogačnik, a iz previdnosti pripeljita s seboj rešilni voz.
W LJubljani, 31 julija. Novi generalni prefekt rimske propagande.
Papež je imenoval kardinala Got-tija generalnim prefektom propagande in kardinala Agliardija prefektom propa-gandine uprave. Rimski listi pišejo, da je hotel papež s tem izraziti svojo željo, da bi postal njegov naslednik kardinal Gotti. Malo dni po smrti kardinala Ledocho\v-skega je kongregacija de Propaganda Fide izvolila Hijeronima Marijo Gottija, ki je v 68. letu, rojen v Genovi. S 16 leti je stopil v red bosih karmelitov. Ker je bil vele-nadarjen, je naglo napredoval ter končno postal profesor filozofije in teologije. Razen tega pa je poučeval matematiko na zavodu liadetov-pcmorščakov v Genovi. Leta 1870. je bil Gotti na vatikanskem koncilu bogoslovski svetnik; leta 1872. ga je generalni kapitel karmelitov imenoval generalnim prokuratorjem; leta 1881. pa je postal generalni glavar karmelitov. Red se je pod njim dvignil i glede discipline i glede študij Po llletnem delovanju v tem redu je bil Gotti imenovan titularnim škofom v Petri ter kot internuncij poslan v Brazilijo. Ostal je tam 3 leta. Leta 1895. je postal kardinal, in sicer za cerkev Santa Maria della Scala.   Papež Lev XIII. ceni
Gottija izvanredno. Zato je Gotti član kon-gregacij škofov in redovnikov, discipline redov, ritov, izrednih cerkvenih zadev in indeksa. Sedaj ima jedno najvišjih in najvplivnejših cerkvenih mest ter je papežev kandidat za papeštvo. Kardinal Agli-ardi je 70 let star ter je bil do leta 1896. nuncij na Dunaju. Sedaj zavzema mnogo odličnih služeb.
Francoski klerikalci.
Francois Coppee, jeden glavnih agitatorjev pariških klerikalcev in hujskačev proti vladi, je te dni priznal, da nima nobene nade, da bi imele demonstracije in protesti proti zapiranju neavtoriziranih rodovniških šol kaj vspeha. Zato se te demonstracije kmalu nehajo, in poskusi se doseči zakonitim potom, kar se z razgrajanjem ni doseglo. Coppee pa je dejal, da se je vlada, v prvi vrsti pa predsednik Loubet zelo kompromitiral ter da se ne bo mogel več dolgo držati. Coppee je očital vladi sovraštvo do katoličanstva ter trdil, da je vlada prostozidarska. Resnica pa je, da bi vlada vse šole, kar jih treba, avtorizirala, če bi bili redovi prosili vladnega dovoljenja in potrdila. Ali redovi vladnega nadzorstva nočejo, da poučujejo mladino v svojem protirepubličanskem duhu, zato niso prosili in so se vladi uprli. Puntarske šole pa je morala vlada raz-gnati. Redovnice, ki so sedaj brez zaslužka in dela, ustanove sedaj dobrodelna društva, katerim lada ne bo delala težav. Te dni se je vršilo na Francoskem več volitev za parlament. Povsod so zmagali napredni kandidatje, tako da ima vlada zopet nekaj več glasov. Klerikalci so v vedno večji stiski.
Chamberlain o Južni Afriki in o Burih.
Chamberlain ima sedaj srečne dneve. V parlamentu sta mu pri obravnavi kolonialnega etata voditelj opozicionalcev Campbell-Bannermann in Labouchere čestitala, da je od  zadnje nesreče okreval
Na deželi med Slovenci.
Zapiski in misli popotnika. Roški spisal dr. Damov. (Dalje.) V. Bled.
Bled vabi že davno k sebi tujce. Pol stoletja bo že temu, kar zahajajo tjekaj ne samo bolniki in upehanci, marveč tudi cela množica zdravih poklonikov prirodne lepote. In dasiravno je tukaj dokaj bolnih na prsih ali živcih, vendar klasična lega in darovi prirode vlečejo in vabijo tjekaj v prvi vrsti tujce. In težavno je ne le opisati, marveč celo predstaviti si nenavadno in romantično lego tega kraja.
čujte, kako se mi je prvi dan predstavljal Bled! Majhen trg s starinsko cerkvico, cela vrsta bujnih vil in gradičev po strmem in listnatem pogorju, razprostirajočem se okrog tihega, mirnega jezera . . . Stare vrbe in »dače« na obrežju z gostilnami in kopeli so se nekako naklonile nad jezero, da se njih slike odbijajo z lahno senco od modro temne globeli slovanskega jezera . . . Valovi, razbur kani po slabem popihu vetra, ali po veslih resnega veslarja, jamejo gugati priklenjene neštevilne čolniče in na tisoče ribic začenja le nekoliko korakov od vas plesati po vodi. Na desno od raztresenih vaških hišic, blizo cerkvenega stolpa, visi na or-
jaški navpični skali starodavni in velelepi gradič. Na sredi jezera, nad globino 100 čevljev, se nahaja otok. Majhna cerkvica s »čudotvornim zvonom« ter starodavna, že povsem razrušena hiša nekdanjih je-remitov sta našla tukaj v senčni goščavi svoje varno in tiho zavetje. Na levo obrežni strani vasi štrlć kvišku ne visoki griči (Straža, "Osojnica) s prekrasnim razgledom na jezero, a nadalje so okrog njih razgrinja cela množica veličastnih gor, katerih vrhovi štrlć v jasno višnjev-kasto nebo. Človeka kar vleče na vrh in tj& bliže h krasotam prirode.
Napotil sem se na jednega iz imenovanih gričev, ležečih poleg jezera in ko sem obstal po nedolgi in povsem lahki hoji na samem griču, bil sem kakor vkopan v zemljo. Nižje spodaj pridobljeni močni vtisk se razprši in razkošna panorama v svojem polnem blesku se predstavi pred oči. Pod nogami leži jezero, a nad njim, zdi se ti, bi kar dosegel z roko velikanske hrbte, ki so strmi in koničasti ter se dvigajo v enakomerni vrsti do vznožja julijskih planin. Tesno nad njiho vimi glavami in kakor venčajoč greben, štrli kvišku v plavkasto nebo orjaški in piramidalni, sivoglavi Triglav . . . Gole stene, ponosne skale, snežene vdrtine, mračna in grozna, toda krasna oblika tega carja — velikana, nekako spominjajoča vas na tajnostno egiptovsko piramido, vlečejo dolgo nase gledalčev pogled ter ga
vsega osupnejo in očarajo. Napravil sem še nekoliko korakov na nasprotno stran griča, in pred menoj se je pojavila zopet druga panorama. Spodaj žubori, klokoče in šumi sivkasta Sava, a dalje na vshodu v smeri njenega burnega toka je zopet cela veriga listnatih gričev, zelene livade in plavkasto čarobno čisto nebo. . . Kakšna krasota! Koliko prirodnega življenja je v tem srečnem kotičku!
„Triglav visoko snežno glavo Se v sinji daljavi vidi oko; Se Sava grmeča v strugi Sumi, ko leta nekdanja liže peči; jezero krasno, temno, al' jasno, ti si podoba srca . .
Te kitice ranoumrlega slovenskega Heineja, Sim. Jenka, se ti vsiljujejo v slovansko dušo, ko sagledaš prvič blejsko jezero, Triglav in Savo! V njih se zrcali ne zgolj mogočnost tukajšnje krasote, marveč v enaki meri tudi istinit in meh-kočuten pesnik ... In ni čudno, da je ta dežela, Kranjska, z ozirom na svojo redko krasoto in romantičnost podarila Slovencem dokaj pesnikov. Tu blizo sta bila rojena Prešeren in Jenko in zlasti je poezija genijalnega Prešerna povsem prešinjena z duhom gorske krasote, moštva in prirode. Njegov verz:
,.Dežela kranjska nima lepSga kraja, ko je z okolco ta, podoba raja",
je vsekan na njegov spomenik na Bledu ter ostane ovekovečen v ustih slovenskega naroda! . . .
Ker nisem hotel iti s polovice poti nazaj po isti stezi ter namerjal obhoditi jezero (vse jezero se obide v dveh urah), sem se napotil na nasprotno in še ne povsem zagrajeno obrežje. Solnce — dasiravno se je pomaknilo že precej čez poldan — je še grelo s poprejšnjo močjo. Obsevane od zapada s snopom jasnih žarkov, so se vile, hiše in grad še bolj odbijale na tej odkriti strani iz jezera. Na obrežju je vladala gluha tišina in mir.
Na sredi, na desni strani otoka, plavata neopaženo in gibno, spominjajoča te iz daljave belih povodnih lilij, dva nerazločna tovariša, labuda. Priborivši si izmed ptičjega sveta izključno domovinsko pravico na bleškem jezeru, se sprehajata ves božji dan po jezeru. Za njima sledi vrsta ladjic in čolničev. Na nasprotnem, jasno obsevanem obrežju, obdanim z napolpro-zorno sivo meglo, se ti kažejo ladjice in čolni nad vodnem površju, siični malim in črnim madežem. Toda čimbolj se ti bližajo, tem jasneje razločuješ najpoprej z veslom povzročene kroge, potem kvišku moleče nosove ladjic in končno še široko-plečastega veslarja. Ni preteklo dosti minut in ladjice obstoje pred teboj. Približa se jedna, druga, tretja. (Dalje pri h.)
ter mu povedala več ljubeznivosti, katere je sprejela večina z velikim odobravanjem. Na razna vprašanja je odgovoril Chamberlain, da se izgonska proklamacija za Južno Afriko ne prekliče, a za sedaj ne uporablja, vendar pa mora imeti vlada orožje, da more izgnati elemente, ki bi mogli zatrositi in razširiti nemir in nered. Mirovnih določb z Buri se hoče vlada držati zvesto. Burski republiki sta danes kronska kolonija. Nujno treba je v interesu Anglije, da se vpelje samouprava, a preveč nujno to še ni. Prej se mora dognati med Buri edinost. Pri novih rudo-kopih si pridrži vlada največ deležev, da se pomnože dohodki dežele. Buri z orožjem ne odlože vseh svojih starih tradicij, nego želi vlada, da ohranijo svoje najboljše lastnosti. Vlada upa, da postanejo Buri prijatelji Angležem, da se sovraštvo pokoplje, da se blagostanje Južne Afrike zagotovi in dvigne, kajti angleška vlada ščiti diference plemen, vere in jezika ter zajamčuje vsem pravičnost. Dela pa je še ogromno. Debata je bila mirna ter je tudi opozicija nastopala milo v svoji kritiki. Chamberlain je danes močan kakor nikdo na Angleškem.
Najnovejše politične vesti.
M ed č e š k im d e ž e 1 n i m zborom in finančnim ministrom Bohmom je nastala močna napetost, ker se je minister zoperstavljal deželni dokladi na pivo v znesku 2 K. Minister grozi baje celo z demisijo. Deželni zbor je sprejel zakonski načrt o vodnih cestah ter se danes zaključi. — Obstrukcija učiteljev. Okr. učiteljska konferenca v Roveretu je dvakrat preprečila zborovanje ter se je morala končno konferenca razpustiti, ker ni okrajni šolski nadzornik dopustil razgovora o učiteljskem gmotnem stanju. — Angleški kralj E d vard je poskušal včeraj prvič po prestani bolezni ob palico podprt hoditi. Podpiralo pa ga je še šest mornarskih vojakov. — Burski voditelji Botha, Dewet, Delarev in Maier potujejo v Evropo na izrecno željo angle škega kolonijalnoga ministra Chamberlaina.
— Razpust francoskih samostanskih šol. Med kmete se delijo tiskani pozivi, naj se uprejo zapiranju samostanskih šol. V Saint Etienne so sklenili predstojniki samostanskih zavodov, da se bodo vladni zapovedi s silo uprli. — Vstaja na otoku Haiti. General Salnova je porazil čete generala Lords, «ki so udrle v mesto Cap Haiti. — Naslednik državnega finančnega ministra Kallava bo baje sedanji poslanik v Atenah, pl. Bu-rian. — Vojvoda Friderik Anhalt-ski je zelo opasno obolel. Star je 71 let.
— Srbska kriza. Predsednikom skupščine je bil izvoljen včeraj z veliko večino Rista Popović. — Oblegani srbski samostan. Na pritožbo prizrendskega škofa, ekumeniškega patrijarha in ruskega poslanika je Turška odposlala vojaštvo k srbskemu samostanu Dečiani, ki ga oblegajo Albani. Turške čete niso ničesar opravile.
— Rumunsko ministrstvo se je sestavilo. Stourdza je prevzel vojno ministrstvo. — Potovanje nemškega cesarja po Poznanj skem se ne preloži, vendar pa bodo morala biti povsod vrata in okna zaprta, koder se bo vozil. Tajni policisti bodo zasedli vsa pota.
Dopisi.
Iz Dragatuia. Temna, da, naravnost ostudna je kronika našega farovža. Navaja nam očarujoče povesti o letečih ključavnicah, o osodepolnih brcah in klofutah radi prebiranja osveteželjnih kuharic, o vročekrvnem, na sveti večer v kalu se hladečem popu itd. Ostro oko pravice potiralo je te za svoj telesni blagor pre-skrbne junake teh povestij iz torišča ne-moralnostij v oddaljene kraje.
Sveta skrb odločujočih faktorjev bi bila, da se ta s farškimi nesramnostmi okinčana luknja zamaši s kakim mirnim, poštenim, za dušni blagor ljudstva vnetim duhovnikom. Ravno nasprotno. Osem km od Črnomlja oddaljeno 2000 duš broječo faro upravlja in opravlja radi neprimerne surovosti slavnoznani »Črnomaljski kaplan Janez«; seveda s sedežem v Črnomlju in v Dragatušu.
Ta prihaja samo ob nedeljah maše-vat, zmirja ljudi s prižnice z divjaki ter oznanja, da je fara prokleta.
Sodnija je tega vročekrvneia morala opetovano poučiti, da je surovei tudi t duhovniški suknji kažnjiv. Ali ni grozen moralen udarec za katoliškega duhovnika, da mora kot oznanjevaleo večne resnice na prižnici storjena osebna žaljenja sodnim potom prisiljen na istem mestu preklicati? Med tednom se ne prikaže, pustil je v kratkem času svojega upravitelje vanj a že dva in to po svoji krivdi umreti brez sv. popotnice (imena in priče na razpolago). Poročat in tudi pokopavat pride ob nedeljah, a ob delavnikih pusti včasih skoro uro, da se mrlič s pogrebci vred pari na solncu pred cerkvijo. Sploh v nedeljo mašuje, ošteva, krsti, poroča, pokopava; v dveh urah opravi vse. V delavnikih pa radi njega lahko vse vrag vzame. Tako ta črna garda skrbi za dušni blagor.
Za pretočene farovške umazanosti mora nositi torej posledice nedolžno ljudstvo. A tu ne slepo. Glasno godrnjanje v cerkvi in vedna govorica o vlaških (pravoslavnih) popih nam je v zadosten dokaz, da priprosto ljudstvo že dvomi o resničnosti verskega prepričanja naših duhovnikov. »Gospodin z vami« pravij o, da slovenskim ušesom prijetneje zveni, kakor »Dominus vobiscum«.
Rimski klerikalizem
in še to in ono.
IX.
Iz naših dosedanjih navedb izhaja z vso jasnostjo, da tako sv. pismo, jedini vir kristijanstva, kakor tudi tradicija govorita proti klerikalizmu ter pričata, da vera in cerkev nimata nobene zveze s posvetnimi zadevami. Kdor naša dokazila resno in nepristransko preudari, mora priti do spoznanja, da klerikalizem ne spada k veri in da sramoti Kristusa, kdor to trdi.
Da pa se nam ne bo očitala jednostranost, moramo tudi pogledati, kako klerikalci svoj nazor opravičujejo, da ima namreč cerkev pravico, se vtikati v posvetne zadeve in v teh posvetnih zadevah odločevati.
Klerikalci se sklicujejo na Kristusov izrek: »Karkoli zvežete na zemlji, zvezano bo na nebesih, in karkorkoli raz-vežete na zemlji, razvezano bo na nebesih.« (Mat. 18., 18.) Jezuvit Hammerstein tolmači to tako: »Karkoli zvežete in karkoli razvežete. Kjer pa postavodaja-lec ni razločeval tam tudi mi nimamo razločevati. Cerkvena oblast se torej ne razteza le na posamezne ljudi, ampak v kolikor služi namenom, tudi na človeške združitve, zasebne in državne.«
To tolmačenje je svojevoljna zvijačnost in nič druzega.
Prvi kristijani so rečeni Kristusov izrek tolmačili jedino le v duševnem smislu.
V stari katoliški cerkveni molitvi rimskega misala in brevirja »Stol sv.Petra« (22. svečana) je oblast vezati in razvezavati omejena aamo na duše. Ta določba je bila klerikalizmu seveda na poti in zato so klerikalni »popravljalci« misala to določbo e a k a m o t i r a 1 i Črtali so besedo »duše« (Animas) in jezuvit Bellarmin je to falsifikacijo opravičeval z besedamt »božja previdnost je narekovala črtanje te besede«.
Pa tudi glede na to falsifikacijo se omenjeia Kristusov izrek ne more tako tolmačiti, kakor delajo klerikalci. Kristus je bil vendar po jasnem nauku vseveden in vsemogočen Bog, poznal je v naprej vso prihodnost svoje vere in človeštva, in prav zategadel ni mogoče, da bi bil učil nekaj, o čemer je vedel, da provzroči najhujše boje. Kdor torej stoji na stolišču klerikalizma, taji, da je bil Kristus vseveden, taji, da je bil Kristus Bog!
Kristus je hotel kraljevati samo v srcih posamičnih ljudi j, njegova vera naj bi bila voditeljica dušam, posvetne zadeve pa je prepustil državam in narodom, Kristus je podal človeštvu vero, ne pa organizem za urejevanje praktično političnih rečij. Kristus in njegovi učenci so ljudi vedno svarili, naj se ne drže posvetnih stvarij, zlasti je to svarilo veljalo duhovnom. V tem oziru jo velepomemben izrek sv. Pavla (2. Tim. 2, 4): »Noben vojskovalec (Jezusa Kristusa) se ne zapleta v opravila življenja, da je po volji vojakovo d j i.«
Mislimo, da so naši dokazi tako prepričevalni, da jim mora pritrditi vsak verni katoličan, seveda le, če verjame v Kristusa in če verjame, da mora biti cerkev v soglasju s Kristusovimi nauki, ako hoče biti kristijanska.
Označili smo klerikalizem kot p o -svetno -političen sistem. Utelešen je klerikalizem v rimskem papežu. Papež Pij IX. je izrekel v tem oziru prezna-čilne besede: La tradizione son io — kar
pomeni, pravilno prestavljeno: klerikalizem sem jaz.
Tega tudi klerikalizem ne taji. Od lični srednjeveški pisatelj Zenzelinus je rekel: »Verjeti, da naš Gospod in Bog papež ni smel odločiti, kakor je odloČil, je heretično« Ta nazor velja tudi v naših dneh. Kardinal D o n n e t je leta 1866. pisal, da je papež »avtoriteta Kristusova, ki je meso postala.« Klerikalni znanstvenik L. Veuillot je pisal, da je papež absolutni gospodar vsega sveta, ki odloča v posvetnih in du hovskih zadevah in čigar ukazi so božji. Ta mož ogovarja papeža »Jaz verujem v te, jaz te molim! — »Civilta cattolica« je pisala: »Kadar papež misli, je Bog, ki v njem misli« Angleški klerikalec Faber je proglasil papeža kot element ver nos t i in je zahteval, naj se papeža moli, kakor Mater božjo!! Za časa vatikanskega koncila so v Rimu celo prodajali podobo, na kateri je bilo zapisano: Jezusa Kristusa molimo v svetem zakra mentu, slišimo ga v papežu; on je kakor Kristus kralj, papež in hostija. Če to ni očitno bogoklestvo, ne vemo, kaj naj se tako zove. Nekateri so šli celo tako daleč, da so iz častitljive himne »Veni Creator Spiritus« odstranili Boga in ga nadomestili s papežem!
Absolutna oblast papeževa v posvetnih in duhovskih zadevah je bila na vatikanskem koncilu proglašena kot verska dogma. Pot do tja je bila, kakor smo videli, jako dolga. Začela se je tedaj, ko je bilo kristijanstvo proglašeno kot obli-gatorična vera rimskega cesarstva. Na čelo pa je postalo veljavno, ko je bila ustanovljena papeževa država. Bogastvo in materialna moč papeževa sta načelu pomagala do zmage. »Namestnik« onegi. Jezusa Kristusa, ki ni imel, kam bi položil svojo glavo, »naslednika tistega sv. Petra, kateremu je KristuB naročil: »Ne jemljite zlata, ne srebra, ne denarja v pasu svojem, ne torbe na pot, ne dvehplaščev, ne obutala, ne palic e«, seje polastil neizmernih posestev in neizmernega blaga in je s tem dobil moč, po stati posvetno političen faktor. Posvetna oblast pa se je opravičevala s falsifikacijami, kakor s falsificiranim Konstantinovim dekretom, s katerim je cesar daroval papežu velik del zapadno-rimskega cesarstva, in s psevdo-izidor skimi dekreti. Celo kardinal Hergenrother je priznal, da se je zgodilo mnogo tacih falsifikacij v namen, da se poveča papeževa oblast.
Nauk o posvetnem gospodstvu papeževem je začel dogmatizirati papež Bo nifacij VIII. z bullo »Unam sanctam«.
V označenje tega papeža omenimo, da se je proti njemu, ko je bil že mrtev, vršil proces. Pri tem so odlični cerkveni dostojanstveniki izpovedali, da se je ta papež norca delal iz pekla in iz nebes ter o Kristusu rekel, da je bil pameten človek, a druzega nič. Učeni zgodovinar katoliški škof Hefele meni, da so bile te obdolžitve najmogočnejšega rimskega papeža opravičene.
Papeža Bonifacija trditev, da so vse pravice združene v njem (Romanui pon-tifex jura omnia in scrinio pectoris sui censetur habere), ki je sprejeta v kano-nično pravo in bulla »Unam sanctam« pomenita najobsežnejše proglašenje absolutnega gospodstva papeževega v vseh posvetnih zadevah. »Teologi« so celo izračunali, za kolikrat je papeževa oblast večja, kakor kraljevska. Kanonično pravo računa: Ker je zemlja sedemkrat večja kakor mesec, solnce pa osemkrat večje kakor zemlja, je papeževa oblast štiride-setkrat sedemkrat večja kakor kraljevska!!«
Klerikalci naših dni skušajo vse te stvari proglašati kot zastarele, ali dejanja in oficialne izjave pričajo, da klerikalizem niti za las ni odnehal. Tudi papež Leon XIII. uči nezmotljivo ono isto, kar je učil pred 600 leti papež Bonifacij VIII.
Cerkev zahteva še danes neomejeno oblast tudi nad vsemi posvetnimi zadevami in je razločevanje mej direktno ter indirektno oblastjo, o katerem klerikalci tolikrat govore, navadno slepilo. Cerkev si lasti pravico razdeljevati dežele, darovati krone, odstavljati in nastavljati vladarje, določevati vse po stave, vse pravne razmere, določevati in nakladati davke in davščine, odločevati o vseh privatnopravnih prepirih in o kazenskih stvareh, o pogodbah, kupčijah, zavarovanjih, loterijah. Pred vsem seveda si lasti pravico razveljavljati zakone. Nad vsem hoče imeti cerkev odločilno besedo.
Časi, ko je rimski papež mogel darovati kraljestva in krone, so že davno minoli. Pravico, to storiti, si papež lasti tudi danes, ali moči nima, da bi to storil, kakor tudi nima moči, da bi storil marsikaj druzega. Svoji dozdevni »pravici« pa se ni odpovedal in se ne odpove, ampak boriseza to z vsemi silami, da bi dobil moč vplivati na narode in države kot neomejeni gospodar v vseh posvetnih zadevah. Pri nas Slovenoih služi temu namenu klerikalna stranka.
Ko je cerkev imela moč vplivati na posvetne zadeve, je to moč kruto in brezobzirno izrabljala in ko bi danes zadobila nekdanjo moč, bi postopala r a vn o tako, kakor v preteklih časih.
Poglejmo le na kratko, kako je cerkev postopala tedaj, ko je imela moč, da si napravimo podobo, kako bi bilo, ako bi zopet zmagal klerikalizem.
Papež Aleksander VI je daroval španskemu kralju vso razkrito in celo še nerazkrito Ameriko. Papež Nikolaj V. je pooblastil portugalskega kralja r a z d e-jati vse saracenske.države, zasužnjiti prebivalce in poropati njih imetje. Papež Gregor XI. je »zaplenil« v bulli »In omnem fere« — vsa posestva Florentincev ter odredil, da smejo verniki te Florentince zasužnjiti in poropati njih premakljivo imetje. Papež Ino-cencij je določil, da se sme »krivovercem« vzeti vse premoženje in da izgubi vsak, kdor »krivovercu« pomaga, vse pravice. Da so papeži prebivalce celih držav »odvezali« od prisege zvestobe, storjene svojemu vladarju, je znana stvar.
Cerkev uči: Papež je jedini gospodar sveta in lahko cesarje in kralje odstavlja, tudi brez vzroka, samo ker je to njegova volja. — Cesar je papežev sluga, postave pa so veljavne samo, če jih papež odobri in potrdi. — Papež razpolaga neomejeno s posvetnim imetjem vsacega kristi-jana. — Papež določa cene trgovskemu blagu. Iz kratka: papež hoče biti vsemogočen na svetu.
To je cerkveni nauk, a ker mi liberalci tega nauka nočemo priznat1, ker v posvetnih zadevah ne priznavamo cerkvi nikake avtoritete, nego le v verskih, zato in samo zato nas proglašajo klerikalci za brezverce.
Dnevne vesti
V L i ubijani, 31. julija.
— Osebne vesti. Občinski zastop mesta Idrije je imenoval 29. julija t. I. namestnega učitelja na Cesarja Franca Jožefa državni gimnaziji v Kranju, g. dr. Stanislava Beuka pravim učiteljem in potrdil akademičnega kiparja g. Vil-kota Levičnika kot namestnega učitelja na mestni nižji realki v Idriji.
— „'Žrtev svojega poklica". Iz Slovenske Bistrice se nam piše: »Kosti in mozeg je pretresla slovenski svet novica o tragični smrti kaplana Mikliča. Klerikalni listi so seveda čisto iz sebe, da je prišla ne  povsem  nenavadna  smrt med široki svet, in prav posebno jih jezi, da je bil »Slovenski Narod« prvi, ki je o njej poročal in označil prave vzroke, zakaj je moral kapelan Miklič tako žalostno smrt storiti.  Vsi  poskusi  oprati Mikliča pred svetom in zvaliti  krivdo na politične nasprotnike, pomagajo baš tako malo, kakor Luka Smolnikarjeva »lurška voda«. De mortuis nil nisi bene, pravi pregovor. Daje umrl Miklič naravne smrti, ravnala bi se javnost gotovo po tem reku. Ker pa ima njegov konec brez dvoma tudi politično ozadje, ne more se nikomur v zlo šteti, ako  se  ga  spominja tudi s pregovorom nasprotne strani.  Duhovski listi opisujejo Mikliča kot »miroljubnega«, »pobožnega«, »milega«, »tihega« in »priljubljenega« duhovnika, torej obdarovanega z lastnostmi, katerih je posebno pri duhovnikih močno želeti, katere se pa že skoro praviloma pogrešajo.  Ali je bil ranjki Miklič »miroljuben«, o tem naj se njegovi ex offo zagovorniki povprašajo pri njegovih nekda njih župnikih v Solčavi, pri sv. Frančišku Ks., v Dobrni in even. v Šent Vidu. Ti in njih kuharice utegnejo povedati o »bijočih dokazih« one Mikličeve »miroljubnosti«, kakršno je v Makoljah prenesel med fante. Da je bil »pobožen«,  bi še najlaglje verjeli,  saj je od  svoje »pobožnosti« živel. Sicer pa, kdo naj še bo pobožen, če ne duhovnik? »Tih« je bil res, toda njegova molčljivoBt je bila podobna ženski, ki tudi molče vara.   Kadar je kazalo, delal se je »milega«, ali kakor bi se bolje reklo, »milo Jero«.  Kako je bil povsod »priljubljen«, spričuje najbolje dejstvo, da je bil šele pet let duhovnik, pa je bil že šesti-krat premeščen in da so ga na njegovi predzadnji štaciji lastne ovce nekterokrat pobodle. Tem lastnostim »dobrega značaja« se je pridružila v zadnjem času še politična strast in nestrpnost napram drugo-mislecem.  Kaj čuda, če so ga ljudje naposled spoznali in če so neizobraženi fantje ž njim obračunali na stroge kazni vreden način.   Da je bil Miklič, kakor smo ga ravnokar opisali, med svojimi stanovskimi brati osamljen, ne zmenil bi se nihče zanj. Toda, kakor je že »Narod« v uvodniku povedal, takih duhovnikov je tudi na Spod-
njem Štajerskem na občno Škodo od leta do leta več. Ti fanatiki, vzgojeni pod Na-potnikom, potiskajo vedno bolj in bolj starejše duhovnike v stran in terorizujejo pod krinko »sloge« vse javno življenje. Koder ne naletijo na odpor, kažejo se »mile«, »miroljubne« itd., baš kakor ranjki Miklič, kjer  pa se jim kdo upre, napovedo mu boj do skrajnosti, če treba, zlorabijo tudi prižnico, baš kakor je to storil ranjki Miklič. Mlajši duhovnik na Slov. Štajerskem je izrazit klerikalec, njemu je »sloga« ravno tako molzna  krava,  kakor njegovim posvetnim podrepnikom. Razmere na Spodnjem Štajerskem so bistveno različne od kranjskih. Tam se bije med dvema strankama hud boj, boj, ki poneha po vsej ve-rojetnosti stoprav tedaj, ko  podleže ena pobijajočih se strank.   Pri nas  na Štajerskem vlada še oficijalno mir, katerega si vsak  rodoljub  v  imenu   narodne stvari mora želeti in čegar stebri pa so prepe-reli in se zdaj na tem, zdaj na onem koncu podirajo. Tega splošno znanega, pa prikri-vanega dejstva ne bi o tej priliki omenjali, da nas »Sloveneca, poročajoč o Mikličevem poboju, k temu ne izziva. »Slovencev« dopisnik, ki je bržčas identičen z znanim kapelanom Korošcem iz Maribora, smatra Mikličeve pobijalce za sad  naprednih in nemškutarskih listov ter poživlja štajerske prvake, naj močneje  nategnejo vajeti in pritiskajo k tlom vse nasprotnike. Iz tega sledi, da duhovščina sama sluti, da je zabredla na krivo pot, da je pritirala s svojo ultramontansko  politiko spodnještajerske razmere do razpotja. Miklič je z bengalično lučjo posvetil na Spodnjem štajerju. A on ni sam.  Pred par meseci se je zgodilo v šmarskem okraju, da so nasprotniki nekega kapelana agitatorja, vozečega se k svoji ljubi, napadli, in da jim je komaj ušel, izgubivši na begu čisto nove štifletne. Pred kakimi 14 dnevi pa so pri sv. Petru pod Gorami namazali »miroljubnega« duhovnika z oljem, ki se stiskava iz plank. In tako bi še lahko navedli mnogo slučajev, pričujočih o »priljubljenosti« politiku-jočih duhovnikov.  Kakor pred revolucijo. Nezadovoljneži se vedno češče in številnejše pojavljajo. Toda še preslabo lotevajo se neljubih, najneznosnejših nasprotnikov. Čuteč se žrtev, žrtvujejo v svojo nesrečo sebe in druge. Mikličevi pobijalci so žrtev in Miklič sam je žrtev.  Obe žrtvi pa so doprinesli politikujoči in fanatični duhovniki.  Da bi bila le prva in zadnja svoje vrste! To je odvisno v prvi vrsti od duhovnikov samih. Pravite, da je Miklič žrtev svojega poklica. Res je sicer, da je šel Miklič usodepolnega dne zjutraj na spoved, ali spoved ni v nikaki zvezi z dejanjem, ki se je izvršilo pozno ponoči po krivdi edinega Mikliča.  Če smatrajo duhovniki za svoj  poklic sejati prepir in sovraštvo med posamezniki in  netiti politično sovraštvo, potem je Miklič zares žrtev svojega poklica, a bojimo se zelo, da bode takih žrtev še več, saj vidnih poskusov se ne manjka. Videant consules . . .
— Podlost graških Nemcev. Da so grafiki Nemci Ljubljani skrajno sovražni, je že dobro znano, toda, da bi se na celem mogli izmišljati take gorostasne laži, bi ne vrjeli, ako ne bi imeli dokazov. Pripevskih slavnostih so farbali svoje daljne tovariše iz Bavarskega, da se v Ljubljani ne smejo prosto gibati; ako to store, jih bodo Ljubljančani obrne-tali z jajci, ki so jih že zato nakupili. Ko so navedenci prišli na ljubljanski kolodvor, je bilo prvo vprašanje, ako smejo po mestu. Seveda so jih na kolodvoru smeje vpraševali, zakaj da ne bi smeli iti Na to so začeli Bavarci začudeni praviti, kako so jim grozili v Gradcu. Isto-tako so vpraševali po restavracijah, če bi se jim ničesar ne zgodilo, ako kako za-pojo. No, prepričali so se, da Slovenci graške in celjske Nemce v omiki in dostojnosti daleč nadkriljujejo. Videli so, da je Ljubljančanom ljub vsak gost, ako si pride mesto ogledat, ne pa provocirat. Ravno tega pa Gradčani in Celjani ne poznajo. »Proč od Gradca!«
— Dramatična šola se začne jutri ob polu 8. zvečer v mali dvorani deželnega gledališča.
— Umrla je danes gospa Alojzija Minatti, soproga trgovca in posestnika na Igu. N. v m. p.!
— Na potovanju po Dolenjskem, zanesla me je pot tudi na Vače pri Litiji.   Prijazen trg napravi nate po
vsem povoljen utis, a če vstopit ▼ šolsko
poslopje, odkrije se ti škandal, kakršnega nima šola na Kranjskem. Tri petine poslopja je odločenega za kaplanijo in iz-praievalno sobo, dveh petin je pa menda prav po milosti deležna dvorazredna šola z nadučiteljevim stanovanjem. Izmed dveh učilnic stlačena je ena celo pod streho. Tu se otroci ob poletnem času kar cvro pri 25 R, po zimi pa odhajajo vsi pomra-zeni, kakor bi jih iz ledenice izpustil. Zgodovina hrani o tej šolski sobi kaj znamenite dogodbioe. Nekoč so zašle podgane pod tla in poginile. Razvili so se prav prijazni duhovi, da so si otroci kar di seča kadila prinašali, nadučitelj si je pa pri odprtem oknu preganjal svoje slabosti. Po ovadbi na c. kr. okrajni šolski svet v Litiji poslal je takratni okrajni glavar orožnika na lioe mesta, kateri je pustil deske dvigniti in podgane pokopati. Taki slučaji so že kar vnebovpijoči. Žal, da je na Kranjskem še toliko šol, v katerih širijo svojo oblast nepoklicane stranke kakor jež v lisičji luknji, učitelj pa mora biti zadovoljen z zadnjim kotičkom, če tudi s »kevdrom« ali kako podstrešnjo luknjo. Gospodu nadučitelju bi svetovali pri takih razmerah, brez vsakega vprašanja pouk ustaviti, kajti le tako se bodo merodajnim faktorjem oči odprle, da je zidanje novega šolskega poslopja neobhodno potrebno.
— Izlet na Bled čez Javornik in Vintgar napravi Žirovnikov zbor iz Št. Vida ob ugodnem vremenu prihodnjo nedeljo, 3. avgusta, z jutranjim vlakom.
— Učiteljica ponesrečila. Dne 28. t. m. popoldne se je peljala učiteljica gospč. Otilija Cepuder iz Krke v Žalno, in sicer na vozu, ki je peljal drva. Blizu vasi Luče je gospč. Cepuder padla z voza in dobila take notranje poškodbe, da je vsled njih umrla še med potoma, ko so jo nesli v Krko. Proti vozniku Jakobu Zajcu iz Žalne se je začelo kazensko postopanje, ker je neprevidno vozil in s tem provzročil to nesrečo.
— Mistifikacija. Po vseh nemških listih je v raznih varijacijah krožila vest, da je bil bivši ravnatelj čistilnice riža v Trstu g. Riebesel v Vidmu pri Krškem zastrupljen in da so zaprli njegovo ženo, ker je na sumu, da je ona moža zastrupila. Po nemških listih smo tudi mi posneli to vest. Sedaj se nam pa poroča od jako verodostojne strani, da je cela stvar le m i s t i f i k a c i j a. Upamo, da se bo razkrilo, kdo je vprizoril to sleparijo.
— V okrajni šolski svet celjski je izvolil okrajni zastop v svoji zadnji seji naslednje zastopnike: dr. Ivan Dečko, dr. J. Vrečko, dr. L. Grego-rec, A. Brezovnik in žalski župan Sirca. Dosedanji ud Fr. R oble k je zaradi bolezni odklonil izvolitev.
— Deputacija škofu Stross-mayru v Rogaški Slatini se pokloni v torek, dne 5. avgusta ob 12. uri opoldne. Udeležniki se zbero pred Leit-nerjevim hotelom.
— Konkurz. J. F a r s k y v Slov. Gradcu, izdelovatelj vpognjenih stolov in trgovec, je prišel v konkurz.
— Devinski župan Ples — odstavljen. Okrajno glavarstvo v Gradiški je odstavilo znanega devinskega župana, narodnega bojevnika in mučenika g. Plesa, kakor se pravi, edino le na ljubo italijanski nestrpnosti.
— Velikansko nekropola ali grobišče so našli pod Sv. Socerbom, ko so gradili cesto: Dolina Kastelic-Pod-gorje. Gospod profesor dr. Moser, pooblaščen v to od c. kr. centralne komisije, je od meseca marca sem preiskoval prostor ter je najdene objekte izročil mestnemu muzeju starin v Trstu. Grobovi domačega prebivalstva istrskega, kakor tudi grobišča nekdanje rimske posadke so rešena z njihovim inventarjem vred. Ali iz bogatega grobiščnega invetarja se ne more doznati ničesar, kako ime je imel kraj Sv. Socerb v časih Avgustejskih.
— Nesreče. Jožef Kastner, 29 let star. oženjen, zasebnik iz VVasserburga ob Ini na Zgornjem Bavarskem, je včeraj slonel na platonu brzovlaka. Blizo Št. Petra je omahnil in tako nesrečno padel na tla, da si je od zadi prebil črepinjo. Pripeljali so nezavestnega v deželno bolnico. Kastner se je udeležil pevskih slavnostij in se je z drugimi izletniki peljal v Trst. — Fran Marn, tesar iz Šneberjev št. 6. je
padel s kozolca in se v notranjem delu telesa tako pretresel, da je danes zjutraj v deželni bolnici umrl.
— Požar. 23. t. m. je gorelo v Jelenku trojanske občine pri Jakobu Izla-karju. Škode je 1200 K. Zažgali so zopet otroci.
— Hudi ženski. A. Z. in M. F. sta
se že dolgo časa grdo gledali. Včeraj je pa F. prikipela jeza do vrhunca in je v Gruberjevih ulicah napadla Z. Metala jo je ob tla in vpila, da jo mora ubiti. Z. je moral spremiti domov stražnik, a ko jo je pred hišo zapustil, sta se ženski zopet spopadli. Šele, ko je stražnik zapisal imeni, sta se pomirili. Vzrok je — kakor že po navadi — ljubosumnost.
— Prisiljenec pobegnil. Včeraj popoldne je ušel iz gramozne jame prisiljenec cigan Luka Hudorovič. Star je 55 let. Hudorovič, katerega še niso dobili, je nevaren tat.
— Iz opazovalnega oddelka deželne bolnice je včeraj pobegnil blazni Luka Potočnik, katerega je pa še policijski stražnik ujel in pri vedel nazaj,
— Nasla je neka deklica dva zlata prstana.
— Hotel Lloyd. Društvena godba priredi danes koncert. Člani vstopnine prosti, za nečlane 15 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. -
* Najnovejše novice. Zaradi štrajka galiških poljedelskih delavcev je prišla včeraj k ministrskemu predsedniku Korberju deputacija slame s prošnjo, naj vlada posreduje, ker še vojaštvo vedno ne zadostuje. — 1,200.000 lir poneverjenih so zasledili pri hranilnici v Asti pri Milanu. — Strašen požar je razsajal v Lourdu. Več oseb je zgorelo. — Dve žrtvi ljubezni. V Olo-mucu se je zastrupil droguist Stehlik. Pred par dnevi se je zastrupila njegova ljubica. Stariši jima niso pustili se poročiti. — Iz strahu pred vpokojenjem se je zastrupil postajenačelnik v Tevberniku na Češkem. — Nasledki eksekucije. Dva slična slučaja sta se pripetila zarodoma na Ogrskem. V Szigetu se je zoper-stavil eksekuciji s sekiro v roki kmet Bu zadžija, v Magvar Gvepesu pa neki Ma-gruczka. V obeh slučajih so kmeta orož niki ustrelili. — Ponarejene koncesije. Pri namestništvu v Lvovu so zaprli več nižjih uradnikov, ker so izdajali ponarejene koncesije. — Praktično odlikovanje. Na Turškem nimajo domača odlikovanja nikake vrednosti več. Zato odlikuje sultan svoje zveste svetovalce praktično. Tako je podaril ministru zunanjih zadev Tewfik-paši dvorec, v katerem stanuje, velikemu vezirju Said-paši pa ogromno svoto denarja. — Papeževo odlikovanje. Papež je podelil hrvatskemu odvetniku dr. Krešimiru Kvaterniku vitežki red sv. Gregorja za njegove zasluge za katoliške interese. — Presrečni Kvaternik!
* Pasji dnevi. Pasji dnevi za čenjajo s 24. julijem in končajo s 24. avgustom. Svoje ime so pridobili od Siria ali sozvezdja psa, čegar prihod, liki lajanju psa, je opozarjal vsako leto stare Egipčane na naraščanje reke Nile, ki se je v tem času razlivala čraz bregove. Stara pratika govori: Kadar so pasji dnevi grdi, bati se je nalezljivih bolezni, če pa so lepi, je zdravo in ugodno leto.
* Izborni dijaki. Na višji gimnaziji v Požegi je bilo v sedmi šoli vsega skup 6 dijakov, za kojih izomiko in spo dobno vedenje je skrbelo osem profesorjev in ravnatelj. A vzlic temu je bil pred počitnicami sledeči vspeh: eden je dobil spričevalo prve vrste, dva morata po počitnicah ponavljati izkušnjo, dva sta dobila spričevalo druge vrste, eden pa tretje. V osmi razred bo potemtakem vstopil samo en dijak, kjer se bo znašel s 4 repetenti.
Društva.
— Pevsko društvo „Slavec"
udeleži se slavnosti 401etnice pevskega društva »Kolo« v Zagrebu dne 15., 16. in 17. avguata t. 1. korporativno z zastavo. Častitim podpornim članom »Slavca« dana je lepa prilika, da se lahko udeleže te izredne slavnosti.
— Odbor pevskega društva „Ljubljana" vljudno naznanja, da se nameravani drugi koncert dne 3. avgusta t. 1. oziroma 10. avgusta preloži na 31. avgusta t. 1., glede na to, da ima tiskarsko društvo svoj izlet v Kamnik, pri kojem je en del društvenikov navezan (v prvi vrsti) sodelovati, in z ozirom, da ima dne 10. avgusta »Ljubljanska društvena godba« svojo vrtno veselico pri Koslerju.
— Prostovoljno gasilno dru* štvo v Postojni priredi dne 3. avgusta po glavni vaji veselico v hotelu »pri Ogrski kroni«.
— Narodna čitalnica v Kobaridu proslavi dne 7. septembra z veliko slavnostjo 35letnico svoje ustanovitve. Na slavnost so povabljena vsa slovenska društva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 31. julija. „Politische Cor-resp.* javlja, da je Angleška dala Turčiji formalno zagotovilo, da ji pride s svojo armado na pomoč, ako bi Italija poskusila, polastiti se Tripolitanije.
Dunaj 31. julija. Arhivar dvorne opere Viktor C h ris t je v gorovju pri Carer-jezeru padel v neko brezno in se ubil.
Praga 31. julija. Deželni zbor je danes volil deželni odbor. Volitev iz posameznih kurij je tekla gladko. Volitev iz cele zbornice pa ni imela pozitivnega uspeha in ni nemški liberalec Eppinger dobil absolutne večine, ker so Mladočehi oddali 31 praznih listkov. Vsenemci pa so glasovali za svojega posebnega kandidata. Pri drugi volitvi se je 15 Mladočehov absentiralo. S tem je bilo omogočeno, proglasiti Eppingerja izvoljenim, dasi je dobil 75 glasov.
Bologna 31. julija. Proces Pa-lizzolo je bil sinoči končan. Bivši državni poslanec Palizolo je bil obtožen kot sokrivec pri umoru barona Notarbartola, kateri je skušal zatreti siciliansko „Maffio". Morilec Trapani in Palizzolo sta bila obsojena vsak j na 30 let težke ječe.
Madrid 31. julija. Vsi neklerikaini listi prote8tujejo proti temu, da se iz Francije izgnani redovniki naseljujejo na Španskem.
Narodno gospodarstvo.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug.
(Konec.)
Zadružnemu inštruktorju, kateremu so v nadzorstvo izročene zadruge na Kranjskem, je vsled njegovega obilega posla skoraj nemogoče, z vspehom nadzirati zadruge na Kranjskem, še manje pa, da bi mu bilo mogoče prisostovati pri važnejših občnih zborih, teleti bi bilo, da dobi Kranjska svojega zadružnega inštruktorja, kateri bi bil zmožen slovenskega jezika, in katerega čaka mnogo važnega dela.
če ne bodo obrtne zadruge na Kranjskem pristopile vse k zavezi, torej tudi ista ne bode mogla zadrugam toliko koristiti, kakor namerava, zlasti glede posredovanja dela in prenočilstva potujočih pomočnikov. Glede zadnjega bi moralo biti skrbljeno tako, da bi vsi potujoči pomočniki svoj prihod naznanili zvezi, koder bi se iste obvestilo, kje da je dobiti dela in v slučaju da, ga ni, naj bi se istim dalo za primeren čas, to je eden ali dva dni, stanovanje in hrano, eventuelno kako malo podporo v gotovini.
Poleg tega bi bilo pa treba imeti tudi po deželi svoje podružnice ali postaje z jednakim namenom.
S tem bi se odstranilo ta nedoatatek, da ne bi bilo treba potujočim pomočnikom iti od hiše do hiše iskati dela in podpore, ker to napravi obrtnikom jako mučen utis.
To bi se pa dalo le tedaj urediti, ko bi vse zadruge bile član zveze in poleg zadrug tudi pomočniški zbori prispevali primeren znesek za vzdržavanje prenočišč.
Tedaj bi se dalo tudi urediti razmere, glede plačevanja naročnikov za naročeno blago, ker vladajo sedaj zelo neugodne razmere in kar sedaj mnogo delavnih in podjetnih obrtnikov, zlasti krojačev in črev-ljarjev popolnoma uniči.
Najbolj hvaležno delo zveze bi pa bila ustanovitev obligatorične mojstrske bolnišnice, starostne in invaliditetne blagajne. Ustanovitev imenovane blagajne bi bil jako težaven posel, ali da se ne bi dalo ustanoviti, to je brez dvombe, in sicer na sledeči način: Zveza naj bi ustanovila omenjeno blagajno s sedežem v Ljubljani. (Uni te blagajne bi bili le tisti obrtniki, kateri so člani take zadruge, katera pripada deželni zvezi. Imenovane zadruge bi lahko na podlagi sklepa svojega občnega zbora pristopile obligatorično z vsemi svojimi člani k imenovani blagajni, višina prispevkov in bolniške podpore bi bila za vse člane jednaka in se pri sprejemu članov ne bi nič oziralo na starost in zdravje.
O potrebi obligatorične mojsterake bolniške blagajne bi sedalo mnogo pisati, zlasti bi se dalo navesti mnogo žalostnih slučajev bede in siromaštva med obrtniki v slučaju bolezni. Zatorej bi bilo želeti, da bi zveza tako blagajno prej ko mogoče ustanovila, ter da bi obrtniki spoznali potreba in važnost blagajne in na en ali drug način pripomogli k ustanovitvi.
Takoj ob ustanovitvi zveze bi bilo neobhodno potreba ustanoviti obrtno glasilo, katerega naj bi dobivali vsi člani brezplačno in ki bi imel namen svojim članom poročati o strokovnih in obrtnih razmerah, o zadružnem življenju in se baviti z organizacijo obrtnikov itd.
Eng. Franchstti.
Poslano.**
Blag. gospodu c. kr. dež. šolskemu nadzorniku v Ljubljani.
Vodstvo deške ljudske šole v Kranju je meni, oziroma moji ženi Magd. Sire, omoženi Ran t, poslalo dn6 30. t. m. nekolekovan duplikat šolskega naznanila mojega pastorka Vinko Sirca. Usojam se najvljudneje vprašati: Kam in zakaj je izginil original šolskega naznanila ?
V vseh predmetih ima moj pastorek Vinko Sire red prav dobro, izvzemši veroznanstvo in telovadbo, v katerih ima red dobro. Kako pride deček do tega, da ni proglašen sposobnim z odliko. Videl sem slučajno šolska naznanila deč kov, katera so bila slabejša, a dečki so bili vse eno odličnjaki.
Blagorodni gospod c. kr. dež. šolski nadzornik naj blagohotno izvoli stvar preiskati.
V Kranju, dnč 30. julija 1902.
^Vll>in Rant
trgovec v Kranju.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (1797)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne* 30. julija 1902.
Skopni državni dolg v notah   .... 101PO
Skupni državni dolg v srebrn .... 101 65
Avstrijska zlata renta....... 12165
Avstrijska kronska renta 4°/->  .   .   .   ■    99 85
Ogrska zlata renta 4°/........ 121'25
Ogrska kronska renta 4°/0.....97-90
AvBtro-ogrske bančne delnice  .... ICC 3"—
Kiaditne delnice......... 678,15
London vista.......... 239r">
NemSki državni bankovci za 100 mark 116 97 V,
20 mark   .  .   :.........2340
BO frankov.......... 1906
Italijanski bankovci........94 10
C kr. cekini...........11*98
Žitne cene v Budimpešti
dne" 31. julija 1902. Termin.
Pfien'ca	za	oktober . .	.  . za	50 kg	K	664
Rž"		april 1903  . .	* it	50 „	n	6 99
		oktober . .	• ii	50 „	n	5 75
Koruza	n	avgust   . .	• n	50 .	n	466
n	M	maj 1903 .	• ii	50 ,	n	490
Ovea	ii	oktober . .	n	60 .	n	524
Efektiv.
5 vinarjev ceneje.
Gogpodu Juliju Schaumann-u lekarnarju v §tockerau-u.
Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem že imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen. S spoštovanjem
Jožef Pavlovle.
Sanskimost (Bosna), 16. septembra 1899.
Dobiva se pri Izdoloialfu , Juliju Sehaumannu, deželsltem stanovskem lekarnarju v Stoekerau-u in v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena Skatljice K 1 50. manj kot 2 škatljici se ne pošiljati. (2755—7)
Proti zoboboiu in Gsilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Hehmsina nsma m zebna vođa
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenlea z navodom 1 K.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
Edina zaloga.
Zaloga vseh. preizkušenih, zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519-22>
Deželna lekarna Milana Leustek-a
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu.
Mđteorologično poročilo.
Viftina nad morjem 80t>-3 m. Srednji zračni tlak 786-0 mm.
"5 »-5	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	s g	Vetrovi	Nebo	11 CS__ 'S S
30.	9. zvečer	739 9	180	Ri. Bvzhod	jasno	Ii
31.	7. zjutraj	740 2	12 9	si. jvzhod	soparno	
■	2. popol	3«0	265	sr. jzahod	jasno	jo
Sredr.ja včerajšnja temperatura 17 7°, nor-male: 1980-
Vsem sorodnikom in znancem naznanjava tužno vest, da nama je naš sinček (1791)
v nežni starosti 8 mesecev umrl.
V Hrastniku, dne 30, julija 1902.
Karol in Ivanka Sajovic.
Mesto vsacega posebnega naznanila.
Pozor! Kolesarji in hribolazci Pozor!
(1783)       predno pijete mrzlo pijačo, izpijte kozarček       a (1)
Cvekovega brinovca iz Kamnika!
CfOjpodicna
ki je absolvirala trgovski kurz z dobrim vspehom, išče službe kot knjigo-
vodkinja.  Vstop takoj. (1784—2) Naslov pove upravništvo »Slov Nar«.
Na prodaj so
2 kobili. 5 in 6 let stari, 13 pesti visoki, pramasti; I kobila, črna, 16 pesti visoka. 4 leta stara; dalje I vinski sod, držeč 75 veder, pri posestniku Francetu Rumpret-u v Krškem. (1794)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odliod la I*]DblJfine j 2. feoi. Prog1« čer Trbiž. Ob 12. ori 24 m po noći osobni vl»k v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraszensieste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čet Selzthai v Aussee, Solnograd, Cei Klein-Reifling v Steyr, v Lice, ua Dana) čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m Ejatraj oaobni vluk v Trbiž, Pon-tabcl, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Ducaj; čez Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb. Francoze vari, Karlov« vari, Prago, Liysko; čez Amstetten ua Dunaj. — Ob l L, uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthai, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Ceiovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, cez Selzthai v Solnograd, Lend-Gaotein, Zeli ob jezern, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz; Cez K!eic-Bei9ing v Steyr, Laic, Budejevice, Plzen Marijina vare,, Beb, Francove vare. Karlovt vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez An.bU'u u. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari *1 m popoldne v Poduart- Kropo. Ob 10. ari po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda). Proga v ovo mesto In v Sodevje, Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesio* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. ari 08 ia zvečer v Novomesto, Kočevje. — Px1hod v !LJuMjano juž. kol. Proga ta Trbiža. Ob H. uri 25 m zjutraj oeobni vlak z Donaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in 11. razreda), inomosta, Fran-zeusieste, Solnograd*, Linca, Stevia, Ausseea, Ljubaa, Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob LL uri Iti m dopoldne osobni viak
k iI......., čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih ■
Hetja, Marijini u V8TOV, Pizuja, Budejevic, Solnograda, Lanca, Steyra, Pariza, Geneve, Cm ha, Bregeuca, ino-mosta, Zella ob jezera, Lend-Gaste • a, Ljubša, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 44 m po-polau^e osebni vlak s Donaja, iz Ljubaa, SeLzthala. Beljaka, Ceiovca, Monakova, Inomosta, Fraizeaaicste, Pcntaula. Ob nedeljah m praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m i\ečer osobni viak z Puc-aji, iz Lipskega, Prags. Fr&iicovjk vmrov, Karlovih varov, iieba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljabna, Beljaka, Celovca, Poctabla, črez Selzthai iz Inomosta. Pro^a žžovega tnesta Lu a.-. Uaoooj vlaki:
Ob H. ari m 44 m Bjtttz&j, iz Novega mesta in Kočevja, ob j. uri 82 aa popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. nri 3o m zvečer, istotako. — O-j. »o •- ^jabijauo drž. kol. v aa.j-n£a. Mešani vlaki : Ob i uri ..o m zjutraj, ob M uri r- m popotodne, ob i nri o-J m in ob lu uri 25 m ■većec, pobleduji vlak le ob nedeijan ia pca^ninih.
— Prigod v izubijano drž. aol. t« €—--.inir.# Mešani vlaki:  Ob 5. ari  49 m zjutraj, cb ii. uri ti ui dopolndne! ob J:-. zxi 10 m in ob 9. uri 55 m avečer   pttslednii vlak   le  ob  nedeljah ia pcasnikih.
— Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1517)
Mizarska zadruga v Solkanu
sprejme več
stavbenih mizarjev
kakor tudi mizarjev za pohištvo, ki
znajo na strojih delati. Plače po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo naravnost zadrugi.
(1756-3) Načelstvo.
11 ll
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-137;
Najboljše sredstvo je amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljši prodajalnici po 5 kr. pola.
Najboljša atudenčna sesalka na svetu!
Genai-sesalka
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko položeni nabiralnik,   a (1088-14)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk!
c. kr. dvorni zalagatelj Moravske Granice
(Mihmcli-ffeisskirckeii).
Edina zaloga na Kranjskem:
lekarna Pieeoli
„Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
■v Zeleznato vino	izum Pieeoli-ja v Ljubljani c DobhaseYletamahj
3^* krepča tnalokrvne. nervozne in slabotne osebe	■ki \^' -^^Jal
Pollitersha gtelkleniea velja 9 14.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar C-abriJel Pieeoli v lijubljanl točno, ako se mu posije (1507)      znesek po postnem povzetju.       2 (3)
f 11376-14»
l5Cnril^l\Cnda Ljabljana.
7(rasne najnovejše svile za prati in elegantne _ trpežne svilene foulard obleke so ravno
* M * * v veliki izberi dospele. * * * K tJzcrci na zar)tei>anje franke preti urnitui.
Ur*
mi
T T T T t rTTTTTTt
JCotar
tiraduje cd 1. ai^gcj^ta t. I. naprej
v pritličja 3«nkeue b>5« 5*- 3^
na5prcti nei^i jezični palači. (i76i-3)
Zaplembe rešena brošura doktorja Franka Potočnjaka pod naslovom
„lz zemlje bezpravja i demoralizacije
ili
kraljev iiamjestnik - prosta
varalica"
se dobiva v hrvatskem in nemškem jezika pri knjigotržca L. Schvventnerju v Ljubljani. S poštnino 50 h. (1752—3)
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, poučuje tudi na glasovirju, želi službo gouvernante.
Ponudbe ptfd: „R. E. Trst, glavna
POŠta". (1795-1)
Več stanovanj
s 3 in 4 sobami je oddati s 1. novembrom v novi Pogačnikovi hiši v Cigaletovih ulicah št. 3, tik justične palače. (1764—3) V pritličju posebno pripravna za pisarne.
Več se izve istotam od 1.—1 ,3. ure.
Oženjen
vrtna i'
se sprejme.
Vpraša  naj  se  pri  A. Kalis-u v
Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. (1788—2)
10 stanovanj
vsako po dve sobi s kuhinjo, se odda za november v Spodnji Šiški pri Seidlu.
Istotam se oddasta tudi  (1793—i)
dve prodajalni.
nosilo
gostilno v Ljubljani
vzamem v najem ali tudi na račun.
Ponudbe pod M. M. 1000 posto restante Ljubljana. (1783—2)
Kot
konptoirista»kores;oi!il6at
želi primerne službe mladenič, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi.
Ponudbe se prosi pod šifro „F. R." poste restante Zagorje ob Savi. (1728—2)
Mizarska zadruga v Solkanu
razpisuje
mesto knjigovodje
s takojšnjim vstopom. Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošiljajo naravnost zadrugi.
11755 - 3) Načelstvo.
Gostilna „pri zlati ribi".
S spoštovanjem (1629—7)   Fran Rozman, gostilničar.
Papir za svalčice brez glicerina in cigaretne stroč-   y ^ niče   S "V/
v
boljši izdelek sedanjega * časa!!
Dotllva se v ^ubijani v prodajalnicah ^ špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 15502
Iiđ«jatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivin T»▼*»».
Lastnin« in tisk »Narodne tlakam««