Mostnina plačana v goto vit Leto LXV~ št. 256 Ljubljana, četrtek 10« novembra 1932 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzema) nedelje in praznike. — InseraU do 30 peti t a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126 PODBC2M 1(JE: MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «— — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. PO ZMAGI ROOSEVELTA i Zmaga Roosevelta bo rodila dalekosežne spremembe v ameriški zunanji politiki — Prohibicija bo najbrže popolnoma ukinjena — Hoover še bo umaknil iz političnega življenja New York, 10. novembra. Ogromno zmago Roosevelta pri predsedniških volitvah tolmačijo v političnih in diplomatskih krogih kot temeljito preorijentacijo ameriške javnosti, ki bo imela dalekosežne posledice ne samo v notranji, marveč šo skoro mnogo bolj v zunanji politiki. Xi dvoma, da je zmaga Roosevelta nemalo posledica splošnega nezadovoljstva, izzvanega zaradi vse večje gospodarske krize, ki je pahnila tudi Ameriko v vrtinec gospodarskih in socialnih neredov in finančnih težav. Od novega predsednika pričakujejo, da bo s primerno gospodarsko, finančno in carinsko politiko znal popraviti položaj Amerike in jo rešiti gospodarske izolacije, v katero je zapadla zaradi Hoov-rove carinske politike. Ukinitev prohibicije i£ra pri tem nemalo vlogo, kajti RooseveH računa s tem, da bo uvoz alkoholnih pijač in donos domače alkoholne produkcije vr^el na carinah toliko, da ho mogoč" s tem brez vsakega povišanja davkov kriti ogromni proračunski primanjkljaj. Liberalno stališče Roosevelta v vprašanju vojnih dolgov bo Ameriki pripomoglo k obnovi tesnejših gospodarskih stikov zlasti z evropskimi državami. Delo Roosevelta bo olajšano tudi po okoliščini, da bo imel močro veti:-\ obrh zbornicah, dočim Je hi! Hoover zlasti zadnji dve leti skoraj v stalnem konfliktu s senatom in reprrzents ncno zbornico. V svojem ;cospooarskem programu je Rr>3?velt ch najstrožji štednji v dr-žavn ni gospodarstvu napovedal največjo vprašanju brezposeln osti. Zapo-Iit "■• 11 milijonov brezposelnih hoče d-- "Ti s pozi vi jen jen vsega gospodarskega življenja, s primerno revizijo eatiuske politike in z izdatnim kreditiranjem velikih javnih del. V zunanji politiki bo Roosevelt nadaljeval razorožitvena prizad*. . anja Ho-ovra. Vendar pa mislijo, da se Roosevelt ne bo tako izoliral od Evrope, kot je to storil Hoover, marveč da bo posnemal svojega učitelja VVilsona ter delal za večje zbliža nje in sporazum med Ameriko in Evropo. Roosevelt je pristaš svobodne trgovine, zaradi česar pričakujejo v gospodarskih krogih, da bo pred vsem odstranil ovire mednarodne trgovine, ki jih tvorijo zlasti visoke ameriške carine. Za bodočo svetovno gospodarsko konferenco je izvolitev Roosevelta največje važnosti. Roosevelt najbrž ne bo vztrajal pri Hoovrovih pogojih, da se na svetovni gospodarski konferenci ne sme razpravljati o carinah in vojnih dolgovih. V svojem volilnem govoru se je Roosevelt sicer izjavil proti enostavnemu črtanju vojnih dolgov, naglasil pa je, da je revizija teh dolgov potrebna in da bo treba najti primerna pota za rešitev tega problema. S tega se da sklepati, da bo Roosevelt bolj pristopen za želje in potrebe Evrope. Kot posebno važno za zunanje politično orientacijo Roosevelta podčrtava-jo v diplomatskih krogih dejstvo, da je Roosevelt mnogo manj germanofilski, kakor pa je bil Hoover. To bo gotovo zelo vplivalo na politiko Roosevelta, v kolikor se tiče Evrope in diplomatski krogi računajo, da bo sedaj mnogo lažje razčistiti evropske zadeve, ko ne bo nikogar, ki bi tako rekoč dajal potuho za nemške agresivne načrte. „Neverai" Roosevelt New York. 10. novembra. Novoizvoljeni predsednik Roosevelt je po končanih volitvah sprejel novinarje in jim sporočil, naj ameriškemu narodu naznanijo njegovo zahvalo za zaupanje, ki mu ga je izrazil v tako ogromnem številu glasov. Roosevelt se docela zaveda velike odgovornosti, ki jo bo moral nositi odslej, obenem pa izjavlja, da bo deloval le v korist države ter da si bo prizadeval z vsemi svojimi silami, da se v ameriške dežele povrne nekdanje blagostanje. Roosevelt je prebil vso noč po volitvah v glavnem stanu demokratske stranke, v veliki dvorani hotela Balti-moore. Okrog njega so se zbrali člani njegove rodbine ter politični prijatelji. Ko so mu sporočili, da je zmagal z ogromno večino glasov, je dejal: »Hvala bogu, da je končano!« Pred hotelom se je med tem zbrala ogromna množica ljudstva, ki ga je hotela videti in pozdraviti. Novi predsednik pa je bil izredno utrujen in je zaradi tega odbil zahtevo ljudstva. Izjavil je, da ne verjame rezultatom, dokler ne prejme brzojavne čestitke svojega nasprotnika. Ko je naposled dospela Hoovrova brzojavka, je Roosevelt priznal svojo zmago in se pokazal množici, ki ga je pozdravila z burnimi ovacijami. Popolna zmaga demokratov New York, 10. novembra. Po zadnjih uradnih vesteh je dosedaj izvoljenih v senat 25 demokratov, ki imajo tako skupno 56 mandatov, republikanci pa so pri nedeljskih volitvah dobili dosedaj samo 4 in s tem povišali število svojih mandatov na 34. V kongresu je dosedaj skupno 24! demokratov in 78 republikancev, dočim ie še usoda 116 mandatov neznana. Iz dosedanjega razmerja pa je že razvidno, da bodo imeli demokrati ogromno večino. Štetje glasov še vedno traja. Dosedaj je bilo preštetih 17.8 milijonov glas»ov za Roosevelta in 12.3 milijone za Hoovra. Roosevelt je imel snoČi govor v ameriškem radiju, v katerem se je za-iivaiil ameriškemu narodu za zaupanje, ki mu ga ie izkazal pr! volitvah Poudaril ie da ie voUfni rezultat več kakor pa zmajra stranke, ker ie mnogo večji kakor pa ie moč demokratske stranke v Ameriki. Vedel'sk? volilni rezultat je po njegovem mnenju nacionalni izraz liberalne idere v Ameriki. Ameriški narod ie s tem obenem izrazil svoje prepričanje, da ie mogoče z dobro premišljenim delovnim načrtom doseči obnovo ameriškega blagostanja. Nemci žalujejo za Hoovpom Berlin, 10. novembra. Listi pišejo o predsedniških volitvah v Ameriki precej rezervirano, pri čemer oa posvečajo dosedanjemu predsedniku Ho-ovru prisrčne zahvalne besede V zvezi s tem naglašajo. da ie Hoover ravno v času. ko ie svet doživel največjo gospodarsko krizo, stori! vse. kar je bilo v njegovi moči. da ie ustavil propast svetovnega gospodarstva Njegova največja zasluga ie brez dvoma, da je izposlova^ takozvano Ho-ovrovo leto in pozneje črtanje nemških reparacij, kajti brez njegove osebne pobude b' bila gospodarska stiska na svetu prav gotovo še mnogo večja kot je. Nemčija upa. da bo novo izvoljen? predsednik Roosevelt Dred vsem v ameriški carinski politiki storil korake, ki bodo omogočil: zopemn oživlienie mednarodne izmenjave blaga. Končno računajo listi tudi še s tem. da bo predsednik Roosevelt posvetil narveoo pozornost razorožirve- nemu vprašanju in pa mornariškemu problemu. Francozi zadovoljni Par'z, 10. nov. AA. Izvolit-ev Roosevelta so pariškn linadeja>mo pa se. da bo kazal večje razumevanje do nas kakor Hoover.« Tudi Angleži si mnogo obetajo od Roosevelta London, 10. nov. AA. Glede na izid ameri-škib volitev pričakujejo britanski listi, da bo angleška vlada v kratkem napravila demaršo pri Zedinje»nih diržarvah glede ureditve vojnih dolgov. V političnih krogih upajo, da bo Hoovrov moratorij, ki poteče v decembru, podaljšan, da se vprašanje dolgov na novo prouči. Hoover se umakne iz političnega življenja New York, 10. novembra. Listi poročajo, da se t;o Hoover končnoveljav-no umakni! iz političnega življenja ter se docela posvetil zasebnemu gospodarstvu. V Javnosti vlada prepričanje, da bo že meseca decembra prohibicija deloma ukinjena in da bo na vsak način najkasneje v enem letu pripadala namo še zgodovini. Poskusno glasovanje v raznih državah ie pokazalo, da je velika večina za popolno ukinitev prohibicije. Tudi guverner ameriške Narodne banke odstopil New York, 10. novembra. Kakor se zatrjuje, namerava guverner Federal Reserve Boarda Eugen Mever zaradi ^pora s tajnikom zakladnega urada oodati ostavko. Niegov naslednik najbrže ne bo imenovan pred 4. marcem 193.3. to je dnevom, ko bo nastopil novo izvoljeni predsednik svoje mesto. - 4 r---^s^^fl«^^« v vtedl NTewyork. 10 novemHra AA Po vesteh i z VVarihin^tona bo Hoover na^biž *e dni povabi' Roosevelra k s&b1 t- Belo hišo da se z a]xn poraztjov.>n glede leoa'.jn.e politike Združenih držav Sttm.son pričakuje, da bo Roosevel* krn<* u menoval a »ve^a zjnaniega ministra, da Ho moue1 svoiega n *-tednika uvest: v po^ie zunanjega ministrstva — Predsedri Le seiatnega od >ors za zunanje 7adeve Bonaha !">o kakor -ie govori, nasledil senator Swan>on. timerišn dele* £jat na ra/orožitveni konferenci. Grčija pred novo vladno krizo V novi vladi je prišlo do nesoglasij, ki bodo najbrž imela za posledico razpad koalicije Atene, 10. novembra. Kakor kaže razvoj dogodkov, bo v Grčiji že v prihodnjih dneh izbruhnila nova kriza vlade. Nova vlada pod predsedstvom predsednika monarhističke stranke Tsaldarisa je že prve dni svojega obstanka, še predno se ie predstavila parlamentu, zašla v težkoče. V vladi sami je prišlo do nesoglasja glede taktike. Tsakiaris se hoče izogniti nevarnosti, da bi mu parlament, v katerem ima Venizelos večino, izrekel nezaupnico in zaradi tega noče staviti vprašanja zaupnice ob priliki debate o vladnem programu. Nasprotno pa vztraja Kondilis na tem, da se predstavi vlada parlamentu in zahteva od njega zaupnico, po vda naj oč. da vlada sicer nj-ma dovoljne moralne zaslombe za izvedbo svojega programa. Ce Tsakiaris ne bo ugodil tej zahtevi, grozi Kondilis z demisiio. kar bi imelo za posledico razpad koalicije bivših opozicijskih strank. V političnih krogih sodijo, da bi v tem primeru sestavil Kafandairs manjšinsko vlado z nalo-SOk da razjcusti parlament in izvede nove volitve OcTočitev mora pasti v bližnjih dneh, ker se bo parlament sestal na::brže še ta teden. Hitler čuti Papenovo pest Berlin, 10. nov. AA. Vla«Ia je prepovedala Ust Volk'scher Beobacht-er« v Monako vem, ker Je priobčil žaljiv članek proti Papenu Ij:&t: je prepovedan do 14. novembra t. 1. Prepoved je tem važnejša, ker se je zgodila po volitvah in kaže, da je napetost med vlado in HiU-erjeim le še nara sila. Vladna komisija za saarsko ozemlje je odredba takojšen razpust vseh vojaških orsanizaov narodnih socialistov, ker so oblasti pri hišni preiskavi strankinega urada našle 1/istine. iz katerih izhaja, da so te o-reanizacije v nasTM\~tju z dekretom z 12 septembra 1928. O^l'irnv^pje Beograd. 10. novembra. S kraljevim uka- ?om je od"?kovan z redom «=v. Save I <*toT>-f nje vpok*>jeni ben moravske banovine dr. Jeremija ŽrvaJW>viČ. Krvava bitka v ženevi Celonočna ulična borba med vojaštvom in komunističnimi demonstranti je zahtevala 10 mrtvih in 53 hudo ranjenih Ženeva, 10. novembra. V pretekli noči je prišlo v Ženevi do dogodkov, ki spominjajo prej na dogodke v kakem nemškem industrijskem centra, kjer je razbizdanost političnih mas dosegla vrhunec, kakor pa na sedež najvišje mirovne institucije na svetu. Po ženevskih ulicah je snoči tekla kri skoroda v potokih in lista žrtev beleži 10 mrtvih in 53 hudo ranjenih, od katerih se mnogi bore s smrtk). Do teh dogodkov je prišlo iz prav neznatnega razloga. Nedavno osnovana nacionalna unija, ki je neke vrste meščanska stranka, ie priredba v občinski dvorani v takozvarem Plain-Palaceu protestno zborov a rpe proti nedavnemu govoru nacionalističnih voditeljev Nizola in Dickerja, da bi tako javno orotestirala proti njunim izvajanjem. Socialisti, katerim so sg pridružili tudi komunisti, pa so sklicali na ulici demonstracijo, na kateri je imelo govore več socialističnih voditeljev. Naposled so demon stran t je skušali vdreti v pa'ačo. da bi napadli zborovale«. Policija je to sicer preprečila, bila pa ie preslaba. Ar\ bi mogla demonstrante razpršiti. Zaradi tega ie bilo poklicano na pomoč volaštvo. Prispela je četa reknitske šole. Ob pogledu na vojaštvo je od komunistov na-balrV^og ■ ^t^-a Zq Ho-H oodTvtala in nanadla tud? vojake. Reknifom so trgali čepice, jim odvzemali puške ter tih pričeli pretepati. Poveljnik čete se ie nato z voi°?i"^*»i llmolr»,', mostu PoM rTArv. od koder ie najprvo pozval množico, naj se taVoi raziđe. Demon strantje so nato odgovorili s kamenjem. Tedaj je bilo izdano povelje za uporabo orožja in vojaštvo je pričelo i treljati v množico s st****to puško. Množica se je nato sicer začasno umaknila, kasneje pa ie znova navalila na vojaštvo in r?a obkolila od vseh strani. Vojny'- o je nato uporabilo vse orožje in razvila ne je pravcata bitka, v kateri so regliale strojne puške, kakor na bojnih poljanah. Učinek je bil seveda strašen. Po ulicah je bilo vse polno ranjenih in mrtvih. Šele v zgodnji nitraniih urah, ko je vojaštvo zasedlo vsa križišča in vsa strategično važna mesta, je zavlači«! mir. Do 7»utrai «o našteli *0 mrtvih. V bolnicah pa je dosedaj 53 hudo ranjenih, od katerih se mnogi 4>re s Si^rtjo. "ed mrtvimi >e tudi več ino-zemcev, koiih identiteta pa še ni ugotovljena. Laž»«* ranienih ie bilo več sto. Deloma s<\ %h v K^i«;<>ah za silo obvezali in odpustili domov, deloma pa so se poskrili, da bi jih oblasti ne zasledovale. Še v teku noči m v teku današnjega dopoldneva je izvršila policija preko 200 aretacij. Da bi se izgredi ne ponovili, so zaprli vse socialistične in komunistične voditelje. V vsem mestu vlada silno razburjenje in je položaj skrajno napet. Davi so se širite vesti, da bo vodstvo demonstracij proglasilo v Ženevi generalno stavko. Predsedstvo socialistične stranke ie interveniralo pri vladi ter zahtevalo takojšnji umik vojaštva z ženevskih ulic in strogo kaznovanje poveljnika, ki je dal nalog za streljanje, kakor tudi odstavitev šefa policije. V Ženevo je prispel danes polk pehote in bataljon na-rr * :z garde Anketa o organizaciji pomožne akcije Poročila in predlogi o pomoči brezposelnim v dravski banovini Ljubljana, 10. novembra. Davi ob pol 11. je ban g. dr. Marušič v dvorani banske uprave otvoril anketo o organizaciji in centralizaciji pomožne akcije, ki naj bi prinesla pomoč brezposelnim in najbednejšim v vsej banovini. Razen gg. bana in podbana ter načelnika dr. Leona Stareta in zastopnikov VI. oddelka dr. Dolšaka, dr. Karlina in Kuharica ter policijskega inšpektorja Batalja je bila pri anketi zastopana tudi uprava policije, navzoč je bil pa tudi komandant žandarmerije polkovnik Tartaglia ter zastopstva občin Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, Kočevje, Kranj, Jesenice, Zgornja Šiška, Moste, Trbovlje, Zagorje, Senovo, Vič, Šmartno pod Šmarno goro. Oblastni odbor Rdečega križa in njegov krajevni odbor, Kolo jugoslovenskih sester in razna druga karitativna društva. Ko je ban pozdravil udeležence, je poudarjal, da nam težki časi nalagajo dolžnosti, ki jih sikušamo izboljšati najibednej-šim v pomoč. Kraljevska vlada in banovinska uprava bosta storili vse, kar je mogoče, treba je pa tudi sodelovanja vseh privatnikov in organizacij. Ze lani je bil uspeh akcije znaten, letos bo pa s širšo organizacijo gotovo rodila še boljše rezultate. S trdim delom bomo gotovo dosegli močno socialno pomoč, a rudi drugi rezultati akcije bodo v korist bližnjemu. Zdravstveni šef dr. DolSak je v obzirnem poročilu poročal o najrazučnejših merah, M so potrebne za uspešno pomoč. Zlasti je pa poudarjal organizacijo prebrane in vprašanje evidence vseh pomoči potrebnih. Zato je važna informativna služba, ki naj se centralizira V osrednjem pomožnem odboru dravske banovine, kamor naj bi svoje zastopnike poslali banovina, občine, delavske organizacije in dobrodelna društva. Ta odbor naj bi bila najvaz^ nejsa postojanka za nabiranje prispevkov, lei bodo namenjeni za večje in obče cilje širšega obsega. Pravilno se pobija brezposelnost s tem, da se omogoči vsem zaposlitev. Po tem referatu je policijski inspektor Batagelj poročal o posledicah socijalne bede na kriminalnost, ki je zavzela sihie dimenzije. Zato je pa zaposlitev nujno potrebna, zlasti pa omejitev beračenja. K referatoma se je oglasil tajnik Delavske zbornice g. Uratnik, ki se je zahvalil za sklicanje ankete, ter zlasti priporočal sestavo velike statistike o brezposelnosti. Obenem je pa naznanil, da je delavstvo zadovoljno z uvedbo prostovoljnega davka za pomoč brezposelnim, tako da bi delavci žrtvovati po pol dinarja na te- den, delodajalci pa od vsakega delojemalca po en dinar na teden. Tako bi dobili v šestih mesecih 3 milijone Din, obenem bi se pa moralo poskrbeti za velika javna dela in za centralno evidenco brezposelnih. Za strokovno komisijo je govoril g. Lom-bardo, ki je predložil deklaracijo, da je delavstvo pripravljeno žrtvovati podporo, žrtvujejo naj pa tudi privatniki, a oblasti in občine naj organizirajo zasilna dela. Deklaracija predlaga tudi uvedbo stroge kontrole glede predpisov zakona o zaščiti delavcev v v pogledu delovnega časa. Župnik Finžgar je v imenu vseh karitativnih društev predvsem poudarjal, da mora v naši banovini 300.000 oseb, ki imajo delo in premoženje, preživeti onih 100.000, ki so brez kruha. Dajmo vsaj nekaj ur vsakemu dela. Zakaj kdor enkrat berači ne prime nikdar več za delo. Ne dajajmo miloščin, temveč zaslužek. Oblast ima v rokah tudi silo izvršbe, zato naj pa prebivalstvo skuša prisiliti, da zbere toliko, kolikor je potrebno za najskromnejšo prehrano in zaposlitev revežev. Ob zaključku 14sta govori župan iz Senovega dr. BenediČič. Svečan sprejem Gombosa v Rimu Rim. 10. novembra. O polnoči je prispel z brzovlakom v Rim madžarski ministrski predsednik Gomboe. Kljub pozni uri ga je na kolodvoru osebno pričakoval ministrski predsednik Mussolini ter se z njim prisrčno pozdravil in ostal v daljšem razgovoru. Sprejemu so prisostvovali tudi vojni minister general Gazzera, minister za zrakoplovstvo general Balbo, rimski guverner in rimski prefekt ter številni višji uradniki zunanjega in notranjega ministrstva. Navzočno je bilo tudi osobje madžarskega poslaništva-Ob odhodu s kolodvora je večja množica fašistov prirejala Gombosu viharne ovacije. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA DRAMA Devize: Amsterdam 2311.51 — 2322-87, Berlin 1364.03—1377^3, Bruselj 79&85 do 802.79, Curih 1108.35—1113.85, London 189.64 do 191.24, New York cek 5733.25—5761.51, Pariz 225.71—226.83, Praga 170.45—171.31, Trst 29424-29664. INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.365, London 17.14, New York 519.25. Bruseli 72-075 Milan 26.59, Madrid 42.475 inisterdftui 208-55. Berlin 123.35, Sofija 3.74, Praga 15.38, Varšava 58.16, Bukarešta 3.085. CONRAD VE ID T kot Rasputin Pride! Pride! Demon zadnjega carja! Demon In svetnik v eni osebi! Demon ljubezni in strasti! Vprašanje trošarine na električno strujo Kako naj bi se pobirala trošarina do izdaje noveliranega pravilnika Ljubljana. 10. novembri. V zadevi državne trošarine na električno strujo se je vršila v dravski banovim -psms-na anketa, ki je pokazala polno uprav'če-nos: zahteve, da se malim konzulentom-pavšalistom zaračuna trošarina po 'd talnih kilovarnih urah. dočim naj smatra pn 'v.-du?:rij^;ih podjetjih vt*a porabljena električna struga kot struja za pogon, vključno strujo, ki jo podij-etja dobavljajo svoj"m delavcem in nameščeneern za razsvetljavo in drukemu stanu. Na podlagi teh in drugih ugotovitev je poročevalec predlagal, naj finančni minister nemudoma zamenja sedanji pravilnik 7 novim. Finančno ministrstvo bo proučilo to vprašanje in skušalo izdati take predpi-nc. da stroški za strujemere ne bodo potrebni. B:ti pa mora zajamčen donos trošarine v polnem ob-^-gu zakonskih določil. Pomočnik finančnega ministra je izjavil, da bi se moglo ugoditi zahtevi, naj bi ministrstvo nemudoma obvestilo vse intere sente. naj bi brez potrebe ne naročali stujomerov in drugega materijala za preureditev instalacij. Kar se tiče malih kon-rru-mentov-p. . šifetiD*v v omrežjih, ki istočasno oddajajo struj/) enim konzumentov po stru jem eni in drugim proti pavšalu, se rmi vidi sprejemljiv predlog, da se malim pavsalistom trošarina odmeri po idcelnih kilovamih urah. to je po kvocijentu pavšalne odškodnine in normalne cene struje dotične ka tenori ie. Sledeč nasvetu, ki ga je izrekel ob sklepu konference pomočnik finančnega ministra, se je zglasila v ponedeljek pri načelniku finančnega ministrstva Petroviču deputacija, ki je bil v njej tudi ing. M. Suk-Ije. Deputacija je predložila načrt začasne uredbe, ki naj bi se nemudoma objavila, da se preprečijo nepotrebni stroški za nabavo stru j cm e rov oz. za oddvojitev vodov za razsvetljavo od onih za pogon. G. Petrovič je bil v načelu sporazumen z načrtom, želel je le nekatere izprememibe. Centrala industrijskih korporacij je izročila v torek g. Petroviču končni predlog začasne uredbe o pobiranju trošarine na električno strujo, ki naj velja do izdaje noveliranega pravilnika o tej trošarini. Začasna odredba določa: V omrežjih, kjer se struja prodaja delno po strujemeru, delno pa pavšalno, se bo izračunavalo število porabljenih kilovarnih ur pavšalnih konzumentov takole: Svota mesečnega računa v dinarjih se bo delila s ceno kilovata« ure, ki jo plačujejo konzumenti iste kategorije, ki imajo strujomer. Recimo, da znaša pavšalni mesečni račun 75 E>rn, cena struje te kategorije po stru jem eru pa 5 EMn kilovatna ura. 75 : 5 = 15 kw ur. Če se tok porabi izključno za razsvetljavo, se plača kilovatna ura po 0.70 Din, to je 25-krat 0.70 je 17.50. Ce je bil tok porabljen za mešani kon-zum. to je za razsvetljavo in druge svrhe, se bo vršila razdelitev v ti dve vrsti kakor tud! v vseh drugih primerih, ko se celokupni t( k meri skupno, takole: V vseh primerih, kjer se tok za razsvetljavo m za motorje ter druge svrhe meri s skupnim -t rujem erom ali se na kak drug način skupno določa, se računa delež razsvetljave v celokupni določeni vsoti računa takole: Izpiše se vse število žarnic in njihova moč v vatih. Izračuna se z množenjem celotno število vatov instaliranih žarnic. Na ta način dobljeno število se pomnoži po kategoriji konzumenta z množrteljem tz naslednje tabele: Stanovanja, trgovine in dr. Javni lokali, hoteli, kavarne itd. Tovarne v mestih v vaseh 8 urno delo 16 urno delo 24 urno delo | 50 33 80 '25 120 250 Dobljeni rezultat deljen s 1000 predstavlja mesečni konzum doričnega konzumenta za razsvetljavo K\vu. V kolikor je In- staliranih nad 400 vatov pri enem konzumentu, se vzame samo 70% zgoraj izračun j ene vrednost Malo več vzgoje Zadnje čase sem se večkrat peljal proti Zidanemu mostu in sem opazoval naslednje: dijaki, kn se vozijo s prvim popoldanskim vlakom iz šole, zasedejo, ker pridejo daj na kolodvor, vse sedeže, dočrn ljudje, ki imajo v mestu opravka in vsi utrujeni v zadnjm hiepu pribite na vlak. ne dobe več prostora. Tako je bilo n. pr. rudi v soboto, bo je bil vlak ob 13.43 zelo poln. ker &t |€ mnogo ljud- peljalo v Maribor. Na hodniku arrvo stali, dame ira stari gospodje in ne enemu tistih dijakov, ki so zasedli kupe je, rti pr:š:0 na misel, d: b; naptavti prostor stare'šim ljudem. Sedeli so na široko rsz-čeperjeni po klopeh, da ne bi imel še l:do •netita poleg njih. Eden je Čital roman (uho-i»a knjiga v takih rokah!), drug-i so se pogovarjali o sportu. Neka starejša gospa se je ojunačila in vprašala: »Ali je še kaj prostora?« »Nič več«, je b:l soglasen odgovor, dasi je bilo prostora še za dva. Zanimivo pa je bilo, da tudi sedaj niti eden ni vstal, da bi prepustil stani gospe j svoj prostor. Ta mladina vse dopoldne sedi v šola, torej bi prav lahko stala, da bi mogli sedeti oni. ki so morda vse dopoldne hodili po m eri tu. Xe vemo, ali se na naših srednjih šolah goji tudi družabna vzgoja: na vsatk način je taka neoliikanost za mladega človeka prava sramota, pa tudi za šolo. ki bi morala vzgajati ljudi, ki vedo, kaj se spodobi. Ako je šola v tem pogledu brez moči. bi mora«! imeti sprevodnik nalogo od direkcije, da nauči neolikance pravilnega vedenoc. Mi, ki gledamo dan na dan to vozečo se mladfino. :mflmo o tem »šolanju« svoje mnenje in bil — razen častnih izjem — že davno odpravili to razvado. Gode se včasih po vagonih kričeče stvari, da bi člo« vek ne verjel, da je to nosa srednješolska mladina. Celo o javna morali bi se dalo govoriti. Tu bi biLo treba napraviti red. Dijaka, ki se nedostojno vede, bi moral ^pre-vodnik leg^irrriTata in naznanita ravnat al j-stvu, da izgubi pravioo do vozarjeoja. Celo kmečki ljudje se zgreuža^o nad nedNon veniet clamor tuus ad eum« (tvoj glas ne bo prišel do njega), ampak ostal bo >vox clamantls in deserto« (glas vpijočega v puščavi). Dezter. Zajec skočil v avtomobil Trebnje, 9. novembra. O srečasnju z zajcem, ki drvi pred avtomobilom v območju njegovih žarometov tudi kilometer daleč, bi vedel povedati skoro vsak avtomobil is t več aid man-j zanimivo zgodbo. Običajno konča tako srečanje s tem, da pobegne oziroma zaide dolgoušec v temo ali pa pod kolesa vozila, posebno če vozač kaj iovcfloe strasti. Bolje pa bo, da o tem molčimo, ker lovci še do danes nočejo priznati šoferskih legitimacij za lovske karte. Kaj lahko bd bilo prišlo v nekem kraju, do lastninske pravde, da ni zajec sam rešrl zadeve. Ker mm je lovec s šofersko legitimacijo pozabui odvzeti drob, se je pošteno usmradil in stranici sta si po« tem dobrohotno ponujali druga drugi zajčjo peeedko. Poročati pa hočemo danes O nenavadnem srečnnrju oziroma o karambolu zajca z avtomobilom, bi bi tahtoo postal ?a vozada, spremljevalca in avtomobil ravno tako usoden, kakor za Dajat* samega. Ko se je vozni 3. t. m. zvečer neki Zagrebčan v družbi žene v avtomobilu mimo odoepa glavne ceste na banovinsko costo proti Mimri v neposredni bližini Trebnjega, mu je nenadoma in z velikim žvenJketom priletelo skozi zaprto okno vozila nekaj ravno v naročje. Za trenutek je izgubil vozač oblast nad kri om ter zavil v stran, vendar pa je imel še toliko prisotnosti duha, da je ustavil avto tik pred vogalom v bližini stoječe hdše. Na prestrašen krik žene so pTihitelfi ljudje a svetilka mri in ugotoviH, da je priletel v avtomobil velik zajec. Nenavadni dogodek so si razlagali tako. da Je hotel v močnem zaletu skočiti od svetlobe privabili eni zajec s približno dva metra v.iišfje ležeče njive v svetlobni stožec žarometa, a ga je pri tem vozilo -prehitelo in se je zaletel v okno avtomobila. Vozaču, ki je bH lažje ranjen po obrazu od dtrob-cev stekla, so nudili veščam prvo pomoč in nru tudi pomagala pri montaža zadnjega koksa, kateremu je kos ra zH'.*e<»« stekla prerezali plašč in zračnico. Po prestanem strahu sta le potnika zopet odpeljala dalje, najbrže premišljujoč o nenavadnem karambolu, morda edinstvenem v zgodovinri avto« mobilizma. Odprte planinske koče Ljubljana, 10. novembra SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče planinske koče in domovi: Dom v Kamniški Bistrici. Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Planini. Podružnica SPD v Celja sporoča, da so odprte sledeče koče: Piskernikova in Tiler-jeva koča v Logarski dobni, Mozireka koča na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju- podružnica SPD t Kranju naznanja, da je Valvazorjeva koča stalno odprta in oskrbovana. Glede ključev za Prešernovo kočo se je oglasiti pri oskrbnici Valvazorjeve koče. Mežiška podružnica SPD sporoča, da je Uletova koča na Peci oskrbovana ob sobotah in nedeljah do 1. decembra t L. če bodo dospele prijave. — Čim bodo snežne razmere ugodne, bo koča stalno oskrbovana vso zimo. V koči je nameščenih za zimske posetnike 44 postelj v kurjenih sobah. Vse prijave glede pose ta je pravočasno poslati podružnici SPD >Pecac v Mežici Podružnica SPD v Škofji Loki naznanja, da je koča na Ljubniku odprta in oskrbovana vse leto. Pot je dobro markirana tako, da je dostop mogoč od vseh strani. Tura je zlasti priporočljiva v jesenskih dneh zaradi izredno lepega razgled .. Upravni odbor SPD na Bočn sporoča, da bo restavracija na Boču tudi letošnjo zimo odprta in oskrbovana. Pod ratnica SPD ▼ Bohinja naznanja, da je koča pod Bogatinom zaprta. Kdor jo želi posetiti naj se zglasi pri g. Hodniku, gostilničarju v Bohinju. Podružnica SPD Trbovlje javlja, da je Dom na Mrzlici odprt in oskrbovan vse leto. Podružnica SPD v Črnomlja sporoča, da je planinski dom na Mirni gori vedno odprt in oskrbovan. Podružnica SPD v Litiji sporoča, da sta Tomazinova koča na Sv. Gori in koča na Sv. Planini vse leto odprti in kar najbolje oskrbovani. Podružnica SPD v Tržiču naznanja, da so v njenem področju odprte sledeče planinske postojanke: Planinski dom na Kof-cah, Smučarski dom na Zelenici; oba vse leto odprta in oskrbovana- Prav tako je stalno odprta fn oskrbovana okrepčevalnica na Ljubelja. Na Zelenici je za prvo silo za smučarje dovolj snega. Podružnica SPD Zidani most sporoča, da je planinski dom na Lisci odprt in oskrbovan. Johann Stranss Ljubljana, 10- novembra Že samo ime kralja valčka je najsigur-nejše jamstvo za lepoto filma, ki smo ga snoči prvič poslušali in gledali z največjo naslado. 2e samo zaradi prekrasnih Straus-sovib kompozicij, zaradi odličnega petja in oživljajoče glasbe bi bila dvorana pri vsaki predstavi razprodana, vso to svežo glasbo pa povišujejo Se izvrtni igralci in kiasne igralke ter čudovito pristna dunajska inscenacija z najbogatejšo opremo. Že samo slike cvetočih travnikov vabljivega Dunajskega gozda so pesmi t V Johanna Strassa — temperamentnega Michaela Bohnena — je vse zaljubljeno, zlasti pa kakor bon bon ček sladka Lili _ Lee Parry— ki nori za njo tudi naduti polkovnik grof Domskv. Tudi mala Mici — Greti Theimer — je zaljubljena v komponista, čeprav je zaročena z ministrskim tajnikom, komičnim Tipferlom, ki ga prav dobro igra Max Schipper. Pod vplivom Lili je Straues komponiral >Netopirja« in Lili mu obljubi roko, če bo opereta imela uspeh in bo on imenovan za dvornega kapelnika. Sijajen in velekomičen dunajski tip je Straussov založnik in najboljši prijatelj Has-linger, že znani nam komik Paul HSrbiger, važno vlogo pa igra tudi Straussov brat Jožef, komponist >Vis^a-vis<, ki mu končno ostane Mici. >Netopirja< na Dunaju izŽviŽ-gajo, obupana Lili gre z grofom Domskv m v Pariz, kjer jo pa dohiti Strauss. Drug drugemu se odpovesta, vendar ju pa ljubezen premaga, da po uspehu >Netopirjac v Berlinu s slavnostno dunajsko porcelansko vož-njo< srečno zaključita opereto. Malo je operet, kjer bi bilo tako malo nepotrebnega, saj je ta film res poln in ves prepojen z nesmrtno Straussovo muziko in dunajskim šarmom, da bi ga poslušali in gledali vso noč. zato so pa tudi snočnji nad vse zadovoljni gostje skleniti, da obiščejo še reprize. Film je res Jobann Strauss v pesmi in ljubezni! Sport nirijaai v Kamniku Preteklo nedeljo je gostovala v Kamniku težko-atletska sekcija SK IJiiraje in nastopila v Kam miškam domu z rokoboT-bo, dviganjem uteži in boksom. Izvajanje atletov, fcl so vaj mladi in poln/i veselja do te panoge &porta, je bilo odlično in brezhibno. Rokoborba je šla gladlso od rok, zanimanje je bilo veMko za dvtiganje uteži, ki je doseglo tudii višek večera. Mnogi; so videli dviganje utežii prv*ič In se niso mogli nacudati, da za dvrig ni potrebna le sirova sila temveč tudi tehnika in trening. Za zaključek je sledila se točka boksa, ki je bil prav živahen. Načelnik t. atl. sekcije g. Tone Kos je razložil namen gostovanja: hoče se propagirati zanimanje za težko atletsko panogo, drugega mlč in če bodo taka gostovanja, fc: jćh bo več po vseh krajih, roddla uspeh, bo mladim ilirijanom v veliko za-doovljstvo. Obisk s strani Kamničanov je bil povprečen — lahko bi bil in moral bi biti večji, saj spored, ki se je izvajal, bd zaslužil polno dvorano. R. K. Tek uedinjenja 1. decembra Akademska športni klub Primorje v Ljubljani priredi tudi letos internacionalao propagandno lahkoa/tletsko tekmovanje po Ljubljana ki preko ljubljanskega Cirada, »Tek uecHnjanja« d nt- 1 <*.....mKra s startom ob 11. uri dopoldne. Tefclo se bo po dveh razhcaih progah s skupnim startom prod Ljubljansko kreditno banko na Dunajski cesti in skupnim cil(jem pred Nerodnim domom na Aleksandrovi oesti. Proge so naslednje: A) prva proga (daljša): Dunajska. Tavčarjeva. Komenskega, Re9ijeva, Kopitarjeva, Krekov trg, Studea-tovska. Na Okopih, Grad, Pot na Grad, Kar lovska, Privoz, Pnrle, Trnovs&i pristan, Krakovski nasip. Coizova, Emonska., Vegova, Kongresni trg. Selen burgova. Aleksandrova c. clo Narodnega doma. DoVžina proge cce 5000 m. B) druga proga (krajša): Dunajska. Tavčarjeva, Miklošičeva, Marijin trg. Startanje* va. Mestni trg, Stari trg, St. Jakoba trg, Tru-barieva. Coizovo. Emonska. Vegova, Kongresna trg Šelenburgova, Aleksandrova do Narodnega doma. Dolžina proge cca 2700 m. Tekmovalci se dele v naslednje kategorije: 1. vojska, 2. neverificirani atleti do leta 1911 3. ne verificiran'! atleti leta 1911, 1912, 1913! 4. neverificirani atleti L 1914, 1915. 1916, 5. juniorji 1. 1914, 1915. 1916, 6. juniorji L 1917. 1918, 1919, 7. senoorji že plasirani na progah preko 800 m, 8. senior ji še nepla-sirani na progah preko 800 ca. Atleti rojena 1. 1914. in mlajši ne morejo tekmovati na progi označeni pod črko A). Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS. . . Pravico nastopa imajo vsi verificirana atleti, neverifkrmni atleti, atleti z zabrano starta* in om, ki so kaznovani. Prijave s priloženo priuavnino Din 5.— za neverificirane atlete, ki niso člani ljubljanskih klubov, Din 10.— za verificirane atlete (rnozemcfci atleti ©o prijavnAne oproščeni), je poslati do 30. t. m. ob 12. uri na naslov: ASK pTirnorije, Tavčarjeva uL 1-ITI. Naknadne prijave se sprejemajo na dan tekmovanja eno uro pred startom v kavami Emona proti dvojni prijVavninL Nagrade: prvi trije plasirani v vsaki kategoriji plakete. Zmagovalec na dolgi progi si pribora v trajno posest srebrn pokal, prehodno darilo bana drravdke banovine m sicer po trikratni zaporedni zmagi oziroma petkratni zmagi v preslealkiK Darilo brani: L 1929. in 1930. Susitti Albert (K A. C. Ce. lovec), L 1931. Krevs Ivo (ASK Primorje^ Zmagovalec ua kratki proge si pribori po dvakratni zaporedni zmago oziroma treh zmagah v presledkih prehodno darilo »Ribe«, srebrn pokal, ki ga za l. 1931. brani Ogrin Franc (ASK Pr:morje). uss v ljubezni in pes m j Kino Ideal: Olimpija. Kino r>vor: Wings. Predavanje gospe dr. TavCar-Konva-linka >0 prehrani In negi dojenčka< ob 20 v beli dvorani hotela Union. Ustanovnj občni zbor JRKD za Koli-zejski okraj ob 15.30 v goetUnd Svetič, Gerbučerva aUca 7. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4 in Kamor, Miklošičeva cesta 20. • — 1 Aktovko je izgubil odnosno pozabil včeraj nekdo v mestu. Pošten najditelj nad jo vrne proti nagrad.1 r upravni-stvu qašega lista. Iz Celja —c Mojstrski izpiti v Celju. K mojstrskim Izpdtom, predpisanim po novem obrtnem zakonu, ki se vree pred mojstrsko izpitno komisijo v Celju, se >e doslej pn: j a vi lo 55 kandidatov. Komisiji predseduje magistratu; koncipist g. Josip Pogačnik, izprasujeta pa po dva strokovna mojstra. Izpit je polagalo doslej 29 kandidatov, temed katerih jih je 24 napravilo uzpit, 6 pa jih ima popravni Lzpit iz teorije. Mojstrski izpit so doslej napravJH: čevljarji: Anton Borscak z Brega pri Celju, Franc Kač iz Celja, Franc Matko Iz Braekrvč, Franc Leben iz Iraškega, Franc Meserko lz Artlc, Josip Volčavšek iz g t. Lenarta prti Brežicah in Vin cene Vodeb iz Celja; peki: Karol Paučić iz Brega pri Oeljn, Josip Tof Jz Celja In Alojzij Emer-šič iz G-aberja pri Celju; mesarji: Alojz-ij Savinc iz Gaberja, Franc Sovine fi Ga_ banja, Josip Plausitetiner iz Slivnice in Franc Romilh Iz Vitanja; mizarja: Jožko Malgaj z Ljubočne pni Celju in Josip Ko-privšek Iz št. Jurija ob Taboru; krojači: Anton Uršič iz Celja, Franc Lapomuk Is Celja, Andrej Vodičar Iz Celja in Janez Filej iz LjOč; ključavničarja: Ivan Jereb in Ja»kob Možilna, oba iz Trbovelj; meha-nrik; Franc Mežek Iz Celja; urar: Herman Loibnegger iz Celja. Mojstrski izpit' se še nadaljujejo. —c O postanku naše zemlje in o davno izumrlih prodpotopnih živalskih velikanih bo predaval v ponedeljek 14. t. m. ob 20. na Ljudskem vsenčilišču (v risal-nici meščanske šole) docent ljubljanske imiiv-erze g. dr. Rakovec. Predvajal bo tudi zanimive stoioptične slike. —c Dvoje važnih zborovanj v Celju. V nedeljo 20. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričel v mali dvorani Celjskega doma kongres sodarsklh mojstrov Jugoslavije, ob 15. pa v celjskem Obrtnem domai rodml letni občni zbor Zveze obrtnih draftta? za dravsko banovino. —c Nogomet v nedeljo, v nededjo 13. t. m. ob pol 11. dopoldne se bo pričela na športnem igrišču pri >Skalni kleto< drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom iz Celja in SK Laškim. Ob pol 5. bo na Glaaljii pričetek druge odločilne kvalifikacijske tekme med SK Rapidom iz Maribora ta SSK Celjem, ki je t nedeljo 6. t. oa. v Mariboru podleglo Ra/pidu v razmerju 1 : 6 (0 : 1). Narodno Gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. četrtek, 10. novembra: Marij. Red B. Petek, 11. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 12. novembra: ob 20. uri Celjski grofje. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 13. novembra: ob 15. uri Srce igračk. Mladinska predstava. Premijera. a Opozarjamo, da se igra dre vi v ljubljanski drami veseloigra Roksi za rod B, in ne kakor je bilo prvotno napovedano, Marij, za isti abonma. Roksi je izvrstna veseloigra in se pravkar tudi v Zagrebu vprizarja z največjim uspehom. Večerna dijška predstava. V soboto 12. L m. zvečer ob 20. se vprizori zo globoko znižanih cenah Kreftova drama »Celjski grofje<. Za dijaške predstave so cene e taksami vred na novo urejene in nekoliko nižje, kakor so bile do sedaj. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, pa tudi drugemu občinstvu, ki se hoče poslužiti globoko znižanih cen, OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 10. novembra: Fra Diavolo. Red A. Petek, 11. novembra: Erika. V proslavo 251elnice umetniškega udejstvovanja g. Bojana Pečka. Izven. Sobota, 12. novembra: Hlapec Jernej. Red C. Nedelja, 13. novembra: ob 15. uri Erika. Znižane cene. Izven. Ob 20. uri Sevilj-ski brivec. Gostuje g. Boris Popov. Izven. Ponedeljek, 14. novembra: Zaprto. a Drevi se poje v operi Auberjeva opera Fra Diavolo za red A. Fra Diavolo je ena najboljSih komičnih oper svetovnega repertoarja. Za jubilejno predstavo g. Bojana PeČ-ka vlada veliko zanimanje ter je velika večina sedežev že razprodana. Jubilant. Id je vesten, požrtvovalen in spoštovan član našega gledališča, to tudi v polni meri 7aaluži. Vprizori se opereta Erika, izven a bon man a. Ljubitelji večnelepih StraussovUi valčkov. Ljubitelji očarljivih melodij in arij_ Ljubitelji zabavnih in dovtipnih filmov ann DANES OB C, }48. in 14IO ZVEČER oglejte si prekrasni film TRAUSS v ljubezni in pesmi Mnogo petja, mno- _go smeha 3 Mnogo nepozabnih prizorov! Komorni pevec tenorist MICHAEL BOHNEN Tee Parry, Paul Hbrbiger, Greti Theimer ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Dnevne vesti — Naši vinogradniki in Rooseveltova zrnata. Nekateri hrvatski in primorski vinogradniki so dobili od svojih sorodnikov in prijateljev iz Amerike pisma, ki jih tolažijo, da bo v primeru Rooseveltove zmage odpravljena prohibicija v Ameriki in da bo sleddlo veliko povpraševanje po evropskih vinih. Zato naj nikar ne hite s prodajo letošnjega pridelka. In vinogradniki res niso hoteli prodati letošnjega vina, čeprav so se že pojavili kupol — Mirovni dan. Skorn po vt^ej Evropi proslavljajo obletnico sklenitve miru na 11. novembra. Ob 11. dop. se ustavijo obrati, vse delo počiva in šole za dve minuti v spomin padlih v svetovni vojni. letošnji mirovni dan skuša podpisana organizacija uvesti to lepo mirovno in pietet-no navado tudi pri nas. Jutri ob 11. bo apelirala za mir po radiu. Dalje se je obrnila na vse pristojna delavska društva in na ''.vezo industrijcev. G. ban se je obrnil s tem predlogom na vlado. Pozivamo vso jav-n st da se spomni jutri ob 11. dop. žrtev svetovne vojne. — Zveza bojevnikov. — Obrtniški tečaji za nemščino. Zavod 7\ posveše vanje obrta Zbornice za TO I v Ljubljani priredi za obrtnike in pomočnike čaj za nemščino, ki se bo vršil v Ljublja-oib večernih urah vsak teden dvakrat. Tečaj bo samo za one, ki so že dovršili za-cetn&ri tečaj ali že obiskovali nadaljevalni tečaj v prošle m letu. Sprejemajo se seveda v prvi vrsti mojstri. Pristojbina znaša 10 ^in mesečno, vendar pa bode zbornica revnejše obrtnike in pomočnike oprostila deloma ali v celoti te pristojbine, ako pokažejo uspešen napredek in reden obisk tečaja. Prijaviti se je do srede 16. novembra t. 1. p smeno z dopisnico ter navedbo točnega naslova pri Zavodu za pospeševanje obrta zbornice za TOI v Ljubljani. — Slovenci v Kruševcu. V Kruševcn, srcu Šumadije, ki je važno industrijsko mesto, je dovolj kruha za pridne roke in :am je mnogo Slovencev. Domačini jih poznajo kot marljive in poštene delavce. Mnogi so naročeni na »Slovenski Narod«, ki ga, kakor nam pišejo, z veseljem Člta-jo. Brez njega bi jim bilo dolgčas po domačih krajih, ker jim je list edina stalna "veza z ožjo domovino. Posebno jih veseli, da čita jo zadnje čase toliko novic iz Trebnjega. V Kruševcu je namreč tudi več Dolenjcev, ki se seveda v prvi vrsti sanimajo za novice z IX>lenjskega, — Jnjfo»loven>ki pevci na Slovaškem. V ponedeljek opoldne je prispelo v Bratislavo pevsko društvo iz Novega Sada. Jugosloven->ki pevci so bili prisrčno sprejeti. Zvečer so priredili zelo dobro obiskan koncert. — Dobave. Direkcija državnega rudnika zelenje sprejema do 21. t m. ponudbe G"lede dobave 180 komadov električnih žarnic, 60 komadov žilnih in žimnatih krtač. 100 kg brodarskih žebljev. 6000 komadov krajni-kov, 45 m5 jamskega lesa ter ulede dobave električnega materijala: žarnic, žic« podložnih plošč, kontaktnih vijakov itd. — Prodaja. Dne 14. t. m.- se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani javna prodaja raznega blaga: kovinski predmeti, kemniČni izdelki, igralne karte, galanterijski bakreni izdelki, konfekcija, pločevinasti izdelki, saharin itd. — Nova grobova. Včeraj je pobrala «rti. Bežigrad 16 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi pokojnima ohranjen blag »pomni, preostalem pa naš? sožalfe? — Vreme Vremenska napoved pravi da ni pričakovati nobenih izprememb. 'pu-sto jesensko vreme imamo že več dni in je po vseh krajih naše države enako. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 17, v Skoplju 15, v Beogradu 14. v Ljubljani 12. v Sarajevu 11. v Mariboru 10, v Zagrebu 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.1, temperatura je znašala 7 stopinj. — Razne nesreče. Terezija Gliha. 641etna užitkarica iz Žužemberka, je doma tako nesrečno padla z lestve, da si je zlomila desno roko. — Andrej Uran. 381etni ključavničar iz Ržiš, je padel s kolesa in si precej razbil koleno. Oba ponesrečenca so prepaljali v bolnico. — Po nerodnosti ustrelil mater. V nedeljo je 30ietni kmet Mirko Bračević v vasi S ved ruže pri Krapini po nerodnosti ustrelil svojo 601etno mater. Basa! je puško, ki se mu je nenadoma sprožila in strel je zadel mater v glavo, tako da je obležala mrtva — S kolom po elavi. Davi so prepeljali v bolnico 221etne«a po^e^tnikoveua sina Ignaca Strnada iz Zdenske vači pri Kočevju, ki mu je nekdo voščil dober večer s kolom po glavi. Strnadova poškodba je resna, vendar ni nevarnosti za njegovo življenje. — Volkovi v primorskih vaseh. Zadnje dni je bilo po nekaterih krajih Hrvatskega Primorja zelo hladno in mraz je prignal volkove s planin v vasi. Kmetu Vasi Cveti-eu v vasi Bateri so volkovi pri belem unevu napadli čredo ovac in mu raztrgali osem ovac. — Krvava blagoslovitev cerkve. V sremski vasi Beški so v nedeljo blagoslovili nemško evangeljsko cerkev. Prišlo je mnogo ljudstva, pa je nastal v gostimi pretep zaradi dekiet. Ubit je bil 241etni Radivoj Starčević, vec fantov je pa odne. slo težje in lažje poškodbe. — Dva brata ubil. V vasi Slatini blizu Sarajeva je kmet Toma Tomičić oral zemljišče, ki ga je dobil od države v najem. V bližini sta orala tudi državno zemljišče brata Milan in Rad os lav Stolić. Na meji so se kmetje sprli in stepli. Tomičić je zajnannil s sekiro in odsekal Milanu Stoliću glavo, tako da se je zatrkljala po njivi. Zamahnil je še drugič in ubil tudi Radoslava Stolića, potem se je pa sam javil orožnikom. Pri boleznih srca in poapnjenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasierurava »Franz Josefova« s renči ca lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena ooazovania na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim Hudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LiuMjane —lj Stanje brezposelnosti v Ljubljani. Bolj, ko stopamo v zimo, bolj se veča število brezposelnih v Ljubljani. Po zadnji statistiki Borze dela v Ljubljani, je sedaj v mestu brez posla 1743 moških (pretekli teden 1688) in 1034 žensk (pretekli teden okrog 900). V statistiki so vpoštevani samo kvalificirani delavci in profesijonisti vseh strok koliko je pa brez posla nekvalificiranih delavcev, ni točno znano, gotovo pa okrog 2 do 30^0. Pri Borzi dela je vsak dan InO do S00 prosilcev za službe, prosta mesta so pa 3 ali 4 na razpolago. Največja brezposelnost še vedno vlada v kovinski industriji, pol^g tega je brez posla mnogo krojačev, pekov, pisarniških uradnikov in trgovskih sotrudni-kov. Vsekakor je pa brezposelnost v Ljubljani v primeri z praško majhna. Po zadnji statistiki je v Gradcu brez posla 12.4H4 oseb. —lj 10.130 bolnikor jo spPejeia uprava ljubljanske bolnice do včerajšnjega dne, torej že za 2000 več, kot lani vse leto. Seveda so vsi oddelki stalno prenapolnjeni in morajo bolniki v nekaterih oddelkih 'ežati na zasilnih ležiščih. —lj Javna dela. V mestu je vedno nekaj manjših del na prostem, ki ljudi tudi zanimajo. Xa Grudnovem nabrežju prestavljajo telefonske napeljave s starih brzojavnih drogov na nove višje.. Telefonskih vodov re bilo tukaj toliko, da so bili spodnji že prenizko. Grudnovo nabrežje se je lani po regulaciji struge ob njem precej razširilo-Urejeno seveda še ni, le zravnan je pridobljeni prostor. Po ureditvi po načrtu prof-Plečnika se bo' nabrežje menda spremenilo v park. Toda naj bo ureditev kakršnakoli, brzojavni drogovi bodo neuporabljivi kot arhitektonski element. Tn slej ali prej bodo morali v mestu poveod položili kable name- sto zunanjih telefonskih in podobnih napeljav. — Na Dvornem nasipu še vedno delajo. Nabrežje bodo še letos kanalizirali. Te dni polagajo stopnice v Gledališki stolbi. To stopnišče bo zgTajeno §e letos, dočim Gerberjevo zgrade prihodnje leto. — Ob novem stopnišču pred uršulinsko cerkvijo morajo asfaltirati še ploščadi. Asfaltirajo danes, kar ljudi posebno zanima, ker kuhajo asfalt v posebnem stroju na bencinski pogon. Taksen stroj bi zelo potrebovala naša občina, za asfaltiranje v lastni režiji. —lj Meso Je na naftetn živilskem trgu res poceni in izvrstne kvalitete. O teh cenah je pa vedno nekoliko kočljivo govoriti že zaradi tega, ker cene zelo varira jo ter lahko dobiš govedino po 5 Ddn kjg\ pa tudi po 12 Din. Odloča seveda predvsem kvaliteta, nekoliko pa nedvomno tu-dt konkurenca, če bi n. pr. zapisali, da govedina po 8 do 10 Din ni lepa. bi s tem nedvomno zelo razžalili prodajalce, ki jo prodajajo po tej ceni. Razumljivo pa je tudi, da lahko nastane nesporazum zaradi ugotoi-itve, da je govedina po 8 do 10 Din lepa. Ta ali oni bi namreč rrrislil, da lepše govedine ni na trgn ter da je dražja -rnake kvalitete. Zato je treba ugotoviti še posebej k včerajšnjim navedbam mesnih cen, da je na trgu govedina tudi po 10 do 12 Din kg in da je to meso pitanih volov. To pa seveda ne spremeni ugotovitve, da je meso po 8 do 10 Din tudi lepo. Naj nam mesarji ne zamerijo, če smo objektivni! Tedaj bodo prav tako lahko zadovoljni z nami. kot smo mi z njimi. —lj škofijsko palačo so že začeli adaptirati r>b Pogačarjevem trgu. Z^dovje je zelo debelo, kot navadno pri starejših stavbah in delo ne bo lahko zlasti zakadi podpiranja zgornjih zidov. Stavba ima seveda tudi obokane strope v pritličju, zato sloni ogromna teža na zunanjem zidu, ki sra bodo predrli za izložbe. —lj Stopnišča pri Florijanski cerkvi so se lotili včeraj. Začeli so podirati glavno stopnišče, ki ga ni že dolgo nihče uporabljal in je bilo proti cesti ograjeno z železno ograjo. Kamen še ni preveč preperel, zato bodo stare stopnice obnovili. Če bo kamen Še uporaben Kot znano, bodo porabili tudi stare stopnice, ki so jih podrli pri urŠulin-ski cerkvi. Za novo. široko stopnišče bodo potrebovali precei materijala, dela bo pa tudi precej. Najbrž stopnišče letos ne bo zgrajeno, a delo ni tako nujno, da bi ga ne mogli odložiti do pomladi; čim pritisne mraz. —lj Ob Čevljarskem mostu se ljudje ustavljajo presenečeni nad čudnimi, nekakšnimi kitajskimi klobuki, ki pokrivajo monumentalne svetiljke- Da ne bo kdo mislil, da so to vzorci modemih ženskih klobukov ali, da so te lesene strešice zaključki svetilnikov, je treba povedati, da so stebre pokrili začasno zaradi tega, da bi ne tekla voda v cevovod za električno napeljavo. Voda bi namreč pozimi v stebrih zmrznila, led bi pa razgnal lepe svetilnike ter bi jih morali še enkrat betonirati, če bi jih hoteli imeti. .FOTo-omnmitr edinega lista mfitoRinoje izšla TJsak amater mora ta lisi imeti! sporočite nori svoj haslov— m posuerto vam ga m qqled. LSTfltH 1932 (tri 5TČVILK6) STAte Lč DIN 1C- UPRAVAJ0T0AMATĆRJA9 UUBLJAHA - PRSŠERttOVA ULS/Z tuđi Glasbena Matica. Kompozicija ee glasi mestoma kot velikanske orgle iu je tipičen zgled globoke slovanske glasbe, zato bo pa gotovo navdušila tudi našo publiko. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. —lj Jubilarno predstavo člana naše opere g. Bojana Pecka bo oddajal jutri rad o. —lj Magda na Delavskem odru >Svobo-dec. V nedeljo 13. t m. ob pol 9. uri zvečer vprizori Delavski oder >Svobode< Remčevo >Magdo<, tragedijo ubogega dekleta v 12 slikah. Prvovrstna zasedba. Režija Ferdo Delakova. Cene vstopnic od 4 do 10 Din. —lj Najzanimivejše, pa tudi najaktualnejše predavanje se bo vršilo jutri ob pol 20. uri v dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti. Predaval bo o prohibiciji v Ameriki, kakor smo ze poročali, g. dr. Franta Mis. Po predavanju prost razgovor. Vstopnine ni, zato pridite v obilnem številu. —lj Ustanovni obfni ibor kraj. organizacije JRKD za kolizejski okraj (VIII. volišče) se vrši danes ob 7.30 zvečer v gostilni ^Svetič*, Gerbičeva ul. 7. Vabljeni elani in somišljeniki. Vabila so razposlana; če ga kdo pomotoma ni prejel naj oprosti. Pripr. odbor. —lj 0 Murnikovem pogrebu moramo popraviti poročila vseh listov v toliko, da je pri Sv. Križu ob odprtem grobu v imena slovenskih književnikov. Slovenske Matice in uredništva >Ljubl;anskega Zvona t govoril pisatelj g- Fran Albrecht, ki je v obširnem pretresljivem govoru vsestransko opisal delo in življenjsko tragedijo Rada Murnika. —lj Narodna odbrana v Ljubljani ima v ponedeljek, dne 14. t. m. obvezen članski sestanek za vse članstvo organizacije. Na sestanku bo tudi razgovor o sestavi kandidatne liste za občni zbor. —lj Članski sestanek kraj. org. JRKD za kolodvorski okraj se vrši v soboto 12. t. m. ob 20. v restavraciji Štrukelj. Dnevni red: poročilo narodnega poslanca dr. Rape-ta, poročila društvenih funkcijonarjev, slučajnosti. Odbor —lj Zimsko perilo damsko in moško, kupite najugodnejše pri tvrdki Kamičnik. Štarj trg 8. —lj Tramvaj podrl pasanta. S noč i se je po Šelenburgovi ulici naglo raznesla vest, da je tramvaj pred TiČarjevo trgovino do smrti povozil nekega pasanta V resnici pa nesreča ni bila tako tragična-. Tramvaj je podrl nekega starejšega gospoda, ki je sicer V noči od torka na sredo se je odigrala v Karlovcu pretresljiva jubavna tragedija. Poročali emo že o tra godil ji miadih zakoncev Žitnik v Karlovcu; mož je z nožem ranil ženo, potem se je pa zastrupil z zetovo kislino. Tragedija je dvignila v Karlovcu mnogo prahu. Zanimivo >e, da se >e odigrala tudi druga tragedija v isti nisi na Strosemaverjevem trgu. kfjer je pred dobrim mesecem Žitnik ranil svojo ženo in si končal življenje. 281etni pekovski pomočnik Vitocmr Aleksič. ki biva stalno v Zagrebu, je pri* spel v torek v Karlovac. Zaljubljen je bil v 23letno Slovenko Anko SlanČevo, doma iz okolice Metlike. Vitocrur je zvedel, da je Ančka v Karlovcu in zvedd je tudi za njeno stanovanje. Namenjen je bfl k n^ji. da bi jo zasnubil. Ančka ga ie že večkrat zavrnile češ. da se noče poročiti z njim. Fant je priše' v neko gostilno, naročil re četrt viaa in povpraševal po Ančki, ki je stanovala v isti hiši Gospodar je pofelical dekleta m fant ji je ponudil vina. Ančka ni hotela piti. pač je bila pa pripravljena oditi s fant cm na izprehod. Vrnila se je v svojo sobo, da bi se pre- odletel v stran, pa je ostal nepoškodovan. Nesreče je bil kriv pasant sam — K tej nesreči je treba pripomniti, da je čudno, da se v šelenburgovi ulici ne pripeti več nesreč. V opoldanskih in večernih urah je v tej prometni ulici včasih prava gneča, zlasti pred pošto Za avtomobile, tramvaje in kolesarje se pa pasanti prav nič ne menijo in tramvajski vozniki morajo po pripravi za signaliziranje naravnost razbijati in voziti skrajno previdno, če hočejo preprečiti nesreče, ki bi bile sicer neizogibne. Svoječas-no je policija izdala prepoved postajanja pred pošto, toda za to prepoved se nihče ne zmeni. Treba bo energično napraviti red, kajti po toči bo prepozno zvoniti. —lj Ljubezniv gost- Ivana Božičkova, *221etna služkinja iz Ljubljane, stanujoča na Gališki cesti, je bila snoči v neki gostilni v Šiški, kjer jo je eden izmed gostov tako snežno« prijel za levo roko, da ji jo je zlomil. Božičkova je morala v bolnico. —lj Poskusen samomor. Snoči je obupala nad življenjem 201etna Šivilja Amalija K. stanujoča na Tyrševi cesti. Na Krakovskem nasipu so jo našli skoraj nezavestno, kraj nje je pa ležala stekleničica iz katere je dišalo po lizolu. Nesrečnica je pila lizol. Reševalni avto jo je prepeljal v bolnico, kjer so ji izprati želodec in je že izven nevarnosti. obleki«, Viromir je pa odšel za njo. ker je dvomil, da tri se vrnila. V sobi jo je zopet vprašal. Če hoče po^to-ti ngegova žena, ti Ančka ga je zopet odločno zavrnila- To ga je tako razkačilo. da jo je -grabil za glavo, potegni'1 iz žepa revolver in dvakrat ustrelil. Prva krogla je zgrešila, druga je i>a zadela dekleta v desno stran prsi rn jd prebila pljuča. Dekle se >e tekaj onesvestilo, fant je pa pobegnil. Domači so težko ranjeno Ančko za s'k> obvezak in prepeljali v bolnico. Njeno s*e-nje je brezupno. Fanta so dolgo zaman iskali. Včeraj zjutraj eo pa naenkrat začuli v is-ti hiši, kjer se je odigrala tragedija revol-verski strel. Ko so prihiteli v '■obo, od koder je odjeknil strel, so našli Alefcsiča v mlaki krvi na istem kraiju, kjer se je zgrudila v prsa zadeta Ančka. Z istim revolverjem si je fant pognaJ kroglo v prsa. Tud*i njega so prepeljali v bolnico, kier se ^ori s smrtjo. Z-dfravnifci nima/jo nobenega upanja, da bi fant in dekle ostaia pri živlrjeoiu. Iz piisem. Ici so jih našlri pri Aleksiču. ie razvidno, da je zakrivila tragedijo Ijdbo* sucn nosit. niti posnetkov od Ljubljane do Triglava danes popoldne fn zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. I- Iz Trebnjega — Iz gasilstva. Prostovoljno gasilno društvo na Ponikvah pri Trebnjem je v pogajanju z neko mariborsko tvrdko za nakup nove motorne brizgalne. Prizadevanje gasilnega društva je vse hvale vredno, saj si bo z velikimi gmotnimi žrtvami nabavilo že drugo motorno brizgaLno in bo v tehničnem pogledu prednjačilo marsikateremu gasilnemu društvu. — Prostovoljno gasilno društvo v Trebnjem izkazuje v svojih blagajniških knjigah znaten primanjkljaj, ki ga kljub svoji agilnosti in požrtvovalnosti članov ne more kriti. Pred leti si je nabavilo društvo nov tovorni avtomobil, ki ga rabi predvsem za prevoz motorne brizgalne v primeru požara in pa za rešilni avto v primerih bolezni in nezgod. Pri nabavi avtomobila se je moralo društvo zadolžiti in v današnjih težkih časih le s težavo odplačuje svoj dolg, zlasti še, ker vozilo ne le, da ne prinaša nikakih dohodkov, temveč društveno blagajno obremenjuje z vožnjami, ki jih vrši siromašnim ponesrečencem oziroma bolnikom brezplačno. Zato je društvo naslovilo na gasilno zvezo prošnjo za denarno podporo in upamo, da bo prošnja našla na meroiajnem mestu polno razumevanje, ker bi v nasprotnem primeru bilo društvo prisiljeno opustiti to svoje samaritansko delo. — Preosnovanje Kmetijske družbe. Zaradi predvidevanega preosnovanja Kmetijske družbe v zadrugo so imeli preteklo nedeljo člani kmetijskih podružnic Trebnje in Sevnica sestanek, na katerem so se soglasno izrekli za spremembo družbenih pravil in dali svojim delegatom potrebna pooblastila. — Liceneovanje bikov. Preteklo nedeljo se je vršilo v Trebnjem za sodni okraj Trebnje liceneovanje bikov, na katerem se je ugotovilo, da ima naš okraj zadostno Število in primeroma zelo dobrih plemeniakov. Bikorejci so prejeli za vzdrževanje svojih plemenjakov denarne nagrade, ki jih je naklonil sreefci kmetijski odbor. —lj 0 najnovejših odkritjih v vesoljstvu bo predaval g. dr. Lavoslav Cermelj v petek 11. t. m, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. To predavanje bo spremljano s številnimi ski-optičnimi slikami, ki bodo predavateljeva zanimiva izvajanja nazorno pojasnjevala Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo upa. da bo s tem svojim prvim poljudnoznanstvenim predavanjem uspešno začela 3vojo nameravano serijo takih prireditev in vabi vse, ki se za to predavanje zanimajo na prav obilen obisk.. Vstopnina bo za sedeže 4 Din. za stojišča pa 2 Din, da se krijejo stroški. _lj Jugoslavensko kemijsko društvo, sekcija Ljubljana, odsek za predavanja V petek 11. t. m. bo predaval v kemični predavalnici realke. Vegova ulica 4 docent g. dr. L Kline o temi: »Krvno barvilo in sinteza hemina«. Predavanje se bo pričelo točno ob 18. in je dostopno vsakomur. —lj 0 prehrani in negi dojenčka ha predavala ob 20. v Beli dvorani hotela Union specijalistka za otroške bolezni ga. dr. Tavčar-Konvalinka. Po predavanju diskusija. Vstop prost, dobrodošli prostovoljni prispevki za kurjavo in razsvetljavo. —lj Zaradi pravoslavnih praznikov bo imela Jadranska straža-Ljubljana svojo tradicionalno prireditev v slovanskih narodnih nošah 14. januaria 1933 v unionski dvorani, in ne kakor je bilo prvotno javljeno 7. januarja 1933. Naprošajo se vsa društva, da izvolijo to vpoštevati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve. —lj Velik simfoničen koneert priredi Glasbena Matica v ponedeljek ob 10. v veliki dvorani hotela Union, ko bo izvajala Szymanov»kega III. simfonijo >Nočni speve za mešani zbor in orkester ter tenor solo ter Stravinskega Simfonijo pealmov za mešani zbor in orkester, a pomnoženi operni orkester bo igral še Bravničarjevo najnovejšo overturo > K ral j Matjaž«. Ves program bo v Ljubljani prvič izvajan, a dela glavnega reprezentanta poljske glasbe Sz>*ma-novskega in kompozicije Rusa Igorja Stra-vinskega se izvajajo po vsem svetu m imajo povsod največje uspehe. Stravinskega slavna Simfonija pealmov ima tri dele in je komponirana na latinski teket, kakor jo bo pela Iz Novega mesta _ Igra narave. Pod mehovstaimi razvalinama je jeseni ponovno vzcvetel veKk §rrm črnega trna. Izgleda kot gruda belega snega ob vznožju silnega prastarega zi-dovja. že letos je nameravala novomeška podružnica SPD postaviti gori razgledni stolp. Težki časi so to preprečilo, upati pa je, da ne za vedno. _ Na domačem pragu si je zlomil nogo mladi Jože Volk v Vratnem pod Gor-janci. V bližnjih Pleterjdh je uslužben, obiskal je imi mog rede domaČe, pa se mu je pripetila nezgoda, _ Gorelo je pred včeraj šnjnm v Ne-stopli vasi pri Senuiću. Gasiloj so drveli tja iz Semiča na vse pretege. Na ostrem ovunku se je v diru prevrnil tež-ki briz-galni voz in pokopal pod seboj gasilca Antona Nampelja ter mu stri več reber in močno potolkel glavo. Zvečer so ga pripeljali v tukajšnjo moško bolniico. _ Noe ima svojo moč. V gorskem Žumberku je bilo. V mraku sta se vračala iz Metlike brata Baluča v vas Jutrovico. Tam sta stopala v trafiko po cigarete ln med vrati sta naletela na pol znanca. Toma, ki je vesel drgnil na orglice. I>vaj-setlotni zJd-arskj pomočnik Peter Ralić je ve« trd na orglice, pa je prosil Toma, naj mu čez noč posoda orglice, kar pa je oni odklonil. In sta šla brata dalje po vasi, .ko j*u nenadno pokliče Tomo nazaj. Bala je že temna noč. V pricakovanjn, da prideta do željenih orglic, sta se brata vrnila z vprašanjem, kaj hoče. Tomo je zakltcal: »Ktfe si?« in naslednji trenutek vsekal z vso silo n£c hu-dega slutečega Petra z majhno bavtico v levo stran pršil malo nad srcem. Ta je napadalca zgrabil hi slabo bi m« bilo, da ga niso popustile mocd, brat je v svatu brljavke opazni, da Pero krvavi, urno so mu zamašil 11 zevajoče rano, zdaj pa ga nagnjejjo usmiljeni bratje v KandijL Ran« je težka. Vzrok nenadnega napada je vsem nejasen. _ S fotokamero v Julijske Alpe je naslov sklorrtččnemu predavanja g. Cveta Svlglja, ki Oo pokazal tn pop*s*l 110 đlv- Pretresljiva ljubavna tragedija V Karlovcu je pekovski pomočnik Alekšić smrtno ranil Slovenko Anko Slančevo in sebe (Pfoieletstvo 1fubexni — Z veseljem storim to. go<*pa Povejte mi samo, za koga naj mo:im. — Za Roberta d' Alboize in njego-"vo ženo. — Lahko noč torej, malce k. In sJadko spi! Pri teh imenih je deček /adudeno dvignil glavo. — Ka« ti pa je? — je vprašala Carmen. —Meni? Nič, gospa. Odšel je za komo mico, ki ga je odvedla v sobico, pripravljen > zani v piitiičju pod Ramonovim stanovanjem. Deček je legel, pa dolgo ni moge3 zaspati. Čudne misli so mu rojile po slavi. Robert d* Aiborze!... To ime m« je bilo znano. V hipu, ko ga je zaslišal, se je spomnil, da je njegov dobrotnik med večerjo večkrat izgovoril ime Carrnen. Tako je bilo torei ime lepi sospej. V začetku tega ni opazil. Zdaj se je pa naenkrat spomnil. Carmen! D'Alboize!... Roberti... Ubožec je mehanično ponavlja; ta imena sam pri sebi. BHo je v komedijantskem vozn nekaj tednov pred pogovorom nj 2 g ovih preganjalcev, ki ga je slučajno s'išal in iz katerega je razumel, da so v nevarnosti ljudje s temi imeni in da preti nevarnost tudi dobri gospej Heleni. £lo je za pisma, ki sta bi »a v njih označena Carmen in Robert m omenjeno tudi ime njegove dobrotnice. In sporazumno s Claudinr.om ;e Milček takrat, ves zardel od sramu, ukradel ta pisma; a ko sta lopova opazila, da so pisma izginila, sta tako besnela, da je bilo Milčka še zdaj strah, če se je spomnil. Tako je torej obstojala zveza, ki je bila med gospo Heleno in gospo d' Alboize. tudi med njima in Ramenom de MontlauTom, med njegovo bvšo do-brotnico in sedanjim zaščitnikom. Deček je razmišljal o vsem tem in skušal spraviti v red svoje rnis't 0 :eJ mešanici imen, o tel verigi dogodkov, ki se jih je naenkrat spomnil m k: so se mu zdeli kot dolgo ločeni, zdaj pa nenadoma strnjeni členi verige. Toda ta pisma, ki so bila tako važna za gospoda d' Alboiza in tudi za njegovo dobrotnico — baš žaro jih je namreč deček ukradel — ta pisma so bila torej važna tudi za gospoda de Montlaura. Spomnil se je. kako ga je dobrotnik vpraševal, kaj je z dobro gospo, kaj počenja, kako se počuti In sploh bi bil rad vedel vse, kar se je tikalo nje. Po tem pogovoru je Ramon zaplakal :n prvič ga je poKhtbil. In deček se je dolgo vpraševal, kakšno moč ima ime njegove dobrotnice. da je Ramona tako razburilo. Na to vprašanje ni našel odgovora. Ali je bil zdaj na sledi tej skrivnosti? Ali ni bila ta skrivnost ključ k pismom, ukradenim Slimaku? Ali ni bilo ono trpljenje, oni obup, ki je gospa Helena govorila o njem v Moisse-llesu in ki bi ji ga bila ta pisma prihranita, tudi v nekakšni zvezi z otožnostjo gospoda de Montlaura, s solzami, ki jih je videl Milček v njegovih očeh? Odločitve ni smel odlašati. Moral se je zopet polastiti pisem. Pozabil je bil v naglici ob pobegu iz brloga vzeti iih s sebog; bilo je v oni strašni noči, ko je rešil Ramona iz kre^npfoev krvoločnih tolovajev. Zato tk čuda, da je v razburjenosti pozabil na pisma. Pisma so ležala nedotaknjena pod Claudinetovo blazino. Tam jih je bilo treba nemudoma poiskati. Skrivališče je bilo varno, nihče ni mogel najti pisem. Le slučajno bi jfti utegnil kdo najti. Pri tej misli je Milček zadTtitel, ker je zdaj vedel, kako važna so skrita pisma. Claudinet je bil težko bolan. Kaj ko bi umrl? Zeryrina bi utegnila prodati blazino z ostanki njegove posterje. Claudinet mrtev! Ta misel je Milčku takoj prifcricala bolnega prijatelja pred oči. Ko sta se poslavljala, mu je nekaj obljubil. Obljubil mu je, da pride ponj kmalu, prav kmalu. In koliko časa je že minilo od tistega trenutka! In Milček je čutil, kako se mu krči srce pri misli, da ni držal obljube, da je srečno živel pri svojih dobrotnikih, dočirn je moral njegov prijatelj iz težkih časov umirati v brlogu. Milček ni vedel, zakai se njegov dobrotnik ne zavzame za ubogega dečka; sklenil je pomagati mu sam. Drugi dan je hotel na vsak način poiskati pisma in rešiti Oaudineta življenja, ki ga je ubijalo. Tako je trdno sklenil, predno je zaspal. Robert in Carmen sta pa ves večer čutila, kako se vrača njuna bojazen, ki je neko. še stiskala obema srce, ko sta opazila, kako malo ie vplivalo potovanje v Moisselles na Ramona. Bil je še vedno strašno bled. oči je imel globoko udrte. obraz je kazal sledove hudih duševnih viharjev. Z grozo sta spoznala, da je dosegla bolest višek, da je to tisto kritično stanje, ko se tudi najfpogumnejši upogne in pros; milosti. Uganila sta, kako strašne misli roje nesrčnežu po glavi; slutila sta. da se ga loteva obup, da misli na... samomor. In Carmen se je spomnila tistega davnega dne, ko ie Ramon prvič mislil na smrt. ko ga je mat iše pravočasno prijela za roko, da se ni ustrelil, ker mu ni hotela dovoliti, da bi se poročil s Heleno, ki jo je oboževal. Temu je treba napraviti konec ... treba je najti izhod iz neznosnega položaja. Ramon se mora sestati s Heleno. Carmen in Robert sta drhtela pri misli, da bi moela imeti na vesli Ra-monovo smrt. Bratovo truiplo bi vse življenje ležalo med njima in njuno srečo. Pre-čula sta noč v silnem strahu in sklenila sta takoi drugi dan sporočiti Heleni, da se je Ramon vrnil v Pariz; hotela sta se pomeniti z njo in jo pripraviti do odločitve. Pri zajutreku je Ramon povedal, da ima v mestu važne opravke, in žal mu ie bilo. da ni prost ves dan. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje dobavo srebrnine. porcelana« štele I eni ne in namiznega perila za kavarno v nebotičniku. Zapečatene ponudbe je vložiti do 21. t. m. do 10. ure dopoldne v vložišču podpisanega zavoda. Podloge za razpis se dobijo v vložišču zavoda med uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/IIL Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest. da je nas iskreno ljubljeni soprog in dobri oče, gospod JOSIP CARL I kavarnar T dne 9. t. m. po daljšem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili k sv. vere. mirno preminul. | Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 11. novembra 1982 ob ^ 4. ori popoldne od doma žalosti — Gosposka ulica 1, na pokopališče k | Sv. Križa. §| Prosimo tihega sožal ja, g V Ljubljani, dne 10. novembra 1932. ? Globoko žalujoča soproga in otroci Milček. ki je bil zelo bled. kar naj bi bila posledica utrujenosti, je moral ostati v hotelu m počivati. Po zajtrku je Ramon odšel, ne da bi i-z^regovoriJ z Mačkom o dobri go-spej in Ciaudinetu. — Na svidenje, dečko, — je dejal svojemu varovancu; — do mojega povratka prelistaj maio svoje, knjige in zvezka. Nadaljuj prekinjeno delo. Cez nekaj dni pride profesor, da bosta nadaljevala tam, kjer sta skupaj začela. Milček ga je videl odhajati in kmalu je slišal drdrati kočijo, ki sta se Robert d' Alboize m Carmen z njo odpeljala iz hotela. Ko je ostal sam, je začel res jemati iz kovčega knjige, ki jih je imel spravljene v njem; spravljal jih je v lepo omarico, stoječo kraj njegove mizice. Zložil je vse zvezke in diruge šolske potrebščine. Toda njegove misli so bile nekje daleč. Omahnil je v naslanjač in ostal zatopljen v svoje misli. Kar je planil pokonci. Oči so se mu zaiskrile od poguma. Njegov sklep je bil trden. V žep je spravil denarnico, ki jo je bil napolnil radodarni Ramon in ki iz nje Še ni bil zapravil niti beliča, vzel je klobuk in odšel Lz sobe. Ni pa odšel z doma. temveč v Ra-monove sobe. Bife so prazne. Stene so bile pokrite z najrazličnejšim orožjem. Milček je zagledal med njim tudi majhen revolver. Vzel ga je in spravil v žep, potem je pa zopet zaprl vrata in odšel po stopnicah doli. Shiga v veži zz je presenečeno pogledal, ni se pa upal vprašati ga. kam ie namenjen. Nadležen pisatelj Mnogi znameniti ravnatelji in dramaturgi trdijo, da je vsak gledališki avtor bolj ali manj nadležen. Ravnateljstvu posije svoje delo, čez tri tedne pa že vpraša, kdaj pride na vrsto. In gorje, če gledališče njegovo delo sprejme! Pisatelj misli, da je samo on na svetu in da mora vse drugo čakati. Tako so v Budimpešti sprejeli delo mladega kmeta Kalmana. Njegov rokopis je pa dokaj nečitljiv in ko je avtor interveniral pri ravnateljstvu, so dali gospodje p reči tati njegovo dramo in izkazalo se je, da je za vprizoritev dobra. In ravnateljstvo jo je sprejelo kot novost na repertoar. Kalmanova drama se imenuje ^Budimpeštanska lastovka«. Mlademu kmetu so seveda takoj zrasle peroti, skromno posestvo je pustil, naj se z njim ukvarja služinčad, sam se je pa preselil v Budimpešto. In vsak dan hodi v gledališče k skušnjam. Neprestano nadleguje ravnatelja, igralce in osobje z vprašanji, kaj študirajo in zakaj ne študirajo njegove drame. Hodi za kulise, tu prevrne mizico, tam stopi na noge baletki. Ne zadostuje mu odgovor, da naj malo počaka, da pride njegovo delo na vrsto, ker so pred njim še drugi avtorji. Ravnatelj je trdno sklenil, da ne bo nikoli več sprejel dela neznanega avtorja. Kalman se je naselil v Budimpešti in začel pisati v liste član* ke, povesti in novele. Prernijero svojega dela pričakuje nestrpno. Mož pravi, da Budimpešta kaj takega še ni videla. Brezposelnost, blagoslov in osvobojen je? čudno modrovanje Angleža Browna, ki pravi, da bo strojna proizvodnja odslej vedno nadkriljevala povpraševanje Londonski list »Manchester Guardian« je objavil razpravo Ivora Browna >Years of Plentv«, ki v nji avtor obrav- nava vprašanje brezposelnosti z novega stališča. Rad bi vedel, pravi, kako dolgo bomo še smatrali brezposelnost za problem in nesrečo, namestu da bi videli v nji blagoslov in osvobojen je. Treba je samo ločiti industrijo od financ in videti v strojni proizvodnji normalno obliko dela. Če zadostuje polovica ljudi, da preskrbi vsemu človeštvu hrano, stanovanje in obleko, zakaj bd se tega ustrašili? Politiki še vedno verujejo, da je delo samo po sebi cilj in da bodo razmere tem ugodnejše, čim več ga bo. Brnenje strojev pa narašča, kakor v posmeh temu naziranju. Nedavno je objavila skupina ameriških inženjerjev v tedniku »New En-glish Weekly« točne in skoro astrono-mične številke o novem napredku v tehniki. Po teh podatkih gre za devet mili-jonkrat večjo tehnično energijo, kakor je bila v obratu ves Čas, kar obstoja svet. V New Jersevu so ustanovili pralnico, ki bo obratovala polnih 24 ur na dan, ne da bi bile potrebne človeške moči. Drugod zopet izdela 100 mož v petih podjetjih toliko opeke, kolikor so jo izdelali v 2370 opekarnah leta 1929. In zopet drugod izdela delavec, ki je izdelal prej 500 do 600 cigaret na uro, zdaj 2000 do 3000. Vidimo torej, da je tehnika na zmagovitem pohodu razvoja in da je nobena sila ne bo mogla ustaviti. Da je geslo »delo vsem ljudem na zemlji« v bodočnosti neizvedljivo, vidi avtor dokaz tudi v primeru izpopolnitve in razvoja strojne proizvodnje v Lancashiru, kjer delavstvo neprestano izgublja delo, ker izpodrivajo stroji vedno več človeških moči. Strojna proizvodnja bo odslej vedno prekašala povpraševanje na tržiščih. S tem se na eni strani kupici bogastvo, ki je glavni vzrok siromaštva nižjih in srednjih slojev na drugi strani. Ta problem je treba resiti. Gre za problem distribucije. Socijalizem ima po Brownovem mnenju še vedno zastarele pojme o vrednosti in pomenu dela, češ, kdor ne dela, naj tudi ne je. To stališče je posledica napačnega pojmovanja sveta, ki v njem uničeni producenti prestrašeno zro na polna skladišča, ali pa v nerazumljivi zmedi mečejo svoje blago v morje. V bodoče si moramo biti na jasnem, da produktivno delo ni niti dolžnost, niti slava, temveč gola funkcija, odvisna od kupne moči konzumentov. Človek, ki preplavlja svet z nepotrebnim blagom, je svetu enako v breme, kakor oni, Id polni ulice s kopico otrok, ki tudi niso potrebni. Včasih stori človek svetu uslugo s tem, da noče nečesa proizvajati. Če pa gre še naprej in oznanja v takih primerih ustavitev dela, je filozof. Toda ustavitev dela bi morala iti po načrtu in biti podvržena kontroli. Tu anarhiji ni mesta. In čeprav politiki do vendar morali videti v brezposelnosti blagoslov, ki ga ie pa treba pravilno razdeliti in organizirati. To se bo zgodilo morda še prej, predno pričakujemo. Brezposelnost pa seveda ne sme biti brezdelje ali lenoba, temveč samo osvoboditev od določenega dela. Vojaki, mornarji, umetniki, duhovniki, kralji, plemiči in drugi tudi ne opravljajo navadnega dela, so pa koristni drugače. Ti sloji so znali uveljaviti naziranje, da ni koristen samo tisti človek, ki polni svetovje s to ali ono gmoto, temveč da je važno tudi najti in pokazati ljudem pravilen način življenja. In mnogi izmed njih bodo koristni pri novi razdelitvi in organizaciji brezposelnosti, kajti ta problem bo kaj kmalu stal v ospredju vseh drugih vprašanj. Nazori angleškega modrijana ubirajo kaj čudna pota, ne da bi načeli jedro perečega vprašanja brezposelnosti. Ne gre namreč za to, ali je delo lepo ali prijetno, temveč za to, kako ga preskrbeti milijonom brezposelnih po vsem svetu. To naj bi povedal angleški modrijan, ki najbrž na svoji koži še ni občutil, kaj se pravi ostati brez dela in biti navezan na miloščino. Zagoneten umor Eden največjih pariških bogatašev z draguji Achilles \Virner je bil v nekem nočnem lokalu v Ne\v Yorku te dni umorjen. V Ameriko je prispel pred dobrim mesecem po trgovskih opravkih. Hotel se ie vrniti v Pariz s svojim prijateljem draguljarjem Jeronimom Bernheimom. Predzadnjo nedeljo sta pa malo pokrokala. Stanovala sta v skupnem hotelu. Bernheim se je vrnil proti jutru sam pijan in oropan. Werner je prišel kmalu za njim, opotekal se je in rudi on iti imel niti befiča v žepu. Edine besede, ki joh je bil izgovoril, so bile prošnja vratarju, naj plača avtotaksi, češ da mu je nekdo ukradel ves denar. V naslednjem hipu se je mož v veži zgrudil in izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da je hnei Wiirner na trebuhu smrtno rano, Bernheim se ne spominja ničesar, kar bi pojasnilo zagonetni zločin. Sam se je zavedel šele v avtomobilu, kjer je sedela neznana dama. Nekje v mestu ga je prosila, naj izstopi, potem je pa opazni, da mu manjka denarnica. Preiskava je dognala, da sta Parižana v New Yorku pošteno krokala in imela s seboj vedno nabite denarnice, bila sta pa tako neprevidna, da sta se po nočnih lokalih bahala, koliko denarja imata._ Dokler se bodo ljudje sporazumevali s topovi, bo zverem v človeški podobi cvela pšenica, človeštvo si bo pa pisalo tako žalostno zgodovino, da ^ -.. t , — bi bilo bolje, če bi ljudi sploh ne bik> vseh strank tega zdaj ne uvidevajo, bo- I nikdar na svetu. SEPARIRANO SOBO oddam. — černivec, Komenske-ga 16/1. 4243 NtPCtMILMINI USNJARNO ročnega dela, oddam v najem ali pa prodam tozadevne priprave pet minut od glavnega kolodvora- Oferte sprejema Filip Seršen, posestnik, Podgrad-je, pošta Ljutomer. 4217 RAPUNE prvovrstne, sočne, za Martinovo — nudi najceneje Perutni-narstvo Niko, Vižmarje. Zako-ljemo in dostavimo na dom. 4216 SLUŽBE ODGOJITELJICU Jugoslavenku, tražim kod dva dečka 11—12 let, 1 djevojčice 5 godina, sa znanjem francuskog, njemačkog i jugoslavenskog jezika te glasovira. — Ponude: Frieda Bresslauer, Vinkovci. 4227 MLAJŠO FRIZERKO ki tudi brije — sprejme takoj Peter Kos, Stražttče pri Kranju. 4229 KOT GOSPODINJA ali kuharica, najraje na Kranjskem, išče službo 32 let stara, poštena in v vsakem odru zanesljiva. Nastop takoj ali pozneje. — Mici Bidovec, Studen-ci-Maribor, Bolf enkova ulica 30, pr? Vraniču. 4241 ZA IZDELOVANJE ČEPIC prvovrstnega pomočnika, s hrano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj tvrdka M. Jeriha, pošta Ribnica, Dolenjsko. 4228 DOPISNIKA ELI DOPISNICU perfektnog hrvatskog i njemačkog, tražimo za odmašnji nastup. Prednost imaju oni, koji su već bili u drvarskoj struci u tom svojstvu. Izčrpne ponude sa naznakom platežnih zahtjeva, te fotografije umoljava se na Toth d. d. trgov, drva, Bačka Topola, Dunavska banovina. Za slučaj nameštenja nadoknađujemo putni trošak. 4242 RAZNO S SESTNAJSTSEDEŽNTM AVTOBUSOM bi prevzel kjerkoli progo v najem. Ponudbe na naslov: Franc zark, Zasip 54, Bled I. 4214 POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod >Victoria< palače) EPIDEMIJA »JO-JO!« Veletrgovci, trgovci, trafike in knjigarne, nabavite si takoj najnovejši šlager sedanjosti >Jo-Jo< v raznih izpeljavah od: Samoprodaje za dravsko banovino, Vitomir Dolinšek, Celje, Kralja Petra cesta št. 33. — Sprejmem prodajalce in zastopnike. 4240 POZOR! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem uredil vse ^m«irA prostore in bom postregel z gorkimi in ^raHmi jedili. — Vsako nedeljo bodo pečenice in krvavice na razpolago s pristnim vinom iz domaČih goric — Se najvljudneje priporoča — Anton štirn, kopališče, Jezica. TVORNICA ŠABLON za ročna dela, bogat sortiment vseh novitet vzorcev, pa se vsakemu izplača otvoriti pred-tiskarijo (Vordruckerei) za malo denarja. Specijalna trgovina in atelier ročnih del Ku-reševič, Zagreb, Radićeva (Duga) ul. 5. 4239 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petre cesta 14« BRZOPOPRA VXJ ALN1C A popravlja čevlje Hitro m poceni. — Ljubljana. Selenburgova uL št. 4, dvorišče. 91/T Moderno in poceni si nabavite srajce, kravate, ovratnike, nogavice, dokole* niče, klobuke, čepice in razno drugo modno blago pri popolni razprodaji tvrdke „BERKO" v skladiiću „Balkan" skladišče 4. — Z nakupom ne odlašajte, ker je vsled popolne razprodaje izbira vsak dan manjša. + Izgubili sva najdražje, najino zlato mamo, gospo Pogreb bo v petek, dne 11. novembra 1932 ob K3. uri popoldne iz hiše žakvsti Bežigrad 16. na pokopahšče k Sv. Krizo. V Ljubljani, dne 10. nov. 1932. Ruža in Anka Obfcjoa LoaAijaca Mestni pogrebna zarod nrwiMi*; jgsJd Za »Narodno tlanamoc; Fran j — Za upravo In maerattil dal Usta: Oton chrlstof. — Val v LJubljani. 88