|S£OI®VECfc Kopitarjevi ai.fa/111 јвта ^ ^^ 3995 Telefoai »rod-lltv«: . maja. b. Med Francijo in Anglijo se vodijo zdaj pogajanja, kako naj bi se zajamčila v Evropi varnost proti eventualnemu napadu na se-| danje teritorijalno stanje. Ce pride v tej smeri do I sporazuma med francoskim zunanjim ministrom I Louis Barthoujem in angleškim zunanjim ministrom sirom Simonom, bo glavni odbor dobil na-I logo, da izdela tozadevno konvencijo, ki bo vsebovala omejitev in nadzorovanje nad sedanjim stanjem oborožitve. To, kar se sedaj javno govori v Ženevi, je popolnoma stranskega pomena, kajti glavna pogajanja se vodijo za kulisami in se jih lahko smatra kot nadaljevanje diplomatskih pogajanj z željo, da se zgradi in vzpostavi nov varnostni sistem v Evropi. Kar se tiče sovjetske Rusije, je le-ta zelo interesirana na evropskem varnostnem sistemu, razširitev tega sistema na njo pa bo mogoča šele tedaj, ko vstopi v Zvezo narodov. V tukajšnjih političnih krogih verujejo, da je von Pa-penov zaupnik von Larchner prispel v Ženevo kot opazovalec na pobudo Anglije in Italije Njegova ' ualoga je, da se informira o dogodkih in da obvešča Berlin o tendencah, ki prevladujejo v Ženevi. Sestanek von Liirchnerja s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem pa bi bil mogoč le, če bi se fr ■n'-'viko-aiigleška-ifalijanska pogajanja razvijala v pozitivni smeri. Po poluradnih informacijah iz Ženeve pa se od glavnega odbora pričakuje bore malo, ali pa nič, vendar pa ni izključena praktična, čeprav zaenkrat le delna razorožitev, kot posledica neposrednih diplomatskih pogajanj. Anglija in Nemčija odklanjata predloge Litvinova London, 30. maja. b. Pisanje angleškegn ttska dokazuje, da je predlog Litvinova iznenadil angle-ško delegacijo. (To je predlog, da naj se razoroži t vena konferenca nadaljuje kot stalna mirovna konferenca.) Zanimivo je, da ta predlog odklanja akoraj vee tisk, razen konservativnega »Morama Posta« in socialističnega »Daily Heralda«. Berlin, 30. maja. b. »Volkischer Beobachterc se bavi s snočnjim Litvinovim govorom in pravi, da je Litvinova izjava najboljši dokaz, da sovjetska politika ne spada na parket, ker vsestransko izrablja vsako stvar v propagandne svrhe boljševizma. Vsak majhen otrok že ve, da je v Mosk-ei sedež tovarne bacilov, s pomočjo katerih hoče Rusija zastrupiti in okužiti vee svet Ta nevamoet grozi vsem državam. Tudi Italija proli ruskemu načrtu Rim, 30. maja. AA. »Stampa« piše o včerajšnjem govoru ruskega zunanjega ministra Litvinova in pravi: »Če naj ruski predlog dobi obliko pakta o vzajemni podpori in pomoči, tako da postane obvezen za vse države, potem je jasno, da bodo tak pakt podpisale le države, ki so politično naklonjene Parizu.« Dva važna diplomatična obiska Belgrad, 30. maja. m. 0 priliki današnjega sestanka med francoskim zunanjim ministrom Itar-thoujem in jugoslovanskim zunanjim ministrom Jevtičom se jo govorilo tadi o obiskn Jevtiča v Parizu in Rarthouja v Bolgradu. Sklenilo se je, da obišče g.Jevtič Pariz 11. junija, francoski zunanji minister Barthou pa je sprejel povabilo Jevtiča in Titiilesca, da obišče Bukarešto 20. junija, Belgrad pa 24. jnnija. • Ženeva, 30. maja. k. Nocoj se sestanejo vsi ministri, ki so podpisali balkanski pakt. Na tej seji bo grški zunanji minister Maximos razložil svoje sedanj« stališče do vseh balkanskih vprašanj. Mussolini otvortt novo ero preganjanja Jugoslovanov v Italiji Trst, 30. maja. b. Potrjuje se vest, da je goriška policija oretirala kanonika M u i i c o in d» hovnika Simona R o t a r j a , ki sta bila doslej profesorja na teološkem seminarju v GoricL Oba sta bila izročena pokrajinskim oblastem ▼ svrho kon-iinacije. Fašistični listi navdušeno pozdravljajo aretacijo obeh duhovnikov in poudarjajo, da je policija morala nastopiti proti njima, ker sta v zadnjem času »preganjala italijanske klerike in razvijala živahno propagando proti fašističnemu režimu«. Pri MuSici so našli »obremenilne dokumente«, iz katerih po pisanju fašističnega tiska »jasno izhaja«, da je Muiica z nekaterimi drugimi prelati in duhovniki »vodil protiitalijansko propagando«. Nismo se torej motili, ko smo v gonji zoper škofa dr. Fogarja videli začetek nove akcije, da sc zatre slovenski jezik v cerkvenem življenju naših zasužnjenih bratov. Bati se je, da aretaciji dveh duhovnikov v Gorici ne bodo sledile še druge. Razlogi, ki jih navaja krvniški režim črnih srajc, so na t prri pogled niče vi. »Preganjanje italijanskih kleri-. kov« pomeni, da je vodstvo semenišča po nalogu pristojnega škofa izgnalo tržaškega gojenca, ki je 1 svojega ikofa denunciral fašistom, izkrivljajoč nek I škoiov interni nagovor na bogoslovce. Propagando i proti režima si je režim izmislil in kakšno je vrednost »obremenilnih dokumentov« proti kanoniku Moiici, to je znano iz metod fašistične Ovre, ki zna svojim žrtvam podtikati najhujše stvari. Začela se je torej nova era preganjanja Jugoslovanov pod Italijo, ki so jo merodajni faktorji napovedovali že lani. To preganjanje bo brez dvoma najhujše od vseh. Toda režim Mussolinija naj ve, da bo našel krepak protiodpor pri nas, in kakor upamo, v vsem kulturnem svetu, ki z nami sočustvuje — pa da tudi naših bratov ne bo stri, ampak, da jih bo notranje lc ojačil v borbi za pra-vicol Ko bo g. Mussolini iskal diplomatičnih stikov z nami, mu bomo to povedali. • •• Parlamentarna vlada v Romumjt ostane Bukarešt, 30. maja. m. Predsednik vlade Tartarescu je bil snoči zopet sprejet pri kraljn v avdijenco. Po avdijenei je izjavil časnikarjem, da njegova vlada ostane in da odstopi samo vojni minister Ujca, knkor jc zahteval ministrski predsednik, ker je Ujca dajal odredbe brez vednosti vlade, favorizujoč člnne fašistične »Železne garde«. Nadalje jc bilo v avdijenei s kraljem dogovorjeno, dn se paralmcnt skliče dne 14. junija nn izredno zosednnjc, dn prouči državni proračun. Vlado bo nadaljevala svoje delo za obnovitev države in uživa popolno z.a poreko бпииагјсш gospoda Mussolinija, da noben sporazum med nami in Italijo ni mogoč, dokler »r bo tako bretilovnško zatiral jugoslovanski narod upanje kralja. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila šele pozneje. Časopisje poroča, da sc je vojno ministrstvo ponudilo maršalu Prcsanu. Izmenjali sc bodo tndi nekateri državni pod-tnjniki. Torej so padli naklepi fašistov in italofilov, dn bi se parlamentarno vlada zamenjala z diktaturo generala Avcrcseuja, v vodo. To jc v interesu Romunije, zlasti pa politike miru treba lc pozdraviti. Posaarsfto vprašanje rešeno? Ženeva, 30. maja. b. Vse kaže, da bo o saar-skem vprašanju prišlo do sporazuma. Pogajanj«, ki se vodijo med baronom Larclinerjem in italijanskim delegatom baronom Aloisijem, so se končala in so sestavljeni posredovalni predlogi, ki so že odposlani berlinski vladi v odobritev. Po teh novih predlogih je Francija umaknila svoj predlog, da so sestavi posebna policija za izvedbo plebiscita v saarskem področju, ostala pa bo le dosedanja piv licija, kateri bodo dodeljeni nekateri policijski uradniki iz Luxeinburga. Nemčija pa pristan*,, dn se osnuje posebno volivno sodišče, ki bo po plebiscitu obravnavalo vsa vnrašanja, ki so v zveai s temi ulUvaiBL Batolov se zahvaljuje Jugoslaviji Sofija, 30. maja. AA. Zunanji minister Kosta Batolov je danes sprejel poslanike v Sofiji. Razgovor se je nanašal na mednarodni položaj in na vprašanja, ki zadevajo Bolgarsko. To je bil prvi diplomatski sprejem pri novem zunanjem ministru. Pooblaščeni minister kr. Jugoslavije g. dr. Cincar-Markovič je ostal pri bolgarskem zunanjem ministru kakih 20 minut. Pri tej priliki je zunanji minister Batolov prosil poslanika Cincar-Markoviča, naj tolmači jugoslovanski vladi zahvalo bolgarske vlade za dobro voljo, ki jo je pokazala za skleniteiv trgovinske pogodbe z Bolgarsko. Pogodba bo brez dvoma pospešila dobre odnošaje in prijateljske stike med Bolgarsko in Jugoslavijo. Mušanov se umakne iz politike Sofija, 30. maja. b. Potrjuje se vest, da je vlada ponudila bivšemu ministrskemu predsedniku Mu-šanovu poslansko mesto v Parizu ali pa mesto stalnega delegata v Ženevi. Mušanov je eno in drugo odklonil, češ, da je po dolgoletnem napornem delu potreben počitka in da namerava vsled lega odpotovati v inozemstvo. Koadjutor dr. Bauerja imenovan Vatikansko mesto, 30. maja. b. Sv. oče Pij XL jc imenoval duhovnika zagrebške nadškoiije in tajnika nadškoiovskega duhovniškega stola dr. Alojzija Stcpinca za nadškoiovskega koadjutorja s pravico nasledstva v zagrebški nadškoiiji Novi koadjutor je še zelo mlad. Star je šel« 36 let. Rodil se je 8. maja 1898. Po končanem 7. razredu gimnazije je moral na fronto in je končal gimnazijske študije s predčasno vojno maturo. Boril se je na italijanski fronti pri Piavi, kjer ga je tudi zasula mina in je bil vjet. Iz ujetništva se je podal na solunsko fronto in je v službi častnika ostal še vse do 1. 1919. Nato je odšel v Zagreb, kjer se je vpisni na gozdarsko fakulteto. Čutil pa je v sebi duhovniški poklic. Zato je po treh letih študija na univerzi na svoje stroške odšel v Rim, kjer se je vpisal v Germanicum. Filozofske in teološke študije je končal z doktorsko diplomo. V duhovnika je bil posvečen v Rimu 28. oktobra 1930. Ko se je vrnil v Zagreb, ga je nadškof dr. Bauer obdržal v svoji službi. V Zagrebu je reorganiziral vso ka-ritativno akcijo. Začasno pa je vršil tudi dnšno-pastirsko službo v Samoboru in v Sv. Ivanu Zelini. Dunajska vromonska napoved. Nadaljnje naraščanje temperature, v južnih Alpah v splošnem pretežno oblačno, seintertja tudi padavine. Zagrebška vremenska napoved: Lahno nhlafrm ^■oiejie, lokalne nevihte шж> ЈткЦиоит. Агав 1. »eT/VVEWBC<, Лпв 91. анф 11И1 §te*. raz. Privilegirani in zasebni denarni zavodi V današnji krizi naiega denarstva je- odločilnega pomena splošno državna gospodarska politika, zlasti kolikor »e naravnost tiče poslovanja denarnih zavodov. Če bi hoteli najbolj splošno razdeliti deaiarne zavode, bi dobili dve skupini: 1. privilegirane državne zavode; pri katerih je udeležena država ali p« ima nanje odločilen vpliv, in 2. zasebne denarne zavode, med katere spadajo vsi ostali zavodi od najmanjše kreditne zadruge do največje banke in regulativne hranilnice. Vprašanje nastaja sedaj, nK riaj se vrši med obema skupinama popolnoma prosta konkurenca, ali pa naj se uredi delokrog ene iu druge skupine, da ne bo nepotrebnega poseganja v tuje panoge udejstvovanja itd. Gotovo imajo državni privilegirani denarni zavodi v tem konkurenčnem boju večje prednosti, toda že po svoji naravi ne morejo biti izključni zbiralci hranilnih vlog ter posredovalci kredita. Lažje bi bilo rešiti to vprašanje, če bi šele ustvarjali podlage za denarstvo, kot pa danes, ko imamo že razvito zasebno denarstvo. ki je doslej v redu izvrševalo svoje funkcije, čeprav v> tudi tu izjeme potrjevale pravilo. Danes je težko in najbrže tudi neekonomično forsirati aa škodo zasebnih denarnih zavodov delovanje privile-gi ranih. Teoretično je to vprašanje še uerešeno. Kljub naporom cele vrste držav, ki so ni ustvarile svoje denarne zavode ali pa dobile odločajoč delež v že obstoječih zavodih, »e mora reči, -da državni denarni zavodi ali pa privilegirani denarni zavodi niso nikjer mogli izpodri-uiti zasebnega denarstva. To se ni posrečilo niti v državah, kjer je državni kredit na najvišji stopnji in kjer so celo mase klicale na pomoč državno avtoriteto, da napravi red v de-narstvu. Poleg tega je treba še vpoštevati. da SO te države imele tudi dovolj strokovno in moralno sposobnih ljudi za vodstvo bank-ve-likank. Sicer je v drugih državah delež državnih denarnih zavodov v denarnem sistemu znaten, vendar tam državna politika ni ekrtkluzi-vietična v tem pogledu, zlasti pa ne gre za eliminacijo obstoječih dobrih denarnih zavodov. Pri nas se že dolgo časa sem pojavljajo stalno glasovi o potrebi državnih denarnih zavodov, kar je razumljivo. Niso pa utemeljena mnenja, ki nnglašajo potrebo monopola v de-narstvu. Baš iz vrst teh krogov izhajajo tudi zahteve po kontroli zasebnih denarnih zavodov po drža\nih denarnih zavodih. Ta kontrola naj bi se vršila obenem z nalaganjem takozvanih presežkov v državne denarne zavode. Pri tem pa noče nihče prav za prav povedati, za kaj smatra presežke zasebnih denarnih zavodov, ker ie to zelo raztegljiv pojem. Čudimo se. dn prihajajo ljudem na misel taki predlogi, ki se nikje- drugje na svetu niso uresničili, čeprav je država tam posegla veliko globlje v gospodarske in socialne odnošaje kot pri nas. Edina razumljiva zahteva bi bila držanje gotovega odstotka obveznosti denarnih zavodov v gotovini ali v žiru pri Narodni banki, kakor ie to zakonito določeno v celi vrsti držav. Velika raz.lika je namreč med drža njem žiro-računov pri Narodni banki in p« nalaganje denarja v poštno hranilnico ali Državno hipolftkarno ban- ko. V prvem primeru gre za resnično likvidnostno rezervo, v drugem pa za navadno posojanje denarja s posredovanjem omenjenih dveh zavodov. Med argumenti, ki jih navajajo zagovorniki etatizma pri nas, je ludi razlog, da se bo na ta način kapital pravilno nsmerjal na kraje prave potrebe itd. Toda ta argument drži še manj, kar nam je pokazala ravno sedanja kriza. Naj govore številke! Od decembra 1930 pa do s^Kimladi letos eo se posojila zasebnih denarnih zavodov v najrazličnejših oblikah zmanjšala po naši cenitvi za okroglo 5 milijard Diu. la ogromna vsota kreditov je bila odteg-njena našemu gospodarskemu življenju, kar nam omogoča boljše razumevanje sedanjih razmer v našem kreditnem gospodarstvu. Toda ob istočasnem znatnem dotoku sredstev v nekatere privilegirane denarne zavode se je vsota posojil teh zavodov le malo povečala ali pa celo zmanjšala. Vsa nova sredstva so bila v večini porabljena za posojila državi, ne pa gospodarstvu, in so služila za kritje tekočih finančnih potreb države. Če je to pravilna usmeritev kapitala ob tako veliki izgubi zasebnega gospodarstva, potem je ta argument res vreden podpore in ga bomo vsi navdušeno podpirali. Tu ne gTe torej za pravilno usmeritev ka-pitalov niti za večjo varnost zaupanih vlog, ampak za druge momente. Razmejitev med privilegiranimi hi zasebnimi denarnimi zavodi bi se dala po zgledu drugih držav prav lepo urediti ter bi pomenila res pravo razdelitev dela. Ta razdelitev dela bi omogočala razvoj in na predek našega gt»poda rstva. povečala produktivne sile in podprla zasebno iniciativo tam, kjer država ne more vsega. Zato ne knže vztrajati na sedanjem stanju v denarstvu, ki je v Korist samo privilegiranim denarnim zavodom, ker je nešteto nalog, ki jih nikakor ne morejo opravljati privilegirani, ampak izključno le zasebni denarni zavodi. IC temu bi bilo dodati še to, da je poslovanje privilegiranih denarnih zavodov veliko bolj okorno in zvezano s stroški za klijente kot pa pri zasebnih denarnih zavodih. Za nas Slovence je važno tndi. kako se razvija obrestna mera. Pri privilegiranih denarnih zavodih je obrestna mera za vso državo enotna, dočim sc je v zasebnih denarnih zavodih prilagodila našim razmeram in smo bili vsaj glede starih kreditov nn boljšem. Poleg tega pa bi bilo v privilegiranih denarnih лп-vod'li treba začeti znova akcijo, katere uspeh ne bi bil prevelik, to je akcijo z.a razdelitev kreditov v približno istem razmerju, kot prihajajo vloge po posameznih pokrajinah. Nedostatki v zasebnih denarnih zavodih, ki govore v prilog privilegiranim denarnim zavodom, bi se dali kaj lahko odpraviti s kontrolo denarnih zavodov, kakor jo imajo drugod. Seveda mora biti ta kontrola dovolj strokovna in poštena ter objektivna, da ne bo ovirala pametne kreditne politike denarnih zavodov. Dnnes ne smemo postavljati vprnčunja privilegiranih ali zasebnih denarnih zavodov, temveč moramo reči: privilegirani i n zasebni denarni zavodi, kajti brez slednjih si ne moremo zamisliti uspešne organizacije kredita v naši državi. Spokorjeni socialisti Socialisti v Italiji so se spreobrnili k Mussoliniju Recitacijski večer bolgarskih književnikov Ljubljana. 30. maja. Ob četrt ivn sedem je ob velikem obisku ljubljanskega občinstva spregovoril predsednik bolgarskega Pen-centra, g. Balabanov v Filharmonični dvorani uvodni govor, v katerem je poudaril misel medsebojnega spoznavanja obeh bratskih narodov, katera vežeta sorodna jezika. In ta večer naj bo tak poizkus, kjer bodo brali zastopniki bolgarske književnosti svoja dela. Nato so brali svoja dela pripovednik in pesnik Klin Pelin (»Onemeli zvonovi« iz zbirke »Pod samostanskim vinogradom«), F.lizabeta Bagrjana (»Moja pesem« iz zbirke »Večna in sveta« in sonet »Z Vikrč«, t. j. tretji sonet iz ciklnsa sonetov, napisanih na Vikrčah pod šmarno goro). Angel Karalijčev (»Zmaj« iz zbirke »-Lažen svet«), L Stubcl (pesmi: Sam. Dete. Kovač, vse iz zbirke »Pesmi sirot«), Georgi Raj- čev (Denar iz zbirke »Povesti«, Asen Rascvjet-nikov (iz pesnitve »Dvojnik«), Slavko krajinski (iz zbirke »Pomladni gost«), konst. Petka-nov (iz romana »Hajduki«), Jana Jazova (»Ciganka«). Končno je prebrala gospa Veln Kara-lijčeva nekaj pesmi iz Prešerna, Župančiča, Cankarja, Gradnika. Občinstvo jc spremljalo slehernega novega recitatorja z velikim navdušenjem. z. nživitvijo v lep bolgarski jezik in vsebino. Gospa Ваггјапа je prejela lep šopek nageljev. G. dr. Izidor Cankar, ki se je zahvalil bolgarskim gostom za lep recilacijski večer, je poudaril, da smo v galeriji živih portretov bolgarske književnosti spoznali duha njihove knjižne umetnosti, njihov zvočen jezik, ki tako polno poje. Zlasti po smo spoznali lepoto bolgarskega jezika v prepesnitvi slovenskih pesmi Nedvomno bo ostal ta lepi večer v trajnem spominu vseh Slovencev. Pariz, 30. maja. Več socialislov, ki so po nastopu Mussolini je ve-i ga režima ostali v Italiji, je sklenilo spravo z režimom. To so gospodje Caldara, d'Aragona, Schia-vi, Nino Levi, Canepa, Calda, Rigola, Gouzalos, Ma-glione, Weiss in drugi, to je večji del starega socialističnega generalnega štaba, ki je precej številen. Caldara, ki je bil za starega režima socialističen župan Milana, se je podal te dni k Mussoliniju, od katerega je dobil dovoljenje, da sine izdajati socialistično revijo. Caldara je že dolgo pripravljal ta korak, se je pa bal odmeva, ki bi ga našel v inozemstvu, kjer prebiva velik del italijanskih socialistov v emigraciji v bedi in pomanjkanju. Sedaj pa, ko sta umrla Turati in Treves, voditelja italijanske socialne demokracije, pa so Caldara in tovariši hitro storili svoj žalostni korak. V prvi številki svoje nove revije govorijo o potrebi revizije socializma v smisln plodovitib idej, ki jih je dal fašizem. Sklicuje se ludi na svoje tovariše v Franciji, Belgiji in drugod, ki sicer vztrajajo na principih marksizma, a sledijo toku življenja in idejne evolucije v smislu preobrazbe človeške družbe, za katero tudi teži Mussoli-nijev fašizem. S takimi frazami zatajujejo svoje Razne vesti Novi Sad, 30. maja. m Za pravoslavni bin-koštr- praznike je bil tukaj letni občni zbor zveze odvetniških zbornic kraljevine Jugoslavije, ki so se ga udeležili zastopniki vseh odvetniških zbornic v državi. Ljubljansko odvetniško zbornico je zastopal , odvetnik dr. Janko Žirovnik. Na občnem zboru so ! se v glavnem proučila stanovska vprašanja. Po po- ! ročilu odbora je bilo koncein 1; iskcga leta v naši državi 2690 odvetnikov. Glede odvetniških tarif je bila izražena želja, da se čimpreje sprejme enotna tarifa za vso državo. Berlin, 30. maja. b. Na temelju turističnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Jugoslavijo m Nemčijo, je sedaj nemška državna vlada dovolila, da sme vsak nemški turist, ki potuje v Jugoslavijo, i nesti s seboj namesto dosedaj dovoljenih 200 mark, 700 mark. Ženeva, 30. maja. AA. V z? če tka prihodnjega meseca se začne tu konferenca za delo. Našu delegacija je že imenovana in sicer predsednik Fotič, ostali člani: Dušan Jeremič, Radovan Matija Se-viič, dr. Mario Krmpotič, gdč. Milena Atanackovi-Seva, Djoka Čurčin, Bogdan Krekič, dr. Živko To-palovič in Dušan Draškovič. Split, 30. maja. A A. Danes dopoldne je prispela v Split skupina okoli 40 članov londonskega kluba >Rotary«. Londonski rotarijci potujejo v Dubrovnik. Novi Sad. 30. maja. c. Sinoči je umrl v Romuniji vodja romunske madjarske stranke senator Bela A r a b a s. Pokojni Arabas je bil od I. 1808 naprej član parlamenta v Budimpešti in je vzdrževal zelo prijateljske stike s hrvatskimi in srbskimi poslanci. Od 1. 1021 naprej, ko je ustanovil v Romuniji madjarsko stranko, je bil stalno član romunskega senata. Zagreb, 30. maja. c. Naši nogometni zvezi se je posrečilo, da je pridobila brazilsko moštva Iri je te dni igralo za svetovno prvenstvo v Italiji, da bo v nedeljo gostovalo v Belpradu proti reprezentanci Belgrad. Naša zveza se je dogovarjala tudi z argentinsko reprezentanco. Ta pa zahteva 100.000 Din, dočim naša zveza (»nuja 80.000 Din. Tudi zagrebški športni krogi so hoteli pridobiti brazilsko moštvo, da bi gostovalo v Zagrebu. Toda Zagreb plačuje previsoke mestne in banovinske davščine, katerih Belgrad, ki ni banovinsko mesto, ne plačuje. Zalo bi vsaka taka tekma v Zagrebu končala z deficitom. Dai/ćftn reforma v Franciji Davki na plače in mezde se znižajo Pariz, 30. maja. AA. Havas poroča: Vlada je i včeraj predložila predsedstvu poslanske zbornice načrt o davčni reformi. Glavna črta te reforme je poenostavitev davčnega sistema. Davki in takse se bodo deloma zvišali, po večini pa znižali, zlasti davki na plače in mezde. To bo v zvezi z drugimi I ukrepi imelo za posledico zboljšanje gospodarskega življenja ia lato tndi pocenitev življenja samega. dejstvo in svojo željo, da bi našli dobro plačano mesto v fašizmu, ki jim pa tudi dozdaj ni sloril ničesar slabega, ker niti eden izmed teh bivših članov socialističnega generalštaba ni bil preganjan. V emigraciji je seveda ta korak vzbudil žulost-no presenečenje, dasi se je vedelo, da g. Caldara išče že delj časa kompromisa z režimom. Emigrantska socialistična revija »Nuovo Avanti« pravi: »Če smo bih dozdaj od Caldare in njegovih tovarišev ločeni po fizični meji, smo danes ločeni tudi po idejah.« Zanimivo pa je, da so liberalci in republikanci, ki se nahajajo v emigraciji, mnenja, da je ta obsodba socialistične emigracije veliko pre-mila. Njihovo glasilo »Giustizia e Liberta« pravi, da je treba korak socialističnih voditeljev, ostalih v Italiji, najodločneje obsojati kot pristno in pravo izdajstvo, s katerim vsa italijanska emigracija odklanja vsako skupnost. V spomin Matteotija Pariz. 30. maja. A A. Izvršilni odbor druge m ternacionale je objavil proglas na delavstvo vsega svojs. Poziva ga, naj proslavi 10. junij v spomin 'indijanskega socialističnega poslanca in voditelja, ki je padei pred desetimi leti v borbi proti fašizmu. Velifc" elementarne nesreče v Ameriki Xewjork, 30. maja. e. Vieraj Je ra amcriSkem kontinenta prišlo do velikih elementarnih aesre*. Na obalah čilske republike je divjal tornado, ki j« zahteval veliko trtev. V drugih driara,h Južne Amerike »o se pretrgali oblaki. V državi Newyork pa s« sgoreli velikanski kompleksi goidov. 100 milijonov na dna morja La Rochelle, 30. maja. k. Italijanski potapljaški parnik »Artiglio« je pri Ostende na dnu morja odkrfl parnik, ki je bil potopljen v svetovni vojni in na katerem se nahaja zlata za 100 milijonov lir. Potapljači tega parnika bodo storili vse, da ta zaklad dvignejo z dna morja. Proti Iramasonom Berlin, 30. maja. TG. Vsem članom nemSkih vojaških sil je minister za državno obrambo Blom-berg prepovedal članstvo v prostozidarskih ložah ali sličnib organizacijah. Tozadevni odlok je izšel v petek Čeprav je vlada razpustila vse proeiozidar-ske lože in druge tajne organizacije, je sedaj izšla nova odredba, s katero se prepoveduje vnem državnim in javnim uradnikom vzdrževanje kakršnihkoli zvez s takimi bratovskimi organizacijami. V Arabiji zopet mir Ijondon, 30. maja. b. Iz Kaira poročajo, da Je Ibn Saud v uradnem poročilu izjavil, da ga je džemenski imam brzojavno obvestil, da bo v c^oti izvržil vso pogoje, ki mu jih je Ibn Saud < diktiml. Zaradi tega je Ibn Saud pristal na nekajdnevno premirje, dn tako omogoči džeme^skemu ima mu izpolnitev obveznosti. V zvezi s tem se demantirajo vesti, da so vahabitske čete pričele ponovno ofenzivo proti Džjftmenu. Istotako se demantira vest o ponovni zasedbi luke Hodeide. Albanski demanti Belgrad, 30. maja. A A. Tukajšnje kraljevsko poslaništvo kraljevine Albanije nas naproša, da objavimo tole: Kr. poslaništvo Albanije v Belgradu je fxx>blaščeno kategorično demantirati tendenčno vest ki je izšla v nekaterih listih o dozdevnih zvezah baronice de Rop z albanskim kraljem. Baronica de Rop ie bila znana v Tirani po svojih zvezah z diplomatskim svetom teniškega kluba in z nekaterimi ne|x>membnimi Albanci. Hrvat deželni podglava v Avstriji Dunaj, 30. maja. b. Za deželnega (»glavarja na Gradiščanskem je imenovan Hrvat dr. Lovro Karal namesto dosedanjega nemškega poglavarja Wal!heima, ki je odstopil .Utrinki. Belgijska delegacija v Belgradu Koncert v navzočnosti JVf. Vel. kralja Belgrad. 30. maja. m. Po snočnji gala-ve-čerji, kj jo je priredil Nj. Vel. kralj na čast posebnemu odposlancn belgijskega kralja, ki je našega kralja uradno obvestil, dn je stopil na belgij4ki prestol kralj [.eopold lil., na kateri je bilo poleg od|>oe]anstva belgijskega kralja prisotna vsa vlada in še nekaj drugih povabljenih gostov, se je v starem dvoru vršil koncert romunske filharmonije, na katerega jc bilo povabljenih okoli 300 gostov. Kralj je prišel v stari dvor ob pol 10. Njegov prihod je napovedala godba kraljeve garde z državno himno, nakar se je pričel koncert. Po koncertu je kralj osebno čestital dirigentu Djortljn Djor-descu. Kralj je ostal v starem dvoru do polnoči, gostje pa do 2 po polnoči. Vodja delegacije belgijskega kralja je danes dopoldne v imeiru belgijskega kralja I,eopokla ITI. položil venec na grob neznanega vojaka na Avali in na grob pokojnega kralja Petra v Topoli t°'0 doklada nplgrad, 30. maja. AA. Ker nekatere davčne uprave nepravilno tolmačijo določbe finančnega zakona za 1934/36 In zahtevajo, da se mora \%r\& doklada obračunavati od brutto-prejemkov, pri čemer so izvzeti odbitki po čl. 93 zakona o neposrednih davkih (odbitki za ženo, otroke itd.), je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnilo, da mora davčna uprava pri izračunavanju osnove za to doklado v višini 1% vpoštevati vse tiste odbitke, ki se vpoštevajo tudi pri določitvi osnove za tisluž-benski davek 20 % taksa Belgrad. 30 majs Odslej * bo ra vse prire lltvf. pri katerih se je doslej pobirala 10:»n» laksa. pobirala Л)%аа Vstaška skupina pred državnim sodiščem Belgrad. 30. maja. m. Pred državnim sodiščem za zaščito države sc je pričelo danes razprava proti manjši skupini vstašev. ki so se ' sestajali z znanimi teroristi in so od njih prejemali orožje ter ga prenašali y našo državo v svrho novih atentatov. Vsi vstaši. ki so obtoženi, so orožje, ki so ga dobivali v Avstriji <><1 z.nanega Singerja in njegovih tovarišev, zakopali v okolici Prevalja v Sloveniji, kjer ga je pozneje policija po aretaciji nekaterih članov vstaške skupine tudi odkrila. Obtožnico zastopa državni pravdnik dr. D/adrov. Naši gospodarji v Bolgariji Sofija. 30. ma ja. A A. Jugoslovanski gospodarstveniki so bili včerajšnji dun v Varni. Ogledali so si kraljev dvorec »Kvksinograd«, samostan sv. Konstantina in vse tamošnje gospodarske ustanove in tovarne. Snoči so jugoslovanski gospodarstveniki prisostvovali svečani gledališki predstavi. Danes so se odpeljali s parnikom v Burgas. Tam so jih zelo svečano sprejeli. Pri sprftjemu so sodelovali za stopniki ohlastev in velika množ.ica. Osebne vesti Belgrad. 30. maja. m. v 7. pol. skup so napredovale sledeče učiteljice: Pranja fakin. Koroška Bela, Gabrijela Hercog, Kri/cvci, Berta Kovič. I 'olj -čane. Draga Kovačič, Zabnlca, Olga Kovačič, Ma-renberg. Helena Klrmcnčič, Predosljc pri Kranju, Ana Košir, Mirna Peč, Amalija Konti, Dobova. — Upokojen je Franc Osterc, profesor na mariborskem učiteljišču. Belgrad. 30. maja. m. Upokojen je j>ehotni bri-gadni general Vladimir Skubic. Isločasno je bil general Skubic odlikovan z redom sv. Save 2. stop. Brigraii, 30. maja. A A. Z ukazom Nj. Vel. kruliš in na predlog gradbenega ministra je imenovan za načelnika eleklroslrojnena oddelka v 3. skupini j 1. stop. Dragotin KatuSIČ. višii svetnik fcradbe-uunisUulva v 3. skup. 2. (top. ZA VERSKO S0L0 NA ANGLEŠKEM Kakor znano, up na Angleškem ic dolgo tata bore za versko šolo. Izvajanje novega šolskega zakona, ki med drugim dolota zvišanje starosti za ir>lo-obvezue otroke, bi za verske šole pomenilo bistveno finančno obremenitev, vsled česar bi velik del verskih io I hret driavnih prispevkov sploh ne mogel več izhajali. Skoraj vse stranke pa nasprotujejo verskim šolam. Splošno presenečenje je zato naenkrat povzročila liberalna stranka, ki je na svojem zadnjem zborovanju sklenila svoje dosedanje stališče spremeniti ler se izrekla v prid verskim šolam. Stranka priznava ogromno vrednost zaslug, ki jih imajo verske iole za angleški narod ler se poteguje za tiste, ki hočejo za svoje otroke vzgojo v popolnem verskem duhu. Liberalna stranka je izjavila, j da je pripravljena zagovarjati državno podporo ver-| skim ljudskim šolam. Sedaj naj se študira ležko I vprašanje, kako naj bi se ugodilo zahtevam po ver skih šolah in da bi se obenem varoval princip nacionalnega šolskega sistema. Ta sklep liberalne I stranke pa pomeni vsekakor presenetljiv preokrel , v angleški šolski politiki. KAJ MISLI BEIjGIJSRA KATOLIŠKA V8E- U Čl LI SK A Ml.ADINA Bruseljska Itevue Catholique des ideet el des faits- od 20. aprila prinaša predavanje Filipa Re-naulta na zadnjem kongresu belgijskega dijaštva. Na podlagi lastnega opazovanja je predavatelj ugotovil, da se belgijski katoliški dijak zanima predvsem za tale vprašanja: Najbolj se zanima za politiko. čeprav mu strankarska politika ni pri srcu. Nihče strankarske politike toliko ne kritizira ko katoliški akademik. Priznavajo pa, dn katoličani ne morejo bili bret svoje stranke, ker je to edino jamstvo za svobodo katoliškega šolstva, katero je jedro in us katoliške kulturne politike. Ideal bodočnosti pa je seveda stanovski red driavnega liv-ljenja. Katoliški akademik hoče lako katoliško in narodno driavo, ki bo zgrajena na podlagi svetovnega nazora in stanov in ki naj prinese socialno odrešitev četrtega stanu, kar jc najvainejia naloga. — V drugI vrsti ге dijnštvo zanima za vprašan ia dništva narodov, razorožitve, miru itd. Katoliški dijaki — r vasprnfjii s svojimi liberalnimi in socialističnimi tovariši — se zavedajo, dn ie vomir- I jenje duhov in ver mnogo važnejše ko vsi mirovni pakti in resolucije Društva narodov ter da je na lej moralični podlagi mogoče zgraditi trajen mednarodni pravni sistem. — Socialno vprašanje prav tako zanima dijake. Povsod se čuti goreča želja po socialnem pouku iv nikjer ne manjka zavesti velike odgovornosti, ki v socialnem pogledu sloni na akademski mladini. — Četrto polje zanimanja je i literatura. Med katoliškimi pisci najbolj berejo Fran^ois Mnuriaca. Henri Bordenunra »ti Pavla Bnurgeta ter obravnavajo nijhova dela. — Splošno lahko rečemo, da je belgijski katoliški visokošo'ec sodoben in delaven in resen ter se zaveda dolino■ sti, česar v prejšnjih časih ni bilo. FRANCOSKI LIST V MOSKVI Kakor čitamo v *Tempsu<. je v Moskvi pričel izhajati v francoščini pisan tednik »Journal de , Moscour, ki sla mu uvodno besedilo napisala Herriot in francoski poslanik v Moskvi Alphand. List j naj bi posredoval med francosko in rusko kulturo, I oziroma delal v Rusiji propagando za Francijo. Preveden je udi Radckov članek n Nemčiji, kjer Radek napada 111. carstvn, ki da z oroiijem stremi za ftremembo svojih meja. KDO RESNIČNO L1UBI MLADINO Češkoslovaški škofje so se obrnili rui šolsko ministrstvo z zahle vo, da se na srednjih šolah prepove skupno kopanje fantov in deklet. Dalje so zahtevali, da naj se prepovedo skupni izleti fantov in deklet, če bi morali oboji prenočevati v taistem prenočišču. V liberalno-židovskcm duhu urejevani »1'rage.r Tng-blatU ie rovari proti tej zahtevi škofov, dasi sn se ponovno pripeta zelo obžalovanja vredni slučaji, ki niso za javnost iti ki ne glede na verska načela, zgolj v interesu mladine, nujno zahtevajo, da šolsko ministrstvo odločno poseže vmes. Rešitev šolskega ministrstva v tej zadevi še ni izšla; po njej bo mogoče presoditi, ali je z novim šolskim ministrom prof. Krčmarjem prišel nov duh v praško naučno ministrstvo, r kalerem je doslej vlad"I socialno-demokralični duh. Zanimivo je, da je praško policijsko ravnateljstvo prav te dni zaprlo več sred« i#-šolccr nižjih razredov — zaradi komunistične propagande. Na velesejmu bodete lahko brezplačno pokušali RADENSKO VODO in se prepričali, da je Pavilfori „M" res na kvaliteti nedosegljiva naffproti g]Bvnega vhoda XIV. velesejm odprt Ljubljana, 30. maja. Po štirinajstih letih se je danes zopet obnovil dokaz slovenskega proizvajalnega duha in delovne volje. V kupčijski krizi in stiski, ki danes vladata nad svetom, je obnovitev ljubljanskega velesejma izraz slovenskega stremljenja, da hočemo iz naših težav priti na svobodno solnce svobodnega udej-stvovanja in uveljavljanja v sleherni panogi gospodarstva. Velesejem, kakor se nam je predstavil danes, kaže, da Slovence ni zapustila želja po gospodarskem udejstvovanju in ne duh marljivosti in gospodarske borbenosti. Kljub vsem težavam korakamo Slovenci dalje, kar dokazuje tudi letošnji velesejem. Otvoritev letošnjega velesejma ee je razvila v pravo manifestacijo tega slovenskega duha. Otvoritev velesejma je bila ob 10. Prisostvovali so ji: zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Vladimir Cukavac, zastopnik vlade minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak, general Jovanovič za vojnega ministra, zastopniki raznih ministrstev, grški minister Melas s tajnikom grškega konzulata v Zagrebu, prošt Nadrah za škofa dr. Rozmana, ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmajerjem, mestni župan dr. Dinko Puc, rektor univerze dr. Slavič s prorektorjem dr. Šerkom, predsednik Zveze industrijcev Anton Krejči, zastopnik zagrebškega velesejma Armin Schreiner, ravnatelj Josip Cugmus za železniškega ministra in Anton Šivic za ministra za šume in rude, Josip Breznik za ministra prosvete, Oton Detela za Kmetijsko družbo, Filip Uratnik za Delavsko zbornico, vsi ljubljanski zastopniki tujih držav, finančni ravnatelj dr. Valjavec za finančnega ministra, predsednik Delavske zbornice Lojze Sedej, policijski upravnik Kerševan, duhovni svetnik Anton Čadež za KTD, bivši minister Ivan Pucelj itd. Uvod v svečano otvoritev je napravila vojaška godba, ki je zaigrala koračnico. Nato je imel predsednik velesejma g. Bonač daljši govor, v katerem je »poudarjal: ■^oohjei Uvodni govor g. Bonača Vzrokov današnje gospodarske depresije ni fskati v naših domačih razmerah, temveč predvsem v motnjah, ki so se pojavile v svetovnem gospodarstvu. S smotrnimi ukrepi preudarne gospodarske politike se dajo razni bolezenski pojavi gospodarske krize znatno ublažiti. Domača podjetja, ki ne uživajo zunanjih kreditov, najtežje občutijo to stanje. Skrajni čas je, da se nekaj ukrene, ker mora sicer priti do popolnega zastoja. Če so to vprašanje uredile druge'države, ne da bi pri tem ogrožale svojo valuto, bomo znali to urediti tudi mi. Govornik je nato razvijal načela o gospodarski avtarkiji ter pri tem poudarjal potrebo po podpiranju in pospeševanju domačih izdelkov, kar bo povečalo tudi zaposlitev domačih delovnih sil. V kratkih beeedah je predsednik očrtal bistvene dele razstave, kakor kolektivno razstavo Grčije, reklamno razstavo, kartografsko razstavo, razstavo »Žena v poklicu«, razstavo ruskih emigrantov in razstavo »Živalce«. Zahvalil se je vsem podpornikom razstave, predvsem pokrovitelju Nj. Vel. kralju. Občinstvo je ob kraljevem imenu trikrat navdušeno vzkliknilo: »Živeli«, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Minister dr. Novak je imel nato naslednji govor, v katerem je med drugim to-le poudaril: Minister g. dr. Novak odpre velesejm Naš vele-sejem nam kaže krepko aflrmacfjo čvrste volje in neupogljivega stremljenja po gospodarskem napredku, ki naj krepi blagostanje toli naše dravske banovine, koli celokupne naše domovine kraljevine Jugoslavije. Industrija, obrt, tako važni ln pomembni panogi našega gospodarstva, dokazujeta stalno odličen napredek svojih izdelkov, ki naj pridejo po naši trgovini, čije solidnost je splošno priznana, v široke plasti konzumentov, Trenotno je sicer deloma nekoliko oslabela kupna moč potrošnikov, a na vidiku so sigurna znamenja zboljšanja splošnega gospodarskega položaja. Navzlic vsem težavam pa naša industrija in obrt nista klonili glave; z budnim očesom, z nezmanjšano svojo energijo, z redko iznajdljivostjo in z bistrim pregledom situacije sta znali kljubovati in kljubujeta vsem trenotnim neprilikam in to je jasen dokaz kontinuitete konstruktivnega značaja našega gospodarstva. Po veliki večini je sicer gospodarstvo v naši kraljevini predvsem agrarnega značaja v širokem pomenu besede. Vsi imamo tedaj velik interes na tem, da se kupna moč agrarnega prebivalstva dvigne, ker pride to v korist naši industriji in obrti. To dejstvo pa nas seveda ne odveze dolžnosti, da v nepretrganem negovanju drugih gospodarskih panog zasledujemo cilje harmoničnega sodelovanja vseh vrst gospodarstva v splošno korist, za splošen napredek naše domovine. Lastno državo imamo, prečiščeno v potokih heroične krvi, zgrajeno na mučeniških kosteh, s podlago, ki je jačja od granita. Narekuje se nam samo po sebi dolžnost, da to državo krepimo in spopol-nujemo v svoji notranjosti. Treba je, da ljubimo in cenimo, kar je našega: kar vidimo drugod boljšega, naj nam bo v spodbudo za spopolnitev lastnega. Ko izražam čestitke k dosedanjim uspehom ve-leeejniske organizacije za procvit in uspeh naše industrije, obrti in trgovine, dostavim še iskreno željo tudi za stalni daljnji napredek ter s tem otvar-jam v imenu kraljevske vlade današnji velesejem. Po govoru ministra dr. Novaka so si odlični zastopniki ogledali velesejem, pri čemer sta jim bila vodnika predsednik Bonač in ravnatelj dr. Dular. Razstava „Živalce" Na velesejmskem prostoru vzbuja posebno zanimanje pri obiskovalcih V. razstava Društva rejcev malih živali »Živalca« za dravsko banovino. Razstava »Živalce« je postala že tradicionalna in si skoraj ne moremo misliti velesejma brez te razstave. V. razstava rejcev malih živali je prav posrečena in kaže, s kakšno vztrajnostjo in ljubeznijo goje posamezniki svoje živalce. Tu so razstavljeni kunci najrazličnejših pasem. Veliki in težki belgijski in beli orjaki in francoski ovnači ali mrkači imenovani. Belgijski orjak, ki ga je razstavil g. Kuhar iz Vevč, tehta 8 kg in ga je ocenjevalna komisija nagradila s prvim darilom. Srednje težki: modri dunajčan, veliki činčila, havanec, alaska so prav lepi eksemplarji. Tudi lahke pasme so bogato zastopane. Black-and-tani s svojo svilnato črno barvo so posebno cenjeni. Posebno pozornost pa vzbuja skupina 30 mladičev angorske pasme, ki jih je razstavil učitelj Paljk in so nameščeni v posebnem oddelku, kjer jim je razslavljalec postavil lep »zajčji domek«. Dolgodlaka angorska pasma daje dragoceno volno, ki se prodaja po 600 Din kg. Spveda da vzrpja angorskega kunca veliko opravila, ker je treba žival česati, da se mu ne sprime volna. Na perutninarski razstavi eo zastopane te-le kokošje pasme: rjava štajerska, leghornska. rode-islandska, plimutska in črna orpingtonska. Ocenjevalna komisija je prisodila prvo nagrado s častnim priznanjem za štajersko pasmo g. učitelju Paljku, za črno orpingtonsko pa g .Adamiču, obema iz Ljubljane. Razstavljene so še keki-kambelske race, tu-luške in labodske gosi, japonske race, race manda-rinke in emdenske gosi. Golobarski odsek »Živalce« je rar^tavil bogato zbirko najrazličnejših golobjih pasem, kakor: flo-rentince, rimljane, golšače, kapucine, dromlarje, in-dijance, lipicance in druge. Vsa razstava kaže, da so razstavljalci v polnem obsegu razumeli poziv društvenega odbora ter poslali na razstavo res lepe in čistokrvne živali. Društvu »Živalca*, želimo tudi za bodoče najboljših uspehov! Častni gostje si ogledujejo velesejem. Misli k današnjemu prazniku Praznik Sv. Reinjega Telesa fe velik praznik katoliške vere. Ta dan javno izpovemo, da v pri-iujoinost Kristusovo v Najsvetejšem zakramentu lako trdno in neomajno verujemo, kakor bi Ho za eno najbolj neizpodbitnih osnov dnevnega življenja. Čim vei zahteva narava od nas, tim manj nam povejo naši čuti, lem učinkovitejša in pogum-nejša je naša vera, da zremo pod skromno podobo kruha Gospoda nebes in zemlje in ponosno priznavamo, da je Kristus naš Gospod in naš Kralj, ki mu liofemo do smrti slediti. Praznik Sv. H. T. je zalo v prvi vrsti praznik vere. Zato ga obhajamo kol zmagoslavje. Je to triumf Kralja, ki ga spremljamo po naših cestah in ulicah. Tako se veselimo svoje vere, da bi kamenju in zidovom radi povedali, kako srečni smo. Mesto in vas danes drugače izgledata; nad njima plove dih nadnaravnosti. Veliki Irancoski pesnik Chaleaubriand izbira najlepše besede, ko skuša naslikali v Genie du Christianisme slovesnost današnjega dne. Ve, da razvije katolicizem na današnji dan svoj prav poseben sijaj. To je zmagoslavni sprevod nebeškega Kralja po zemeljskih cestah. To je slovesno priznanje vernega naroda k tej veliki nadnaravni skrivnosti. Praznik Sv. R. T obhajamo neposredno po prazniku Svete Trojice. Po prazniku, ki ima za predmet skrivnost boije osebe, se obhaja praznik skrivnosti boije priiujoinosti med nami. Ta zakrament nas najtesneje združuje s samim Bogom, ii-vimo z Očetom, Sinom in Sv. Duhom. V lem ima današnji praznik svoj najgloblji pomen, ko se potopimo v boije skrivnosti, p najsvetejše in najgloblje, kar je človeku danega. Kristus, naš Kralj, je naš vodnik v lepote nadnaravnega življenja. On bogati na čudovit način naše duhovno življenje. V lem spoznanju se rodi v nas mogočen občutek velike posesti, ko zaslutimo, da smo v Bogu neizmerno bogati. Kristus hoče biti ves naš. do konca sveta hoče med nami prebivati, v naših cerkvah m v naših srcih. Naš Kralj je stopil med nas, poslal je naša lastnina; talco tesno se je z nami združil, da on živi v nas in mi v njem. Daje nam svojo milost in po milosti živimo z njim. So lo resnice, pri katerih odpovedo besede, vemo le, da hrani kraljestvo božjega Sinu za nas skrivnosti, ki jih le deloma in v odlomkih moremo doumeti. Procesija na praznik Sv. R. T. ima prav poseben slavnostni pomen. Je to zmagoslavni sprevod našega Kralja, ki mu ga pripravimo, ker se v vsem priznavamo k njegovi zastavi. Ne bojimo se, kaj porečejo skeptiki in dvomljivci, kaj mislijo odpadniki. Mi se zavedamo, da smo v Kraljevem sprevodu, ki gre skozi tisočletja svojo zmagoslavno pni po zemlji, čeprav često med nevarnostmi in lesnem življenju. Priznavamo se neomajno h Kristusu, ki ga z moško besedo in srcem hočemo počastiti. Gremo v njegovem zmagoslavnem sprevodu, čeprav se zavedamo, da se nam za nekaj časa lahko spremeni v trnjevo pot. Toda naša vera in zaupanje je tako trdno, da radi gremo za Kristusom, pa čeprav je radi lega tu in tam treba trpeti. Kajti zavedamo se, da je to edina pol do končne zmage. 7, veseljem gremo v sprevodu našega Kralja in Odrrie-nika in priznavamo jtogumno svoje krščanstvo preit vsem svetom. Kdor Njega prizna, bo tudi od Njega spoznan. Kdor je Njegov učenec, bo hodil z njim po poti, ki vodi v Življenje. Pred Hramom slave za čaea zadu&nice za padlimi junaki Ob priliki posvetitve Hrama slave v Skoplju dne 27. in 28. maja, v katerem so ohranjene kosti junakov, ki eo v velikih osvobodilnih vojnah dali svoje življenje za osvoboditev Ln zedinjenje jugoslovanstva, je obenem z vso državo tudi južna Srbijn manifestirala svojo neporušljivo uda nos t in hvaležnost Nj. Veličanstvu kralju, v katerem gleda svojega osvoboditelja, ki je na čelu I. armade pokazal Skoplju in južni Srbiji leta 1912 svoIkkIo. a leta 1918 kot vrhovni komandant prišel v za vedno osvobojeno Skoplje. Podčrtati je treba ob tej priliki tudi ono mesto govora predsednika občine v Skoplju, v katerem se ugotavlja, da ona ljubezen, ki jo čuti Nj. Veličanstvo kralj napram jugu naše države, obsega celo našo zemljo in da je juž.na Srbija z navdušenjem v srcu sprejela široko-potezno delovanje vladarja za okrepitev bratskih vezi med nami in za napon veeh naših narodnih sil za dosego naših skupnih narodnih in državnih ciljev. Naglasiti pa je tudi treba, da svečanosti v Skoplju po svoji vsebini in pomenu niso bile lokalnega značaja, temveč da so to bile svečanosti vsega prebivalstva naše države. Skupaj z vsem ostalim prebivalstvom drža ve je tudi južna Srbija pokazala svojo veliko jugoslovansko zavest in izkazala spoštovanje in priznanje naporom in žrtvam za osvoboditev in zedinjenje bratov. Sinovi južne Srbije so izrekli, da bodo tudi v bodočnosti vedno pripravljeni staviti sebe in svoje življenje na razpolago za ohranitev svobode in integritete Jugoslavije, ki sta bili doseženi s tako velikimi žrtvami. Obenem hočejo prebivalci južne Srbije z odločnostjo v srcu biti vedno med prvimi pri izgraditvi naše velike domovine v vsakem pogledu, da bo močna, složna in velika. Pomen slavnosti v Skoplju Projektiranje in podpisovanje vložnik načrtov za zgradbe Mestno načelstvo v Ljubljani je razposlalo vsem pooblaščenim inženjerjem, arhitektom, graditeljem, gradbenim in zidarskim podjetjem itd. okrožnico l dne 3. marca t. 1. št. 22246, v kateri odreja poleg drugih določil tudi: 1. da mora statične račune in armaturne načrte za konstrukcije iz armiranega betona, ki so več ko enkrat statično nedoločene, podpisovati kot projektaid pooblaščeni inženjer gradbene stroke; 2. da ne smejo mojstri, graditelji, stavbna podjetja itd. samostojno projektirati in podpisovati vložnih načrtov za zgradi«', in dela, ki jih sami ne izvršujejo in da morajo kot vodilno in odgovorno osebo za gradbeno delo, za katero po zakonu niso kvalificirani, nastaviti pooblaščenega inženjerja ali arhitekta, ki poleg graditelja sopodpiše tudi vlož-ne načrte. Stališče pod točko 1. mestnega načelstva odnosno ljubljanske inženjerske zbornice je zavrnila že kr. banska uprava dravske banovine, v Ljubljani z odločbo z dne 2. sept. 1933, Vili No 5008/1 z motivacijo, da ni točno stališče, da sme po § 88 gradbenega zakona z ozirom na § 46 zakona o obrtih podpisovati samo pooblaščeni inženjer. Nasprotno sme tudi graditelj izvršiti načrte zgradbe, ki jo ima postaviti, niti se ne more zanikati pravice graditelja, da iizdela tudi vložne načrte. — Te pravice veljajo predvsem za graditelje, ki so si pridobili pooblastilo (koncesijo) po uveljavljetiju novega zakona o obrtih t j. po 9. marcu 1932. Oni graditelji pa, ki so sii pridobili pooblastilo pred uveljavljenjem novega zakona o obrtih, t. j. pred 9. marcem 1932, so pa upravičeni po § 2 zakona o koncesijoniranih stavbnih obrtih z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193 izvrševati visoke in druge sorodne gradbe brez izjeme, torej tudii ino-numentalne gradbe, kakor tudi seveda projektiranje itd. za vse te gradbe. Le-ti graditelji imajo ne le pravico po § 41 novega zakona o obrtih glede izvajanja gradb in glede projektiranja gradb, ki jih sami izvajajo, ampak tudi pravice, ki jih novi obrtni zakon prizna le pooblaščenim gradbenim inženjerjem in arhitektom. — Te pravice so graditeljem zajamčene v § 446 zakona o obrtih. Mestno načelstvo je naprošeno, da uvodoma navedeno okrožnico v tetn smislu popravi. ZDRUŽENJE POOBLAŠČENIH GRADITELJEV ia dravsko banovino т Ljubljani. гОшКОШ ne H^.utudLkcuU. Ljubljanske vesli t Med bolgarskimi gosti-književniki Ljubljana, 30. maja. Točno ob 10 dopoldne so se pripeljali na ljubljanski kolodvor bolgarski književniki, katere so spremljali nekateri člani zagrebškega, belgrajske-ga in ljubljanskega Pen-centra. Kolodvor je bil l>oln ljubljanskega občinstva, zastopnikov raznih kulturnih zavodov, književnikov, kakor tudi deklic v narodnih nošah s šopki nageljev. Sprejem je bil iskren, prisrčen, brez zunanjosti, brez jionipa, tako da so bili bolgarski gostje ganjeni nad toliko ljubeznijo Slovencev. Prav take neposrednosti srca so si želeli, kakor so nam pravili. Po »prejemu so se odpravili po Ljubljani, ogledali so si Narodno galerijo, Kraljevo razstavo, velesejem itd. Povsod bo bili iznenadeni nad toliko idiličnoetjo Ljubljane. Prilika se nam je ponudila, da smo se razgovori li pri Izidorju Cankarju, kjer je več bolgarskih gostov obedovalo, z vodilno osebnostjo bolgarske knjižne kulture, univ. profesorjem Balabanovim, dramatikom Kostovim in pesnico llagrjano. * Gospoda Balabannva (ki je pred nekaj leti prispeval za >Dom in svet« članek o bolgarski književnosti) smo vprašali, katera književna etruja je danes v Bolgariji vodilna. Balabanov nam je dal približno tak-le odgovor: Pred osvoboditvijo Bolgarske je bila naša književnost politična, borila se je za svobodo naroda, toda pokazalo se je, da je bolgarski genij ustvarjajoč; ta epoha nam je namreč dala Boteva, ki je postal idol mladine. Botev je gotovo edinstven, kateremu gre prilastek genij, poet, ki se more meriti z vsemi evropskimi poeti — čeprav je napisal samo 20 pesmi. Njegove pesmi so postale last naroda, iz čigar вгса jih je iztrgal... Njemu je sledila lako zvana estetičnn struja, ki je zajemala bolj iz razuma kot iz srca. Nato pa se. je pojavila književna smer s socialno ekonomskimi motivk Tej je bilo vse snov, tendenca; ni poznala življenja, ni poznala poezije, katero je z golo grobo snovjo ubijala. Ta struja je gospodovala do polovice preteklega desetletja. Takrat je namreč nastopila reakcija proti goli politični, socialni in estetični quasi-poeziji. Borila se je za pravo pesem, pesem duha. In ta nova generacija, dasiravno so nastopali proti njej nekateri starejši kritiki, je zlomila vse verige. Vstala je nova, sveža in resnična. V sodobni liriki vidimo danes pri nas silen razmah, nad čemer se iskreno veselimo... * Gospod Kostov, najpomembnejši bolgarski dramatik, je imel močne stike s Slovenci že pred vojno. Na južnoelovanski razstavi v Sofiji (1008) ee je seznanil z Veselom, Groharjem, Hribarjem, Ljudmilo 1'oljančevo in drugimi. Leta 1910 pa je prepotoval vso Jugoslavijo in prišel tudi v Ljubljano, kjer je prišel v stik z Župančičem in ostalimi slovenskimi možmi. Pravkar pripravlja ljubljanska drama njegovo znamenito komedijo »Golemanov«, satirično komedijo iz političnega življenja (minister pol ure!), pred kratkim pa so v Belgradu igrali njegov »Zlati rudnik«, katerega pripravlja tudi Zagreb. Kakšno je dramatično življenje v Bolgariji? So Bolgari dramatiki po pvojom značaju ? Imamo sicer izvrstno gledališče — poslopje, odličen ansambel, vsrij v drami, toda bolgarska drama se le počasi razvija. Imamo dobre lirike, epike, a drama ni v našem značaju. Sicer se mlada generacija močneje drži v ustvarjanju dram, kakor predniki, zajema iz kmetstva, inesta in socialnih plasti, a v vseh teh delih — ni tehnike. In prav zato ne more naša drama čez meje. A vaše komedije, kolikor vemo, so šle na inozemske odre? Da. Najprej v Bukarešto, nato v Brno, Prago, zdaj pa stopajo po jugoslovanskih mestih. Tudi jaz bom stopil k ravnatelju vaše drame, da mi svetuje, katera vaša dela bi sprejeli na sofijski repertoar. Gospa Ragrjana, nnša dragn prijateljica, ki je že četrtič v Ljubljani., nam je povedala, da marljivo nadaljuje s prevodi slovenskih pesnikov, katere misli objaviti najprej v vodilni književno kritični reviji »Zlatorogu«, kesneje pa izdati v posebni knjigi. Pesmi (Prešern, Župančič, Murn, Kette i. dr.), ki jih bo nocoj recitirala gospa Karaljičeva (soproga izredno nadarjenega mladinskega prij>ovediiika Angela Karaljičeva), je prevedla gospa Bagrjana. Pretekle mesece je predavala v Sofiji o slovenski kulturi in sofijsko občinstvo je spremljalo predavanje r. velikim navdušenjem. Bolgarski književniki, ki so jo poslušali in dnnes prispeli v Ljubljano, so ji izjavili, da ni govorila le iz srca, marveč po resnici. Zdaj se pripravlja na potovanje po vseh bolgarskih mestih, kjer bo seznanjala svojce s slovensko kulturo. • Vsi književnikis s katerimi smo se razgovarjali, so se izražali z najlepšimi izrazi o lepi Ljubljani, iskrenosti ljudi, o očarljivi narodni noši. Mi jim želimo, da bi čim lepše preživeli še preostali čas v Sloveniji. —bič. Vse dni vele sejma bo „Slovenec" 1бђаја1 v povečani nakladi Priporočamo Vam, da se v lastnem interesu čimprej oglasile v oglasnem oddelku „SLOVENCA' ali pa kličite lelef. šlev. 29-92 Z*™." in bo zalo zelo primeren za oglasna priporočila tvrdk, ki na velesejmu ali v svojih poslovnih lokalih razstavljajo svoje predmete • Prav posebno pridete v ta namen v poštev obe nedeljski izdaji lista Kongres katehetov v Mariboru Pomagajmo slepim! Ljubljana, 30. maja. Slepi ljudje so med reveži največji reveži. Društvo »Doma slepih« se za te največje reveže zelo trudi. In priznati je treba, da kljub svoji nevsiljivosti najde pri tem svojem stremljenju mnogo odziva v javnosti. Največ so napravili za naše slepce rojaki v Ameriki, ki so pred leti zbrali veliko vsoto in jo poslali v staro domovino. Na podlagi tega zneska je društvo »Dom slepih«, ki deluje že od 1. 1923, kupilo Strahlov grad pri Škofji Loki. Slrahiov grad ni bil z darom ameriških Slovencev skoraj odplačan, ako ne bi bile vloge zamrznjene. Za »Dom slepili«, kakor ga namerava v Strahlovem gradu napraviti društvo, pa je seveda potrebno mnogo inventarja in opreme. Tudi vzdrževanje doma bo veljalo mnogo. Kakor so nabiralni in cvetlični dnevi nepriljubljeni, je vendar treba napraviti pri akciji »Doma slepih« izjemo. To društvo namreč namerava v soboto 2. junija in v nedeljo 3. junija prirediti zbiranje inilodarov za slepce. Društvo upa, da ljubljansko občinstvo ne bo odreklo svoje naklonjenosti tej dobrodelni akciji. V Sloveniji imamo okoli 500 popolnoma slepih ljudi. V Strshlovem gradu bo imelo v začetku prostora kakšnih 50 sle|>cev, ko pa se bo zavod malo razširil in uredil, tudi 80—100. Pravega zavoda za slepce v Sloveniji do sedaj še nimamo. V Ko- čevju je pač šola_za slepo mladino, toda ta ima najh« pn SI Na vsak način pa bo Strahlov grad vzoren dom le majfien odsek. Po možnosti se bo dala napraviti pri Strahlovem gradu tudi šola za slepo mladino. slepcev, in sicer drugi v državi. Prvi dom za slepce je namreč že v Zemunu. V torek zvečer je bila na magistratu seja društva »Dom slepih«, ki jo je vodil mesto zadržanega predsednika kanonika dr. Klinarja podpredsednik mestni fizik dr. Rus. Na seji, ki se jc je udeležilo poleg raznih uglednih mož tudi mnogo odličnih ljubljanskih dam. so razpravljali o tehnični strani nabiralnega dneva. Iz izjav raznih zastopnikov in zastopnic je bilo razvidno, da bo nabiralni dan za slepe v Ljubljani prav dobro uspel. Tudi mi s svoje strani priporočamo občinstvu, naj to dobrodelno akcijo podpre. * Društvo >Doin slepih', v Ljubljani, ki priredi javno zbirko pod naslovom »Dneva slepih«, dne 2. in 3. junija, opozarja vse vabljeno organizacije, učiteljstvo in sodelujoče trudaljubive gospe in gospode, da se zanesljivo udeleže zadnje seje. ki bo ta potek 1. junija ob 18 v magistralni posvetovalnici. Razdelili se jim bodo društveni znaki, legitimacije, bloki za nabiranje denarnih prispevkov in denarni nabiralniki. — Odbor. Zoološko dm&švo „Noe" Kr. banska uprava je odobrila pravila Zoološkega društva »Noe< za dravsko banovino v Ljubljani. Sicer obstajajo že nekateri kljubi in društva za rejo posameznih živalskih skupin, ki pa imajo ožje delokroge. Novosnujoče še društvo je zamišljeno na širši podlagi in ima humane, kulturne, gospodarske in športne namene. Med drugim ima v načrtu: vzbujati med ljudstvom smisel za varstvo domačih in tujih živali ter zanimanje za gojitev; prirejati v večjih centrih perijodične zoološke razstave v naučne in propagandne svrhe (za šole, go-jitelje in prijatelje živalstva); članom dajati brezr-plačno strokovne nasvete za rejo, nabavo in vnov-čevanje vseh vrst živali oziroma potrebščin; nuditi članom strokovno izobrazbo itd. Posamezne panoge rejcev so združene v odsekih (n. pr. ornitološkem, akvarijskem, terari.jskem itd.). Ker je članarina malenkostna, je vsakemu rejcu omogočeno, se včlaniti v društvo, od katerega lahko upravičeno pričakuje koristi. Vsak go-jitelj in prijatelj ptičev, ribic, plazivcev, psov, mačk, športnih, eksotičnih in lefmtičnih živali, ps-semskih kuncev in perutnine itd. se naj prijavi. Ustanovni občni zbor bo dne 3. junija t 1. ob 9 v gostilniških prostorih g. InkretA, Ljubljana-Trnovo, kamor se rejci in ljubitelji vabijo. el 31-62 KINO KODELJEVO 31-62 Danes ob |>ol fi: »BOJ ZA PRAVICO« (Ken Maj-nard); ob pol 9 še: »VKLIKA LJUBEZEN« (Gustav Frohlich, Jarm. Novotna) 0 Drevi ob devetih se prične v stolnici redno celonočno češčenje presv. Srca Jezusovega, ki traja do 4 zjutraj. Molili bomo 28. uro /a pruznik presv. Rešnjega Telesa, potom pa dodali še nekaj odstavkov iz 3. ure. — V nedeljo 5. junija običajni sestanek ob pol 5 v stolniški zakristiji. Možje in Fantje nočni ča-stavci se vljudno vabijo, dn pripeljejo k temu sestanku tudi svoje prijatelje novince. O Borzno razsodišče v Ljubljani. Glede na sodne počitnice v skladu z rednimi sodišči v času od 1. julija do 15. avgusta t. 1. pri borznem razsodišču ne bo ustnih razprav, poč pa se b<>d Г— vsaka kopija.............> 1-— DROGERIJA KANC v nebotičnika in Židovski ulici 1 © Fotografska razstava. Razkošna razstava fotografske umetnosti v F'rančiškanski ulici je dosedaj našla med ljubljanskim pa tudi podeželskim in inozemskim občinstvom obilno občudovalcev. Obisk razstave je nepričakovano velik. Doslej je fotografsko razstavo obiskalo okoli 3000 ljudi, med temi 2000 šolske mladine, ki je prišla korporativno na razstavo. Zaradi lepega obiska in še vedno živega zanimanja za razstavo se je vodstvo razstave odločilo, da podaljša rok do 10. junija. Obiskovalci ve-lesojnui bodo imeli torej priliko, da hkrati z vele-sejmom obiščejo tudi to zanimivo razstavo. Tiijsko-pronietiia razstava v Frančiškanski ulici, brez vstopnine, odprta od 11, do 5. ure. Jugoslovanski katehetje smo se vselej v častnem številu odzvali, kadar je prišlo vabilo za udeležbo na katehetske tečaje v tujini. Ko smo se po prevratu osamosvojili in po škofijah kakor tudi širše organizirali, smo jeli misliti tudi na lastna večja strokovna zborovanja, namenjena prospehu kateheze in krščanske vzgoje. Sicer snto se shajali na tečajih v skromnejšem obsegu tudi že pred vojno. Imeli smo eno-, dva- in tudi tridnevne katehetske konference v Zagrebu (večkrat), v Ljubljani (večkrat), v Splitu, v Djakovem, v Mariboru, v Kopru. Lani konferenco v Zagrebu. Oduševije-nost številnih zborovaleev in lepi uspehi so nagnili predsedstvo, da je predlagalo resolucijo, ki predvideva po možnosti vsakoletne večje konference za katehete iz vseh katol. škofij v Jugoslaviji. Resolucija je bila navdušeno sprejeta in obenem za to leto določen Maribor kot središče tridnevnega kongresa. (Zborovalni prostor: Dijaško semenišče — Koroščeva 12.) Program. Ponedeljek, 2. julija. Prihod udeležencev in pozdravni večer. Torek, 3. julija. Ob pol 8 v kapeli dijaškega semenišča (ali v stolnici, če bo mnogo udeležencev) meditacija, Veni Sancte, in sv. maša. ki jo daruje prevzv. škof dr. Ivan T o m a ž i t Ob 9: Otvoritev zborovanja v Kariinovi dvorani. A. Načelni referati: 1. Vzgojna misija katoliške Cerkve po smernicah okrožnice Pija XI. »O krščanski vzgoji mladine«. Rcferira dr. Janko Oberški, predsednik kateh. odseka BKN iz Zagreba. 2. Cilji in stremljenja sodobne svetne pedagogike. Referira I. Šimenc, prolesor-katehet iz Škofje Loke. B. Didaktično metodični referati: t. Kateheza z ozirom na duševni razvoj osnovnošolskega otroka. Referira dr. Josip Demšar, profesor kalehetike in pedagogike na bogoslovni fakulteti v Ljubljani. 2. Veroučni načrti in psihološke dispozicije sodobne mladine: a) Na osnovnih viš. narodnih in mešč. šolah. Referent Franc Kogej, katehet mešč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Ko-referent Stjepan Kramar, nastavnik katehetike in pedagogike na bogoslov. fakulteti v Zagrebu, b) Na srednjih šolah: Referent dr. Gregorij Pečjak, predsednik društva katehetov v Ljubljani. Korefe-rent dr Nikola Kolarek iz Zagreba. 3. Ob 20: skioptično predavanje v Kariinovi dvorani. Sreda, 4. julija. C. Pedagoški referati. 1. Vzgojna načela Don Bosca v luči sodobne ka-rakteriologije. Referent Franc M i h e 1 č i č, sale-zijaiiec-katehet v Mostah pri Ljubljani. 2. Aktualne vzgojne naloge sodobnosti. Referira I. Bogov i č, prolesor-katehet v Mariboru. 3. Pogubni vpliv marksistične in evolucionistične literature na vzgojo današnje mladine. Referent dr. Mijo Selec, katehet iz Zagreba. D. Pasto racija mladine. 1. Dušeskrbno delo med mladino: a) v šoli; b) izven šole. Referent o. Ante N i ž i č, katehet v Zagrebu, c) v diaspori: referent Tomaž Ulaga, katehet v Belgradu. Ob 20: družaben večer. Četrtek, 5. julija. E. Stanovske zadeve. 1. Stanovski položaj kateheta v naši državi. Referent dr. Dane Z u b a c, profesor-katehet v Belgradu. 2. Poročilo o 10 letnem delovanju katehetskega društva za lavanl. škofijo. Poroča Jakob Richter, profesor-katehet v Mariboru. F. Resolucije in zaključek kongresa. - Po zakliučitvi kongresa skupen obisk groba škofa A. M. Slomška, kjer bo kratek govor o škofu Slomšku kot vzgojitelju. Popoldne ogled katehetske razstave, kulturnih zavodov mesta — ali po dogovoru — izlet v Falo. Ob 20: Zborovanje krščanske šole. Program se objavi posebej — pravočasno. Obvestilo gg. referentom: Referati smejo trajati maksimum 35 minut. Resolucije priredi in stili-zira vsak referent sam. Udeleženci kongresa dobe stanovanje in prehrano proti primerni odškodnini v dijaškem ali bogoslovnem semenišču. Oskrbela se bodo tudi privatna stanovanja tistim, ki jih žele. Prijave za udeležbo se naj pošljejo vsaj do 15. junija na naslov: Pripravljalni odbor za kate-hetski kongres, Maribor, Dijaško semeniške, Koroščeva cesta. Objavljamo program, da ga gg. katehetje pre-giedajo in da pripravijo k posameznim "fraeratoin svoje predloge. Glede števila kakor tudi onšega referatov je urejeno tako, da bo kolikor mogoče mnogo časa za vsestranski, temeljiti razgovor o strokovnih in stanovskih zadevah kateheta. Pripravljalni odbor bi bil zelo hvaležen, če bi poslali gg. prireditev katehetske razstave je prevzelo ravnateljstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Gg. katehetje bi storili veliko uslugo, če bi dali predmete (strok, knjige, liste, nazorila), ki bi imeli za kateh. razstavo pomen, na razfiolago. Prijavijo naj jih tiskarni sv. Cirila, ki jih bo potem vrnila. Kongres katol. katehetov Jugoslavije mora nuditi tudi letos sliko resnega in vzajemnega dela, ki ga vršijo katehetska udruženja na polju krščanske vzgoje. Zato prosimo — udeležbe in sodelovanja. Pripravljalni odbor. Primarij dr. Vladimir Ouzclf 1. junija zopet redno ordinira © Nesreča na ulici. V Dalmatinovi ulici se je včeraj popoldne zaletel neki kolesar v 421elnejia Josipa Permeta, slugo pri Мауегји, ki je ravno rnznnsal zavojčke svoje tvrdke. Perme si je pri padcu zlomil desno nogo. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. © Malo več pozornosti. Znano ie, da je Dunajska (Tyrševn) cesta po prometu zelo obremenjena Pri prelazu čez železnico se koj zgosti, če so za-tvornice le mnlo časa zaprle. Ko pa jih odpro. se ljudje in vozile kar gnetejo, kdo bo prvi čer.. Do- lz Vranskega kota Nesreča pri gašenju apna se je zgodila te dni j v Tešovem. Posestnik Z. je dolival v apneno jamo vodo, pri tem pa mu je na robu jame spodrsnilo ' in padel je v apno. Po telesu je ves ožgan in po-| sebno na obrazu hudo poškodovan. Odpeljali so ga I v bolnišnico v Celje. i Dobra letina se nam obeta za črešnje. Vsa drevesa so polna. Ker zorijo v našem okraju najboljše črešnje, ki so namenjene za izvoz, je upati, da si bodo kmetje v teh izredno težkih časih iztržili nekaj vsaj za sol in sladkor. Hmeljarji pa zelo tožijo. Pravijo, da je pričel hmelj prezgodaj cvesti. Uresničena bojazen. Orožniški kaplar Mato Adamovič, star 29 let, rojen v vasi Majur, okraj Kostnnjica v savski banovini, je izvršil samoumor. Našli so ga mrtvega na Apatovem kozolcu v Kapli pri Vranskem. Ta slučaj je v vsem našem okraju vzbudil precej zanimanja in še več sočuvstvovanja z nesrečnim pokojnikom. Pri ljudeh je bil pokojni priljubljen orožnik, ki je bil sicer pri izvajanju svoje službene dolžnosti vedno dosleden, a je skušal pri tem z dobrohotnostjo in vljudnim nastopom ublažiti strogost zakona. Prav ta njegova poteza in posebno še njegova ljudomilost ter družabnost ga je na binkoštni ponedeljek spravila v tako duševno stanje, ki ga je popolnoma strlo. Drugače vedno dobrodušen in vesel človek je prišel radi nekega malenkostnega slučaja v popolno otopelost. To stanje so še povečevale govorice raznih ljudi, ki pri usodnem dogpdku niso bile niti zraven. Čutimo se dolžne ugotoviti, da niso njegovi predpostavljeni smatrali usodnega dogodka za tako tragičnega, kakor si je to pokojni sam predstavljal in domišljal. Vsi so z njim ravnali prav blagohotno, a kljub temu ie v sredo zjutraj ob pol dveh odšel z doma in s strelom iz revolverja končal svoje mlado življenje. Naravnost izmišljeno pa je, da bi mu posestnik J. L. iz Prapreč odnesel puško in na binkoštni ponedeljek z njo streljal po Praprečah. Iz tega slučaja se razvidi, kake dalekosežne posledice imajo radi ugleda |)Osamezne osebe neulpineljene govorice. Zato pravimo: Ne sodi, da ne boš sojen! bro, dn se ne zgodi kaka nesreča. Priporočati bi bilo, da bi ljudje bolj pazili. S lem bi varovali sebe in np delali skrbi in sitnosti železniškim organom, ki opravljajo tu naporno službo. Zalo varujmo sebe in bodimo obzirni! S svela spravljena pa bo la zadeva z izvršitvijo pod- ali nadvoza. Novo mesto Pozdravna akademija. V soboto 2. junija prispe z dopoldanskim vlakom v Novo mesto škof dr. Rožman. Po prihodu vlaka bo sprejem pred kapiteljsko cerkvijo, ob 20.30 pa v veliki dvorani Prosvetnega doma pozdravna akademija. Vse cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da se tako dopoldanskega sprejema kakor tudi večerne akademije udeleži v obilnem številu. Podružnica ljubljanske Glasbene Maticc v Nn-vom mostu je v četrtek 24. maja ob 20 priredila v telovadnici osnovne šole javno glasbeno produkcijo, ki je prav lepo uspela. Nastopili so razni učenci in učenke, ki so pokazali lep glasbeni napredek bodisi v igri na klavir in violino, bodisi v petju. Na sporedu so bila imena raznih skladateljev, kakor na pr. Diabelli, Kullak, Hofmann, Lange, Čajkovski, Grieg, Schuniann, Moszkovski, Dev, Lajovic in dr. Vseh imen posameznih učencev in učenk ne bom navajal, rečem pa, da so se vobče vsi dobro držali, nekateri med njimi se odlikujejo po glasbeni nadarjenosti in bodo z vztrajno vajo dosegli na glasbenem polju še krasne uspehe. Mladinski orkester je pod spretnim vodstvom g. Šproca, glasbenega učitelja za gosli, odigral ločno in gladko val-čej{ »Tisoč poljubov« (ugl. Јоусе) i ti odlomek iz fantazije »Jugoslovanski biseri« (ugl. Leopold). G. Šproc je s svojimi mladimi igralci dosegel lej) uspeh. Učenka Kastelic Marjanca razpolaga s krasnim sopranom. Zapela je z občulkom Devovo »Pa-stirico« in Lajovčevo >Pesem o tkalcu« ob sprem-ljevanju klavirja, nato pa arijo Mihaele iz Bizetovo opere »Carinen« ob spreniljevanju orkestra. Da je včasih nekoliko detonirala, je bilo morda krivo neugodno vreme. Produkcija se je jako primerno zaključila z mogočnim Dvoržakovim 149. psalmom 7.a mešan zbor in orkester. V mešanem zboru je nekoliko pomanjkovalo pravega razmerja med moškimi in ženskimi glasovi; ženski glasovi so prevladovali. Sicer pa je vse hvale vredno, da se je pevski zbor lotil tega znamenitega DvorŽakovega dela. Zadnji dve točki je energično vodila gdčna Zora Hopasova, ki poučuje v Matični šoli klavir in pelje. V priznanje njenih zaslug ji je občinstvo naklonilo obilo aplavza in pomladnega cvetja. Glede spremljevanja gosli s klavirjem bi pripomnil, da se je treba zelo varovati premočnega spremljevanja. Diskretno, podrejeno spremljati kak instrument je tudi umetnost svoje vrste. Ubčinstvo samo pa ni kazalo posebnega zanimanja za glasbo, ker se je udeležilo produkcije v precej pičlem številu. F. cena Je ravnokar znatno znliena. pa Ja to nafbolJSa prilika za vse one. ki ga &e na poznajo, da ga seda) pretz- kucf|o. Pyramldon gotovo pomaga pri vseh bolečinah. migren« in menstruacijskih tegobaK Poslano GLASBENA MATICA V MARIBORU K RAZPISU MESTA RAVNATELJA DRUŠTVENE ŠOLE Društvo Glasbena Matica v Mariboru je razpisalo redni natečaj mesta ravnatelja društvene glasbene šole, združeno z vodstvom njenega pevskega zbora. V svrho pojasnila javnosti, naznani podpisana oprava subvencionirane muzičke šole Glasbena Matica v Mariboru, da je podpisani slej kot prej ravnatelj glasbene šole Glasbene Matice in da društvo Glasbena Matica v smislu odloka Ministrstva Prosvete, P. br. 19071 od 3. julija 1933. nima pra- vice vzdrževati posebne glasbene šole, ker so se njena pravila, katera je odobril veliki župan mariborske oblasti pod U. br. 1326-11 dne 13. julija 1927., v kolikor se nanašajo na vzdrževanje šole Glasbene Matice v Mariboru, z ravnokar navedenim odlokom razveljavila. Šola Glasbene Matice se sedaj vodi na podlagi od gosp. Ministra Prosvete odobrenih pravil in učnega načrta, pod vodstvom uprave, ki se je konstituirala baš na podlagi teh novih pravil in kateri načeluje podpisani. Za upravo subv. muzičke šole Glasbena Matica, Maribor, Ravnatelj J. Hladek-Bohinjski. Nebo v juniju — Sozvezdja Skrivnosti in krasote vesolja I. nočnega neba nas pozdravljajo ozvezdja krat- j kili poletnih noči. Nad jugom migljajo zvezde Device s svetlim Klasom, levo od njega pa žari v mirni svetlobi mogočni planet Jupiter. Proti zahodu se razteza ozvezdje Leva. pod njim pa se vije Morska kača vzporedno z obzorjem. Njen vzhodni konec sega do Škorpijona, čigar obrisi se pošastno dvigajo i7, zemeljskih iaparin. Antaree, njegova glavna zvezda in po obsegu ena največjih, kar jih poznamo, se jasno odraža od oetalih po velikem sijaju in po izrazito rdeči barvi. — Visoko gori žene Volar svoje zvezde po nebesnem oboku. Na njegovi vzhodni strani stoji llerkul, grški hrust. Nad vzhodom razpenja Orel svoja krila, nad njim pa Labod v obliki križa. Še više pa sveti bela Vega v Liri. Nad našo glavo se je Veliki voz komaj premaknil z najvišje lege proti zahodu, kamor se pogrezajo znanci pomladnih večerov: Rak, Dvojčka Kaetor in Poluks ter Voznik s Kožico. Na severu moli iznad obzorja Perzej, na desno in više od njega pa leskečejo zvezde Kasiopeje. Rimska cesta se dviga poševno od zahodnega in severnega obzorja proti vzhodu. Dne 22. junija doseže opoldne Sonce največjo višino. Tedaj je kres, dan je najdaljši in noč najkrajša. Merkurja moremo opaziti od 1. do 20. junija na večernem nebu. 14. junija zjutraj gre Luna preko njega, kar pa bo vidno le za nekatere predele Zemlje. Venera nam kot Danica sveti na jutranjem nebu. Mars se še vedno skriva v sončnih žarkih. Jupiter v Devici je — mimo Lune — najsvetlejša zvezda večernega neba. Saturen je v ozvezdju Vodnarja. Viden je v drugi polovici noči. Spoznamo ga po mirni, bledo-rumeni svetlobi. Dne 3. in 30. junija se sreča Luna s Saturnom, 8. z Venero in 14. — kar smo že omenili — r. Merkurjem. 21. junija pa gre mimo Jupitra in Klasa ★ Sozvezdja. Kdo še ni ogledoval svetle zvezde Velikega voza, najbolj znanega izmed vseh ozvezdij! Brez dvoma je pri tem opazil poleg druge zvezde v ojesu slabotno zvezdico pete velikosti. To je Alkor ali Jezdeček, ki v družbi svetlejše — z arabskim imenom Mizar — veselo kroži po svoji večni poti okoli severnega nebesnega tečaja. Nehote se nam vsiljuje primera o materi in o otroku, ki išče pri njej zavetja, boječ se širokega, neznanega sveta. Še marsikje ugleda pozorno in bistro oko podobne zvezdne dvojice. Njihovo število se zelo poveča, če nam pomaga daljnogled Čim jačji je, tem šlevilnejše so. Dostikrat vidi golo oko eno samo zvezdo, močna povečava pa jo pokaže kot dvojno ali celo trojno. Zvezde so pač tako blizu druga drugi, da se sijaj vsake posamezne zlije za golo oko v eno svetlo piko. Kako si razlagamo bližino dveh, treh in več zvezd? Ali jih nevidne vezi priklepajo na skupno usodo, ali jih je združil slučaj? Mogoče je to le privid; v resnici so zvezde daleč narazen. Le za oko se tišče skupaj, ker jih vidimo v isti smeri. Šele v začetku prejšnjega stoletja je mogla znanost odgovoriti na ta vprašanja. Treba je bilo globljega poznanja zvezd in zakonov, katerih se drže. Leta 1803 je angleški zvezdoslovec VVilliam Her-schel poročal o uspehih svojih dolgoletnih opazovanj dvojnih in večkratnih zvezd. V mnogih primerih je ugotovil gibanje ene zvezde okoli druge, kar jasno kaže na fizično zvezo med obema. Resnejša opazovanja in računi so pokazali, da more biti ta zveza edinole splošna težnost. Pred se- boj imamo tedaj sozvezdja ali seetnve dveh m več zvezd, ki jih medsebojna privlačnost sili v mogočen ples okoli skupnega ležišča. Newtonov zakon obče težnosti ne velja tedaj samo za tisti malenkostni košček prostora, ki je podrejen našemu Soncu, okoli katerega se gibljejo premičnice, repatice in druga telesa z Zemljo vred. Veljavnost tega zakona je splošna, njegova moč sega do skrajnih mej vesolja. Težko si predstavljamo silna sonca v dražbi po dva, tri in še več, krožečih drugo okoli drugega. Večina prekaša po velikosti in po sijaju našega gospodarja dne. Na morebitnih Zemljah, krožečih okoli treh sonc, je pogled na jasno nebo nekaj nepopisno veličastnega. Sedaj vzhaja to, sedaj ono sonce. Eno je večje, drugo manjšo, ta žari v bleščečem sijaju, ono pošilja milejše žarke. Eno se giblje hitreje, drugo riše počasneje svojo pot na obloku neba. Svetloba vseli teh zvezd se križa, prepleta in poraja čudovite odtenke luči in sence. Večen dan je na tej Zemlji, kajti morje žarkov odganja mrko, temno noč. Le sempatja se dan utrudi, pokojni mrak objame pokrajino. Razdalje sonc v sozvezdjih so kaj različne. Nekatere so tako majhne, da niti z največjimi daljnogledi ne moremo ločiti posamezne zve7.de. V tem primeru se izda sestav s posebnostjo svetlobe, ki jo izžarja (podvojitev črt v spektru). Z razdaljo vred, so tudi obhodno dobe 7.elo kratke. Par dni zadostuje zn enkratno pot okoli težišča. Pri večjih medsebojnih razdaljah potrebujejo zvezde delj ča-ea, več let, pa tudi nekaj stoletij, preden porišejo ves tir. Nekatere zvezde pa se premikajo tako počasi, da jim ne poznamo točno obhodnih dob. Najbrže trajajo več tisočletij! Število sozvezdij je zelo veliko; sodijo, da jih je veliko več, kakor zvezd-samotark, ki same, brez družic, hite skozi prostor. Eden najzanimivejših zvezdnih sestavov je so. zvezdje Sirija, o katerem smo poročali v enem prejšnjih podlistkov. Najbližje sozvezdje je Alfa v ozvezdju Kentav-ra na južnem nebu. V naših krajih se ne vidi. Sestavljeno je iz treh sonc. Dve sta si zelo blizu in rabita 79 let za enkratno pot okoli skupnega težišča. Po velikosti sta le malenkostno večji od našega Sonca; eno je svetlejše in težje od njega, drugo pa temnejše in lažje. Tretje sonce je več mcsecev svetlobne hoje oddaljeno od prvih dveh; prav majhno je in temno. Njegov premer meri le štirinajsti del premera Sonca. Brez dvoma rabi veliko tisočletij, preden poriše pot okoli težišča. V enem oziru pa je ta zvezda od vseh najimenitnejša, kajti najbližja nam je. Znana je pod imenom »Proxima Centauri« in svetloba rabi dobra štiri leta, da pride od nje na Zemljo. Prof. Silvo Breskvar lllllllllllllllllllillllllllllllMHMBBMBHBMMMMMV V vrelcih Zdravilni, Kraljevi in Glzela je ОТ RADENSKA ^Г NAJJAOA prirodna slatina cele Jugoslavije po vsebini ogljikove kisline. Ogljikova kislina deluje na vse notranje organe kot panhormon (hormon, ki deluje na vse notranje žleze) ППИПШШШШШШШНМММНИНМШНЛММ^М Naše dijaštva rrt ,Drerti ob ti akademska molitvena nra v tlolnici. 1 hod skozi stransko zakristijo. Pridite! Kongreuacija akademkinj Ima v petek zopet hvoJ shod in sicer zadnji v tem Šolskem letu. Vse vabljene Jubilej slovenskega misijonarja na Kitajskem Slovenski misijonar p. P. Baptist Turk praznuje svoj 60 letni jubilej Jesenice Mestno županstvo razglaša, da ee morajo v petek, oziroma v soboto 1. in 2. junija, vsakokrat ob 15, v osnovni šoli zglasiti vei mladeniči, rojeni v letih od 1915 do 1923, in sicer v svrho ugotovitve, kdo je sposoben, oziroma ni sposoben za telesno vzgojo. »Slovenec* je poročal, da proslave prvi absolventi jeseniške meščanske šole svojo 10 letnico s tem, da se popeljejo med svoje koroške brate in če7. Jezersko zopet domov. Izlet pa je nameravan samo na Jezersko, kjer bo sveta maša, nato pa zabava v prosti naravi. Vsi absolventi naj pošljejo svoje naslove g. Milanu Stegu na Jesenice, da jih more obvestiti o ločnem sporedu proslave. Ciganov imamo na Jesenicah za potrebo dovolj, saj ima svojo domovinsko pravico na Jesenicah cela velika družina Hudorovičev. Sedaj so pa od nekod prišli k nam v velikem številu tako zvani »boljši« cigani, katerih pa naši tu udomačeni cigani nič kaj prijazno ne gledajo. Ker je vsa ciganska kolona na vozovih, v katerih imajo vprežene dobro rejene konje, se bodo najbrž v kratkem pomaknili naprej, kar bo Jeseničane gotovo zelo veselilo. Novo meeto, 29. maja. Ni še dolgo, kar je pisal g. Mariji Turkovi, stanujoči v Novem mestu, šolska ulica 4, njen brat, misijonar na Kitajskem, iz Ilankova, kjer kot p. Peter Baptist Turk, 0. F. M., vneto deluje med kitajskimi pogani. Med drugim piše tudi, kako težke razmere vladajo sedaj na Kitajskem in kako težko je misijonarju opravljati službo, ko ne dobi od nikoder ne denarne ne kake druge izdatne podpore, na podlagi katere bi se dalo uspešneje delovati. Ker dostikrat ne more dobiti delavcev za razna popravila, mora pač sam zavihati rokave in popravljati stvari, katerih se nikoli ni učil. Tako je pred nedavnim moral zlesti po lestvi v zvonik in tam popraviti neke vijake pri zvonovih. Imel pa je nesrečo. Lestev se mu je spodmaknila in padel je e stolpa precej globoko ter se močno poškodoval, da je moral potem dalj časa ležati v bolnišnici. On je tudi edini Slovenec lam, poleg enega misijonarja iz zagrebške province. Od misijonske postaje p. Kereca je oddaljen dobrih 12 dni. Sestri je poslal tudi sliko, kakršno rabi za oltar, kadar potuje. Slika, kamenila plošča, relikvia- rij, in oltar je postavljen. Pri vseh težavah, ki jih mora dan na dan prestajati, pa jc vendar zadovoljen in v tej 7.adovoljnosti živi na Kitajskem že 33 let. Odšel je namreč lela 1901, dve leti potem, ko je v svoji farni cerkvi v Toplicah odpel novo mašo. Za njegovo 60 letnico mu je Bog naklonil veliko veselje in ga bogato nagradil za njegov trud. 60 družin se je priglasilo za vslop v katoliško vero. Gospod misijonar je naš domačin, Dolenjec. Rojen je bil leta 1874 v mirni in tihi vasi Podhosta pri Toplicah, le nekaj ur oddaljeni od Novega mesta. Ljudsko šolo je obiskoval v Toplicah, a gimnazijo je dovršil v Novem mestu, kjer je bil takrat učitelj petja pokojni p. Otokar. Tudi lok pokojnega Načeta Hladnika je včasih švistnil nad njegovo glavo. Bogoslovne študije je napravil v Ljubljani, v novi-ciatu je bil na Trsatu, kjer mu je bil magister pokojni p. Alfonz Furlan. nakar je bil še v Gorici in Kamniku. Naša dolžnost je, da se ga kot rojaka. Dolenjca, oh njegovem jubileju spomnimo ter mu želimo še mnogo, mnogo uspehov v vinogradu Gospodovem. Spomnimo pa se ga tudi v molitvi in morda s kakim darom za njecove pogane! Velika kitajska tovarna za izdelovanje orožja v mestu Hang yang, pol ure od misijonske postaje patra Turka, Prizor na kitajskem T. J. S. SERRARENS, tajnik Mednarodne zveze krSčan-•kih strokovnih organizacij Avstrijski problem Schutzbund Dr. Deutsoh je ustanovil leta 1924 republikanski Schutzbund, strankarsko bojno organizacijo, ki pa jo je dunajski župan uporabil tudi kot pomožno policijo, na pr. leta 1927, ko je bila zažgana justič-na palača vn glavar Seitz ni hotel zaupati vojski, ampak je odšel z Ваиетјет in Dannenbergom h kanclerju Seiplu, da zahteva njegov odstop. Z izbranci iz Schutzbunda je ustanovil Seitz dva dni kasneje dunajsko občinsko stražo, oboroženo z revolverji in pendrelci, ki je imela svoje vojašnic«. Ta straža je bila poaneje razipuščena. Schutzbund so je razvijal dalje in je štel baje 150.000 članov. Spomladi leta 1933 je po poročilu nekega socialista, ki se je udeležil ирота Ln o njem poročal v »Nemški Svobodi«, štel 60 do 70 tisoč mož, dočim je štela ietočasno policija z vojsko in prostovoljno brambo le do 35.000 mož. Schutzbund je imel tndi orožje in sicer strojnice ter puške iz vojne dobe, ki so jih poskrili, da bi jih odtegnili uničenju, ki je bilo določeno v mirovni pogodbi. Krščansko socialni ministri so sicer za lo vedeli, ni jim pa bilo znano skrivališče orožja, ker so vedeli to le najzanpnejši socialistični prvaki. Le slučajno je bilo odlcrito eno teh skrivališč leta 1927, ko je zaplenil minister Vaogoin 20 (XX) samokresov ki eno strojnico. Fin del orožja je bil nov, knpljen v češkoslovaški in n tihotapljen tez mejo. Orožje so dobavljali бе med februarsko vstajo. V zadnjih letih ee Je oboroževanje mrzlično nadaljevalo, kajti v marcu leta 1903 ro ne smatrali vojaški voditelji Schutzbunda še za preslabe, da bi tvegali upat. Bojišče Revolte se navadno vrše v glavnem mestu, okrog palač vlade, ministrstev, policijskih poslopij in vojašnic. Obstojajo v vrenju množic, ki se ogorčeno prelivajo јзо cestah in ulicah in često odločajo bolj 6 svojo veličino kot pa z orožjem. Tako je bilo v februarju s pariškimi nemiri, pri katerih so imeli le nekateri temni elementi orožje, vsi ostali i pa so bili oboroženi le s palicami in količi. Tako je bilo tudi na Dunaju dne 15. julija 1927, ko je obdala stotisočera množica justično palačo in se ra- , dovala nad njenim požigom. Tako pa sedaj ni bilo. Le manjši del socialdemokratov je streljal utrjen v hišah — masa se pa boja ni udeležila. Sredi- i na mesta je ostala mirna. Če bi se borila res dve- | tretjinska večina dunajskega prebivalstva, tedaj se | nikdar ne bi posrečilo združenim silam vojske, po- ! licije in pomožne policije, čeprav oborožene z vse- 1 mi sredstvi, zadušiti upora. Če bi nameravali so- i cialieti udariti podnevi, tedaj bi najbrže poskusili z nekaj tisoči članov Schutobunda postaviti v sredini mesta svojo silo nasproti državni eksekutivi. Tak poskus, ki je bil izvršen, kot poroča Oto Bauer (Het Volk, 13. marca 1934), okrog petih popoldne, pa je moral propasti, ker je bil izvršen prepolno. Tako se je moral prenesti boj, ki ga ni bilo mogoče razviti v poulično bitko in ki je bil že s tem tvegan, na važne strategične točke, ki so jih tvorile občinske stanovanjske hiše. Dunajske občinske hiše napravijo po svoji zunanjosti iereden vtis, čeprav sicer neprijetno vplivajo s svojim značajem vojašnice na severnjaka, ki mu je ideal enodružinska hiša in mu radi tega vzbuja stanovanjski kolos kar nekak strah. Dunajske občinske hiše so težke, masivne stavbe s štiri do sedem nadstropji in s 4000 do 5000 orehivalci. Vse te koloee je zidala dunajska občina, ki je poznala le strankarske interese in ki je aktivno sodelovala na oborožitvi stranke. Goethehof in Lassalle-Hof obvladata državni most na dveh straneh, Engelshof in Schlingerhof tloridsdorfski most in severno železnico. Karl-Marx-Hof Franc-.Jožefovo železnico, Reumannhof pa južno železnico. Če ne bi bile te stavbe tako raziporejene, bi se mo- ' gla borba sicer vseeno vršiti, toda na mnogo bolj težkih pozicijah. Slednji primer je bil z Ottakringom. To je bila stavba iz predvojne dobe, z gledališko dvorano, kavarno, uradi, stanovanji itd. Stavba je ležala ob dveh cestah, v isti vrsti z drugimi hišami, v katerih razumljivo niso bivale samo socialistične stranke. Policijska stražnica je bila v paralelni cesti. Na teh cestah so se borile stotine schutzbundlerjev za barikadami in streljajoč s streh in skozi okna. V začetku so bili v taki premoči, da so oblegali celo policijsko stražnico. Policijo je rešil iz neprijetnega položaja šele oklopni avto. Policija si je nabavila namreč po 15. juliju 1927 tri oklopne avtomobile, ki seveda pri uporu dvamilijonskega mesta ne bi mogli mnogo pomeniti. Blok stavb, med katerimi se je nahajal tudi delavski dom, ni bil zgrajen iz železobetona, temveč iz opeke. Kljub temu so se nahajali schutzbundlerji v tako dobrih pozicijah, da so po osvojitvi doma, ki je sledila topniškemu obstreljevanju, zginili prav vsi s svojim orožjem, kakor nam je povedal neki policijski inšpektor. Mrtve ione '' "p '' »Obe ženi sta bili zadeti od drobcev granate.« Ali se more radi tega kaj očitati vladi? Nikakor! Popolno odgovornost nosijo le ljudje, ki so se »a-barikadirali v poseljenih stanovanjih v stotinah in so od tam streljali na dr/лупо eksokulivo. Sicer pa priznava Bauer sam v isti brošuri: »Z noži in likalniki so »e borile delavsko ione aa strani avo- jih mož.« In žene se niso samo branile z likalniki, temveč so tudi posegale v boj. V Hernalsu je poskušala neka žona, vdova po bivšem mestnem svetovalcu, prenesti v nakupovalni torbici 24 pištol in revolverjev. Vemo pa, da so bile itak tudi žene včlanjene v SchutTibundu. Jasno je, da se je vsaka žena, ki se je udeležila borbe, s tem tudi odrekla kavnlirstva od nasprotnikov. Naravno, da so padle tudi nedolžne žene, to pa seveda zadete od krogelj e te ali one strani, torej po nesreči. Ljudje, ki so otvorili ogenj i oken, bi morali tudi skrbeti za prost odhod in varnost žona in otrok. Če tega niso storili, ne moremo zamoriti policiji, ki je bila napadena če je odgovorila s streli. Možno je, da bi državna oksekutiva postopala nekoliko bolj človekoljubno. V vsaki državljanski vojni pa pride do zagrizenosti in se zgode navadno stvari, ki jih moramo ožigosati za nečloveške. Tako smo zvedeli, da so tudi schutzbundlerji streljali na sanitetni avto itd. Mi smo skušali ugotoviti resničnost navedb z ene in druge strani. Toda brez posameznih primerov je bil žc sam boj dovolj strašen Državna eksekutiva seveda tudi ni bila v zavidljivem položajn. Njeni člani so bili na cesti hrez kritja, dočim so se nahajali nasprotniki za zidovi in na strehah. Eksekutiva je bila uniformirana nasprotniki ne. Slednji so tudi lahko vrgli orožje proč, pn so bili navadni nedolžni državljani, katerim ne bi mogel nihče dokazati, da so pred četrt ure streljali (Dftljr atedl) — Pri oagnenju k maščobi, protinu, sladko-»ečnoetl izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca In črevesa ln trajno pospeši prebavo. Silna toča uničila hmeljske nasade Braslovče, 30. иаја. Med 3 in 4 popoldne je tukaj bilo strašno neurje. Prav posebno je divjala nevihta po hmeljiščih, ki so prei tako bujno rasla. V nekaterih mestih je pobilo vse poljske pridelke, tako, da je žalost našega hmeljarja nepopisna. Toča je trajala malo časa in je v tem kratkem času napravila ogromno škode. Dosedaj so kazali vsi poljski pridelki jako ugodno. V tem kratkem času pa eo prišli ob ves svoj kruh. Vransko, 30. maja. Grozna nevihta ie danes zajela vzhodni del Vranskega kota. Ob 3 popoldne sc je vsula debela toča nad občinami Sv. Jurij ob Taboru, Gomiljsko, Kapla, Prekopa, Dobrovlje in tudi Braslovče, Toča je bila tako debela kakor oreh. Še sadaj leži po teh občinah pedenj debele po tleh. Uničila je popolnoma vse kar raste na poljih, hmeljskih nasadih in v vrtovih. Ljudje so vsi obupani. Nevihta nad Ljubljano Ljubljana, 30. maja. Danes okoli pol 5 popoldne je zdivjala nad Ljubljano silna nevihta, ki pa je trajala kake pol ure. Med nevihto je grmelo, se bliskalo in treskalo, vmes pa je padala tudi gosta toča. Lilo je ko iz škafa, zato tudi toča ni napravila toliko škode. Posledice nevihte so bile v marsikaterem oziru neprijetne. Ljubljanska tla eo v sredini mesta po večini tlakovana in je umevno, da se ob tako silnem nalivu takoj nateče voda v kanale ter bruha nato v Ljubljanico. Ljubljanica je sedaj tlakovana že do Kančeve hiše. Ko je prihrumela nevihta, eo dotoki iz kanalov takoj zalili strugo Ljubljanice, delavci pa, ki so v strugi delali, so se naenkrat znašli sredi vode. Seveda niso bili v nobeni nevarnosti, pač pa so se hitro razbežali na bregove po lestvah, ki so jim jih pometali njihovi tovariši. Prizor, kako delavci bežijo iz preplavljene struge, je najbrže opazoval kdo, ki so se mu delavci smilili ter je takoj skočil na telefon in poklical reševalno postajo. Toda, ko so gasilci prišli z reševalnimi pripravami k čevljarskemu mostu, so bili že vsi delavci na bregu. Na devetih krajih so se mogli namreč rešiti pred vodo iz kanalov. Gasilci eo se nato vrnili. Ljubljanica sama zaradi tako kratkotrajne nevihte ni posebno narasla in jez ni prav nič ogrožen, pač pa se je povečala množina vode v zajezeni strugi in to zaradi dotoka iz kanalov. Tudi po raznih kletnih stanovanjih je voda napravila precej škode. Med drugim je vdrla v klet palače TPD, кјет eo poklicali šišenske gusilce, da so črpali iz kleti. Še večjo škodo je napravila voda v kletni restavraciji »Emone«, kjer so jo morali črpati nato ljubljanski prostovoljni gasilci. Po nekaterih cestah je voda med nevihto drla kakor hudournik. Kaj kmalu po nevihti pa se jc pričelo nebo jasniti. • 4* Beseda o jugoslovanskem patriotizmu »Jutro« in vodstvo organizacije bojevnikov sta zadnji čas v hudi borbi, ki je njihova stvar, v katero se ne vtikamo. Pač pa nas zanima polemika »Jutra« v toliko, v kolikor se pri tem dvoboju dotika tudi našega ljudstva. Nek »ugleden in narodni delavec, daleč proč od dnevne politike«, kakor ga označuje »Jutro«, skuša v zadnji številki tega lista diskreditirati bojevnike s trditvijo, češ, da se je »slovenski vojak boril v svetovni vojni pod tujo zastavo in za tuje cilje«. Sicer potem izvzema od tega dobrovoljce in politične osumljence za časa Avstrije, vendar pa zopet osumlja, kakor se skuša več ali manj previdno izraziti, »velik del« slovenskega naroda, da *je podlegel vzgoji takratnega slovenskega klerikahzma in se zagrizel v sovraštvo nad rodnimi brali, od katerih nam je imelo priti odrešenje«. Zadostovalo bi, če bi pustili te besede, s katerimi slovenski človek skuša svoje lastno ljudstvo diskvalificirati — saj kljub omejitvam dejansko meri na slovenski nnrod kot celoto — nekomentirane, saj se same moralno dovolj kvalificirajo. Vendar pa se ne moremo izogniti vprašanju, ali morda anonimni pisec sam ne spada med tiste, ki so se borili pod tujo zastavo in za tuje cilje v uniformi kakšnega oberlajtnanta ali hauptmana, ki je trpinčil naše ljudi do krvi ter jih ekserciral v najstrumneišem črnorumenem patriotizmu — kakor so to delali mnogi ugledni in napredni narodni delavci, ki se sedaj po »Jutru« in drugod predstavljajo za najgorečnejše Jugoslovane? Ce pa velespoštovani pisec »Jutrovega« članka ne spada v to kategorijo, potem pa smo radovedni, ali je morda šel med dobrovoljce na dobruško ali solunsko fronto? Ce pa lam ni prelival svoje krvi za Jugoslavijo, ali je mogoče "bil zaprt kot simpatizer Velike antante ali pa je drugače kako prenašal kakšno trpljenje za jugoslovansko stvar? Najprej bi bilo torej treba razčistiti to vprašanje in prosimo gospoda pisca, da se nam predstavi s svojim cenjenim imenom, da bomo videli, ali je sploh legitimiran dajati našemu narodu lekcije o jugoslovanskem patriotizmu, nakar bomo debato o jugoslovanstvu pred in med vojno z njim radevoljc nadaljevali in v ta namen poiskali razne lojalitelne izjave narodnonaprednih političnih voditeljev ler njihov? obnašanje do mlade jugoslovanske iredente pod Avstrijo. Torej le korajžo! vsak vogel mize postavil po en kozarec za cvetlice, pustil sicer vse pri miru, razbil v cerkvi dve pušici m pobral malo vsebino, odtrgal kos prtiča pri mizi ob oltarju in zopet odšel. K sreči ni bilo v zakristiji nobenega keliha. Roparju je šlo očividno samo za denar in kako dragocenost, ki je pa ni dobil. Na samotnem hribu je imel časa dovolj, da je uganjal še norčije. — Voz se je zvrnil na posestnika Jožeta Zabu-kovca iz Gorenje vasi pri Ribnici in mu na dveh mestih zlomil nogo. Pridnemu možu skorajšnje okrevanje! — Ogenj. Tovarniške sirene so v ponedeljek ob 10 zvečer zbudile Ribničane iz spanja. Gorela je hiša delavca Antona Šporarja v Lepovčah za kolodvorom. Lesena, sicer pa nova hišica, je do tal pogorela, rešili so samo nekaj ojirave. Vnelo se je menda od dimnika. Za delavca danes velika škoda. K sreči je bil zavarovan. — Roblekov dom na Begunjščici je od 1. junija dalje trajno oskrbovan. Za Begunjščico ni treba obmejnih legitimacij. — Flora je v polnem razvoju. — Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Jose!« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. — Izpred ljubljanskega sodišča. Svoj čas smo poročali, da so od novega lela naprej nepovabljeni nočni obiskovalci hodili s ponarejenim ključem v klet trgovca g. Alojzija Pibernika v Lazah v Tuhinju in mu odnašali razne stvari. Včeraj so se pred malim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi teh tatvin zagovarjali trije moški in ena žena Sodišče je obsodilo Tomaža Slaparja iz Laz na 6 mesecev strogega zapora, Franceta Baj-deta, kajžarja iz Laz na 3 mesece, njegovo ženo Rozalijo na 15 dni, 'Ivana Hančiča iz Zgornjega Tuhinja pa na 4 mesece. Dalje so bili vsi obsojeni na izgubo častnih pravic za dve leti. Proti sodbi so se vsi štirjo pritožili. ___ Kopališče Za sončenje Piešfany v dolini Vaga OSR zdravi reumo, Uias, protin. Za srednje sloje dober pension od Kč 40'-daljo. Pavšalno kure od Kč G5*— dalje. Natančnejšo DroKorija Greeorlč, Ljubljana, Prešernova 5. Današnji praznik Vam nudi toliko oddiha, da nemoteno sestavite stroki Vašega cenjenega podjetja primeren OGLAS za glavno vele-sejmsko številko „Slovenca", ki izide v izredno veliki nakladi v nedeljo dne 3. j u ni j a. Učinkoval bo oglas lembolj, za čim lepšo obliko se boste odločili in jo zahtevali pri oglasnem oddelku „Slovenca", ki sprejema cenj. naročila do sobote 2. junija opoldne in Vam je z nasveti in proračuni vedno na razpolago. Telelon št, 29-92 Koledar Četrtek, 31. inaja: Svelo Rešnje Telo. Angela, devica; Kancijan, mučenec. — Ta mesec je dan narastel od 14 ur 8 minut za 1 uro 10 minul na 15 ur 18 minut. Potek, 1. junija: Fortunat, spoznavalec; Kuno. Novi grobovi -j- Župnik Janez Klnvžur. Včeraj, 30. inaja, popoldne je umrl na Dobravi pri Kropi on-dotni župnik Janez K lav žar. Pokojni se je rodil v Črnem vrhu nad Idrijo dne 29. jan. 1883 in bil v mašnika posvečen oki in 2 leti v Cerknici. L, 1916 je bil umeščen za župnika na Dobruvi, kjer jc služboval do svoje smrti 18 lel. Bil je mirnega značaja, zadnja leta je bolehal in bil nazadnje dolgo bolnn. Naj v miru počiva! — Pogreb bo v |>ctek. dne I. junija, ob 10 dopoldne na Dobravi. Osebne vesti = Poročila sta sc dne 13. t- ni. v Sv. Marjeti pri Moškaujcih g. Marijan Dolanski, veleposestnik iu pilot-poročnik v rezervi iz Vinice, in gdč. Ida Miki. hči veleposestnika in trg. iz Sv. Marjete pri Moškaujcih. Poročil ju je domači /upnik iu konz. svetnik g. Ivan Šketa, kot priči sta bila g. Budo Rcich, dentist iz Ptuja, in g. Milan Popovič, julot-knpetun i/. Zagreba. ^ Odlikovani so z redom Sv. Save drugega razr. peli. brigadni general Vladimir Skubic; z zlato kolajno zn vestno vršenje službe bolni-carski narednik Ivan Brejc in s srebrno kolajno za vestno vršenje službe kaplar Franjo Vur-cinger iu redovi Andrej Knez, Peter Kraus, 1'a- Adaniek. Matija Kajzer. Janoš Kubula, Ja-nos Prokop, Josip Krcisinger, Gcorg Vuci, Ivan Mchtelj. Karel Ilorvat, Vinko Vicko, Štefan Fn-vel in Henrik Koh. = Upokojen je peh. brigadni general Vladimir Skubic in je onenem preveden v rezervo, r■ Turjaku. Drnžba se bo vršila dne 12. junija 1934. Pojasnila in pogoji so na vpogled pri gornji upravi. Položnice dobe v današnji številki »Slovenca« oni p. n. poštni naročniki, ki jim je z dnem 31. maja potekla naročnina ali imajo še kaj zastanka za prejšnje mesece. Vljudno prosimo vse prizadete, da se poslužijo položnice takoj v prvih dneh da bo mogoče zagotoviti redno prejemanje lista. — Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »SIo-venčeve« smrlno-nezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki imajo naročnino plačano vsaj en mesec ozir. pol leta naprej, računano od dneva nesreče. — Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali pridobe z njo novega naročnika. Ostale vesti — Romanje Slovencev k Mariji bistriški. Vozita le ptujski in ljutomerski vlak. Vozni odhod iz Ljutomera 8.20, Ivanjkovci 8.52. Odhod iz Ptuja 8.40, Moškanjci 8.50, Velika nedelja 9.04, Ormož 9.25, Središče 9.37, Čakovec 9.52, prihod v Zlatar Bistrico okoli 13. Romarji naj zasedejo po župnijah določene vozove. Obvestite o voznem redu romarje. — Prof. Lojze Pavlič. — Dve božji poti z enim romanjem. Romanje v Maribor, k svetišču presv. Srca Jezusovega in k baziliki Matere Milosti v dneh 28. in 29. junija, priredi dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani. Romarji se pripeljejo v Maribor s tremi posebnimi vlaki: iz Kranja, Ljubljane in iz Brežic. Vožnja za v Maribor in nazaj z romarsko izkaznico stane iz Kranja—Ljubljane 80 Din, iz Brežic pa 70 Din. Podrobna pojasnila dobite, če pišete dopisnico na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17. — Gibanje diplomiranih tehnikov. V nedeljo, dne 3. junija, ob 9 dopoldne se bo v beli dvorani hotela Union v Ljubljani ustanovila vsedržavna organizacija diplomiranih tehnikov v državi. Iz ne ravno najboljših prilik svojih stanovskih tovarišev prihaja stan diplomiranih tehnikov z mladostno silo na površje in se javlja z največjim optimizmom za sodelovanje v vseh strokah našega pridobitnega gospodarstva. Ob prisotnosti stanovskih tovarišev iz Belgrada, Sarajeva, Splita in Zagreba bo predložen program nove vsedržavne organizacije, strokovnjakov domače šole in porokov uresničenja našega vodstva in sodelovanja pri industrijalizaciji naše bogate zemlje. Dolžnost vseh stanovskih tovarišev, ki so izšli iz tehn. srednjih šol je, da polno- i številno prisostvujejo zborovanju, ki bo najavilo j prisotnost novega tehniškega stanu, stanu diplo-! miranih tehnikov kraljevine Jugoslavije. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. t. m. je objavljena »Naredba o jugoslovanski farmakopeji«, dalje »Izpre-memba v uredbi o lekarnarski zbornici«, »Pojasnilo k ukinitvi oprostitev od taks«, »Naredba o mrllško-preglednem redu«, »Navodila za mrliškega preglednika«, »Pravilnik o opravljanju banovinskega strokovnega izpita v agrarno-tehnični stroki za banovinske uradniške pripravnike s kulturno-tehn. fakultetno izobrazbo«, »Postavitev komisije za banovinski strokovni izpit konceptnih pripravnikov v agrarno-tehnični stroki«, »Izprememba odredbe glede obrestne mere zastavljalnic« in »Objave banske uprave o pobiranju obč, trošarin v 1. 1934.« — Cerkven rop. Nad Ribnico, 096 m nad morjem stoji prijazna, daleč naokoli vidna cerkev sv. Ane. najlepša razgledna točka ribniške pokrajine. Tja do Kuma pri Radečah in do Kleka pri Ogulinu, do notranjskega Snežnika, vijiavskega Nanosa, Triglava in dolenjskih Gorjancev se li odpre čudovit Izgled ob primernem vremenu. Ni čudno, da je tudi cerkev sv. Ane obiskovalcem kaj ljuba. To cerkev je v noči od 25. na 26. maj obiskal zlobnež, ki je šiloma odprl okno na zgornji strani, razbil vrata v zakristijo, odprl vse omare, na notranjo stran vrat naredil odtis bose noge, v zakristiji ua — Za srce, ledvice, kamne, jetra, želodec, notranje žleze in čiščenje krvi je vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — »Povsod Boga«. Ob štiridesetletnici »Danice«. List se dobi v Jugoslovanski knjigarni, pri Novi založbi, pri Ničmanu in v Šoukalovi trafiki I po 2 Din. Segajte po njem in priporočajte ga! — Bata bo gradil v Zagrebu nebotičnik. V za-i grebški ulici Illci stoji še prazno precej veliko stavbišče, za katero se že dalj časa zanimajo razna podjetja. Kakor poročajo sedaj zagrebški listi, bo na tistem mestu zgradila tvrdka Bata svojo palačo, ki bo za zagrebške razmore nebotičnik. Imela bo i 14 nadstropij in bo lorej prekašala naš ljubljanski j nebotičnik. V palači misli Bala urediti centralno 1 prodajalno in skladišče za vso državo. — Zgodba o prstanu za 20.000 Din. Te dni so •j imeli na brzovlaku Belgrad—Zagreb veliko senzacijo. Par minut preden je vlak dospel v Slavonski ! Brod, je nastal v nekem kupeju silen vik in krik. Iz j kupeja so se slišale italijanske besede, pomešane s j kletvicami, nnjbolj pa je bilo slišati: »Mio anello!« ! (Moj prstan!) Čez nekaj časa je pritekel iz kupeja starejši gospod. Izkazal se je za Giueeppa Minelli iz ! Barija v Italiji. Potnikom je začel v italijanščini ; pripovedovati, kaj se mu je zgodilo. Seveda ga ni nihče razumel. Naposled je sprevodnik našel v vlaku gospoda, ki je razumel italijansko. Temu je Italijan povedal, da mu je na stranišču padel v školjko in iz školjke seveda ven na progo zlat prstan, okrašen z briljanti, v vrednosti 20.000 Din. Sprevodnik je svetoval, naj se Italijan obrne na prvi prihodnji postaji na postajenačelnika. Italijan je to storil, nakar eo se takoj napotili železničarji po progi iskat prstan. Našli so ga 4 km daleč od Broda in ga takoj dostavili lastniku. — Za ponesrečence v Kamniku. Ob priliki zlate poroke vrtnarja g. Frana Herzmanskega in njegove ge. soproge Marije v Ljubljani so prijatelji pri družinskem slavju zbrali 400 Din za sirote ponesrečencev v Kamniku. Prošnje naj sirote naslove na Združenje vrtnarjev in izdelovalcev vencev v Ljubljani ter naj v njih navedejo točen naslov, rodbinske in gmotne lazmere. Prošnjo naj potrdi pristojno županstvo. — Dober prijatelj. Ne.ki zagrebški trgovec je te dni s svojim prijateljem Mijom Blaževičem prekrokal celo noč. Zjutraj ga jo trgovec povabil na svoje stanovanje spat. Ko se je iiopoldne prebudil, Blaževiča ni bilo več iu poleg tega je trgovec ugotovil, da jc iz njegove listnice izginilo 10.000 Din. Policija je Blaževiča kmalu staknila. Sprva se je izgovarjal, da mu je trgovec denar podaril, toda t'ga m it nihče ni verjel. Nato pn je le priznal, da e denar ukradel. — Razpisana služba organista. Katoliški župni urad Kristusa Kralja razpisuje, službo organista v cerkvi Kristusa Kralja. Zahteva se dovršen kon-servatorij ali kakšna druga podobna šola ali pa, da se je prosilec žo izkazal kot dober organist in dirigent. Dolžnosti so: vsako nedeljo in praznik orgla pri dveh lihih in eni slovesni sv. maši in pri treh blagoslovih, ob delavnikih, kadar so zaduš-nice, dalje v maju ln oktobru pri večernicah. Voditi^ mora en mešani in dva dijaška zbora, Plača znaša mesečno 1000 Din, poleg tega inia prosto stanovanje (1 soba). Poleg tega lahko precej zasluži ss poučevanjem glasbe. Prošnje z dokumenti in j priporočili ter kratkim življenjepisom je treba pn-| slnti najkasneje do 5. junijn na župni urad Kri- I stusa Kralja, Belgrad, tkonte« so Korinjci spremenili po svoje, tako da imajo gospodarju s priimkom Kentč. Naš stari grof je še vedno dobre volje, vesel in zgovoren. Najrajši govori o svojih vojaških letih. Le žal mu je, zakaj ni pri vojakih ostal! Pokazal mi je svoj "abšid«, pisan žo skoraj pred 00 letiš « vendar slovensko na prvem meslu. Ta slari papir pravi, da je Anton Zaletel služil pri vojakih »zvesto in junaško« dolgih 12 let, 0 mesecov, 27 dni, torej ni imel skrajšanega roka. Bere se tudi, da se je udeležil vojske leta šest in šestdesetega. Rad pripoveduje, kako je bilo v Veroni, Padovi, Vicenci, Benetkah ... Nosili sme ludi vojno svetinjo z napisom 2. dec. 1873. Tudi na tlako je hodil, kosit na Javhe, na Grandovko, delat |>o njivah na Cušperk in drugod. Tudi muhasti, pravi, da so bili takrat tlačani: koruzo so sadili pri Cušpreški graščini, pa jim je bilo rečeno: ko boste vso koruzo posadili, greste lahko domov, sem vam že cel dnn zapisal. Ta, ki je koruzo po jamicah nainetaval, je vsul v vsaiio jamico kar celo pest, samo da smo šli prej domov. Tudi spreten čevljar je bil naš grof: kar po tri pomočnike je imel, da je hodil z njimi po hišah šivat. Prej so podplate le šivali, grof se je pa pri vojakih naučil, da je podplate s klinci zbl. Ko je za prvo sv. obhajilo s klinci zbil podj>late zdaj že staremu trebanjskemu Koščaku, mu je njegov oč.® • rekel: Ti, fant, če taki čevlji ne bodo držali, glej, da mi jih boš plačal! — Da hi si hišo postavil, mu je cušpreški graščak ponujal zemlje, kjer bi hotel in kolikor bi hotel, pa grof zemlje ni maral, je šel rajši za šest let v Ameriko. Tudi za košnjo se ni nobenega ustrašil, vsakega je pustil daleč zadaj. Und je šel za pogrebnika; pravi, da nobeden iz vasi ni znosil toliko umrlih vaščanov nn pokopališče kakor on. Z ženo, ki je imela doto 40 starih goldinarjev, si je postavil majhno bajto, kjer živi še zdaj, boli v revščini. Streže mu njegova vnukinja Rezka, R« je bila kuharica pri župniku Ellerju v Istri in je v zasedenem ozemlju prišla ob vse svoje prihranke. Največje veselje ima slari grof z Domoljubom, če mu Rezka prinese kakšno Številko odkod iz vasi, jirebere jo lirez očal, od prve črke do zadnje. Zelo bi starega grofa razveselil, kdor bi mu naročil Domoljuba. Litija Šolarji litijske narodne šole jirirede v četrtek, na dan sv. Res. Tel. ob 4 pojioldne pevski koncert v kinu "Draga«. Vpisovanje šolarjev novincev roj. 1. 1927. bo na sv. Reš. lel. dan po prvi in drugi maši v upr. pisarni narodne šole v Litiji. Mariborske vesti: Ob 10 letnici „Slovenceve" podružnice v Mariboru Maribor, 30. maja. Komaj 10 let je od tega, ko je 1. junija 1924 prvič zablestel v Mariboru napis »Podružnica Slovenca^. Skromna obletnica za dobo, ki v življenju skoraj neopazno švistne mimo nas, pa pomembna v pogledu bogatili plodov, ki jih je obrodilo 10-letno delo. 10 let podružnice je obenem 10 let »Slovenca« v obdravski prestolnici, je poleg obletnice zgojj administrativnega in propagandnega dela tudi obletnica narodnega, kulturnega, političnega tn gospodarskega poslanstva. Pred 10 leti »Slovenec« šc ni bil tako »mariborski«; imel je sicer svojega stalnega poročevalca v Mariboru in skromen kader nrroinikov, toda z mariborskimi problemi in do-CTodki sc je bavil zgolj kinološko, šele, ko si jc z ustanovitvijo podružnice čvrstil svojo gospodar: sko bazo, je pričel razvijati in izpopolnjevati tudi mariborsko kroniko, je začel »Slovenec« iniciativno posegati v javno življenje Maribora in vsega njegovega širnega zaledja. , „ , Skromni so bili početki mariborske podružnice. Komaj 85 naročnikov je štel »Slovenec« v Mariboru in nekaj izvodov se ga je prodalo v trafikah. Osnovala se je podružnica na pobudo centrale v Ljubljani ter po prizadevanju g. M. Kranjca in bivšega narodnega i>oslanca g. Zebota. Prve prostore je dobila v Zadružni gospodarski banki na Aleksandrovi cesti ter jih odprla 1. junija 1924. In nato se je naglo začel polet navzgor. Vidno jc začelo naraščati število naročnikov, od meseca do meseca je postajala kartoteka obsežnejša. Vedno novih prijateljev si je »Slovenec« pridobival; ko je pred petimi leti mariborska podružnica tiho praznovala pet let svojega organizatoričnega in propagandnega dela, je lahko s ponosom ugotovila, da je v tem času narastlo število naročnikov od 8j na 1400! , . . Razvoj podružnice je šel naprej, niso ga ustavila niti leta krize, ki je zajela tudi časopisje ter se zagrizla v naročniški kader. Smotrena propaganda, krepko podprta po vzorno organizirani poročevalski službi, je pridobivala novih naročnikov, nova imena so zamenjala stara, »Slovenec« pa je ohranil svojo pozicijo ter jo še znatno okrepil. Kljub naročniškemu krogoteku pa vsebuje kartoteka mariborske podružnice še stotine in stotine kartonov, ki nosijo vseh 10 let imena istih naroč: nikov. To so stari naši prijatelji, ki so ostali zvesti svojemu časopisu v vsakem času. Imena najrazno-vrstnejših poklicev in slojev, tudi tistih, ki si s težavo pritrgajo naročnino od svojega skromnega zaslužka, dovoljno pričajo, da je »Slovenec« v teku desetletnega obstoja podružnice zavzel pomembno stališče v mariborskem javnem življenju. Zadnja leta je mariborska podružnica začela svoj delokrog širiti. Poleg mesta je zajela najprej ožjo in nato daljno mariborsko okolico, dobila je poseben propagandni oddelek, kateremu je poverjena važna naloga propagandnega dela za »Slovenca« na področju Lavantinske škoiije. Iz mariborske podružnice so se organizirala zastopstva po posameznih farah, v področju propagandnega oddelka se ureja nedeljska kolporfaža časopisa na jx>-dežfclju ter se vodijo podrobne propagandne akcije za Ш' v posameznih večjih krajih. Pomemben mejnik v razvoju mariborske podružnice je bila združitev uredništva in uprave v enotnem prostoru, v krasno preurejenih lokalih na Koroški cesti 1. Dolga leta je ždela podružnica po preselitvi iz Zadružne gospodarske banke v bogoslovno poslopje ua Koroški cesti 1 v skromnem, neznatnem dvoriščnem prostoru, ki jc postajal od leta do leta tesnejši. Ko se je delokrog podružnice razširil, se je morala tudi prostorno razmahniti ter si je uredila iz starega lokala ter sosednje dvorane nove prostore, ki so tako reprezentativni, kakor »dministrativno-tehnično odgovarjajoči. Dvoje imen je ozko povezanih z razvojem mariborske »Slovenčeve« podružnice, dva moža sta si pridobila izrazite zasluge za njen razmah: Mihael Bobek in dr. Fran Vatovec. Mihael Bobek je bil prvi upravnik »Slovenca« v Mariboru. Prevzel je CoteSke toplice o« s o Najbolj vroče radiotermalno kopališče v dravski banovini 1 Za revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni 1 Od 1. maja do 30. junija iu od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno oavšalno zdravljenje za ceno 1100 Din, 10-dnevi o t>00 Din (soba, 4krat dnevno dobra brana, dnevno 1 kopel, 1 zdravniški pregled, dovoz in odvoz od postaje Brežice ali Dobova, takse). Prospekt na zahtevo upravo s kadrom 85 naročnikov ter se z energijo in njemu lastno vestnostjo in natančnostjo lotil težkega organizacijskega dela. Propaganda za širjenje »Slovenca« v Mariboru, pri kateri je požrtvovalno sodeloval bivši narodni poslanec Jr. Zebot, je imela že v razmeroma kratki dobi uspeh. Žila-vost, ljubezen in vnema, ki jo je g. Bobek vlagal v svoje delo, prav lako pa njegova osebna ljubeznivost in odkritosrčnost, s katero je znal pridobivati prijatelje »Slovenca« med naročniki in inse-renti, je rodila krasne sadove. Kmalu je delo tako narastlo. da si je moral poiskati sodelavce za notranjo administracijo, dočim se je sam še z večjo vnemo posvetil zunanji propagandi ter se osobito zavzel za insercijsko službo. Pridobil je »Slovencu« stalen krog inserentov, ki oglašujejo v listu že od ustanovitve podružnice ter so z doseženimi uspehi vedno kar najbolj zadovoljni. Šest in pol leta je stal g. Bobek na čelu mariborske j;odružnice kot upravnik. Zvesto so mu bili ob strani gg. Sovine, Rojic in Ceh. Dne 1. oktobra 1930 pa se je poslovil, prepustil je naporno in odgovorno meslo mlajšim močem, da se je lahko po nepretrganem 44 letnem udejstvovanju v drž. in nato v »Slovenčevi« službi odpočil. Navzlic odhodu pa je ostal še nadalje v tesnih stikih s »Slovenčevo« podružnico ter je še danes eden najvnetejših propagatorjev in sodelavcev »Slovenca«. Za g. Bobekom je prevzel vodstvo uprave tedanji mariborski urednik dr. Fran Vatovec ter združil vodstvo uprave in uredništva. Uredništvo je nastopil s 1. majem 1928. Z njim je prišel k »Slovencu« neumoren delavec močne volje in temeljitega znanja. Vse svoje sile je posvetil izključno »Slovencu« ter kot urednik najprej v podrobnosti organiziral mariborsko kroniko, nato pa je razširil »Slovenčevo« poročevalsko službo ter pritegnil tudi NIVEA na zrak in solnce! Ali prosim oprezno! VaSa kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospeSuje, da postane naravno rujava. druge kraje na bivšem štajerskem. Na ta način je pripravljal uspešno tla za kasnejšo propagandno akcijo, ki je razširila list v sleherni kol severne Štajerske. Dne 1. oktobra 1930 je prevzel za odhajajočim upravnikom g. Bobekotn tudi vodstvo mariborske podružnice. Posebno pozornost je kot vodja uprave posvetil obnovi in Izpopolnitvi naročniškega kadra ter zgraditvi kolportaž. omrežja, ki ga ima danes v Mariboru edino »Slovenec« vzorno organiziranega. Na njegovo inicijativo je sledila preureditev in [»večanje pretesnih upravnih prostorov ter združitev uprave z uredništvom v novih lepih in praktično urejenih lokalih, kamor se jc podružnica vselila jeseni leta 1931. Poživil je propagandno delo, ki je bilo ob nastopajoči krizi dvakrat tako potrebno ter z vztrajnostjo in neumor-nostjo poix>lnoma uspel: število naročnikov »Slovenca« je kljub padajoči tendenci, ki jo je povzročila kriza, rastlo naprej, se obnavljalo z novimi prijatelji. Ob izvrstni poročevalski in vzorno organizirani administrativni službi, ki zastavlja vse sile za točno postrežbo in zadostitev zahtevam naročnikov in oglaševalcev, se ie ustvaril čvrst in enoten abonentski in inserentski sklop, ki z listom v resnici živi ter mu ostane zvest v vsakem času in v vseh razmerah. S pogledom na nepričakovano lepe uspehe stopa »Slovenčeva« podružnica v Mariboru v novo desetletje svojega obstoja, ln ti uspehi so porok, da njen razvoj še ni dosegel zaključne faze, da jo še čakajo v Mariboru hvaležne naloge. To ji želimo mi, njeni sodelavci, in to je gotovo želja vseh mariborskih prijateljev in naročnikov »Slovenca«. Jože Goleč. Aljažev ei Maribor, 30. maja. V torek zvečer se je vršil ob polni udeležbi izvršujočih članov občni zbor mariborskega Aljaževega kluba, ki so mu prisostvovali tudi odlični klu-bovi prijatelji. Škofijski ordinarijnt je zastopal stolni kanonik g. Časi, osrednjo vodstvo SPD ravnatelj v pok. dr. Tominšek, mariborsko podružnico SPD njen predsednik inž. Šlajmer in tajnik Gajšek, SK Maraton in Mariborsko zimsko sporlno jiodzvezo pa podpredsednik MZSP Lambert Aljančič. Občni zbor je vodil predsednik bog. prof. dr. Jehart, tajniško in gospodarjevo poročilo je podal tajnik Kavčič, o denarnih zadevah pa je poročal blagajnik dr. Meško. Iz vseh poročil navajamo samo sledeča kratka dejstva: v dveh letih je bilo na planinah 82 sv. maš, ki so jih imeli člani kluba! Povprečno je v poletju 20—25, po zimi 8—10 sv. ojiravil. Redne službo božje je klub prirejal pri Arehu in na Smolniku, lani pa še na Počitniškem domu v Šniartnem na Pohorju, sedaj tudi v Logarski dolini. Klub ima dva lastna prevozim oltarja za sv. maše v planinah, pri Arehu pa ima svoje lastno mašno perilo. Po prizadevanju kluba se je pričela akcija za postavitev kapelice na Peci, ki je naletela na živahen odmev ter bo načrt najbrže v kratkem □ Telovske procesije pri Frančiškanih in pri Magdaleni. Procesija sv. Rešnjega Telesa bo v župniji Matere Milosti v nedeljo 5. junija. Ob 7. slovesna služba božja, ob pol S. tiha šolar-sku sv. maša, ob S se začne procesija. Gre po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem drevoredu, Ci-lil-Metodovi na Trg Svobode ter se konča v baziliki. — Šolska mladina in društva se razvrste po običajnem redu. — Pri Sv. Magdaleni bo te-lovska procesija v nedeljo, 3. junija. Ob 8. peta sv. maša, po maši procesija po običajnem redu, I)o procisiji tiha sv. maša. □ Planinske službe božje. Aljažev klub v Mariboru objavlja: Redne sv. maše bodo v poletnem času pri Arohu ob 10, na Smolniku ob 0 in na Uršlji gori ob 9. Čas rednih sv. opraviJ pa se bo še vsakokrat objavil. Izredne planinske sv. mašo se bodo posebej naznanile. — Za tiste izletnike, Iti ne morejo priti k sv, mašam na planinah, pa so sv. opravila v Mariboru v frančiškanski cerkvi ob četrt na 5 in ob 5 zjutraj, v Rušah pa po prihodu jutrnjega vlaka ob 6. — Dopisi na Aljažev klub naj se. naslavljajo na tajništvo kluba, Maribor, Aleksandrova cesta 6-1, soba št. 11. uresničen. — lz teb poročil, ki so jili podali klu-bovi funkcijonarji suhoparno in kratko, pa odseva veliko delo, izredna jiožrtvovalnost in zavest prave pastirske odgovornosti. Nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom so žrtvovali AljaževcL ter hiteli v vsakem času in vremenu na gore in omogočili s tem planincem izvršitev verske dolžnosti. Upravičeno jo bilo priznanje in občudovanje, ki so ga izrekli Aljaževcem dr. Tominšek, predsednik mariborske podružnico SPD inž. Šlajmer in podpredsednik MZSP Aljančič. Vsi so naglašali izreden pomen njihovega dela za duhovno povzdigo turizma, obenem pa nedvomno veliko važnost za razvoj tujskega prometa in širjenje turistike sploh, saj privabljajo planinske sv. maše poleg meščanov tudi izredno veliko kmečkega ljudstva na gorske vrhove. To laskavo in toplo priznanje je nedvomen dokaz, da se zavedajo naše turistične organizacije važnosti poslanstva Aljaževcev in visoko cenijo njihovo požrtvovalno delo. — Ob zaključku občnega zbora so se vršile volitve ter je bil na predlog dr. Somreka izvoljen v celoti sedanji agilni odbor: predBednik dr. Jehart, tajnik Kavčič, blagajnik dr. Meško, gospodar A. Karo, preglednika dr. Somrek in dr. Aleksič. univerze v Mariboru, ki ga je vodil predsednik inž. Kukovec. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članstva, ki je ■/. zanimanjem sledilo poročilom društvenih funkcijonarjev, iz katerih je razvidno izvanredno plodonosno delo nu polju ljudske prosvete. V minulem poslovnem letu je imela Ljudska univerza 47 prireditev: ii koncerte, 0 predavanj pokrajinskega značaja, 5 umetniških,- (> literarnih, -1 zgodovinske večore in 5 strokovnih ekskurzij v razna podjetja 21 predavanj je bilo v slovenščini, 13 v hrvaščini, 4 v nemščini, 3 francoska in letos prvič eno angleško. Obisk se je lani zelo dvignil ter je prisostvovalo vsem prireditvam nad 8000 ljudi,, približno 150 na večer. Priredila je lani Ljudska univerza tudi tečaj iz ruščine pod vodstvom prof. Sokolova ter se je temeljito bavila s problemom ustanovitve poklicne posvetovalnice v Mariboru. — Pri volitvah je bil izvoljen zopet do sedanji agilni odbor z inž. Kukovcem na čelu. V novi delovni sezoni si jo zastavila Ljudska univerza v programu: Zdravniški leden, Smetanov večer, organizacijo prve hrvaške slikarske razstave v Mariboru, v središču vsega pa bo Slovanski teden. — I Pri slučajnostih se je obravnavalo zanimivo vpra- se jo Sas^naikila Pevski tečaj Učiteljskega pevskega tbora JUU bo 4. hi 5. junija. Pričetek ob !> v Glasbeni Matici. Ljubljana t Slovensko učiteljstvo so je v posameznih krajih poprijelo z največjo vnemo iu požrtvovalnostjo mladinskega zborovskega petja. l'o zgledu Trboveljskih slav-okov eo nastali mladinski pevski zbori po najrazličnejših krajih šivom naše ožje domovino. Cela vrsta jih jo in 20 izmed njih pride v nedeljo, dno a. junija v Ljubljano, da lia javni koneortni prireditvi ob pol 11 dop. v Unionr.ki dvorani pokažejo sad svojega dela. I'a še eno dejstvo moramo poudariti. Z mladinskimi zbori sc jo izredno tudi razvila mladinska zborovska literatura. Trboveljski slavčki sami imajo nad (100 izvirnih skladi) najrazličnejših jugoslovanskih avtorjov deloma v svojem programu deloma v svojem arhivu. Posebnost nedeljskega konoerta l>o skupni nastop vseh mladih grl. ki Jih bo mnogo preko tisoč ob začetku koncerta. Trboveljski slavčki pa koncertirujo v soboto zvečer oh B) v Unionskl dvorani. Vstopnico v knjigami Glasbene Matico. 1 Jutri v petek, dne 1. Junija ob 18 ho v Fllharmo-nični dvorani prvi Javni nastop gojenoov šolo Glasbe-110 Matice ljubljanske. Z javnimi uuatopl konccm šolskega leta hoče tinti šola Glasbeno Maticc ludi javnosti nekak račun dela tokom šolskega lota, pokazati hoče nspolic glasbene šolo I/, klavirja, violine, čola lu snlo: petja. Spored obsega 22 točk, katero izvajajo posamezni gojenci in ki slede hitro druga za drugo. Nastopajo gojene i od 1. do 5. razredu glasbeno šole. Vstop jo prost proli nakupu sporeda, ki stane 2 Din in se dobi v knji garui Glasbene Mntloe. Ravnateljstvo šolo vabi starše, uiludlno iu sploh vse, ki se /.auiniajo /.a glasbeni napredek k prvemu nastopu gojencev glasbene šole. Drugi nastop bo G., tretji pa 11. Junija. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob pot fi Boj /.a pravico (Kun Mnjnnrd), ob pol 9 dvojni apored: lloj /.a pravico in Velika ljubezen (Gustav Frohlich tn Jurin. Novotna). I Občni ibor Stavbne tadruga Akademiki dom, re-gislrovuno zudruge z omejeno zavezo v Ljubljani, bo T. junija 1934 ob pol loetih v Akademskem domu s slc-iln'im dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 'J, poročilo nadzorstvu. .1. odobritev računskega zaključka za leto 193.1, 1. Volitev iinčeletva ln nadzorstva, 3. slučajnosti. — Лко ob navedeni url sklicani zbor ne bi bil sklepčen, so vrši pol uro pozneje drug občni zlmr, ki Je v smislu pravil sklepčen ob vsaki udeležbi fdnni pp vabijo, dn se občnega zbora udeleže. — Načelstvo. 1 Operne produkcije Dri. konservatorija v Ljubljani so venko ieto izredno zanimivo in tudi privlačne. Letošnji spored je laisebno skrbno sestavljen In prva oporna produkuija bo v torek, dno 5. Junija zvečer ob •JO v dramskem gledališču. I Redni obrni zbor Združenja jugosiov. agrono-nioe, sekcija v Ljubljani, bo v soboto, duo 2, juniju ob 19 v konferenčni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. I ///. redni občni zbor < BeSlgrujskona pevskega j društva« v Ljubljani so vrši v nedeljo ;i. junija ob pol I enajstih dopoldne v prostorih g. Fona (Kovačič), Tyr-i šovu costa S'.'. V slučaju nesklepčnosti sc vrši pol ure kasneje. — Odbor. I Nočno službo imajo lekarne: Dane,s: mr. Loustek, Resljeva cesta t; mr. Bohlneu ded., Rimska cesta 24, I iu dr. Kinot, Tyrševa costa 41; jutri: dr. Piocoli, Tyr-j šova cesta ti, iu mr. iiakarčič, Sv. Jakobu trg 9. Maribor ni Frančiškana mladino priredi v nedeljo, dne 3. junija v dvorani Zadružne gosp. banke žalolgn. Ve. stalku' v potih dejunjlh. m Bolgarsko predavanje bo v Ljudski univerzi \ i ponedeljek, dno 4. junija. Govori prof. Pumparov o Bolgariji — deželi rož. Cerkveni vestnih II. Vitanju Marijina kun/negacija pri uršulinkah v Ljubljani inm jutri, na prvi petok, ob li.4,'i skupno sv. obhajilo. Pridite vse! — Voditelj, Radio □ Leto dni prosvetnega dela. V torek zvečer i §anJe velike kazinske dvorane, ki je po svoji opro-3 vršil v društveni dvorani občni zbor Ljudske mi najreprezentativnejši prostor v Mariboru, zaradi Programi Radio Ljubljana: Četrtek. 31. maja: 8.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 9.00 Versko predavanje (dr. p. Gvido Rant) 9.30 | Religiozne spovo poje ga. Kailči Oadeževa 10.oo Poročila, religiozno plošče 10.30 Radijski orkester 12.00 Cas, plošči nedostatne in zastarelo kurjave pa so vse prireditve v zimskem času oneniogočone. Najirosili bodo mestno občino, da kurjavo dvorane modernizira. L) Slava lopničarjov. Tukajšnji 32. topničarski polk ima svojo slavo 5. junija — na obletnico, ko so našo baterije prišle na Gosjiosvetsko polje. □ Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obvešča, da bo odslej naprej imelo pri svojem enoletnem trgovskem tečaju še pristavek: >llermes«, da se izogne zamenjavi drugih trgovskih tečajev. Popolni naslov so sodaj glasi; >llernies enoletni trgovski tečaj slov. trg. društva«. □ Poročili so se v zadnjih dneh Očišnik Jožef, trg. pomočnik, in Rader Roza. — Soršak Franc, Kovač, in Verdnik Matilda. — Kašpar Josip, trgovec, in Leonora Gottlieb. Bilo srečno! U Ponarejeni kovani kovači so se zopet pojavili. V torek so iiušli enega v neki trafiki ter ga prinesli na policijo, včeraj na trgu pa je bilo zamenjanih zopet več takih falsifikatov. Očividno se l judje še niso izučili... □ Smrt na vasovanju. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 23 letni posestnikov sin Janez llolc iz Slavščine. V noči od 23. aprila tega leta je v Slavščhii pri lližnarjovi hiši ustrelil posestniškega sinu Konrada, Polnilca v prsi ter ga usmrtil. Žalostni dogodek se je pripetil pri vasovanju. Ilolca so pod oknom presenetili fantje, med katerimi jc bil tudi pokojni Po-luac. llolc pravi, da so ga hoteli fantje napasti /. ročicami, da pa jc bežal ter je nu begu ostre* lil nazaj proti napadalcem, ne da bi meril. Priče pa trdijo nasprotno ter dokazujejo, du so je usodni dogodek odigrul nu samem med obema fantomu ter llolc ni bil napaden. Senat, kateremu je predsedoval vss. Lenart, prisedovalu pa vss. dr. Kotnik in Kolšek, je obsodil Ilolca nn 8 let robije. Obtožbo je zastopal <1 rž. pravdnik dr. Hoj nik. □ V Maribor prideta po plačilo. Pred okr. sodiščem v Zagrebu se jc |>ričeln razprava proti znanima glavnima krivcema poloma Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru ravnatelju Ivcn-di in tajniku Krištoliču, in sicer zaradi manipulacij pri zadrugi »Edinost«, ki je bila osnovana |>o polomu Kmetijske ekspertne v iste svrhe kakor prvo |>odjetje. Za razpravo vlada v Zagrebu največje zanimanje, saj sta oškodovala s svojim poslovanjem nnd 1600 ljudi. Tretji osumljence Žunkovič je v preiskovalnem /.ajio-rtt umrl. Kendo in Kristofiča si bo po izreku sodbe v Zagrebu »izposodilo« še mariborsko sodišče, ki je že zahtevalo njuno izročitev. V Mariboru prideia |>red sodnike radi Kmetijske eks-portno. Cetfe & Občinska seja okoliške občine bo jutri oh 6 zvečer, seja mestne občine celjske pa v j>etek, dne 8. junija ob istem času. w Tudi celjski privatni nameščenci bodo imeli jirotestno zborovanje in sicer jutri, v petek zvečer ob 8 v Narodnem domu, & Predavanje o plinski kuhi bo priredila mestna plinarna v Celju v petek 1. in v soboto, dne 2. junija v suterenu mestne osnovne šole. Vabljene so vse gospodinje. Vstop je prost. Književni glasnik. Izšla je druga številka Književnega glasnika, ki ga izdaja Družba sv. Mohorja. Ta številka prinaša med drugim tudi spis profesorja Sovreta o knjigi j>ri Grkih in Rimcih. P! Dež, toča. Zadnje dni imamo precej čudno vreme. Skoraj vsak dan jc malo dežja in vreme je precej hladno. V torek od 5 do 6 popoldan se je zopet stemnilo, začelo je deževati, ua severovzhodni strani Celja pa tudi v Celju je grmelo in treskalo ter je ]>oleg dežja padala tudi toča, debela kakor češnje, ki je posebno na drevju in sadežih napravila precej škode. Neurje je pa kmalu minilo. & Prijatelja je okradel. Pred dnevi sta prišla skupaj iz Avstrije brezposelni trgovski pomočnik R. Mirko in še neki njegov prijatelj K. V neki gostilni v Celju sta shranila svoje reči in odšla po svojih potih. Prvi se je vrnil K. in poleg svojih stvari odnesel tudi prijatelju dva (oto-aparata, plašč in še nekaj drugih reči v skupni vrednosti 750 Din ler nato neznano kam izginil. Ptui Javna telovadba državne gimnazije ho danes v Ljudskem vrtu. Začetek ob treh popoldne. Iz zdravniške službe. Banovinski zdravnik dr. Franc Bruinen, ki je bil nastavljen kot sekundarij v tukajšnji bolnišnici, je podal ostavko na svojo službo. — Banovinski zdravnik dr. Bela Stuhec sc jc moral radi nujnih službenih poslov vrniti z dopusta ler zopet ordinira. Drzen vlom. V Cankarjevi ulici je bil izvršen drzen vlom v stanovanje starinarja Adama Novaka. Vlomilec je izrabil Novakovo odsotnost ler odnesel 7 dvajsotkronskih zlatnikov, 5000 Din vredno zlato uro, žensko srebrno uro, zlat prstan, obleko LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Znižane Dijaška četrtek, 31. maja: Mojster Anton Hit. Izven oone nd ii) Din navzdol. Petek, 1. junija oh 1.1: Hratje Karamazovi. prelistava. Cene od 5 do 14 Din. I Sohotn, 2. Junija ob 20: Slehernik na Kongresnem trgu. (V slučaju slabega vremenu Gospoda (ilcmhaje ti \ drami. Izvou. Globoko znižune cene oil do 14 Din. 1 Nedelja, 3. junija ob 1(i: Otvoritev letnega Tivoliju: Kulturna prireditev v i'rni ni čaju neugodnega vremena ob 20 v drnini. Globoko znižane cone. 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, poročilu, lahka glasba. Petek, 1. junija: 11.00 Šolska ura: Dnevi mladinske glasbe (prof. K. Adamič) 12.15 Plošče 12.4.1 Poročila 18.00 I as, plošče 18.00 Radijski orkester 18.30 Izleti zu nedeljo (društvo Krka) 19.0(1 Frnneoščinn (prof. Preželi) 19.30 Filozofsko predavanje (dr. France Vobor) 20.00 Baladul večer: 1. Predavanje (Vilko IJkmar), 2. Balado pojo M. Rus, 3. Radijski orkester 21.00 Prenos z velos;\|nia 22.00 Ons, poročila 22.1,1 Beethoven, Erolen na ploščah. Drugi programi t OPERA (Začetek ob 20) Četrtek, 31. mnja ob 1.1 pred hotelom Tivoli: Pri belem konjičku. Ceno od 20 Din navzdol. Petok, 1. junija ob 20: Rlgoletto. Gostuje Zvonlmira Zu-pevčeve. Red B. Knlmln. 9. lunlta: T,o v slnčnjo slnhegn vremen n • Poli sku kri. Isvon. Globoko znižano ceno od fi do 20 Din. Nedelja, 3. junija ob 2(1: Ples v Savoju. Izvou. Globoko znižane cene od fi do 20 Din. 111.00 Naši ljudski odri (Jože Vombergar) 10.30 Koncert . ter 800 v gotovini. Škoda znaša nad 10.000 Din. pevskega zbore.Zora* Iz Šiško, vmes Radijski orkester j Vloma jc osumljena neka oseba, ki si je dan pred vlomom najela v isti hiši sobo, po izvršenem ylomti pa izginila neznano kam. Kolesarski tat. Orožniki so aretirali nekega 29 letnega Jurija P. iz Haloz, ker je kradel kolesa v ptujski okolici. Nekaj tatvin so mu že dokazal' ter so ga izročili sodišču. Lubadar .se je pojavil v gozdovih občine Slo-perce. Napravil je že ogromno škodo ter morajo posestniki drevje v velikih množinah podirati. Vič Prvo sveto obhajilo je |ireleklo nedeljo prejelb 153 otrok. 1> hodnostnega fondu se pri nas vr.šo javna dela po dveh krajih. Na Večni poti od vhodu na strelišče pa do vrtnarije Herztnansky in na Viču na Cesti na Dobrovo. Tako so brezposelni, ki jih imamo veliko, vsaj za silo zaslužili po nekaj dinarjev za najpotrebnejše. Delo na Viču je zahtevalo žal delnzmožnosl strojnika parnega valjarja, kate-romu eo radi malenkostne ranice, ki Je povzročila zastrupljanje krvi, morali odrezati roko. Debata o imenovanju članov v šolski odbor me ČETRTEK, 31. maja. Belgrad: 19.00 Muli koncert 20.00 Deveti simfonični koncert (Huydn, Mozart, Milo-šcvlč, Novak, VVagner) — Zapreb: 20.00 Prenos" iz Belgradu — Dunaj: 10.00 Plošče 18.00 Komorna glasba 19.1.1 /.a vsakega nekaj 21.10 IIaydnov koncert Budimpcita: 18.30 Violinska glasba 19.00 igra 21.00 Prenos — Milan-Trst: 20.45 Opora Don Carlos , Verdi tlim: 20.4.r> Orkestralni in vokalni koncert 21.40 Veseloigra .Poloti« 22.1,1 Lahka in plesna glasba — Praga: 19.5.1 Volovskl inonuot«, veselo scene V/, llavdnovoga življenja 20.3.1 Modro noči v Herlcniu 21.06 Štiri zborovsko balado, Novak 22.4.1 Itoniaiitičnn opera .Viola . Smetana — Bratislava: 20.20 Šramel — \ arlava: 19..10 Lahka glasba in pelje 21.1.1 Orkestralni In čellstlčni koncert Monnko-gledališča v I ''"•' 19'n() Večerni koncert — Nemčija: 21.30 Prenos 3. de-Jaki V slu- Julija R. Straussove opere a dvojčka slabo nadarjena. Nemški duše-slovec 11. Luxe.mburger je pri.šel do podobnih ugotovitev pri raziskovanju vzrokov bolezni slaboumnih, Izjned 17 parov je bil pri tO parih tudi drugi dvojček slaboumen. V teh primerih je bil dušeslovec mnenja, da je po vsej verjetnosti tudi drugi dvojček slaboumen in da bo bolezen izbruhnila šele pozneje. Govorili smo o podobnosti dvojčkov, ki je podedovana. S tem pa še ni rečeno, da je vsaka ]>odobnost podedovana. Treba je namreč pomisliti, da prejmeta dvojčka navadno isto vzgojo in da živita v istem okolju in da je torej treba pripisati del podobnosti tem skupnim okoliščinam. Kljub temu navajajo učenjaki mnogo dvjčkov, ki so si izredno podobni, čeprav so zrastli v različnih razmerah. Ameriški zdravnik Paul Popclnoe poroča o takem paru dvojčkov: Dvojčkom jc umrla mati kmalu po porodu. Stara sta bila komaj 14 dni, ko so ju ločili in izročili različnim vzgojiteljem. Sestrico jc vzgojil neki obrtnik. Obiskovala je samo 4 leta šolo, nakar je vstopila v trgovino in postala tajnica. Drugo sestrico so vzgojili na posestvu. Pozneje je študirala na visoki šoli. Kmalu se je poročila in štorklja ji je prinesla otroka. Bila je učiteljica. Čeprav sta bili sestri tako ločeni po kraju in vzgoji, sta ostali po te- V Madridu jr \'sako leto na praznik Sv. Rešnje glavne ulice lesu iu po svuji duševnosti neverjetno podobni. Obe sta krepki in zelo priljubljeni. Njuna duševna nagnjenja бо si povsem podobna. Ta primer je pokazal, da se pri drugi sestri kljub boljši vzgoji ni razvila višja inteligenca. Čeprav sta živeli v drugačnih razmerah in družbi drugih ljudi, je šel njihov razvoj iz istega raz-hodišča in ni niti pri drugi, ki je mnogo več študirala, šel čez določeno višino. To je dokaz, da je bila tudi njuna podobnost v nadarjenosti podedovana. iKO ločeni po Kraju in vzgoji, sta osian po ie- Pa so dejali, da irancoski narod peša! Francoz Pierre Veyron (na levi), ki je zmagal v Berlinu pri avtomobilski dirki, in sicer na avtomobilu nižjega razreda, čestita svojemu rojaku, torej Francozu Guyju Mollu, ki je zmagal pri dirki velikih avtomobilov. — Na desni zgoraj: Francoski letalec Delmotte, ki je postavil nov rekord v hitrostnem letu nad 100 k in. Letel je s povprečno hitrostjo nad 431 km. i'avei Codos, ki sta sreč.o dobila Spodaj na desni: Francoza Maurice Rossi (levo) in prekooceanski polet čez New-Yoik v Kalifornijo. Njihov namen je bil, da bi zboljšala svoj dosedanji rekord v poletu na daljavo (iz New-Yorka v Palestino), ki znaša 9150 km. Rusija ima zopet doktorje »Times« poroča iz Rige: Po 17 letih je prejelo 11 profesorjev moskovskih visokih šol naslov doktorja. Povsod se opaža na šolskem področju težnja za povratek k nekdanjim pred-revolucijonarniin tradicijam. V srednjih šolah imajo učitelji zopot pravico discipl'iniranja. Vstale so zopet šole, ki so jih dijaki dolžni obiskovati 4, 6 ali 10 let. Zopet so vpeljali stari sistem izpitov. Na visoko šolo bodo smeli poslej samo tisti dijaki, ki so 10 let obiskovali srednjo šolo. Absolventi visokih šol prejmejo naslov »kandidata ali doktorja«. Radio proti tatovom Pred enim letom je nabavila uprava največjega angleškega kopališča Brightona prenosne radioaparate za stražnike. Razposlala je zdaj na dan obletnice dnevnemu tisku podatke, ki dokazujejo, da je znižal radio skoro do polovice število tatvin, vlomov in napadov v brightonskem okraju. Zločinci ne marajo nastopati v okraju, kjer je podučen sleherni stražnik o njih zunanjosti že nekoliko minut po zločinu. Rajši odhajajo v druga, manj napredna, a bolj varna mesta. — Policijski radioaparat tehta do 5 kg. Stražnik ga nosi v usnjeni torbi na hrbtu. Čim se oglasi mestna radiopostaja policijske uprave, prične zvoniti na torbi pritrjen zvonček. Stražnik sname slušalo in sprejema poročila o izvršenem zločinu. Seveda ne more stražnik oddajati lastna poročila na policijsko upravo, temveč samo posluša. A radiotehnika bo nedvomno pozneje omogočila tudi obojestranski razgovor. ga Telesa veličastna procesija, ki gre skozi prestolnice. Od Tilmenta do Snežnika Primorci, bodite previdni! O tragediji Slovenca čotarja, ki se je t Trstu vrgel iz III. nadstropja polic, uprave, smo zvedeli še za naslednje podrobnosti, čo-tar je padel na glavno ulico pred kvesturo, kjer teče rojanski tramvaj. Padel je najprej na tramvajsko žico, nato na tla. Prav radi te okolnosti ni bil na mestu mrtev, pač pa je umrl šele v bolnišnici. Tu je šc poljubil križec, ki mu ga je dal v poljub duhovnik. Bolniki so še slišali, kako je dejal: »Hvala Bogu, da je konec trpljenja. Strašno so me zdelali...« Čotar se je očividno vrgel skozi okno, da bi se rešil mučenja med zasliševanjem na policiji. Kar je še bolj tragično: Čotarja je zvabila v past tržaška policija. Prejel je iz Trsta brzojavko, naj se vrne iz Jugoslavije domov v Trst, kjer ga čaka služba. Kazni naj se nikar ne boji, ker je bila zadeva že urejeaia z obla-stvi. Na sporočilu so bili podpisani svojci! Čotar je verjel in se odpravil domov. Italijanska policija ga je takoj aretirala. — Podobne brzojavke je prejelo še več priseljenih Primorcev. Nekaterim je bilo brzojavljeno, naj pridejo takoj domov, da je mati na smrtni postelji. Ti so res šli na pot in po skrivnih potih prekoračili mejo. Ko so prišli domov, so jim svojci povedali, da oni sploh niso nič brzoja-vili! Tudi bolan ni bil nikdo. Od teh ni italijanska policija nikogar njela, temveč so se srečno vrnili v Jugoslavijo. Stojimo torej pred novo specialiteto fašistične policije, ki fašizmu gotovo ni v čast! Društvo »Tabor« v Ljubljani je priredilo za rajnim Marijanom Čotarjem lepo komemo-racijo; govoril je dr. Lavo Čermelj. Trta slabo kaže. Na Vipavskem je letos zarod na trti silno redek. Ljudje ne pomnijo tako pičlega. Te dni je nad Vipavsko dolino divjal še mrzel veter, ki je zarodu v cvetju I zelo škodil. Nemcev ni bilo letos na goriški trg. Prejšnja leta so prodali z goriškega trga mnogo črešenj v Avstrijo, a letos ni bilo teh kupcev. Zopet udarec za kmeta. »Vita Nuova« je glasilo katoličanov v Trstu. Tržaški škof dr. Fogar je v njem priobčil svojo obrambo proti napadom fašističnega tiska. Vso naklado je tržaška kvestura takoj pokupila, tako da list sploh ni prišel v v roke Tržačanov. Druge izdaje policija ni dovolila. Na vsak način čista vest fašističnih oblastnikov! Absurdnost fašistične gospodarske politike. Iz Vipavske doline poročajo, da so občinska oblastva določila cene, po katerih smejo kmetje prodajati svoje pridelke. Liter mleka ne smejo prodati dražje kakor po 0.60 lire in jajca po 0.15 lire. Kmeta, ki bi prodal svoje pridelke po višjih cenah, morajo takoj naznaniti oblastvoml Treba pomisliti, da so produkcijski stroški na Vipavskem silno visoki. Kmetije so že itak v popolnem razsulu, blago sploh nima cene. Zdaj še ta določba! Popolna verska svoboda na Kitajskem Danski list »Maasbode« poroča, da jc kitajski zunanji minister Vangčtinkvej izjavil, da proglasi kitajska vlada v kratkem popolno versko svobodo. To izjavo so posebno pozdravili misijonarji, ker daje poroštvo za svobodnejši razvoj misijonstva na Kitajskem. Novi novci za brate Bolgare Nov srebrni denar v vrednosti 50 in 100 levov, ki so ga te dni skovali v Londonu in ki je seveda namenjen Bolgariji. Kakor gledalec vidi, je na prvi strani podoba kralja Borisa. Osnutek za te novce je izdelal neki angleški umetnik. Japonski listi podrobno popisujejo čndno usodo ponesrečenega samomorilca, ki je skočil v žrelo velikega ognjenika Aza, toda ostal živ. Nesrečnež se je po skoku trudil, da bi prišel do žrela, splezal jc nad 300 m globoko, a do žareče lave le ni prišel. Obležal je obtolčen, brez zavesti. Ponoči je odprl oči in nastopil mučno pot nazaj po pepelu med kosi strjene lave. Potreboval je deset ur do vrha. V bolnišnici. kamor so ga prepeljali, je rekel: »Na dnu ognjenika sein opustil vsako misel na samomor.« Nov mosl se je zrušil V l>ondon poročajo iz New-Delhija, da se je v Kašmiru zrušil most, ki eo ga gradili čez reko Čenab. Okoli 100 ljudi je z njim padlo v reko. Mnogo jih jc utonilo. Doslej so potegnili nn suho 12 utouljcncev. >Ali imaš vžigalico?« »Kdo, jaz?« Od večine ljudi obstoji samo en »izvod«. Toda o dvojčkih ni mogoče tega reči, saj sta si pogosto tako podobna, da bi lahko rekli,.da obstojita dva »izvoda« istega človeka. Vsakdo je že opazil, kako podobna sta si dvojčka. Zelo pogosto jih je tako težko ločiti drugega od drugega, da se pogosto motijo v tem pogledu ne samo njihovi znanci, temveč tudi bližnji sorodniki, kakor sestre, bratje in celo starši. Ta podobnost se ne izraža samo v zunanjosti, temveč tudi v vedenju in ravnanju. Marsikomu bo še znana zgodba dveh dijakov, ki sta danes že vseuč.iliščna profesorja, eden v Upsali, drugi v Stockholmu. Ko sta štu- Danes poteče 125 let, odkar je umrl slavni skladatelj Josip Ilaydn. dirala, sita si bila tako podobna, da so jn tovariši ločili samo po ovratnici. Prvi je nosil kravato počez, drugi navpično. Oba sta študirala medicino. Tudi nanje je prišla vrsta, da napravita izpit iz fiziologije in anatomije. Ko je prvi prestal izpit iz fiziologije, je šel ven in prosil brata, naj mu da svojo kravato. Vrnil se je k izpitn iz fizjologije, ki ga je seveda tudi napravil. Drugi brat je hodil samo k predavanju anatomije in je na isti način dvakrat napravil izpit iz anatomije, enkrat zase, enkrat za brata. Tako ni bilo treba prvemu študirati do vseh podrobnosti anatomije, drugemu fiziologije. Podobnost dvojčkov ima svoj vzrok v tem, da sta oba podedovala iste lastnosti od staršev, telesne, kakor tudi duševne. Ta enakost v dednosti obstoji samo pri dvojčkih, ki so se razvili iz enega jajčeca. Če gre za dvojčke, razvite iz dveh različnih jajčec, potem sta lahko različnega spola in si nista bolj podobna, kakor navadni bratci ali sestre. Euakost v dednosti, ki jo opažamo pri dvojčkih, je velikega pomena za proučevanje pomena dednosti v razmerju do zunanjih okoliščin. Lahko trdimo, da sloni podobnost med njima v prvi vrsti na dednosti, medtem ko je treba razliko med njima pripifcati v prvi vrsti učinku zunanjih jko i*.-in. Na ia na''in si lah»o ustvarimo jasno slik) med re-merjem sil dednosti in okolja. Glede zunanjih telesnih znakov smo že dejali, da je podobnost pri dvojčkih izredno velika. Podobnost se ne izraža samo na laseh, na barvi oči, na telesni konstituciji in na licu, temveč tudi v drugih znakih, kakor so: slabi zobje, poletne pege in druge jiosebnosti, da celo prstni odtisi so si pogosto enaki. Isto velja glede duševne podobnosti. Sploš-•ao domnevajo, da je pisava izraz duševnosti posameznega človeka. V resnici so pri dvojčkih pogosto ugotovili takšno podobnost v pisavi da so komaj ločili pisavo prvega ostal povsod priljubljena institucija, kateri ob odprtju čestitajo od vseh strani. Ne manjka nobeno diplomatsko zastopstvo v naši državi, pozdrave so poslali številni velesejmi od drugod, nadalje vse gospodarske zbornice v državi, župani itd., poleg številnih osebnosti našega javnega življenja. Pokojninsko zavarovanje nameščencev ranje. V slikah je W. grafik, se reče risar, nikdar ne doživlja olja kot totalnega izraza resničnosti, nego kot nekako kolorirano notranjo strukturo narave, zgrajeno na nekakem staničju. Conrad Hoetzendorf je tudi prvenstveno risar, toda v njegovih delih je mnogo več prostora in zraka, enotnosti in celote. Predmet — naravo doživlja C. H. zelo subjektivno, polno, takorekoč iz-nenada, evo etape k realistični krajini, ki jo bi bil C. H. (risbe 116 in si.) skoro dosegel, če mu ne bi tega branila ujetost v neskončno zdrobljenost linije in ploskve v poznoromantičnem smislu. V primeri s tem nam ostala dela na razstavi ne napravljajo nikakega ustrezajočega vtisa, tako zlasti ne skice Isa Kršnjavega, ki očitujejo bolj ljubezen do slikanja kot resnično zmožnost. Plastika je zastopana po portretih Ivana Rendiča in Va-troslava Doreganija, razodevajočih tendenc po realistični formalni označbi. Ozko zastavljena časovna meja razstave je pedagoško srečna misel, razvoj stopa v plastičnih oblikah pred nas. Še ob tej zbirki jasno vidimo, kako zgodaj se je genij slovenske umetnosti posvetil centralnemu problemu impresijonizma, luči in barvi, namreč pri sodobnikih tu obravnavanih HrvatoTr, bratih Šubicih. R. Ložar. Majski Dom in svet ki ie te dni izšel, prinaša v leposlovnem delu kos Pregljeve avtobiografije (»V senci z onkraj«) od prvih otroških do zrelih mladeniških let, ko jc »zaradi nje (stare matere) in gospoda fajmoštra, ki je ves čas to od mene pričakoval«, stopil v bogoslov-nico — in ko je začel hoditi v nemi senci z бпкгај, ne da bi proniknil v skrivnoet dedove smrti. To je zares lepa črta, polna Pregljeve srčnosti, plastika, neposrednosti. — Pesmi so prispevali: Vida Taufer, Bogomil Fatur, Vinko Beličič in Joža Lovrenčič, a Bevk nadaljuie »Ubogega zlodja«. V eseističnem delu je zastopan pred vsem Andrej Gosar z razpravo »Stanovska ideja in preureditev družbe«. Tu pravi avtor, da v sodobnih ideologijah o stanovski državi sploh ne gre za kako povsem novo ureditev družbe, marveč le za to, da se organzacija glavnih kulturnih, gospodarskih, stanovskih in političnih skupin in korporacij izpopolni ter sc njihovim samoupravnim organom priznajo primerne javnopravne funkcije in s temi združene pravice. Pri tem pa je odločilno vprašanie, kako urediti medsebojno razmerje vseh teli najrazličnejših samoupravnih organizacij ozir. korporacij, da ee bodo vse skupaj organično med seboj dopolnjevale ter na ta način uzajamno služile čim popolnejši obči blaginji. Anton Breznik nadaljuje prezanimivo in pre-koristno razpravo »Jezik naših pripovednikov«, V tej številki obravnava Tavčarja. Pred vsem pokaže avtor, kako je v 90. letih, ko ie bil vpliv novega časnikarskega jezika v umetnosti in vsem javnem življenju izredno močan, zajel ta novi val tudi Tavčarja, ki se je sicer dokaj trdovratno upiral vsem jezikovnim novotarijam. Glavno svojslvo Tavčarjevo pa ie izmišl'aaie v ieziku. Čim bob ie kako Lani je število zasebnih nameščencev zavarovanih pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani naraslo in sicer je naraslo število moških zavarovancev od 7.235 na 7.421, njih zavarovani prejemki pa od 181.66 na 182.05 milj Din, istočasno pa je naraslo število ženskih zavaiovancev od 2.797 na 2.861, zavarovani prejemki |>a so celo neznatno padli od 42.6 na 42.3 milj. Din. S tem smo deloma pri številu zavarovancev nadoknadili izpad leta 1932, ki je znašal pri moških in ženskih zavarovancih 316, prirastek 1933 260. Inferesantno je, da je padlo baš število zavarovancev v višjih razredih, dočim je naraslo v nižjih razredih. Za razmere zasebnih nameščencev je kaj značilno tudi. da je ljovprečna zavarovana vsota, ki je dosegla svoj višek leta 1930 s 23.036 Din. lani ponovno padla iu sicer od 22.109 Din letno na 21.736 Din. Iz tega se vidi, da se zniževanje prejemkov zasebnih nameščencev, ki se je začelo leta 1931, še naprej nadaljuje. Zato je tudi predpis prispevkov padel od 27.2 na 26.8 milj. Din, največ v bivši ljublj. oblasti ler v zelski banovini, predpis v primorski banovini se je celo povečal od 3.8 na 4 inilj. Din. Glede dajatev je omeniti, da je lani število rent naraslo, pa tudi izplačana vsota je znatno višja kol leta 1932 (za 1.7 milj. Din). V oddelku za neobvezno zavarovanje je število zavarovancev naraslo za 16 ali za 3.1%. Pokojninski zavod v letu 1933 V naslednjem navajamo v glavnih potezah aktiva in pasiva zavoda v letih 1933 in 1932 v milj. Din: Aktiva: blagajna 0.17 (0.25), Poštna hranilnica Naša zunanja trgovina Iz pravkar objavljenih podatkov je razvidno, da je znašal v aprilu t. I. naš uvoz 282.65 milij. Din in je bil znatno večji kot aprila lani, kar je v veliki meri pripisovati sezijskim razlogom. V primeri z aprilom lani je naš uvoz po količini narastel za 33.75%, po vrednosti pa celo za 35.6%. Istočasno je v primeri z aprilom lani narastel naš izvoz po količini za 26.45%, |>o vrednosti pa za 16.89%, znašal je namreč v aprilu letos 263.26 milijonov Din. Razvoj naše zunanje trgovine nam kaže tale tabela v milijonih Din: Uvoz 1933 1934 Izvoz 1933 1934 januar februar marec april 4 mes. 172.2 180.0 246.9 208.4 807.5 259.7 232.9 325.2 282.7 1100.5 232.2 224^5 255.8 225.2 937.7 232.7 269.9 333.2 263.3 1099.0 Glavni predmeti našega uvoza so bili v aprilu naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih podatki za marec 1934): Sirov bombaž 20.8 (25.3), bomb. predivo 29.5 (35.85), bomb. tkanine 20.5 (24.35), nepredelano železo 4.67 (3.76), tračnice, žel. material itd. 8.65 (2.4), razni izdelki iz železa in jekla 11.8 (11.37), volna sirova 4.6 (7.5), voln. predivo 8.1 (6.55), voln. tkanine 10.9 (21.94), svil. predivo 7.0 (6.55), svil. tkanine 6.45 (7.4), sir. nafta 3.7 (1.6), kože domačih živali nepredelane 8.1 (8.04), limone in pomaranče 6.1 (2.05), ostalo južno sadje 3.3 (6.35), premog 6.65 (11.35), olj. plodovi, semena itd. 5.3 (8.5), stroji in aparati 7.55 (13.2), elektrotehnični predmeti 5.1 (5.4), prevozna sredstva 2.76 (2.2), umetne org. barve 4.94 (4.3) itd. Največ pa smo izvažali: koruza 31.8 (60.2), konji 5.6 (5.5), goveda 8.9 (8.86), prašiči 11.24 (11.44), drobnica 1.04 (0.2), perutnina 8.6 (12.4), jajca 9.1 (16.94), drva 1.25 (20.0), stavbni les 64.13 (61.04), oglje 1.7 (1.6), lesni izdelki 6.96 (4.6), cement 4.9 (6.1), svinec 4.2 (1.4), sirov baker 39.3 (51.2) m razne rnde itd 12.5 (8.1) itd. Skupno je v prvih 4 mesecih t. 1. znašal naš njegovo delo plod gole domišljije, tem bolj je tudi jezik v tej povesti samovoljna tvorba Tavčarjeva. Pri Tavčarju se vidi, pravi Breznik, kako sta jezik in umetnost v tesni zvezi: izmišljanie v umetnosti vodi k izmišljanju v jeziku. Tavčar je imel močno subjektivni značaj, ki ni trpel tujih vplivov, podlegel pa je lastnim: presilni domišljiji, afektaciji, pretiravanju. V njegovem slogu ie viden ves oseben značaj kakor v slogu malokaterega drugega slovenskega pisatelja. V Razgledniku so ocenjene med drugim sledeče knjige: Slovenski protestantski pisci (lx>gar), Kosova Zgodovina Slovencev (M. Miklavčič), Kra- i Ijeva Moja pot (Frst.j, Čmogonski socialni romantik (T. Debeljak). S. Škerl je prispeval članek: Peter i Dorfler in sodobno nemško pripovedništvo. »Dom , in svet«, ki ga priporočamo, sc naroča: Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. * V zadnji številki »Slovanskega Pfchlodn« obravnava Oton Berkopec pod naslovom »Sou-čnsny slovinskv tisk n stav knihoven« sodobno stanje slovenskega knjižnega življenja. Moramo reči, dn je pregled zares točno in izčrpno podan, v vsakem pogledu objektivno sestavljen, z lepim priznanjem visoke stopnje slovenske kulturne zavesti. I'red vsem obravnavo Berkopec razgibano življenje književnih družb in založb, noto sc bnvi z leposlovnimi revijami in drugimi mesečniki, z znanstvenimi revijami, n končno z dnevniki tedniki in kniižnicamL 2.2 (0.23), denarni zavodi 15.65 (13.35), drž. in ba novinske obveznice 28.8 (32.15), nepremičnine 73.2 (63.25), posojila 125.9 (123.9), zaostali prispevki j 4.4 (3.0), inventar 0.8 (0.87), tuji pok. zavodi 0.8 j (1.1), druga aktiva 9.0 (4.6), tečajna razlika pri dri. ; papirjih 6.1 (9.1) itd. s Pasiva: premijske rezerve: obv. zavarovanje ! 285.5 (254.2), za neobv. zavarovanje 10.2 (8.4), za I višje dajatve 9.1 (8.3), lombardno posojilo 19.C I (22.9) itd. Bilančna vsota je narasla deloma radi izpre-menib v načinu bilanciranja od 300.6 na 356 milj. Podrobna razdelitev zaostalih prispevkov kaže. da se je zavodu jKisrečilo zmanjšati zaostanke v območju mariborskega inšpektorata, narasli pa so nadalje zaostanki v ostali naši banovini od 0.8 na 0,93 milj. Din, toda to povišanje je malenkostno v primeri s povečanjem zaostankov v primorski banovini od 0.8 na 1.65 milj. in v zetski banovini od 0.43 na 0.8 milj. Med dohodki in izdatki omenjamo: Dohodki: zavarov. prispevki 26.8 (27.2), dokup 0.25 (0.5), donos imovine 18.14 (18.25), od tega obresti posojil 10.7 (10.2), vlog v deti. zavodih 0.86 (0.92), vredn. papirjev 4.05 (4.33), zamudne obresti 0.23 (0.19), donos nepremičnin 2.3 (2.6) itd. — Izdatki: zakonite dajatve 2.6 (1.9), doklade 6.7 (5.7), odpravnine 0.18 (0.16), povračilo prispevkov 2.8 (3.0), pregled rentnikov in zavarovancev 0.16 (0.21), obresti 2.8 (2.87), odpisi na inventarju, na stavbah, vredn. papirjih itd. 9.6 (8.6) itd. K temu prijx>minjamo, da se vsi ti podatki nanašajo na obvezni oddelek in ne vpoštevajo ostalih dveh oddelkov. uvoz 256.875 ton v vrednosti 1.100.45 milj., dočim je v istem času lani znašal samo 205.954 ton za 807.5 milj. Povečanje znaša torej pri količini 24.7%, pri vrednosti pa celo 36.27%. Istočasno je v prvih 4 mesecih leta narastel naš izvoz od 795.179 na 1.012.633 ton od 1933 na 1934, torej za 27.35%, istočasno pa je vrednost narasla od 937.7 na 1.099.03 milj. Din, torej za 17.2%. Naša trgovinska bilanca je bila še v marcu aktivna za 8.0 mili, v aprilu pa je postala pasivna za 19.4 milj. Din. To je i>ovzročilo, da se je lanska aktivnost v znesku 130.2 milj. Din izpretnenila v prvih 4 mesecih letos malenkostno v pasivnost: za poldrug milj. Din. ★ Nov elektrilikacijski projekt. V torek je v ljubljanskem klubu pred izbrano jnibliko strokovnjakov predaval vseuč. prof. dr. Milan Vidmar o elektrifikaciji severozapadnega dela naše države. Po uvodu g. ing. Milana Šukljeta je predavatelj podrobno obrazložil svoj načrt vezave dveh važnih konsutn-nih središč Ljubljane in Zagreba z daljnovodom in priključkom na obstoječe centrale. Stroški njegovega projekta so bili preračunani na okroglo 90 milj. Din in so po mnenju predavatelja dani vsi pogoji za rentabilno obratovanje ter bi se obenem nabrala sredstva za elektrifikacijo ostalih krajev naše dežele. Borza Dne 30. maja 1934. Denar Neizpremenjcni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina in Curiha, popustili so Bruselj, London in Praga, dočim sta narasla London in Trst. V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi noliral 9.35—9.45. V Zagrebu je bil zaključen po 9.37 in v Belgradu je bil srednji tečaj 9.3768. Grški boni v Zagrebu 31.15—31.18 (31.50). Angl. funt v Zagrebu 252.25—254.75(252.95) v Belgradu 252.70—254.30, Španska pezeta v Ljub ljani 6.40 denar, v Zagrebu 6.38—6.48 (6.43). Ljubljana. Amsterdam 2310.96—2322.32, Berlin 1331.25—1342.05, Bruselj 796.91—800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 172.86—174.46, Newyork 3383.28—3411.54, Pariz 224.93—226.05, Praga 141.84 do 142.70, Trst 289.46—291.86. Promet na zagrebški borzi 60.528 Din. Curih. Pariz 20.2925, London 15.63, Newyork 307.625, Bruselj 71.90, Milan 26.165, Madrid 42.075, Amsterdam 208.50, Berlin 120.35, Dunaj 73 (57.20), Stockholm 80.50, Oslo 78.45, Kopenhagen 69.75, Praga 12.805, Varšava 58.10 Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes slaba, toda v Blerovih posojilih nadalje čvrsta in se lečaji slednjih drže prav dobro. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi komaj 1000 dol. 8% Blera. Pač pa ie bil znaten promet v delnicah Priv. agrarne banke, katere je bilo zaključeno 800 kom. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 37—38. vojna škoda 305-307, begi. obv. 53- 54, 8% Bler pos. 57—58, 7% Bler. pos. 52.50 den., 7% pos. Drž. hip. banka 65—66, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70 den., vojna škoda 305—307, 6., 7., 8., 9. 307 bi.. 6% begi obv. 53.50—54, 8% Bler. pos. 57—57.75 (57.75). 7% Bler. pos. 52.25—52.75, 7% pos. DHB 65.25 den. — Dclnice: Priv. agr banka 215—216 (215), Outlmann 80 bi., Osj. sladk. tov. 155 bi., Union 50 den., Isis 20 bi., Trboveljska 89- 90 (20 p) kanoni< kakor: Rozman, Valant, Abulnar, Kačič, Grabeč, Trobec i. dr., katerim se pridruži še znani Gračan Gaternig, prvak Avstrije na 50 km. Program bo zelo pester, na katerem bo nova točka »Handicap« dirke. Zanimiva bo dalje dirka z motornim vodstvom, glavna točka pa bo sprinterska točka, kjer bodo morali vsi favoriti pokazati svoje dirkalno znanje in tehniko. Zatorej v nedeljo vsi na igrišče Hermesa. Kolesarska podzveia «Ljubljana«. Važna seja tehničnega odbora pod7.ve7.fi se vrSi v petek 1. Junija ob pol 20 v j »osebni sobi gostilne pri Amerikancn. Og. Maver, Kosirnik, Smrokar, Vospcrnik ter ostali ilant tehničnega odbora sigurno. Na dnevnem redu Je organizacija podzvezne prireditve dne 10. junija. — Podpredsednik. ASK Primorje — Kolesarska sekcija. Obvezna seja odbora sekcije in sestanek vseh verificiranih dirkačev se vrSI v petek, dne 1. Junljn 1934 oh 21 v Delavski zbornici. Sekcljskl blagajnik naj se sigurno udeleži. Vsi in točno! — Načelnik. Danes drugo kolo svetovnega nogometnega prvenstva V prvem polu so preteklo nedeljo izpadle vse izvenevropske države. Danes se odigra drugo kolo svetovnega prvenstva, v katerem se srečajo naslednje države: Češkoslovaška—Švica v Turinu. Nemčija—Švedska v Milanu. Avstrija—Madjarska v Bologni. Španija —Italija v Florenci. Današnje tekme bodo izredno zanimive. Senzacija bo brez dvoma srečanje med Avstrijo in Madjarsko. Oba sta favorita, oba naj-resnejša kandidata za svetovnega prvaka. No in eden bo danes izpadel, drugi se pa kvalificira za semifinale. Zelo zanimiva bo dalje borba med Italijo in Španijo. Izgleda pa, da bo Italija zmagala. Za nas Slovane bo vsekakor najvažnejša tekma med Češkoslovaško in Švico. Tu dajemo prednost našim severnim bratom. Borba med Nemčijo in Švedsko bo istotako izredno interesantna. Zmaga je tu popolnoma negotova. Seveda so pa tudi presenečenja prav lahko mogoča, od katerih jasno niso izvzeta svetovna tekmovanja. Pri celi stvari je najinteresantnejše to, da so evropske države izrinile že takoj v prvem kolu vse države drugih kontinentov in se v naslednjih kolih borijo samo evropske države, vsled česar bodo tekme manj vlekle, blagajne pa bodo močno trpele. Finančni polom na svetovnih nogometnih tekmah. Letošnje svetovne tekme, ki jih organizirajo Italijani, bodo — kakor izgleda — končale z velikanskim deficitom. Že pri prvih tekmah je bilo izredno malo ljudi. Sedaj so pa izpadle vse izvenevropske države, ki sn r ICNJICO-TtflK - ENO- IN VEČBARVNI ♦ KNJIGOVEZNICA VSA GRAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO. SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO I Zelo poceni se oblečete pri Preskerfn, Sv. Petra cesta 14. Najceneje se oblečete pri: Tomšič, Sv. Petra cesta 38. Obleke Vam iz-gotovimo tudi po meri 1 MIZARJI Stavbno okovje, orodje • dobite tudi na hranilne knjižice najugodneje pri: Jeklo, Stari trg. (1) Moške srajce dobite najceneje prit Tomšič, Sv. Petra cesta 38. Oglejte si cene! (1) Domače salame priznane najboljše ter polemendolski sir nudi delikatesa I. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za ško-j f Mo-__(11 Volna, svila, bombaž I stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno ! pletenje tn ročna dela po ; najnižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana, Židovska ul. m Stari trg. Košnja sena in otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove ( pod Dolenjskim kolodvorom in nad : 'Zelenim hribom«), se j odda. — Razpisuje se I istotam dobavka 60 m* drv. Pogoji so «a vpogled pri hišnikih O. D D. na »Zelenem hribu« in v Wolfovi ulici št 12. I Pismene ponudbe sprejema uprava Oražnovega dijaškega doma na tukajšnji univerzi, glede košnje do 8. junija, glede drv do 20. junija t. 1, Običci ie uaso rautavn OTROŠKIH VOZIČKOV Osiov»ka e- 2«. Ljubljana VII KUCLBR & CO. tovarna oiroiklh voitćko*. Moderne slamnike kupite najugodneje pri Zofi Laurenčič, Mesta/ trg 7. Preoblikovanje po najnovejših modelih. (1) Ц Telefon 2039 PREMOG IKARB0PAKKTB : DRVA, KOKS nudi Pogačnik ' Bohoričeva ulica Si. 5. Kose zajamčene Weckove kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja (ceniki zastonj) malinovec, najfinejšo kavo in vso specerijo, Portland cement okove — kupujte pri JOS. JAGODIC, CELJE Glavni trg, Gubčeva ul, Mlad fant snažen, pošten — išče stanovanje kot sostanovalec. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6147. (c) ODDAJO: V gradu Zaprice v Kamniku, se poceni odda poletno stanovanje 3 opremljenih sob in kuhinje. skupno ali posamezno. Vprašati pri oskrbniku istotam. (č) Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico -se odda s 15. junijem za 600 Din. Vprašati: Trafika Nebotičnik. (č) Dvosobno stanovanje renovirano, suho, oddam poceni takoj ali julija blizu vodmatskega tram-(b)vaja. Predovičeva 11-1. č Čez počitnice ali pa v prihodnjem šolskem letu nudim že znano, popolno, prvovrstno oskrbo (nemško konver-zacijo) gojenkam boljših rodbin. Ljubljana, Singer-jeva ulica 1 -III. desno. D Za pokositev sena prepustim brezplačno približno 4000 kg otave. Poizve se v tovarni Golob & Ko., Vič pri Ljubljani. p Kako izgledata 2 glavi | Trgovci pozor! V večjem trgu na bivšem Štajerskem se oddajo v najem trgovski prostori s stanovanjem in inventarjem po zelo ugodnih pogojih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka priložnost« št. 6021. |n) Posestva Droben oglas r 'Slnvncu-posestvo ti hitro proda; ie ie ne z gotovim denarjev, nai kupen ti s kniižirr dn Enonadstropna hiša s tremi stanovanji, v Vod-matu, nova, naprodaj. — Plačljivo delno z vložni-mi knjižicami tukajšnjih hranilnic. — 1. Oražem, Moste. (p) Parcelo blizu 1000 m1, Podrožnik, proda Žirovnik, ' Tavčarjeva 6. (p) pred uporabo preparata ла formiranje ušes „RECTODOR.. lati glavi 5 minit pozneje po I neopaženi in povsem enostav j niuporabi •Rcctodora*. Uspeh I in neškodljivost zajainci-nj. I Gnrnilura Din Oir . Orifii [ nale ScltrOder Scheni;c razpošilja O mrli. i , .iddcle j/4 j Zapreb, Oundillkeva S/l Po struna pri plačilu v iupnjJ Uinfi"-, pri rov/clju L)iu 12'- Jabolčnik katerega sem pred vojno na tisoče zavojev razpe-čal pod imenom »Jabo-lus«, ter je izborna domača pijača, katero si lahko vsak sam doma naredi za majhen denar in sicer po navodilu g. dr. I. Vošnjaka, katero se izborno obnese. Pišite po navodila na »J a b 1 u 3 Franc Reiner, Podčetrtek. Tvrdka Ivan Kacin Domžale, ie razstavila pianine in harmonije na Gosposvetski cesti št. 12, dvorišče (poleg velesej-ma). Oglejte in poskusite domače izdelke Sprejemajo se naročila in popravila. Pianini 10.000 D., harmoniji 2000 Din. Pre-igrani klavirji vedno na razpolago. Cene zmerne, z garancijo. (g) Harmonij malo rabljen, močan glas, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. Oldsmobile 5 sedežna limuzina, v prvovrstnem stanju, komaj 25.000 km vožena, z novimi pneumatikami in 2 rezervi, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »S1.« pod št. 6172. (f) Motorno kolo znamke Puch, 220 HP -prodam ali zamenjam za kolo. Ledinek Alojzij, Bresternica 45, pri Mariboru. (f) 6075. (g) Suhe gobe povzorčeno, kupuje stalno po najvišji ceni Artur Nachbar. Radeče. (1) Manjše tkalnice za bombaž ali posamezne statve kupim. Ponudbe pod -Statve« št. 6031 upravi -Slovenca«. (k) Fotomayer Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanje - takojl — 6 autofot 15 Din. Vsakovrstno zlato kunuie po naivišjih cenah CERNE, luvelir. Liub ana Wolfova Ui ca st. 3. Stavbišče na najlepši točki v Zagrebu, poceni naprodaj. Brezplačna navodila daje Posarič, Frankopanska 18, Zagreb. (p) Damski dežnik __črnohel, se je izgubil na Hišico po1' Slovenska Bistrica— Maribor. Dežnik je po visokopritlično, dvostano- nesreči padel iz meslne- i vanjsko (2 sobi), novo, ga avtobusa Celje—Mari- prodam. Krasen vrt, vo Sor. Najditeli naj odda da, klet, 4 drvarnice, dežnik proti nagradi v blizu Ljubljane. Vprašali hotelu Krulc, Slovensk ob Zeleni jami 21. (p) Bistrica. I Aulomofor i Chevrolet zaprl, kakor nov, ugodno proda Zirovnik, Tavčarjeva 6. (f) Coucli zofa, oto mane. spalni fotelji, vseh vrsi modroci po najni'.iih cenah in solidni izdelavi FRANC .IAGER, tapetnik Ljubljana Sv. Petra nasip 29. telet 50 42 Izbora naimodornejših vzorcev. Posteljne mreže izdeluje in iih sprejema v popravilo najceneje — Alojz Andlovic. Komen-skega 34. (t) ^ VINA ••••• •••• prvovrstna, bela in črna Vam ugodno nudi od 50 I naprej „Belokranjska klel" vinarsko zadruga, Ljubljana VII, Gasilska ul. 3. ODi&čite nas rta velesejmu! PREMOG DRVA iN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 **«»*•«•« Poltovorni avto Ford 4 cilinderski, 40 HP, 500 Kg, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Poizve, se pri tvrdki I. Korenčan, (e) 1 Ljubljana, Mestni trtf 20. Inserirajte v ,Slovencu'! »♦»♦»♦•♦♦♦♦♦♦»♦»»»»»»♦i Elektro- mofeorj novi in rabljeni za v napetosti vedno v velik izberi nn prodni. Lastna deiavmca za previjanje i popravljanje dyuain,auto dynam, elektro-inotorje ter vseh eleklr. aparalov FRANJO PliltdNLIC eleklro-podjetje Ljubljana, Gosposvotska 1(> i »lefon M 7) Reklamna ccna! Otročje in moške noga vice po , . Din 3.— damske, kratke Din 4. nudi — Nogavice »Bem berg«. družba z o. z Ljubljani, Miklošičeva 14 Opeko vseh vrst kupite po nizki opekami Jerko, Črnuče. 01 la češnje črne, rdeče, trde, delikatesne, kg 4.25 Din — in h r n š k e franko podvoz vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Šivalni stroj PfaH okroglim čolničkom, malo rabljen, naprodaj. Mcrosodna 1. (1) Košnjo pod Rožnikom, oddam. -Poizve se: »Elite«, Prešernova ulica 7. (I) Gramofon dobro ohranjen, znatVffti »His Masters Voice«, zaradi selitve prodam Tyrševa 84. (1 Vrtna košnja naprodaj. Vprašati: Vrtnarija Baje, Tržaška cesta 34. (1) Otroški voziček športni, skoraj nov — in več oleandrov, naprodaj. Zaloška cesta 15. Mosle. Ugodno naprodaj različni, malo rabljeni šivalni in drugi stroji, kolesa, otroški vozički, gospodinjske potrebščine, antični predmeti pohištvo, ogledala itd. — pri tvrdki „Promet" Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve). Tja pošljite v prodajo tudi vsakovrstne rabljene ali nove predmete, katerih več ne potrebujete in so Vam le v napotje. Proda se dobra vijolina, istotam tudi obleka za 11 letnega dečka. Tabor 6, I. nadstr. Stavbna parcela pri Sv. Krištofu, naprodaj, Cena ugodna. Naslov v upravi »Slovenca» pod št. 6141. (1) Vrtno seno in otavo v košnji prodam pod Rožnikom. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 6167. (1) Novo kolo in šivalni stroj, pogrez-Ijiv — poceni naprodaj. Dvofakovn ulica 3. prvo nadstropje, levo. (1) kitajte in sirilr »Slovenca«! tt F1TONIN" povsod hitro in zanesljivo pomaga. »Filonin« nam služi kot prva pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah, opeklinah itd., ter se njegovo delovanje ne omejuje samo na razkuževanje, pač ra ustavlja tudi krvavenje, ublažuje bolečine, rano samo pa hitro zaceli. Steklenica 20 Din v lekarn.-.h Po postnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št 15 pošlje brezplačno -Fiton«, dr z o. z., Zagreo 1-78. »Reg. pod br. 1281 od 28. ju-liia 1933). Strojnega inženjerja in inženjerja kemije sprejme domače industrijsko podjetje železnine. Ponudbe z označbo teoretske izobrazbe in dosedanje prakse je poslati s prepisi spričeval na Propagando d. d., prei Dugomosse Zagreb, Jelačičev trg štev. 5 — pod „Inženjer". PORCELAN svetiljke — kuhinjsko posodo, emajlirano in alumini/asto — vse gospudin/ske in gospodarske potrebščine — orodje za ose gospodarske in industrijske panoge — okovje za staobe in pohištva, pločevino, oso ieleznino — nosilke — cement — kompletne kopalnice In straniščne naprave. Železie in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike — železne štedilnike od na/preprostejšega do najfinejšega, dobite pri D06DAN ŽILIC LJUBLJANA Dunajska cesta 11, poleg Eigovca, trgovina z ieleznino, poliedelskimi stroji, porcelanom in steklenino Ш za žimnice in drugo mehko opremo mora biti Ш I p I /Ш obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana tLmi li^i žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka J. KNINC Tu2 SfralISCe pri Kranin Na Ljubljanskem velesejmu paviljon F NAZNANILO 7 Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da opekarna v Sr. Gameljnih (prei Jos. Oražem) ZOpet ОђГа1и]б in ima vsakovrstno opeko po konkurenčnih cenah v zalogi. Za odjem se toplo priporoča I. Češenj, opekarna, Sr. Gameljne HOTEL „BELL EV M v ljubljani Krasne terase z dlvnlm razgledom na mesto in planine. Priznano prvovrstna kuhinja ter izborna vina. pivo ležak. Lepo urejene čiste tujske sobe. Pension od Din 50'—. Kopel v hiši, avto-garaže, lastni gozdni park, izreden užitek za letoviSčarje. Telefon interurb. 3042. Priporoča se P. ŠTERK, hotelir in lastnik hotela ho po Dtn T'—, 10"—. skubljeno Din 16—, 24'—, belo skubljeno Din 44"—. belo gosje skubljeno s puhom kg Din 36—, 48—, 64—, 84—, bel puh Din 150—. VZglOVnlCC DOlnlene 40X50 Din 10—, 60X80 Din 27—, 35—, -Pernico polnieno 120X180 Din 90 —, 135 — z rožastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko. Odeje prvovrstne in najcenejše v veliki izbiri. Pošlje se po povzetju. Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar. — .POSfELJINA« П. WClK. ZAGUED. ILICA 16 PIRJE Za tople dneve naši lahki čevlji Drap platno in rujava Kombinacija iz usnja. Belo glatno z lakom francoska peta. Modno platno s kombinacijo iz nsnja. Moški čevlji iz belega platna z rujavo kombinacijo. Jhunanik Liubliana, Tyrseva c. 1 „Petovia" Maribor, Gosposka ul. 17 Celje, Aleksandrova e. 1 Govori poslanca Pavlica o letošnjem proračunu se dobe v Ljubljani: v Jugoslovanski knjigarni, v Celjn: v Mohorjevi knjigarni, v Mariboru: v Cirilovi knjigarni. V istih knjigarnah se dobi: Dr. Knific: Marija Bistriška Cena Din 3-—. Sanitarne predmete kakor kopalne banje in peči, stenske školjke, Panama-klozeti, umivalniki, svinčene in pocinkane cevi in vse armature se dobi/o pri Sošterič, 9etan & Grker v L/ubi/ani na Resl/evi cesti 20, kateri imajo na/večjo zalogo in najniiie cene Naročajte .Slovenca*! Rekordna vožnja 2 Ure eo potekale. Naslednjega dne proti deveti je bdla megla nekaj manj gosta. Stotino metrov od broda ee je voda jasno razločila in nadalje se je izgubljala, kakor se izgublja studenec za zastorom zelenja. Vlaga je branila potnikom na krov in hodnike. Le bolj utrjeni od drugih so se upali tja. Nekajkrat so jih obšli, nato so se pokašljevaje in pljuvaje ustavili pri ostalih dvoranah, kadilnih sobah in v knjižnici s tem večjim vžitkom, čim više to segnali valovi in se tuintam z udarcem razpršili ob steni ladje. »Pojdimo plesati« »Mislim, da nimate morske bolezni!« »Idimo, dober roastbeef nas bo vsega tega ozdravil!« Dekleta so stala za Sipami zaprte palube in strmela v meglo. »Zavesa je in kaj za njo?« »Megla in voda.« Ne vendar! Zdi se, da je vse končano, da je ta parnik sam na svetu.« »Poglejte ta ogromni sivi val z rumenimi odsevi, ki se vali proti ladji, jo dvigne in se razgubi. Ln tu zopet eden.« »Ste videli?« Ta krik je privrel istočasno iz dvajset ust, zaokroženih od zavzetja, in pritegnil kako stotino "X)tnikov. »Kaj je bilo?« Te, ki so za vpile, so se spogledale v pričakovanju, da bi katera izmed njih mogla izraziti, kar ie videla. »Ladja... jadrnica, tik nas.« »Vsa siva, komaj dvajset metrov oddaljena.« »Majhna...« »O ne, ni bila tako majhna. Dobro sem jo videla.« »Jaz tudi, zagotavljam vam.« Dvomljivec je mislil drugače: »Kaj bil Kolektivna iluzija.« »Mar mislite, da se vozi kar tako mimo jadrnice, v razdalji dvajsetih metrov?« Moški v smeh. In dekleta, napol užaljena, napol smejč se, so ugovarjala. »Ne smejte se, gospodje! Videle smo!« »Pojdite, pojdite! Nastavili so vas, da nam pripravite razburjenje.« »Hal Ha!« Strežaj, ki je naznanil obed, je zedinil vee. Izjavili so, da niso ničesar videli. Srečanje z jadrnico, je Haynesa hudo razburilo. Ko je v noči zapustil Davisa, se je zleknil na postelj in skozi dve uri zaman iskal spanca. Legel je na en bok, kakor je pravil, nato na drugega, to se pravi najprej na desno stran, nato na levo, zaprl oči in se trudil, da ne bi ničesar mislil, da bi mislil na drugo in ne na ,Morsko zvezdo', a ni mu uspelo. Utrujen od borbe se je dvignil in rekel pri sebi: »Spal bom v New-Yorku.< O, kako sladek spanec si je obetal, ko bo rešen skrbi tega prvega prevoza! Nadevaje si uniformo se je ozrl skozi okno. »Dobro, megla!« Dodal je svoji opremi še gumijast površnik in škornje. Ničesar nenavadnega na krovu, torej ničesar, kar bi moral javiti Davisu. Kljub temu se je moral pripraviti na udarec kljuna polarnega pliča, mu govoriti trohico o tej vražji megli. »Kakšna blaznost, spustiti se vanjo z osemindvajsetimi vozli, zlasti ko imamo pred seboj tri ledene gore. Moram ga nanovo spomniti na najin razgovor in zvedeti, Če se je odločil kreniti proti jugu, kakor sem svetoval.« Odkar... da, saj veste, je bilo dalo mlado dekle iz Cardila prednost mirovnemu sodniku, je ljubil samo svoj poklic in morje. In tega — o, smejal se je v pest — mu ni mogel prevzeti notien uradnik stare Anglije. Torej, poln vneme je naskočil norega Davisa. Treba je bilo neke mere poguma, če je bilo njemu kaj svetovati. Nihče drugi od Družbe bi si ne upal. In glej, pri prvih besedah je Davie obrnil glavo. »Kako, tri ledene gore, ki v tej megli prihajajo proti jugu I In vi vozite z brzino osem in dvajset vozlov!« Наупев ni bogve kako uvaževan. Kaj pa je on? Mornar, kakor jih je tisoče na svetu. V množica ga sujejo. Ne ozirajo se nanj. Mestni pisarji, I dobro oblečeni in glave pokonci noseč, ga izzivalno ■merijo z očmi iz višine svojih lakastih čevljev. Toda na zapovedišču ,Morske zvezde' je mož in noben lord od adiniralata, pa najsi ima še toliko ! našivov, ne bi mogel povzročiti, da povesi pogled. I • »Povejte, Daviš, vi se zavedate, kaj jjome-nijo te tri stvari, postavljene druga poleg druge: oeem in dvajset vozlov, megla, tri ledene gore!« Dvignil je oči in zagledal pred seboj Davisov obraz, še bolj zaprt kot sicer. »Je to mogoče?« Daviš ne spozna! Daviš okleva storiti, kar mu je dolžnost, zmanjšati brzino ali kreniti naravnost j na jug.« Haynes je bil dovolj odprte glave, da je razumel, kaj zadržuje Davisa, da ne ravna pravilno. Bilo je nekaj Jorganovih besedi: »dospeti za vsako ceno,« polnomočje, ki mu je bilo izročeno in tista varnost pred poškodbami, ki je njegovemu kapitanu ostala zvesta vse dni njegovega službovanja. Boriti se je bilo treba proti tej moči, dati ji protiutež z besedami enakovredne moči. I »Daviš, jaz Haynes, vam govorim. Haynes.< Povdarjal je svoje ime, dobro vedoč, kaj znači: desel let skupnega iitja na visokem morju, deset let kljubovanja nevarnostim z ramo ob rami, deset let odkritega prijateljstva. »To sem jaz, Haynes! Treba bi bilo znižati hitrost, nemudoma obrniti na jug. Če nočete popustiti v hitrosti, vam nalaga dolžnost, da ob enajstih premenite smer.« Bilo mu je v zadoščenje, ko je razumel — ne da bi dobil jasen odgovor — da eo te besede zalegle. V veliko zadoščenje, ne le ker je Daviš odprl ušesa glasu pameti, ampak ker je — o tem ni dvomil — poslušal tudi glas prijateljstva. Ves vesel je odšel, da bi nadaljeval svoj obhod, ki ni bil nikoli končan in ki ga je okrog devete privedel na pra mec. Prišel je gledat, če tja postavljeni mož dobr« straži, mu delal nekaj časa družbo, stražil tudi sam in spregovoril par besed z mornarjem, kar mv ni bilo nečastno. Ustavil se je na palubi iz navade razkoračen, da bi kljuboval valovitemu zibanju, splezal po ka-štelovi lestvi, preskočil valolomce, se vtihotaDil do spojke, ki je visela prek pramca, kjer je nepremično stal mornar z naravnost predse vprtim/ očmi. Njegov prihod je pozdravilo nerazločno mrmranje. »Je vedno tako gosta, hej?« »Malo manj... a valovno je.« »Imate kaj tobaka?« Ni bilo prvič, da so se pogreznili mornarjevi prsti v mošnjo za tobak drugega kapitana. Privlekel je iz nje lep kos dišeče zeli, ga zvil in potisnil v usta, na levo stran. »Ostalo bo tako dokler ne dospemo.« »Pri pristajanju se ne bomo ravno zabavali.« »Tu smo ...« (Dalje.) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan liakovecv Urednik: Lojze Golebift.