} KUPUJTE VOJNE BONDS! NEMCI PRIPRAVLJAJO PROTINAPAD; DRUGE VESTI London, Anglija. — Glasom poročil od četrtka jutra je v sredo popoldne in večer bombardiralo vsa važnejša vojna mesta in križišča v Evropi nad 6500 zavezniških letal. Sodijo, da je blizu 10 tisoč tonov bomb padlo na določene predmete. Angleži so poslali več kakor tisoč bombnikov nad Francijo in zapadno Nemčijo. Amerikanci so poslali več kakor 2000 bombnikov nad Nemčijo iz Anglije in iz Italije več, kakor 500 bombnikov. Rusi pa so imeli v akciji do 2500 letal, ki so bombardirali vzhodno Nemčijo, nemške pozicije v Poljski, na Češkem, Madžarskem in Rumuniji. Razdejanje po vseh krajih so velika. V Krimski se Nemci se vedno krčevito držijo v okolici Se-vastopola. S tem s svojim samomorilnim odporom krijejo umikanje nemške vojske iz Krimske. Vendar boji divjajo že v mestu samem in je le vprašanje '♦nekaj ur, ko bodo Nemci po-* polnoma premagani. Iz Moskve poročajo, da so Nemci dovedli brže iz zapada na .fronto pred Lvov in da so včeraj izvedli močne protinapade, katere pa so Rusi odbiil z velikimi izgubami za Nemce. Nemški protinapadi imajo očividni namen, olajšati ruski pritisk v Rumuniji in obenem zabraniti Rusom dohod do Lvova, skozi katerega je najugodnejša zveza za Nemce v Rumuniji z Berlinom. Iz Stockholma poročajo, da so se vršile v četrtek dopoldne velike slavnosti v počast Hitlerjevi 55-letnici starosti. Znani Goebbels je opeval njegova dela in povdarjal, da je treba vzdržati do kraja do zmage. Tako na zunaj. Na znotraj pa irfiajo o Hitlerju najbrže že tudi trdi Nemci svoja mnenja, ki enačenja, najeto najbrže drugftfofr, ( - i 1fi^ "' f ill ■■ > I ' - - -»V*1! ~ « 0 BOJIH V BURMI; PACIFIKU IN ITALIJANSKI FRONTI Kandy, Ceylon. — V okolici Kohime ob severni Burmi so zadnje tri dni divjali ljuti boji med Japonci in anglo-indijskimi četami, ki so v sredo končno uspele in vrgle japonske oddelke nazaj in s tem rešile angleške "čete, katere so imeli Japonci sko-ro teden dni obkoljene. Prevrat N AZIJI POLAGAJO MINE ■-■-i ■■ Nemški oddelek, ki polaga mine. koraka proti nekemu kraju pri obrežni zagozdi Nettuno t Italiji. Mine so ▼ lesenih škatlicah, da bi jih zavezniki s STojimi pripravami ne mogli odkrili. Slika je bila poslana iz nevtralnih riror. stroge angleške odredbe dvigajo zanimanje ERIZEM SVETA Kako sodijo Sansu? o Govor Josipa Zalarja, blagajnika SANSa, pri seji 3 izvršnega odbora 12. aprila 1944. ' kako je s prebivalstvom v vojnem Času Joliet, III. — Želel sem, da bi se naša seja vršila že pred več tedni, toda povedano mi je bilo, da se je zaradi bolezni predsednika Kristana s sklicanjem seje zavleklo. Vesel sem, da je vsaj sedaj do seje prišlo. Kar vam želim danes tukaj povedati, mogoče enemu ali drugemu ne bo všeč, toda to me prav nič ne moti, da bi ne povedal, kar mi je pri srcu in kar smatram za dolžnost, da vam povem. V resolucijah sprejetih pri kongresu je določeno, da mora biti SANS nepristranski. [Tako je tudi izraženo v resolu- — Lisbona ugalsko. — coskem ob v dobro Angležev je prišel, ko so angleški tanki dospeli od Dimapura, s katerimi so Angleži vrgli Japonce nazaj. Boji v Burmi in Indiji so težavni, kjer hribovita pokrajina nudi sovražniku ugodna zavetja in dobro obrambo. Dalje imajo Angleži težave z indijskimi četami, ki ne kažejo nič preveč velikega navdušenja za vojskovanje. Zgleda, da jim je vseeno, kdo zmaga. Lord Mounthatten je premestil svoj glavni stan v Kandy, na otok Ceylon ob južnem koncu Indije pred bengalskim zalivom. Od tu vodi borbo proti Japoncem v Burmi in drugih krajih. V Pacifiku nadaljujejo Ame- rikanci z neprestanimi napadi na otočja, ki jih kontrolirajo Japonci. Zadnje dni so izvedli močne zračne napade na otoke Ponape, Pakin in na skupino otokov v Ulul, v karolinškem otočnem okrožju. V Italiji sicer ni posebnih sprememb. Vršijo pa se neprestano spopadi na vsej črti. Angležem in Amerikancem se je posrečilo dobiti nazaj nekatere pozicije pri Anzio oporišču. V Cassino pa se vrše dnevno poulične praske. V razvalinah in za razbitimi zidovji se skrivate obe stranki. Na splošno čaka nestrpno vsa Evropa invazije. Nemci sami jo napovedujejo in jo nervozno pričakujejo. London, Anglija. — Angleška vlada je izdala še v torek j \z Antibes na več strogih odredb in v sredo jobrežju_________ je obJiftfTa še več nadaljnih poročajo,'da je zašla čreda _ odredb, katere smatrajo, da so vac v podminirano ozemlje, ki v zvezi z nameravano mvazijo i[SO g& utrdili Nemci. Ovce so povzročile številne razstrelbe min, Nemce pa hudo razburile, misleč, da je sovražnik invadi-ral obrežje. — London, Anglija.—Okrog 2500 ameriških bombnikov je napadlo iz. zraka Nemčijo v torek popoldne in večer. Letalska tovarna v Berlinu je bila v ognju. Razdejali so na več mestih tudi več železniških prog. A-meričani so zgubili 19 bombnikov pri napadu. — Holywood, Calif. — Charles Carr, zvezni pravdnik je iz- evropskega kontineta. Prve od-Iredbe, ki so bile objavljene v I torek prepovedujejo za nedoločen čas odhajanje iz Anglije in iz enega kraja v drugega vsem diplomatom in članom diplomatskih zastopstev v Angliji. Ta odredba velja za vse le za Amerikance in Ruse je izjema, ker ti so večji zavezniki Anglije. V sredo je vlada ukinila plovbo med gotovimi luka-mi ob južnem obrežju Anglije. Vojska je vzela na več krajih v svoje roke upravo železnic in javnih obeevalnih zvez. Vse to _§ti ga je te dni vojtii ti rad kaže mestih velike spremembe v smislu teh resolucij? Vprašanje je, je li SANS nad- W&shington, D. C. — Urad-j0«* Rev- Vitala Voduška, ki je ni pregled prebivalstva v Zdru- !bila Pri sei* širšega odbora rae- l seca januarja letošnjega leta več predložena in odobrena. Vprašanje pa sedaj nastane, prebivalstvu. Delavci se selijo če se poslovanje SANSa vrši v kraje, kjer so vojne tvornice. Največ se jih je preselilo na zapad ob Tihem morju, kjer 'strankarski ali ni? delajo v ladjedelnicah in dru-i Po n10^ sodbi in sodbi mno-god. Iz Chicage se je preselilo SANS ni kar bi moral biti. od aprila 1940 pa do sedaj ka- Poročila iz SANSovega ura-kih 62,200 delavcev, kar je spričujejo, da SANS ni nad-skoro 1.4% od prebivalstva strankarski, pač pa zelo eno-Chicage. Mesto Chicago je za stranski. Detroitom drugo mesto glede | Govori in poročila gotovih vojne proizvodnje, a kljub te- članov izvršnega odbora niso mu so delavci odšli od tu. To so nadstrankarska, pač pa pri- sprotno pa vse, kar je proti verskega, komunističnega, se hvali, zagovarja in propagira. Če hočemo SANS ohraniti, se mora temu enkrat za vselej napraviti konec. Jaz sem katoličan in sem na svoje versko prepričanje ponosen, S tem pa še ni rečeno, da sem "klerikalec". Jaz nisem bil nikdar član klerikalne stranke, torej nisem "klerikalec". Vkljub temu pa se čutim užaljenega, kadar se blati in zabavlja čez klerikalce in to zaradi tega, ker vem, da pri besedi "Klerikalci" se ne misli samo člane stare klerikal-politične stranke, pač pa se tem misli brez razlike vse misleče Slovence in je odrejeno, da se zabrani vsa-jjavil( da sploh ne ve če ^ ko možnost kakega poročanja plača tožiti še naprej Carleja iz Anglije. Vlada za te odredbe Caplina, ko ga je porota opro-ni navedla razlogov, smatra pa stila radi znanega slučaja, v kaše, da so odredbe radi previd- j terem ga je tožila radi očetov_ nosti, da se sovražniku kaj ne |gtva Joan Barry Pad slučaj, v KRALJEVA VLADA IN TITO BREZ UPA NA ZDRUŽENJE London, Anglija. — S tem, da so Angleži omejili del<*ranje tujih diplomatov v Londonu, je splaval vsak up na kako zbliža-nje ali združenje med Titom in kraljevo vlado. Tisti, ki so v Londonu, ne smejo ven, drugi, ki jih ni tam, pa menda noter ne smejo. Kralj Petfer jfrbaje ho-1 ~ tel spet malo premešati svojo vlado in se je dolgo posvetoval-s prejšnjim ministerskim predsednikom Slobodanom Jovano-vičem in zastopniki raznih strank. Sedanja, Puričeva vlada ne zastopa nobene stranke, obenem pa tudi menda ne ustreza nobeni stranki. Kralj bi najbrž rad tako vlado, ki bi bile v njej zastopane vse stranke. Toda Titovi odposlanci najbrž ne bodo mogli priti v London, kralj in njegov kabinet pa v Kairo ne more, kar je pa čla- izda na kakoršenkoli nacm pripravah za invazijo, ki jo kratkem vsi pričakujejo. ° i katerem je bilo v drugega pa ne. dosti besed, za naše gospodinje Chicago, HI. — Od 20. do 26. Jpest pred par aprila bo na chicaškem trgu krompir znatno cenejši, ker ga je prišlo veliko iz Texasa. Stropna cena te dni bo 5 funtov za 35 centov. Vsa druga zelenjava bo malo dražja. Zelj-nate glave 2 funta 13c, šop korenja 7c, glavnata solata 11 in 15c, listnata solata iz toplih rastlinjakov funt 21c, grah funt 18c, spinača funt 15c, paradižniki funt 22c. — Ankara, Turčija. — Ameriški bombniki, ki so napadli prestolno mesto Ogerske Buda-dnevi, so ubili 900 ljudi in 1,100 ljudi so pa poškodovali in ranili. Več, kakor 700 hiš je pogorelo in razrušenih je nad 900. Tudi Sofija v Bolgariji je občutno poškodovana. povečini izšolani izkušeni delavci. Od 1. aprila 1940 pa do 1. novembra 1943 se je rodilo v tej deželi 9,604,000 otrok. Umrlih pa navajajo 4,993,000 v istem času. V vojsko je bilo vpoklicanih v tem času 9,500,-000 moških in okrog 38,000 žensk. Leta 1940 je bilo v civilu nekako 131,329,104 ljudi; zdaj jih je okrog 127,307,884. Ce se stranska — enostranska. " Ni mi treba povdarjati, da je pretežna večina ameriških Slovencev katoliška. Tako je tudi pretežna večina ameriških katoliških Slovencev čla-njena v SANSu. Zakaj smo mi katoliško misleči Slovenci pristopili k SANSu? Samo zato, ker je v resoluci- stva narastlo za skoro jonov. — Springfield, 111. — V državni drevesnici v Havani zdaj dela 30 nemških ujetnikov, ki opravljajo vrtnarska in druga nom kabineta menda kar po volji; izmed šestero .ministrov jih je pet v Londonu, kjer jim življenje bolj ugaja kakor v Kairu. Po vsej priliki Angleži ne računajo več na možnost, da bi med kraljevo in Titovo vlado kdaj prišlo do sporazum-Ijenja. Medtem pa skušajo naziji z novimi naskoki zatreti vsak odpor v Srbiji, Bosni in Črni gori. Titovi partizani se jim ustavljajo kolikor najbolj se morejo. Zdaj so dobro oboroženi. vrtna dela. Ujetnike pripeljejo |preko Rimaj ker g tem ge ■ vsak dan iz Ellis taborišča za ataylja Rim y nevarnost razde Zavezniki so jim dali na tisoče ton vpjnege materijala. Prve dni tega tedna so partizani, kakor pravi Titovo poročilo, po- ske večine v senatu je na ban- ujetnike pod skrbnim varstvom straže. ' — New York, N. Y. — Senator Barkley vodja . demokrat- bili 1,500 sovražnikov. Titove edinice so napravile mnoge škode in povzročile resne ovire za nemške železniške zveze, posebno na progah, ki gredo na vse strani iz Zagreba, pa tudi na italijanski strani med Sv. Lucijo in Gorico. Zavezniški aeroplani pa neprenehoma ovirajo sovražnikovo pošiljanje ob dalmatinski obali. ketu Združenih Židov apeliral na 2ide naj bodo strpljivi in počakajo, da se najprvo doseže zmago, nakar se bo uredilo židovsko vprašanje v Palestini. šteje blizu 10,000,000 mož, ki j ah sprejetih na kongresu dolo-so v vojski je število prebival- čeno, da bo SANS nepristran- 6 mili- ski, da bo SANS nadstrankar-iski. To so bili pogoji, pod katerimi smo k SANSu pristopili. Ali je SANS ostal tak, kot resolucije določujejo? Ne, ni! SANS je postal zelo enostranski in s to enostransko politiko se ruši podlaga, na kateri je bil ustanovljen. SANS je danes vse kaj dru-zega, kot je bil spočetka. Je vse nekaj drugega, kot ono, kar bi moral biti.. Vi niste slišali ne mene in ne katerega drugega izmed nas katoliško mislečih članov SANSa, da bi napadali katerega člana nam nasprotnega verskega prepričanja. Vse drugače pa se postopa od gotovih članov SANSa napram nam katoliško mislečim članom. vatikan prosi nemce naj ne uporabljajo rima London, Anglija. — Papežev državni tajnik kardinal Magli-one je izročil nemškemu poslaniku v Vatikanu prošnjo naj Nemci ne uporabljajo Rima za kake vojne namene. Nemce se prosi naj prevažajo svoje čete in opremo po drugih potih in ne j an j a od strani zaveznikov. Nota pripominja, da je odgovornost na Nemcih in da naj ne dajo priložnosti, da bi vsled kakega uporabljanja tega središča postalo isto predmet napadom. Kjerkoli je le kaka prilika, že so "klerikalci" na "taler- čku". Ti ubogi klerikalci so vse- strah pred invazijo London, Anglija. — NenuSjH — London, Anglija. — Nem- j-stražijo z največjo pozornostjo j krivi. Vatikan in klerikalci ška letala so v noči med torkom j vse obale od Narvika doli do j so menda tudi krivi, da je na- Španije. Laval je včeraj apeli-;stala sedanja vojna, i-al na francosko prebivalstvo Zato pa proti takim napadom v svojem imenu in v imenu onih katoliških Slovencev in Slovenk, ki jih imam čast tukaj zastopati, prav odločno u-govarjam in protestiram. SANS je bil ustanovljen kot nadstrankarska organizacija. Kot tak bi moral tudi biti. Ali je? Jaz trdim, da ni. 13ANS je bil ustanovljen z namenom pomagati narodu v stari domovini osvoboditi lepo Primorsko, Reko, Trst in druge slovenske kraje, ki so pod tujčevo oblastjo. Ali SANS vrši to delo? Ali SANS izvršuje od kongresa naloženo mu nalogo? Meni se zdi, da dela SAN£> ravno nasprotno. SANSovo delovanje se naslanja danes samo na notranje politične zadeve Slovenije oziroma Jugoslavije. Glavna vloga, ki jo SANS igra je, kakšno obliko vlade bo imela" bodoča Jugoslavija. Vse delo, Iti ga SANS danes vrši je napeljano v eno smer in sicer, kdo bo v Jugoslaviji vladal, Peter ali Tito. SANS se vmešava v zadeve, s katerimi mi ameriški Slovenci nimamo in nočemo imeti nič opraviti. To so zadeve, ki pripadajo v odločitev in rešitev izrecno le narodu, ki tamkaj živi. Kakšno formo vlade bo imela bodoča »Jugoslavija, ali kdo bo njen bodoči vladar, je zadeva naroda, ki živi in bo v Jugoslaviji živel. Mi ameriški Slovenci nimamo nobene pravice vmešavati se v notranje zadeve Slovenije ali Jugoslavije. Slovenski oziroma Jugoslovanski narod v starem kraju je edini, ki ima pravico to odločiti in bo to tudi brez nas odločil. (Dalje prihodnjič) -o- in sredo vrgla nekaj bomb na London. Bombe so zažgale na par krajih poslopja, ki so jih pa ognjegasci hitro pogasili. naj pomaga Nemcem vsak poskusen napad. Vse kar je katoliškega je nič. odbiti Vse kar je verskega, se zani- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. 'Amerikanski Slovenec" dela 28 53 ■ LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI. ŠTEV. (NO.) 32 _ CHICAGO, ILL., PETEK, 21. APRILA — FRIDAY, APRIL 21, 1944 ___LETNIK (VOL.) LIH 1 ' 1 * = - 6500 bombnikov nad Evropo PRV! SLOVENSKI UST V AMERIKI r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmage! , GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. * K}, - j, . ' ■ '. . / ; ji; • - - . V • i • - r * i . , V /... "' ^jS® Stran 2. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. aprila 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 Ishaja mk lore^ ls petek Izdaja in tiska) EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovens Newspaper in America. Established 1891 Issued every Tuesday and Friday dušenje, in to bi bila edino uspešna druga fronta. Kdaj ta pride, pa še nihče ne ve. Le Rusi delajo zadnje tedne po nekem določenem načrtu. Nemce podijo na vseh točkah nazaj. Tudi politično nastopajo v zunanjih odnošajih samostojno, tako da se v Prav za prav ga niti ni več na svetu, tako nekako mislita oba. Samo mi, ki se nismo prodali partizanom, de strašimo ž njim. Toda poglejmo! Adamič je lovica pa naravnost fantom, ki j so pri vojakih od društva Lilija. S svojo udeležbo pri tem programu boste pomagali možem DOGODKI pisal v svoji knjigi, da je Bal- na fronti, sami pa boste imeli Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of -publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 - Naročnina« Za celo leto_____MM Za pol leta________2.00 Za četrt leto______1.25 Za Chicago. Kanado In Evropo: Za celo leto _1__$4.50 Za pol leto___125 Za četrt leto_____1.50 ' Subscription: For one year For half a year ameriški in angleški javnosti že mnogi s^strahom vprašu-jkan s Slovenijo vred že takore-1 prijeten popoldan in večer, jejo, kaj so nameni Moskve. Menda pričakujejo, da jim | koč v žepu Rusije. Morda je Na popoldanskem progra-bodo iz lAoskve razodeli vsak svoj načrt v naprej. V tem se j res. Mi ne vemo. Vemo pa to, [mu ob treh bo tudi slavnostno motijo. Rusi imajo pač svoje cilje. Sijajne zmage nad so- !da Adamič ni pisal :Slovenija j odkritje častne tabele "Service vražnikom jim vlivajo neomejeno samozavest. Njihova 1I "onxor„ R°n" in druge politična uredba pa je v vojnem kritičnem času bolj prak- ^, tiČna od naše. Totalitarizem v času vojne je bolj prakti-"Xoo j čen kakor pa demokracija, kakorsno imamo v Ameriki in Dopisniki so proioni, da dopise poiljejo vedno malo preje, kakor zadaj« ore predno je list zaključen. Za torkovo iievilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo itevilko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. Forc£ree —— 1>25 i Angliji, v kateri morajo državni uradniki in voditelji za For oncTyear_Europe^ vsako najmanjšo kretnjo dobiti pooblastilo od parlamenta ali ljudstva. Vsega tega v Sovjetski Rusiji ni. Za uspešno nadaljevale vojne je to praktično, ni pa praktično druga- ^ V i 1 « 1 j • t 1 m m • 1 A ^CiU • VV OC UlUlilll. llvJIlilAlvvt ce, ker ljudstvo je brez prave demokracije m svobode. A For half a year — For three months 2J25 1.50 POZOR I Številke poleg vašega imena na naalovm strani kažejo, do lcedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga lian, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. at NOVA RUSIJA Med prejšno caristično Rusijo in sedanjo sovjetsko Rusijo je razlika kakor noč in dan. Mnogo slabega je bilo in je še v sodobni novi Rusiji. Zlasti revolucija je bila nekaj strašnega. Razna preganjanja, razne čistke in drugo je ustvarilo v Rusiji mnogo gorja. Svet je sodil ta početja po svoje. Po Leninovi smrti, ko je prišla vsa politična moč in oblast v roke Stalina, je šlo več let v Rusiji po zelo krvavih potih. Trenotno tedaj smo vse to sodili različno. Naravno, simpatije so vedno na strani mučence^ So bili ti vsi nedolžni ali ne, ali so deloma ali pa popolnoma zaslužili kako kazen, se nismo vpraševali. Le sodili smo in obsojali. Danes pa tu in tam marsikaj pride na dan, ki tedanje razmere in slučaje po svoje osvetljuje. Kljub temu pa se mi niti malo ne strinjamo s kakimi takimi čistkami, kakor so bile v Rusiji. Vsako terorizira-nje, vsako ubijanje zasluži obsodbe, pa bodi tako ali tako. Prav lahko bi bili nastopali bolj milo, kakor so. Vendar, kar je bilo je bilo, in onim, ki so v tistih Čistkah grešili, bo predložil svoj račun za vse zločine neldo drugi, ki sodi drugače, kakor pa sodi po#retna justica in pravica. Toda pozabiti pa ne smemo, da je bilo v prejšnjih ruskih vojskah, ki so jih vodili carji, vse polno izdajalcev. Zakaj je Rusija zgubila toliko prejšnjih vojn? Zakaj je zgubila vojno na Daljnem vzhodu leta 1905? Kako je šlo v zadnji svetovni vojni? Na ruskem dvoru in v ruski-vojski je bilo vse polno prodancev, ki so izdajali veliko Rusijo za Judeže ve groše. Tega v sedanji vojni ni. Zakaj pa ne ? Ruski generali, ki so jih pred nekaj leti "čistili", morda le niso bili tako nedolžni! Kaj delajo naše ska vtke Chicago, 111. — Ska vtke pri točke* Sv. Štefanu nikoli ne držijo najbrž del ruske države. Ni ta- ] Zvečer ob osmih pa bodo mla- križem rok, temveč so vedno ko pisal. Pisal pa je, da utegne- di člani Lilije podali program zaposlene s kakim primernim jo te dežele po morebitni zah- s petjem in narodnimi plesi, delom. Zdaj šivajo iz umetne-tevi Stalina in svoji lastni volji Potem bo pa ples po zvokih Ba- £a usnja majhne mošnjičke za biti — »ovjetizirane! Kaj je to drugega ko — komunizem? Kdo govori o sovjetizaciji tam, to je zdaj drugo vprašanje/ Vojne, kakor izgleda, v temletu še ne bo konec. Razen če je Nemčija že tako na koncu, da se bo sesula v prihodnjih mesecih, kar je pa težko verjetno. Združene države bodo z vojnimi operacijami sicer s polno paro nadaljevale, toda narodne volitve in domača politika bo použila precej našega navdušenja, odločnosti in volje do vsega. Po volitvah šele bo mogdče soditi, kako stališče bo zavzemala za naprej ta dežela. Do takrat je še daleč, in marsikaj se zna do tedaj spremeniti. S sestangki v Moskvi, Kairu in Teheranu so se zavezniki zedinili v enem načrtu: Hitlerja je treba poraziti. Kaj in kako po zmagi, in kako bodo razdeljene razne interesne politične sfere v Evropi in po svetu potem, pa še ni določeno. Zavezniki so na novih križiščih. Kam bodo vodila njihova bodoča pota, ne more danes še nihče prerokovati. ^ Bodočnost je nejasna. ••••••hmi(mm«*mm«*m***m*m4 K SANSOVI SEJI DNE 12. APRILA 1944 P. Bernard Ambrožič I. Kristan pravi: Danes napadajo komunizem samo še tisti, ki si ne upajo več odkrito na- ma prav tako kot tu med nami. Tudi tam v stari domovini bi radi verjeli. . Če ta vera in to zaupanje ne zem g. Kristani In isti Adamič je pred nekimi meseci objavil v nekaterih tukajšnjih časopisih poziv na slovenske duhovnike (menda tudi na drugorodne duhovnike), naj bomo pametni in se pravočasno sprijaznimo z Rusijo. Dostavil je, da Rusija navadno svoje nasprotnike — stre! Ker nam bo kaj težko kdo dokazal, da smo nasprotniki Rusije kot take, zakaj in čemu bi naj nas lepega dne Rusija strla? Kvečemu zato, ker nič ne tajimo, da smo nasprotniki komunizma, pa naj bo "ruski" ali "amerikanski" ali katerekoli baže. Streti nas torej utegne komunizem, ne Rusija. In kako naj nas sploh Rusija tu na ameriških tleh stre? Ali ima tudi Amerika postati del Rusije tako kot Slovenija in njene besede? Jaz kot Slovan bi morda ne imel nič proti temu, če $e da to narediti brez izdajstva ameriške ustave. Toda radi tega pač Rusiji ne bo nikoli potrebno, da me — stre! Strla bi me kvečemu, če bi prihrumela sem preko Atlantika ne kot Rusija, ampak kot — sovjetski komunizem! Seveda, skellove godbe. Potom ene vstopnice lahko vidite oba programa, popoldne in večer. Pozdrav in da se vidimo! Josephine Matoh, članice "Lilije." o- POJDIMO V NEDELJO 23. APRILA v S. S. TURN DVORANO Milwaukee, Wis. Vsak dan beremo o grozotah vojne. Veliko jih pade, veliko ranjenih, pohabljenih. — Kdo je tisti, ki ima največ zaslug, da lajša in blaži bolečine, gorje in trpljenje neštetim vojnim žrtvam? Ameriški Rdeči Križ! Ta organizacija opravlja samaritansko in človekoljubno delo vsepovsod, kamor doseže vojna vihra. Zato tudi vidimo, da se zanimajo za to organizacijo vsi sloji, vsi narodi, vse tvrdke, društva in sploh vsak, ki ima količkaj srca do trpečih, in ji ppmagajo na ta ali oni način. Tukajšnje društvo Lilija že rožne vence, ki jih bodo potem poslale vojakom. Vsak vojak bo toliko rajše in toliko večkrat molil, ko bo lahko vzel rožni venec iz tako lepega mošnjička, kakor bi ga kupil downtown. Brata se srečala v Angliji Chicago, IH. — Mrs. Jennie Intihar (rojena Roblek) poroča, da je prejela od svojega moža Sgt. Johna Intihar j a vest, da je v Angliji, kjer služi z a-meriško vojsko, srečal svojega brata Pfc. Frank Intihar j a, ki se nahaja istotako v vojaški službi v Angliji z ameriško vojsko. Srečanje med bratoma je bilo prisrčno. Nevarna operacija West Pullman, 111. — Kakor je bilo že poročano, se je moral Mr. Anton Jakša podati v bolnišnico. Zdravniki so dognali, da ima tumor v prsih, tako da ga morajo na nekak umeten način hraniti. Ubogi revež i Tudi dosti krvi mu bodo morali dolgo ni imelo nobene prire-dati Da bi mu le pomagalo in padati Rusije. Komunizem jim more najti tako trdnih tal ne v je krinka za sovraštvo do Rusije.. Na to reč sem na kratko že na seji odgovoril. Zdaj malo bolj na široko. Prav te dni objavlja ameriško časopisje radijski govor o komunizmu, ki ga je imel eden vodilnih ameriških jezuitov, Fr. Sodi vsak po svoje, kakor hočeš,, Lord. Tole so uvodne besede te-ampak Nemci so vse evropske državnike podkupili, vse ga govora: višje poveljnike, zato so korakali naprej, in nemška vojska "Od začetka sedanje vojne se je peljala s svojimi tanki kakor na "žegnanje" in je za- ie sovjetska vlada podvzela ne-sedala deželo za deželo. V Rusiji jim ta taktika ni uspela. ke korake — odpravo Tretje Kaj je odgovor na to? To, da v Rusiji ni bilo izdajalcev, v ^ternacionale, ustavitev urad- ruski vojski ni bilo plačancev od tujcev. Zato je Rusija 'SSSSt KiS^E v tej vojni tudi zmagala. domoljubje -- ki so v zapadnih Med staro in sedanjo novo Rusijo je razlika kakor noč deželah vzbudili upanje, da se in dan. Nova Rusija zmaguje, nova Rusija bo zmagala. In na novo slovansko Rusijo (ne komunistično!) smo in moramo biti vsi Slovani ponosni. Živela slovanska Rusija! KAKŠEN JE IZGLED? je komunistični režim v temeljnih točkah spremenil. Mi bi iz srca radi vse to verjeli . . naših srcih in ne v srcih naroda doma, kot bi mi vsi radi — kje je krivda? Ne naravnost na Rusiji in njeni sovjetski vladi. Ona sama nam ne daje očitnih znakov, da je ta ali ona izpre-memba v ruskem xežimu samo ditve, zato se je sklenilo, da ta naša mala skupina tudi dopri-zastave in I nese nekoliko v ta namen. Vršila se bo prireditev, in dobiček iste bo šel polovico za Am. Red Cross organizacijo, polovico za fante, ki so pri vojakih od društva. # - Zato ob tej priliki apeliramo na vse naše ljudi, društva potem bi bilo nekaj drugega in in posameznike, da ponudijo bi se pač moral dati streti. Naj- svojo pomoč ob tej prireditvi, brž kar Adamičevim krempelj- j ki bo v nedeljo 23. aprila v S. cem! S. Turn dvorani. Ne gre pri Dovolj! Ali vidite, g. Kristan, j tem, kdo prireja, ampak zakaj kako ste spet napačno vozili, se prireja. Kredit bo šel, če boko ste vrgli, oni očitek meni (in mo kaj napravili, vsem Sloven-Zalarju) v brk? Meni boste cem. ------------težko dokazali, da sovražim Program, ki bo dvojen, to je „ krinka, ki bo po vojni spet od- Rusijo. Kar se pa tiče komuni-! popoldan ob 3. in zvečer ob 8. |Kanon,k o«®®™™ padla. Kar nam je znanega o |zma, mi ni treba ničesar doka- uri, bo zelo raznovrsten in za- nazore *lede preureditve Sansa ruskem LJUDSTVU in o čudo-j zovati, ker to itak sam dosti nimiv, zato tembolj vreden, da Cleveland, O. — "Ravnokar da bi se kmalu vrnil domov, zdrav! Nahaja se v Billings Memorial Hospital na Midway in 59. St. — Martin Golobič. Rojak umrl ' Ashland, Wis. — Dne 2%. marca je preminul Mr. Valentin Oratch, star 69 let in doma iz fare Sv. Štefan, občina Zibi-ka, na Spodnjem Štajerskem. V | Ameriki je bil 38 let. Zapušča žalujočo soprogo Antonijo in enega sina. Pogreb je imel 1. aprila po katoliških obredih. 1— Naj v miru počiva, obema preostalima pa naše sožalje! vitem odporu vsega ruskega j glasno priznavam. Isto velja o naroda zoper Hitlerja, bi nas j mojih somišljenikih, duhovni-rajši potrjevalo v našem upa- j kih in lajikih. Ce pa razumemo nju nego ga nam podiralo. Kje I strah pred Rusijo v zvezi s ko-je potem krivda, da ne veruje- munizmoih, o katerem poroča- pridite pogledat. Za to priliko sem prebral vaš uvodni članek bodo sodelovali pri programu v št. 30, od 14. aprila. Čestitam, poleg mladine "Lilije" tudi 2e dolgo niste kaj tako pamet-drugi, ki so se rade volje od- nega zapisali. Ako hoče SANS, zvali, ko so slišali, zakaj gre. !da bo res šel po poti, ki mu je mo Rusiji, bolje rečeno: ruskim jo iz starega kraja, primite za Na popoldanskem programu bila odkazana, potem ne more oblastnikom, s celim srcem, vrat tamkajšnje partizane. In bo tudi slovesno odkritje tabe->nič drugega, kot ravnati se po ampak se izražamo samo, da bi primite Adamiča! Toda ravno le z imeni vseh članov vojakov nasvetu, danem v Am. Sloven- Brez dvoma je v gornjih besedah izraženo mnenje pretežne večine Amerikancev. Isto velja o nas, ki se nismo postavili na partizansko stališče glede starega kraja, pa tudi nismo postali sovražniki Rusije, čeprav Kristan to trdi. Vse naše V jeseni po znanih sestankih v Moskvi, Kairu in Teheranu je bil izgled za vzajemnost med zavezniškimi silami nekako vse bolj ugoden, kakor je pa zdaj. Zdaj pa izgleda, da so odnošaji med zavezniškimi silami nekam ohla- tudi najnovejših peli, in zdi se celo, da vsaka izmed zavezniških velesil išče svoja lastna pota in smernice v tej borbi. Pred seboj imajo še skupnega in vsem nevarnega sovražnika Hitlerja, toda kakega posebnega navdušenja v skupni borbi proti njemu pa ni več tako opažati, kakor pred nekaj meseci. Kaj je vzrok temu? V Ameriki imamo letos volitve/Povprečni Amerika-1skega v temeljih izpre- ___, _ -i , , ^ minja. Vsak tak znak je našel nec nekam nesigurno gleda v bodočnost, kar se tiče nase;pri nas najugodnejši Mi narodne ameriške politike. Strinja se sicer, da je Roose- bi iz srca radi vse to verjeli velt točasno edini in najboljši voditelj dežele. A v istem verjeli, da bo vse tudi ostalo! momentu je zanimanje povprečnega Amerikanca deljeno1 Niti najmanjšega dvoma ni-na več problemov. Mislimo na vojno in na one naše, ki so mamo, da je prav tako med na bojnih poljih. Ljudje so tudi porazdeljeni v razne našimi rojaki v stari domovini, stranke in ob volitvah se mnenja pocepijo in to vse je neka- i "nj^tel„jst^0 d„° Rusue ko zadnje tedne paraliziralo skupno navdušenje in priza- radi verjeli Najprej glede starega kraja. Ce so tam v strahu pr^d komunizmom v zvezi z Rusijo, ali če so v strahu pred Rusijo v zvezi s komunizmom, je to krivda on-dotnih partizanov, pa nikogar drugega. Partizani so tisti, ki trosijo med narod vero, da se Rusija ni nič spremenila, da sov, priča, da smo prijatelji Rusije kot Rusije, seveda pa ne njenega komunizma. Vse naše časopisje priča, da z veseljem pozdravljamo ruske zmage na bojnem polju, pa prav enako vse znake, da se način sovjet- seve- da pa ne do njenega komunizma — sega v naši stari domo- tega Vi nočete storiti! Vidite! od društva Lilije. cu v št. 30. Kot je pa SANS se- -o--; Skažimo se torej tega dne daJ> ni nič drugega kakor neko ZA NAŠE FANTE VOJAKE še bolj solidarne kot navadno slepilo za ljudi v svrho zahrbt-Milwaukee, Wis. in pomagajmo dobri stvari do nega komunističnega delova-Od časa, ko se je izvršil na- takega uspeha, kot ga zasluži, |nja in protiverskega ruvanja, pad na Pearl Harbor, smo vi- in bomo zadovoljni in ponosni}—Oman." deli prijatelje, sorodnike in vsi ■ Pozdrav in na svidenje! druge nam drage, ko so odha- Clan pripravljalnega odbora o- jali v vojaško službo, da branijo in čuvajo našo domovino POROČILO O LEPEM USPEHU Sheboygan, Ww. Za naše vojake Chicago, 111. — V nedeljo 23. apr. ob 2:30 popoldne se bo v šolski dvorani pri Sv. Štefanu pod okriljem The Am. Potom* vključenih društev Slovene Service Men's Aid Rusija odobrava vsa grozodej- j Ameriko, stva partizanov, da jim bo dala Dnevno vidimo stvari, ki nas v roke vso oblast, da jim bo ce-! spominjajo nanje, stvari, ki so j __________________ _______ —^ „ lo pomagala poklati vse opozi- jih ljubili in se zanje bojujejo,! Pri tukajšnji podružnici št. 4 of Chicago, Inc. višfla "velika cionalce, itd. Ni čudno, če se je po zmagi pa se bodo povrnili kj JPO,SS smo se zavzeli, da zbe- družabna zabava v korist nazaj edel v narod strah pred Ru- svojim dragim. Težko je bilo remo nekoliko denarja, ki ga šim fantom pri vojakih. Dru-sijo, ko mora dan za dnem po- slovo, posebno zato, ker vsak bomo potrebovali za stroške ge podrobnosti so bile oznanje-slusati — in nazadnje verjeti ve, da vojna ni igrača, ampak -pri pošiljanju obleke našemu ne v cerkvi. Vstopnina $1. V — kar mu neprestano trobijo v nevarno opravilo, kjer je mar- j narodu v Jugoslaviji. Člani od-'denarnih nagradah bo razde- sikdo ranjen, pohabljen, ali pa £ora podružnice so darovali ljeno med udeležence $350. ga doleti še kaj hujšega. Pri- ali presbrbeli 10 dobitkov. —; Vsi rojaki in rojakinje naj pripravljeni moramo biti na vse, Prodane srečke so prinesle Či- dejo in pripeljejo s seboj tudi obenem pa goreče tipati, da bo stega prebitka » $201.45. To svoje prijatelje in prijateljice kolikor mogoče malo vojnih svoto je blagajnik vložil na tu- drugih narodnosti, žrtev in da se bodo naši fantje kajsnjo hranilnico do časa, ko povrnili v kar največjem šte- jo bomo potrebovali, vilu. Dobitke so zadeli sledeči: Je pa več prilik, da poma- Joseph Renusha, Daniella Po- ušesa partizani po nalogah Komunistične Partije. Glede nas tu ni dosti drugače. Ko dobivamo poročila iz starega kraja, kako tam partizani razlagajo narodu stališče Rusije, in ko se nam tu dan na dan ubija v glavo, da Rusija stoproeentno podpira Tita in partizane — kdo bi vsaj pola-; gamo tem fantom vojakom, vsic, Martin Jelene, Anton Ber goma ne dobil pomislekov gle-j Vemo, da kadar so naši vojaki ce, Johanna Gorenz, Clara de odkritosrčnosti onih spre- ranjeni, dobijo prvo in največ- Suscha, J. Renusha, društvo Janino in Metka Cleveland, O. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo j Rd. je za svojo desetletnico v aprila vprizoril devanje za dosego zmage. Le v vojni proizvodnji smo do- vini vse nazaj do leta 1848. Mr. |memb v ruskem režimu. Bolje j0 pomoč potom "American Eratje Zaveze, skupina pri J, £edelJ° 12' „ . segli nameravani cilj. Naše razpoloženje V drugih ozirih Kristan gotovo pozna čase iz o-jrečeno: v sovjetskem režimu. (Red Cross" organizacije, ka- C. Rupnik in Anna Modez. krasno opereto Janko mMet- koli 1860. Tedanje navdušenje Da je "naš" Adamič eden kor zdravila, postrežbo in dru- Predsednica podružnice Ma- se pa nekam ohlaja, in to ni preveč dobro. Prav podobno razpoloženje je tudi V Angliji. Churchill ;za RusiJ° ie ostalo vse do naj-(največjih podpornikov za parti- ge stvari, ki jih potrebujejo, rie Prisland se prisrčno zahva- ™ j^®1 ie dobil pred nekaj dnevi nekai nekeffa nezauDania. Do- novejšega časa vsaj v vrstah zane in obenem za Rusijo, je iTa nekoliko pomagamo tej li vsem za trud pri prodaji KVartet- . ______J ® " * ' clniranolranra irmKvnnnnc4tTi< V« J._____TT_____."a________J___XJ___T 1__1-_ 1___j___31________• j ■ ka," v kateri je nastopil celot-zbor, dueti, solospevi i=i i slovenskega izobraženstva. Komunistični teror je seveda za- kajpada znano. Komunist, pra- j organizaciji, je društvo Lilija knjižic kakor tudi vsem onim, brega naslednika za Churchilla ni nikjer na vidiku. Pre- _ mogarska stavka in druge težave delujejo tudi v AngHjT pravil v tem pogledu marsikaj, na javnost kakor mora. j Sedanje spremembe v sovjet- Le kaka nova posebnost bi zopet oživela narodno nav-!skem režimu pa odmevajo do-'mo nekaj takega kot Kristanu.! na Rdečemu križu, druga po-jbro voljo in še v tako kratkem z narodnimi vi, da ni. Tudi kajpada taji, da;aranžiralo program za nedeljo ki so darovali dobitke. Tukaj času! Ostajam komunizem sploh podpira. 23. aprila v S. S. Turn dvorani, j zopet lahko vidimo, kaj vse se! pozdravi Sploh je njemu komunizem sa-1 Polovica izkupička bo izroče-da napraviti v skupnosti in z do-j JpHanna Mohar, tajnica podr. št. 4 JPO-SS, KAKO JE BILO NA SANSOVI SEJI DNE 12. APRILA P. Bernard Ambrožič Ker sem žvedel, da je "Pro-sveta" veliki teden enkrat zapisala, da katoličani molčimo na naskoke, ki jih je bil malo prej naredil Mr. Kuhelj na ljubljanskega škofa in tako dalje v uradnih SANSovih objavah, sem se dal v naglici pooblastiti od Zveze Slovenskih Župnij, da zaprosim za vstop k SANSovi seji dne 12. aprila in kar tam pokažem, kako katoličani "molčimo". Na predlog Mr. Zalarja so mi dovolili prisostvovati seji, ki je trajala 6 ur nepretrgoma, in sem dobil tudi besedo, kolikorkrat sem prosil zanjo. Povedal sem jim, da bi rad govoril v imenu Zveze Slovenskih Župnij, poskusil doseči kak sporazum na podlagi resolucije katoličanov z dne 8. januarja ("Voduškova resolucija") in na podlagi najnovejših poročil iz starega kraja. Omenil sem tudi, da imam s seboj pisano izjavo v obliki protestov od Zveze Slovenskih Župnij, ki je pa ne bom predložil, razen če vsak poskus sporazuma propade. Po otvoritvi seje so posamezni uradniki podajali svoja poročila. Ne bom šel tu v podrobnosti. Samo toliko rečem, da je iz vseh poročil zvenelo, da SANS pač deluje med Slovenci tu.v Ameriki, organizira, nabira denar, prireja kake shode in take reči, kaj je pa storil sam za Slovenijo po nalogah Slovenskega Kongresa, tega ni vedel noben poročevalec povedati. Ta vtis je toliko bolj potrjevala poznejša debata, ki je naravnat ugotovila, da SANS kot tak nima nikjer na odločilnih mestih kake reprezentance, za kar gre krivda deloma Kristanovi bolezni, deloma pomanjkanju delovnih moči sploh, deloma pa dejstvu, da SANS itak ŠTIRIKRAT PO 100 ODSTOTKOV pisih. Kakšna je njegova izjava, boste torej brali. Besedo dobim jaz. Izvajal sem približno takole: Ves nesporazum med nami glede SANSovega delovanja se suče okoli temeljnega vprašanja: Ali je SANS s svojo današnjo linijo v skladu z voljo in željami večine naroda v stari domovini (Sloveniji) ali ni. Ce je, je v pravem, če ni, je zašel na stranpota in mora gledati, da pride nazaj na pravo pot. Vsi vidimo, da je SANS odločil za izključno podpiranje Osvobodilne Fronte partizanov. Verjamem, da je vsaj večina v SANSu to storila v dobri veri, da OF res predstavlja veliko večino naroda v stari domovini. Toda med tem, ko so prihajala iz starega kraja poročila iz vrst partizanov, največ preko postaje "Slobodna Jugoslavija", so prihajala tudi druga, iz raznih virov, ne samo katoliških, ki so položaj doma zelo drugače slikala. Ta poročila so bila tako dobro overovljena in tako soglasna ter krepka, da jih človek le ni mogel samo v koš zmetati. 2e mesece in mesece smo opozarjali javnost in posamezne odločilne o-sebnosti na ta podtalna poročila. Vere nismo našli dosti, ker je partizanska propaganda premočna. SANS je šel svojo pot naprej in širil partizansko propagando vsmislu "Slobodne Ju goslavije". Prišlo je do velike seje dne 8. januarja. Prebrala in sprejela se je resolucija, ki je vsaj deloma obsojala dotedanje delovanje SANSa in zahtevala nestrankarsko delovanje. Pričakovati je bilo, 1 da se bo SANS po resoluciji ravnal. Toda ni bila niti objavljena (uradno) do današnjega dne, niti upošte- l NOVE LJUDSKE FRONTE NASTAJAJO... Napisal Donald Bell Badgett četvorke iz Galvestona, Texas, kažejo, kako so vse štiri urisperale za Rdeči križ. Te petletne hčerke nekega vojnega delavca so tudi uradno v službi Rdečega križa. Od leve: Jeraldine, Jeanette, Joyce in Joan. TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ČUDNO SPOMLADNO VREME Chicago, 111. -t- V petek, soboto in nedeljo je vladalo na osrednjem zapadu pravo zim? sko vreme. Dež in sneg sta se vrstila kar v presledkih. Bolj severno okrog velikih jezer ~~ zapadel po več krajih Farmarji in vrtnarji so deti in jim zgodnje delo tovih zakasnuje. -o- NEMŠKI BARBARIZEM New Yofk, N. Y. — Angleška radio postaja je objavila, da so Nemci pobili v neki vasi blizu mesta Lillie na Francoskem Vse moške. Vzrok je menda ta, da so saboterji poškodovali v bližini progo, na kateri je iztiril nemški vlak, nakar so se na tak način znesli nad Francozi. -o- reprezentira Združeni Odbor vana v SANSu. Pač pa je dal pod Adamičevim vodstvom." In kar se tiče Združenega Odbora, je spet vsepovsod težava. Tudi tam manjka moči. Ada- med tem Adaipič v javnost izjavo, da je po njegovih vesteh v preteklem januarju bila Slovenija skoraj stoprocentno par- mič sam je živčno izčrpan in je tizanska po svojih simpatijah, sedaj nekje na kliniki ali v bol- in celo duhovščina da se je nišnici. S Hrvati ni dosti ali nič, ker znajo pač lepo in mnogo govoriti, kakega programa skoraj nimajo, delajo in finančno podpirajo malo. Tudi o Srbih okoli Združenega Odbora, kakor tudi o Bolgarih in Mace-doncih, nismo kaj prida slišali. Zanimivo je bilo Kuhljevo poročilo, ki je povedalo, da je izvršni tajnik s svojimi objavami v uradnih SANSovih poročilih dregnil v "sršenovo gnezdo", češ, da se je razburil p. Ambrožič. V sledeči debati, to moram lojalno podčrtati, g. Kuhelj ni dobil prav preveč priznanja za svoje objave. Vendar so ga skušali zagovarjati (rjizen Mr. Zalarja: in Mrs. Prislandove) češ, da s tem, ko je Kuhelj kritiziral škofa, še nikakor ni napadal vere. In prav tako ne katoličanov. S tem je Kuhelj dobil zaupnico in njegovo poročilo je bilo sprejeto z večino. Naj ob tej priliki povem, da tudi Adamič ni ostal brez kritike. Dejali so, da bi pač lahko mnogokrat vse bolj premislil, preden kaj zapiše ali reče. Omenili so zgled s shoda v Clevelandu, kjer je govoril o "smrkovcu". Kristan je dejal, da se je že dostikrat spri z A-damičem, toda je pripravljen v času, ko gre za tako velike reči, prezreti tisoč malenkosti, naj si že bodo "smrkavci" ali kaj drugega takega. S tem je bila rešena tudi Adamičeva veljava. Mr. Zalar je od svoje strani prebral močno izjavo, ki je zlasti Mr. Kristanu razburila kri. In kadar je Mr. Kristan razburjen, je vsaka miza v nevarnosti, da se razleti v trske. Kljub Vsemu je Zalar vztrajal in povedal, da bo svojo izjavo takoj dal objaviti v časo- oprijela Osvobodilne Fronte do 80%. SANS si je osvojil to vero in si utrdil svoje dotedanje stališče. - , Proti temu sem opozarjal na najnovejša poročila iz stare domovine od novembra, decembra in januarja, ki trdijo vse nekaj drugega. Poročila so deloma že v javnosti, vsaj potom "Ameriške Domovine", deloma še pridejo. Nekatera sem prebral, namreč iz izjav treh glavnih slovenskih strank od decembra in januarja. Zaključil sem: Bomo menda ja bolj verjeli ljudem, ki tam žive in sami vse doživljajo, nego Adamiču ali komu drugemu, ki si niti svojega vira ne upa objaviti, dasi nobenega partizana ne spravi v kako nevarnost, ako je res v Sloveniji vse partizansko. V naslednji debati se ni dalo reči zoper moja izvajanja dosti več ko to, da pač vsa ta poročila ne zaslužijo vere, pa amen. Kristan je dejal, da se jih Čisto jasno drži pečat neniške kovač-nice . . . Posebno je bil hud na izjavo slovenske socialistične stranke, ki ne izključuje upo-vitne kraljevine v Jugoslavi-i in prosi jugoslovansko vlado, a j tisto izjavo pošlje tudi v A-nieriko v roke Etbina Kristana. Debata je bila precej dolga in deloma ostra. Jaz sem se je po svojih močeh udeleževal, dokler mi ni Mr. Kristan povedal, da meni sploh ni mogoče priti do konca, ker najdem vedno izgovor in pri tem uporabljam sofizme namesto logike. Dostavil je še, da je z menoj absolutno vsak sporazum nemogoč, zakaj jaz nočem nič več in nič manj ko to, da on, Kristan, gre pred menoj na kolena, česar pa on pod nobenim pogojem ne bo (Dalje na 5. strani) VARALI BODO KRAVE Rio de Janeiro, Brazilija. — Braziljski vladni department je prejel prošnjo za podeljenje prav nenavadnega patenta. Neki brihtnež iznašel, da se da v dobah suše varati krave na sledeči način, da so bolj ješče. Natakniti jim je treba zelena očala, pred nje postaviti suho krmo in krave mislijo, da je sveže zelena, jo jedo z večjo naslado in dajejo na to tudi več mleka. Dober izum. Na ta način bi v gostilnah lahko dali gostom rdeča očala, pred nje pa bi postavili vodo, pa bi mislili da pijejo vino. -o- DOVTIPI NA RAČUN DRUGE FRONTE — V Churchillovem stanovanju v Londonu je ob štirih zjutraj £trežaj potrkal na vrata Churchillove spalnice, češ, da nekdo želi premierja na telefonu. Churchill je začel ro-bantiti, nazadnje je pa le stopil k telefonu, kjer je slišal zna- ni glas: "Winston, tu je Joe. Sem v Calais na francoskem obrežju. Zdaj Jahko prideš čez, je varno!" Stalin je tekel za Nemci štiri dni, potem pa so mu noge odpovedale in je šel v Kremlin, da si irialo odpočije. Iz okna je videl, kako neki tovariš goreče moli na Rdečem trgu. Končno ga da Stalin poklicati predse ter ga vpraša, za katero stvar je molil. Tovariš odgovori: "Za drugo fronto molim." Stalin: "Koliko ti pa plaču jejo?" Tovariš: "Enajst rub- da se ne bo mešala v notranje rumunske politične in socialne zadeve. —-<——o- DODATNA DOBAVA BENCINA ZA ONE, KI IMAJO VICTORY VRTE Posestniki Victory vrtov bodo zopet dobili 'posebne, dodatne racije bencina, da bodo mogli hoditi na delo v svojih vrtovih letos poleti. Tako poro- ča Office of Pric^ Administration. Posestnik Victory vrta more [munistične stranke V evropskih prestolnicah bodo vladale po vojni vlade, ki se snujejo zdaj v izgnanstvu in tudi v domačih krajih, kot plod političnih struj, ki so poganjale svoje kali skozi zadnjih deset let. Vse te vlade bodo koalicijske ali takozvane vlade "ljudske fronte", v katerih bodo u-živali komunisti ravno toliko ugleda,; ker so ga dobili socialisti po zadnji svetovni vojni. Vse do prve svetovne vojne ni bilo nikjer v Evropi nobene vlade, ki bi bila sprejela socialista v svojo sredo. V večini dežel mu je bilo celo nemogoče dobiti uradniško službo, pa bodisi Še tako skromno. Šele proti koncu vojne so v Nemčiji prebili socialisti te zapreke in si priborili mesto v vladi princa Max von Baden. Takoj po kon cu vojne pa so se začele oblikovati delavske vlade v najrazličnejših evropskih deželah, in kmalu po letu 1920 so vladale skoro na vsem kontinentu zmerne usmerjene vlade socialističnega značaja. Od Norveške in Švedske pa do Čehoslo-vaške in prav do Anglije, povsod se je ponavljal ta razvoj, toda v tej dobi so zareš radikalni elementi že zapuščali delavske stranke in ustvarjali komunistične organizacije, ki so prevzele opozicije na krajnem levem krilu. Ista stvar se ponavlja zdaj, in zopet hodijo marsikatere kopo potih, ljev na teden." Stalin meni, da dobiti bencina za 300 milj pota na katera so krenile po zadnji v teku poletja, ako veljajo zanj v°Jm socialistične stranke. Ge- je to premalo. Pobožni mužik pa odvrne: "Ali pomisli, tovariš, da je stalno delo !" -o- MADŽARI V TITOVI VOJSKI London, Anglijaj. — Krogi svobodnih Madžarov poročajo danes, da so Titovi jugoslovanski partizani nedavno izvršili posebne vpade na Madžarsko, in sicer v cilju, da omogočijo onim, ki se jim hočejo pridružiti, varen odhod iz madžarskega ozemlja. 2e danes * se bori baje madžarska legija kot del Titove armade. Osišče samo je že priznalo, da so partizani prodrli prav do Drave, ki tvori tam dr, žavno mejo med Madžarsko in Jugoslavijo. VEST IZ RUMUNIJE London, Anglija. — Poročila o dejstvu, da so Rusi izvršili aretacije ljudi, katere imenujejo "rumunske vojne zločince" je vzbudila največje zanimanje v tukajšnjih zavezniških krogih, ki se bavijo s problemom vojnih zločincev. S tem svojim postopanjem so Rusi pokazali, da sodba vojnih zločincev nikakor ne bo veljala za "notranjo rumunsko zadevo", kajti te aretacije so bile nove določbe, katere je ^zdal OP A glede racioniranja bencina: 1. Obdelovati mora redno polje od najmanj 1500 kvadratnih čevljev, posejano z zelenjavo, in njegovo delo mora biti neobhodno potrebno za obdelovanje dotičnega vrta. 2. Sporazumeti se mora z drugimi osebami, ki žele potovati na isti progi in delitkz njimi svoje vožnje ti s seboj — ali pa dokazati, da ne more dobiti oseb, katerim bi to pomagalo.- 3. Vrt mora biti dosti blizu, da bo mogel dotičnik po vsaj dvakrat na teden delati na njem v času, kadar je treba saditi, obdelovati in žeti. Za taka dva tedenska obiska mu mora zadostovati dodatni bencin katerega dobi na podlagi omenjenih 300 milj in kolikor plač more porabiti v to svrho svojega normalnega bencina osnovnega odmerka "A". Vojna Administracija Hrane je zopet poudarila neobhodno potrebo dodatnih 2,000,000 Victory vrtov za leto 1944. Onih 20,000,000 vrtov, ki so bili obdelani lani, je dobavilo deželi skoro polovico vse sveže Take pasti je nastavil Hitler zaveznikom na evropejski obali Angleškem kanalu. Jarek na sliki je 2Q čevljev globok. Na eni strani gre sfrmo navzdol, na -drugi strani pa je navpična is cementa narejena stena. Nazi j i računajo, da bodo zavezniški tenki sdrčali v te jarke, potem p« ne bodo mogli več ne naprej ne nazaj. Slika dobljena iz nevtralnega vira. neral de Gaulle je pravkar sprejel dva komunista v svoj Francoski Komite Narodne O-svoboditve. Res je sicer, da sta vstopila Fernand Grenier ili Francois Billoux v vlado po pogojih, katere jim je stavil de Gaulle in ne narobe, kajti komunistična stranka je prvotno zahtevala, da sama izbere svoje delegate, in je zahtevala mi-nisterstva vojne in notranjih iT mTwM zadev, a de Gaulle si je sam iz-t.j.,jinvze-,bral Greniera za zračno m.ni_ sterstvo, in Billouxa za mini stra brez portfeuila. Toda priznati je treba, da sta oba vodilne osebnosti komunistične stranke in zares predstavnika koalicijske vlade, ki obsega vse stranke od proti-nemških kon-zervativcev do levičar j ev-ko-munistov. Imamo torej zdaj v Evropi dvoje dejansko vladajočih administracij, v katerih se nahajajo komunisti -— prva je Titova jugoslovanska vlada. Niti prva niti druga ni uradno priznana od zaveznikov, toda vsakdo ve, da bosta obe igrali zelo veliko vlogo v usodi svojih dežel, in da imata obe resnično avtoriteto na svojih ozemljih Titova vlada je pod vodstvom komunistov, ki pa so pristali na demokratični način vladanja, in sprejeli načela državljanskih pravic, osebne svobode in privatnega podjetništva. Moje celo, da se bo izkazala vlada manj socialistična v svojem poslovanju kot Francoski komite za Narodno Osvo-. Jugoslavija je namreč kmetov, v kateri ni mo-prevzeti bogatih monopo-, dočim je Francija visoko industrializirana dežela, kate-vodilni finančni in industrij-so sodelovali s sovražnikom. De Gaullejev program, je sam po sebi precej zmeren, je vendar mnogo bolj radikalen kot vse kar je Tito do-zdaj napovedal. Jasno je, da se bodo tudi drugod širom Evrope ustvarjale vlade, katerih smernice bodo nekje med de Gaullejevimi in Titovimi. V Italijo je pravkar prispel prvak komunistov. Manj>znan je po svbjem pravem imenu, Tagliatti, kot po svojem političnem nazivu Er-coli. Bil je v izgnanstvu preko 18 let, največ v Moskvi. Takoj po svojem prihodu je objavil, da je pripravljen sodelovati z reformirano italijansko vlado^ celo z Badogliom, in pod rao-narhističnim sistemom, ako preda kralj Victor Emanuel oblast svojemu sinu. A bodoča narodna skupščina naj odloči, kakšne vrste vlado si bo narod izbral. Badoglio je nato izjavil, da je pripravljen sprejeti komuniste v svojo vlado. Grof Sforza, ki je vsaj toliko konzervativen kot de Gaulle, ako ne še bolj, in star nasprotnik komunizma, je tudi izjavil, da pristaja na to, da stopijo komunisti v vlado in da se reši vprašanje kraljestva šele pozneje, ako je kralj pripravljen predati oblast svojemu sinu. Cisto mogoče je torej, da bomo videli v Italiji ustanovitev nove, spremenjene vlade na podlagi predlogov, katere je prinesel komunist Ercoli. Čehoslovaška vlada je nedavno sprejela v svoj državni zbor komunistične .člane. Grška zamejna vlada ,katero so imeli v rokah desničarji, je odstopila. Njen predsednik Tsouderos nikakor ni mogel doseči sporazuma z delegati odpornega gibanja na domači zemlji. Zdaj so v teku prizadevanja, da se sestavi nova- vlada pod liberalnim vodstvom Venizelosa, ki se opira pred vsem na svoje slavno ime. Stari Venizelos je bil največji politični vodja moderne Grčije. Njegovemu sinu zdaj pripada naloga, da zedini nasprotujoče si strujcin tega tudi ne bo mogel rešiti drugače, kot z ustanovitvijo koalicijske vlade. Znano je, da so odporna gi-bAB*a>ai*om vse Evrope zelo naklonjene temu načelu vladanja. Presenetljivo pa je, da velja isto celo tudi za dežele naših Sovražnikov. Vsi različni komiteji in odbori, ki so se pojavili s strani Nemcev v svobodnih deželah, so organizirani na teh temeljih. Najbolj izrazito je videti to v strukturi moskovskega komiteja svobodne Nemčije. V drugih so komunisti manj številni in tudi manj vplivni, toda nikjer niso izključeni. Svobodni rumunski krogi imajo slične smernice. Madžari, ki se nahajajo v zunanjem svetu so deljeni v za- in proti-Horthy skupine. Vsi, ki so proti Horthyju, se drže tudi omenjenega načela koalicijske vlade. Priznati je torej treba, da so vsa ta gibanja vsklila iz istih idej in imajo iste smernice. Presenetljivo pa je to le na prvi pogled, kajti začetki tega razvoja so že stari. Koalicijske vlade s socialistično udeležbo po prvi svetovni vojni, so bile možne le radi razvoja socialističnih teorij in strank pred vojno — kar se je takrat imenovalo revizionistični pokret, ki je hotel spremeniti. nekatere izmed Marxovih dogem. V teh preosnovanih s o c i a lističnih strankah je stopila misel delavske internacionale nekoliko v ozadje in istočasno so se pojavile bolj nacionalne smernice v vsakteri teh strank. Da se danes nahajan^o v razvoju, ki se ponavlja, je popolnoma jasno — krog razvoja je tudi že zaključen. Zamisel koalicijske vlade skupaj s komunisti se je prvič pojavila v_letu 1935, ko je bila osnovana na Francoskem takozvana ljudska fronta. Zdaj pa je razpustitev komunistične internacionale — kominterne — omogočila komunističnim strankam vseh dežel, da izdelajo vsaka svoj nacionalistični program. Zunanja politika treh velesil je prisiljena upoštevati ta razvoj v evropski politiki, ki bo postajal še bolj jasen in določen z osvoboditvijo posameznih dežel. Petek, 21. aprila. 1944 , Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC . Pomagali boste dobri stvari do boljšega uspeha L* L 8 tem, da posetite prireditev v prid ORGANIZACIJI m fantom v vojni V NEDELJO, 23. APRILA, 1944 V S. S. TURN DVORANI pod aranžijo DRUŠTVA LILIJA **Milwaukee, Wis. Program ob 3 in 8. uri zvečer. Po programu ples. Bashell-ova godba _ • "M** " " Vstopnina 50c PRISRČNA HVALA VAM! Vsem našim sosedom, prijateljem, trgovcem, organizacijam, klubom, društvom in listom in vsem drugim, ki so na en ali drugi način pomagali in sodelovali v naši kampanji, da smo dobili v našo 21. wardo nazaj lastno vlado "Home Rule". Vsem delavcem in volilcem, ki se niso strašili neprijetnega vremena pomagati naši občini našo prav obilno zahvalo! ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: $58 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah In ob nedeljah po dogovoru. Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 ob 10-letnici smrti skladatelja p. hucouna sattnerja 11 Napisal Ivan Račič Svoj kor si je Sattner uredil najboljše kakor je bilo takrat mogoče. Mojster med slovenskimi orgeljskimi mojstri Mila-vec je naredil nove orgije za frančiškansko cerkev; ne samo izredno velike, ampak tudi nebeško lepo ubrane orgije je napravil. So se dobile tu in tam po Jugoslaviji še kakšne malo večje orgije, nikdar, pa nismo slišali, da bi katere pele mogočnejše in lepše. Sattner sam je bil eden največjih slovenskih izvedencev v ustroju orgelj in je bil tudi Član tozadevne škofijske komisije. Milavca je posebno cenil in je njegovo delo večkrat zelo pohvalil v Cerkvenem glasbeniku. Frančiškanske orgije v Ljubljani so res prelep umotvor, in človek more daleč iti, predno mu najde par! Prejšnje orgije je pa dal Sattner postaviti v pevsko sobo. Tudi za pevske vaje je hodil tja igrat kakšen profesor iz Glasbene Matice; Sattner je tudi tukaj navadno samo vodil petje in organista s svojo taktirko; sam je tudi igral, toda le tedaj, če slučajno drugega primernega organista ni imel.. Iz dosedaj popisanega bo vsak lahko razumel, zakaj je bila vsako nedeljo pri glavni sv. maši velika frančiškanska cerkev tako polna, da so stali ljudje notri kakor žveplenke v Škatlici in se človek dostikrat še obrniti ni mogel. K tisti maši so prihajali največ izobraženi ljudje. Za človeka Sattnerjevega kalibra je bila Ljubljana vse bolj primeren kraj kakor pa njegovo rojstno Novo mesto. Prilike so bile vse drugačne. Tukaj je bila Glasbena Matica s svojim Matejem Hubadom in celo vrsto izučenih glasbenih profesorjev, inteligentov, izšolanih pevcev, pianistov, violinistov, orkester,- polno finih zborov, vojaška godba s svojim Josipom Cerinom, stolna cerkev s svojim Foersterjem, jasneje pa Premrlom in Dr. Kimavcem, bogoslovje, cela vrsta srednjih šol, nazadnje pa še slovenska univerza. Tukaj so bili pisatelji, pesniki, slikarji, itd. Kulturni delavci se niso počutili o-samljeni, kakor se tudi zajec v detelji menda ne počuti izgubljen. Sattner je izkoristil razne ugodnosti, ki so mu bile tukaj dostopne, in se je neprestano učil vse do smrti. Pokojnega Hubada je visoko spoštoval v s 1 e d njegovih nenavadnih glasbenih zmožnosti. Dolgo vrsto let sta si bila ta dva naša velikana prav velika osebna prijatelja in sta drug drugemu pomagala; ob koncu prve svetovne vojne se je prijateljstvo malo ohladilo, menda največ vsled razlike v političnem prepričanju, vendar sta pa do konca spoštovala drug drugega kot glasbenika. Hubad je celo svoje življenje posvetil Glasbeni Matici. Še preden je popolnoma dovršil glasbene študije, je že prevzel vodstvo zbora Gl. M. in ga kmalu tako povzdignil, da je bil eden prvih v celi takratni Avstriji. Mož je bil nenavaden strokovnjak v poučevanju solo petja in vodstvu zbora — on je tudi izučil ameriškim Slovencem poznanega slavčka Rudolfa Banovca in celo vrsto drugih — pa tudi na raznih drugih glasbenih poljih je bil nenavadno dobro podkovan. Med drugim je ravno on morda najbolje vedel, kako je treba prirejati slovenske narodne pesmi za koncertni oder, da se pri tem ne zabriše, ampak poveča njihova bistvena lepota. Ko je bil Sattner že v zreli moški dobi, star čez 50 let, se je odločil, da bo začel bolj temeljito študirati glasbeno teo- rijo. Tudi je spoznal, da človek kot samouk lahko veliko doseže, toda isti človek bo dosegel še neprimerno več, če ima pri študiranju dobrega vodnika, vsestransko podkovanega učitelja. Matej Hubad$n prevdarno. Tudi njemu ni bilo življenje posuto s samimi rožicami. Že kot mlad je moral v svet. V svet, v katerega so odšli že tisoči pred njim pa se tudi premnogi v njem odtujili lastnemu slovenskemu svetu, njega običajem in navadam. Pokojni Frank Jerin pa je imel krepko slovensko lastnost, da je ostal vsepovsod kjerkoli je bil, zvest Slovenec svojemu narodu in veri svojih staršev. Od tega ga ni premaknil nihče, kljub temu, da je živel med takimi kakor mnogi drugi, ki so butali tudi v steber njegovega značaja, da bi ga krenili od njegovih načel, a ostal je kakor močan svetilnik in svetil naprej sebi in svoji okolici z lepim značajnim življenjem vse skozi do smrti. Pa DENSKI KOLEDAR Nedelja — 2. po Veliki noči. 24. Ponedeljek — Jurij, muč. 25. Torek—Marko. 26. Sreda — Peregrin. 27. Četrtek — Peter Kanizij. 28. Petek — Egidij. 29. Sobota — Peter, mučenec. DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI to na način, da ni odbijal nikogar, nikdar se nikomur zameril, pač, še privlačen je bil s svojo prijazno naravo. Tak je bil pokojnik. Pokojnik je bdi velik ljubitelj zlasti slovenske pesmi. Bil je pevec sam. V mladih letih je pel kakor slavec. Pisec teh vrstic se ga še spominja, ko je pred 35 leti redno do malega vsako nedeljo prihajal iz Ogles-bya ob nedeljah k maši v La Salle, k sv. Roku. Tam se je navadno po maši malo pomotil v veseli družbi svojih znancev in prijateljev, katerih je imel vedno dosti. Ob čaši piva ali vina so tedaj on in drugi tedaj še mladi možje in fantje veselo zapeli. Zlasti on in pa Mr. Se-bat, ki biva zdaj v Danville, sta drobila slovenske zdravičke in druge domače narodne pesmi, kakor dva slavca. Kjerkoli sta bila, je bila vesela družba. Pokojnik je bil tudi dolgoletni zastopnik naših listov na Oglesby. Bil je marljiv zastopnik, ki ga bomo zelo pogrešali. Listom, je pridobil lep krog naročnikov in isto vestno držal. Vsako leto jerazpečal lepo število Baragovih pratik. Nekaj zadnjih let ga je mučila naduha, ki se jo je najbrže nalezel pri dolgoletnem delu v premo-gokopih. A kljub temu je redno in vestno obiskaval naročnike. Danes Te vsi, ki smo Te poznali, dragi Frank, spremljamo v spominih kakor pesnik v "Zagorskih zvonovih", katero pesem si tolikrat pel. Počivaj v miru, pa posreduj še za nas pri Bogu, da bomo nekoč vsi skupaj veselo živeli gori nad zvezdami pri Bogu, ter prepevali Bogu v čast tiste lepe slovenske pesmice, ki so jih nas naučile naše dobre slovenske mamice. • o OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! ' "Tudi drugih ovac imam tudi te moram pripeljati . . . •na čeda bo m en pastir (Jan. 10, 16).w Cerkvenih krogov je velko število, ker skoroda nešteto je takih skupin, krščanskih in cerkvenih skupin, ki trdijo, da so cerkev. Odtod prihaja dejstvo, da je pač več in veliko cerkvenih krogov. Cerkev je le ena, ker le ena je bila po Zve-ličarju ustanovljena. "Peter ti si skala, na to skalo bom sezidal svojo cerkev." Sam Zveli-čar pa je videl naprej, da bodo — cerkve. Ovčiee so njegove, cerkve ne, ker njegova cerkev je le katoliška cerkev." .. tudi te moram pripeljati — da bo en hlev in en pastir." Skrb ima za te ovčice, "ki niso iz tega hleva . . .", ampak skrb za pripeljan je teh ovčic v njegov hlev, je izročil svoji, toraj katoliški cerkvi. Prav v zadnjih desetletjih se je kazala vsa škoda razdra-p an osti in razkosanosti krščanskega sveta. Ni malo glasov, ki poudarjajo potrebo e-dinosti, zedinjenja vseh skupin in potrebo skupnega nastopa skupnega nasproetntka. je vse hvale vredno, žal pa, da ne prihaja od merodajnega mesta, in zato je ostalo tudi do danes brez vidnega sadu in le malenkostnih uspehov je nekaj. Poiskasi zedinjenja prihajajo pač iz cerkvenih krogov, od cerkev, ki niso prava cerkev, Kristusova, katoliška cerkev. Ali katoliška cerkev zanemarja to delo? Nikakor ne, le cerkve, ki so se ločile, dejajo oviro. Delo zedinjenja spada v območje cerkve, kak pri prost j kristjan je proč od tega dela, tako se vsaj zdi. Bili so rami kongresi, kak navaden kristjan se jih ne udeleži. S tem pa niti za katoličana ni rečeno, da on ni pri delu edinjenja, pri delu, "da bo en hlev in en pastir" soudeležen. Vsakega se tiče tudi to delo, ker je odvisno od volje ovčic, "ki niso iz tega hleva," da pridejo v hlev prave Kristusove cerkve. Delo za zedinjenje je brezhibno krščansko življenje in molitev za ovčiee, ki še niso v hlevu in pri pastirju. Opravljaj to delo. —• Pravijo, da je delo nad ustvarjanjem. Morda samo zavoljo nizkotnosti ustvariteljev. Lepota je harmoničen specialni primer. Zdi se nam, da je Sattner tudi v Ljubljani kakor nekdaj v Novem mestu skladal največ iz potrebe. Za svoj zbor in svojo cerkev je potreboval pesmi boljše vrste, ki jih pa Slovenci nismo imeli posebno veliko iz-bero. Če jih je hotel imeti, jih je moral pač sam napraviti. Nemška cerkvena glasbena literatura je bila seveda veliko bogatejša. Iz te je Sattner izbiral, kar se mu je zdelo najboljše in najbolj porabno in preskr-bel slovensko besedilo. To mu ni bilo težko napraviti, ker je imel več prijateljev med duhovniki in lajiki, ki so bili dobri pesniki. Veliko lepih prestav mu je oskrbela naša velika nabožna pesnica uršulinka č. Mati Elizabeta. Toda hraniti naše ljudi samo z nemško krmo bi tudi ne šlo, ker ni vedno taka, da bi ugajala našemu okusu. Treba je bilo nekaj bolj sočnega, z drugimi besedami, Sattner je bil prisiljen, da je skladal sam kolikor največ mu je čas dopuščal pri njegovih raznih obveznosti. Njegov zbor je pel le po-izbrane najboljše stvari iz domače ih tuje cerkvene glasbene literature. Ko so se pesmi preživele na njegovem koru, jih je izdal, da so bile dostopne dru- Hvaležno vaša Alderman JOSEPH F. ROPA J. ZEMAN (Ogi,x stus a* «wt uri Društvo ^^ sv. Jožefa ŠT. 160. K. S. K. J, CLEVELAND. (Collmwood) OHIO Društvo zboruj« vsak tretji četrtek v meseca v SI ores strem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako ie niste član tega največjega druitfk v Ameriki, se ▼as opozarja, da m takoj i|iBl» fcfcfar niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 14 do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstni in do 16. tela. Poleg izredno - velikih podpor za najmanjše prispertr* goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. Predsednik John Pezdlrc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. - Zdravniki: Dr. Sknr. dr. Perma, dr. Staany in dr. Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. ' f^T^ST* Seder Joliet, tlaie scalo: **V»c sa vero, dom ia narod; rti za enega, eden za m" GLAVNI ODBOR: Predsednik: Qeors* Stonich, 257 Lime Street, JeHet. IBinofe e L podpredsednik: Frank Tuabek. 716 Raub St. Joliet. ltL i JF-?*" Bayuk« 528 Lalayctte St, Ottawa. OL Tajnik: Prank J. Wedk, 301 Ljme Street, Joliet. HL Zapisnikar: John Msrasnirh, 650 X. Hickory St, Joliet. HL Blagajnik: Joseph Klepec, 903 Woodruf Rd, Joliet. IU. Duhovni vodja: Rev. Mather Rabe. 223 — 57tk St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joaspfa A. Zalar, «1 Na Chicago St, Joliet, HL NADZORNI ODBOR: Andrew CRavaeh, 1748 W. 21* St, Chicago, 10. Jowgfa L. Draaler, 1318 Adama Street. North Chicago Ilhnola. Jo^ph Jerman, 20 W. Jadoon St, Joliet, IR. POROTNI ODBORi Jeeapfa PavJakovich, 39 WmcheU St., Shazpchorg, Pa. Maty Kovackh, 2294 Blue Island Ave, Chicago, I1L Jebn Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago. I1L Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street, Joliet. Illinois. URADNO GLASILO: w*»n« ft sushi Siovaaacf, 1849 W. Cermak Rd, Chicago, DL Do 1. Jul IMS Je DSD. izplačala svojim fa ter njih dedičem raznih posmrtni*. poflcodnin, bolniikih podpor ter drugih ttplaol denarne vrednosti do Četrt milijona dolarjev. Društvo sa DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. driav g aa manj kot 8 Bani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme sa vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 60 lat V mladin-ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00,-$SOOJO aH $1,000.00. Izdajajo aa rasgKal certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera s« vsako leto vila. Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško podporo k svoje centralne blagajne kakor tudi aa rane operacije ia poikodnine. 3-j Mesečna plaČOa (assessments) so orejeaa po American Experience tabeli. DSD. je 131.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni ježih je slovenski in angleikL Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo t cjeno ■reaol Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismena aH ast-meno na gl tajnika PRANK J. WEDIC. SOI Lime St, JoUet. DL J^AIUNGLAPALAf Sf MAJUSO - Mil ^ w JALurrte „ ~ ^ ^ Wt LITTLE ^L w-makin - *..... GILBERT [ISLANDS amiangq^ TARAWA£> « ' o M^od ' ARANUKACb ° 'WftWfV STUDENEC BLAGOSLOVA! t 300 svatih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina < | za vsako osebo živo ali umrlo 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upi- | | šite vaše sinove vojake. j DRUŽBA SV. PETRA K L AVER J A | za afriške misijone, • \ 3824 W. Pine Blvd. Dept. A, Si. Louis (8). Mo. Petek, 21. aprila 1944 AMERIKANSKI SLOVENEC _____ Strang FAJFCA TOBAKA « vd Stara eskimovska mamica M bila rada kadila svojo piplco. pa ni imela švepkenk. Na pomoč jI je priskočil obrazni stražnik John F. »'"tistnlli iz New Yorka. kar ji je selo ustreglo. Mamica ima stene svojega stanovanja , .... , ^P^^^P pokrite s barvastimi komičnimi prilogami iz ameriških listov. To je nekje OSt pa ni bll° vedno tako m se daleč daleč na severu. J---1----'ar T - - — 1 " proti sovražniku, ki nas je začel z letal obmetavati z bombami. Ko smo bili že na odprtem morju, sem vprašal nekega mornarja, kdo je ta atari dobričina, ki me je tako nago-oril in ki bi po njegovem glasu sodeč moral misliti, da .je gotovo kak višji častnik. Nek, mornar, član posadke mi 'je odgovoril: "To je stari očka "Potato" Jones. On je tu prostovoljec. Prišel je sem sam od sebe prevažat vojake, ki so se umaknili pred Nemci do obale Kanala, v Anglijo. Njegova ladja je pridno na delu. Da, to je naš dobri "Potato." -o- NEGA RANJENCEV NEKOČ IN DANES V sodobnih vojnah je ba ranjencev na višku in samo po sebi umevna stvar. Na ža- 0 drznem španskem prostovoljcu rdeči križ isce ljudi, ki bi se učili domačega zdravstva Pred kratkim se je v Passia-cu, New Jersey, sestalo 28 žen ruskega in poljskega pokolenja njo da bi se v tečaje domačega v ioli Rdečega križa ki jo vzdržuje bolničarka gdčna. Mary G. Drozed. Vsak teden gdčna. Drozed posveti svoj prosti večer sestanku s svojimi učenkami, katerim razkazuje, kako je treba skrbeti za bolne; predava po poljsko in razlaga tudi v ruskem jeziku. V Bridgeportu, Connecticut, se poduk domačega zdravstva vrši v poljskem in grškem jeziku. V Fort Kent, Maine, so bili naprošeni direktorji Rdečega križa, naj ena od bolničark predava po francosko. V Cali-forniji v Manzar War Relocation Project podučuje Cathe-rina Yamaguchi, bolničarka Rdečega križa, preseljene Japonce, kako naj v slučaju bolezni pomagajo drug drugemu. V Wilmingtonu, Delaware, so v zadnjem letu imeli predavanje s podukom v italijanščini. V Te-xasu in drugih državah podu-čujejo po špansko ; in še drugje še po litvansko, po nemško in v drugih jezikih. Tu zgoraj je našteto samo nekaj predavanj v tujih jezikih, ki jih je organiziral Rdeči križ po celi državi. Pomoč bolnikom odklanja vse predsodke med rasami, barvo, verami; tudi prejšnji politični nasprotniki delujejo sedaj skupno na konstruktivnem polju zdravja. Poduk se večinoma vrši v cerkvenih dvoranah. Z a časa španske državljanske vojne je želo zaslovel mož, ki ga svet pozna pod čudnim imenom Jones "Potato", ali po naše Joges "Krompir." Slavo mu je prinesla njegova drznost, ki jo je imel še precejšen delež več, kakor pa drugi mornarji, njegovi poklicni tovariši. Njega ni mogla zadržati nobena stvar in je še vse, kar si je kdaj namenil, tudi do kraja izpeljal, čeprav je bilo to toli-krat v zvezi z veliko nevarnostjo. Niti smrti se ni ustrašil pogledati v oči, zato mu je pa tudi vse uspelo. Tedaj ko je v Španiji divjala državljanske vojna, je bil tudi ,on med tistimi, ki na noben način niso mogli prenesti --j pomorske zapore v španskih Amerikanski Rdeči križ je j vodah. In ker ga ni nikdar za-ravnokar začel z veliko kampa- j držala nazaj nobena stvar, ga zdravstva vpisalo tri milijone ljudi. Verjetno je, da bo ta kampanja trajala več let, ker je pričakovati, da se teh tečajev letos ne bo udeležilo več kot 800,000 ljudi. Lansko leto je dobilo spriče valo o skončanem tečaju 553,-483 oseb. Za v bodoče bo treba še vsaj 26,399 bolničark za podučevanje tečajev. Zato so bolničarke, ki poznajo en tuj tudi.ni pomorska zapo- ra. S svojo staro ladjieo je vselej znal preslepiti pomorske straže ob španskih obalah. Tu jim je zmerom srečno odnesel pete. Vojna v Španiji se je že davno končala in v deželi je zavladal spet mir kot nekoč. Tak človek, karšen je naš Jones "Krompir," pa se nikdar ne u-žene. Njemu kar preseda, če ni vedno novih doživetij. Ali naj pred nedavnim časom ni bil nobeden ranjen vojak gotov, če bo dobil takoj potrebno pomoč. To pa ne pomeni, da na ranjence sploh niso računali, temveč se je prva pomoč rav- . , nala po znanju zdravnikov. verJamemo Adamiču. špartanci ao zelo cenili svoje ranjence. Za časa cesarja Avgusta so že . obstojali vojaSki sanitetni oddelki, pozneje pa je začela s propadanjem stare ko ga je vendar doletela vsaj delna kazen za = njegovo, predrznost. Nemika bomba je padla v bližino njegove ladje in je Jones "Krompir" pri tej pripel01?1 Tk° r8n0 V "T°'lku,ture pei«ti tudi zdravniika Pa kaj to staremu pomorske-, znanQ^ posIedica u • d mu Usjaku. Ta se že hrtro teli- so bili 2dravniki v Prednjem že Kmalu se mu je rana skoro, veku ljudje fcaj gumijiyi0l cisto zacelila. Da bi se mu, po-; znanjem. Najbolj so to obču-po noma, tega Jones niti ni ža- dm ^beile ^^ pomoči. fcil. Ko so se raznesle vesolj ,, zd . p Z1^i"" bolezni so ljudje še ne- j b°-TU hU,d U'l kam cenili, dočim so "kirurge" darec in da se bo morala u- „ j ' ... . makniti preko Rokavskega ?dknt° preZlraI ' Pa je preliva nazaj v Anglijo, raZUmjlV0' 80 »» ***** koder je bila prišla, se je Jo- nes "Krompir" takoj priglasil med prostovoljce, ki hočejo pomagati pri tem prepeljava-nju zavezniških čet v Anglijo. Celih osem dni je prevažal angleške, francoske in belgijske "kirurgični instrumenti klešče, nož in razbeljeno železo s katerim so izžigali rane. Jasno je, da tudi obveze niso bile v tistih časih dovolj čiste, in nič čudnega, če je bilo mnogo ranjencev, posebno v težjih pri- vojake čez Rokavski preliv. Po I T^l* V naprej 'obsojenih večkrat na dab je naredil pot nB od Dunkerquea do angleške t>-bale. Nek vojak je pripovedoval u-redniku lista "News Chronicle" o tem možu nekako takole: Posrečilo se mi je povzpeti Koncem 18. stoletja že srečujemo tako imenovane polj-Ijske vojaške lazarete, bili pa so težko premakljivi in zaradi tega tudi zelo malo koristni. V svojem delu "Vojna in mir" jezik in ki morejo prostovoljno,™31, svet po končani v<>jni v delovati kot učiteljice Rdečega jSpamjl nanJ čisto P°zabi- Ne' križa za domače zdravstvo, na- zato ?e <>n sam Po^rbel, ali prošene, naj se javijo svojemu pa mo^da 86 boiJ ra2mere' ki okrajnemu Rdečemu križu. so .pred kratkim Prešle novo i vojno na evropski zahod. Rdeči križ je ravnokar na-; Dalies je jones -potato" tisnil podučno knjižico o doma- gt^ 67 let in je kapitan. Pri čem zdravstvu v španskem je- g^h vožnjah po morju ima ziku; v teku je tudi izdaja iste naravnost "pasjo" srečo, da se knjižice v portugalskem jeziku. Portugalska knjižica je natisnjena v tej deželi pod pokroviteljstvom Braz(ljanskih društev Rdečega križa; španska knjižica pa je natisnjena v Santiago de Chile pod pokroviteljstvom Pan-Ameriškega urada lige društev Rdečega križa. Prenos te knjižice v Združene države bo sicer počasen radi težav pri transportu. Toda ko bodo enkrat tu, je pričakovati, da bodo razdeljene v velikem številu v južnih državah in v tistih drugih krajih, kjer so naseljeni Španci. iz nemških podmornic in letal naravnost norčuje. Pred dvema mesecema nekako je bilo, iz malega motornega čolna nai?e Tolstoj zel° živo opisa1' ka" nek manjši parnik, in že sem k° 30 amputlfali n<>ge v nekem se pripravljal, da bi posadki *£lbljlvem polJskem l^retu. pomagal pri njenem napor- ^ 2? Ča8a V°Jne ^ 187°' d° 1871. leta je bila nega ranjencev zeto težavna. Šele pozneje, ko se je silno razvila medicina in ko je bilo nem delu, ko nekdo s skal z glasom zakliče vzbujajočim proti meni: "He, poslušajte! Pustite ven- . . _ BI dar to! Moji možje že lahko pncakovatl vojaško zdravnist-sami opravijo, kar je treba. vo' so mogh ranjenci mirnejše Stopite rajši k temu preklica- pncakovati ozdravljenja nemu topu in poglejte, če se z njim da še sploh kaj narediti. Poskusite streljati z njim!" Jaz in nekaj drugih britanskih vojakov smo brž skočili k topu in smo se ga z velikim u-spehom posluževali v boju MEH ZA SMEH BERLIN IN DUNAJ Neki Berlinčan se vozi v dunajskem tramvaju in reče sprevodniku: "Ali ne vidite onega moža, kako neprestano pljuva po tleh? Kaj je mar pri vas to dovoljeno? Saj je nevarno za zdravje!" Sprevodnik gre v voz, si o-gleda moža in se spet vrne. "Dragi gospod, ta mož ne pljuva iz objestnosti — jetičen je, pa mora pljuvati I" / f^ufiK MA^SHALtl V * ISLANDS ?- WOTJCt^ ^ KWAJALEIN ERIKUI K QAUR —r —■ MMi^ j,j _^OJAIWOT L _ NAURU \oo TUDI VZROK "Obtoženec, ukradli ste to-žitelju, ko se je kopal, hlače. Ali imate kakšno opravičilo za svoje dejanje?" "Seveda, gospod sodnik! Na kraju, kjer se je gospod kopal, je bilo kopanje prepove4$no.? OTRbSKE O TETKAH "Daj, Karlček, daj tetkij Ne da bi naleteli na kak Tečji odpor, so Amerikanci zavieU več kot 10 polj ubček!" ! »»piskih otočkov v Marialskem otočju. V njihovih rokah so » Ujae, Laa. _ _ "O, mamica, saj nisem niče-Ebo?' Kili' Arno in njegovi oo^ ' T;j H ,atoh Woi>«' Malpriap, Mili m Jaluil so te vedno v japonskih rokah, toda AJ* sar napravil! _________ na« jih vsak dan malo popoprajo s bombami. : a " - "-v * »T . u- stanovljene so bile modernejše opremljene poljske bolnišnice, na razpolago so bili zdravniki specialisti, izučeni bolničarji in končno izšolane usmiljene sestre. . Kaj je vse možno storiti za ranjence, je pokazala svetovna vojna (1914 _ 1918), ko so se vsi ranjenci tudi po največjih bitkah že v kratkem času znašli v odlično urejenih bolnišnicah. V današnji vojni je na tem polju napredek še večji, saj je v ta namen na razpolago tudi večje število sani-tetskih letal, več kakor nekdaj sanitetskih voz, tako da ranjenci niso prepuščeni negotovi usodi. Tisti, ki se borijo za! I svojo državo vedo, da jih čaka i oskrba in pomoč, če bi bili v tej borbi slučajno ranjeni. Razumljivo, da ima pri pomoči ranjencem in vojnim bolnikom zelo veliko vlogo Rdeči križ. maloIdrobiža - -L, ^ • Prvi avtomobil se je pojavil na belgrajskih ulicah prve dni aprila 1903. leta. Kupil ga je ; na Dunaju bankir Radulovič iz Belgrada. * /V bližihi Hajderabada v Indiji raste drevo, ki se že : sto let vsako jutro in vsak večer prikloni do zemlje. Ljudje v okolici verujejo, da moli to drevo k Bogu.__ Kako k bilo na gaasovi seji dne 12,' aprila (Nadaljevanje s 3. strani) storil. Torej ostane vse kot je bilo in SANS bo nadaljeval delo po začrtanih smernicah. To sem vzel na znanje. Pri omembi resolucije z dne 8. januarja je dejal Mr^ Zaje, da tiste resolucije ne smatra za kak velik dokument. Nihče ne more vtakniti svojega prepričanja v žep. Ambrožič ne bo nehal propagirati svojega prepričanja, on, Zaje, tudi ne. SANS pa mora naprej podpirati Osvobodilno Fronto brez ozi-desno. Ob neki Kristan poudaril na omenjeno resolucijo, da ni bila naperjena proti delovanju SANSa, torej kaj bi se nanjo toliko sklicevali? Po daljši debati, ki se je polagoma nekaj umirila, govori kar mogoče pomirjevalno Mr. Cajnkar. Vendar tudi on potegne z večino za neomejeno podporo Osvobodilni Fronti. Bili smo v dobri veri, pravi, ko smo to podporo sklenili. Tudi danes Tisto poročilo o skoraj stoprocent-nem partizanstvu v Sloveniji je dobil od nekega ameriškega oficirja, ki se je bil vrnil naravnost od tam! (Tako! Zakaj nismo smeli zvedeti za ime, da bi ga sami nekoliko popra&ali, na kak način je zbral svoje informacije na licu mesta v Sloveniji?!) Cajnkar želi, da se sporazumemo in da ostane SANS zastopnik celokupnega naroda. Debata gre naprej. Malo pozneje predloži Mrs. Prisland svojo napisano mnenje, s katerim izjavlja, da se ji zdi vse tukajšnje početje v korist starega kraja brezpomembno, ker itak ne moremo nič storiti. Tam si bodo sami postlali in bodo ležali, kakor Bi bodo postlali. In to brez nas. Kristan se ne strinja. Njegovo mnenje je, da se SANS mo« ra vtikati v notranje zadeve starega kraja. Danes imenujejo komuniste vse, ki hočejo drugačno Jugoslavijo kot je bila. Danes vemo, kaj se v Sloveniji godi. Hočejo novo Jugoslavijo. Pojavlja se pa sila, ki na vse to pljuje . . . In tako dalje in tako dalje. Pozneje predloži Mr. Zalar, naj ta seja izvoli Rev. Voduška za tajnika. Utemeljuje .svoj predlog z več vidikov. Vname se debata. Kristan izjavlja, da izvrševalni odbor te pravice nima. VeČina mu pritegne, debata se nadaljuje. Zalar vztraja in vztraja. Podpira in priporoča Mrs. Prisland. Iščejo drugačnih izhodov, samo da bi Rev. Vodušek prišel k delu v glavni urad SANSa. Zalar spravi na dan nadaljnje razloge^za svoj predlog. Kristan na vfce odgovarja: Ne moremo, nismo pooblaščeni. Večina se strinja. Oglasim se še jaz: Poprej nam je Mr. Cajnkar prebral priporočilo nadzornega odbora treh, ki je bil izvoljen pravomočno na seji 8. januarja, pregledal SANSovo delovanje in v svojem poročilu naložil izvrševal- nemu odboru, naj si na vsak način čimprej dobi rednega tajnika. Ta nadzorni odbor je bil gotovo pooblaščen od vseh, da naloži izvrševalnemu odboru katerokoli izboljšanje, torej se nikakor ne more reči, da bi izvrševalni odbor ne imel pravice izvoliti tajnika, zlasti ko gre za osebo, ki je vsem sprejemljiva ... Tudi to ni nič pomagalo. Zalar je s svojim kandidatom propadel, menda z vsemi glasovi zoper dva. Ko se je to zgodil o, sem prosil za besedo in povedal, da ob tej priliki želim vrniti Mr. Kristanu poklon, ki mi ga jtf dal poprej, češ, da je z mano vsak sporazum nemogoč. Njegov nastop, ki so mu sledili drugi, v zadevi kandidature Rev. Voduška, je pač pokazal vse bolj jasno kot kak moj "sofizem", na kateri strani je ovira za ^fcorazum.' Na to mojo opazko ni bilo odziva. Program se je nadaljeval. Potrebo tajnika so sicer vsi priznavali, ali nimajo pra-viee, da bi ga iskali izven ožjega odbora. Pač pa se bo vršila v teku kakih dveh mesecev v Chicagi nekaka "široka seja" SANSa, piv kateri bodo zlasti prišle do besede podružnice po svojih delegatih. Takrat se bo izvolil ves nov odbor in tudi tajnik. Kako ravno bo tisto zborovanje izvršeno, se bo še določevalo. Glavni urad bO objavil. Po moji sodbi za nas katoličane to itak ni kaj važno. Drugi pa sami presodite, ko boste več zvedeli o Stvari. Naj še omenim, da sem ob koncu razdelil med navzočne mimiografirano izjavo Zveze Slovenskih Župnij, kakor sem bil napovedal za slučaj nesporazuma, časopisom je pa nisem razposlal, ker se v glavnem itak strinja z izjavo Mr. Zalar-o kateri Zveza poprej ni nič vedela. Tudi on ni nič vedel, da se bom jaz pojavil na seji. In še to: Med debatami so tu pa tam padle opazke, ki so načelne važnosti in ni bilo mogoče sproti vsega pojasnjevati. Morda se na eno ali drugo tistih opazk ali očitkov povrnem pozneje v posebnih kratkih člankih. Tu sem se mogel dotakniti le nekaterih poglavitnih stvari s te seje. -o- — Des Moines, Ia. — Na državni konvenciji demokratske stranke v državi Iowa so izvolili 20 delegatov, katerim so dana navodila, da glasujejo vsi za predsednika Roosevelta in podpredsednika Wallacea. — Washington, D. C. — A-meriške tovarn'e so izdelale tekom meseca marca 9,118 letal, pravi poročilo. To je rekord, ki sega preko kvote. Produkcija bo šla pa še vedno navzgor, ker ameriška vojna industrija je zdaj perfektno urejena za najvišje masno izdelovanje. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 Najbolj ti avtomobili sa pogrebe, krste In ienitovanja^Krtvaika kapela aa razpolago bresplačno.—CENE ZMEIUTE. ■m "T-i -' m^-if ■ .£.>; 3» -A ■ ; k : :; Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. aprila 1944 Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K.N. KOLEDARČEK ZA Kurivno olje - Kuponi »4. in 5. penjodo. (Veljavni do 30, sept.). * ODMERJANJE \ Gasolin — Kuponi A-ll ve- Meso, maščoba, itd. — Rde-,1-^1" do 21 • Juniia- SLOVENSKA ZEMLJA Ne vedoč zakaj, se je Moreno kakor prikovan ustavil in ni odmaknil pogleda od neznanke. Začutil je, kako ga je spreletel nov sladak in neznan občutek. Na lepem se mu je zazdelo, da ga nekdo opazuje. Hitro je odšel proti sredini trga, Ustavil se je pri neki trafiki in si kupil velik časopis. Razgrnil je pred seboj 'E1 Cor-irere del Populo' in se žvižgajoč neko špan-skt) popevko na videz zatopil v branje. Toda izza debelih napisov na prvi strani lista so strmele vanj velike neznankine oči... Od časa do časa je pogledoval na drugi konec trga, kjer se je zbirala množica radovednežev okrog vojakov, ki so na hitro postavljali oltar iz lesa, nedvomno oltar za današnjih dve sto porok ... Tisti trenutek se je v Morenu nekaj zganilo. Prešinila ga je nenavadna, skcK raj romantična misel. Kdo ve, kaj se utegne roditi v možganih mladega moža, dober dan pred morebitno smrtjo in vajenega gledati samo strašne, krvave prizore, dan pred morebitno smrtjo? Počasi je zganil časopis in se napotil k cerkvi. Videč, da se straža ne meni za ujetnice, je poiskal z očmi mlado, lepo neznanko. Se zmerom je stala*)b zidu in upirala oči v tla. Ogledal se je naokrog in videč, da ni nevarnosti, je stopil k njej. Srce mu je divje utripalo, ko ji je zašepetal: "Senorita, ne bojte se. Skušal vas bom spraviti od tod." Velike sinje oči, rosne od solz, so ga zaupno pogledale: i "O, Bog naj vas blagoslovi," je zajeclja-la. "Kaj naj storim?" Upanje se je vrnilo v to dekle; pri dvajsetih letih ne moremo misliti na smrt drugače kakor z odporom. Mladi letalec je tiho nadaljeval: "Predvsem morate govoriti kakor jaz. Ne smete ugovarjati!" "Dobro!" "Zdajle na primer, govoriva o bodočnosti. Zaročenca sva in se nameravava poročiti, kakor toliko rekrutov, ki se bodo še danes poročili na tem trgu s svojimi izvo-ljenkami ..." "O!" "Ste razumeli?" je skoraj zapovedoval-no vprašal mladi mož. Zdelo se je, ko da še okleva. "Dobro," je naposled dihnila, kajti znanje s tem neznancem in njegovi čudni predlogi ji do zdaj niso vlili poguma. Toda vedela je,, da je vojna zbudila v ljudeh nezaupaiije in da se zato pogosto zgodi, da vojaki ustavljajo zaljubljence na cesti in jih zaslišujejo, češ, da vohunstvo v Barceloni vse preveč cvete in da se za nedolžnim parčkom lahko skrivata sovražnika države ... Zaljubljenca ločijo in ju odpeljejo nekaj korakov vsak sebi; Potem vsakega posebej izprašajo o pravkaršnem razgovoru. Če se njune izpovedi na ujemajo, ju proglase za vohuna in kratko in malo ustrele. Prav zato se sorodniki ali prijatelji, če se srečajo na cesti in si hočejo kaj zaupnega povedati, najprej dogovore, kaj bodo pri morebitnem zasliševanju govorili. To je potrebno, če hočeš ostati še nekaj časa med živimi. * In zato se je dekle odločilo, da se bo ravnalo po neznančevem načrtu, čeprav ji ni bil popolnoma po godu. "Zdaj ste moja nevesta," je ponovil Moreno. v "Da." "Toda za božjo voljo, ne skušajte se pozneje izmazati, stalo bi me glavo." "Bodite mirni, razumem." Nekaj kakor olajšanje je za trenutek o-mehčato trdi letalčev obraz. Njegov pogled je nemirno blodil okrog, kakor da nekoga išče. "Povejte mi torej vaše ime, senorita!" "Orana Le Cadreron." To ime ni zbudilo Morenu nikakršne predstave. Nikoli dotlej ga še ni slišal. "Dobro," je dejal, "ne bom ga pozabil. Meni je ime Moreno, glejte, da tudi vi ne boste pozabili. Zdaj morate biti pametni. Govorite, kakor govorim jaz," je zabiče-val. "In predvsem: zaupajte vame!" Na lepem je spremenil glas, se obrnil k straži in skoraj zavpil: "Hej, tovariši! Kaj ste storili z mojo nevesto? Kako ste jo mogli aretirati, lepotico, ki se bom drevi z njo poročil?" Na videz strahovito razjarjen je ogorčeno pristavil: 'To je nesramno in neodpustljivo! Kako se morete tako zmotiti? Pojdi, querida mia (draga moja), tukaj ni prostor zate!" "Oprostite, častnik, pustite nase talke pri miru in ne dotaknite se jih!" V tej deželi, kjer še v mirnem času gole besede dosti ne zaležejo, si ftioral v vojni svoje zahteve podkrepiti s pestjo. Tudi Moreno je pričel sumljivo mahati z rokami. Grozeče je zarjovel: "Nemogoče! Nemogoče!" . Ce se Spanci pogovarjajo, se zdi tujcu, ko da bi se prepirali. Ce se res prepirajo, se zdi, ko da bi se pretepali. In kako se znajo pretepati, je pokazala ta najnovejša državljanska vojna; dokazala je, da se ni španski temperament od časov Filipa II. pa do današnjih dni še nič spremenil... Pogovor med vojakom in Morenom je postal tako živahen, da se je okrog njiju kmalu nabralo več radovednežev. Eden izmed vojakov je skoraj izzivajoče vprašal: "Kdo ste prav za prav vi, tako na debelo pošiti z zlatimi vrvicami?" "Moreno, letalec!" je trdo odgovoril mladi častnik. "Mislim, da ste že vsi slišali to ime! Res slabi bratje ste, če mi hočete vzeti njo, ki je edina moja sreča! Moja mlada, sladka nevesta," je nežno pristavil, se obrnil k dekletu in jo privil nase, kakor da bi se res že davno poznala. Moreno je vedel, kako je treba ravnati z ženskami, in če ga je prijatelj Vincent pred dobre pol ure primerjal z donom Jua-nom, se ni dosti zmotil. Ob tem nenadnem dotiku se je mlada neznanka komaj vidno zdrznila, hkrati se je pa spomnila, kaj je bila obljubila; ljubeče se je naslonila na svojega 'ženina'. Vse, kar se je ta dan dogodilo z nj Njej ne kaže drugega, kakor pokoriti se njegovi volji in molčati. "Halo, tovariši, ali bo kaj?" je srdito zakričal Moreno. "Ali ne veste, da imam pravico zahtevati, da mi vrnete nevesto? Saj ste kakor mrliči, menda še nobeden izmed vas ni bil zaljubljen!" "Vaše zahteve so nenavadne, tovariš," se je izmikal anarhist. "V vojni ni ljubezni!" "Kaj še!" je razkačen ugovarjal mladi letalec. "Te budalosti pripovedujte prvo-šolčkom! Kateri zavedni in pravi Spanec ' bi si drznil trditi, da Španija, dežela vročega sonca ni dežela vroče ljubezni? Pomislite, prijatelji, na svoje žene in ljubice! Ali vam pri teh mislih ne zavre kri v žilah? Ali niste Spanci? In zaradi nekakšnih neumnih, bedastih pravil naj si dam pokvariti svoj poročni dan? Ne, amigos, tega ne boste storili! Moja neveste je moja! Danes se hočem poročiti z njo, kajti jutri morda ne bom več med živimi!" ] Prijel je Orano okrog pasu in ji nežno dejal: (Dalje prih.) de znamke A8 vse do M8, vsa- -0- ka za 10 točk. (Veljavne za ne-j KLUB LJUBLJANA IMA V omejen čas). Dne 28. aprila po- PETEK VEČER SEJO stanejo veljavne tudi znamke „, N8, P8 in Q8. Chicago, III. Čevlji — Znamka št. 18 v V Petek večer se vrši letna knjigi št. 1 je dobra do 30. !seJa Kluba Ljubljane v cerkve- aprila. Nadalje znamka št. 1 vlni dvorani 8V' Stefana- Vse knjigi št. 3 je dobra za' neome- članstvo se prosi' da se te važ" jen čas. Dne 30. aprila postane ne se^e «ot<>vo P°lnoštevilno u-nova znamka za čevlje veljav- deleži. Nobeden ne sme manj-na. kati. Seja se prične točno ob Sladkor — Znamki 30 in 31 ipol 8. uri zvečer. Odbor, v knjigi št. 4, vsaka za 5 fun- — tov. (Veljavni za neomejen nncrrrfiilTF čas). Znamka št. 40 za 5 fun- FUoLUSAJl ti tov, izdana za konserviranje in . , , . , , veljavna do konca febr. 1945. Jagoslovanskl r adio pro- Za živež v konservah ^fm, ki Se oddaja Vgak^e- t ah) — Plave znamke A8 vse 9- do 10- ure dO K8 V knjigi št. 4. (Veljavne preko radio postaje WGES f za neomejen čas). j Chicagi. — Regina Krick (Konec) ]vjih kozlov), katerih je zdaj že malo na svetu. Med strmimi skalnatimi ste- gvet zag€ je de] Slovenije bri se iskreče peni beli slap.jmed Novi^ mestom in Krškim. G|pzeče stene brez poti strmi- Tu je taka množica gradov in jo na eni strani prelestnega gra§čin> da jih ^ toliko niti v Bohinjskega jezera, kraljestva Nem^fji ob RenUt niti v Avstri- pravljičnega Zlatoroga, nay. ofe Donavi med p0žUnom in drugi strani pa ga obdajajo Dunajem? da niti ne v vsem temni gorski gozdovi. Cudovi- sjavnem de]u Tiroi8ke med Bo- to lepa je alpska bujnost Bo- zenom in Meranom. »BESSa NajboljSo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija A \ - v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOLVENTNOST K. S. KL JEDNOTE ZNAŠA 127.24% C« hočeš dobro sebi in erojiin dragim, zavaruj m pri najboljH, potoni in nadeolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer sa lahko zavaruje* za tmrtnine, razne poškodbe, operacije, proti boirmi in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstru in do 16. leta pod tvoje okrilje.' K. S-.JL JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate eedenje dobe od $25040 do SSjOOOjOO. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če ie nisi San aH &a&ca ie mogočne in bogate kstoHke podporne nrgtai racije, pot&fi se in pristopi takoj. 1 ------' K -: v ________ Za pojgfsfla o zavarovalnini in sa vae drage podrobnosti se obnpfte ne uradnike in prednice krajevnih društev K. s. K. Jednote, aH pa ner GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois NOVI KRASNI KRIŽI Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previden je bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 nimamo . več. Posrečilo pa se je nam dbbiti, toda le omejeno Število novih druge vrste sličnih križev, ki so narejeni mnogo lepši in ne vliti, kakor dosedanji, pač pa narejeni iz lepega orehovega lesa, z lepim pozlačenim bronastim križem, ki so dosti lepši in mnogo bolje in natančneje izdelani, kakor prejšnji. Ti križi istotako vsebujejo vso pripravo, ki se rabi ob času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so Bpravljene svečke, steklenička za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. STANEJO S POŠTNINO SAMO $3.50 Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC hinja, zlasti v triglavskem ob močju. Najmogočnejši je vtis v dolini Vrata, ki jo veličastno zapira severna stena Triglava in pa pri Planici. Prav svoj ski je Vintgar pri Bledu. Tu se bori Radovina, ne-ugnano dete sneženih, leske-tajočih se gora, in divja, se peni, dela slapove in si utira pot med visokimi, nedostopnimi stenami pečin in neizmernimi brezdni. Nihče ne more brez občudovanja zapustiti eno uro dolge poti med soteskami Vint-jarja. Ce je sploh mogoče povečati lepoto in svoj skost slovenskih alpskih pokrajin, tedaj se to zgodi zlasti v maju na visoki, razgledov polni Go- 1849 W. Cermak Road, Že Abraham a Santa Clara, svetovno znani pridigar cerkve sv. Štefana na Dunaju, je dejal v 17. stoletju, da je Kranjska "čudež vseh Čudežev." VelikUnske gozdove, ki so polni jam, obkrožajo pravljič-(ni Gorjanci. Skrivnostna Krka, ki med vrbami in topoli zdaj naglo hiti dalje, zdajifepet tvori s trnjem obrasle ribnike in se razvije v majhna, otočkov polna jezera, ima nešteto čapelj, divjih rac in drugih povodnih ptičev, poživljajo njene bregove. — Tukaj so pr£d graščinami in gradovi trate vse pisane in prepolne samega lilastega podleska in v maju — liki na Golici — so Chicago 8, Illinois no. t jo«*., .t------ — - v maju - iiK.1 na vjoiici — s lici, ki je polna neizmernih povgod množice belih narcis, trat belih narcis. ' Številni turisti se vračajo te- NAPnnnA , imam daj na večere z velikanskimi ' NAPRODAJ IMAM iopi narcis domov in ves lju- 2-stanovanjsko zidano hišo Pijanski cvetlični trg je ko po 5 sob, centralna kurjava, morje dehtečih, belih cvetov Nahaja se na Avers Ave. Cena narcis. Vso pot do planinske je $8,000; koče na vrhu se raztezajo med j 3-stanovanjsko zidano hišo v krasnimi ^smrekovimi gozdovi cvetoči travniki narcis. Vsa o-kolica je ena sama opojnost cvetja. Slovenske gore imajo vso znano alpsko floro in tudi take alpske rastline, ki jih težko najdeš drugje. Na Sv. Katari-ai pri Ljubljani cvete Daphna Blavoyana, rumenkastobela ^kraljevska roža" Kranjske, ki jo je prepovedano trgati. * Vsepovsod so pota naravnost očarljivo lepa. Križi in znamenja stojijo prav slikovito kraj vaških, gozdnih in h*avniških potov, v ozadju pa *o nazobčani vrhovi gora. Tudi slovenske kmetiške hiše so pogostoma kaj ljubke. Zlasti prisrčne so v senčnih samotah