Številka 115 Trst v četrtek 26. aprila 1906, Tečaj XXXI. Izhaja vb aLi dua Tili * ut&il ii praiutli ti 5. uri, cfc »onieiltil ot 9. iri zunaj. Ptnai^a« Storilke * prodajajo po S ivi (6 stotink) v moofib tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. (>«f orlaM»v se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke J1,, mm ►; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ta i -rartoice. zahvale, poslanice, oglaae denarnih zavodov po -Hi stat. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-laijna vn-ta K Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 »tot. — C>gUse sprejema ineeratni oddelek uprave -kfccoet". — Plačuje ae izključno le upravi , Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! VaroSnlna znait za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 ueaece 6 K. — >~a naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, »frankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Gtorgio Galatti 18. (Narodni dom>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. ^sisss; PoStno-hranilnični račun št. 841.6^2. ^ccccr , TKLEFOS stav. 1167. — Volilna reforma. Odsek za volilno reformo je dne 24. t, u. i*» seji zbornice in v navzočnosti mini-»terskega predsednika Gautscha in ministra lotranjih stvari Bvlandt-Rbeidta nadaljeval generalno debato o predlogi volilne reforme. Poslanec S tein (rsenemec) je dejal, da iautscheve volilne reforme ni možno vspre-ti. češ, da je ista naperjena izključno proti Nemcem. Vlada hoće ustvariti slovansko vemo, da 1k> mogla zakonitim potom izpolniti ihove želje. Govornik se je izjavil tudi proti formi poslovnega reda ter je konečno pred-jal. naj odsek preide na dnevni red preko ladne predloge. Za slučaj, da bo ta predlog Iklonjen. je predlagal govornik, naj se po-ove vlado, da umakne navzoče zakonske »reiUoge in da naj, ko bo znana predloga volilne reforme ogrske vlade, predloži nov za-•i». ki pa ne bo veljal za Galicijo, Bukovino Dalmacijo in ki bo obsegal določitev i e m s k e g a parlamentarnega ž i v -en j a in odpravo Jj 14. — Posl. Tol-n g e r se je pritoževal radi zapostavljenja I .-»kili dežel nasproti sudetnim deželam ter li zapostavljenja kmetskega prebivalstva na-roti mestnemu prebivalstvu. Za predlogo v ulne reforme ni sedaj pravi trenotek ; ista • ime provzročiti prepir med strankami. Gornik je za pomnožitev agrarnih mandatov, i'<>sL H rub v je naglašal. daje vsprejetje dloge možno le na podlagi kompromisa. — ■4. D v k se j«- pritoževal radi zapostavljene Galicije o razdelitvi mandatov. Res. železno čelo mora imeti, kdor si i ta javno trditi tako laž. kakor je ta. ki jo ■ izgovoril vsenemški ]>oslanec Stein. da je t dna reforma naperjena proti Nemcem. Go--i i -na je ta trditev vspričo dejstva, da hoče zagotoviti Nemcem skoro polovico vseh indatov. dočun bi jih jim po številnem raz-erju prebivalstva pripadala le tretjina, .da hoče oskruniti tisti demokratični prin-. ki sa neizprosno zahtevata pravičnost in letni duh sedanjega časa. princip jedna-- t i. v edini namen, da bi ustregla Nem-m in jim zagotovila veliko več. nei;o jim Tu pa prihaja kakov Franko Stein in >\ vlado, da je Slovanom na uslugo. Naša, *rij-ka vlada da bi hotela vstvariti slo-ko večino?!!! ('e je vlada tako prikro-svojo predlogo, da se jk> njej nekoliko meni d«»sedanje kričeče razmerje, ni stotega. ker hoče ustvariti slovansko ve-■». ampak ker je morala, če hoče izvesti ino reformo na p >dlagi splošne volilne pravice ! Kako bi bilo možno — vprašamo — v državi, ki je po dveh tretjinah slovanska, izvesti volilno reformo na podlagi splošne volilne pravice, po kateri hi bili Slovani, dve tretjini prebivalstva, potisnjeni v manjšino ? ! Kako bi bilo to možno vprašamo poslanca Steina —, ne da bi se pogazil princip najele-mentarneje pravičnosti in svobode ? ! Vlada more pač — in Gautseheva vlada dela to, kolikor jej je le možno — da striže in ščip-lje na principu jednakosti Nemcem v prilog, ali tako daJeč, kakor bi zahteval gospod Stein. vendar ne more iti ob vsej svoji — najbolji volji. Če bo Gautseheva volilna reforma dosegla ta efekt, da bosta dve tretjini prebivalstva imeli polovico parlamenta v svojih rokah. ne bo to posledica pravičnosti vlade do Slovanov — ker ti poslednji bodo še vedno trpeli veliko krivico —, ampak posledica dejstva, da vlada ne more drugače, nego da se vsaj do neke mere pokori pred tem. česar ne more odpraviti: pred dejstvom slovanske večine v državi !! Ce pa poslanec Stein vendar-le zahteva od vlade, naj se ignorira državljansko pravo in svoboda Slovanov in naj se jim šiloma vskrati politična enakopravnost : potem je le povedal svetu vnovič, da so ti nemški radikalci le pobesneli fanatiki, pijani šovinizma, ki jim je udušil vsako čutstvo za to, kar je prav in pravično. Čudna je bila tudi izjava posl. Tollin-gerja. češ. da sedaj ni pravi čas za to reformo, ker bi mogel navstati prepir med strankami ! Klasičen je res ta argument posl. Tollingerja. Ali si mož res domišlja, da bi sploh kedaj mogel priti čas, ko bo možno izvesti politično-socijalno reformo tolike važnosti, ne da bi navstal rprepir" med strankami ? ! ! Ali točneje rečeno : ne da bi se z vso silo upirale stranke, ki nimajo nič pridobiti, ampak le mnogo izgubiti, tiste stranke, ki se bodo morale odreči svojim privilegij am in predpravicam ! ! In čim pravič-neji ima biti nov volilni red. tem srditeje se mu bodo upirali vsi tisti, ki jim je stari volilni red zagotovljal — krivično posest. r Prepir med strankami*4 ne more biti torej v — izgovor za zavlačevanje z uveljavljen jem te reforme. Kdor pošteno misli, naj se le energično udeleži tega „prepira" v namen. da bi volilna reforma odgovarjala čim bolj principom : pravičnosti, jednakosti in svobode ! pripravni za pravični kompromis v vprašanju volilne reforme, vendar ne dopuste, da bi se žnjimi postopalo kakor z manje vrednim narodom. Govornik se je izjavil za parlamenta-riziranje kabineta, ker je treba, da stoji močni ogrski vladi nasproti močna avstrijska vlada, močan avstrijski parlament. Govornik bi smatral za največo dobroto, ako bi se možje iz parlamenta združili na pozitiven delavni program. — Posl. Iro je izjavil, da bodo vsenemci najodločneje pobijali vsako volilno reformo, ako se Galicije ne izloči. Posl. Gross je pritrdil Kramiiru, da zamo-remo proti Ogrski le tedaj kaj opraviti, ako nastopimo tako složno, kakor nastopa složno Ogrska. Tudi v tem daja prav posl. Kramaru, da je edino možna politika bodočnosti : poravnava med narodnostmi. Z idejo splošne volilne pravice mora računati vsak realni politik. Nemška napredna stranka zamore glasovati za predlogo le tedaj, ako se popravi krivica, storjena Nemcem. — Posl. Pastor se je izjavil za splošno in direktno volilno pravico s pluralnim zistemom. On ni mnenja, da izgubi plemstvo s splošno volilno pravico svojo veljavo. Tudi se ne boji za katoliško cerkev, ki obvlada tudi splošno volilno pravico. Govornik se je potegoval za izdatno pomnožitev mandatov za Galicijo in za razširjenje avtonomije. — Posl. Začek je protestiral proti izvajanjem posl. Grossa. Govornik bi se za-mogel sprijateljiti s pluralnim volilnim zistemom. ne da bi se ustvarilo provizorij, marveč v splošnem interesu. Govornik meni, da se zamore izobrazba češkega naroda na Morav-skem enačiti z izobrazbo Nemcev v tej deželi. Govornik je odločno za splošno volilno pravico. le zavarovati se hoče proti vsaki narodnostni krivici nasproti Cehom. Predlagati namerava v specijelni debati, da se za češki narod na Moravskem pomnoži nekoliko mandatov. O pomnožitvi nemških mandatov ne more biti govora, kajti taka pomnožitev bi utegnila provzročiti. da volilna reforma izpod-leti. — Nato je bila razprava zaključena in popoludanska seja radi drugih sej strank odložena na jutri. Odsek za volilno reformo, (Brzojavno poročilo.) Dunaj 25. Nadaljevala se je glavna debata. Posl. Kramar je izjavil, da so Cehi PODLISTEK. Prokletstvo. kovinski roman Avg'aata &«noe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć. S Spodnje Štajerske. (Dopis.) Minolo nedeljo je politično društvo -Naprej" sklicalo v Celju shod, ki je imel zelo važne točke na dnevnem redu : državno-zborsko volilno reformo, določanje kandidatov za izpražnjena poslanska mesta in ustanovitev -Narodnega sveta" za Stajarsko. 0 prvi točki je referiral g. dr. Juro Prevel C fc. V tal>oru bana ivaniša pod mestom Do-om in v Doboru samem je bilo kaj živo. na dan so prihajale velike in male čete raznih krajev in so se razvrščale pod za-o bana Ivaniša. zastavo hrvatske lige. * - / Berislav in križar Filip sta dovela iz-'fano četo dalmatinskih konjenikov, same ke ljudi, priučene boju in ognjene krvi. I »osne sta dovela močne čete knez Dobro-Divošević in župan Tvrdoslav Tuiea. Iz rvatslrih žup, sanske. dubiške in plivanske • prihajali »lan na dan vojeviti vlastelini v •anišev tabor. Iz gornje Slavonije so došli znanci, dovedši kakih dva tisoč vojakov vrsti orožja. Med temi je bil Jaroslav *>ric in mladi Mi kič Prodanič sin bivšega *na Ahacija. To ni bil več objesten, razuz-mladič, ampak resen mož, ki so ga leta l.udi časi ojeklenili in storil izbornega viza, dostopi??* potomcev slavnih svojih r,-dnikov. Bilo je nekega fine okolo polovice meseca -'usta 1. 1394. V jutro je dobil ban Ivaniš glas. da je kralj Šišman, ki je. utaboren pri je predaleč — njegova pomoč bi vsakako Djakovu. nekoliko časa čakal, prebrodil Savo in da se s silno vojsko bliža Doboru. Ban Ivanih je takoj poslal Mikiea Prodaniča z oddelkom lahkih gorenje-posavskih konje-1 nikov, da pogleda, koliko je resnice na tej vesti došla prekasno. — Berislav ! je spregovoril sedaj ban Ivaniš knezu ostrvičkemu. — Sovražniki so pred vratmi in ne smemo izgubljati niti tre-notka. Vzemi seboj močneji oddelek svojih konjenikov naj pohiti takoj sedaj na Isuro Solnce je začelo že zapadati ko se je j do kralja Dabiše — povej mu, kar si sedaj Mikič Prodanič povrnil v Dobor. Kaj je torej ? je vprašal Mi kiča ban Ivaniš, ki mu je jahal nasproti. — Sovražniki so za našimi petami — je odgovoril Mikič. Njihove sprednje straže, hitra kumanska konjica, bi se mogli vsaki hip pojaviti tu. Malo je manjkalo, da jim nismo padli v pesti. — A kralj Šišman ? je vprašal ban Ivaniš dalje. More že jutri dospeti pod Dobor. Koliko vojske vodi sabo kralj Šišman ? Ali nisi čul nič gotovega ? — Ljudje, bežeči pred vojsko v gore in samotne kraje — je odgovoril Prodanič — trdijo, da kraljeva vojska šteje vsaj trideset tisoč vojakov. Ban Ivaniš se je zamislil. Vojska, ki se je dosedaj zbrala okolo njegove zastave, ni štela več nego deset tisoč vojakov. Ali na potoku Usori, pet ur hoda od Dobora, je bil utaborjen kralj Dabiša z desetimi tisoči čul in prosi ga, da nemudoma krene s svojo vojsko proti Doboru. Sicer - reci — je vse izgubljeno. — Berislav je ubogal in skoro je letel na čelu svojih konjenikov proti Usori, v tabor kralja Dabiše. Ban Ivaniš se je povrnil iz tabora v trdnjavo. Bil je zamišljen, slabe volje. — Kaj ti je oče? je vprašal mladi Nikola, mladenič kakih petnajstih let, da si tako zamišljen in mračen ? Spopad se bliža, dragi sinko ! je odgovoril ban Ivaniš. Šišman je res že prebrodil Savo in najkasneje v dveh dneh bo pod Doborom. — Vladislava je pogledala skrbno naj-I poprej Angelijo, potem mladega Nikolo, — A tvoje čete niso še vse zbrane, Ivaniš! ! je pripomnila banica glasom, ki je ovajal nje bojazen. — Zalibog, niso še. — In si boš upal sam vsprejeti Ogre ? Hraš ove c, ki je završil svoj govor z izjavo" da štajarski Slovenci nočejo raje nobene volilne reforme, nego pa takšno, kakoršnjo je predložila vlada. Na to je bila vsprejeta nastopna resolucija : „Štajerski Slovenci nikakor nismo zadovoljni z volilno reformo, ki jo je predložila vlada, in protestujemo o d loč no proti temu, da bi v tej obliki postala zakon. Mi zahtevamo, da se število slovenskih mandatov za Spodnje Štajersko zviša na osem in število koroških mandatov na d v a.u Zatem je začelo posvetovanje radi določitve kandidatov za državni zbor mesto umrlih poslancev Žičkarja in Berksa. Zboru sta se predstavila dva kandidata z daljšimi govori: gg. Jak. Pukl, posestnik v Mariaenzens-dorfu pri Dunaju in dr. Jos. P o v a 1 e j, c. kr. tinančni komisar v Mariboru, dočirn je župnik Z d o 1 š e k odstopil od kandidature, izjavivši lojalno, da je prestal- za vestno vršenje poslanske naloge in da tudi ni dovolj politično izvežban. Zato se umika raje mlajšim bolj čilim močem. Na to je zbor vsprejel resolucijo, predlagano po g. dr.u Kosini, s katero izjavlja, da se odločitev glede kandidatur prepušča shodu zaupnih mož. Ta se bo vršil v Celju. O točki „ustanovitev narodnega sveta" je poročal urednik S p i n d 1 e r in je bila vsprejeta resolucija, glasom katere je izvoliti pripravljalni odbor, ki naj sestavi pravila in jih predloži v potrjenje. Potem naj pripravljalni odbor skliče shod zaupnih mož iz vse Spodnje Štajerske, ki mu bo izvoliti stalni odbor. V pripravljalni odbor za „narodni svet* so bili izvoljeni: dr. Hraševec, dr. Fermevc, dr. Medved, dr. Rosina in dr. Jurtela. Ta shod političnega društva „Naprej" moremo označiti kakor znamenit in razveseljiv dogodek za štajerske Slovence. A to ne le radi važnosti predmetov, ki so se razpravljali na njem, ampak zato, ker nam je nov znak, da se je politično življenje med nami jelo oživljati in postaja bolj in bolj impulzivno. Narodna zavest se jači med narodom, poslednji postaja samosvesten in dozoreva politično: vsled tega narašča tudi v njem smisel za vprašanja javnega življenja. To nam je — kakor rečen© — potrdil tudi shod minole nedelje v Celju. V prvo je bila vdeležba zelo častna od vseh strani Spodnje Štajerske, v drugo pa so razprave tekle stvarno in dostojan- voiske. V Dalmaciji se je ban Vuk Vukčić je vprašala banica Vladislavo. pomikal z močno vojsko proti severu. Ali bili — V ta hip sem poslal Berislava v tabor na Usori h kralju Dabiši, proseči ga, da nemudoma krene proti Doboru, — A ie ne utegne ? je vprašala banica dalje. — Eli potem, kar bo hotel Bog... je odgovoril ban Ivaniš... Bomo videli. — Razmisliti bo treba prej zrelo, nego kaj storimo, je pridoda! škof Pavel resnega obraza, na katerem se je moglo opažati, da ga je vznemirila vest o hitrem prihodu kralja Sišinana. Da bi le vaju ne bilo tu — je začel ban Ivaniš po malem presledku tebe Vladislava in Angelije !... — Ni za korak se ne odmaknevi od vas ! je rekla banica Vladislava živo in črno oko jej je zaplapolalo v nenavadnem žaru. Z vami hoče vi deliti usodo do skrajnosti. Ne res Angelija draga ? ! — Da, mila teta. Najino mesto je poleg njih ! je odgovorila deklica. Ako nam je usojena poguba, pa poginimo vsi skupaj. — Vendar bi jaz raje videl je začel ban Ivaniš zopet — da sta zavarovani na varnem n.estu... Da vaju pošljem na jug. bi bilo mnogo bolje. — Najvarneje za naju je pri vas ! — je rekla Vladislava odločno. Mati naj bo na strani moža in sina. — A zaročnica poleg zaročenca, je pridodala Angelija. (Pride še.) stven<>. da-si so bile na shodu zastopane različne politične struje. — Tako je prav. koristno in potrebno. Najbolji dokaz za to so lepi vspehi. ki jih moremo spodnje-štajerski Slovenci beležiti na raznih občinskih volitvah. V vstrajuem in koncentiiranem delu je naša rešitev in naša bodočnost. Bog dal. da bi se naše politično življenje tudi v bodoče razvijalo v tioročajo z Dunaja provzroča parlamenta rizovanje kabineta velike težave. Nemci zahtevajo >tiri ministerske stolice, čemur se upirajo ( ehi in tudi Poljaki. Nemci zahtevajo, da bi dr. Gross postal finančni, dr. Derschatta pa železniški minister. S tem predlogom pa niso zadovoljni ni Cehi ni Poljaki. Ti poslednji kandidirajo baje za mesto naučnega ministra i^rofa Dzieduszvckega. Čehi kandidirajo v ministeratvo baje dr. Pacaka in dr. Za ček a. Trozveza v italijanskem senatu. V včerajšnjem izdanju smo priobčili brzojavko iz Kima. ki nam je priobčila interpelacijo. stavljeno v italijanskem senatu po poslancu Me Martino, ki se je izjavil odločnim pristašem trozveze. Gotovo bo zanimal čitatelja v veliki meri odgovor, ki ga je dal italijanski minister za vnanje stvari na to vprašanje. toli kočljivo in veleaktuvelno radi znanih senzacijonelnili dogodkov v zadnjih časih. Minister vuanjih stvari, grof Guicciardini. j*- naprej omenil izida konference v Algesi-rasu. kar je srečen znak za napredek kulture. Italija je izvršila v Algesirasu svojo nalogo, ki je za mogla biti le delo sprave in posredovanja. Smer. ki jo zasledujemo v mednarodni politiki, je ista, ki jo je v nje glavnih - črtah dežela že večkrat odobrila in ki jo je mini-nisterski predsednik v svoji izjavi od 8. marca označil z nastopnimi l>esedami : rZvesti t r o z v e z i bomo nadalje gojili tradicijonelne intimne odnošaje z Anglijo in odkritosrčno prijateljstvo s Francijo ter zasledovali politiko sloge in miru", trlavri smoter naše vnanje politike je mir. ki zagotovlja pogoje varstva in razvoja Italije. Za Italijo je absolutno potrebno, da se vzdrži status kem poluotoku. Politika trozveze je bila ^kozi četrtstoletje v varno podlago evropskem i miru ter ni ovirala, da so se sklepali posebni dogovori z drugimi državami, s katerimi »o bili odstranjeni spori ter ustvarjene nove garancije za obranjenje miru. Kar se tiče Makedonije nas trozveza varuje proti v>aki spremembi, ki bi se hotela izvršiti brez na-. Kar se tiče Albanije, nas varuje poseben dogovor z Avstro-Ogrsko proti vsem spremenil tam. ki bi utegnile motiti ravnotežje ob Jadranskem morju. V resnici so naše razmere / A vstro-Ogr>ko prav prisrčne, kakor svedoči to medsebojno zaupanje. Minister je zaključi! l>esedami. da Italija odkritosrčno deluje n i politiki ohranjevanja mini in da >i je v -»vesti svoje dolžnosti in svoje pravice. Drobne politične vesti. Vrašanje glagolice — rešeno? rNaše Jedinstvo" javlja, da je papež že sestavil rešitev o vprašanju glagolice in da je objavi v kratkem. Dopisnik rNašega Jedinstva" zaključuje svoje pismo iz Rima z besedami: „N ivse. ali za sedaj je mnogo dan ou. Pripomba uredništva ^Edinosti". Tudi mi smo že pred nekoliko dnevi prejeli od verodostojne strani iz Rima informacije, ki se vjemajo z gornjo vestjo v rNašem Jedinstvu Naše informacije so došle, kakor rečeno, od zanesljive strani, vendar pa si — z ozirom na velikansko važnost vprašanja — nismo upali ž njimi v javnost in smo hoteli iz previdnosti počakati še nadaljnih vesti : v spričo vesti v r Našem Jedinstvu" pa bodi zabeleženo tudi tu po naših informacijah : ni vse. kar bi želeli, ali vendar je mnogo, za kar se je slednjič odločil Rim ; da. celo veliko več je. nego se je bilo nadejati po razpoloženju. kakor so je še nedavno temu slikali poročila iz Rima po raznih evropskih časopisih. Rumena knjiga o konferenci v A 1 g e c i r a s u. Pariški listi poročajo, da namerava Francoska vlada izdati rumeno knjigo o konferenci v Algecirasu. ki bo med drugim obsegala tudi zapisnike sej. Razkritja o italijanski vojni mornarici. Iz Rima javljajo, da so neka odkritja o stanju italijanske vojne mornarice provzročila veliko iznenađenje. „Corriere della Sera~ je priobčil vrsto presenetljivih podrobnosti. ki postavljajo italijansko vojno mornarico v zelo dvomljivo luč. Po teh odkritjih nimajo italijanske oklopnjače jeklenih, marveč le železne oklope, ki nimajo niti zakonite debelosti ; topovi so manje vredne kakovosti, stroji ladij so pomanjkljive konstrukcije in njihova hitrost nikakor ne odgovarja modernim zahtevam. Pričakovati je baje nadaljnih odkritij in vsled tega tudi odstopa ministra vojne mornarice. Domače vesti. Volitev tržaškega župana in predsedstva mestnega sveta se je vršila včeraj. Ob 11. uri predpoludne so se zbrali v mestni dvorani novi svetovalci, vsi v svečani obleki. Prišli so vsi razun svet. Vianello, ki se je opravičil radi bolezni. Seji je predsedoval svet. dr. Evgen Morpurgo, na kar je kmalu dospel v dvorano cesarski namestnik princ Hohenlolie. ki je pozdravil zbornico in v smislu mestnega statuta pozval svetovalce, naj polože predpisano prisego. V ta namen je prečital formulo in svetovalci so položili prisego. Na to je cesarski namestnik stisnil roko predsedniku dru. Morpurgo, se poklonil zbornici in odšel. Zatem se je takoj pričela volitev župana. Skrutinatoijema je predsednik določil svet. Samaia in d r a. Si a v f k a. < kldanih je bilo 53 glasovnic. Od teh jih je 51 nosilo ime dosedanjega župana. Dr. Scipione Sandri- i Živahna pohvala). De Martino je izjavil, da nel,i ie torcJ »voljen tržaškim županom , . ■ lovorom zelo zadovoljen tor |e v tretje sedaj. Podpredsednikoma mest-zabvalil ministra. j nega sveta sta bila izvoljena svetovalca tir. Feliks V e n e z i a n in dr. Alfonz V a 1 e r i o. oba s 46 glasovi. Župan dr. Sandrinelli se je zahvalil na zopet izkazanem zaupanju in je obljubil, da ostane zvest svojim dosedanjim principom, da bo vsikdarspo- Dogodki na Ruskem. Svečenik Gapon. Londonski listi so včeraj objavili brzojavko i/ Petrograda. da je svečenik (iapon. ki j« izginil na skrivnosten način, in o katerem >e govori, da je bil umorjen, baje zaprt za kazen v nekem samostanu, l očke obtožbe proti generalu Steselju. štoval zakone, da bo vestno nepristranski in pravičen, da bo čuvar narodne lasti, avtonomije in pravic Trsta, zajamčenih po konstituciji, zgodovini in civilizaciji. Istotako sta se zahvalila tudi oba pod-iVtrograjgki list ..Strana" je objavil na- predsednika na izvolitvi. Sosebno Venezianov ^ t opne točke obtožbe proti generalu Steselju, ki jih je spravila na dan preiskava na podlagi izjav svedokov : Dne 1. januvarija 1905 >o bile na ukaz Steselja brez boja prepušč ene Japoncem pozicije velike važnosti, tako da je v>e staro mesto prešlo v roke sovražnika. Dne 1. januvarija zvečer je bil objavljen ukaz generala Steselja, da se ima ustaviti ogenj glede j»ogajanj zaradi kapitulacije. Pogoji kapitulacije nUo bili prijavljeni poveljnikom posamičnih divizij, bili so objavljeni še le po izročitvi fortov in baterij. Še na zadnjem posvetovanju. ki w je vršilo dne decembra l!*J4, seje 17 poveljnikov raznih divizij iz-! prijatelji, ki vsi javilo proti kapitulaciji in le 4 so bili za kapitulacijo. (ieneral Fok ni podal nikake iz- govor je bil politično markanten. Ostati da hoče vedno zvest cilju, za katerim je težil vse svoje življenje in hoče. cla bi se n i-k d a r ne zmanjšala tista absolutna intransigenca, ki se mu zdi neizogibno potrebna v obrambo svetih pravic svoje zemlje proti vsakemu atentatu. Dalje je naglašal napade vlade na samoupravi občine in na neporušno italijanstvo te dežele. Od vseh strani da nastopajo proti narodni tizijonomiji in narodni vesti mesta in proti njega svobodnostnim institucijam močni ne-c r p i j o svojo silo le od tod i, da je njih cilj slučajno v soglasju z državno ko- jave. Steselj je molčal. Na omenjenem posve-' r i s t j o. Kakor še nikoli dosedaj treba sedaj s podvojeno silo čuvati sigurnost in čast naše hiše, ki jej preti nevarnost bolj nego kedaj. Sodite sedaj vi — je vskliknil govornik —, ali naj se ne čutim ponosnega in visoko počaščenega s tem, da sem bil izvoljen, da takorekoč personificiram vaše najplemeniteje težnje in skupno misel za obrambo vsakega meščanskega interesa in dostojanstvenosti občine v trdih bojih, ki nas gotovo še čakajo, in civilizatornih pridobitev, za katerimi teži pošteno naše delo. Govornik je zaključil, zahvalivši se na izkazanem mu zaupanju in obljubivši, da bo ula-gal svoje sile v to, da se doseže cilj — tam, kjer se bo njegov narod, srečen v svoji moči, radoval na neoporečnem triumfu pravičnosti in slobode. Slednjič se je zahvalil II. podpredsednik Valerio v kratkem govoru, v katerem je tudi naglašal svojo zvestobo do italijanskega značaja tega mesta. Po vsakem govoru se je dvigala burja ovacij in aplavzov v zbornici in z natlačene galerije doli. A v povišanje slavnostnega značaja momenta je galerija sipala v zbornico rudeče-bele-zelene listke z napisom: Viva V Italia! Mestna delegacija je določila 4000 lir podpore za ponesrečence povodom vezuv-ske katastrofe. Himen. Gospod inž. Ignacij Sega, strojni komisar in predstojnik kurilnice južno-železniške družbe, mil prijatelj mnogim Trža-čanom. sedaj v Brucku ob Muri, se je poročil z gospico M i h a e 1 o J a v o r n i k v Ljubljani. Iz polnega srca kličemo v imenu vseh tržaških prijateljev gospoda inženirja: bilo srečno ! Imenovanja na novi železnici. V no-i tiči. priobčeni včeraj pod tem naslovom, se i nahaja tudi odstavek, ki aludira na razne ne-priličnosti v Borštu, v Dragi in v R i c m a -| nji h. Krajevno ime Ricmanje je prišlo sem-) kaj po pomoti, ker mislili smo na H e r -p c 1 j e - K o z i n o. C. kr. davčna administracija naznanja. da so po naredbi ij ">8. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 registri o občni pridobnini, odmerjeni za leta 1906.—1907. vseh 4 davčnih razredov razloženi na davčni administraciji v sobi št. 141. IV. nadstropje in sicer od 1. do 14. maja 1906., in da jih lahko pregleda vsaki plače-valec pridobnine v uradnih urah od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Prof. Josipa Stritarja je imenovalo slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi svojim častnim členom. Pretirana strogost. Včeraj je prišlo k nam več lastnikov konj s pritožbami, da so bili po novem namestništvenem svetovalstvu prestrogo kaznovani, ker niso prijavili svojih konj radi vizitacije in klasitikacije v vojaške svrhe. Sleherni, ki ni prijavil svojega ali svojih konj je bil kaznovan z/globo 10 K, za vsakega neprijavljenega konja ! Magistrat, ki je imel do sedaj to stvar v rokah, ni (kakor nam zatrjajo prizadeti) nikdar postopal tako strogo, kakor postopa sedaj namestništveni urad. Da. celo takih strank je bilo pri nas, ki imajo konje že mnogo let, a niso bili še | nikdar niti opominjani radi priglaševanja j konj. Vsled tega je naše ljudstvo mislilo, da ; je dovolj, da plača takso, ki je določena za | slehernega konja in da je s plačanjem takse j že zadostilo vsem obveznostim. Mi nimamo nič proti temu, da državni urad napravi red tam, kjer ga do sedaj ni bilo, a predno se diktirajo tako občutne kazni, bi moral ta urad tudi sam storiti svojo dolžnost ! Je-li urad c. kr. namestniškega svetovalca obvestil naše ljudstvo po okolici o dolžnosti priglašanja konj ? Je-li ta urad dal nabiti v sleherni okoličanski vasi naznanila, iz katerih bi bil naš kmet in trgovec doznal, kako občutna kazen ga čaka, ako ne prijavi svojih konj o pravem času ? Mi trdimo, d a se to ni zgodilo, ali vsaj, da se ni postopalo, kakor bi se bilo moralo. Kes je, da so bili po mestnih oglih nabiti lepaki, ki so pozivali ljudstvo, naj prijavi konje, in res je tudi, da so novine pisale o tem, toda mi menimo, da bi c. kr. urad, kadar kaj razglaša, moral razglašati vsaj v o b e h d e ž e 1 n i h jezikih in da bi moral skrbeti, da se taki razglasi razširijo v sleherno okoličansko naseljenje. Se le, ko bi tako postopali, in ko bi posestniki konj vendar ne zglasili konjskih repov, še le potem bi bil namestništveni urad opravičen rabiti tako stroga sredstva. Z ozirom na to, da naše in sploh tudi drugo ljudstvo ni vedelo do sedaj za ta prestopek : z ozirom na to, da vladni organi i niso storili popolnoma svoje dolžnosti glede obveščenja ljudstva ; in ozirom na to. da je večina kaznovanih v najslabšem gmotnem stanju : priporočamo vladnim organom, naj vsaj za letos odjenjajo od strogega (prestrogega!) kaznovanja. Pričakujemo tudi od c. kr, namestništva, da one, ki se pritožijo v tej stvari, reši globe, ali jim jo vsaj mnogo zniža. Nekaj spomladanskega hoče vedno oko, ko nas izvablja v zgodnji pomladi lep solnčen dan izza mestnih zidin... Tu je odet grm v rdečkasto cvetje, tam se ponaša zopet cel zbor cvetlic ! Toda tudi ulio hoče hiti očesom jednakopravno...! Tu posluša rado petje ptice pevke, tam vleče nase zopet milo in ljubko popevko, ki odmeva iz veselega srca. Po dolgočasni in pusti zimi je zopet vse mikavno in novo : bodi pesen, bodi cvet! Čilo se je dvignilo v pomladni (fen tudi pevsko društvo rK o 1 o" in pripravlja si. občinstvu p o m 1 a d a n s k i koncert s petjem. igro in plesom v nedeljo, dne 29. aprila 1906 v rNarodnem domu" pri sv. Ivanu. Začetek bo točno ob 5. uri popoludne. S vi ral bo vojaški orkester pešp. 97. Xa svidenje oh naši ljubljenki — pesmi, ki nam je donesla že toliko prisrčne radosti. Kirilov. Razglašanja vremenskih prognoz v Istri in Dalmaciji. Vsled naredbe minister-stva za trgovino se tudi v Istri in Dalmaciji uvedejo razglašanja vremenskih prognoz. Ta razglašanja, katerih razširjanje je v interesu poljedelstva in prometa s tujci, bodo pričinjala vsako leto dne 1. aprila in bodo nadaljevala do konca oktobra. V tem tekočem leta bo služba razglašanja vremenskih prognoz aktivirana v najbližjem času. 54.000 vreč riža. V torek je priplul v našo luko parnik „Proteo", s 54.000 vrečami riža. Toča« je bila v nedeljo okolu Ptuja na Štajerskem ter je napravila mnogo škode posebno na sadnem drevju. Sneg je padal v torek v < lelovcu. V Trbižu ga je bilo 10 cm na visoko. Krvav pretep. Včeraj popoludne o!> ">. uri sta se v ulici Vincenzo Bellini srečala 40-letni ribič Ivan Furlan, stanujoči v ulici delle Mura št. 18, in 58-letni iz Trsta izgnani težak Karol Smerdu. Ta poslednji je prvega vprašal, naj mu da 10 krajcarjev. Furlan pa. ker ga Smerdu večkrat nadleguje s takimi moledovanji, je dejal, da nima denarja zanj. namreč za Karola Smerdu. Ta se je pa raz-Ijutil in vdaril Furlana po glavi z nekim orodjem, ki ga je imel v roki. Furlan je pa na to skočil v svojo barko, ki je vsidrana v kanalu tam blizu, kjer se je vršil opisani prizor in vzel sekiro ter šel za onim. Našel g;t je sedečega na zidu ob kanalu pri rudečem mo stu. Prišedši do njega, ga je — meni nič. tebi nič — udaril se sekiro po glavi kar trikrat zaporedoma. Smerdu je bil prenesen v bolnišnico, Furlan je bil aretovan. Koledar In vreme. Klet, papež; Sdeahv; Sekana. — Jutri: Peregriu, mueenec; Jerin; Raduti«. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 1'{ 1 Celsius. Vreme včeraj : ne^tanovi tco. Društvene vesti in zabave. Ženski oddelek društva ,Šolski Dom V Gorici priredi v soboto 28. aprila 19"»1 v dvorani ,.S1. Čitalnice" v prid društvenemu smotru koncertno veselico s sodelovanjem čitalničnega pevskega zbora in vojaškega orkestra pešpolka št. 47. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Posebne vstopnine ni. Dame so naprošene, da odložijo klobuke v garderobi. Z ozironi na dobrodelni namon veselice prosi prav obilne udeležbe odbor. Pred porotnim sodiščem. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti 26-letnemu sodarju Petru Sivitz, doma iz Trsta. Sivitz je bil tožen, da je dne 21. januvarja. mej nekim shodom, ki se je vršil v gledališču Politeama Rossetti, vrgel z galerije gledališča letake anarhistične vsebine. Shod se je namreč vršil z ozirom na revolucijo v Rusiji, a na letakih se je vabilo udeležence shoda, naj demonstrirajo solidarnost z ruskim proletarijatom, a na koncu letaka so stale besede: „Evviva F anarchia (Živela anarhija \) Razpravi je predsedoval predsednik olicij -ki airent Anton Pauletič, ki pa ni dmeira. X+Y. Gospodarsko. Trgovslto-obrtna zadruga v Trstu. Ta naš najnovejši denarni zavod že čvrsto posluje. Da-si je trebalo premagati mnogo sitnosti s prirejanjem prostorov in da-si je ta vrst zavodov za Trst nekaj novega, se je vendar posrečilo odboru, da je premagal vse veče potežkoče. Za popolno ureditev pa treba še par tednov potrpljenja. Navadne vloge že prihajajo. One na triletno vplačevanje po 1 K na teden začne zadruga sprejemati takoj, čim bodo knjižice, prirejene navlašč za to. dovršene. Delničarji se tudi že pridno oglašajo in uplačujejo deleže po 20 K, oziroma po 2 K. Tudi prošenj za posojila ne manjka. Je pa tudi praktično za dolžnike, ker vračajo le po dve kroni mesečno od vsakih sto izposojenih kron. Kdor ima denar naložen v tujih denarnih zavodih, ki plačujejo le male obresti, naj ga dvigne in prinese v ul. - dišč«- ie stavilo porotnikom dve vpra- j ^ Franeesco št. 2. v. „Trgovsko obrtno zadrugo". kjer je denar popolnoma siguren in kjer se plačuje obresti po štiri in pol od sto. Trgovci, obrtniki, kakor tudi vsi drugi, ki žele postati zadružniki ,.Trgovsko-obrtne zadruge", naj se potrudijo v urad, ki je odprt vsaki delavnik od 9. do 12. ure zjutraj in od 3. do 5. ure popoludne. Novo 5°/0 rusko posojilo. Kakor se nam z Dunaja brzojavno poročit. meni se, da bo ves na avstro-ogrsko subskripcijo odpadajoči znesek podpisan od subskribentov. kateri se zavežejo, da v teku od 6 do 12 mesecev ne prodajo posojiln. Pričakovati je torej, da na druge subskribente odpade samo zelo mala svota. Prijave na novo rusko posojilo prejema še danes „Jadranska banka"* tu. Via Nicolo Macehiavelli 26. dal nič po no slavno in eno eventuelno. Porot-sogiasno zanikali glavno, a ravno tako ■ |»otrdili eventualno vprašanje. S tem Lom je bil toženec proglašen krivim ka razširjanja tiskovin brez dovoljenja Mitue obla»ti. Sodišče ga je na podlagi La obsodilo v plačilo globe v znesku »n. oziroma na 1«» dni zapora. Jfajizevnost in umetnost. iNaše gledališče. Po daljšem presledku m je bila v nedeljo zopet prilika poslušati •o opereto „Čevljar baron"4, ki jo je vpri-rilo _Slov. pevsko društvo" ob sodelovanju k .terih igralcev ..Dramatičnega društva'* v hiliščni dvorani ..Narodnega doma"*. Igra v obče vspela prav lepo. le tempo se nam zdA tu pa tam prepočasen, kajti igre tega : ra >e morajo kaj živo in lahkotno predstav-, ti. Ker je ..C evliar-baron" že dobro znan i -emu občinstvu :n je bila ta o|>ereta tudi večkrat ocenjevana in opisovana, se ne ' ino »puščali v podrobno kritiko, marveč bomo naglasiti le nekatere glavne momente te Pred vsem l»odi omenjeno, da je občin-ki je polnilo dvorano, viharnim aplav-ii {»ozdravilo po daljšem času na našem u zopet nastopiv^ega g. Boro vsi-ak-a. ki je igral ulogo mojstra Podplata se .iin> »vojo £rledali>»ko rutino izljornetra ko-k.i. < Občinstvo je mej vso predstavo dajalo ■uza svojemu zadovoljstvu na tem. da vidi pa resničnega igralca zopet na odru. ♦ r.tspa P o n i k v a r j e v a je v svoji _ banmice /.o|**t pokazala, da je moč-, na • ro more biti naše gledališče ]>onosno. Kako •rni. »ituvaciji primerno dostojanstveni so nik Loubet za 24 ur bival na svojem posestvu v Montelimaru, neki doslej neznani zli-kovec položil na njegovo okno bombo z gorečo prižigalnico. Neki mimogredoči uradnik je ugasnil prižigalnico ter odnesel bombo na policijo. Preiskava je dokazala, da je bila bomba, v kateri je bil smodnik, žeblji in kosci železa, nevarna. Srbska ministerska kriza. BELIGKAD 25. Kralj je danes pred-poludne Pasiću poveril sestavo novega kabineta. Novo ministerstvo bo večinoma sestavljeno iz členov bivšega Pasičevega minister-stva. Skupščina bo razpuščena in razpisane bodo nove volitve. Vezuv. NAPOLJ 25. Profesor Matteucci je brzo-javil: Vezuv je popolnoma miren. V velikih presledkih se iz žrela dviguje dim, pomešan z neznatno množino finega peska. Potresna katastrofa v S. Frančišku. S AN FRANCISKO 25. Na temelju uradnih podatkov se ceni število mrtvih na tisoč. Vendar se sodi, da jih utegne biti mnogo več. SAN FRANCISKO 25. Vse čete milice so se umaknile. Včeraj se je zamoglo zopet vzpostaviti telefonično zvezo. Obmestna železnica j«' na obrežni strani zopet v prometu ter posreduje razdeljevanje živil. Del električne razsvetljave zopet funkcijonira. 200 zdravnikov preiskuje zdravstvene razmere od hiše do hiše. SAN FRANCISKO 25. — Mesto generala Founstona je prevzel poveljništvo nad četami generalmajor Greelv, ki je stareji po činu. Sodišča so zopet pričela svoje delovanje. Tudi mnogo veletržcev je zopet odprlo svoje trgovine. Radi deževja se je mnogo ženskih in otrok iz šotorov preselilo v nepoškodovane cerkve. njeni na«topi velike aristokratske Razne vesti. Otrpnenje tilnika. Iz Pule poročajo, da sta v torek dve deklici, ena stara 13, druga 15 let. ki sta se iz Pule vrnile v Kar-pan nenadoma obolele za otrpnenjem tilnika in umrli, še preden je zamogel priti zdravnik. A' sosednji hiši. kjer sta bivali deklici, je obolel tudi neki 7-letni deček. Japonska v Rusiji. List rNovi Kraju piše. da japonsko blago poplavlja vso Mandžurijo. V prodajalnicah v Harbinu videti je povsod japonsko blago. Po ulicah se vrste velika skladišča in male prodajalnice, ali v vseh je japonsko blago. Po zvršetku vojne je bilo v Harbin uvoženo raznega japonskega blaga za poldrugi milijon rubljev. Slabo vreme na Španskem. Ljudje se ne spominjajo, da bi bilo kedaj tako slabo vreme na Španskem, kakor to leto. Dežuje neprestano in zelo mrzlo je. Vsled dežja so PoS" bno na tragičnih prizorih se nam nekatere železniške proge tako poškodovane, ikvarjeva kaže pravo rutinirano igralko, uit le malo ima slovensko gledišče — : Ljubljana Vsaka njena kretnja je v - \\ - situvacijo in patos primeren. Zato adi čudimo, kako ji morejo nekaterniki Lati teatralno sposobnost. pod S t u 1 a r je i^ral v nedeljo — - mu je videlo — s posebnim veseljem • lol.ro karakterizira! Naceljna. Le škoda. - nekoliko pretiraval in je bil včasih bolj m. nego je bilo potrebno. v ene igralke z nedeljskega nastopa mo-i «.n:*-iiiti s posebnim priznanjem. Gosjuca ova -e »popolnjuje bolj in bolj in nje »p minolo nedeljo v ulo?n sitne sestre >latove nas je le utrdil v uverjenju. da da so morali zaustaviti promet. Povodenj je odnesla že več mostov. Pokrajini Katalonija in Valencija sta pod vodo. Te dni je padal tudi sne". Loterijske Številke izžrebane dne 25. aprila : Brno 11 66 13 lf> «S Inomost 58 22 75 7 3 Dogodki na Ruskem. TIFLIS 25. (Petrogr. brz. agent.) Proti knezoma Amilahovari in Madšabeli je bil danes na ulici izvršen atentat z bombami, vsled česar sta bila ranjena dva plemiča, ki sta ju spremljala. Storilca sta zbežala. Sodi se. da se gre za čin maščevanja. VARŠAVA 25. (Petrogr. brz. agent.) Volitve so pričele. Mesto je živahno, ali mirno, in razpoloženje resno. Volilna agitacija je velika. Razdeljenih je na stotine proglasov. Vozovi z reklamnimi napisi vozijo po mestu. Socijalisti so vstavili boj proti volilni udeležbi. Najbrž zmagajo socijalno-demokratiški kandi-datje. IC Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, to „MALI OGLASI" v „Edinosti41-mm Brzojavne vesti. Strajk v Kraljičinem Gradcu končan. PRA< rA 25. Strajk delavcev v predilnicah v Kraljičinem Gradcu je končan. Med delavci in podjetniki je prišlo do sporazuma. I»elavcem se poviša plača in se jim podaljša opoludanski počitek. Predloga o kongrui. DUNAJ 25. Na današnji seji proračunskega odseka je poročevalec Fuchs v imenu pododseka poročal o predlogi glede kongrue. Soporočevalec Steimvender je priporočal, naj se vsprejme njegove predloge, ki jih je pod-odsek odklonil. < >dsek je sklenil dati v tisek predloge posl. Steinuvenderja. Črnogorska knežja obitelj. CETINJE 25. Knez Nikolaj je danes 2o>pu > Janovo staviti v prve vrste j zjutraj s kneginjo Mileno, dednim princem igralnega osobja in da ima na^e ..I>ra-dru^tvo" v njej moč. ki mnogo Danilom in princesinjami odpotoval v inozemstvo. da konzultira zdravnike. Nato se knez poda v kako zdravilišče, ki jim ga bodo zdrav- l>ru;u igralci so redili svoje uloge: ne- i niki svetovali. n dobro, nekateri pa precej inanje nego Nameravan atentat proti Loubetu. ,r<«. Zbore je proizvajalo ..SI. pevsko dru- PARIZ 25. Policaja potrjuje, da je v ■*" j;jv dobro in je izreči vse priznanje noči od 2. na 3. t. m., ko je bivši predsed- Borzaa poročila dne 25. apri a. Tržaška borza. Napoleoni K 19.14—19.17, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240 35—240.53, Francija K 95.65—95.80, Italija K 95.00--95.75, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.30--117.45, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.00, ogrska kronska renta K 95.50 —95.80, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 658.— — 690.- driavne železnice K 685.-- 687.—, Lomb»rdi K 127.— 129 — Llo/dove akcije K 698— 704 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 30*2. - 310.—. Boden kredi t 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1: 2.50 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Avstr. investicijska renta 3'/»% Ogrska renta v zlatu 4®/, kronah 4*/, n 31/« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 109 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.82, italijanska renta 105.10, Španski exterieur 93.95, akcije otomanske banke 643 - . Menjice na London 251.30. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice .— Lombarde 133.— unificirana turška renta 92.95 avstrijska zlata renta 99 60, ogrska 4*/0 zlata renta 96.50, L&nderbank —.—, turške srečke 143.25, parižka banka 15 73, italijanske meridijonalne akcije .—, akcije Kio Tinto 16.(i5 Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90.—, srebro 30.'/*, Lom bard i 5.l/», španska, renta 93.' /„italijanska renta 104.*/» tržni diskont 3l/*» menjice na Dunaju 24.35 Mirna. Tržna poročila 25. aprila. BudimpeSta. Pšenica za april K 1648 do K 16*50, rž za april K 13 62 do 13 64, ves za aprii od K 1» 14 do 16 16 koruza za maj K 13*38 do K 13 40. Pšenica: ponudbe in povpratavanie srednje, tendenca mirna. — Prodaja: 20.000 meterskih stot.. za 5 stotink nižje. — Druga žita . trdno. Vreme: oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooi average za maj 38 —, za september 39 —, za december 39.*lfr, za marec 40.Vs. Stalno. — Kava Rio navadna loco 38—40, navadna reelaa 41 - 42, navadna dobra 43—14. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za aprila 16.70, za maj 16.75, zamaiec junij 16.80, za julij 16 95, za avgust 17.10, za september 17-25, Vzdržano. Vreme: lepo. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 48.75, za julij 4S.—. New-York. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno. Prodija: 1000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 8Vie Sh Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, za julij 15.50, za maj-avgust 15.75, za julij-avgust 15.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.85, za maj 23.85, za maj-avgust 23.65, za julij-avgust 23.45 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.25, za maj 30.45, za maj - avgust 30.65, julij - avgust 30.65 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 57.25, za maj 57.25. za maj-avgust 57.25, za sept.-dec. 59*— (mirno). — Špirit za tekoči mesec 39. za maj 40 —, za maj-avgust 40.—, za september-dec. 3G.*/4 imlačao). — Sladkor surov 88° uso nov 22.--22*l/„ (mirno) bel za tekoči mesec 25 a/t, za maj 25.s/„, za niaj-avgust 25.%, za oktober januvar 27*—, (mlačno), rafiniran 56.50—57.—. — Vreme: nestanovitno. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli dne 25. aprila : Filip Mingucci, mizarski obrtnik, BENETKE ; Jakob Leyrart, obrtnik, LJUBLJANA; Rudolf Te-nente, posestnik in trg. LJUBLJANA; Josip Wolf s soprogo, ZAGREB ; Vaclav Charoušek, c. k. oskrbnik, DUNAJ; Rajmund Lehr, trgovec, DUNAJ: Vaclav dr. Lepka\vsky, vseuč. prof., KRAKOVO; Ivan Windbacher s hčerama, žel. uradnik, POREČE; Anton Wizani s soprogo, želez, uradnit, DUNAJSKO NOVOMESTO ; Ignacij Lorenc, restaurater, DUNAJ ; Kari Zeidler s soprogo, zasebnik, DUNAJ ; Josip DodiČ, revizor, LJUBLJANA; Karol Untely, mora. kemik, PULA ; Edvard Brandl, c. in kr. višji inžener vojne mornarice, GRADEC; Karol Svkors. trgovec, PRAGA; Adalbert Trnožka, tr-ovec, KRAKOVO. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-strasse 25. Poslano*) Podpisani javlja, da ne priznava nobenega dolga, ki ga je ali ki bi ga naredila njegova žena Antonija Peteros roj. Glavina. Anton Peteros Zabrežec št. 17 pri Borstu. *) Za članke pod tem naslovom uredništvo odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. vćarai danes IOO.HO 100.*0 lOO.J'S 100.95 117 90 117.90 99.00 99 60 90.50 114.25 114.15 9.^.6«» 95.55 m.10 86.53 16-i4.— 1643 — GSS.50 G88.2f> U40 30 240. 5 11730 117.22'/« 23.4G 23.44 19.13 19 16 95.80 95.70 11.32 11.32 Ples na Rptabrn v nedeljo dne 29. aprila prične ob 2. in pol uri popoludne. Igrala bo slav. godba iz sv. Križa. Ob tej priliki se opozarja, da bosta vozila isti dau, kakor tudi prvega maja in pozneje vsako nedeljo in praznik, 2 omnibusa do Štefanove gostilne na Reoentabru. Odhod od električne postaje na Oprinah : do-poludne ob in 11. uri, popoludne ob 1. in uri. Zvečer do Opein ali Trsta po želji č. gostov. Korespondenta stenografa sprejme „Valjični mlin — VINKO MAJDIČ — , v Kranju" ===== ir Tovarna pohištva -mm Aleksander levi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. A (lastna hiSa). ' ZALOGA: PIHZZA ROSRRIO (Šolsko poslopje). O«n«, da •• nI bati nobene konkureno«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po wjBooooooc» posebnih naći Lili. »ccocccccs ooalk brasplaftao la fkaaka lOiiOiiOiiOiioiidMOi'Oii oiioiip) SLAVIJ A" eprejema zavarovanj* ćio-▼eSrega življenja p'> najrazuovi>toejiib ko«nbittJW*ij»n pod tako ugudniu.i pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ziniti j« ugodno zavarovanje na doživetje in amrt s zmanjSujočimi se vplačili. Vaak dan ima po preteku petih let jooccc. pravico do dividende, ccoccc G a 1- -."j * 55^ ■ ca V I j najsana msmto tania r Prag. — Režem! fona 3!,865.28939 R. e&sb nizane; 82.737.15X57 K. Po velikost] d nrga Tuajcana tararora/ni«» nnAe tir I are m r*e*kozi *lor*a*ko-nuroduo upruro. ▼ M pojasnila iajo: Generalni zastsp V L vfcljafii, čegar pisarne so v l*stni bančni hiši v GcSfSCdžkh Ui'c^h 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti ; požarnim Sko lam po najnižjih ceuah. £kode cenjuje takoj in nsjakiitnejp. Uživa najboljši sloves, koder posluie £ ----' 'I Dovoljuje iz čtete^a dobička ir.mtne podpore v narodne in občno t: iristn« p namene. MALI OGLASI. Tovarna iBtrograjslili Mitov ! Patentorani ilMiosteija Malroiclil L Mali oglasi računajo ne po 3 stot. be«edr>; mastnotiskane besede s»e računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 gtotink. . - - - Plaća se takoj.------\ i ■ I."" * L -' »J iCC Ml- izve« Trsta pismen« naroči kak ..MALI OGLAS", naj M* je šerar v n«pr«j. ker dragice ne k« njegov «glas objavljen. Če m iirtl poznana Upravi lista. Tarifa i« natisnjena na colu „MALIH OGLASOV" in vsakdo tafcfc« preračuni, koliko m« je plačati s tem. da prešteje besede. Oflase treba naslovit na ..ISSERATSI ODDELEK" „Edinost", ■a vprašanja potoni pisem bo dajal „IBSERATil ODDELEK". Informacije edin« I«, če b« pismu priložena znamka za odgevcr Za neko podjetje za pisarniške in blagajniške posle. Zahteva Be, po možnosti, kavcijo, oziroma ugodne informacije ; poznanje slovenskega, itlijanskega in nemškega jezika, i'ismene ponudbe ped „Vindobjna 11«»* — Trst. Glavna pošta (Poste restante) *>30 UolSlf nloe na Hepentabru v prostorih gosp. W v 111% pico Štefana <>zbič v nedeljo 29. aprila. Začetek ob 'J. in pol uri. Svirala bo godba iz bv. Križa 4t>0 Poštena oseba itabjansko, s kavc.jo tisoč kron. išče se, da se jej poveri novo zalogo vina v Postojni. Ponudbe na Caatiaa Parentisa Via Fontano ne 15 Trst. Specijaliteta iiajokusnejših sladčičj ki. poleg tega, da so neprekosljivi glede svojih redil-nih snovi, ne provzročajo najmanjega kvara zotem Zahtevajte vedno le Karamele tovarne petrograjsklh kanditov Minerva Naročila se spremajo v ulici della Zonta 9, telefon 601. ANTON SKERL lanik. uprliajUnl tvtdMM. Trst - Carlo Goldonijev trg it, - Trst. Zastopnik tovarne koles in motokolss „Puch" Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFOM Jtev. 1734. odlikovan v Florenciji 1905 se zlato ko-—5355» lajno m nagrado. je edini divan, ki služi ob jednem tudi za posteljo se žimnico in pod-zglavjem in neobhodno potreben onim, družinam, ki imajo malo stanovanje. W Plačevanje na obroke, £nton Jftahnich, ni. Sv. iv-ana 10 = ALBERT BROSCRi Trst ul. Sv. Antona g. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Velika zaloga ioznlmiii in Kap za vojafce in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zi irske kož uho vine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. Dva dečka i« (Via Nuova od 14 do 15 let stara, ki eta dovr-ila z dobrim vspehom ljudsko šolo. se sprejmeta kot učenca v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove „Inseratni oddelek" „Edinosti".__(470) ripnar M P™1' poroStvn more sleherni vdobiti LIC I Idi . . vsako svoto denaija pod jako ugod-jemi pogoji. (Odplačila naravnost malenkostna). Posojila se preskrbe v najkrajšem času. — Obrniti se in ustmeno ali pismeno na Josipa Z i d a r i (, Trst ulica Kosseui št. 45. 450 Gostilna „Alla Costanza -t. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se «•! občinstvu Henrik K o s i č. Uonr OlrpHla (ulica Baftineria št. 3). Tovarna nclir. onruid sladčič, konfetur in kanditov. Zmerne fene. Poiiljatve na deželo. .361 I Irar p l i S k a, Cora> št. 13, izvrši vsa- Ul dl koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) MlaHpnir 1Z 28 ,et star' zunanJ°- mldUCIllu in lepega značaja, sedaj uradnik neke prve tuk trgovinske tvrdke. išče v svrho samostojne otvoritve trgovinskega podjetja, odlično gospodi/no ali mlado udovo z doto. — Ponudbe pod ..^metana" Trst, glavna pošta. DpQ mlad, svetobernardske rase. se vkupi. Naslov ■ 09 pove „Inseratni urad Edinosti". 611 Pioalna mi75) rabljena, a v dobrem stanu, ' lOdllld lilija »ko možno starega sistemaz mnogimi predali, se vkupi. Ustmene ponudbe .,Inse- ratnemu uradu Edinosti". 0:1 se i?če za dela na polju in v klet ter za vožnjo b konjem. Nalosv pove 401 POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) m vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Graseppe Montaibetti Ulica Sanita 10. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naSih stro';h prirost hitro delo vse leto doma — Ni treba znati ničes oenost škodi nič in blago prodamo mi. mh^^^^hkhshh — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick & Co. PBMA, Petrske m4mestl 7-150 — TRST, ulica Campanila 13-15. Svoji k svojim! Svoji k svojim! == M. AI T E = m S m Delavec ^l^lincMf1. flrilTinO ^"toječa iz moža, žene in otroka, išče Ufcllld za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Itoku, in sicer b kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. l -tmene ponudbe ali pismene pod , Kopeli* ..Inseratni urad Edinost '._ Dlonoino v dobrem stanu se išče. Naslov pr Blagajna .Edinosti*. Mq Cfnfi je na prodaj več stavbnega zemlji- l^d Ul C U Ača. Naslov pri „Edinosti". IV Najfinejše "^Hi namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja = j Trg Barnera šter. 3. ivan Mnionig, lastnik Velika zaloga oglja za peč j Trst, ulica Carpison št. 10 Daniti pillin j Telefon 1306/241 Telefon 1306/241 Velika zalogra z manifakturn:m blagom nlioa Vaova It. 30, vo^al nI. S. Lanaro, » podružnico nI. 8. Lazzaro it. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za-logo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. Sr V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih >!■ tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, gmt ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine SV raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naroČbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneje po gg cenah, da se ne boji konkurence. Sl^ Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez nikakih zadržkov. Poskniati in se prepričati! Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedidjsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Teiofono St. 847. - Via della Stazione štv. 7. - Telefono ftt. 847 Filijaike v PULI, GORICI. REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vsa kraje tn- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. (Miluje predmetov, ti se jemljejo na potovanle in prevažanje blaga na ?se prage.) = Sff»j«M te tudi pohištvo dnifle prednete v ohrambo v lastna za to pripravljena soha skladišča. MT Mini tržaški zavod aa M „VACUM CLEANER". ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PAEPBOH ■ —— Točna postrežba in nizke cene. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST - ulica deli' Istituto st. 5 izvršuje vsakovrstno delo po ni/.kili ccn.-i! kuhinjska oprema iz kositra, emaila, in litega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in ccvi. ^ T v ▼ T V T ^ 'P V ^ "5* "v" v S urar TRST - ul. Poste nuore At. g priporoča velik' izbor ur: Omsgft. Sehaffhause, Longines, Tavanes itd kakor tudi zlate, srebrne in kovinske f ure za gospe. Izbor nr za birmo Sprejema popravljanja po nizkih ccn.ih KOLESA (BICIKL J S) Ceveland, Vest/ieid, Columbia, Bvetovnoznane znamke SK^* modeli 1905 Kolesa Courier najnoueji sistem 13 kg, najfineja oprava Pneniatil prve vrste. Jamči se za dve leti. Modeli 1906. Cene zmerne. FRRNCESCO BEDNAR Trst, ulica Ponterosso št. 4. . " Velika zaloga APNENEGA KARBID JI 10P prve vrste pO K 26 za 100 kqr eiste teže. prosto vozarim* za Istro in Goriško pr: TRS f Paolo Patrizi — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRS Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavoi za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonav K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA~FILIJALKA se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3Vlo obrestmi in rentni davek na breme zavotla. Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vreftnostnili papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavotla se izplačujejo im pogled M^njiene vrednote italijanske banke (Banea d' Italia) in .sicilijanske banke (Banco di Sicilia) O „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" o Dunajska cesta it. 19 - v JKeijatovi Mii v jnitličjn - Dunajska cesta St. 19 sj rejema : 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premečntn in pridelkov proti požarni škodi ; i zavarovanja zvonov proti poškodbi in zavarovanja za ni^jeavstrljsko deželno zavarovalnico na DuBajf za življenje in nezgode. PojaMiiia daje in vnprejena ponudbe ravnateljstvo aavarovalnim ter postreže na željn tudi « pre^lerinioami in oeniki. Ta edina slovanska zavaravalnica sprejema zavarovanja ped take ugodnimi pogoji, dt se lahke meri z vsako druge zavarovalnice. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni ]ioeel. Postavno vloženi ustanovni aaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Edina, domaću zavarovalnica / Svoji k svojim ! £ glavno povajemStvo za ftst, jonsko a Jstro yi §. Srag. Stare v Jrsta nI. VaHffivo 16 5l