Terme Ptjj S/m HOTELS A RESORTS ■'J&fi ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \ -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Kronika Podravje • Na pohodu virusna obolenja, vrhunec gripe šele prihaja O Stran 24 Ptuj, petek, 20. januarja 2017 letnik LXX • št. 6 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski SE RADIOPTUJ 89,8» 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Ptuj • O novih cenah ravnanja z odplakami in odpadki V središču Slovenska Bistrica • Bodo štiri družine ostale brez doma? O Stran 4 Podjetništvo Ormož • Za Holermous prispeli le dve ponudbi O Stran 5 Politika Podravje, Pomurje • Župani od vlade zahtevajo vodovod in kanalizacijo O Strani 6 in 7 Šport Nogomet • Zorko, Lonzaric in Rešek v Muri, k Dravi trije mladinci O Stran 11 Ptujčani, pripravite se na podražitve! Če bodo mestni svetniki v ponedeljek potrdili predloge Javnih služb in Komunalnega podjetja, se bodo zneski na položnicah za kanalizacijo in odpadke na območju MO Ptuj povišali. Komunalni odpadki naj bi se podražili za dobrih 26, biološki pa za kar 100 odstotkov! Več na straneh 2 in 3. n Foto: Črtomir Goznik V središču * So Podlehničani res drugorazredni pacienti? O Strani 4 In 5 Podravje • Zakaj Velec noče sesti na ravnateljski stolček OŠ Majšperk O Stran 6 Kmetijstvo Ko je bolj racionalno pridelek podorati kot prodati O Strani 8 in 9 2 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. januarja 2017 Ptuj • Bodo zaradi odločbe socialne inšpekcije odpuščali zaposlene? Prepoved sprejemanja novih stanoval 683 stanovalcev, kolikor jih je trenutno v ptujskem Domu upokojencev, je v primerjavi z 80 čakajočimi na svoje mesto v neprimerljivo boljšem ostalo še kar nekaj časa. Dom se je sicer pritožil, a če stvari ne bodo v kratkem urejene, se lahko zgodi, da bodo imeli presežne delavce, kar Kot je na seji sveta zavoda pojasnila direktorica DU Ptuj Jožica Šemnički, je bil 8. 12. 2016 v omenjenem zavodu opravljen redni nadzor socialne inšpekcije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je še isti dan izdala zapisnik in ukrepe v 26 točkah. Najbolj skrb vzbujajoč je del odločbe, v katerem so ptujskemu Domu upokojencev prepovedali nameščanje novih stanovalcev. Razloga za to sta po trditvah direktorice dva: nameščanje prevelikega števila tako imenovanih mladih invalidov (do 65 let) in preveliko število večposteljnih sob. Po pojasnilu Šemničkijeve so ugotovitve socialne inšpekcije, ki se nanašajo na stvari iz preteklih let, skrb vzbujajoče. Dom naj bi namreč imel veliko število večposteljnih sob, ki jih po standardih in normativih o Ena revizorska hiša v svojih zahtevah uspešna, druga ne V dobrih dveh urah, kolikor je trajala tokratna seja, so člani sveta zavoda pregledali tudi poročilo o tožbah in sodbah ter inšpekcijskih pregledih v DU Ptuj. Podjetje JHP, ki je lani opravljalo notranjo revizijo, ni imelo licencirane revizorke, ki bi lahko podpisala poročilo. Zato so od svoje zahteve za plačilo kljub opravljeni reviziji odstopili. So pa se poravnali s podjetjem KPMG, ki je opravljalo obsežno revizijo poslovanja za leta 2008 ter 2009-2014. Z njim so se dogovorili in mu izplačali za dodatno opravljeno delo 10.000 evrov, čeprav je bil prvi zahtevek bistveno višji: okrog 64.000 evrov, drugi pa 20.200 evrov. V teku je še kar nekaj sodnih postopkov. Dom je med drugim vložil tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Gre za zadeve o informacijah javnega značaja, ki jih je zahteval Dejan Dokl (po besedah direktorice jih je bilo v dveh letih okrog 30). Na informacijskega pooblaščenca se je obrnil zaradi zavrnilnih odločb Doma, njegovi zahtevi pa je bilo ugodeno. Dom je nato junija lani na upravnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Po besedah Šemničkijeve si želijo dokazati, da je bil edini namen zahtev za množico gradiva nagajanje in onemogočanje rednega dela. y/////////////Mti, Kdo bodo novi člani sveta zavoda? Članom sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj februarja letos poteče štiriletni mandat. Zato bodo v prihodnjih tednih izvedli volitve stanovalcev in zaposlenih, MO Ptuj pa bo svojega predstavnika predlagala na seji v ponedeljek. Do zdaj je to bil Miran Kerin, direktor CSD Ptuj. novogradnjah sploh ne bi smelo biti. Rok za njihovo odpravo je leto 2021, zakaj se je socialna inšpekcija odločila za takojšnje ukrepanje, pa Šemničkijeva ne ve. Dom se je sicer pritožil, a to ne zadrži izvršbe ukrepa, kar pomeni, da preden se pristojno ministrstvo izjasni o odločbi inšpekcije, nameščanje novih stanovalcev (od decembra lani) do nadaljnjega ni možno. Direktorica dodaja, da v skladu s predpisi sob z več kot tremi posteljami sploh ne bi smelo biti, a naj bi jih ob njenem prihodu imeli precej. V Kopru naj bi imeli celo petposteljne sobe, čeprav gre za novogradnjo, ki so jo odprli leta 2013. Navodila so od leta 2006 naprej še bolj striktna: v domovih so lahko le eno- in dvoposteljne sobe, kar je navedeno v Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih. A čeprav ta pravilnik velja od leta 2006, so se po trditvah sedanjega vodstva v vseh enotah vztrajno gradile tri-in večposteljne sobe; v Juršincih, Kopru, Muretincih ... Te trditve pa so bivšega zaposlenega v Domu upokojencev Ptuj, sina nekdanje direktorice Dejana Dokla, tako razjezile, da je Šemničkijevo in predsednika sveta zavoda Franca Kodelo obtožil, da la-žeta. Kodela mu je izrekel tri opomine in ga izključil s seje, na kateri je bil prisoten kot zainteresirana javnost. »Imamo sredstva, zato ljudje pričakujejo, da te nepravilnosti čim prej odpravimo in omogočimo nameščanje novih stanovalcev. Na tem intenzivno delamo in upam, da bomo v roku leta dni vse ugotovljene nepravilnosti tudi odpravili. 80 ljudi, ki jih imamo Socialna inšpekcija je izdala odločbo, s katero so začasno prepovedali Ptuj. Razlogov za to je več. na čakalni listi, težko razume, da imamo na računu denar, ne urejamo pa novih kapacitet,« je pojasnila Šemničkijeva, ki ocenjuje, da bi v primeru, da bi se v celoti držali standardov in normativov o številu postelj v sobah, v tem hipu imeli okrog 100 stanovalcev preveč oz. eno enoto premalo. Ob tem se je Kodela še vprašal, kaj je inšpekcijska služba počela v preteklih letih, da ni ugotovila teh nepravilnosti. Di- rektorica se je sicer na odločbo pritožila, odpravi pa jo lahko pristojno ministrstvo. Skrb vzbujajoč pa je še en podatek, ki ga je Šemničkijeva potrdila: če bo ministrstvo vztrajalo pri odločbi inšpekcije, bo posledica tudi presežek kadra oz. zaposlenih. Črn scenarij, ki si ga vodstvo sicer ne želi, bi tako prinesel tudi odpuščanja. A čeprav je realnost skrb vzbujajoča, direktorica upa na posluh pristojnega mini- Ptuj • Mestni svetniki o novih cenah ravnanja z odplakami in odpadki Ptujčani, pripravite se na podražitve! Cene komunalnih storitev so se v mestni občini (MO) Ptuj v minulih dveh letih večkrat spremenile in za uporabnike povišale. Najprej je občina spremenila stopnjo subvencioniranja omrežnin za kanalizacijo in vodovod. Lansko leto je za območja, kjer nimajo zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema, uvedla še omrežnino za greznice in male čistilne naprave ter uporabnike obremenila z mesečnimi stroški odvoza in čiščenja grezničnih gošč. Na ponedeljkovi seji bodo ptujski mestni svetniki vnovič odločali o podražitvah. Na mizi imajo predlog za povišanje cen ravnanja s komunalnimi odpadki, pa tudi predlog za povišanje cen odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter ravnanja z greznič-nimi goščami. Če bodo svetniki povišanje potrdili, bodo mesečne položnice za kanalizacijo za uporabnike višje za približno evro, položnice za smeti pa za dva evra ali več. V strukturi > i iL J www.tednik.si rf3stajerskitednik Stajerskitednik cene za kanalizacijo se spreminja postavka omrežnina, ki je fiksni del obračuna ne glede na količino porabe in odvajanja vode. Za priključek 20 DN se bo omrežnina s sedanjih 3,1 evra podražila na 4,1 evra, za čiščenje pa s 5,1 na 5,7 evra. V končni strukturi cene bi takšno povišanje vrednosti omrežnin znesek na položnici ob predpostavki 14 m3 porabe vode dvignilo za približno pet odstotkov. Ker lokalna skupnost omrežnine sofinancira (45 %), bo povišanje zneska na položnici 3,3-odstotno. Če bodo mestni svetniki predlog Komunalnega podjetja Ptuj podprli, bo za slabe štiri odstotke višja tudi Foto: Črtomir Goznik Če bodo mestni svetniki v ponedeljek potrdili predloge Javnih služb in Komunalnega podjetja, se bodo zneski na položnicah za kanalizacijo in odpadke na območju MO Ptuj povišali. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 13. januarja 2017 Naše prireditve Štajerski 3 cev v ptujskem Domu upokojencev položaju. Ker je socialna inšpekcija Domu iz različnih razlogov decembra lani z odločbo prepovedala sprejemanje novih stanovalcev, bo tako bo vodilo v odpuščanja zaposlenih. Foto: CG nameščanje novih stanovalcev v DU strstva in zastavljene realne časovne okvire za ureditev in odpravo teh nepravilnosti. Po njeni oceni bi v letu dni lahko uredili nadomestne kapacitete in posebne enote za mlade invalide (do 65 let), ki niso upravičeni do institucionalnega varstva starejših, ampak posebnega varstva. »Morali bomo resno premisliti, kaj so naše prioritete, odločba namreč marsikaj spreminja,« je še pripomnil Kodela. Šemničkijeva: »Občina živi v veri, da bo to zemljišče zelo dobro prodala!« Čeprav zapletom ni videti konca, pa Dom v zvezi z načrtom izgradnje gerontološke-ga centra še ni vrgel puške v koruzo. Svoje namere sicer niso opustili, a je vse manj verjetno, da bo center zgrajen na občinskem zemljišču na Potrčevi cesti. Šemničkijeva je sicer pojasnila, da so imeli dva usklajevalna sestanka na ptujski občini, a da stvari niso uspeli doreči ter da vsaka stran vztraja na svojih zahtevah. »Še vedno čakamo odgovor na našo zadnjo ponudbo,« je dejala direktorica. Po njenem vedenju naj bi občina sicer omenjeno zemljišče že februarja ali marca ponudila na javni dražbi. Od zneska in pogojev pa bo odvisno, ali bo Dom na dražbi sodeloval, s čemer so se strinjali prav vsi člani sveta zavoda. Zapleti pa direktorice ne skrbijo, saj naj bi imeli kar nekaj ponudb za zemljišča tudi iz drugih občin. »Ptujska občina živi v veri, da bodo svoje zemljišče zelo dobro prodali. Mi smo ga pripravljeni kupiti, a po sprejemljivi ceni in pogojih. Praznega spomenika ne potrebujemo,« je zaključila. Svet zavoda je informirala tudi o tem, da je nakup zemljišča, ki je v lasti Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, zelo blizu realizacije, čakajo le še soglasje ministrstva za zdravje. Notranja revizija naročil v Domu v letu 2015 Za leto 2015 je bila v Domu upokojencev Ptuj izvedena notranja revizija. Ugotovljene nepravilnosti direktorica opravičuje z urgentnimi razmerami, ki so zahtevale hitre odločitve. To naj bi bil razlog, da spoštovanje Zakona o javnih naročilih v vseh primerih ni bilo zmeraj mogoče. »Razumemo, v kakšnem stanju je bil Dom, ko ste ga prevzeli. Naša zaveza pa mora biti, da v tem letu ni odstopanj, ne glede na nujnost. V kritičnih razmerah bomo sklicevali izredne seje,« je direktorici dejal Kodela. Član sveta zavoda Žarko Markovič je sicer spomnil, da je večkrat opozarjal, da se je treba držati zakona, ne glede na nujnost: »Dober namen ne opravičuje sredstev; v športnem žargonu bi rekli, da je to rumeni karton!« Da je direktorica prevzela anarhično stanje in da ne gre za nepravilnosti, ki bi zahtevale odgovornost, pa je bilo stališče Viktorja Pilingerja, ki je predlagal še, da se ji v primeru izrednih situacij dovoli samostojno ukrepanje. Na predlog Andreja Lazarja pa je svet vodstvu Doma naložil, da jih v prihodnje redno obveščajo o vseh investicijah, višjih od 10.000 evrov, pri gradnjah pa o delih, ki presegajo vrednost 20.000 evrov. Dženana Kmetec ^tf//////////////^^ f Sodišče odločilo: razrešitev | in odpoved pogodbe | Doklovi zakonita | Kot je pojasnila Šemničkijeva, so bili ta teden seznanjeni | s sodbo Vrhovnega sodišča, ki je v revizijskem postopku od-| ločilo, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja Kristini | Dokl, nekdanji direktorici, zakonit. Enako stališče je po trdi-| tvah Šemničkijeve sodišče zavzelo tudi v primeru razrešitve | Doklove: sklep ministrice o razrešitvi je bil zakonit. omrežnina za greznice in male čistilne naprave. Tega stroška uporabniki ne bodo čutili, saj strošek omrežnine v tem primeru v celoti (zaenkrat še) pokriva MO Ptuj. Iz dejavnosti odvajanja odpadnih vod na območju MO Ptuj je koncesionar v letu 2015 ustvaril 636.000 evrov prihodkov in 28.964 evrov dobička. Na dejavnosti čiščenja so prihodki in odhodki znašali okrog 2,1 milijona evrov. Prihodki so bili za 14.000 evrov višji od odhodkov. Za biološke odpadke 100-odstotno povišanje cene Po novem bo za občane MO Ptuj višji tudi znesek na položnici za odpadke. Podražitev bo 26-odstotna, čeprav se cene posameznih dejavnosti zvišuje- jo za različne vrednosti: zbiranje komunalnih odpadkov za 13 odstotkov (z dosedanjih 128 na 145 evrov po toni), obdelava za 112 odstotkov (s 83 na 176 evrov po toni), odlaganje pa kar za 373 odstotkov (s 101 na 473 evrov po toni). Ker se cena, ki jo uporabnik plača za ravnanje s komunalnimi odpadki, iz teže preračuna v volumen in ker se za posamezno dejavnost zbiranja, obdelave in odlaganja uporabniku obračuna samo določen delež le-te, se povišanje cene po besedah direktorja Javnih služb Alena Hodnika ne bo merilo v navedenih odstotkih. Za mešane komunalne odpadke se bo cena za končne uporabnike v povprečju dvignila za 26 odstotkov. Bolj bodo povišanje cen občutili uporabniki, ki poleg posode za mešane komunalne odpadke uporabljajo še ločeno posodo za biološke odpadke. Za uporabo teh posod se bo cena dvignila za 103 odstotne točke. »Povišanje cen Primerjava cen ravnanja z odpadki v MO Ptuj Volumen posode Veljavna Predlagana Mešani komunalni odpadki 80 7,06 8,89 120 10,58 13,34 240 21,17 26,68 550 48,51 61,15 770 67,92 85,61 1100 97,02 122,30 Biološki odpadki 120 3,12 6,34 240 6,24 12,68 Vir: Elaborat JS Ptuj, januar 2017 je posledica najemnine za kompostarno in zbirni center v centru Cero Gajke (160.000 evrov) ter obračunavanja finančnega jamstva (190.000 evrov), ki ga zahteva okoljevarstveno dovoljenje. V obeh primerih gre za strošek, ki ga bodo po sedanjem predlogu plačali uporabniki. Ni pa to prihodek nas kot izvajalca gospodarske javne službe, temveč gre za prihodek v občinski proračun. Če stroškov najemnine in finančnega jamstva ne bi obračunavali, bi cena za uporabnike lahko ostala enaka ali bi bila morda celo nekoliko nižja od obstoječe,« je povedal direktor Javnih služb. Kot dodaja, naj bi se v prihodnjih letih po izgradnji dodatne infrastrukture v cen- tru Cero Gajke, ki bi v skladu s predpisanimi standardi omogočala obdelavo in odlaganje, cena za uporabnike znižala. Do takrat imajo Ptujčani pač smolo, da je na njihova pleča padlo vse finančno breme zaenkrat samo napol delujočega centra v Gajkah. Dodajmo, da bi lokalna skupnost ceno ravnanja z odpadki za uporabnike lahko Foto: Črtomir Goznik regulirala z različnimi mehanizmi: zagotovila subvencijo za najemnino infrastrukture v Gajkah in iz lastnih sredstev zagotovila finančno jamstvo v vrednosti 190.000 evrov. Zneski položnic se v tem primeru za občane ne bi bistveno spreminjali. Lahko bi se morda celo znižali ali ostali enaki. Mojca Zemljarič Izračun strokovne skupine - da se odpadki v celoti predajo prevzemniku (AVG 2015) Elaborat koncesionarja JS Ptuj (JAN 2017) I I Cena (€/t) 1 Prekladanje (€/t) 1 Prevoz (€/t) 1 Breme Cero Gajke (€/t) I Finančno jamstvo Cero Gajke (€/t) I 1 Skupaj stroški (€/t) I Obdelava (€/t) I Odlaganje (€/t) I I Skupaj (€/t) I Ponudba 1 143,2 12 12 48,14 21,02 236,36 176,2 477,3 653,5 Ponudba 2 132 12 10 Ponudba 3 124 12 Ponudba 4 123,5 12 - 48,14 48,14 48,14 21,02 21,02 21,02 223,16 212,16 204,66 Iz primerjave podatkov je nedvomno jasno, da bi v primeru, če bi odpadke na Ptuju samo zbrali in jih predali drugim izvajalcem, imeli z obdelavo in odlaganjem bistveno nižje stroške. Župan Miran Senčar je po nastopu funkcije za iskanje rešitev za center Cero Gajke formiral strokovno skupino. Pred letom dni je pripravila poročilo in v njem predstavila različne preračune za primere, če bi Cero Gajke zaprli ali nadgradili. Če se v Gajkah komunalni odpadki ne bi več niti obdelovali niti odlagali, temveč samo zbirali, kot je to sedaj, bi bila celotna cena obdelave in odlaganja skupaj s stroški prekladanja, prevoza ter finančnim bremenom za odlagališče in finančnim jamstvom za 200 odstotkov nižja od cen, ki jih je koncesionar za obdelavo in odlaganje oblikoval v elaboratu, ki ga bodo mestni svetniki potrjevali na ponedeljkovi seji. Podrobneje so podatki prikazani v tabeli. 4 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. januarja 2017 Podlehnik, Zetale • Anonimno pismo o delu referenčne ambulante v Podlehniku Podlehničani niso drugorazredni, Anonimna pisma so, kot kaže, v Podlehniku vse bolj priljubljena oblika komunikacije. V naše uredništvo je prispela nova anonimka, ptujskega zavoda dr. Metka Petek Uhan. Podpisani »občan Podlehni-ka« opozarja, da se v podlehni-ški ambulanti tako zdravniki kot medicinske sestre neprestano, tedensko ali celo dnevno, menjujejo. »Zaradi tega prihaja do popolne zmede, saj zdravnik ne pozna pacientov oz. njihovega zdravstvenega stanja. Medicinske sestre, ki nadomeščajo našo sestro, se v njenem sistemu dela ne znajdejo, zato prihaja tudi do zalaganja kartotek. Ali si Podlehničani ne zaslužimo dobrega zdravnika?« Direktorica ZD Ptuj je na kratko povzela dogajanje v zadnjih letih: »V Podlehniku je stalno delal en zdravnik. Ko se je upokojil, smo ga nadomestili z drugim stalnim zdravnikom. Na željo pacientov, ki z njim niso bili zadovoljni, smo ga pred dvema, tremi leti zamenjali s tretjim zdravnikom. Ko je ta zbolel, je njegovo delo prevzela četrta stalna zdravnica, ki pa je zdaj na specializaciji. V podleh-niško ambulanto se bo vrnila oktobra letos, dotlej pa jo nado- mešča peta zdravnica. Tudi ona hodi na usposabljanja in izobraževanja, je na bolniški in ima dopust; takrat jo nadomestimo s šestim zdravnikom.« Zatrdila je, da v podlehniški ambulanti ves čas dela ista medicinska sestra: »Če pa zboli ali ima dopust, jo seveda moramo nadomestiti. Ambulante namreč ne moremo kar zapreti; zaprta je samo enkrat mesečno, ko imamo skupno organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva.« Tudi zalaganje zdravstvenih kartotek po njenem mnenju ni tako kritično: »Do tega pride povsod; zlagala bi se, če bi rekla drugače. Na Ptuju imamo okoli 20.000 kartotek, pa jih najdemo, v Podlehniku je to še lažje.« Drugod je stanje slabše Petek Uhanova je opozorila, da je v drugih referenčnih ambulantah menjav zdravnikov še i »Stalni zdravnik« tudi za Žetale Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj dr. Metka Petek Uhan je opozorila: »Ljudje se ne zavedajo, da študij in specializacija zdravnika skupaj trajata deset let.« Pojasnila je, da ima njihov zavod v Halozah splošne ambulante zdravstvenega varstva odraslih v Le-skovcu, v Podlehniku in Žetalah. V preostalih haloških ambulantah z območja nekdanje ptujske občine (v Cirkulanah, Vidmu in Zavrču) namreč delajo koncesi-onarji oz. zasebniki. Zdravnika s končano specializacijo trenutno ni samo v ambulantah v Podlehniku, Žetalah in na Haj-dini. »Predvidevamo, da bo ista zdravnica po končani specializaciji, predvidoma od letošnjega oktobra naprej, delala tako v podlehniški kot v žetalski ambulanti,« je razložila Petek Uhanova. To se ji zdi tudi smotrno, saj bi tako pacienti iz Žetal, ko bo njihova domača ambulanta zaprta, v bližnji Podlehnik lahko prišli k istemu zdravniku. več. Tudi glede števila pacientov na zdravnika, je povedala, so Podlehničani na boljšem: »V ambulantah v Podlehniku in Žetalah je skupaj okoli 1.200 pacientov. To je blizu novega « SPLOŠNA AMBULANTA PODLEHNIK 2ME6NÍ20BNÍ08DINHC« HcTentičhenadrdMmtj J M Slovenska Bistrica • Občina kupila stanovanja, ki so bila že obremenjena s hipoteko Bodo štiri družine ostale brez doma? Občina Slovenska Bistrica je pred osmimi leti kupila štiri stanovanja za 360.000 evrov, sedaj občini grozi, da ji bodo stanovanja odvzeta. To pomeni, da obstaja možnost, da bodo štiri družine, ki so si ustvarile dom v socialnih stanovanjih, postavljene pred vrata. Občina Slovenska Bistrica je leta 2009 v mandatu Irene Majcen sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup štirih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Optima 2. Znesek kupnine za vsa štiri stanovanja je znašal 356.886 evrov z DDV. Rok za plačilo kupnine je bil določen 30 dni po podpisu pogodbe, a občina kupnine v roku ni poplačala zaradi likvidnostnih težav, temveč po obrokih. Občina je nato nepremičnine v celoti poplačala podjetju Isa Mernik in stanovanja tudi prevzela. Zapletati se je začelo, ko je to podjetje nasedlo na ekonomski čeri in ko sta banki upnic (Celje in Sparkasse) od podjetja zahtevali poplačilo terjatev, tudi z rubežem nepremičnin, ki jih je občina kupila od podjetja. »V stečajnem postopku podjetja Isa Mernik je Občina Slovenska Bistrica prijavila svojo terjatev, tako da naj bi bila upravičena do poplačila iz stečajne mase podjetja. Prijavila je terjatev v višini 195.000 evrov, za znesek, za katerega so bila stanovanja na javni dražbi prodana,« je pojasnila Janja Tkavc Smogavec iz slovenjebistriške občinske uprave. Stečajni upravitelj Radovan Triplat je povedal, da bo terjatev priznana, odločitev o ločitveni pravici občine, torej da bi imela občina predhodno pravico pri poplačilu terjatev, pa še ni uradna. Ob tem pa niti še ni dokončno odločeno, da je občina stanovanja tudi izgubila. »Zoper sklep o izročitvi sta se pritožila Občina Slovenska Bistrica in en posameznik. Višje sodišče sedaj obravnava dve pritožbi, to tudi pomeni, da izročitev še ni pravnomočna in zato tudi ni mogoče še no- benega izseliti,« je še pojasnila Tkavc Smogavčeva. Nadzorni odbor kazensko ovadil podjetnika Antona Mernika Zgodbo o občinskih stanovanjih v objektu Optima 2 je na pobudo župana Ivana Žagarja pod drobnogled vzel tudi nadzorni odbor občine. »Ugotovili smo, da je bila občinska uprava v letih 2009 nekoliko nepazljiva, ko je kupovala stanovanja. Drži, da je bilo v pogodbi zapisano, da se nepremičnina prodaja brez bremena, vendar pa ni bilo tako, saj so bila stanovanja že ob nakupu 2009 obremenjena s hipoteko,« je srž problema izpostavil predsednik nadzornega odbora Ivan Pristovnik. Nadaljeval je: »Ker prodajalec ni pokazal realne slike, je bila občina zavedena. Sedaj je zadeva v fazi kriminalistične preiskave, bo pa zagotovo zrela za sodbo. Kazensko smo ovadili podjetnika Antona Mernika, organi pregona pa bodo ugotovili, ali so za to dejanje odgovorni tudi drugi.« »Gre za dvojno oškodovanje občine« A če je na eni strani morda šlo za zavajanje, na drugi strani ne gre spregledati nedoslednosti ali malomarnosti zaposlenih (ali zaposlenega) v občinski upravi, ki so ta nakup vodili. »Občina sedaj išče vsa pravna sredstva, da bi stanovanja obdržala. Težava pa je, ker je postopek vseskozi tekel napačno. Občina teh stanovanj niti ni imela v načrtu pridobivanja stvarnega premoženja, tako zanje prvotno niti ni bilo denarja. Ob tem bi moral skrbnik te proračunske postavke poskrbeti tudi, da bi prišlo do pravočasnega vpisa v zemljiško knjigo,« je ugotovitve nadzornega odbora predstavil Pristovnik. Sedaj pa torej obstaja možnost, da bo občina ob štiri stanovanja. Če bo do tega prišlo, bo občina dvojno oškodovana, je prepričan predsednik nadzornega odbora. »Občina je za nakup stanovanj odštela 360.000 evrov, sedaj pa bo, če bo pritožba zavrnjena, štirim družinam zagotovila podobna stanovanja nekje druge. To je velik problem in tudi udarec za proračun občine.« Mojca Vtič Občina se je leta 2009 odločila za nakup stanovanj, sedaj ji grozi odvzem. Mernik kazensko ovadbo zanika Za komentar glede kazenske ovadbe smo se obrnili tudi na podjetnika Antona Mernika, ki nam je na naše veliko presenečenje odgovoril: »To ne drži, da je zoper mene ali moje podjetje podana kakršnakoli kazenska ovadba. Niti kazenske ovadbe ne more biti. Občina je sama kriva, ker stanovanj ni plačevala, v vmesnem času pa se je podjetje znašlo v izvršbi in tako se je vse začelo. Sicer pa do sedaj na naše podjetje ni prišla nobena pritožba, čisto nič.« Prav tako je podjetnik zavrnil, da bi prikrival obremenjenost stanovanj s hipoteko. FOTO: Mojca Vtič / torek • 17. januarja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 temveč privilegirani pacienti naslovljena »Podlehničani, drugorazredni pacienti v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj«. Na zapisane obtožbe je odgovorila direktorica ilustrativni izračun, koliko časa imajo zdravniki na posameznega občana v vsaki od haloških občin; daleč največ ordinacij-skega časa na osebo je bilo prav v Podlehniku. »Po finančni plati bi torej par ur ordinacijskega časa v Podlehniku morali ukiniti, saj je tam manj pacientov, kot bi jih lahko bilo. Zdravnik v Podlehniku ima zato za pacienta več časa kot zdravnik na Ptuju. Zunanje ambulante so tudi na splošno manj obremenjene kot notranje. Podlehničani imajo torej nadstandard, zato me žalosti, ko pravijo, da so drugorazredni pacienti,« je povedala direktorica ptujskega zdravstvenega doma. Opomnila je še, da se je podleh-niška ambulanta pred kratkim preselila v nove prostore in je tudi na novo opremljena. Zdravnika je mogoče zamenjati V Podlehniku se je iz različnih razlogov v nekaj letih zamenjalo kar šest zdravnikov. V Zdravstvenem domu Ptuj menijo, da je kljub temu za podlehniške paciente dobro poskrbljeno. predvidenega standarda za vso Slovenijo, torej 1.500 glavarin-skih količnikov, povprečje v Sloveniji pa je okoli 1.900 ...« Pred časom smo pisali o vi-demski ambulanti in napravili Pisec anonimke se je pritožil tudi na čakanje: »Kljub naročanju bolnikov ob določeni uri je treba v čakalnici čakati tudi več kot uro ali celo dve. Zakaj?« Petek Uhanova je potrdila, da se to res lahko zgodi, če vmes pri- dejo pacienti, ki so nujni: »Če pacient ni naročen, lahko čaka še več. Pacienti so pri nas navajeni, da ne čakajo; v zunanjih ambulantah se namreč v večini primerov ne čaka. Drugod po Sloveniji čakajo osem ur . « Poudarila je, da sicer tudi sami stremijo k temu, da čakanja ne bi bilo. Še zadnji očitek iz anonimke: »Med zdravniki so tudi takšni, katerih govorice predvsem starejši ne razumejo dobro!« Direktorica je odgovorila: »Zdravnica, ki dela v Podlehniku, zna slovensko. Zakonodaja namreč določa, da mora zdravnik opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika, sicer sploh ne more delati. Ne sme se zgoditi, da pacienti svojega zdravnika ne razumejo. Če bi se to slučajno zgodilo, morajo pacienti to povedati zdravniku ali medicinski sestri.« Dejala je tudi, da zdravnik preprosto ne more biti všeč vsem pacientom: »Če pacienti s svojim osebnim zdravnikom niso zadovoljni, je zakonodaja napisana tako, da si lahko sami izberejo drugega, kjerkoli želijo.« Nad nezadovoljstvom pod-lehniških pacientov je razočarana, predvsem pa si želi, da tovrstnih težav ne bi reševali prek anonimnih pisem: »Imamo pri- O nenavadnih anonimkah Za komentar pritožb zoper delo podlehniške ambulante smo prosili tudi župana Podlehnika Marka Maučiča. »Občinski svet je že leta 2014 sprejel sklep, ki smo ga poslali Zdravstvenemu domu (ZD) Ptuj, da naj v podlehniški ambulanti zagotovijo stalnega zdravnika oz. isto osebo, česar pa iz navedenih razlogov ne morejo realizirati. Do oktobra letos, ko menda dobimo stalno zdravnico, bo treba potrpeti,« je pojasnil župan. Poudaril je, da so v Podlehniku pacienti pravzaprav v boljšem položaju kot drugod: »Dejavnost opravlja ZD Ptuj, ki v primeru odsotnosti zdravnika v podlehniški ambulanti zagotavlja nadomeščanje. Če pa bi imeli koncesionarja, bi naši pacienti takrat morali v drugo ordinacijo, npr. na Ptuj.« O anonimkah je dodal: »Podlehničani smo res čudni. Pred dnevi sem dobil anonimno prošnjo za modernizacijo ceste na znanem cestnem odseku...« tožbeni postopek, lahko bi se tudi oglasili pri vodji splošnih ambulant, dr. Boženi Galun. Pacienti se lahko obrnejo tudi name, jim bom vse razložila.« Eva Milošič Foto: EM Foto: EM Ormož • Za Holermuos malo zanimanja Prispeli le dve ponudbi Za najem šestih poslovnih prostorov, ki so v edinem prodajnem centru v Ormožu, to je Center Holer- muos, prav velikega zanimanja očitno ni. Stečajni upravitelj IGD Holermuos je namreč za najem šestih poslovnih prostorov prejel samo dve ponudbi. Ali bo z njimi tudi sklenil pogodbe, pa za zdaj še ni jasno, saj so ponujene višine najemnin nižje od pričakovanj in tržnih najemnin. Kot smo poročali pred kratkim, je stečajni upravitelj propadle gradbene družbe IGD Holermuos Damjan Belič 21. decembra 2016 objavil javno vabilo za zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov stečajnega dolžnika (nezavezujoče zbiranje ponudb), ki so v poslovno prodajnem Centru Holermuos v Ormožu. Rok za oddajo ponudb, ki so med drugim morale vsebovati znesek mesečne najemnine in plačilo stroškov obratovanja, se je iztekel 11. januarja 2017. Spomnimo še, da je stečajni upravitelj iskal potencialne najemnike za šest oziroma sedem prostorov v različnih velikostih, od 15,55 m2 do 330 m2. Center, ki obsega gostinski lokal v avli ter vrsto različnih trgovskih lokalov v kle- tnem delu, pritličju in nadstropju, je bil zgrajen leta 2007. A prav velikega interesa za najem prostorov, v sicer edinem večjem trgovskem centu v Ormožu, kot kaže, ni. Kot je namreč pojasnil stečajni upravitelj, sta prispeli samo dve ponudbi. »Število prejetih ponudb je bilo bistveno nižje od mojih pričakovanj. Prav tako so ponujene višine najemnin nižje od pričakovanj in od tržnih najemnin. V nadaljevanju se bomo s ponudniki pogajali o izboljšanju ponudb. Če bodo pogajanja uspešna, Če bodo pogajanja s ponudniki o izboljšanju ponudb uspešna, bodo sklenili pogodbe. da bi bil polno zaseden. Zato se bomo tudi v prihodnje trudili z oddajo praznih prostorov. Tudi zahvaljujoč vašim prispevkom se je interes za najem okrepil (po razgovorih z interesenti je bilo premalo časa za pripravo ustrezne ponudbe), tako da sem optimist glede oddaje tudi pre- ostalih prostih prostorov. Seveda pa se je treba zavedati, da je oddaja premoženja stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka omejena tudi regulator-no, zato tudi postopki, da pride do sklenitve pogodbe, trajajo dlje časa.« Monika Levanič bomo tudi sklenili pogodbe,« je dejal stečajni upravitelj Belič, ki pa kljub vsemu ostaja optimističen glede oddaje ostalih prostih prostorov: »Prostori, ki ne bodo oddani, bodo prazni, tega sicer še zdaleč ni pol centra, vsekakor pa bi bilo bolje za celotni center, DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO VSAJ 10 MINUT PREJ KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. 1970 Foto: ML 6 Štajerski Podravje petek • 20. januarja 2017 Kdo ali kaj vse je občina Videm Malo pred novim letom so otroci, ki so nastopili na pred-novoletni prireditvi v organizaciji Občine Videm, prejeli v zahvalo prikupno darilo - igro Spomin. Pa ne kakršenkoli Spomin, pač pa ustvarjen iz sličic z motivi iz občine Videm. Saj poznate igro Spomin. Vsebuje parno število sličic, po dve in dve enaki, obrnemo jih s hrbtno stranjo navzgor na mizo, dobro premešamo in potem s soigralcem (ali soigralci) obračamo po dve sličici, dokler ne najdemo vseh parov. Tako deluje tudi videmski Spomin. Zamisel, da se videm-ska lokalna skupnost na ta način predstavi tako mladim kot tudi vsem drugim, ki bodo zašli v te kraje, je gotovo zelo dobra in koristna. Pa najbrž tudi tržno zanimiva, saj si kar predstavljamo, da si tovrstni Spomin človek kupi kot spominek, ko obišče videmsko občino. In če razmišljamo še širše - vsaka slovenska občina bi lahko izdala tovrstno igrico, saj bi s tem približala lokalne zanimivosti vsem, ki so vsaj malo radovedni, kod jih v nekem trenutku vodi pot. Videmsko igrico sestavlja 16 parov sličic, iz njih pa izvemo, da imajo v občini kakšno cerkev, vinograde s pripadajočo infrastrukturo (klet, klopotec), tudi kakšno polje se najde (saj najdemo muzej kruha ter gibanico in gerpo, čeprav nekaterim najbrž ne bo jasno, katera jed je katera ali pa gre mogoče samo za dvoje poimenovanje), pa mlako imajo (piše sicer ribnik, ampak ker poznamo številne druge videmske ribnike, si ta na fotografiji ne zasluži tega lepega imena) in neko reko (v Spominu je namreč objavljena elektrarna, ta pa seveda potrebuje reko). Aha, pa eno naselje imajo (Lesko-vec), eno staro domačijo, pa koranta in plesalca. Pa še neko stavbo, ki ji rečejo ŠD Videm. Ter seveda občino. In to je to. Se tudi vam zdi, da vse našteto niti slučajno ne predstavlja občine Videm? Občino, ki jo sestavlja 30 naselij (med katerimi ni naselja Leskovec, pač pa sta Zgornji in Spodnji Leskovec). Občino, ki je dala Franceta Forstneriča, pesnika in pisatelja, ki je svoje domače kraje za vedno zapisal v slovensko književnost. Občino, kjer je svoje otroštvo preživel športnik svetovnega formata, boksar Dejan Zavec, in od koder je na maraton - tudi olimpijskega - stekel Mirko Vindiš? (Mimogrede: Forstnerič in Zavec sta videmska častna občana, poleg njiju pa še Ivanka in Janez Brglez; nobeden si ni prislužil prostora v Spominu!) Občino s krajinskim parkom Šturmovci, tamkajšnjimi več kot 230 vrstami ptic, izpričanimi skozi zgodovino, in skoraj 20 vrstami kačjih pastirjev, da o pestrem rastlinju ne govorimo. Občino s tremi sodobno urejenimi osnovnimi šolami in vrtci, ki si kljub privlačni arhitekturni podobi niso zaslužile Spomina. Občino s toliko rekami, potoki in potočki, kot jih najdemo malokje na tako majhni površini. Občino z dvema povsem različnima vrstama kurentov, pa je tista rogata vrsta s Polja zamolčana. Občino z edinstveno pobreško polko, ki jo pozna vsak kolikor toliko plesno izobražen slovenski foklornik in folklorist. In če smo že na Pobrežju - tam imajo svoj Podol, kjer podtalnica priteče iz vsake luknje, ki jo namerno ali nenamerno izkopljemo v breg. Občino z edinstvenima pustnima likoma Jureka in Rebolja. Pa celo kakšnega podjetnika najdemo tukaj. Da številnih delavnih gasilcev, ljudskih pevcev in godcev, pevskih zborov, poklicnih in ljubiteljskih umetnikov ter še marsikoga niti ne omenjamo. Najbrž ima vsakdo svoj odnos do domačega kraja, drugačnega od drugih; ni nam vsem vse enako pomembno in zanimivo. Niti ni mogoče v manjši igri z omejenim številom sličic upoštevati vsega, kar je v nekem okolju slikovitega. Kljub vsemu pa si Spomina, ki ga je nekdo naredil po svojem spominu in vedenju, kot je to v videmskem primeru, vendarle ne moremo privoščiti kot občinsko darilo. Dobro bi bilo še koga kaj vprašati, preden se lotimo tovrstnega res zanimivo zamišljenega projekta. In dodati še kakšno drobno brošurico z opisi zanimivosti iz občine Videm, ki so predstavljene s fotografijo. Škoda, da je v videmskem primeru dobra ideja uresničena tako površno. jš Podravje, Pomurje • 68 županov predsedniku vlade poslalo peticijo Zahtevajo vodovod in Župani občin z območja Podravja in Pomurja so na predsednika vlade Mira Cerarja predstavnikom resornih ministrstev predstavili težave in zahteve na področju črpanja Kot smo že večkrat poročali, so organi na nivoju podravske regije v Dogovoru za razvoj regij za prioritetno naložbo aktualnega finančnega obdobja potrdili projekt Celovita oskrba Podravja s pitno vodo ter ureditev ravnanja z odpadnimi vodami. Projekti, ki so opredeljeni v Dogovoru za razvoj regij, bodo z evropskimi in državnimi sredstvi podprti neposredno, brez prijave na razpis. Kot zatrjujejo na ZRS Bistra Ptuj in predstavniki podravskih lokalnih skupnosti, vlada posluha za podporo podravskemu projektu nima. Na vladi pravijo, da imajo na področju komunalnega opremljanja prednost projekti, ki so bili pripravljeni že v prejšnjem finančnem obdobju, se že izvajajo in se jih sedaj samo še realizira do končne faze. Ker podravski projekt obnove in dograditve vodovoda ter kanalizacije ne izhaja iz prejšnjega finančnega obdobja, naj bi ga vlada enostavno ignorirala oziroma zatrjuje, da zanj ne bo evropskega in državnega denarja. Hkrati pa ta ista vlada v Bruselj na potrditev pošilja 135-milijonski projekt vodovoda in kanalizacije za območje vodonosnika Ljubljansko polje. Res je, da je ta projekt med tistimi, ki imajo vladno zeleno luč že iz preteklosti. A zakaj vlada ne najde instrumenta, s katerim bi Podravju in Pomurju omogočila, da bi izvajali naložbe, ki jih okolje potrebuje. In zakaj se potem vlada v Bruslju ne pogaja še za sofinanciranje komunalne infrastrukture v Podravju in Pomurju? Da bi bili v Ljubljani bolj uslišani, so župani Podravja in Pomurja skupno podpisali pod peticijo. Povezovanje s Pomur-jem sicer pušča senco dvoma, saj so ga Pomurci pri gradnji vodovoda v prejšnjem finančnem obdobju precej lomili in obstaja možnost, da bo država od njih terjalo povračilo evropskega denarja, s katerim je pomagala graditi Pomurski vodovod. V tem oziru povezovanje s Pomur-ci morda ni najbolj na mestu. Direktor ZRS Bistra Ptuj Štefan Ormož • Policisti pozivajo k previdnosti Majšperk • Kdo bo prevzel ravnateljevanje? Prvi zamoti osebo, drugi jo okrade Ce vas obiščejo neznani ljudje, ki prodajajo izdelke sumljive kakovosti in porekla, pazite, da vas ne okradejo. Policisti vsake toliko opozarjajo na nepridiprave, ki pod pretvezo, da prodajajo blago, okradejo nepazljive ljudi. Žrtve so najpogosteje starejše osebe, ki živijo same in na odročnih krajih, zato jih je treba o tem še posebej opozoriti. O podobnem primeru, ki pa se k sreči ni končal s tatvino, so nazadnje poročali z ormoške policijske postaje. V ponedeljek dopoldan so bili namreč obveščeni, da na območju občine Sveti Tomaž (Pršetinci) neznana ženska prodaja medicinske pripomočke. Ugotovljeno je bilo, da je neznana ženska poskušala prodati medicinske pripomočke, vendar pa za to ni imela ustreznega dovoljenja in gre najverjetneje za poskus goljufije. Neznanke policistom kasneje ni uspelo izslediti. Policisti pozivajo občane k previdnosti ter svarijo, naj bodo previdni v primerih, ko se pri njih pojavijo neznane osebe: »Občanom, ki jih na cesti ali domovih obiščejo njim nepoznani ljudje ter jim v prodajo ponujajo različne izdelke sumljive kakovosti in porekla, svetujemo, da od njih zahtevajo, da se identificirajo, da so pozorni, koliko ljudi sodeluje pri prodaji, saj ugotavljamo, da pogosto en človek prodaja predmete, drugi člani združbe pa izvršujejo premoženjska kazniva dejanja (tatvine iz vozila na cesti ali tatvine iz stanovanj).« Monika Levanič Velec ne bo sedel na ravnateljski stolček V začetku prihodnjega meseca bi moral vajeti majšperške šole prevzeti Jože Velec, a se je tik pred zdajci odločil, da na ravnateljski stolček ne bo sedel. Velec, profesor matematike na Srednji šoli za turizem in gostinstvo Maribor, je povedal, da je imel cilje, vizijo, da se je veselil nastopa nove službe. Kaj je potem razlog, da funkcije ne bo prevzel? »Pred kratkim sem takšno odločitev sprejel na podlagi osebnih razlogov,« je pojasnil. Obrnili smo se tudi na majšperško osnovno šolo. »Gospod Velec je prejel tudi soglasje pristojnega ministrstva, tako da sem tudi sama presenečena nad njegovo odločitvijo, moram odkrito priznati. Ob tem je informacija, da gospod Velec ne bo prevzel funkcije, stara šele nekaj ur. Zato smo sedaj še v praznem prostoru,« je v sredo povedala ravnateljica Danica Lorber, ki naj bi se februarja upokojila. Na vprašanje, ali to pomeni, da bo Lorberjeva preložila upokojitev, pa je odgovorila: »Za zdaj je o tem še prezgodaj govoriti, saj še niti nismo prejeli pisne odločitve gospoda Velca.« O nadaljnjih postopkih glede izbire ravnatelja smo se obrnili tudi na predsednico sveta zavoda Tatjano Peršuh, ki nam je kratko odvrnila: »Zadeve ne želim komentirati, dokler ne bo uradna.« Svet zavoda bo sedaj najverjetneje imenoval vršilca dolžnosti ravnatelja, in sicer izmed strokovnih delavcev šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za obdobje enega leta. Mojca Vtič Foto: jš Igra Spomin z motivi iz videmske občine je zanimiv poskus predstaviti neko lokalno skupnost na drugačen način. Foto: arhiv Foto: arhiv petek • 13. januarja 2017 Pogovori, reportaže Štajerski 7 kanalizacijo naslovili peticijo z zahtevo za delovno srečanje. Na srečanju bi predsedniku vlade in evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. o Foto: Črtomir Goznik Čelan meni nasprotno: »Povezovanje je smiselno, saj rešujemo podobne težave na področju vodooskrbe. Smo mnenja, da bomo s tem načinom dela lažje opozorili, da se delovanje vlade in njenih ministrstev ne sme končati znotraj ljubljanske kotline.« Čelan: »Država lahko pomaga tudi drugače« Za primer, da vlada Podravju in Pomurju ne bo prisluhnila, da bi projekt vodovoda in kanalizacije financirali z evropskimi kohezijskimi sredstvi, so na ZRS Bistra Ptuj pripravili finančni model, v skladu s katerim bi vodovodno ter kanalizacijsko omrežje obnavljali in dograjevali v obdobju naslednjih desetih let. Sredstva za naložbo bi zagotavljali Republika Slovenija iz proračuna in vodnega sklada (pobrana vodna povračila) ter občine iz sredstev omrežnine. »Ker se na lokalnem nivoju zavedamo, da so bili pogajalci za sedanjo finančno perspektivo izjemno nespretni in niso predvideli dovolj finančnih sredstev za osnovno infrastrukturo (vodovod, kanalizacije, ceste ...), smo v ZRS Bistra Ptuj pripravili alternativni predlog, ki gradnjo celotne infrastrukture podaljša na deset let. Viri za financiranje so sestavljeni iz vodnega prispevka, ki ga plačujemo vsi uporabniki in ga država trenutno nenamensko troši za gradnjo elektrarn, omrežnine, ki jo zbirajo lokalne skupnosti, in integralni proračun Republike Slovenije. V letu 2017 naj država nameni za gradnjo vseh treh vodovodnih sistemov 35 milijonov interventnih sredstev, nato mora država vlagati slabih devet milijonov evrov na leto. Če država ni sposobna zagotoviti devet milijonov evrov na letni ravni za dve statistični regiji, je bolje, da ne obstaja,« meni Čelan. Mojca Zemljarič »Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja je velik projekt in ga zato potrjuje Evropska komisija. Na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za vse investicije v infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo na voljo 250 milijonov evrov evropskih sredstev. Večina razpoložljivih sredstev je dodeljena projektom, ki se na terenu že izvajajo. Za preostanek sredstev se predvideva, da bo namenjen projektom, ki bodo izpolnjevali merila in kriterije za izbor v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in bodo izkazovali najvišjo stopnjo izvedljivosti ter bodo vključeni v Dogovor za razvoj regij,« so med drugim za naš časopis povedali na Ministrstvu za okolje. Foto: ČG Ptuj • Uspeli na razpisu ministrstva za zdravje Odslej v ptujski bolnišnici slikanje z magnetno resonanco Kar 400 pregledov so od novembra naprej, odkar je aparat za magnetno resonanco v njihovi lasti, opravili v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Gre za sedem let star aparat, ki so ga prej uporabljali na onkološkem inštitutu v Ljubljani, a je kljub temu, da so se tam odločili za zamenjavo, ta po besedah ptujskih radiologov izjemno kakovosten. To je ena največjih pridobitev ptujske bolnišnice v zadnjih letih. Oddelek za radiološko diagnostiko SB Ptuj je od konca novembra naprej bogatejši za aparat, ki jim omogoča diagnostično slikanje z magnetno resonanco. Gre za tehniko, s katero se slika notranja zgradba telesa z uporabo magneta, radijskih valov in računalnika. Ker preiskava omogoča zelo natančen pregled, je v sodobni medicini to izjemno pomemben diagnostični aparat. Sedem let starega so Ptujčani dobili na razpisu. Kot je na slavnostni predaji aparata dejal direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na Ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar, se je ministrstvo odločilo in ta aparat namesto prodaje na razpisu ponudilo sloven- skim bolnišnicam. Prijavili sta se brežiška in ptujska, ki je bila tudi izbrana. Zanjo je to izjemna pridobitev, kar je poudaril tudi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič: "Gre za eno največjih pridobitev naše bolnišnice in zdravstva v regiji, saj je tovrstna diagnostika eden od temeljev kakovostne zdravstvene oskrbe. Doslej so morali naši bolniki takšne storitve iskati v našem ožjem in širšem okolju, kjer je bila dostopnost otežena." Obenem je poudaril, da vsakršna pridobitev in ustrezno vrednotenje dela pomeni za bolnišnico tudi izboljšanje finančnega stanja. Da so posebej veseli, ker so »skupaj z aparatom« uspeli v svoje vrste privabiti tudi izkušenega inženirja radiologije, ki je na tem aparatu delal, pa je poudaril Robert Čeh, predstojnik ptujske radiologije. Zaveda se, da se bodo morali okrepiti tudi kadrovsko, a so, kot pravi, na izjemno dobri poti, saj se njihovi zaposleni že učijo od sodelavca, ki delo na tej napravi odlično obvlada. Izvidov za zdaj ne pišejo v bolnišnici, temveč jih pripravijo zunanji strokovnjaki radiologi. Za zdaj je čakalna doba za omenjeno preiskavo na Ptuju izjemno kratka, v povprečju 14 dni, a je Glažar napovedal, da se bo zelo hitro povečalo tudi zanimanje bolnikov iz drugih delov Slovenije. Najdaljša čakalna doba za omenjeno preiskavo je v Ljubljani, kjer se čaka kar pol leta. Zgled Ptujčanom bo Izola, kjer čakalne dobe za preiskavo z magnetno resonanco sploh ni. Dženana Kmetec II TP Iz Ljubljane na Ptuj Potem ko so na onkološkem inštitutu nabavili nov aparat za magnetno resonanco, se je ministrstvo za zdravje odločilo, da sedem let starega ponudi na razpisu. Prijavili sta se brežiška in ptujska bolnišnica, ki je bila uspešna. Kot je pojasnil Glažar, so v Ljubljani opremo morali posodobiti zaradi številčnosti preiskav in še bolj zahtevne narave dela. Nov aparat stane okrog dva milijona evrov, a na Ptuju so prepričani, da jim bo ta služil vsaj še 15 let. Glažar je še dejal, da se Ljubljančanom nekoliko že kolca po »starem«, sedaj ptujskem aparatu, ki naj bi bil izjemno kakovosten oz. nadstan-darden. Pripravljalna dela in zagon aparata so ptujsko bolnišnico stali okrog 600.000 evrov. V ptujski bolnišnici odslej bogatejši za aparat za magnetno resonanco Foto: ČG 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 20. januarja 2017 Slovenija, Podravje • Cenovna politika spravlja zelenjadarje na kolena Ko je bolj racionalno pridelek podorati Samooskrba z zelenjavo naj bi bila 38-odstotna, povprečna potrošnja zelenjave na prebivalca se je v zadnjih 15 letih zvišala za 40 %. A kljub delke za ceno, ki bi krila stroške, in celo razmišljajo o zmanjšanju površin. V Podravju je le na en odstotek oziroma 366 hektarjev njivskih površin namenjenih vrtnarstvu ali zelenjadarstvu. »Nikoli ne bomo veliki pridelovalci pšenice ali koruze v primerjavi s preostalimi državami, zato bi se morali osredotočiti na končne produkte, ki na kmetijo prinesejo več dohodka,« je prepričan Peter Pribožič s ptujskega kmetijskega zavoda. In zakaj meni, da je ze-lenjadarstvo priložnost za kmete? »Letno pridelamo v Sloveniji 92.000 ton zelenjave, porabimo je 256.000 ton, kar pomeni, da glavnina, to je 164.000 ton, prihaja iz uvoza, pogosto ne vemo, od kod. Ob tem potrošnik potroši vedno več zelenjave. Leta 2015 jo je v povprečju porabil 108 kilogramov, leta 2000 le 78 kilogra- mov. Glede na nizko samooskrbo pa bi morali imeti trg doma,« je še postregel s podatki. Apetiti trgovcev preveliki A čeprav imamo slovenske zelenjave, ki je tudi zrastla na slovenskih njivah ali v slovenskih rastlinjakih in ni bila zgolj predelana pri nas, glede na povpraševanje premalo, zelenjadarji razmišljajo o krčenju površin. Med njimi je tudi Ivan Toplak iz Jur-šincev, ki se z zelenjadarstvom ukvarja že vsaj 20 let. »Pridelujemo solato in zelje na približno štirih hektarjih. Glede na povpraševanje bi lahko pridelovali še več, vendar na koncu vidiš, da ^///////////^^ I Kakovost je treba tudi plačati Da kakovost slovenske zelenjave ni vprašljiva, je priznala | tudi Marinka Kolarič Lasič iz poslovne enote Gosad Sredi- | šče ob Dravi podjetja Ahac, kjer med drugim proizvajajo vlo- | ženo zelenjavo pod znamko Droga Kolinska in še za neka- | tere trgovske znamke. »Imeli smo primer, ko smo iz madžar- | ske uvozili rumeno papriko, vendar temperatur v kozarcih | ni prenesla in je po nekaj mesecih postala mehka. Sprva | smo mislili, da je kriv proizvodni proces, vendar ni bilo tako. | Ob tem je lokalna zelenjava lahko danes pobrana, jutri že v | kozarcu, medtem ko zelenjava iz tujine prepotuje več 100 | kilometrov in gre čez mejne prehode,« je priznala. Povedala | je še, da približno 1300 ton kupijo slovenske zelenjave, pre- | ostalo uvozijo iz Madžarske, Srbije, BiH, Poljske in dodala, da si želijo, da na kozarcih ne bi pisalo le »Proizvedeno v | Sloveniji«, temveč tudi »Pridelano v Sloveniji«. In kje se za- | tika, da se želje ne udejanjijo? Razlog je razkorak pri ceni. '//////////////Zl Ormož • Antonovanje na Kogu znova uspelo Zmagovalne kombinacije čurk in kogovskih vin Minuli konec tedna je bil Kog v znamenju kašnatih klobas oz. čurk, kot jih imenujejo domačini, in kogovskih vin. Potekala je namreč osrednja prireditev v okviru Antonovanja, Čurkarijada. Na Kogu, v ormoški vasici, je tudi letos Društvo Antonovanje na Kogu z domačimi društvi ob godu sv. Antona Puščavnika pripravilo številne prireditve, združene pod imenom Antonovanje na Kogu 2017. Niz prireditev so odpri 7. januarja s pripravo prleške južine v izvedbi Kluba ormoških študentov. V sklopu Antonovanja se je zvrstilo še kar nekaj prireditev, v ospredju pa so bili dogodki, ki so potekali konec minulega tedna, ko je med drugim potekala tudi Čur-karijada s pokušino ter odprtjem razstave Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju. Na letošnji že osmi Čurkarijadi, ki sicer velja za edino ocenjevanje čurk v Sloveniji, so razglasili najboljše čurke v treh skupinah - črne (ajdova kaša in mleto meso ter seveda začimbe so pomešane s svinjsko krvjo), sive (iz ajdove) in bele (iz prosene kaše). Strokovna komisija v sestavi Peter Pribo-žič (vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj), Frančka Lebarič (kmetijska svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti pri KGZ Ptuj) in Irena Kos, na KGZ Celje specialistka za predelavo mesa oz. strokovna sodelavka slovenskega Združenja za predelavo mesa na kmetijah ter potrošniška komisija v večini sestavljena iz novinarjev: Karoline Putarek (KTV Ormož), Domna Hrena (Radio Maxi), Natalije Škrinjar (Radio Ptuj) in Vanje Mramor (blogerka in som-melierka), sta skupaj ocenili 33 čurk, od tega največ - 17 - črnih. Prispevalo jih je 16 kmetij iz bli- žnje in daljne okolice. Strokovna komisija, ki je ocenjevala zunanji izgled, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus, je za naj čurkarja razglasila Kmetijo Ivana Žinka iz Libanje, ki je prejela kar tri zlata priznanja - za črno, sivo in belo čurko. Zlata priznanja so podelili še: za črno čurko Kmetiji Roka Cimermana iz Stojncev in Kmetija Franca Podplatnika iz Hardeka, za sivo in za belo čurko pa Kmetiji Franca Bolcarja iz Dobrave. Po mnenju komisije potrošnikov pa so najboljši izdelovalci čurk Kmetija Roberta Severja iz Cvena za črno čurko, Kmetija Munda-Šprah iz Sodincev za sivo čurko ter Kmetija Franca Bolcar-ja iz Dobrave za belo čurko. Na dogodku Čurke in vino v Vinski kleti Munda so vinski poznavalci izbrali tudi najboljša ko-govska vina, ki gredo k najboljšim čurkam. K najboljši črni čurki se je najbolje podala modra fran-kinja, letnik 2015, iz Vinske kleti Liam in Sinead Cabot, k najboljši sivi čurki renski rizling, letnik 2015, iz Vinske klet PRA-Vino Ču-rin-Prapotnik ter k najboljši beli čurki rumeni muškat, letnik 2015, prav tako iz Vinske klet PRA-Vino Čurin-Prapotnik. Na prijetni prireditvi, ki jo je moderiral Peter Kirič, so odprli še razstavo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju ter razglasili najbolje ocenjena likovna dela. Po kulturnem programu, v katerem so navdušili otroci vrtca in POŠ Kog, člani domače folklorne skupine, ansambel Ritem in družinski ansambel Ples, so imeli obiskovalci - med njimi tudi ormoški župan Alojz Sok, središki župan Jurij Borko, predsednik Združenja predelovalcev mesa na kmetijah Janez Čelofiga in šopek vinskih kraljic s 5. Ko-govsko kraljico Anjo Kocjan na čelu - priložnost pokušati zmagovalne kašnate klobase in vina ter se sami prepričati o njihovi kakovosti. Prireditve v okviru Antonovanja bodo sklenili to soboto z Antonovim turnirjem v malem nogometu in razstavo od Zrna do kruha KTD Kog. Monika Levanič Najslajša je bila zagotovo pokušnja kašnatih klobas oz. čurk in drugih dobrot. Slovenija, Podravje • Sklad kmetijskih Je cilj res zmanjšanje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še vedno ostaja pri vo. Kdaj naj bi se vrata izpostave zaprla, nismo uspeli dvakrat naslovili to vprašanje, prvič nanj ni odgovorila, Da bo sklad ukinil enoto v Slovenski Bistrici, smo pisali že junija. Takrat so župani občin Makole, Poljčane, Oplotnica, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice na kmetijsko ministrstvo naslovili pismo, v katerem so poudarili, da slovenjebistriška izpostava obsega 2000 ha kmetijskih zemljišč v upravljanju sklada. Navedena zemljišča ima v zakupu 400 kmetij, ki so že sedaj od izpostave v Slovenski Bistrici oddaljene tudi do 40 ali 50 kilometrov. Če se bo ta izpostava preselila v Maribor, se bo za mnoge kmete ta oddaljenost povečala še vsaj za 25 kilometrov, so opozorili župani. Bistriški kmetje bodo zadeve reševali v Mariboru In ravno to se namerava zgoditi. »Sklad je s 1. 1. 2017 dobil v uporabo prostore brez najemnine na Vinarski 14 v Mariboru, zato bomo OI Slovenska Bistrica združili z OI Maribor. Za potrebe strank pa smo še vedno pripravljeni opravljati storitve na terenu v dogovoru z lokalnimi sku-pnostni na način, kot to izvajamo za območje občin iz gorenjske regije,« je povedala. Kot razlog združevanja pa je direktorica navedla racionalizacijo. A ne samo župani, kmetje, tudi predstavnik sindikata Sklada KGZ RS Janez Rus opozarja, da tovrstna združevanja ne pomenijo zmanjšanja stroškov. »Na sindikatu v Skladu KZG RS že ves čas ostro nasprotujemo ukinitvam izpostav po Sloveniji. To mnenje delimo tudi s Kmetijsko-gozdar- sko zbornico Slovenije. Menimo, da reorganizacija (oziroma ukinitev izpostav) pomeni ravno nasprotno od racionalizacije, pomeni podražitev stroškov služb Sklada in manjšo učinkovitost izpostav. Namreč oseba bo za enako delo porabila več časa, če se bo morala najprej peljati v Maribor, nato pa nazaj na teren,« je pojasnil. Izpostavil je tudi število izpostav sorodnih služb - kmetijske svetovalne službe in zavoda za gozdove. »Oba zavoda sta proračunska porabnika, a imata več izpostav z več zaposlenimi. Mi ves denar zaslužimo s premoženjem na trgu, zato je zapiranje izpostav Sklada še toliko bolj skregano z vsako logiko.« Sindikat konkretnih odgovorov ni prejel Ob tem v sindikatu opozarjajo, da argumenti vodstva Sklada te- Foto: ML petek • 20. januarja 2017 Kmetijstvo Štajerski 9 kot prodati temu zelenjadarji le s težavo prodajo svoje pri- Foto: Mojca Vtic zemljišč ukinja območne izpostave stroškov? nameri, da ukine slovenjebistriško območno izposta-izvedeti. Na direktorico sklada Ireno Šinko smo namreč drugič nam je zapisala, da z iztekom pogodbe. »Izpostava v Slovenski Bistrici je izrednega pomena za bistriške kmete, ne samo s stroškovnega vidika, temveč tudi zaradi poznavanja terena. Namreč tukaj na izpostavi točno vedo za parcele in probleme nas kmetov, bojimo se, da v Mariboru ne bo enako. Glede na površino zemlje, ki jo ima sklad na Bistriškem, in glede na število zakupnikov, vprašanje o upravičenosti izpostave pri nas, ki je sedaj odprta dvakrat na teden, ni na mestu. Res je žalostno, če bo do zaprtja prišlo. Je pa razočaranje kmetov nad delovanjem sklada in politiko, ki jo ta vodi zadnjih pet let, vse večje,« je povedal Alojz Mlakar, predsednik izpostave KGZS Slovenska Bistrica. meljijo na trhlih temeljih. »Sklad je na vprašanja sindikata večkrat podal zelo suhoparne odgovore v zvezi z zapiranjem izpostav. Pri prikazu stroškov posameznih izpostav je uporabil zelo pavšalne podatke, pri čemer v primeru premestitve delavca na novo lokacijo ni upošteval stroška poslovnega prostora in ni upošteval dodatno porabljenega časa in višjih stroškov za terensko delo. Še pomembneje je, da ob odhodu gozdarskih delavcev ni poskušal najti stalnih manjših in s tem cenejših poslovnih prostorov na območju obstoječih lokacij. Med razlogi za ukinitev nekaterih izpostav je bil naveden tudi razlog, da so izpostave z enim zaposlenim manj učinkovite. Vendar pa tega poročilo o opravljenem delu ne dokazuje.« Sprašujejo se tudi, kako lahko svet Sklada zagovarja rešitve, ki po oceni sindikata vodijo k neučinkovitosti služb. »Še posebej, ker naj bi bila predsednica sveta Sklada Marta Majcen Hruste lj na ministrstvu zaposlena kot skrbnik za učinkovitost služb,« so poudarili ter opozorili, da zaposleni nimajo predstavnika v svetu Sklada. »Vložili smo že ustavno pritožbo, saj smo edini javni zavod, ki nima predstavnika delavcev v svetu zavoda (Sklada), zato žal nimamo prav nobenega vpliva na odločitve sveta Sklada.« Mojca Vtič se ti ne izplača. Kupce imamo, težava so cene, ki strmo padajo, odkar so v Slovenijo prišli tuji diskonti. Ob tem bi se morali tudi kmetje zavedati, da ne smejo iti pod ceno. Vsak zasleduje samo svoj cilj - da bo prodal, vendar včasih je bolje, da pridelek po-dorješ, kot pa greš pod ceno,« je žalostno resnico razkril Toplak. Ob tem je bilo slišati, da je nekdaj pridelovalec prejel 2/3 cene, ki jo je potrošnik za zelenjavo plačal trgovcu, danes je razmerje obratno. Tako si trgovec odreže večino, pridelovalcu pa ostanejo drobtinice. Ko slovensko ni slovensko Eden izmed pridelovalcev ptujskega luka Branko Majerič pa je izpostavil: »V Sloveniji nastaja paradoks, ob samooskrbi z zelenjavo, ki je po mojem mnenju le 10 %, je ne moremo prodati. Na primer leta 2011 smo v Sloveniji pridelali 2.800 ton čebule, uvozili pa smo je 14.000 ton. Pridelovalci ptujskega luka pa malodane s 100 tonam moledujmo za prodajo. To je absurd. Predelovalna industrija veselo funkcionira, saj lahko vozi surovine iz katerekoli države. Pri živalih je sledljivost večja, pri zelenjavi pa, kdor ima pet minut časa, lahko nalepi nalepko, da je ta slovenska. Bodimo pozorni. Rešimo se lahko, če vemo, kaj želimo. Ob tem je na področju zelenjave polno igralcev, ki želijo biti pomembnejši od kmeta, zamešali smo pojme proizvajalec in pridelovalec. In dokler ne bomo odpravili sistemskih napak, ni pomoči.« Kmetje so tudi tokrat poudarili Javni zavodi s Ptujskega naročijo le 4 odstotke pridelkov od lokalnih proizvajalcev Kot ena izmed možnosti za zelenjadarje so bila omenjena tudi javna naročila. Podatke glede porabe hrane v javnih zavodih s Ptujskega je predstavil Štefan Čelan iz Bistre Ptuj. »19 osnovnih šol in 17 vrtcev s Ptujskega je za hrano porabilo 4,6 milijona evrov. Le štiri odstotke hrane so naročili od lokalnih ponudnikov, naš cilje je, da bi izkoristili vsaj zakonsko omogočenih 20 %. Osem zavodov bo letos objavilo razpise, pomagali vam bomo,« je zbranim zelenjadarjem dejal Čelan. Ob tem pa izpostavil: »Slovenci na letni ravni porabimo osem milijard evrov za hrano in pijačo, to je državni proračun. Žalostno ali nespametno je, da tega ne znamo bolje izkoristiti.« problem nepovezanosti. Kako ta problem vendarle premagati? Majerič še vedno meni, da je ena izmed rešitev specializirana zadruga. »V Gorišnici smo leta 2003 tik pred vstopom v EU ustanovili specializirano zadrugo za pridelavo vrtnin, vendar je takrat kmetijska politika zadrugo zapeljala v propad. Še vedno sem zagovornik specializiranih zadrug, kar pa krovnemu zadru-žniškemu sistemu ni najbolj po volji. Namreč imamo uspešne specializirane zadruge, kot je mlekarska, saj specializirana zadruga povezuje ljudi z enakimi interesi, težavami in odgovori nanje. Danes ni več problem pridelati produkt, temveč je osre- dnji problem produkt plasirati na tržišče. Trženjskega in marke-tinškega znanja imamo pridelovalci premalo. Znotraj kmetijstva so uspešni tisti, ki ta znanja imajo ali pa jih lahko kupijo.« Specializacija DA, a ne zadrug Zadruga, ki odkupuje zelenjavo z njiv podravskih kmetov, je kmetijska zadruga Ptuj, ki pa poleg zelenjave odkupuje še grozdje, poljščine ter živali. »Treba se je zavedati, da delujemo res v samostojni Sloveniji, a v Evropski uniji, kjer meja ni. Pritisk na cene je vedno večji. Še vedno se sicer da P Foto: MV prodati, vendar pridemo do točke, ko se vprašamo, ali se splača ali ne. Slovenci smo žal navajeni kupovati po čim nižjih cenah in ne glede na kakovost,« je med drugim povedal direktor zadruge Marjan Janžekovič. Tudi Jan-žekovič meni, da je za izboljšanje stanja v zelenjadarstvu treba okrepiti povezanost kmetov in se specializirati. »Specializirati bi se morali pridelovalci, da ne bi vsak vsega delal, poučiti je treba tudi potrošnika, da imamo pri nas nadzorovano pridelavo, priložnost za slovenske zelenjadarje pa so tudi javna naročila,« je nekaj ukrepov oziroma priložnosti naštel Janžekovič. Mojca Vtič Promocijsko sporočilo So denarnice po novem letu ostale prazne? Naj vasi načrti za leto 2017 ne ostanejo neuresničeni zgolj zaradi denarja Po novem letu denarnice vedno ostanejo bolj kot ne prazne, v januarju pa se še plačujejo dolgovi iz decembra. Zato marsikdo kakšno skrito željo potisne na stran, kjer tudi ostane. A ni potrebe po tem. Želje si lahko uresničite vedno in zaradi tega živite bolj polno in srečno. V Addi-ko banki vam ponujamo vrste gotovinskih kreditov, ki jih ob kreditni sposobnosti najamete hitro in enostavno, lahko tudi brez obiska banke. Kredit iz domačega naslanjača To vam omogoča spletna aplikacija www.hipkredit.si. Brez obiska poslovalnice, hitro in enostavno lahko pridobite do 5.000 EUR. Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Svoj HIP kredit lahko odplačate v 13 do 60 mesecih, z že od 20 EUR na mesec. Pogoji so transparentni, sklenitev pa hitra in z minimalno količino dokumentacije! Potrebujete kredit že jutri? Postopek pridobivanja kredita je lahko hiter in enostaven. V Addiko banki vam lahko kredit odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete porabljati naslednji dan! Z Express kreditom lahko pridobite od 500 do 35.000 EUR sredstev z mesečno obveznostjo že od 20 EUR dalje in dobo odplačevanja do 10 let, s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, brez zavarovanja s hipoteko. Odplačevanje poteka preko trajnega naloga na vašem transakcijskem računu. Imate stare dolgove? Obstoječe kredite, lizinge, porabe kreditnih kartic poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in odplačujte samo en dolg. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini, ki vam ostane na razpolago. Kredit je brez zavarovanja s hipoteko, odplačujete ga v obdobju do 12 let, s trajnim nalogom. Ob najemu kredita vam uredimo tudi dodatno zavarovanje kreditojemalca za primer brezposelnosti, nezgodne smrti in trajne invalidnosti. Za brezskrbno prihodnost, v vseh življenjskih situacijah. Obiščite našo spletno stran www.addiko.si ali se oglasite v najbližji poslovalnici in z veseljem vam bomo pomagali izbrati pravi kredit. Addiko Bank, kjer je 2 + 2 = 4. Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 20. januarja 2017 Ptuj • Iz ptujskih depojev Kakšen je bil Ptuj pred sedmimi tisočletji? V galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši so odprli sedmo razstavo iz cikla Iz ptujskih depojev. Kak mesec dni bodo na ogled najstarejše naselbinske najdbe z območja ptujskega gradu in Šolskega centra Ptuj, nekatere od njih javnosti doslej nepoznane. Razstavili so izbor materialnega gradiva, ki so ga zapustili prvi stalni naseljenci na območju današnjega Ptuja iz 5. tisočletja pred našim štetjem. »Gre sicer za na prvi pogled za širšo publiko morda neugledne, razdrobljene keramične najdbe in najdbe orodij iz kamna, ki pa so za proučevanje najstarejših arheoloških obdobij poselitev zelo pomembne. Če manj za druga, za ta obdobja prav gotovo velja, da vsaka črepinja šteje,« je pojasnila avtorica razsta- Do arheološkega muzeja v sedmih letih Arheologinja Marija Lubšina Tušek je pojasnila, da si številnih najdb zaradi podrtja stalne arheološke zbirke v dominikanskem samostanu trenutno ni mogoče ogledati: »Z razstavami hkrati opozarjamo na nujnost stalne zbirke.« Poudarila je: »V zadnjih desetletjih so vsi slovenski muzeji (tudi tisti, ki so začeli iz nič ali iz zelo skromnih zbirk) svoje zbirke vrhunsko postavili, vzdrževali in predstavitev prilagajali času.« Da ptujska arheološka zbirka (nacionalnega pomena!) te sreče nima, je po njenem mnenju odvisno predvsem od ljudi in politike, manj pa od pomanjkanja denarja. Tudi župan Ptuja Miran Senčar je poudaril, da Ptuj stalno postavitev arheološke zbirke nujno potrebuje. Na Mestni občini Ptuj so zato v teh dneh imenovali komisijo za postavitev arheološkega muzeja, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in različnih drugih institucij ter predstavniki ptujske občine. »Naloga komisije bo, da preveri stare ideje za arheološki muzej, ki jih bo najbrž treba prilagoditi času, potem pa prepričati Ministrstvo za kulturo RS, da je muzej potreben - ne le zaradi Ptuja ali Slovenije, temveč cele regije,« je pojasnil župan. Ptujska občina je za idejno rešitev že zagotovila začetna sredstva. »Upam, da bomo lahko kmalu pokazali prve rezultate. Verjamem, da lahko do arheološkega muzeja pridemo v šestih, sedmih letih,« je dejal Senčar. Novi muzej bodo predvidoma uredili na lokaciji bivše uprave Kmetijskega kombinata Ptuj, ki jo je občina prav za ta namen tudi kupila. Razstavo je predstavila njena avtorica, arheologinja Marija Lubšina Tušek. ve, ptujska arheologinja Marija Lubšina Tušek. Pri arheološkem izkopavanju na zahodnem platoju ptujskega gradu v letih 1946 in 1947 so poleg lončenine (okrašene z odtisi nohtov ali šila, pogosto z barvnimi premazi v rdečih in rjavih odtenkih) odkrili tudi delavnico za izdelovanje kamnitih sekir iz dravskih prodnikov in vzdrževanje kamnitih orodij. Z arheološkimi raziskavami pred gradbenimi posegi na območju Šolskega centra Ptuj, ki so v etapah potekale med letoma 1980 in 2010, so odkrili še eno naselbino iz približno istega časa. Ponovni pregled keramičnih najdb in primerjava z lončeni-no z dobro datiranih arheoloških celot z najdišč osrednje in južne Slovenije sta pokazala, da sodi najstarejša skupina najdb v mlajši neolitik. »Po arheoloških najdbah torej sodi Ptuj med kra- je najstarejše stalne poselitve. Že v tem najzgodnejšem obdobju je vodilno vlogo v pokrajini prevzela naselbina na grajskem griču, gotovo zaradi lege in nadzora prehoda čez Dravo; to je točka, poseljena domala v vseh obdobjih naše zgodovine,« je pojasnila Lubšina Tuškova. Ptujski župan Miran Senčar je dodal: »Povprečni Ptujčan zgodovino šteje od leta 69, iz katerega se je ohranil prvi zapis o obstoju Ptuja. Da so bile naselbine tu že pred 7.000 leti, pa ve le malokdo. Rimski čas pravzaprav sodi že v novejšo dobo obstoja Ptuja ...« Cikel razstav Iz ptujskih depojev pripravljajo Center za preventivno arheologijo znotraj Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za kulturo RS. Eva Milošič Prlekija • Gledališka premiera pri Mali Nedelji Odigrali so praznične dogodke iz preteklosti Gledališčniki Kulturnega društva Anton Krempl Mala Nedelja in domači folklorniki Purga so uprizorili gledališko-plesno predstavo v prleškem narečju »Kak je negda blo pozimi«, po scenariju režiserja Tadeja Murkoviča. Komični dogodki v kmečki družini so postavljeni v čas izpred sto let, od barbarinega (4. december) do svečnice (2. februar), kjer poleg gospodarja Johana in gospodinje Julije živijo še dedek, hčerki Nežika in Zalika ter Vanek, ki je pred kratkim prišel k hiši služit za pastirja. Obrekljiva soseda Fefa po vsej fari raztrobi, da mlada Zalika išče ženina, zato snubci prihajajo v hišo ob zimskih prazničnih dneh. Raznovrstna zbrana družba opravlja najrazličnejša kmečka opravila, kjer je komičnih prizorov na pretek. V predstavi so nastopili: Danilo Majcen (gospodar Johan), Jenny Slekovec (gospodinja Julija), Klementina Kosi (hči Zalika), Urška Majcen (hči Nežika), Srečko Do-majnko (dedek) ter Matej Lovrec, Tomaž Rajh, Luka Lovrec, Matic Munda, Cvetka Rakuša, Milica Zmazek, Franček Majcen, Marko Sirc, Liljana Peršak, Frančiška Šta- gar, Frančiška Žerdin, Marta Zmazek, Mirko Zmazek, Emil Rakuša, Maja Vrbnjak, Jasmina Ritonja, Tadej Murkovič, Irena Holc, Ines Matjašec, Tilen Voršič, Matic Ri-tonja, Jože Sodec, Maša Munda, Nives Munda in plesalci Jernej Fi-lipič, Barbara Gorenc, Sabina Ku- ster, Barbara Petovar, Tadej Plohl, Barbara Rep, Adrijana Ritonja, Reja Žinko. NŠ Tednikova knjigarnica Dvoje življenj - en cilj Knjigo sem napisala samo zato, ker so mi najrazličnejši ljudje več let prigovarjali, naj opišem življenje Benedikte in Arhibalda, da bi se lahko ob tem zamislili in spoznali, katere so resnične življenjske vrednote. Osebno v to sicer dvomim, ko gledam, kako svet hlasta za gmotnimi dobrinami. Ko odpiram skrite kamrice svoje duše, do katerih ima sicer samo Bog prosto pot, si iskreno želim, da bi te vrstice pomagale vsaj eni duši do sreče. Izrecno poudarjam, da tu ne gre za življenjepis te ali one bolj ali manj znane osebe. Zato so spremenjena nekatera imena. o katerem govorim, ali kaj je bil - , kdo je bil ta ali oni, pomembno je samo, kako so hodili svojo pot in odkrivali svoj odnos do Boga in do življenja, saj v njih odseva košček človeške usode sploh. Veliko hrepenenje, iskanje in odkrivanje. Gre za zgodbo dveh duš... Kdo si, ljubi bralec, in kdo sem jaz?... V jugoslovanskih gorah, ob novem letu 1972 Pravkar ste prebrali, cenjeni bralci, izbrane besede Thee Schreiber Gamelin v Predgovoru (str. 31) k romanu Dvoje življenj - en cilj (352 strani), ki je pravkar izšel pri Celjski Mohorjevi družbi (več na www.mohorjeva.org). Avtorica je bila življenjska sopotnica neverjetne popotnice in pisateljice Alme Karlin in prav zato je ta knjiga domala narodni biser v redakciji in s spremno besedo (Kdo je bila Thea Schreiber Gamelin?: Brunshaupten, 1906 - Celje, 1988, str. 5 do 27) izjemnega poznavalca in varuha dediščine Alme Karlin, Marijana Pušavca. Roman je romansirana biografija, ki jo je iz rokopisa prevedla Zdenka Serjak (Prihova pri Oplotnici, 1911 - Slovenske Konjice, 2003), profesorica slovenščine in nemščine, katoliška pesnica, učiteljica, ki je bila, kakor Thea Srchreibe Gamelin, članica Tretjega reda sv. Frančiška. Thea je bila slikarka, ki je v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja študirala v Stockholmu, v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je povezala z Almo M. Karlin in se je leta 1934 za vedno naselila pri njej v Celju, kjer je tudi umrla. Študirala je še teologijo v Ljubljani in prestopila iz protestantske v katoliško vero. Avtobiografsko pripoved je začela pisati leta 1969. Glavni junakinji romana je ime Dita in tako opisuje svoje prvo navdušenje nad Almo: Počitnic je bilo konec in Dita je razmišljala, kaj naj počne s preostalim časom. Pravkar je likala robčke, kajti staro kuharico je spet bolela glava, kot je rekla. Dita je ni mogla ozdraviti, saj je pri kuharici šlo le za pretvarjanje, ki se ga je poslužila od časa do časa. Kar zasliši Dita po radiu - tudi to pridobitev tehnike so že osvojili v pastorjevi hiši - priporočilo novih knjig. Med drugimi: Samotno potovanje, napisala Alma Karlin, dnevnik ženske, ki je osem let potovala okoli sveta. Robček se je zažgal in zvil in napolnil prostor z neprijetnim vonjem, Dita pa kar ni odstavila likalnika, tako jo je prevzela radijska vest. Prepustila je sinji pepel robčka dragici, sama pa stekla k pastorju: »Očka, priskrbi mi, prosim, takoj to knjigo. To mora biti čudovita ženska!« Takoj sta razgrnila zemljevide in poiskala Celje, pastor pa je v knjigarni dobil zaželeno knjigo. Sam jo je naglas bral družini in vsi so bili očarani . Dita pa je popotnici in pisateljici napisala pismo in le-ta ji je prijazno odgovorila in jo povabila na obisk v Celje. Je šla in ostala. Tudi osebno vam zaupam, cenjeni bralci Knjigarnice, da sem domala pred dvajsetimi leti, ko še Almi M. Karlin Celjani niso namenjali zaslužene pozornosti, ob neki priliki, obiskala hišico na Pečovniku, kjer sta živeli Alma in Thea. Bila je vsa v trnju, zanemarjena, opustošena, zapuščena. S prijateljicama, pravljičarkama iz Maribora, smo se skozi okno potegnile v hiško in nemele od razburjenja in nežnega prediva notranjosti hiške: po tleh so še ležale razmetane tube oljnatih barv, tam je ležal košček papirja, popisan z neverjetno lepo pisavo, kot bi nek nenavaden veter pometal prostore .In notranji zidovi, predvsem obodi okoli okenc, so bili ročno poslikani, ozaljšani z ornamenti. Kar dih nam je zastajal in čudile smo se - le kako lahko taka imenitna dediščina propada. Tudi takratna razstava gradiva iz Almine zapuščine v Celjskem muzeju nas je razočarala. No, od tedaj je minilo dovolj časa, da je Alma M. Karlin, neverjetna ženska, sestra po duši s Theo S. Gamelin, dobila avtorsko in zgodovinski mesto v Sloveniji. Knjiga je lepo ilustrirana in hvalevredna je podpora pri izdaji knjige Dvoje življenj - en cilj Mestne občine Celje in Občine Slovenske Konjice. Liljana Klemenčič Foto: NS Strelstvo Kevin Venta za las ob zmago Stran 12 Rokomet Gimnazija Ormož zanesljivo v finale DP za SŠ Stran 12 Judo Ptujčani uspešni v Lendavi Stran 13 Kegljanje Najboljši Avanturisti, Premzl in Plajnškova Stran 14 Nogomet Bojan Špehonja rdeče zamenjal za vijoličasto Stran 14 Boks Pri Dejanu je trenirala ministrica Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet tednik iPoiHilajh na.i na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zorko, Lonzarič in Rešek v Muri, k Dravi trije mladinci Soboška Mura, ki je po vnovičnem kolapsu doživljaja enega najbolj temačnih obdobij v svoji zgodovini, se počasi spet pobira in postavlja na noge. Z ruskim vložkom črno-beli že letos želijo napredovati med drugoligaše, ob tem pa je zanimivo, da so moštvo v tem tednu okrepili s kar tremi igralci, ki jih ljubiteljem nogometa na našem območju ni treba posebej predstavljati. To so dosedanji član Drave Mitja Rešek ter Rok Zorko in David Lonzarič, ki sta nazadnje branila barve Zavrča, preden je članska ekipa neslavno doživela konec. Zanimivo je, da za Muro že nastopa še en bivši dravaš, David Tomažič-Šeruga, jeseni pa sta bila člana tega nekoč velikega kluba, ki ima še vedno ogromno navijačev, tudi Robert Kurež in Luka Šalamun, trener pa Franc Fri-dl. Vsi trije so se že pred tem poslovili od soboškega kluba, toda kljub temu bo imel ta, kot že rečeno, v nadaljevanju močan štajerski pridih. Velja omeniti še, da je po nekaterih informacijah blizu Mure tudi Marko Marciuš, ki je jeseni prav tako kot Zorko in Lon-zaric igral v Zavrču. Hrvat je nato obljubil tako Nafti in tudi Muri, da bo igral za njiju, kar bi lahko imelo kar precejšnje negativne posledice zanj. Kaj lahko se zgodi, da ne bo smel igrati ne za ene ne za druge, v tem primeru bi verjetno bila najbolj vesela Gorica, ki je bojda tudi v igri za odličnega krilnega igralca. tp NK Drava Za igralci Drave je drugi teden priprav na spomladanski del prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi, ki so ga kljub slabšemu vremenu izpeljali po začrtanem planu. V kadru ptujskega nogometnega kolektiva je prišlo tudi do določenih igralskih sprememb, ki so bile za zdaj bolj usmerjene na stran odhodov kot prihodov. Med novinci je ljubiteljem nogometa znan le Marko Panikvar, ki je bil do nedavnega član Zavrča. Ta mlad napadalec je na enajstih tekmah druge lige v dresu Zavrča zabil pet zadetkov in bi lahko bil prava okrepitev za Dravo, hkrati pa bi lahko pomagal tudi mladinski ekipi v boju za vrh lestvice v drugi ligi. Ob tem mladincu sta k članskim pripravam priključena še dva, Matic Golob in Jure Perger, ki sta v glavnem igralca s sredine igrišča. Omenjena trojka predstavlja mladost in nadarjenost, kar pomeni, da bo morda trener Simon Sešlar katerega izmed njih tudi redno uvrščal v kader, medtem ko so iz njega odšli veliko bolj izkušeni in standardni členi ekipe, kot so Mitja Rešek, Gašper Hri-bernik, Naser Kajtazi in Jet-mir Torra. Predvsem Rešek je bil v zadnjih letih pomemben člen, ki je zakrpal luknje na mnogih igralskih pozicijah. Na nekaterih igralskih pozicijah se bo Drava do začetka prvenstva prav gotovo še okrepila. S sedanjim kadrom pa bodo Ptujčani v torek odigrali prijateljsko pripravljalno tekmo s Šampionom iz Celja. DB Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Rok Zorko Mitja Rešek David Lonzarič Odbojka • Prijateljska tekma Vidna razlika v kakovosti ZOK Kema Puconci -ŽOK GSV Zava Ptuj 4:0 (25:16, 25:13, 25:16, 25:13) ŽOK GSV Zava Ptuj: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Čabrian, Gajser, Emeršič; Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Ptujska ženska odbojkarska vrsta je bila v torek na zahtevnem gostovanju na prijateljski tekmi v Pu-concih, kjer jim je na drugi strani mreže stala prvoli-gaška ekipa Keme. Razlika v kakovosti se je videla ves obračun in po dogovoru sta moštvi odigrali štiri nize, ki so jih gladko dobile doma- če igralke. Te so precej časa igrale z udarno šesterico, ki je demonstrirala odbojko na višjem kakovostnem nivoju. Pucončanke so odlično ser-virale in z začetnim udarcem so imele Ptujčanke veliko težav, saj niso vajene tako močnih in natančnih servisov. Prav tako so bile domače odbojkarice prodorne skozi napadalne akcije in so dominirale na tekmi. Članice ženskega Odbojkarskega kluba GSV Zava se v sezoni 2016/2017 niso sešle še z nobeno niti približno tako kakovostno ekipo in so imele precej težav v igri. V napadu sta izstopali Cvirnova in Gaj-serjeva, ki sta nekajkrat uspešno prebili blok in obrambo nasprotnic. Te so bile tudi v sami igri bistveno boljše, medtem ko so se Ptujčanke lovile v organizaciji igre ali napada in samem zaključku akcij. Prvoligaška ekipa je pokazala njihovo premoč in vsaj malo bolj bi bila tekma izenačena, če bi trenerka gostij Horvat Gojkoškova lahko računala na prvo blokerko s prvoligaškimi izkušnjami Pušnikovo in tudi drugo podajalko Gobčevo. A tudi z omenjenima igralkama bi bile ptujske odbojkarice v podrejenem položaju, vendar bi bile verjetno bolj konkurenčne. Prav tako bi bile bolj konkurenčne, če bi v zadnjem mesecu opravile več skupnih treningov, a zaradi bolezni igralk in zaradi opravičenih razlogov so v celotni postavi opravile le en skupni trening. Na njih se tako ekipa za nadaljevanje prvenstva v 2. slovenski odbojkarski ligi vzhod ni pripravila, tako kot so si v klubu želeli, prav tako pa so imeli v tem obdobju tudi precej smole, saj so jim odpadle nekatere pripravljene prijateljske tekme. Kljub malo slabšim pripravam za nadaljevanje tekmovanja pa je treba izpostaviti še eno pozitivno stvar, saj je Hor- vat Gojkoškova na treninge članske ekipe priključila tri nadarjene mlade igralke: Toplakovo, Mesaričevo in Kocmutovo, ki predstavljajo prihodnost ptujske ženske odbojke. David Breznik 12 Štajerski Šport petek m 20. januarja 2017 Strelstvo m 23. MT Ruše 2017 Ormožan Kevin Venta za las ob zmago Foto: SD I. Pohorski bataljon Ruše Ormožan Kevin Venta (v polni koncentraciji in pripravi na finale) je v kvalifikacijah tekmovanja za Veliko nagrado Ruš dosegel fantastičnih 583 krogov, nato pa odlično streljanje nadaljeval tudi v finalu in osvojil srebrno odličje. Minuli konec tedna je v Rušah potekalo tradicionalno in najmočnejše slovensko dvodnevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Domačini iz Strelskega društva 1. Pohorski bataljon Ruše so znova gostili veliko vrhunskih strelcev, olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov ter zmagovalcev svetovnih pokalov, tokrat so tekmovali predstavniki iz devetih držav, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Slovaške ter zraven Slovencev še novinci iz Bolgarije, Malte in Japonske, skupaj kar 230-članska udeležba. Ker tekmovanje v prvi vrsti služi kvalifikacijam in generalki za udeležbo na EP z zračnim orožjem 10 m, ki bo potekalo od 6. do 12. 3. v Mariboru, so strelci zelo dobro pripravljeni, videli pa smo nekaj zelo visokih rezultatov. V 45-članski slovenski reprezentanci sta znova izstopala predvsem olimpijka Živa Dvoršak, dvakratna finalistka, ki je drugi dan osvojila srebrno odličje, ter Ormožan in najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Le slab mesec premora so imeli igralci v podjetniški ligi med koncem jesenske in začetkom nove, »spomladanske« lige. Naslov brani ekipa Dokl gostinstvo, ki je jesensko ligo osvojila suvereno, s precejšnjim naskokom pred ekipama Elektro Polanec in Gostišče Iršič. Če ponovijo uspeh, bodo veliki prehodni pokal prejeli v trajno last, saj so bili najboljši tudi v spomladanski ligi 2016. »Sezona lova« na ekipo Dokl gostinstvo je torej odprta ... V posameznih ekipah je prišlo do nekaterih manjših sprememb, Aleksander Vido-vič je tako postal član ekipe Novo prodaja, Darko Bezen-šek pa odslej igra za ekipo Gostišče Iršič. Uvodni krog ni prinesel ekstremno dobrih rezultatov, ekipno sta največ pokazali ekipi Tames in Ra-dio-Tednik, ki sta edini uspeli preseči mejo 2700 podrtih kegljev. Med posamezniki je izstopal Sašo Vidovič, ki je podrl 821 kegljev, za njim so bili zasledovalci precej bližje skupaj. Derbi kroga sta odigrali ekipi Tames in VGP Drava, ki sta za začetek remizirali. V dvoboju ekip iz Kidričevega so zmago odnesli talumovci. Majhno presenečenje je pripravila ekipa Radio-Tednik, ki je precej visoko ugnala ekipo Gostišče Iršič. Odlični sta bili ženski predstavnici zmagovite ekipe, Monika in Lea. Vrh je zasedla ekipa Bowling centra Ptuj, Dokl gostinstvo Venta, ki je prav tako z dvema uvrstitvama v finale ogrel domače navijače ter za vrhunec poskrbel na nedeljskem tekmovanju - Veliki nagradi Ruš, kjer je osvojil srebrno odličje in le za las ostal brez zmage. Slovenci pa smo v dveh dneh imeli devet finalistov, oz. zraven Dvoršako-ve, Kuharičeve in Venta še Debevca, Čepra, Benčino in Tkalčevo. Prvi dan dva finalista - Kevin Venta in Jože Čeper Med člani s pištolo je prvi dan tekmovanja izstopal Japonec in svetovni prvak iz leta 2010 Tomoyuki Mat-suda, ki se je s 575 krogi kot peti uvrstil v finale, tam pa zmagal s prepričljivo najboljšim streljanjem. Lep uspeh sta z uvrstitvijo v finale prvi dan dosegla tudi slovenska strelca Kevin Venta (575) in še posebej mladinec Jože Čeper (574) ter osvojila 5. in 8. mesto. Mladi Ptujčan in članski reprezentant Sašo Stojak tokrat ni pokazal vsega strelskega znanja, s 565 krogi se je uvrstil na 19. me- Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Sašo Vidovič (Novo prodaja) 821, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 763, 3. Marko Šauperl (Tames) 756, 4. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik) 754, 5. Dokl Matic (Dokl gostinstvo) 745, 6. Lipoglav Branko (Gostišče Iršič) 731, 7. Horvat Stanislav (SKEI) 726, 8. Haladea Miran (SKEI) 723, 9. Robert Šegula (Tames) 721, 10. Smiljan Herga (Bowling center) in Lea Mohorič (Radio-Tednik) oba 704. je obrambo začel z značilno zmago 7:1. Rezultati 1. kroga: Tiskarna Ekart - Talum 2:6, Ra-dio-Tednik Ptuj - Gostišče Iršič 6:2, Novo prodaja - SKEI 2:6, Tames - VGP 4:4, Restavracija PAN - Dokl gostinstvo 1:7, Bowling center Ptuj - Saubermacher8:0. Srečanje Perutnina Ptuj - Elektro Maribor je bilo prestavljeno. 1. BOWLING C. PTUJ 1 2613 8 2. DOKL GOSTINSTVO 1 2641 7 3. TALUM 1 2529 6 4. RADIO-TEDNIK PTUJ 1 2704 6 5. SKEI 1 2660 6 6. TAMES 1 2707 4 7. VGP 1 2688 4 8. TISKARNA EKART 1 2393 2 9. GOSTIŠČE IRŠIČ 1 2613 2 10. NOVO PRODAJA 1 2626 2 11. RESTAV. PAN 1 2413 1 12. SAUBERMACHER 1 2363 0 13. PERUTNINA PTUJ - 14. ELEKTRO MARIBOR - m sto, odlično pa se je odrezal Juršinčan Ludvik Pšajd in z enakim rezultatom osvojil 16. mesto. Uspešen pa je bil tudi mladi miklavški strelec Žan Bogša, ki se je s 550 krogi uvrstil na 33. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili zelo močni Srbi, pred Japonci in Madžari, Slovenci pa so s 1699 krogi za tri kroge zgrešili odličje. Venta v nedeljo v kvalifikacijah kar 583 krogov V nedeljskih kvalifikacijah je blestel Srb Dimitrije Gr- gič z izjemnimi 590 krogi, odlično pa se je odrezal tudi naš ormoški ostrostrelec Kevin Venta, ki se je z drugim najboljšim rezultatom s 583 krogi kot tretji uvrstil v finale. Jože Čeper in Sašo Stojak sta tokrat s 570 krogi ostala brez finala s sedmimi krogi zaostanka na 13. in 14. mestu. Ormožan in najboljši slovenski strelec Kevin Venta pa se je odlično boril tudi v finalu, kjer je nanizal serijo desetic in se prebil v končni obračun za zmago na Veliki nagradi. Šele v predzadnjem strelu se je Venti pripetila napaka z zadetkom v 8,0 kroga in kljub odlični desetici v zadnjem strelu je Venta tokrat moral priznati premoč madžarskemu olimpijcu Miklo-su Tatraiu za vsega 1,3 kroga. To, kar so Slovenci zgrešili prvi dan v ekipni tekmi pa so dodobra nadoknadili drugi dan tekmovanja in si z odličnim dosežkom s 1723 krogi priborili bronasto ekipno odličje, boljši so bili le Japonci za 4 kroge in Srbi s 15 krogi prednosti. Ptujčanka Majda Raušl ostala brez finalnih bojev Med članicami s pištolo si je edini slovenski nastop v finalu 2. dne tekmovanja priborila mladinka Jagoda Tkalec z odličnimi 378 krogi in osvojila končno 6. mesto. Ptujska strelka in reprezen-tantka Majda Raušl tokrat ni bila dovolj natančna za finale, saj je s 366 in 369 krogi pristala na 17. in 16. mestu. Članice odlične s puško, med njimi tudi Ormožanka Urška Kuharič Med članicami s puško se Rezultati: Pištola moški, 1. dan 1. Tomoyuki Matsuda, JPN 239,9 (575) 2. Mlklos Tatrai, HUN 236,9(575) 3. Dimitrije Grglč, SRB 215,2 (582) 5. Kevin Venta, SLO 176,7 (575) 8. Jože Čeper, SLO 116,0 (574) 16. Ludvik Pšajd, JUR 565 19. Sašo Stojak, SLO 563 22. Blaž Kunšek, SLO 561 33. Žan Bogša, J KM 550 Pištola ženske, 1. dan 1. Zorana Arunovlč, SRB 245,7 (387) 2. Bobana Veličkovič, SRB 237,4 (373) 3. Zlatka Hlebec, CR0 214,4 (378) 10. Katja Vodeb, SLO 371 13. Denis Bola Ujčlč, SLO 368 15. Jagoda Tkalec, SLO 367 17. Majda Raušl, SLO 366 Puška moški, 1. dan 1. Mllenko Sebič, SRB 249,1 (627,4) 2. Atsushl Shlmad, JPN 248,9 (623,8) 3. Milutin Stefanovlč, SRB 227,1 (625.1) 8. Rajmond Debevec, SLO 119,3 (622,4) 26. Željko Moičevic, SLO 613,8 47. Žan Tomažlč, KOR 585,5 Puška ženske, 1. dan 1. Lalita Gaspar, HUN 248,0 (416.2) 2. Sonja Benčina, SLO 246,2 (415,2) 3. Julianna Miskolczi, HUN 226,6 (416,8) 6. Živa Dvoršak, SLO 163,2 (414,9) 11. Urška Hrašovec, SLO 412,9 12. Snježana Pejčic, CRO 412,8 25. Urška Kuharič, SLO 408,7 52. Nuša Žnidarič, KOR 386,5 Pištola moški, 2. dan 1. Miklos Tatrai, HUN 240,3 (577) 2. Kevin Venta, SLO 239,0 (583) 3. Dimitrije Grgic, SRB 218,9 (590) 4. Uroš Kačavenda, CRO 198,7 je z dvema uvrstitvama v finale najbolj izkazala dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, drugi dan pa je to uspelo tudi odlični mladi ormoški strelki Urški Kuharič, ki je s 414,6 kroga osvojila sedmo mesto v kvalifikacijah, nato pa po nezbranem finalu izpadla kot prva in osvojila končno 8. mesto, za kar si kljub temu zasluži vse čestitke v tako izbrani konkurenci. Prvi dan pa se je nastop Kuharičevi ponesrečil, s 408,7 kroga je osvo- (581) 5. Tomoyuki Matsuda, JPN 176,9 (579) 6. Juraj Tuzinsky, SVK 157,2 (583) 7. Kojiro Horimizu, JPN 136,3 (579) 8. Balazs Antal, HUN 115,4 (579) 13. Jože Čeper, SLO 570 14. Sašo Stojak, SLO 570 33. Simon Simonič, JKM 560 35. Žan Bogša, SLO 558 39. Miran Miholič, JKM 556 45. Aleksander Ciglarič, JKM 550 50. Teodor Pevec, SLO 510 Pištola ženske, 2. dan 1. Jasmina Milovanovic, SRB 238,7 (377) 2. Satoko Jamada, JPN 234,3 (379) 3. Bobana Veličkovic, SRB 217,2 (376) 4. Marija Marovic, CRO 197,9 (376) 5. Zorana Arunovic, SRB 176,3 (384) 6. Jagoda Tkalec, SLO 154,5 (378) 13. Katja Vodeb, SLO 372 15. Denis Bola Ujčič, SLO 370 16. Majda Raušl, SLO 369 20. Anja Prezelj, SLO 368 Puška ženske, 2. dan 1. Valentina Gustin, CRO 247,9 (416,6) 2. Živa Dvoršak, SLO 247,3 (415.8) 3. Tatjana Banjac, SRB 223,9 (414,0) 6. Snježana Pejčic, CRO 160,9 (415.9) 8. Urška Kuharič, SLO 116,1 (414,6) 42. Antonija Kosi, MLJ 405,1 49. Nuša Špindler, MLJ 403,2 55. Brina Stajnko, MLJ 398,5 58. Kristina Žižek, MLJ 391,1 Puška moški, 2. dan 1. Istvan Peni, HUN 248,4 (630,2) 2. Peter Somogyi, HUN 247,5 (628,8) 3. Borna Petanjek, CRO 226,7 (626,5) 4. Peter Sidi, HUN 205,2 (630,6) 17. Franc Pinter, SLO 621,4 21. Rajmond Debevec, SLO 619,9 51. Tadej Horvat, KOR 606,6 62. Žan Tomažič, KOR 592,7 jila 25. mesto. V uvodnem dnevu je zablestela Slovenka Sonja Benčina in osvojila srebrno odličje, drugi dan pa je to uspelo tudi Dvoršakovi. Navedene tri strelke pa predstavljalo močno slovensko zasedbo, ki bo tekmovala tudi na EP v Mariboru. Slovenke so v ekipni razvrstitvi dosegle dober rezultat s 1242,3 kroga in le za dobre štiri kroge zaostale za zmagovalkami iz Hrvaške. Simeon Gonc Rokomet m Četrtfinale DP za srednje šole Gimnazija Ormož zanesljivo v polfinale Gimnazija Ormož je bila gostitelj četrtfinalnega turnirja v rokometu za srednješolce. Na turnirju so poleg gostiteljev nastopile še eki- pe Prve gimnazije Maribor, Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera in ŠC Velenje, Elektro in računalniška šola. Ormožani, redni udeležen- ci srednješolskih zaključnih turnirjev, so se brez večjih težav uvrstili v polfinale med osem najboljših ekip v državi. Najprej je ekipa ormoške gi- mnazije ugnala Mariborčane (21 : 13) in nato še sosede iz Ljutomera (22 : 10). Poleg Ormožanov so se v polfinale uvrstili še Velenjčani. Za Gimnazijo Ormož so nastopili: Nino Ulaga, Niko Sovič, Tilen Kosi, Teo Šulek, Gašper He-bar, Anže Notersberg, Anže Šoštarič, Niko Gašič, David Lukner, Martin Hebar, Mar-sel Horvat, Metod Rakuša, Tim Kokalj in trenerja Uroš Krstič ter Saša Prapotnik. Gimnazijo Ormož v februarju čaka nastop v polfinalu, kjer bosta prvo in drugo mesto med štirimi ekipami vodili na zaključni turnir najboljše četverice v državi. ku Bowling • Podjetniška liga »Odprta sezona lova na Dokl gostinstvo torek • 17. januarja 2017 Šport Štajerski 13 Judo • Turnir v Lendavi Ptujčani uspešni v Lendavi Trenerka Urška Urek je pospremila mlade ptujske judoiste na prvo letošnje tekmovanje 19. Pokal borilnih veščin Lendava 2017. Tekmovanje je bilo razpisano za starostne skupine U12, U14 in U16, ki so se borili na štirih blazinah. V Dvojezični srednji šoli Lendava je bilo pestro celodnevno športno dogajanje, na katerem je skupno nastopilo kar 265 mladih tekmovalcev. Osem judoistov je štela odprava Judo kluba Drava Ptuj, ki je bila uspešna, saj je skupno pobrala šest medalj. Do zlate je prišla pri mlajših deklicah v kategoriji do 30 kilogramov Žanet Polanec, ki je zabeležila tri zmage, potem ko je bila boljša od Veronike Horvat, Lane Kučan in Niki Kolerič. Srebrne medalje so si priborili Ana Vidovič, Aljaž Ajdič in Alen Adrijan Plošinjak. Predvsem fanta sta se dobro borila, saj je Ajdič zabeležil tri zmage in poraz, medtem ko je Plošinjak dve borbi dobil in eno izgubil. Tretji mesti sta v Lendavi osvojila Jurij Farič in Jaka Založnik, medtem ko sta bila peta Urban Tetičkovič in Špela Anžel. Gorišničanka Murkova druga Tri mlade judoiste je imel na tekmovanju v Lendavi Judo klub Gorišnica, ki se je lahko veselil ene medalje. Natančneje srebrno medaljo je dobila med mlajšimi deklicami v kategoriji do 27 kilogramov z zmago in porazom Nika Murk. Tik za mesti za medaljami sta bili Maša Petek na četrtem mestu in Katarina Bezjak, ki je bila peta. David Breznik Sah • Posamezno DP OS Ponovno blestela Nika Kralj iz OŠ Gorišnica V organizaciji Zavoda RS za šport Planica in Šahovske zveze Slovenije je bilo v Kranju odigrano državno prvenstvo za osnovnošolce v štirih skupinah. Mladi so si udeležbo priborili na regijskih kvalifikacijah, kjer so bili dokaj uspešni tudi mladi iz ptujskih osnovnih šol. Na državnem prvenstvu pa se je posebej izkazala Nika Kralj iz OŠ Gori-šnica v konkurenci deklet do 12 let, kjer je osvojila srebrno medaljo. Kar 184 mladih je merilo moči v devetih kolih pospešenega tempa deset minut z dodatkom 5 sekund na potezo po igralcu. Najuspešnejša med ptujskimi predstavniki je bila Nika Kralj iz Osnovne šole Gorišnica v konkurenci deklet do 12 let (letnik 2005 pa vse do 2010), ki si je točko razdelila proti kasnejši zmagovalki Vesni Mihelič in morda nekoliko nepričakovano izgubila v šestem kolu proti petouvrščeni Tinki Ferenc iz OŠ Polje. Ob Niki so v tej starostni skupini nastopile še tri učenke iz ptujskih šol, ki so pristale v drugi polovici razpredelnice. Omeniti pa kaže najmlajšo udeleženko v tej skupini, Into Maček, rojeno 2010, iz OŠ Frana Albrehta Kamnik, ki je zbrala 5 točk in zasedla 23- mesto. V skupini fantov do 12 let, kjer jih je nastopilo 51, predstavnikov ptujskih šol ni bilo. Dokaj solidno pa je svoj nastop opravila Amalija Skok iz OŠ Žetale, ki je med 38 udeleženkami osvojila 11. mesto, pa tudi 13. mesto Pie Kram-berger iz OŠ Ljudski vrt Ptuj ie len uspeh. Pri fantih do 15 let med 48 udeleženci predstavnikov ptujskih šol ni bilo na vrhu, dva iz OŠ Žetale pa sta se uvrstila v drugo polovi- co lestvice. Zapisati je treba, da je večina nosilcev medalj članov različnih najboljših slovenskih klubov in društev Foto: Klementina Lindic Nasmejana Nika Kralj s srebrno medaljo (na levi) in da so tudi na samem vrhu slovenske lestvice najboljših po starostnih kategorijah. Posamezniki so osvajali medalje že na rednih svetovnih in evropskih prvenstvih tako v pospešenem kot standardnem šahu. Od ptujskih predstavnikov je na lestvici najboljših le Nika Kralj, ki vodi v konkurenci deklet do 12 let, zato so vse uvrstitve preostalih lep dosežek. Večina teh najboljših pa bo konec februarja nastopila tudi na rednem državnem prvenstvu v standardnem šahu, ki bo na Ptuju za kategorije od U8 pa vse do U18. Vrstni red dekleta U12 (47): 1. Vesna Mihelič, OŠ Nove Jarše, 8,5 točke, 2. Nika Kralj, OŠ Gorišnica, 7,5, 3-Pia Rožmanec, OŠ Blaca, 6,5 ... 33. Laura Horvat, OŠ Gori- šnica, 4, 34. Zala Kramberger, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 4 ... 37. Vita Irgolič, OŠ Gorišnica, 3 točke itd. Vrstni red fantje U12 (51): I. Žiga Smolej, OŠ D. Ketteja II. Bistrica, 7,5 točke, 2. Svit Širaj, OŠ Notr. odreda Cerknica, 7, 3. Andraž Gregorič, OŠ Solkan, 7 itd. Vrstni red dekleta U15 (38): 1. Zala Urh, OŠ Orehek, 8,5 točke, 2. Klara Vidmar, OŠ Sostro, 7, 3. Tina Urbanč, OŠ Cerklje ob Krki, 6,5 ... 11. Amalija Skok, OŠ Žetale, 5,5 ... 13. Pia Kramberger, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 5,5 ... 30. Iva Vido-vič, OŠ Ljudski vrt Ptuj, 3,5 ... 36. Mateja Golc, OŠ Cirkula-ne-Zavrč, 2,5 točke itd. Vrstni red fantje U15 (48): 1. Jan Šubelj, OŠ Komenda Moste, 8,5 točke, 2. David Stevanič, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, 7, 3. Nejc Amon, OŠ I. OŠ Celje, 7 ... 35. Nejc Butolen, 36. Jernej Kos, oba OŠ Žetale, oba po 3,5 točke itd. Silva Razlag Kegljanje • Prvenstvo Ptuja Najboljši Avanturisti, Premzl in Plajnškova Na obeh ptujskih kegljiščih je bilo izpeljano prvenstvo mestne občine Ptuj v kegljanju za ekipe, posameznike in posameznice v disciplini 120 lučajev. V ekipnem delu je tekmovalo štirinajst ekip in med njimi je suvereno zmagala ekipa Avanturistov, ki je podrla skupaj 4031 ke- glje in je tako ponovila lanski uspeh. Za njimi je bila ekipa Navihancev s 3936 podrtimi keglji in na tretjem mestu Dravca II s 3884 podrtimi keglji. V zaključne boje posameznikov oz. posameznic so se z najboljšimi rezultati v ekipnem delu uvrstile pri ženskah Melita Krušič (1027), Marina Kramber-ger (993), Ivanka Plajnšek (988), Marija Kozoderc(974), Nada Fridl (972) in Andrej-ka Kavčič (954). Finalisti pri moških so bili Boris Premzl (1050), Robi Golob (1047), Milan Čeh (1026), Janez Čuš (1022), Miran Šauperl (1016), Mitja Kramberger (1011), Jože Vogrin (1008), Mirko Štagar (1004), Igor Serdin-šek (1002) in Dušan Murko (995 kegljev). Prvi del finalnih nastopov se je odvijal na kegljišču DETA centra. Med ženskami je povedla Melita Krušič s 526 keglji, sledila ji je le še Ivanka Plajnšek, 506, medtem ko so druge že precej zaostale in so dosegle naslednje rezultate: Nada Fri-dl 467, Marina Kramberger 465, Marija Kozoderc 449 in Andrejka Kavčič 447 kegljev. Pri moških je povedel Boris Premzl s 522 keglji, sledili so Robi Golob 517, Mitja Kramberger in Milan Čeh 505 kegljev. Pred zaključnim delom, super finalom, ki se je po tradiciji tudi tokrat odvijal na starem dvosteznem kegljišču pod tribuno Mestnega stadiona na Ptuju je bilo pričakovati zanesljivo zmago Kruši-čeve pri ženskah, pri moških pa ogorčen boj za naslov najboljšega. Pa se je pri ženskah odvijalo čisto drugače, saj se je še enkrat pokazalo, da Me-liti Krušič zadnja leta staro kegljišče »ne leži«. Podrla je samo 450 kegljev in podobno kot leto pred tem tudi tokrat ni zmagala, ampak je zmago osvojila Ivanka Plajnšek s 480 podrtimi keglji. Skupno jih je podrla deset več od Krušiče-ve in je postala zmagovalka prvenstva, medtem ko je bila tretja Nada Fridl s 475 keglji. Pri moških je s 510 podrtimi keglji, skupno 1037, Boris Premzl ponovil lanski uspeh, mladi Robi Golob je spet plačal davek svoji neučakanosti in s samo 486 keglji (skupaj 1003) zdrknil celo na 4. mesto. S samo dvema podrtima kegljema več (1005) se je drugega mesta veselil Mitja Kramberger, tretjega s 1004 keglji pa Milan Čeh. David Breznik Kegljanje • 1. liga 0TS Maribor Ptujčani čez petsto kegljev Invalid 1 - Drava 10:8 (2891:3153) Drava 1: Robi Golob 517, Boris Premzl 554, Dušan Murko 520, Janez Čuš 505, Janez Podgoršek 520, Milan Čeh 537 podrtih kegljev Drugi del prvenstva v 1. ligi OTS Maribor je prva ekipa Drave v petek, trinajstega, začela v Mariboru s suvereno zmago nad prvo ekipo Invalidov. Domačini so nastopili močno oslabljeni, saj so jim manjkali trije igralce prve ekipe. Ne glede na to so Ptujča-ni svoje delo na kegljišču opravili dobro in so zmagali z najvišjim možnim rezultatom 8:0. To pomeni, da so dobili vseh šest posameznih dvobojev in še dve dodatni točki, ker so podrli bistveno več kegljev. Člani Drave so vsi podrli več kot 500 kegljev. Njihov tokratni najboljši posameznik je bil Boris Premzl, čigar rezultat je bil 554 kegljev. To je bila sedma zmaga ptujske ekipe v sezoni 2016/2017 v 1. ligi OTS Maribor, v kateri trenutno na lestvici zasedajo drugo mesto. David Breznik 14 Štajerski Šport petek • 20. januarja 2017 Nogomet • NK Gerečja vas Špehonja rdeče zamenjal za vijoličasto Nogometaši Gerečje vasi, ki po jesenskem delu prvenstva Super Lige MNZ Ptuj prepričljivo vodijo pred konkurenco s prednostjo šestih točk, so pred začetkom priprav na spomladanski del prvenstva dobili novega trenerja. Po tem, ko je klub nepričakovano zapustil Damjan Bezjak, je novi trener nekoliko presenetljivo postal Bojan Špehonja, ki je še ne dolgo nazaj uspešno vodil nogometaše Aluminija v Prvi ligi Telekom Slovenije. V vodstvu Gerečje vasi se dosedanjemu trenerju Damjanu Bezjaku zahvaljujejo za opravljeno delo v minulem obdobju ter mu želijo veliko uspehov pri nadaljevanju trenerske kariere. Sedaj so misli vseh, ki delujejo v klubu, uprte naprej, predvsem v 50-letnico delovanja kluba. Ob tem jim glavni cilj ostaja osvojitev Super lige in posledično uvrstitev v višji rang tekmovanja. Da vijoličasti mislijo resno, so dokazali predvsem z dejstvom, da so v svoje vrste zvabili uglednega strokovnjaka, kot je Bojan Špehonja. Bivši trener Ki-dričanov je ob svojem usto-ličenju povedal: »Ko so me vodilni možje iz Gerečje vasi kontaktirali in me povabili k sodelovanju, sem nekoliko okleval, vendar sem se naposled odločil, da prevzamem vodenje članske ekipe, ki ima jasen cilj - napredovanje v višji rang. Predstavitev njihove strategije kluba in cilji, ki so si jih zadali, so prevladali in me prevzeli do te mere, da smo se dogovorili oz., da sem se odločil, da postanem njihov trener. Verjamem, da nam bo uspelo.« Priprave na pomladanski del bodo začeli 1. februar- ja, prvi spomladanski krog se sicer začne 18. marca, ko bodo vijoličasti gostovali v Podvincih. Celotni februar bodo trenirali na stadionu Aluminija na umetni travi in tam odigrali štiri pripravljalna srečanja, dogovorjeno pa je že tudi srečanje s ptujsko Dravo. Nekaj terminov za tekme v marcu je še odprtih, tekmeci pa še niso znani. Kar Foto: Črtomir Goznik Bojan Špehonja bo odslej vodil nogometaše Gerečje vasi. se prihodov in odhodov tiče, kot kaže, ne bo velikih kadrovskih sprememb, čeprav si vijoličasti v svoje vrste želijo privabiti dva do tri mlade obetavne igralce in s tem osvežiti ter pomladiti ekipo. Za zdaj je klub zapustil pomemben člen ekipe Rok Letonja, ki bo kariero nadaljeval v sosednji Avstriji (Pre-ding). Po poškodbi se vrača Boštjan Nežmah, prav tako pa je novinec oz. povratnik tudi Luka Popovič, ki je bil nekaj časa na Škotskem, kjer je študiral in treniral v tamkajšnji študentski ligi. S prihodom Špehonje je prišlo tudi do nekaterih drugih sprememb v strokovnem štabu Gerečje vasi, ki bo sedaj izgledal takole: Bojan Špehonja (glavni trener), Roman Intihar (pomočnik trenerja), Franc Zupanič (kondicijski trener), Roman Kaisersberger (trener vratarjev), Matevž Rijavec (fiziote-rapevt), Jože Šmigoc (strokovni vodja) in Stanko Paveo (ekonom) Prijateljske tekme Gerečje vasi v februarju: (11. 2. Kidričevo) Gerečja vas: Cerkven-jak; (15. 2. Kidričevo) Gerečja vas: Brunšvik; (18. 2. Kidričevo) Gerečja vas: Videm; (25. 2. Kidričevo) Gerečja vas: Odranci in (28. 2. Ptuj) Drava: Gerečja vas. tp Futsal • 1. SFL, 11. krog Selektor še do druge zmage proti Prlekom Dobovec Pivovarna Kozel -Tomaž ŠIC bar 6:3 (3:1) Strelci: 1:0 Vojsk (13.), 1:1 Vojsk (ag., 14.), 2:1 Ma-rot (15.), 3:1 Kroflič (20.), 4:1 Rednak (24.), 4:2 Buzeti (29.), 5:2 Drobne (35.), 6:2 Vojsk (38., 10 m), 6:3 Gašpa-rič (39.). Tomaž ŠIC bar: Prijol, Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Kociper, Belšak, Buzeti, T. Gajser. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Petkovo močno sneženje in neurejene razmere na cestah so bili vzrok, da je tekmovalni sektor Nogometne zveze Slovenije odpovedal tekme 11. kroga 1. slovenske futsal lige. Igralci prleške ekipe Tomaž ŠIC bar bi morali na gostovanje v Rogatec. Ker niso proti Rogatcu odpotova- li v petek, so morali minuli ponedeljek. Tekmovalni sektor je sprejel sklep, po katerem so se morale vse tekme odigrati v času do vključno minule srede. Novi termin je bil sprejet skladno s tekmovalnim pravilnikom in kom-petencami vodje tekmovanja, ker so vsi preostali termini do konca februarja zasedeni zaradi tekem državnega prvenstva kakor tudi zaradi neodložljivih aktivnosti obeh reprezentanc (A in U21) v tem obdobju. Tomaž ŠIC bar je tako v Rogatcu pri Dobovcu Pivovarni Kozel gostoval minuli ponedeljek, gostitelji, ki so igrali brez bratov Bizjak, pa so po pričakovanju slavili s 6:3 (3:1). Tudi prleška zasedba je bila tokrat oslabljena. Manjka- li so Kurbus, Rošker, Vrbnjak, Budja in D. Goričan. Več kot polovico prvega polčasa sta bili ekipi zadržani, vse resnejše napade pa sta ukrotila oba vratarja. Gostitelji so povedli preko Vojska, ki pa je minuto pozneje (v 14. minuti) poskrbel še za izenačenje, saj je premagal svojega vratarja. Domačini so že v naslednji minuti preko Marolta ponovno povedli, gostje pa so v zadnjih trenutkih prvega polčasa prejeli nepotrebni zadetek, ko je bil uspešen Kroflič, in odšli na odmor z dvema zadetkoma zaostanka. Igralci Dobovca so v 24. minuti preko Rednaka prišli do treh zadetkov naskoka in si praktično že priigrali zmago. Do konca tekme sta za gostitelje v polno zadela še Drobne in Vojsk, poraz pa sta ublažila Buzeti in Gašparič. Dobovec, ki ga v tej sezoni vodi selektor slovenske reprezentance Andrej Dobovičnik, je tako še drugič v sezoni odpravil prle-ško zasedbo. V prvem delu je slavil v Ljutomeru z 10:2. Prvenstvo se bo nadaljevalo že danes (petek). Na sporedu bodo dvoboji 12. kroga, Tomaž ŠIC bar pa se bo v ljutomerski dvorani ŠIC pomeril z aktualnim državnim prvakom, Proenom iz Maribora. Tekma se bo začela ob 19. uri. Pari 12. kroga 1. SFL (danes): Litija - Benedikt, Zavas Siliko - Puntar, Oplast Kobarid - Dobovec Pivovarna Kozel, Tomaž ŠIC bar - Proen Maribor, Bronx Škofije - Sevnica. MŠ Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (ž) 11. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - Krim Mercator (SOBOTA ob 19.00) Namizni tenis • 1. SNTL (ž) PAR 12. KROGA: NTK Arrigoni - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL PAR 7. KROGA: NTK Prebold - NTK Ptuj (SOBOTA ob 10.00) Futsal •! SFL 12. KROG: KMN Tomaž Šic bar - Proen Maribor (PETEK ob 19.00) 2. SFL 10. KROG: Dlan Logatec - FC Hiša daril Ptuj (SOBOTA ob 20.00) Liga malega nogometa PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 12.00: EHM team - Hajdi-na; ob 12.40: Andiamo pizza Saš - ŠD Draženci; ob 13.10: ŠD Destrnik virtuozi - MŠD Ptuj; ob 14.00 Poetovio plin-dom 080 73 300 - Bagerkom; ob 14.40: Trcko - KMN Draženci; ob 15.20: ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora PARI - 10. KROGA - NEDELJA ob 14.30: Hajdina -ŠD Ptujska Gora; ob 15.10: KMN Draženci - ŠD Rim; ob 15.50: Bagerkom - Trcko; ob 16.30: MŠD Ptuj - Poteovio plindom 080 73 300; ob 17.10: ŠD Draženci - ŠD Destrnik virtuozi; ob 17.50: EHM team - Andiamo pizza Saš Boks Tretji krog tekmovanja v slovenski boksarski ligi bo na sporedu v soboto, 21. januarja, v Termah Olimije. Na njem bodo tekmovali predstavniki Boks kluba Ring iz Ptuja in Dejan Zavec Boxinga. Streljanje Strelsko društvo Kovinar Ormož organizira v soboto na montažnem strelišču v telovadnici Osnovne šole Ormož 4. turnir 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno puško in pištolo v sezoni 2016/2017. Na njem bodo od devete ure naprej tekmovali številni strelci in strelke z našega območja. David Breznik Rokomet • SP v Franciji Dobrodošlo opozorilo proti Tuniziji Reprezentanca Slovenije nas je po treh zmagah na SP v Franciji nad Angolo, Islandijo in Makedonijo navdušila in že so se v medijih ter na socialnih omrežjih začeli pojavljati prvi napisi, da imamo reprezentanco, ki se bo borila za medaljo. Sam sem mnenja, da je treba umiriti konje, ker Angola, Islandija ter Makedonija v tem trenutku še zdaleč niso ekipe iz svetovnega vrha. Še vedno sem mnenja, da mora biti naš osnovni cilj uvrstitev v četrtfinale. Slovenija si je že po treh krogih priborila nastop v osmini finala in selektor Veselin Vujovic je dobil kar nekaj dni dodatka za pripravo na tekmo osmine finala, kjer bo naš nasprotnik Rusija ali Brazilija. Rusi in Brazilci so medsebojno tekmo odigrali v četrtek popoldan. Bolje bi se bilo izogniti Rusom kot Cariocam, ki jih tudi ne gre podcenjevati. Predvsem me je navdušila slovenska igra proti Makedoniji. Takšno igro bi lahko spremljal 24 ur. Obramba solidna, vratar Skok za oceno 5+, napad hiter in raznovrsten. Res lepa predstava slovenske izbrane vrste. Žal pa dobrih 24 ur kasneje proti Tuniziji povsem drugi obraz Slovencev. Obraz, ki ga ne želimo več videti na SP. S podobno predstavo bodo slovenski rokometaši že v ponedeljek doma. Res je, da tekma za nas ni odločala o ničemer, vendar se je jasno videlo, da če ekipa ni na maksimalnih obratih, lahko pride do velikih težav. Zadnjih pet minut proti Tuniziji je bilo nekaj, kar je možno le v rokometu. V manj kot petih minutah je Slovenija nadoknadila zaostanek petih golov, ob tem sta Miha Zarabec in Blaž Janc izpeljala izjemno atraktivno akcijo za izenačenje. Skratka, če je naša ekipa motivirana do maksimuma in željna zmag, potem smo lahko neugoden nasprotnik tudi za tiste ekipe iz samega svetovnega vrha. V nasprotnem primeru smo sami sebi največji sovražnik. Ekipi se je pridružil Urban Lesjak, ki bo v golu zamenjal Urha Ka-stelica. Za potezo Vujovica, da je v kader za SP uvrstil nadarjenega Urha Kastelica (letnik 1996) in mu celo ponudil solidno minutažo, pa lahko le čestitam. Odlična naložba za prihodnost slovenskega rokometa. Tu je še Janc (letnik 1996), Nik Henigman (letnik 1995) ..., v ozadju prihajajo nove in nove odlične generacije tudi s primerno višino in fizično močjo. Uroš Krstič petek • 20. januarja 2017 Šport Štajerski 15 Šolski šport • Nogomet, fantje Ekipa OS Oplotnica slavila pred OS Kidričevo V sredo, 11. 1., je v športni dvorani OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica potekalo območno tekmovanje osnovnih šol v nogometu za učence letnikov 2002 in mlajše. Šest ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, najboljši iz vsake skupine sta se merili za končno 1. mesto, drugouvrščeni pa za končno 3- mesto. Oba finalista sta si zagotovila napredovanje v naslednji krog, v četrtfinale državnega tekmovanja. To je uspelo ekipama OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica in OŠ Kidričevo. Rezultati: skupina A: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Breg 3:1, OŠ Središče ob Dravi - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 1:5, OŠ Breg - OŠ Središče ob Dravi 2:2; skupina B: OŠ Videm-Le-skovec - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 1:2, OŠ Kidričevo - OŠ Videm-Leskovec 2:1, OŠ Antona Ingoliča Sp. Pol-skava - OŠ Kidričevo 2:6; tekma za 3. mesto: OŠ Breg - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 4:1; tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplo-tnica - OŠ Kidričevo 4:1. Vrstni red: 1. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Breg 4. OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 5. OŠ Središče ob Dravi 6. OŠ Videm-Leskovec UR Ekipa OS Pohorskega odreda Oplotnica je osvojila 1. mesto na območnem tekmovanju v nogometu. Šolski šport • Odbojka, fantje Najboljša ekipa OS Videm-Leskovec V četrtfinale državnega tekmovanja se je uvrstila tudi OŠ Kidričevo, ki je v Oplotnici osvojila 2. mesto. Odbojkarska ekipa OŠ Videm-Leskovec je slavila na območnem tekmovanju. Fotozapis Pri Dejanu je trenirala ministrica Dejan Zavec si med kariero ni priboril posebnega statusa le pri širokih množicah navijačev, ampak tudi med politiki. Ta teden ga je v njegovem Gymu obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Mako-ter Brenčič. Ni ga samo obiskala, ampak je pod njegovim vodstvom tudi vadila. »Vadba pod imenitnim vodstvom je odlična, zaradi tega sem tudi prišla. Za boks so me navdušili in le kam bi prišla na vadbo, če ne k najboljšemu - k Dejanu. Njegovo kariero sem spremljala od samega začetka, navdušena sem bila nad njegovimi dosežki in nad tem, da je vztrajal tako dolgo. Še bolj od tega pa cenim nje- gove vrednote - je človek z veliko začetnico,« je med vadbo povedala ministrica. Svoje je dodal tudi gostitelj Dejan Zavec: »Pri nas je vedno dobro vzdušje, tokrat pa še prav posebej, ker smo imeli tako imenitno gostjo. Obisk ministrice je zame velika čast in znak, da sem bil ves čas kariere in tudi sedaj na pravi u klv^ poti. Lahko pa pohvalim ministrico, da je v odlični formi in daje pravi talent za boks; kljub temu da je imela boksarske rokavice prvič na rokah, je izvajala udarce skoraj pravilno.« Pri Dejanu je sicer aktivnih skoraj 100 vadbe željnih, ministrica se je v družbi De-janove žene Nataše udeležila vadbe v ženski skupini Boks plus. Druga ženska skupina je še 12 rund, obe skupaj predstavljata približno polovico članstva. »Naš cilj je, da dajemo od sebe vedno več pozitivne energije in da v tem hitrem tempu pomagamo premagovati vsakršen stres. Smo raznoliki, prihajamo iz različnih okolij, a nas druži pozitivno razmišljanje,« je zaključil Dejan. m V četrtek, 12. 1., je v športni dvorani OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec potekalo območno tekmovanje v odbojki za starejše učence letnikov 2002 in mlajše. Turnirja so se udeležile le tri ekipe (ekipa OŠ Kidričevo se tekmovanja ni udeležila), ki so igrale po sistemu vsaka z vsako. Najboljši so bili učenci OŠ Vi-dem-Leskovec, ki so slavili v obeh obračunih. S tem so si zagotovili napredovanje in nastop v četrtfinalu državnega tekmovanja. Rezultati: OŠ Črešnjevec - OŠ Videm-Leskovec 1:2, OŠ Črešnjevec - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:1, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 3. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica UR Foto: Črtomir Goznik Šahovski kotiček Nov ciklus društvenih turnirjev V začetku januarja se je začel nov ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2017 v hitropoteznem in pospešenem šahu. Rezultati hitropoteznega turnirja v januarju: David Murko 9 točk, Milan Fijan in Nika Kralj po 6 točk, Martin Majcenovič 5,5 točke, Branko Orešek 4,5 točke, Darko Dominko in Ciril Kužner po 4 točke, Leon Selišek in Amalija Skok po 3 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu so bili doseženi naslednji rezultati: David Murko 7 točk, Danilo Polajžer 6 točk, Andraž Šuta 4,5 točke, Ciril Kužner, Boris Žlender in Tomaž Šuta po 4 točke, Branko Orešek 3,5 točke, Tadej Murko in Leon Selišek 3 točke itd. Turnirji za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu potekajo vsak prvi in drugi petek v mesecu. Vabljeni! Janko Bohak 16 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. januarja 2017 Kidričevo • II. polfinale Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Med odličnimi pevci je bilo zelo V športni dvorani OŠ Kidričevo je 18. januarja potekala druga polfinalna prireditve projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in šol Zreče, Videm, Rogatec, Olge Meglič Ptuj, Sv. Tomaž, Velika Nedelja, Lenart, Duplek in Korena, Voličina, Pohorskega odreda Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Patrick Sabeder, finalist v mlajši kategoriji iz OS Duplek, podružnica Žitečka vas: „To, da sem prišel v finale, mi pomeni vse, bil sem tako vesel, da bi najraje počil od veselja. V finalu pričakujem zmago, če pa ne, bo tudi v redu, saj je že to uspeh, da sem se uvrstil v finale." Lara Hercog, finalistka v mlajši kategoriji iz OS Voličina: „Vesela sem, da sem se uvrstila v finale. To je veliko. Ne pričakujem ničesar, veselim pa se, da bom spoznala druge pevce, svoje sovrstnike." Chiara Gregorc Planine, finalistka v mlajši kategoriji iz OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica: „Zelo sem vesela, da sem se uvrstila v finale. Najraje bi bila, če bi zmagala, če pa ne, bom poskušala prihodnje leto." Foto: Črtomir Goznik Polfinalisti v mlajši kategoriji Polfinalisti v starejši kategoriji GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol.net PAPIRNICA SMORE Í PILOT RONCATO i TRAVEL i VSMORE/ dáfias Desigual. BAGS SMORE petek • 20. januarja 2017 Naše prireditve štajerski1TEDNIK 17 težko izbrati se veselijo v tretji sezoni. Nastopili so zmagovalci predizborov v mlajši in starejši kategoriji iz osnovnih Slovenska Bistrica, Ribnica in Kidričevo. Spremljali so jih sošolci, starši in prijatelji. Sponzorji prireditve G PILOT BAGS ® SMORE SMORE W FRI mn ^JSAZ AS "ilGP PROJECT ING Foto: Črtomir Goznik Emma Sartor, finalistka v mlajši kategoriji iz OŠ Olge Meglic Ptuj: Judi jaz sem vesela, da sem se uvrstila v finale. To je že moj tretji finale, enega finala se nisem udeležila zaradi potovanja. Upam, da mi bo uspelo, če pa ne, bo tudi v redu, pomembno je, da se zabavaš." Foto: Črtomir Goznik Nuša Trobentar, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, POŠ Zgornja Ložnica: „Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v finale, ker so bile tudi druge udeleženke polfinala zelo dobre. Upam, da bom zmagala, če pa ne bom, bom tudi zadovoljna, že to, da sem prišla v finale, je veliko." Foto: Črtomir Goznik Kiara Katan, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Lenart: „V finalu pričakujem, da mi bo šlo čim boljše. Na polfinalu v Kidričevem pa sem zelo uživala." Foto: Črtomir Goznik Zanje so navijali tudi ravnatelji in učitelji, ki so jih pripravljali za nastope. Voditelj prireditve Dalibor Bedenik se je v imenu družbe Radio-Tednik Ptuj zahvalil vsem občinam, šolam, ravnateljem in učiteljem, ki so mlade pripravljali za nastop, da sodelujejo v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter s tem spodbujajo petje slovenskih pesmi. Tudi ki-dričevski polfinale je pokazal, da je tako Spodnje kot Zgornje Podravje prava mala zakladnica pevskih talentov. Bil je to še en lep večer slovenske pesmi in glasbe ter druženja. V mlajši kategoriji so nastopili: Ana Pšajd (OŠ Lenart), Patrick Šabeder (OŠ Duplek, podružnica Žitečka vas), Hele- na Urbanc (OŠ Ribnica na Pohorju), Hana Kušar (OŠ Zreče), Ruby Frelih (OŠ Videm), Taja Rajh (OŠ Sveti Tomaž), Lara Hercog (OŠ Voličina), Emma Sartor (OŠ Olge Meglič), Chiara Gregorc Planinc (OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica), Eva Zajc (OŠ Kidričevo) in Lara Petrovič (OŠ Duplek), v starejši pa: Kiara Katan (OŠ Lenart), Barbara Matej (OŠ Rogatec), Naja Fridl (OŠ Olge Meglič), Zala Orter (OŠ Ribnica na Pohorju), Nika Meško (OŠ Velika Nedelja), Minea Lipovšek (OŠ Sveti Tomaž), Erika Novak (OŠ Korena), Nuša Trobentar (OŠ Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica), Maja Ferk (OŠ Videm), Lara Kušar (OŠ Zreče), Anja Klanjšek (OŠ Kidričevo) ter Nika Pušič in Maruša Gaber (OŠ Pohorskega odreda). Komisija, ki so jo sestavljali: Daniel Tement, komponist in dirigent, Ana Delin, pevka vokalne skupine Vox Arsana in vokalna pedagoginja vokalne šole Arsana, ter Nina Lorber, prof. glasbe in dirigentka, je imela resnično težko delo med odličnimi pevci izbrati najboljše. „Na koncu so odločile malenkosti, odločili smo se za tiste, ki so nas popolnoma prepričali. Še najmanj dve pevki bi si tudi zaslužili finale. Spoznala sem, kako težko je v takih primerih. Upam, da bodo nadaljevale s petjem in da bodo ponovno poskusile prihodnje leto," je v imenu komisije še pojasnila Ana Delin. Iz mlajše kategorije je za fi- nale izbrala: Patricka Šabedra, učenca 3. c-razreda OŠ Duplek, POŠ Žitečka vas, Laro Hercog, učenko 5. a-razreda OŠ Voličina, Chiaro Gregorc Planinc, učenko 4. b-razreda OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, in Emmo Sartor, učenko 4. razreda OŠ Olge Meglič Ptuj, iz starejše pa: Kiaro Katan, učenko 7. razreda OŠ Lenart, Najo Fridl, učenko 7. razreda OŠ Olge Meglič Ptuj, Nušo Troben-tar, učenko 7. c-razreda OŠ Pohorskega odreda, POŠ Zgornja Ložnica, in Majo Ferk, učenko, 8. razreda OŠ Videm. Finalna prireditev projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bo 18. februarja v športni dvorani OŠ Ljudski vrt. MG Foto: Črtomir Goznik Naja Fridl, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Olge Meglič Ptuj: „Uvrstitve v finale nisem pričakovala, ker smo bile vse enako dobre. V finalu pa upam na čim višjo uvrstitev." Foto: Črtomir Goznik Maja Ferk, finalistka v starejši kategoriji iz OŠ Videm: "Uvrstitve v finale nisem pričakovala, ker je bila konkurenca huda. Pričakujem čim boljšo uvrstitev, zato bom tudi pridno vadila." 18 Štajerski Nasveti petek • 20. januarja 2017 Zdravstveni nasveti Medicina dela, prometa in športa dr. Andrea Margan, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, predstojnica Službe preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih Specializacija medicine dela, prometa in športa se umešča med preventivne zdravstvene dejavnosti. Njen namen je ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni zaposlenih, voznikov in športnikov. V slovenskem prostoru se kljub pomembnim premikom (preventivni programi DORA, ZORA, SVIT) še vedno premalo aktivnosti (in sredstev) usmerja v preventivno zdravstveno varstvo, zlasti v preventivno zdravstveno varstvo zaposlenih. Kot da se ne bi zavedali, da je preventiva vedno cenejša in bolj zdrava od zdravljenja in da so zdravi delavci nosilci gospodarskega razvoja države. Skrb za zdravstveno varstvo zaposlenih je država tako v popolnosti naložila (prepustila) delodajalcem, ne da bi pri tem upoštevala prispevke za social- no varnost, ki jih ti plačujejo v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Napredek medicine in farmacije sicer omogoča boljše izide zdravljenja, vendar pri obolelih navzlic vsem uspehom ostajajo posledice v obliki trajne okvare zdravja, negotove prihodnosti in zmanjšane kakovosti življenja. To je verjetno tudi razlog, da se pomena zdravja najbolj zavedamo šele takrat, ko je to ogroženo ali že celo načeto. Takrat nas začne skrbeti za zdravje. Za prebivalce Slovenije je po Muskovi lestvici vrednot zdravje najpomembnejša vrednota, vendar »to, da imamo zdravje za pomembno vrednoto, še ne pomeni, da se enako zavzeto ravnamo z njo«.* To pomeni, da se NE zavedamo, da je zdravje treba ohranjati takrat, ko smo še zdravi, če pa že zbolimo, smo dolžni sprejeti svoj delež odgovornosti za uspešno zdravljenje. V primeru medicine dela so vzroki za bolezen na delovnem mestu in v širšem delovnem okolju, odgovornost za ohranjanje zdravja pa je v rokah delodajalcev in delavcev. Ko delavec zboli, delodajalec tudi sodeluje pri »zdravljenju« tako, da delovno mesto kar se le da prilagodi obolelemu delavcu. Toliko bolj, če se zaveda, da so delovni pogoji prispevali k nastanku bolezni. Družbena odgovornost se začne pri tistih, ki so uspeh podjetja plačali s svojim zdravjem. Specialist medicine dela je zunanji sodelavec, kateremu delodajalec zaupa izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih. Kljub temu da je delodajalec tisti, ki izbere izvajalca medicine dela, se bo ta kot nepristranski strokovnjak trudil ohranjati zdravje zaposlenih v korist vseh. Samo zdravi zaposleni lahko uresničujejo poslovne cilje lastnikov podjetja. Zaradi preobremenjenosti z različnimi nalogami, ki so pretežno naravnane v realizacijo ciljev in dobička, se vodilni premalo zavedajo, da so sami najbolj odgovorni za razmere na delovnem mestu. Delovni pogoji tako ne vključujejo samo ugodnega mikroklimatskega okolja in ergonomsko prilagojenega delovnega mesta, ampak tudi ustvarjanje sproščenih odnosov med sodelavci. Delodajalcem, usmerjenim v številke in kupce, tako zmanjka časa za »lastne ljudi«, tiste, ki s svojim neposrednim delom ustvarjajo končne izdelke ali storitve. Foto: Črtomir Goznik Dr. Andrea Margan Na drugi (ne nujno nasprotni) strani pa podrejeni kot sodelujoči pogosto zavzamejo pasivno držo in se zatečejo k vlogi žrtve delovnih razmer, ne da bi se vprašali, koliko sami prispevajo k ohranjanju lastnega zdravja in ustvarjanju dobrega vzdušja na delovnem mestu. Odgovornost za zdravje in bolezen je v naših rokah bolj, kot mislimo. Skrb za zdravje niso le redni obiski zdravnika, ampak aktivno sodelovanje v ohranjanju zdravja in nadzoru bolezni. V službi Preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih razen preventivnih zdravstve- nih pregledov zaposlenih, športnikov in voznikov opravljamo tudi oglede delovnih mest, izdelujemo strokovne priloge oceni tveganja ter svetujemo, kako prilagoditi delovno mesto delavcu z omejeno zmožnostjo za delo. Povezujemo delavca, delodajalca in izbranega zdravnika. Delovno mesto specialista medicine dela tako ni samo v ambulanti, kot je to značilno za preostale medicinske stroke, ampak na različnih delovnih mestih, pri različnih delodajalcih. Za uspešnim podjetjem se ne »skrivajo« samo tehnološke izboljšave, ampak in predvsem zaposleni. Prav zato želimo, da bi vsi vpleteni, zlasti pa delodajalci, preventivne zdravstvene preglede zaposlenih in promocijo zdravja na delovnem mestu začeli dojemati kot dolgoročno, vendar varno in zajamčeno naložbo v podjetje. Vsaka veriga je močna toliko, kot je močen njen najšibkejši člen. Zaposleni so najšibkejši člen podjetja in zato tudi najpomembnejši za uspeh podjetja. * Musek, J. »Doživljanje, dojemanje in vrednotenje zdravja«, Zdravstvo in zdravilstvo, Ljubljana, 2004. Tačke in repki Pomagajmo si Diabetes pri malih živalih II. V prejšnjem veterinarskem nasvetu sem se posvetil sladkorni bolezni na splošno, v današnjem prispevku pa nekaj več o diagnostiki sladkorne bolezni in njenem zdravljenju. Diagnozo bolezni postavimo na podlagi odvzema krvi, v kateri odkrijemo povišan sladkor. Od stopnje povišanja tudi presojamo stanje, prognozo in terapijo bolezni. Trenutno povečan sladkor v krvi še ne pomeni sladkorne bolezni, zelo pomembno je, da je žival resnično tešča pri pregledu krvi. V primeru povečanega sladkorja se dogovorimo za ponovne odvzeme krvi in šele, če je večkrat sladkor dvignjen nad normalno mejo in so hkrati tudi drugi simptomi značilni za sladkorno bolezen, lahko postavimo zanesljivo diagnozo. Poznamo dva tipa bolezni. Prvi tip je inzulinsko odvisna sladkorna bolezen, kjer žival potrebuje redne dnevne odmerke inzulina. To pomeni, da ji lastnik daje injekcije do trikrat dnevno, odvisno od težavnosti bolezni. Največ je živali, ki potrebujejo injekcijo inzulina enkrat dnev- no. Največkrat uporabljamo inzulin, narejen za živali, v injekcijah, le-ta je prilagojen bolezenskim stanjem pri živalih, lahko pa uporabimo tudi human (človeški) inzulin. Prednost uporabe inzulina za ljudi je v tem, da je uporaba bistveno lažja, saj je v obliki peres z zelo logičnim do-ziranjem enot zdravila, kar pomeni zelo enostavno uporabo. Pri inzulinu za živali moramo le-tega potegniti v majhno brizgo v ustrezni predpisani količini, kar je zelo pomembno, saj lahko povišanje doze ali neenakomerno doziranje privede do popolnoma nasprotnih učinkov. Potem je treba še natakniti majhno iglo in živali aplicirati zdravilo pod kožo. Ker pa je inzulin za živali prirejen živalim, je stabilizacija krvnega sladkorja hitrejša in uspešnejša, kot če uporabimo inzulin za ljudi. Je videti zelo zapleteno, vendar ni tako. Lastnike Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. živali naučimo pravilnega pristopa k omenjeni terapiji živali in že po nekaj aplikacijah postane aplikacija zdravila rutinsko opravilo. Res pa je, da mora biti žival socializirana in sodelovati pri terapiji. V začetni fazi zdravljenja sladkorne bolezni žival pogosto zadržimo v bolnišnici, saj ji je treba večkrat dnevno meriti sladkor in prilagajati dozo zdravila. Ko se nivo sladkorja v krvi stabilizira, gre pacient v domačo oskrbo s predpisano terapijo in vsemi napotki lastniku. Drugi tip bolezni je od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, kjer bolezen zdravimo z dieto, vzdrževanjem telesne teže, povečanim gibanjem živali. Če smo vztrajni in načelni, lahko naš ljubljenček kljub bolezni živi polno aktivno in srečno življenje. Posebne dietne že pripravljene hrane so izvrstna rešitev za zagotavljane uravnotežene dietne hrane. Dobimo jih v specializiranih ambulantah, predpiše pa jih veterinar. Sladkorna bolezen je tudi pri živalih pogosta bolezen, ki, če ni zdravljena, povzroči resne zdravstvene težave, ki lahko vodijo tudi v smrt živali. Če je pravočasno odkrita in zdravljena, lahko naš ljubljenček živi polnovredno in kakovostno življenje. Emil Senčar, dr. vet. med. Sama s seboj in z njo Po besedah pediatra v porodni sobi, da z mojim otrokom ni nič v redu, da ima čuden mačji jok, da če še nisem opazila, ima prirastke na mezinčkih (seveda sem opazila, gospod zdravnik), da ima nižje nastavljena ušesa, preozka usta in premajhno ustno votlino, da nima prehodnih poti med noskom in grlom ..., sem ostala sama s sabo z mojo punčko. Sicer ne vem, kaj za vraga ga je tako motilo na njej, ker meni se je zdela fantastična. Res. Majhna princeska, majhna štručka, ki sem si jo tako zelo želela. Po treh tednih preiskav so ugotovili končno diagnozo. Tri-somija 13 ali sindrom Pataou. Z možem sva bila povabljena k predstojnici neonatalnega oddelka na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Predstavila nama je nič kaj optimistično sliko najinega otroka. Da statistika kaže, da preživi le odstotek teh otrok, ti otroci imajo hude poškodbe možganov, motnje hranjenja, hude deformacije notranjih organov, slepota in gluhota. S težkim srcem nama je povedala, da je velika verjetnost, da se bo Nastja kmalu poslovila in naj se na to pripraviva. Kakšni so bili moji občutki? Vprašanje, ki sem ga slišala neštetokrat. Kaj in kako mama čuti ob takšnih besedah? V večini primerov se verjetno v sekundi svet sesuje. Vibracije in emocije v telesu se zaletavajo druga v drugo, možgani so naenkrat desetkrat preveliki za glavo, srce se razpoči kot ogledalo, v katerega vržeš največji kamen, ki je trenutno pri roki. Oseba, ki ti kaj takšnega pove, je najslabša, najzlobnejša, najbolj neuka na tem svetu; in v tistem hipu se odločiš, da se z njo nimaš več kaj pogovarjati, ker itak nima pojma, kaj govori. Možgani premlevajo in se želijo spomniti, kaj je kdo rekel slabega o tej osebi in si želiš to takoj zdaj potrditi. Kaj sem pa čutila jaz? Ali bolje rečeno, kaj sem SLIŠALA jaz? Moja kri je bila ledena (vem, ker sem dobila modre roke). Vse besede sem požirala zbrano, brez pripomb, možgani so pa hkrati govorili (enkrat za spremembo namesto ust). Govorili so: »Romana, to je tvoj otrok in tvoj čut ti govori, da je Nastja med tistimi, enoodstotnimi, ki preživijo. Motnje hranjenja? Na točno vsaki dve uri kriči kot jesihar, če v tistem trenutku ne dobi stekleničke mleka... in ona ni pila, ona je goltala. Kljub temu da ni vedela, kako in zakaj naj uporablja rokice in nogice, se je zvijala kot majhen žvečilni gumi ...; torej, je še kako živa! In bo živa tudi ostala.« V bistvu sem želela iz te pisarne, vzeti Nastjo domov in naj mi dajo že mir, da lahko normalno zaživi- Po treh tednih sem si tudi že želela domačo, okusno kosilo, in da lahko že končno grem v miru na kavico v domačem okolju. Saj veste, mlada mamica z vozičkom, ki se dopoldan dobi s prijateljicami v kavarni na glavnem trgu in potem na dolgo in široko razglabljajo, kako njihov dojenček spi, kdaj je, kdaj se je pokakal, ali so to krči ali kaj drugega . Situacije nisem dojemala kot nekaj resnega, bila sem še zmeraj nasmejana, razumevajoča, vzpodbujala sem zdravnico, da še bo vse v redu, naj ne skrbi. Mirna v sebi sem vstala, se zahvalila za podrobne informacije in odšla k Nastji. Na pogovor. Da se pogovoriva o prihodnosti, načrtih, da skleneva kompromis. In tega se drživa še danes. Že skoraj dvanajst let. Romana Bošnik Foto: arhiv petek • 20. januarja 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 DEL KRŠKEGA KOMUNALNA DELAVKA NOGOMETAŠ HAAN SESTAVIL EDI KLASINC ŽIDOVSKA VELIKA NOČ DELAVEC V LIVARNI JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (TAKANOBU) ROKOMET. DOLER RUS. REŽISER (NIKOLAJ) SNEŽNA BROZGA, PLUNDRA AMERIŠKI PESNIK (CONRAD) FRANCOSKI PISATELJ (PIERRELOUIS) PREPIR, SPOR (NAR.) DEL KOLES. DIRKE GORA V JULIJCIH KUBANSKI LJUDSKI PARNI PLES PISANE TROPSKE PAPIGE OTILIJA (LJUBK.) ITALIJ. IGRALKA AMERIŠKI MACESEN NAŠ MONTANIST JEDEC OGRCEV NAŠ LITERARNI ZGODOVINAR RAKAR BREZALK. PIJAČA PRIROJENA BULA MESTO NA SAŠKEM NOVINARKA AČKUN RUDI OMOTA SINJSKA VITEŠKA IGRA IZOLACIJSKI MATERIAL GRIČEVJE V FRANCIJI SLIKAR MEŠKO OTOK PRED SUMATRO MOZOLJ STARI OČE, DEDEK LIKER IZ RIŽA MODEL MITSUBISHIJA LAKOTA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ANGLEŠKI KMEČKI PLES GLASOVANJE JEZERO V KANADI STARE GRKINJE DRAGO GAJZER OTON NOVAK AFRIŠKI DOMAČINSKI VOJAKI TIPKALO PRI TELEGRAFU, TASTER INDISJKI PISATELJ (MULK RADŽ) NAŠA IGRALKA (JULKA) SVICARSKI GENERAL (HENRI) MADŽARSKI PISATELJ (MOR) UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž), BERNANOS = franocoski pisatelj (Georges), EKK = ruski režiser (Nikolaj), GUISAN = švicarski general (Henri), HAJ = angleški kmečki ples, HAMRLA = slovenski montanist (Boris), TAMARAK = ameriški macesen, TERATOM = prirojena bula. wvior 'Nvsino 'oiavis 'onvnv 'mvrva lavvisv 'avi -rvHV '3id3 '3AinoA 'ara 'a3QNViino '»vav 'iNaaav 'nawi3 'oa 'iAioiva3i Viovi 'rnuv 'V~iai/\ivh siaoa 'vivavi/M 'avA 'VdVi3 'wiavi3iAis 'soNVNaaa 'vraa '3av»o 'avAn 'VHSVd :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh 3 Ptuj • Jubilej župnijske karitas sv. Jurija 25 let delovanja Začetek sega v daljno leto 1991, ko so bili 1. februarja na seji ŽPS izvoljeni prvi sodelavci Karitas in že aprila so se prvič sestali. Takratna in dolgoletna voditeljica je bila Mari Puše-njak. Leta 1991 se je pričela vojna v Sloveniji in pomagali so beguncem iz Hrvaške ter BIH v hrani ter denarju. Niso ostali neopaženi, saj je že avgusta naslednjega leta ptujski župan podelil Karitas visoko občinsko priznanje - plaketo občine Ptuj. Sedanja voditeljica je Justina Vujnovič, duhovni voditelj pa p. Vito Muhič. Začeli so s skromnimi koraki najosnovnejše pomoči. Iskali so nove sodelavce raznih strok, da bi lažje pomagali. Zbirali so denar za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, še uporabna zdravila, obiskovali bolne in ostarele, zbirali obutev in oblačila ter po svojih močeh delili nasvete. Dokaj hitro so se vključili v projekt razdeljevanja hrane iz EU. Letos je potekal že 22. dobrodelni koncert in vsako leto aktivno sodelujejo pri izvedbi le-tega. Leta 2008 je toča pustošila po Podravju in uničila tudi ptujske domove. Takrat so skupaj z MOP, CSD in MO RK Ptuj pomagali po najboljših močeh. Leta 2012 je pustošila reka Drava. Takrat so pomagali s finančnimi sredstvi, ki so jih darovali Manager klub Ptuj in MG Ptuj - s pomočjo odigrane predstave. Vključili so se tudi v Hofer-jev projekt pri zbiranju artiklov pred trgovino. Najtežja akcija članov Karitas je bila lansko jesen pomoč beguncem na meji. Od- zvali so se na poziv NŠK Maribor in se vključili v pomoč, pomagali so tudi 24 ur dnevno, saj je bilo premalo prostovoljcev. Pomagajo tudi šolskim otrokom pri plačevanju šolske prehrane in obšolskih dejavnosti ter urejajo botrstva otrokom. Še veliko aktivnosti imajo. Medse vabijo nove sodelavce, da se jim pridružijo. Tako bodo spoznali delo Karitas, razbremenili ostale sodelavce in dali novih idej in pobud. Želijo, da dobrodelnost ostane del njihove župnije. Vsem se za sodelovanje, pomoč in darove zahvaljujejo. Prav posebej pa se zahvaljujejo vsem dolgoletnim sodelavcem, ki svoj dragoceni čas namenjajo vsem, ki potrebujejo pomoč, toplo besedo ali stisk roke. Zdenka Golub Prlekija • 100 let Marice Zacherl Še vedno poskrbi zase V ljutomerskem domu starejših je stoti rojstni dan praznovala Marica Zacherl. Še vedno bistrega uma in duha, nekoliko slabše sliši in slabše vidi, a z zadovoljstvom pove, da še zmeraj lahko poskrbi zase pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Je Ljutomerčanka, kot nezakonski otrok je živela pri dedku in babici, mama Minka je študirala v Ljubljani in poučevala glasbo na meščanski šoli v Mariboru. Dedek Franc je bil znan ljutomerski učitelj, posestnik, skladatelj, knjižničar, pevovodja in ustanovitelj glasbene šole v Ljutomeru. Prestolnica Prlekije je po njem dobila tudi ulico. Marica je končala učiteljišče v Zagrebu, potem pa kot mlada učiteljica začela delati v Slavonskem Brodu. Tam se je poročila, rodila sina in hčer, se po vojni ločila in se z otrokoma vrnila v Ljutomer. Do upokojitve je poučevala nemščino in kemijo na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Njena redna obiskovalka v domu starejših je hči Alka Berce, ki je stopala po poteh svoje matere, saj se je zapisala poklicu učiteljice. NŠ Marico Zacherl je ob stotem rojstnem dnevu obiskala tudi ljutomerska županja Olga Karba. Foto: Nš Foto: ZG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. januarja 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (19.) Med polji lave Psevdovulkan od daleč Slišal sem, da nekje ob tem jezeru pod nekim vulkanom obstaja podzemna jama z vrelcem, kjer se je mogoče tudi kopati. Imenuje se Grgotagja, našel pa sem jo hitro, saj je bila dobro označena. Vhod je sicer dokaj skrit, vanjo pa se spustiš kar po kamnih. Tam je bilo že nekaj Kanadčanov, ki so se obotavljali, ali naj se gredo kopat ali ne, jaz pa sem se ob tej družbi odločil, da se grem kljub dokaj mrzlemu vremenu sprostit v vodo. Če bi bil sam, bi si morebiti premislil, ker pa nas je bilo več, pa sem hitro sprejel to odločitev. Na potovanjih po neobljudenih krajih se včasih ni mogoče nikjer vsakodnevno očediti, zato je treba izkoristiti vse možne naravne danosti. Voda je morala imeti več kot 40 oC, motila pa nas je zgolj skoraj popolna tema. Ni bilo pričakovati, da bi v tako vroči vodi na plano privekale kakšne kače ali podobne zverine, zato smo se počutili varne. Šele ko smo se dobro osvežili, sem opazil na parkirišču droben znakec, da je jama v privatni lasti in da je kopanje prepovedano. Jah, prepozno ... Pokrajina je prežeta z jezerci in kraterji, iz katerih se vali bel dim. Nekatera jezera so zaradi geotermalnega delovanja prevroča za kopanje in druge aktivnosti, Myvatn pa kljub vulkanskemu nastanku predstavlja raj za ptice in druge živali, od 'običajnega' jezera pa ga ločijo predvsem različne nepravilne formacije ob obali, ki same po sebi pričajo o njegovem izvoru. Značilnost tega območja so tudi psevdokraterji. Ko je bližnji super-vulkan Krafla izbruhnil, je prišla lava na nekaterih mestih v stik z mrzlo vodo, kar je povzročilo eksplozije, pri katerih je nastala luknja, ki jo danes imenujemo psevdokrater. Izgleda kot vulkan, vendar pa tam nikoli ni bilo vulkanskega delovanja v smislu izbruha. Na takšen krater, imenovan, Hverfjall, sem se povzpel tudi sam. Najprej sem moral premagati nekaj kilometrov poti čez lavino polje, kjer se je moj miniaturni avto znova prelevil v terenca, nato pa sem komaj našel pot čez peščeno sipino dokaj visokega kraterja. Šele pogled z višine mi je ponudil pravo predstavo o tem, kako megalomansko območje je pokrito z lavo. Pomislil sem, da bi se spustil še v notranjost kraterja, vendar sem se še pravočasno premislil, ker nekako nisem nikjer videl urejene poti za nazaj navzgor. Premer je imel dobrih dvesto metrov in predstavljati sem si poskušal eksplozijo, ki je povzročila takšnole kotanjo. Zares neverjetno. Na poti s kraterja do avta sem se pridružil starejšemu paru iz Avstralije, ki sta prav tako potovala z avtom, pogovor pa je nanesel na stroške potovanja in na cene na Islandiji. Oba sta bila že v penziji, seveda v Avstraliji, in oba sta precej jamrala ter zavijala z očmi, kako drago je na Islandiji in da morata kar varčevati pri izdatkih. Če ti to reče človek iz države, kjer je standard precej višji od našega, potem si lahko mislite, kako drago mora biti to šele za nas. Možakar je še navrgel, da sta zelo vesela, ker nista vzela s seboj še hčere, ker finančno verjetno ne bi šlo skozi . Cesta okrog jezera meri dobrih 30 kilometrov, ustavil pa sem se še na mestu, kjer so urejene poti med Jezero Myvatn predstavlja eno najbolj zanimivih območij na Islandiji, saj ponuja raznoliko floro in favno, poleg tega pa leži na mestu, kjer je vulkansko delovanje vidno s prostim očesom. Pokrajina je dobila značilno rdečerjavo barvo, povsod naokrog pa je bilo opaziti strjene gmote lave, ki je prišla na piano praviloma tisoče let nazaj, kakšna kepa pa je bila videti še prav sveža. OVEN (21.3. - 20.4.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tiste stvari, ki temeljijo na preteklosti. Pomembno bo, da naredite rez in rečete bobu bob. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Resnica je, da bo vaše srce ognjeno in da se boste znali boriti. tBIK TEHTNICA (23.9. - 23.10.) (21.4. - 20.5.) Odločili se boste in naredili prerez. Življenje vam bo ponudilo mnogo ugodnih priložnosti. Veliko aktivnosti bo razbrati na področju službe. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Finančno stanje se vam bo izboljšalo. Iz zvezdnih namigov vas čaka tudi teden strasti v ljubezni. «a DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Teden prinaša pre-in osebni napredek. Zaključili boste nekaj iz preteklosti. Izkušnje vam bodo pomagale napredovati v modrosti. Hrepeneli boste po osebni svobodi. Pravilno bo, da se pogovorite o tistem, kar vas moti ali boli. Sreča vas bo spremljala v Foto: Dani Zorko najvišjimi formacijami lave, ki se imenujejo Dimmuborgir. Šele ko človek začne hoditi med strjeno lavo, se zave, kakšno ogromno moč ima narava. Okoli mene je bilo tone in tone skulptur, ki so že same po sebi delovale strašljivo, na nekaterih pa je celo začelo poganjati rastlinje. Med njimi poteka nekaj kilometrov poti in nemalokrat je prišlo do situacije, ko sem se nenadoma s kom srečal in smo se ustrašili drug drugega, ker nikakor ne vidiš daleč naprej. Za parkiriščem je bil majhen travnati plato, kar je tu redkost, zato sem izkoristil priložnost in si tam postavil šotor. Seveda spet ni šlo brez nočnega nemira, saj so se obiskovalci vozili mimo vsaj do enih zjutraj, tako da je bilo spanje bolj klavrno. Drugo jutro sem še malce pospal, in ko sem prive-kal na plano, me je lokalec, ki je prišel praznit koše za smeti, kar malce začudeno gledal, zinil pa ni nič. Zaloge so počasi kopnele, za kar pa se nisem preveč sekiral, saj sem si obetal, da bom do večera že v Akureyriju, ki je drugo največje urbano območje na Islandiji. dela in delovnih obveznosti. Jasno je, da boste pri tem uspešni in to bo ade občutiti predvsem finančno. Lotiti -s se boste morali sinteze in popaziti "§ na zdrav način prehranjevanja. Vse- ;g kakor bo dobro, da telesu v naravni obliki dovajate vitamine. In varujte se stresa! ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Kreativno izražanje vam bo dalo krila. Pričakovati je, da vas bo v tem tednu spremlja sreča in obilica ugodnosti. Srečno roko — boste imeli tudi pri nakupih. V lju- O bezni bo vladalo ravnovesje in vajeti usode boste znali povleči tako, da imate koristi. Obudili boste znanja duhovnosti. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Najbolje se boste počutili doma in naredili prerez. Narava bo vaša učiteljica in privlačili vas bodo tudi adrenalinski športi. Vsekakor se bodo zadeve v službi obrni- Q le v vašo korist. Pri denarju bo vladalo ravnovesje in tako boste lahko varčevali. Srečen dan:ponedeljek. RAK (21.6. - 22.7.) Pred vami je pomemben teden. Vaše srce bo ognjeno in potrudili se boste ustvarjati harmonične odnose. Mavrica upanja vas bo objela na področju prijateljstva. Lahko se zgodi, da se vam izpolni srčna želja. Življenje bo prineslo mnogo pozitivnosti in ugodnih rešitev. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Pilili se boste s pomočjo odnosov. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo o. Z srčnim izvoljencem se ÍV' KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Srce vam bo pripove-zgodbo o življenju. Tako boste našli svojo muzo in ustvarjali. Označeval vas bo notranji nemir in tako boste morali najti tehnike sproščanja. Pred problemi ne boste K smeli bežati, ampak jih boste morali aktivno reševati. Združili boste svoje znanje in modrost. morate pogovoriti. Optimizem, dobro voljo in navdih boste s pridom uporabiti tako v službi kot prostem času. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Razmislili boste o tem, kaj lahko še spremenite. V svoje življenje privabljate zanimive ljudi. In ravno s svojim znanjem lahko osrečite druge. Blesteli boste v pogledu ljubezni. Popaziti bo treba na zdravje. Nujno bo, da telesu v vita- P naravnt minov in mineralov. VODNAR (21.1. -18.2.) o Razmišljali boste o tistem, kar odstopa in se pilili v intelektualnem iskanju. Cas bo ugoden za pisanje občutkov in morda boste delovali nekoliko nezbrano. Dobro se bo umiriti in v miru ločevati zrno od plev. Jasno je, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Raziskovali boste svojo preteklost in vendarle morate narediti prerez in tako ugotoviti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar vas bremeni. Ne iščite lažjih poti - čas je v osnovi zelo srečen. Končno boste našli lastno zadovoljstvo in zasijali s : talenti, ki so vam dani. Blesteli boste Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj i Foto: Dani Zorko Jama z vrelcem za kopanje Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 20. januarja 2017 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Štajerski 21 Glasba nas zbližuje. /P % IP 03 > SAZAS Združenje SAZAS povezuje avtorje glasbe z njenimi uporabniki. Združenje SAZAS, Špruha 19,1236 Trzin T: 01/423-8110 I E: sazas@sazas.org | www.sazas.org Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. FINALE Športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj Sobota, 18. februarja, ob 18.00 VSTOPJEPROST! RADIOPTUJ 89,8 • 98,2 *I04;3 v Štajerski www.radio-ptuj.siwww.tednik.si SAZAS ^ PILOT Simply Write cestno podjetje ptuj FRI) ion ISI ™ BAGS aMORE www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 13. januarja 2017 Prireditvenik mi ! U ,i 1 LETNIK CENA« OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 14.990 1.LASr.,0DUČEN VEČ BARV AUDIA5 SPORTBACK 2012 21.990 1.LAST.,VSA OPREMA BELKREBRNI BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.UST., USNJE VEČ BARV CHEVROLET AVE01,4 2008 2.490 1.LAST., ODLIČEN MODER CITROEN C5 2013 10.980 VSA OPREMA ČRNA CITROEN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1.LAST., SLOVENSKI SREBRNA DACIA LOGAN 1,4 2007 2.690 LEPO OHRANJEN, KLIMA SREBRNA FORDCMAX 2014 11.490 VSA OPREMA BELA FORD GALAXY 2,0 TDCI 2008 7.490 1.LAST. SIVA HONDA CIVIC 1,4i LS KLIMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN KOV. SV. MODRA 0PELASTRA1.7 2006 3.990 COSMO, ODLIČEN SIVA OPEL INSIGNIA 2.0 CDU COSMO 4x4 2013 10.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV PASSAT 2,OTDI 2006 5.500 LEPO OHRANJEN MODER PEUGEOT 508 SW 1,6 2012 9.490 1.LAST. ČRNA TOYOTAAVENSIS 2,2 2006 5.290 VSA OPREMA ZLATA TOYOTA JARIS 1,4 D 2012 7.490 1.LAST.,KLIMA MODER VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MOD. DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva peugeot partner 1.6 hdi tepee active 2013 10.690,00 i cenazddv bela opel meriva 1.4turb0 cosmo 2011 8.350,00 i serv. knjiga kov. siva toyota yaris 1.0 terra 2011 6.490,00 e 68.675 prev. kov. srebrna renault megane 1.5 dcigt line 2011 7.650,00« serv. knjiga bela opel astra 1.816vcc cosmo 2006 5.290,00 € 59.600 prev. kov. Črna fiat multipla1.9 jtd elx 1999 1.590,00 c klima kov. siva chevrolet ucetti1.616vsw 2007 2.390,00 c serv. knjiga kov. Črna opel astra1.616v enjoy 2005 3.150,00« avt. klima kov. Črna opel meriva 1.416v essentia 2006 3.690,00« serv. knjiga kov. siva renault megane berline 1.5 dci exp. 2009 6.350,00« prvi last. kov. modra ford fusion 1.616v fresh 2007 4.180,00« prvi last. kov. sv. modra citroen g 2.0 hdi sx limuzina 2004 2.690,00« avt. deu. klima kov. srebrna citroen g 2.0 hdi tandence 2011 8.900,00« prvi last. kov. Črna opel astra 1.7 cdti active 2013 10.600,00« 52.255 prev. kov. siva bmw 320 d limuzina 2006 8590,00« serv. knjiga kov. srebrna mazda31.61 plinska naprava 2008 6.350,00« prvi last. kov. Črna land rover discovery iii 2.7 dv6avt. 2007 10.950,00« serv. knjiga kov. Črna volkswagen sharan 2.0 tdi bluemo. com. 2011 14.440,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 2071.416v urban move break 2012 7.300,00« prvi last. kov. srebrna fiat panda 4x41.2 8v 2006 4.650,00« serv. knjiga kov. srebrna ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA VW TRANSPORTER 2.5 TDI 2001 3.990 ODLIČEN V.M0DRA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODLIČEN MODRA OPEL COMBO 1.7 DTI 2008 4.290 KLIMA MODRA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA VW SHARAN 1.9 TDI 2002 2.490 115KM SREBRNA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODLIČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODLIČEN RDEČA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 ODLIČEN ČRNA RENAULT LAGUNA 2006 2.490 ODLIČEN BELA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com OS. 00 Kronika Iz občine Gori ¿niča 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Božični koncert v Gorlšnlci 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONIK »oi ni epiainlh slranth 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Štajerska frajtonarica 11:00 Oddaja Iz občine Videm 13:00 Oddaja Iz občine Dornava 15:00 Božični koncert v Gorišnicr 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja Iz občine Starše 21:50 Victeo slrani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 08:00 Koncert KOR Markovcl 09:00 skl 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Video strani 15:00 llalijanska trgovina - v živo 18:00 Antonova prireditev v Stopercah 20:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci 21:15 Ujemi sanje, polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si OS:00 Oddaja iz občine Videm 09:30 SKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v žjvo 13:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Koncert Godbe Markovcl 21:15 Koncert KOR Markovci PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mestni kino Ptuj Petek, 20. januar: 16:00 April in nenavadni svet; 18:00 Kitajski zid; 20:00 Dežela la la. Sobota, 21. januar: 11:00 Živa risanka: Severni sij; 16:00 April in nenavadni svet; 18:00 Kitajski zid; 20:00 Liffe po Liffu: Matura. Nedelja, 22. januar: 16:00 April in nenavadni svet; 18:00 Liffe po Liffu: Nočno življenje; 20:00 Liffe po Liffu: Matura. Petek, 20. januar 18:00 Ptuj, Svetlobni vodnik 2017 - brezplačna predstavitev, za več informacij na www.anacordum.si, FB Anacordum, FB Svetlobni vodnik 18:00 Goričak, kulturna dvorana, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu 2017 1. del 18:00 Majšperk, gostilna Dolinca, občni zbor Čebelarskega društva Majšperk 19:00 Majšperk, Breg, v prostorih SmoTeater, občni zbor Športnega društva Breg 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII., Primusove vinske zgodbe, 13. sezona, vina Kobal 20:00 Ptuj, CID , potopisno predavanje Devet reportažnih krogov sodobne Indije, Sobota, 21. januar 09:00 09:30 10:00 10:00 11:30 15:00 18:00 18:00 19:00 19:00 Kidričevo, Talum, 6. dan praktičnega prikaza poklicev Taluma, za otroke in starše, predstavitev Strojne šole ter Elektro in računalniške šole Ptuj Podgorci, pri kulturnem domu, zbirališče, 14. Vincekov pohod, ob 12.00 malica, rez vinske trte s kulturnim programom, kviz o pohodu ob 16.00 ptujski grad, Pozor, podiramo snežake!, Muzejski vikend za družine Ptuj, Stara steklarska delavnica, srečanje Zdravo sosed, likovna ustvarjalnica KOLO, za mladino med 9. in 15. let Grajenščak, posestvo biotehniške šole, praktični prikaz rezi vinske trte ter pohod na vincekovo rez na Grajenščak, pričetek pohoda ob 8.30 na posestvu Biotehniške šole Grajenščak, kjer je tudi zaključek pohoda, kulturni program, družabno srečanje Kog, telovadnica OŠ, Antonovanje na Kogu, Antonov turnir v malem nogometu Podlehnik, večnamenski kulturno-turistični center, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu 2017, 2. del Žetale, večnamenska dvorana, potopisno predavanje Tomaža Gajserja, kolesarjenje od Žetal do Nepala Majšperk, KPC, Večer magije Vurberk, kulturni dom, drama Govor malemu človeku, igra Vlado Novak Nedelja, 22. januar 00 Ormož, iz avtobusne postaje, 5. Vincekov pohod v Medžimurje 00 Negova, pred cerkvijo, zbirališče, Pohod na žegnanje v Cerkvenjak 00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, predstavitev društva Bistriški škrat in knjige za otroke Zakaj je palčka Skakalčka bolel trebušček 18:00 Lenart, Kulturni dom, komedija Upor jezne gospodinje 18:00 Videm, občinska dvorana, komedija Vinka Moderndorferja: Mrtve duše 19:00 Slovenska Bistrica, grad, koncert Mance Izmajlove, najlepše slovenske narodne, ponarodele, Avsenikove pesmi 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, koncert Ne bodi kot drugi, Ditke in Ferija Lainščka Ponedeljek, 23. januar 18:15 Poljčane, knjižnica, predavanje Moč in nemoč zdravilnih rastlin 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, odprtje razstave otroških likovnih in literarnih del ter prebiranje knjige Aneja Sama Zgodba o knjigi Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Dokumentarni alpinistični film treh vzponov jugoslovanske himalajske odprave na Trisul, 1 960 - Prva slovenska himalajska pot na Trisul, 1976 - Drugi vzpon na Trisul, 1987 - Slovenska alpinistična odprava je z osvojitvijo Trisula slovenski alpinizem pripeljala v svetovni vrh. 2. del oddaje Vranski poletni večeri. Nastopajo: Ansambel Robija Zupana, Modrijani, Slovenski zvoki, Okrogli muzikanti, Ansambel bratov Dobrovnik, Kvintet Dori, Dan in noč, Ansambel Miha Klinca, Ansambel Braneta Klavžarja, Celjski instrumentalni kvintet. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. www.tednik.si MIZARSTVO zamupa Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO ◦ RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ ◦ KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) ◦ LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom AKSOÄA PONUDBA V MESNICAH JOËUTA FONGUŠTA KRVAVICE IN KASNICE SAMO 3,48€/KG f RAZLIČNE VRSTE KLOBAS 400 G i SAMO 1 € ZA KOM DOMAČA FINGUSTOVA SUHA SALAMA (500G) 5C/KOM ^ PREKAJENA PODVRATNA SLANINA SAMO 2,49 C/KG NOVO! TELEČJE STEGNO, ZORJENO, RAHLO SOLJENO SAMO 9,98 C/KG PREK. ZADNJA KRAČA SAMO 1,99 C/KG ' V PONUDBI TUDI: 0D0JEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97 C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, ^ JUNEČJA REBRA 3,88€/KG,ZORJENROZBIF,ZORJENA SV. RIBA IN ŠE MNOGO VEČ... KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.radio-tednilui PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com SEMügß^ßDHM -20% GOTOVINSKI POPUST www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 13. januarja 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ZDRAV-SEM, alternativne metode zdravljenja, Dušan Dovečar, s. p., nudi inovativno obliko zdravljenja za vse vrste bolezni in drugih življenjskih področij. Informacije in naročila: info@ zdrav-sem.si ali tel. 068 614 746, www.zdrav-sem.si. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p., 041 631 571. UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. Prodajo tudi kurilno olje Petrol brez stroškov dostave. Tel. 031 444 154. Semine-smms. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. V Štajerski TEDNIK www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. PRODAMO svinjo domače reje, težko približno 230 kg, možen tudi zakol. Tel. 070 713 183. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta, oreha in bukve. Možno na panju. Plačilo takoj. Več informacij na 041 610 210 ali info@gozd-bioles.si. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vučina, Štajerska vas 10, Loče. PRODAMO teličko simentalko, staro 5 mesecev, informacije na tel. 070 250 441. PRODAM brejo telico pasme LS /BBP/ LIP brejo v devetem mesecu. Tel. 031 713 160. KUPIM slamo v kockah. Tel. 031 326 682. PRODAM dva prašiča domače reje, težka eden okrog 150, drugi pa okrog 180 kg. Možen zakol ali dostava. Tel. 031 887 247. PRODAM prašiča domače reje, težke od 170 do 180 kg. Tel. 041 462 171. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. DOM-STANOVANJE NA stanovanje vzamem mlajšo upokojenko. Pokličite na tel. 031 770 849. V NAJEM oddajam stanovanje v Kungo-ti pri Ptuju, mirno okolje, sončna lega, terasa in parkirni prostor, 1,5-sob-no (65 m2) za dobo do 1 leta. Cena 260,00 € + stroški. Tel. 041 519 432. NA PTUJU oddam v najem garsonjero, v celoti opremljeno, nizki stroški. Tel. 051 356 346. NEPREMIČNINA NA mirni sočni lokaciji blizu Term Ptuj prodam gradbeno parcelo. Tel. 041 646 662. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. IŠČEMO kreativno, samostojno frizerko za polni delovni čas. Pošljite vloge do 27. 1. 2017 na Bos, d. o. o., Majšperk 39, 2322 Majšperk. Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje, pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Silvija Rakuš KRAIGHERJEVA 29, PTUJ V najtežjih trenutkih našega življenja nas tolažita misel in spoznanje, da ni bila cenjena le med nami, ampak med mnogimi, ki ste jo pospremili na njeni mngo prerani zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom in prijateljem za vso nesebično pomoč. Hvala sosedom in znancem ter sodelavcem Gimnazije Ptuj za tolažilne besede, vsak ljubeč stisk roke ter tople in sočutne objeme. Zahvaljujemo se dekanu Emilu Dreuu za čuteče opravljeno daritev svete maše in pevcem za odpete pesmi. Hvala Hedviki Rojko, ravnateljici Gimnazije Ptuj in predstavniku dijakov za ganljive besede slovesa. Hvala nosilcem križa in zastave. In nenazadnje hvala pogrebnemu podjetju Mir za zgledno opravljene storitve. Žalujoči: Sebastjan, brat Dušan z Metko in Nikom ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Franjo Vrbanec IZ KAJUHOVE 3, PTUJ (1944 t 2017) Iskrena hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, tolažil-nimi besedami pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Dragi Franjo, pogrešali te bomo neizmerno. Tvoji najdražji amnoseK Boštjan ZEMLJAKs.p. Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b F spomeniki police stopnice MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. RAZNO ZENITNE PONUDBE KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675. www.tednik.si ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Zapel je zvon tebi v slovo. Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Friderike Kmetec IZ SPODNJEGA LESKOVCA 6 A 10. 3. 1943 t 10. 1. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, g. Jožefu za opravljene molitve, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem križev, zastavonošem, pogrebnemu podjetju Mir, ge. Dragici Majhen, g. Francu Krajncu in sosedoma Janezu in Justiki Vidovič za besede tolažbe. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi Ivan, Darjan in Marjan z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice Julijane Turk 1908-2017 IZ VELIKE VARNICE 54 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poklonit njenemu spominu in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, izražena pisna in ustna sožalja ter vso nesebično pomoč. Posebna zahvala duhovniku za opravljen obred in sv. mašo, organistu in pevcem, govorniku, nosilcu križa in pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Gregorčič) V SPOMIN Letos mineva 10 let, odkar si za vedno odšla, draga mama, babica in prababica Marija Zajšek 12. 5. 1920-23. 1. 2007 in letos mineva osem let žalosti, odkar si nas zapustil, dragi oče, dedek in pradedek Lovrenc Zajšek 30. 7. 1923-28. 3. 2009 IZ PODLOŽ 20 Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu. Otroci z družinami Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. SPOMIN Feliks Fridauer 11. 5. 1941-3. 1. 2007 Amalija Fridauer 4. 7. 1911-1. 12. 2012 Z ZAGREBŠKE CESTE 78 Bilo je 3. januarja 2007, ko je kruta usoda posegla v našo družino in nam vzela dragega moža, atija in dedija. Nekaj let pozneje je spet zarezalo v rano, ko se je ustavilo srce drage stare mame in tašče. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima poklonite lepo misel in prižigate sveče. Vajini domači Podravje • Na pohodu virusna in prehladna obolenja Vrhunec gripe šele prihaja Število virusnih obolenj je v zadnjih dneh precej naraslo, pojavljajo se tudi že poročila o gripi. A vrhunec šele prihaja, svarijo strokovnjaki. »V Sloveniji smo že zaznali posamezne primere gripe, kar pomeni, da v prihodnjih tednih lahko pričakujemo povečevanje števila obolelih z gripo«, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe konec januarja oziroma februarja, ko beležijo največje število obolelih. Preverili smo, kakšno je stanje v bližnjih zdravstvenih domovih. V ZD Ormož imajo polne roke dela z virusnimi obolenji, zaznali pa so že tudi prve primere obolelih z gripo. »Virusnih obolenj je precej. Opažamo, da so strahotno v porastu tudi prehladna obolenja. Vse več je tudi obolelih z gripo. Na otroškem dispanzerju imamo dnevno opravka z vsaj petdesetimi otroki, ki prihajajo z znaki povišane telesne temperature, kašljem ipd. Tudi kolegi z družinske NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO AC4/ '(>RS„.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Foto: Črtomir Goznik NIJZ: Cepljenje proti gripi še posebej priporočajo ogroženim skupinam Čeprav sezona gripe še ni v polnem razmahu, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, še posebej pa ogroženim skupinam: starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom, nosečnicam in družinskim članom, posameznikom, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe ter drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti. »Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Cepiti se je treba vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka,« so pojasnili na NIJZ. Ob tem so še dodali, da cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo: »Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.« medicine poročajo že o večih primerih gripe,« je pojasnil strokovni vodja in pediater iz ZD Ormož Dušan Kolarič, hkrati pa še posvaril, da prava epidemija gripe šele prihaja. Ta se pričakuje v naslednjih tednih. Podobna situacija je v Zdravstvenem domu Lenart. »V zadnjih treh tednih je povečano število virusnih obolenj. Nekateri imajo tudi tipične znake gripe. Prevladujejo virusi, ki povzročajo težave s prebavnim sistemom, in virusi, ki povzročajo težave na dihalnem sistemu. Najbolj ogroženi so majhni otroci, kronični bolniki in ostareli,« je povedal direktor lenarškega zdravstvenega doma Jožef Kramberger in še obolelim svetoval: »Predlagamo izogibanje prostorom, kjer se izmenjuje veliko ljudi, dosledno osebno higieno, zadostno hidra-cijo in uravnoteženo prehrano ter dovolj počitka. Ne pozabite na sok iz limon in medu. V primeru obolelosti ostanite v po- stelji. Primerno je po telefonu poklicati izbranega zdravnika, sploh če se stanje ne stabilizira po treh dneh.« Na Ptuju noravirusi V ptujskem zdravstvenem domu beležijo veliko število prehladnih obolenj, prav tako pa zaznavajo naraščanje števila okužb z noravirusi; gre za nalezljivo črevesno bolezen. »Simptomi okužbe z noravirusi so driska, bruhanje, izredna slabost, izčrpanost, glavobol. Posledica pogostih vodenih odvajanj in bru- hanja je velika izguba tekočine. Zato bolnikom svetujemo pitje tekočine, vendar po požirkih. Če je dehidracija hujša ali če bolnik pogosto bruha, je treba tekočino nadomeščati z infuzijo. Potrebno je tudi nadomeščati izgubljene elektrolite, zato priporočamo bobi palčke, ki vsebujejo sol. Sicer pa še svetujemo, da oboleli ostanejo doma, ker je ta virus nalezljiv,« je pojasnila direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in dodala, da obolenje s temi simptomi traja približno dva do tri dni, vendar pa je slabo počutje prisotno še najmanj teden dni. Kot je še povedala direktorica, opažajo tudi več obolelih z gripo, a vsaj za zdaj večjega razhajanja ne beležijo: »Situacija je obvladljiva. K sreči vsaj za zdaj gripe tako masovno kot v drugih delih Slovenije pri nas še ni.« Zaradi mrazu pa opažajo poslabšanje kroničnih bolezni: »Mraz zelo negativno vpliva na potek kroničnih bolezni; tukaj mislim predvsem bolnike pri obolenjih srca in ožilja ter bolnike s kroničnimi obolenji pljuč. Zato svetujemo, da naj ne hodijo ven, če že, pa naj se dobro oblečejo in naj se ne zadržujejo dolgo na mrzlem.« Monika Levanič Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Privoščite si kozarec zdravja.. 2dlEfidl brezplačno Napoved vremena za Slovenijo Če na Vincenca (22.) sonce peče, ' ilo vina v sode steče. ,40 eur V vseh Pomarančah... Danes bo povečini sončno, le na Kočevskem in v Beli Krajini bo še več oblačnosti. Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ki bo še naprej slabela in v noči na soboto ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -14, na Primorskem malo pod 0, najvišje dnevne od -4 do 0, na Primorskem okoli 7 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Po nižinah bo mrzlo, v višjih legah pa bo mraz popuščal. Opozorilo Burja na Primorskem bo počasi slabela, a bodo danes do večera njeni najmočnejši sunki še lahko dosegali hitrost okoli 100 km/h.