Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo ta uprava: MarSbor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 41. Sreda, 24. maja 1933. Leto Vlil. Stara pesem o razorožitvi. Nadaljevanje razorožitvene konference. Dne 19. t. m. je pričela zopet zborovati razorožitvena konferenca v Ženevi. Po izjavi nemške vlade, ki jo je podal nemški kancler v državnem zboru sicer ni postal položaj nič bolj jasen, dasi je to mednarodni svet pričakoval. Hitlerjev govor je imel le spravljiv ton, obsezal je revizijo mirovnih pogodb in oborožitev Nemčije, oziroma razorožitev drugih držav na stopnjo Nemčije. Govor je imel samo diplornatičen značaj, ker je Hitler sicer obljubljal spravljivost in odklanjal nasilnost, toda kategorično je dokumentiral, da hoče Nemčija biti enako močna kakor druge države. To je, v času, ko se razorožujejo druge države, se sme Nemčija oboro-ževati. V splošnem so v mednarodnih krogih mnenja, da bo Nemčija pokazala svojo pravo barvo šele v podrobni razpravi o razorožitvi. Razpravo je otvoril s. Artur Hen-derson, ki je v daljšem govoru pojasnil položaj, predočil hrepenenje vsega sveta po razorožitvi in miru. Na-glasal je, da je konferenca v najkri-tičnejsem stadiju. Odločiti se bo morala mir ali za vojno. Zato je dolžnost vseh držav, da se pridružijo iskrenemu stremljenju po miru. To zahtevajo gospodarske in socialne razmere, kar vse se more izvršiti le na podlagi sporazuma med narodi in njih sodelovanja v interesu človeške družbe. Henderson je obenem priporočal, da se naj vzame za podlago razpravam Rooseveltova spomenica, ki je našla mnogo odziva v posameznih državah. Nemški zunanji minister Nadol-ny je ponovno povdaril Hitlerjeve teze ter zahteval, da se Nemčiji dopusti enako stopnjo oborožitve, dokler se druge države ne razorože. Njegov govor je bil sprejet hladno in z enakim nezaupanjem kakor Hitlerjeva izjava v državnem zboru. Francoski delegat izjavlja, da je Rooseveltova poslanca dobrodošla in ker sprejema Nemčija angleški načrt, je upati, da je s tem ustvarjena podlaga za nadaljnje sklepanje o razorožitvi. Popolnoma v redu je, če se reakcionarni Nemčiji zabranjuje oboroževanje. Ni pa v redu, da tudi druge države nočejo iskreno razpravljati o razorožitvi. Nemški fašizem, kakor vsak drugi, je nevaren demokraciji tudi v mednarodni politiki, zato mora konferenca kot demokratična ustanova skleniti razorožitev. Apel druge delavske socialistične internacionale za razorožitev. Pritožba Zidov v Ženevi. Razprava o izjemnih zakonih v Nemčiji. Pri Društvu narodov je bilo vlo-^niLmnožo Pritožb Proti preganja-r. v Nemčiji. V nemški Gore- clužh^R-,e. bil odPuščen »z državne pSn Inhim- Med Nemčijo in Pol>s ° obstoja konvencija, da se v te, pokra,im ne sme preganjati manjšin Za konvencijo jamči Društvo narodov in je zaradi tega moralo obravnavati pritožbo. Razprava o predmetu se je pričela v pondeljek. Iz izjav bo pač jasno razvidno, kakšno mnenje ima mednarodni svet o nemški tiraniji. Izvršni odbor druge delavske socialistične internacionale je imel dne 18. t. m. v Parizu sejo, na kateri je sklenil pozvati vse socialistične sekcije, da zahtevajo splošno razorožitev in protestirajo proti novi oborožitvi Nemčije. Izvršni odbor je prepričan, da nemški socialni demokrati, ki so se pridružili resoluciji, ki je sprejela izjave Hitlerja na znanje, s tem niso izrazili resničnih občutkov nemškega delavskega razreda, ter izjavlja, da zadržanje teh poslancev nasprotuje načelom druge internacionale. Socialni demokrati v nemškem državnem zboru — 70 po številu — so glasovali za resolucijo, ki je odobravala miroljubne Hitlerjeve izjave, pozabili so pa, da Hitlerjeva izjava vsebuje, sicer kondicionalno, oborožitev Nemčije. Kdor je pa za razorožitev, ne more izrekati zaupanja oboroževanju, Socialistična internacionala je pa to taktiziranje odklonila. Predsednik kapitalistične Amerike za zvišanje delavskih mezd. Kdor hoče dvigniti proizvodnjo, mora, delavstvo dobro plačati, da zviša potrošnjo. Rooseveltov ponovni apel na industrijo, da je treba ojačiti kupno moč z zvišanjem mezd, je imel presenetljivo nagel uspeh. V mnogih delih dežele so razne industrije takoj zvišale mezde, Ford je zvišal mezde za 5%, pavolne predilnice v južni Kali-j foraiji in oblačilna industrija v Phi-ladelfiji za 10%. Že prve dni je doseglo blizu 50.000 delavcev boljše plače. Vodilni gospodarski krogi menijo, da bodo ti ukrepi izboljšali gospodarski položaj in omejili nezaposlenost. Če bi pri nas v Evropi kdo izmed kapitalistov govoril vsaj tako, kakor je govoril Roosevelt, bi ga lastni tovariši označili kot izdajalca gospodarskih interesov, če ne kamenjali. Reuterjeva telegrafska agentura je nedavno poročala, da je predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt, govoril v trgovski zbornici ter omenjal, da je nastopilo v večini industrije v zadnjih tednih precejšnje izboljšanje, a obenem so se zvišale tudi blagovne cene skoraj vsemu blagu. Ni pa zaraditega nastopilo tudi zvišanje mezd. Iz tega razloga je Roosevelt prosil podjetnike, da naj brez odlaganja zvišajo tudi mezde, da bo moglo delavstvo primerno živeti. Roosevelt je obljubil, da bo vlada sodelovala v svrho preprečitve nad-produkcije in gladovnih mezd ter delovnih pogojev, po katerih bi se delavci zlorabljati, kakor tudi drugačnih krivičnih metod, ki nasprotujejo zdravi socialni politiki. Nemški fašisti in socialna politika. »Požvižgamo se na čvekanje, ki ga imenujete socialna politika.« Tako pravi knjiga, ki jo je spisal dr. Josef Goebbels. Dr. Goebbels, sedaj nemški minister za ljudsko izobraževalno propagando, mora vendar vedeti, kaj piše in razširja v velikih nakladah. Po stavku, da »se požvižga na čvekanje, ki ga imenujemo socialna zakonodaja«, moramo smatrati, da je to ena temeljnih misli nemškega fašizma. In prav verjetno je, da ne bo dolgo trajalo, ko se bo »čvekanje«, ki smo ga doslej imenovali »socialna zakonodaja«, popolnoma odpravilo. V! tretji državi (sedanji Nemčiji) ne potrebujejo namreč ne bolniškega zavarovanja, ne starostne, invalidske, vdovske preskrbe Boj proti fašizmu v češkem deželnem zboru. Demonstracije nemških socialnih demokratov proti nemškim fašistom. Dne 19. t. m. je imelo češko deželno zastopstvo sejo, na kateri je nastal odločen upor socialnih demokratov proti fašistu ing, Gebauerju. Gebauer je zahteval besedo k osnutku gospodarskih predlogov. Nemški socialni demokrati ga pa niso pustili govoriti. Obstopili so govorniški oder ter mu klicali: »Hitler mori naše sodruge!«, »Dokler bo vladal Hitler, tukaj ne smete govoriti! V zvezi ste s Hitlerjem!« Gebauer odgovarja: »Vi ste bili tudi v zvezi s Severingom!« Skušal je govoriti dalje, socialni demokrati in ne preskrbe sirot, ne *hezgodnega zavarovanja, ne zavarovanja za nezaposlenost, nobenih določb glede odpovedi, ne tarifnega prava in še vse drugo, kar je takega »čvekanja« še več. V tretji državi se ravno sedaj uvaja tudi delovno dolžnost, dresira-nje, koncentracijska taborišča, izvaja se preganjanje marksistov in Židov, prirejajo bombastični pohodi z godbami, zastavami in nagovori voditeljev, in najbolje se pa obnašajo čuvaji ječ. Radovedni smo, če ne bo morda nemško ljudstvo kmalu zopet zahrepenelo po zasramovanem »čvekanju«. so mu pa kričali na ušesa: »Vi ste evropsko kulturo oskrunili!« Nemir je trajal četrt ure in je bila seja prekinjena. Gebauer pa tudi po zopetni otvoritvi seje ni mogel govoriti. Nenapadalni pakt med Francijo in Rusijo Francija je soglasno odobrila nenapadalni pakt med Francijo in Rusijo. Ruski zunanji komisar Litvinov je brzojavno izrekel predsedniku francoske vlade in Paulu Boncurju svoje zadovolstvo ter povdaril, da naj ves svet ve, da pakt med obema državama ne pomeni samo prijateljskih odnošajev med njima, ampak tudi veliko olajšanje v naporih za utrditev splošnega miru. Živko Topalovič: Ali naj poizkusimo obnoviti politično delo? Že več kakor eno leto se razpravlja med našimi sodrugi: jeli potrebno, da mi s svoje strani poizkušamo obnoviti svoje politično delo. Že dalje časa zahteva nekaj uglednih sodrugov in sodružic, da se to stori. Tudi so bili pred več meseci zbrani podpisi za prijavo in napravljene tehnične priprave za to. Iz širših krogov delavcev se neprestano pojavlja želja po političnem aktiviziranju. Strokovne organizacije, ki jih tlači kriza, imajo ozko polje udejstvovanja. Zlasti — borbe ni, ker so stavke nemogoče. Humanitarno, prosvetno, socialnopolitično udejstvovanje ima svoje meje. Vse te praktično koristne stvari ne zadoščajo visoki duhovni in moralni potrebi naših pristašev, potrebi po borbi, čeprav duhovni, potreba po razpravlja :ju o višjih skupnih vobče razrednih vprašanjih, potrebo po širši razredni aktivnosti. Praktična sindikalna in socialnoekonomska aktivnost ne daje dovolj prilike v današnjih okolščinah niti, da ustvarjamo skupno ideologijo po vsej državi, niti, da se tesneje združimo in zrastemo. Odtod izhaja nakako duhovno razdvajanje glede važnih vprašanj in našega notranjega in mednarodnega življenja. Duhovno združenje našega razreda in naše ožje celote v zajednico in mogoče brez razpravljanja o političnih problemih. Brez tega nastaja odtujevanje, duhovno in moralno razsulo. Vsega tega smo se zavedali ali smo vendar odlagali poizkus, kako bi obnovili politično delovanje. Prilike so postajale bolj in bolj težke. Končno je fasistična protirevolucija trdno zastavila svojo nogo v srednji Evropi. Uničenje delavske in socialistične fronte v vseh deželah je postalo življenjska potreba. Pamet zahteva, da sedaj obstoječe organizacije razvijejo svojo silo čimbolj. One morajo se okrepiti z dotokom novih članov, da izgrade čim tesneje organizacijsko edinstvo. One morajo pokreniti vse korake, da dvignejo svoj ugled v javnem življenju in svoj vpliv. Danes vse sile na noge! Danes treba izkoristiti vsako, pa četudi najmanjšo možnost, da se vpliv in obrambna sila našega gibanja dvigneta. Ker mir je fašizem: u-ničuje svobodnega delavskega gibanja. Zaradi te nevarnosti se morajo odpraviti vsa malenkostna prerekanja in vsi spori. Zaradi te nevarnosti se je treba otresti vseh drugih ozirov in računati samo o najbolj življenski potrebi: da se svobodno socialistično delavsko gibanje obvaruje ter da se čim bolj in bolj širi. Vprašanje obnove našega političnega delovanja smo med seboj polagoma in intimno razmotrivali, hoteč doseči s tem popolno soglasje med vsemi odgovornimi sodrugi in sodružicami. Ali nagli razvoj dogodkov zadnjih mesecev je povzročil, da smo to obzirno taktiko opustili. Veliko število sodrugov iz Slovenije, zlasti iz industrijskih centrov, zahteva od nas jasen in kategoričen sklep: Ali hočemo poizkusiti ali ne politično aktivizacijo? To stališče je izraženo v članku, ki je izšel v velikonočni številki »Delavske Politike« in ga je objavil so- Uspelo zborovanje Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru. drug Petejan in katerega so objavile tudi »Radničke Novine«. Sedaj je ta razprava postala javna. Želimo, da se zanjo zainteresirajo najširši krogi naših prijateljev ter da po tej razpravi skupno skepamo: AH pojdemo k obnovi političnega delovanja ali ne. Izkušnja nam bo pokazala, v koliko je mogoče opozi-cionalno in socialistično delati in ta izkušnja nam bo omogočila, da bomo tudi dalje delali praktične sklepe. * Kar se mene tiče, sem za to, da se napravijo koraki za aktiviziranje našega gibanja, da se s tem kar najbolj mogoče razširi krog našega delovanja. Zadnji zakon o političnih strankah vsebuje tehnične olajšave za njih ustanavljanje. Poizkusimo, da se z njimi okoristimo. (Dalje prihodnjič.) Sporazum velesil glede direktorija? Sporazum velesil glede direktorija? V Rimu so bbaje sklenili pogodbo, po kateri maj se ustanovi direk-torij štirih velesil, ki naj za dobo desetih let odločajo o usodi Evrope. V direktorij pridejo Anglija, Italija, Francija in Nemčija. Ta direktorij se bo smel baviti tudi z revizijo mirovnih pogodb. Med evropskimi državami bo zbudil ta dogovor nezaupanje. Uspel pa je s svojim načrtom Mussolini, ki hoče imeti več vpliva srednji Evropi. Obenem je preprečil s tem priključitev Avstrije Nemčiji, kakor tudi zrahljal vezi med Francijo, Malo antanto in Poljsko. Francija se je vdala pritisku, da omogoči stvarno razpravljanje na razorožitveni in gospodarski konferenci. S. Severing obolel. Prejšnji nemški notranji minister s. Severing se je peljal z železnico iz Bielefelda v Berlin na sejo državnega zbora. V železniškem vozu je dobil težak živčni napad in so ga morali oddati v sanatorij. Nemški protižidovski paragrafi se proti bankirjem in borznim špekulantom ne bodo izvajali, Takega mnenja je nemška vlada. Spomladansko 1^ I 2| n kupit« dobro In 0 I Ci 3 ® po ceni lamo v I, Trpinovem bazarju Vprašanje zaposlitve inozemskih nameščencev je bil predmet razpravljanja na shodu »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, v Mariboru, ki se je vršil minuli petek v dvorani Delavske zbornice. Na zborova-vanju, ki je bilo zelo dobro obiskano, je poročal predsednik s. Petejan in žel za svoja izvajanja dolgotrajno i odobravanje. Zborovalci so soglasno sprejeli predloženo resolucijo, v kateri zahtevajo, da se vprašanje zaposlitve inozemcev uredi zakonitim potom. Resolucija se glasi: Privatni nameščenci, zbrani na sestanku v Delavski zbornici dne 19. maja 1933, razpravljajo o vprašanju zaposlitve tujih nameščencev v Jugoslaviji ponovno apelirajo na kr. bansko upravo za Dravsko banovino kakor tudi na g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje: 1. dia se čiimpreje izda najstrožje predpise v svrho onemogočitve zaposlenja nepotrebnih in z domačiim močmi lahko nadomestljivih tujih nameščencev; 2. da se potom komisije, sestavljene iz strokovno sposobnih zastopnikov iz vrst Doma in K današnjem članku s. 2. Topalo- viča. Na uvodnem mestu prinašamo članek sodruga Popaloviča »Ali naj poizkusimo obnoviti delo na političnem polju«. Članek je izredno važen in priporočamo sodrugom, da ga pazljivo prečitajo ter o njem vestno razmišljajo, ker je vsak zaveden so-drug poklican in tudi dolžan, da o tem vprašanju odkritosrčno pove svoje mnenje. Članek se bo v prihodnji številki nadaljeval. Že danes pa naj navedemo končni predlog sodruga Topaloviča, ki se glasi: »Napravimo poizkus, da zadovoljimo svojo potrebo po političnem udejstvuvanju, če je to mogoče, vendar pa, da pri tem ostanemo v okviru našega osnovnega bistva . . .« — S tem Topalovič povdarja, da pač s svoje strani poizkusimo ustanoviti politično stranko, da pa ni samo od nas odvisno, ali sploh pride do nje ustanovitve. Dalje člankar povdarja s tem, da naša stranka nikdar ne moJ re temeljiti na drugi idejni in progra-matični osnovi, kakor na socialistični; Netočno poročanje »Slovenca«. Ponedeljski »Slovenec« poroča o članku s. Topaloviča popolnoma netočno. Topalovičev predlog citira napačno, tako da potvarja pravi njegov zmisel. To ugotavljamo in hočemo zaenkrat verovati, da se mu je vrinila pomota pri prevajanju informacije. Narodnost in internacijonalizem v praksi. Prejšnji teden se je vršil obč- naimeščenoev, delodajalcev iri zastopnikov ministrstva za socialno ipolitiko revidira izdana dovoljenja za zaposlitev tujih nameščencev ter ugotovi, kateri izmed teh so nadomestljivi z domačimi močmi; 3. da se z zakonom onemogoči dvojna zaposlitev vsem tistim nameščencem in pen-zijonistom, katerih dohodki (penzija ali plača) doseže višino poviprečnega zaslužka nameščenca stroke, v kateri je dotični za-zaposlsn; 4. da se zakonitim potom določi minimalna iplača za vse nameščence, katera mora odgovorjati življenjskim 'potrebam nameščencev in da se delovni čas marksimira na 6 ur na dan ob nezmanjšanih prejemkih ter onemogoči vsako nadurno delo. Na sestanku zbrani nameščenci ugotavljajo, da je ZPNJ, oblastna podzveza za Dravsko banovino kakor tudi podružnica v Mariboru vedtao in ob pravem času osebno in ipismeno intervenirala pri kompetentnih oblastih radi omejitve zaposlenja tujih nameščencev, kakor tudi za zaščito socialnih in materialnih interesov vseh privatnih nameščencev. Zato najodločneje odklanjajo vse laži in napade na ZPNJ od strani nacionalnih organizacij ter pozivajo vse privatne nameščence, da pristopajo v ZPNJ in se v njenih vrstah bore za boljšo bodočnost vseh nameščencev. po svetu. ni zbor Ljubljanske kreditne banke, ki je baje izrazito slovenski in narodni denarni zavod. V upravni svet tega nacijonalnega zavoda pa je bil izvoljen med drugimi tudi industrijalec Ernest Weschnagg iz Šoštanja. Kolikor je nam znano, je ta Wo»chnagg eden najizrazitejših nemških nacijo-nalcev v Sloveniji in bi bilo zanimivo slišati, v kakšnem jeziku občujej« drugi slovenski narodnjaki tega u-pravnega sveta pri sejah banke z g. Woschnaggom. Kakšno vpitje bi nastalo, če bi naši delavci izvolili v svoj odbor takšnega odločnega Nemca? Tedaj bi bila takoj ogrožena narodnost z internacijonaliziranjem. Samo kapital se sme v Jugoslaviji po mili volji internacionalizirati in družiti z največjimi Nemci. Kdo naj še verjame, da je narodnost kaj drugega, kakor golo sredstvo za obvladanje mase, ki naj služi bogatenju intema-cijonalnega kapitala? Poglejte si samo odbor zveze naših industrijalcev, kjer tudi sedijo najodličnejši slovenski reprezentanti v družbi nemške reprezentance Augusta Westena, Horwitza itd., pa se najdejo ljudje, ki bi radi učili slovensko delavstvo narodnosti ter mu očitali intemacijona-lizem in še poulične demonstracije bi radi prirejali proti nam! V Banjaluki grade delavski dom. S srsdsvi Delavske zbornice in Zveze lesnih delavcev prično graditi v Banjaluki delavski dom, ki bo veljal nad 300.000 Din. Prav te dni je zaradi preureditve Našička tovarna začasno ustavila delo v Podgradcih in sedaj dobi deloma vse delavstvo tovarne zaposlitev pri gradbi delavskega doma. Dom bo najmoderneje opremljen. Kongres mednarodnih Pen-klubov (pisateljskih udruženj) se vrši letos v Jugoslaviji in sicer v Dubrovniku od 24. do 28. maja. Svojo udeležbo je prijavilo 260 najbolj znanih pesnikov in pisateljev iz raznih držav, med njimi tudi slavni romanopisec, učenjak in socijalist, predsednik mednarodnega Pen-kluba, Anglež Wels. Znani jugoslovanski umetnik kipar Mestrovič je te dni priredil razstavo svojih del v Pragi. Vsak obrtnik, ki mu je razvoj in napredek njegove stroke pri srcu, naj si ogleda letošnji 13. Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija. Tu bo našel sredstva in pota, po katerih se mora dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jih s svojimi, vidi boljše izdelano, finejšo opremo itd. Na mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov, vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi ibil kriv, če bi takih opazovanj ne umel izrabiti v svoj prid in se na ipodlagi opazovanja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti izdelke na trg. Dober obrtnik skuša svoje podjetje izjpopolniti, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spozanavanje hib in za spoznanje potrebe izipopolnitve je vzorčni velesejem. V Celovcu so nacijonalni socija-listi priredili demonstracije proti izgonu svojih voditeljev, zlasti proti izgonu von Kothena, ki je jugoslovanski državljan (!). Policija je večje število demonstrantov artirala in so bili v pospešnem postopku obsojeni na zaporne kazni. Policija je v naci-jonalno - socijalističnem domu izvršila preiskavo za orožjem in je zaplenila več pušk in streliva. Smatra se, da bodo oblasti pri vseh nacijo-nalno - socijalističnih organizacijah v državi izvršila preiskave za orožjem. Mesto Donawitz na Gornjem Štajerskem se nahaja pod stečajem. Mesto šteje 18.000 prebivalcev, večinoma delavcev in nameščencev Alpinske montanistične družbe, ki pa je večinoma svoje obrate že pred letom dni ustavila, tako, da je ena tretjina mestnega prebivalstva brez zaslužka, kar je na eni strani omejilo dohodke občine, na drugi strani pa jo hudo obremenilo z brezposelnimi podporami, kar je povzročilo, da občina ni mogla več plačevati svojih uslužbencev in drugih obveznosti. Meščanski tisk sedaj demagoško trdi, da je gospodarstvo socijalistične uprave občino upropastilo, ali pod takimi pogoji ne bi tudi nobena druga uprava mogla bolje gospodariti. Obveznost udeležbe sej senata in parlamenta na Čehoslovaškem. Predsedstvi senata in zbornice na Čeho- Repoštev: Majniški dnevi v Ljubljani. (Reportaža mimobežna.) (Konec.) Tiste dni neke nedelje v majniku je bila neke vrste manifestacija. »Delavstvo« je manifestiralo. Četrtinska vožnja — 1100 do 1500 ljudi. Nekaj Čebov, nekaj Westfalcev — ki so rožnato in s hlapčevsko toploto ipohvalili dobrega Hitlerja, češ, da je blag in dober — nekaj ljudi iz Zagreba, baje tudi iz Beograda in 470 Mariborčanov (?) in še kakšen jungšic. Pa Ljubljančani, seveda. čehi, oziroma zastopniki čeških narodnih delavcev, so bili vsi lepo oblečeni; vsi so imeli okrogle trebuhe — ni jim hudega. Pa tudi druge gospode je bilo, ne tpreveč, a v razmerju z delavci mnogo, ■Idilično se je manifestirala solidarnost med delodajalci in delojemalci; »saj so vsi enaki državljani in morajo zato iti roko v roki, drug z drugim«. In bilo je mnogo življenja na tej manifestaciji. Proti marksistom so dvigali pesti. Glavni govornik bi celo rad bil komisar Delavske zbornice, da bi pometal marksiste kar čez noč ven, kakor Hitler v Nemčiji. France Mikec, ki je še ipred nekaj leti rjovel kakor lev, je šel ukročen poleg procesije. Mea culpa ... je šepetal v zgrevanem srcu . . . In druge take in podobne šale so se dogajale. Človeku pa, ki pozna zgodovino in zna misliti, se je zdelo, da kapitalizem išče vsemogoča pota, leze skozi špranje, se maskira in se 'ooslužuje raznovrstnih ljudi, da bi še obtfržal premoč nad delavstvom. Počasi raste hrast. A ko zraste, ga ne zlomiš! , Tisto nedeljo, ko je bila dovoljena za manifestacijo čeitrtinska vožnja, so na športnem prostoru igrali nogomet. Pa se je pripeljalo okrog 1000 ljudi na ta nogomet. Manifestacijskega obhoda »delavstva« se pa niso udeležili. Molčeča manifestacija, kakor da z molkom protestira zoper svojo lastno demagogijo in laž, je šla tiho po ulicah. Na igrišču pa so tisti tisočglavi 'gosti, ki so iprišli za četrtinsko vožnjo v Ljubljano drukali in pritiskali, ploskali in se razgrevali, da je življenje kipelo kakor voda v kotlu . . . Bolje sem bil vesel tistega kipečega življenja za nogobrc, kakor onega pogrebnega, za ohranitev kapitalizma , . . Življenje ljubim, ne smrti! • Železničarji, ki so se pri prevratu, kakor se rado povdarja, držali sijajno in tako-rekoč rešili železniški promet v tistih kaotičnih dneh razsula Avstro-Ogrske in ga ohranili Jmgoslaviji, so tudi udarjeni s krizo. Najnovejšii udarec je zadel sedaj progovne delavce. Ubožci so zaslužili dosedaj mesečno — če so delali ves mesec — največ 700 Din, pa še od teh 700 Din se jim je odtegnilo 120 Din za penzijsiki fond in bolniško blagajn-o, tako, da so stisnili pri blagajni v svoje žuljave roke, čistih 580 Din. In s temi 580 Din so se morali (prehraniti, obleči, ogrevati, iplačati stanovanje sebi, ženi in otrokom. Vražje trdo je s tistimi 580 Din. — Odslej pa se jih bo pošiljalo — ker ni dela in ker velja geslo, napisano na belem nlatnu »Delu slava in zaščita« — na brezplačni dopust, mesečno za 5 do 12 dni. In prejeli bodo mesto dosedanjih 580 Din za 150 Din do 320 Din manj, torej 430 ali 260 Din mesečno . . . Ker se mora delo zaščiti, bo moralo odslej postajno osobje delati 10 do 12 ur na dan. Tisti 8-umiik naj vrag vzame. Plačani zato, kajpada, ne ibodo nič boljše. Kajti »slava delu« naj velja in ne gre, da bi se za to slavno delo predrago plačalo. Železničarji, nebodijihtreba, pa so v nedeljo 14. maja hoteli zborovati in nekoliko protestirati iproti takim nameram. Ali . . . Rajše ne zapišem. Povem samo to, da so prišli iz Zaloga vsi, iz Šiške, iz Ljubljane, iz Most, iz Viča, iz Vrhnike in ne vem odkod še vse. Kdo bi štel postaje. Pred Delavsko zbornico in po Miklošičevi cesti so jih postajale cele gruče in se čudile: Zakaj ne bo zborovanja? »■Razidite se . . . Drugikrat boste govorili in se jezili. Danes je dan manifestacije »narodnih železničarjev. Razjezili so se mojstri in mojstrice. Vzrok je bilo zborovanje vajencev in vajenk, starišev in varuhov. Strokovna komisija za Slovenijo je bila tako (predrzna in »protidržavna«, da je vajencem, vajenkam, siarišem in varuhom povedala, da novi Obrtni zakon z dne 9. marca 1932 določa v § 267, da (pripada učencu, ozi. vajencu odškodnina za delo. In še druge take poučne nasvete, ki so doraščajočeimi delavcu po-trebnii, so vajenci slišali. Ali mnogi mojstri žive duihovno še pod vplivom srednjeveških »cunftov« in smatrajo vajenca za predmet, s katerim le oni sami smejo razpolagati. In so rekli častiti mojstri in mojstrice: »Kaj? Ščuvate vajence zoper nas, njih učlitelre in dobrotnike? Mi smo tudi bili vajenci in smo tudi morali hlapčevati.« Pa so sklicali shod ali zborovanje in so rekli: »'-V torek, dne 16. maja kot poslednji v ske *krv-!^zon*' !e n‘a,P°ln*i dvorano Delav-hnli 2,™Wlice in je bil eden naijlepših in naj-rov dosedJji*t delavskih prosvetnih veče- Sam ie bil prvovrsten. ir, »»m prjsrSnim glasom, kakor ve to samo sodrug dr. H. Tuma, je spregovoril poučno-veselo-šaluvo in radkgal o »Življenju m ljubezni«. Odprl je takorekoč besedni ' s ,k?ter'm .'e .Pokazal mične slike, ki *o govorile, da ,e ljubezen centralni pomen življenja da je ljubezen v bistvu življenje samo. Silno dojemljivo in prijetno je vrstil Pojav življenja in ljubezni od najmanjšega stvarstva — polža, do najvišjega človeka. Vesel smeh je tuintam zadonel po d!vo-rani in s ploskanjem so predavatelju pritrje- Štiri leta nerelena pritožba. Kaj bo s »Podpornim društvom železničarjev?« Maribor, dne 18. majnika. Dne 11- maja 1933 so potekla že 4 leta, ko je bivši veliki župan dr. 'Schaubach v Mariboru razpustil »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev«, ki je bilo ustanovljeno že pred vojno, da pomaga družinskim članom umrlih železničarjev s prispevki za slučaj smrti. Po prevratu je društvo popolnoma propadlo in so ga prevzeli v najobupnejšem položaju naši sodrugi s pokojnim nepozabnim in idealno požrtvovalnim Francem Fischerjem. Z neobičajno pridnostjo, skrbnostjo in nesebičnim požrtvovalnim delom se je posrečilo, društvo iz razvalin zopet dvigniti do. neobičajnega proč vita. Ob razpustu je imelo društvo že nad 13.000 članov in nad 3 milijone Din premoženja. .Na vlogo predsednika Narodnih železničarjev g. Tumpeja je veliki župan dr. Schaubach tik pred občnim zborom to krasno železničarsko socijalno ustanovo razpustil, ko so se že pripeljali iz vseh strani države delegati na občni zbor. Občni zbor, na katerem bi se morale vršiti volitve, polagati računi in poročilo o delovanju, se vsled tega ni mogel vršiti. Preiskava o delovanju društva in pritožba g. Tumpeja pa se je začela vršiti šele po razpuistu. Sledile so kazenske ovadbe, ki jih je tudi vlagal g. Tumpej, sledila je posebna izdaja »Jugoslovanskega železničarja«, v katerem se je očitala .potvorba v poslovanju »Podpornega društva« itd. Sledile so še druge tožbe proti odbornikom društva in tudi proti zastopniku društva, vršile so se preiskave z znanim zasliševanjem potom delegata generalne direkcije železnic na mariborskem kolodvoru in dvojna preiskava poslovanja potom sodnih zvedencev g. Trošta in magistralnega ravnatelja g. Barleta. Rezultat preiskav pa je bil ta, da se je izkazalo društveno poslovanje na celi črti kot povsem neoporečno, tako da .državni tožitelj ni mogel predlagati niti nobene obtožbe, ampak so bila vsa kazenska postopanja že .prej ustavljena in končana. Vse klevete so ibile odbite na podlagi blagajniških knjig in društvenih zapisnikov ter nebroj zaslišanih prič. Radi očitkov v posebni izdaji »Jugoslovanskega železničarja« so vložili vsi odborniki razpuščenega »Podpornega društva« tiskovno tožbo proti uredniku lista in je bil isti tudi obsojen, ter je imel »Jugoslovanski železničar samo iz tega procesa okrog 40.008 Din stroškov in drugih izdatkov. Pravda je šla do najvišjega sodišča v Zagrebu iin )e bilo z obema sodbama deželnega sodišča v Ljublani ter Stola sedmorice v Zagrebu ugotovljeno, da so bile klevete proti odbornikom društva povsem neutemeljene. V kazenskih zadevah okrožnega sodišča v Mariboru pa se je zlasti tudi izkazalo, da je bilo postopanje društvenega blagajnika in ostalih, ki so imeli opravka z blagajno, povsem v redu. Nakup hiše na Ruški cesti izvrstna kupčija, V ovadbi g. Tumpeja na velikega župana se je tudi trdilo, da je prejšnji odlbor grešil, ker je kupil hiši »Ljudskega doma« na Ruški cesti št. 5 in 7, češ, da po pravilih ne bi smeli denarja nalagati v nepremičnine. Razvoj dogodkov pa je dal ravno v tem primeru prejšnjemu odboru najsijajnejše zadoščenje. Kaj bi društvo danes začelo z denarjem, če bi ga bilo naložilo v kako banko ali drug denarni zavod, ko denarni zavodi izplačujejo danes na vloge komaj po Din 100.— na teden? Hiše na Ruški cesti pa nudijo streho okrog 25-im delavskim rodbinam in do-našajo stalno mesečno lepe dohodke. Kupnina je bila uprav smešno nizka, če primerjamo prodajo drugih hiš v mestu in je torej baš z nakupom teh hiš prejšnji odbor izvedel sijajno kupčijo, ter najskrbnejše gledal tudi v bodočnost, ko je denar naložil v tako lepi in donosni hiši. Kaj bo z razpustom? Upravna oblast je iz gornjih razlogov uvidela, da razpusta, ki ga je izvršil dr. Schaubach na podlagi Tumpejeve ovadbe, ne more potrditi, ker za razpust niso podani nikaki zakoniti razlogi. Zato je tudi ministrstvo notranjih zadev akt vrnilo iz Beograda Banski upravi v Ljubljano. Banska uprava sama tudi sedaj društva ne more vnovič razpustiti, ne more potrditi starega razpusta, ne more pa tudi' tega milijonskega .premoženja (brez soglašanja prejšnjega odbora in občnega zbora društva izročiti kakemu drugemu ali novemu društvu. Kakor smo informirani, se vsled' tega sedaj išče kompromisna pot za sporazumno rešitev s starim odborom. Žal, da vsled te stagnacije društvo trpi, ker stari' člani odumira-jo, prejemajo posmrtnine, a novih komisar ne sme sprejemati. Komisar tudi ne sme ničesar pri društvu spreminjati in je upravna oblast že več takih poskusov g. Zavadlava ustavila. 'V interesu -tisočev železničarjev pa je, da pride društvo čim preje v redno poslovanje. Pravica, enakost državljanov pred zakonom in moralni čut .pa zahtevata, da dolbi tudi stari odbor društva čim preje J popolno zadoščenje. Zlato naše hrane „ Pekatete “ Makaroni, špageti in juhine zakuhe. vali. (Pri tej priliki opozarjamo, da bo celo to predavanje prinesla prihodnja številka »Svobode«. Čitajte to predavanje). Govorni zbor »Svobode« je nastopil pod režijo pesnika Mileta Klopčiča z Župančičevo »Žebljarsko« in Seliškarjevo »Rudnik« prav čustveno in globoko. Uprizoritev pod režijo M. Klopčiča je pokazala, da delavski oder postopoma napreduje in da ne 'briljira samo tehnično, nego tudi čustveno in v globino. Sodrug Ivan Skuk je recitiral Mile Klopčičevo pesem »Moj oče« z občutkom in živo. Delavska godba »Zarja« je, kakor vselej, podala uvod v koncertni del večera. Zaigrala je tri lepe skladbe, med' njimi novo skladatelja in kapelnika Frana Dolinarja »Družnost«, svobodaški pozdrav. Nastopil je pevski zbor »Sava«, Ljubljana z lepimi pesmimi, iki so ibile izborno predvajane, vevški zbor »Sava« ima dober materijah r‘ tem sem pomislil: Ljubljanski delavci, sodrugi, takorekoč! Kaj je z vami? Pri vseh meščanskih pevskih zborih ste sodelujoči c : t A nobeden neče, da bi se strnili v pevski zbor ljubljanske »Svobode«. Če lahko , TVe^e, Pri meščanskih pevskih zborih, bi lahko in to ne samo v svoj ponos, nego tudi v ponos »Svobode in vsega ljubljanskega delavstva, peli v svobodaškem pevskem zboru. Dajte, sodVugi, pridite in pevski zbor »Svobode« v Ljubljani je ustanovljen. .Naj ne bo moj klic neslišen glas v puščavi. Konservatoristka Roza Lubečeva je zaigrala na violino dve lepi solo skladbi s tako umetniško rutino, da je morala ponavljati. Spremljala jo je konservatoristka Silva Hraševec. Salonski orkester pod taktirko Kazimira Petriča je zaigral njegovo skladbo »Domače rože« izborno in čustveno. Višek večera pa je 'bil nastop koncertne pevke Štefanije Vukove-Franikovske, Pela je s spremljevanjem salonskega orkestra ariio Violette iz Verdijeve opere Traviata in Straussov valček ».Pomladni glasovi« (besedilo Mileta Klopčiča) s tako umetniško lepoto, da je dvorana .bobnela od' ploskanja. Pevka je izborna koloraturka, njen sopran je .prijeten, zveneč in topel. S ponosom lahko »Svoboda« ob zakliuč-ku sezone pregleda svojo bilanco na tem poku. —ski. Maribor. S K. „Svoboda" Maribor priredi za Binkošti, t. j. v nedeljo, dne 4. in v pondeljek, dne 5. junija t, 1, veliko športno slavje zvezano z otvoritvijo novega igrišča pri ma- gdalenskem parku. Spored1: 1. Nedelja, dne 4. junija dopoldne: Sprejem celovških športnih gostov na kolodvoru z godbo. Popoldne ob 14. uri na novem igrišču otvoritveni govor, nato predtekma med šolsko mladino S, K, Maribora in šolsko mladino S. K. Svobode. Ob pol 16. uri nastop lahkoatletske sekcije. Ob pod 17. uri mednarodna tekma med S. K. St. Peter (Celovec) in S. K. Svobodo (Maribor). Ob 18. uri se prične na istem igrišču prosta zabava z godbo in s plesom, ki bode trajala do 23. ure. Igrišče bo razsvetljeno. V slučaju slabega vremena se bo vršila prosta zabava v vseh prostorih Gambrinove dvorane. 2. Pondeljek, dne 5. junija dopoldne: Razkazovanje mesta in kopališča gostom. Popoldne ob 14. uri predtekma S. K. Rapid (rez.) in S. K. Svoboda (rez.) Ob pol 16. uri mednarodna tekma S. K. St. Peter (Celovec) in S. K. Rapid {Maribor). Vstopmina znaša: 'Din 10, 5 in 3. Kupujte vstopnice v predprodaji! Odbor. Delavske žene in dekleta sklicujejo za torek, dne 30. t. m. ob 20 uri ženski shod, ki se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-II. Na zborovanju bodo žene in matere zahtevale, da se naj § 171 spopolni tako, da sme žena preprečiti rojstvo otroka, ki ga ne bo mogla preživljati. Ta zahteva je danes povsem socialnega značaja, zato delavske žene in matere, udeležite se shoda polnoštevilno. Predavanje o upepeljevanju mrličev. V petek, dne 26. t. m. bo priredilo društvo »Ogenj« ob 20. uri v dvorani kina Apolo predavanje dr. Aug. Reismana: »O modernem upe- Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti XIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM od. 3. do 12. junija 1933 Pregled vseh predmetov in potrebščin v gospodarstvu in gospodinjstvu. Razstavišče obsega 40.000 m2. Polovična vožnja na železnicah, popast na parobrodih. Specijalne razstave: .Pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, »Živali in rastline v stanovanju«. Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, bi-letarnah Putnika in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Prenočišča preskrbljena. Velesejemsko zabavišče je pestro in velikomestno. peljevanju mrličev«. Predvajalo se bo okrog 100 optičnih slik o krematorijih. Vabljen vsak prijatelj napredka. Vstopnina prosta. Goreči Jugoslovani, ki se ne brigajo za državljanstvo? Na shodu ipri »Unionu« so voditelji »narodnih« delavcev in železničarjev silno glasno demonstrirali proti inozetn-cem in tekstilnim- tovarnarjem ter so baje z odra imenovali nekega tovarnarja imenoma. Zaenkrat je baje tovarnar ubogal govornika glede zaposlovanja inozemskih delavcev ter odpovedal celi vrsti inozemskih uslužbencev, med katerimi so tudi številni Slovenci iz Primorja, ako si tekom enega meseca ne pridobijo državljanstvo. Tovarnar se je na-pram voditeljem, ki so ipri njemu intervenirali, sklicevaj na svoje -državljanske dolžnosti napram našim državljanom. Ima baje že leta in leta v tovarni nekaj primorskih Slovencev, ki se doslej še niso pobrigali za naše državljanstvo in se na ta način seve tudi izognejo jugoslovanski vojaški 'dolžnosti. Kljub temu pa so nekateri ljudje navdušeni Jugoslovani in so pri obhodu »narodnih« na vso grlo kričali »Živela Jugoslavija« in »Dol z marksisti!« Razlika med temi Jugoslovani in marksisti pa je zaenkrat ta, da so marksisti naši državljani, ki so tudi izpolnili svojo državljansko dolžnost v jugoslovanski armadi, če so bili sposobni za vojaško službo. — Takšna je torej jugoslovanska zavest kričaških »narodnih« v Mariboru. Kričati po ulicah je seveda prijetnejše in lažje, kakor opravljati državljanske dolžnosti v kasarni. Radovedni smo, kako se bode sadovi tega nedeljskega kričanja razvijali naprej in bomo zadevo zasledovali in tudi poročali. Mestno kopališče ostane radi snaženja parnega kotla do sobote, dne 27. maja zaprto. Pte, koc ca&iU eofdoo«HC, fW-pufte v ttfovihi £juddtc U-skacHC d. d., Stotnikov tcp 6 Celje. Neizprosna smrt je iztrgala iz naše srede povsod priljubljenega brivskega pomočnika Čubakoviča. Bil nam je lep zgled velikodušnosti, dobrote in tihe delavnosti. Bil je včlanjen v Savezu brivskih pomočnikov in pomočnic v Celju. Imel je vedno za vsakega -dobro in tolažilno besedo. Celo v času svoje bolezni ni nikdar mislil nase. Za njim tuguje mlada soproga in nedoletefl sinček. Zelo težko ga bodo pogrešali tudi njegovi zvesti tovariši. Pero Čubakovič je bil rojen 1901 v Hrvatski Kostanjici, -kjer se je tudi izučil brivske obrti. Kot pomočnik je služboval v -Karlovcu, Zagrebu, Sisku in drugje. Leta 1928 -je .prišel v Celje in t« ostal do smrti. Žalujočim naše iskreno sožalje. SK Olimp : SK Jugoslavija. Na praznik 25. t. m. ob 16.30 uri se bo pričela na športnem igrušču pri Skalni kleti prijateljska tekma med SK Olim-pom in SK Jugoslavijo. Ob 15. -uri pa 'predtekma med rezervama SK Olimpa in SK Atletike. Zalog. Razveseljivo je, da 'prodira delavnika kultura, tudi v od industrijskih središč oddaljene delavsko-kmetske -domove. Želja po kulturni osamosvojitvi in osvoboditvi od meščanskega vpliva, .pod katerega zavajajo delavstvo razni frazeologi in ustvarjajo nekaj, kar najbolj odlgovorja njenim težnam, je tista sila, -ki je spravila mladino »Jevnica —Laze«, da ustanovi odsek zaloške podružnice »Svobode«, iz katerega pa se bo v kratkem, vsaj tako je upati, ustanovila samostojna podružnica. Članov je že okoli 40, po večini delavski in kmetski naraščaj obojega spola. Želimo in upamo, da -bodo ti mladi sodrugi, ki so pokazali mnogo veselja za udejstvovanje, sijajno uspevali, po- sebno ker uživajo simpatijo in podporo vseh okoliških kmetov in delavcev. Že sedaj gojijo poleg dveh tamiburaških zborov, pevskega moškega zbora, tudi dramatiko in kar je posebno hvale vredno, so odigrali v nedeljo, dne 14. maja t. 1. kot prvo igro Mojškričevo socialno dramo »Rdeče rože», ki je, kakor že na več odrih, dosegla zelo dober uspeh. Dvorana, namenjena za nekakšno delavnico, da si iprecej velika, je ibila napolnjena že mnogo pred uprizoritvijo, kar je znak zanimanja za kulturno delovanje mladine. Igralci, sami novinci, so se zelo potrudili in pokazali močne talente. Vloge so bile naučene zelo dobro, le pri skuipnih prizorih se je semtertje opazilo nedostatke, ki pa bodo ob prihodnjih nastopih sigurno že premagani. Oder je bil samo za silo urejen, kar je igro nekoliko motilo. Piublika pa je bila zelo zadovoljna ter je ob ikoncu svakega dejanja iburno ploskala, .kar je igralce naravnost podžigalo. Priporočali ibi okoliškemu proletarijatu, da polaga mnogo pažnje na takšne prireditve, jih gmotno in moralno podpira in daje s tem inicijativo za ustanavljanje in krepitev delavske kulturne organizacije po vseh delavskih in kmetskih naselbinah. Jevničane in Lažane pa želimo skoraj zopet videti ob priliki kakšnega nastopa. —d. Jesenice. Koncert koroSkih Slovencev se je vršil v soboto, dne 13. t. m. v Sokolskem domu. Nastopili so zbori iz Loge vasi, Št. lija in Bilčovsa. Za otvoritev je zapel pevski zbor »Sava« Prelovčevo »Slava dielu« in pozdravil jih je g. Smolej od »Save«. Koroški pevci so odgovorili s svojim geslom, nakar so začeli izvajati spored, ki je obsegal 16 zborov, med njimi 9 harmoniziranih po pevovodji zibora P. Kernjakiu, 4 po Švikaršiču, 2 po O. Devu in 1 po Adamičul Najbolje so užgali zibori »Moje lulbca m je pošte po-svava«, »Ti pulbč ja kna lumpej«, »Bebe-h&v«, »Je pa krajč‘č posvava« in »Juhe«, ojdamo v Škufce«. Vse od Kernjaka. Ne-atere od teh so morali pevci ponavljati. V celoti so pa ugajali vsi zbori in se je težko odločiti za to, kateri je bil najlepši. Morda »Bebenav«? Ali »Juhe, pojdamo v Škutfče«? Koncert koroških fantov, večinama delav-sikih in kmečkih sinov, je bil lep večer in bi zaslužil še vse lepšo udeležibo kakor je bila to pot. V prvem odmoru je pozdravil Korošce v imenu kluba koroških Slovencev še tudi učitelj g. Čermut. Korošci so nastopili v nedeljo tudi v Kranju. Njih uspeh je bil nadvse zadovoljiv. Tiafca: L^adska tičkama, d. Kulturni pregled. Ljubljanska drama. G. in A. Acremont; Dame z zelenimi klobuki. Na videz nedolžna komedija, mogoče celo komedija s pretenzijami satire. V resnici od življenjske resničnosti silno oddaljena tvorba močno primitivne fantazije, plitko in prav malo okusno zasmehovanje človeka, ki je prav toliko kriv, da je ostal »zarjavela devica«, kolikor je kriv, da je danes toliko in toliko milijonov brezposelnih. Ost piše v Gledališkem listu, da ibi bil njegov kolega in učitelj Skrbinšek iz »Dam z zelenimi klobuki« napravil tragedijo, ne sicer tragedijo po zunanji obliki, pač pa tragedijo po svojem ibistvu. Dvomim: Niti g. Skrbinšek ne bi .bil mogel iz te stvari napraviti tragedije. Če pa Ost meni, da bi bilo to mogoče, bi ibil pravilneje in ibolj človeško ravnal, če bi skušal tako režirati. Imiel ibi -bil, verjetno, nekoliko manj »uspeha« pri publiki (videl sem ljudi, ki so med predstavo zapustili gledališče!), imel pa bi nedvomno zavest, da ni nihče izmed abonentov upravičeno užaljen zapustil gledališča. Smeh, ki žali, dementira kulturnost. Režija docela zgrešena, da ne napišem krepkejšega izraza. Inscenacija 'brezpomembna. Publika po večini — zadovoljna. —ok. Slov. Javornik. Prosvetni večer tukajšnje Svobode je v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. izredno uspel. Cela vrsta obiskovalcev je morala — žal — oditi, ker je 'bila dvorana naše zadružne gostilne »Pri konjičku« premajhna, da bi jih sprejela vse. Pevski zbor pod vodstvom s. Mencingerja je zapel štiri pesmi, ki so ibile pač tako, kakor je to navada tega odličnega zbora. Recitacije Seliškarja, Klemenčiča in Klopčiča so bile podane prav dobro. So-lospevi, ki sta jih zapela s. Albina Štravsova iz Borovelj in s. Kelih so tudi ugajali. In k zaključku so se pa prav podali dramatični prizori ,to sta bili dve enodejanski »Nocoj je en lep večer« in pa »Dve teti«. Odigrali »o jih prav dobro člani domačega svoibo-daškega dramatičnega odseka pod vodstvom s. Keliha. Sploh je ves prosvetni večer u-spel tako, da si jih je takih treba želeti še več. Upati je, da bo podružnica to željo članstva tudi upoštevala in v prihodnji sezoni uvedla redne take večere. Seveda je pa predpogoj temu tudi to, da ibodo znali člani in vsi naši sodruigi to delo ceniti in obiskovati svobodaške prireditve vedno v takem številu kakor je bil slučaj to pot. Prepričani d. ▼ Mariboru, predstavitel) Josip Ošlak so lahko, da bodo prišli vedno na svoj račun in da bodo vedno odhajali domov z zadovoljstvom, vendar morajo tudi podružnica in vsi aktivno sodelujoči najti priznanje, iki ga da oibisik. V tej smeri kar naprej, pa bo zadovoljstvo na obeh straneh. Anarhija v današnjem gospodarstvu. Nikdar prej se še ni tako jasno videlo, kako neurejen in nepopoln je današnji tkzv. gospodarski »red«. Do kakšnih absurdnosti in protislovij je prišlo današnje gospodarstvo, naj nam pokažejo te-le vesti, ki jih postavljamo poleg mnogih drugih, o katerih smo svojčas že poročali: V Kanadi in v Zedinjenih državah Sev. Amerike je moralo mnogo farmarjev (poljedelcev) pustiti svojo pšenico segniti kar v steblih na polju, ker ni bilo izgledov za prodajo. V Newyorku so ugotovili, da gine v morju nešteto rib zaradi prevelikih množin mleka, ki je bilo izlito v morje. V • Oaklandu, Kalifornija, so izlili v snem mesecu več kakor 450.000 litrov mleka v vodo. Da ohranijo ceno jajc na isti višini, so igrali Rotary-klubi v Kaliforniji s 60.000 komadi jajc znano igro baseball! Ob istem času — poroča list »Bodenreform« — pa je 60 odstotkov vseh newyorških otrok premalo prehranjenih in se polagoma bližajo izgladovanju in to po ugotovitvah Družbe za izboljšanje položaja revnega razreda v Newyorku. Še nikdar v vsej zgodovini Newyorka ni bilo v tem mestu toliko uboštva, bede in pomanjkanja kakor dandanes. Nikdar še ni bilo toliko rodbin tako na koncu z vsemi sredstvi, nikdar jih še niso toliko vrgli iz stanovanj m deložirali in še nikdar ni bilo toliko bolezni, ki izvirajo iz nezadostne prehrane. Da, še nikdar ni bilo toliko lakote, in toliko prezebanja kakor zdaj. Da poslušamo dalje: Dnevno poročilo hamburške blagovne interimne borze poroča, da je bilo do konca januarja t. 1. uničenih že 13.5 milijonov vreč kave, in da hočejo zanaprej uničiti dnevno po 70.000 vreč kave. če bodo izvedli ta načrt, znači to letnega uničenja 20 milijonov vreč kave, kar bo pač res pripomoglo k temu, da bodo cene kavi poskočile, ali kakor pravijo, da »se bo trg olajšal«. In za zaključek: Zaradi prevelike produkcije masla, ki je nastala predvsem zaradi izgube nemškega trga in nemškega odjema, pripravljajo danski poljedelski krogi načrt, da se uniči en del danskih krav mlekaric, da se na ta način omeji produkcija Mariboru. — Za konzorcij izdal* in ar* mleka in masla. V teku šestih tednov se mora na Danskem zaklati 14.000 krav-mle-karic. Da bi se pa na drugi strani s tem izrednim klanjem ne oškodoval trg mesa, se bo meso teh 14.000 krav predelalo v redilno in mastilno klajo za svinje. Preveč masla je: zaradi tega je treba zaklati kra-ve-mlekarice. Ali kdo naj poje te zaklane krave? Pa vendar ne ljudje! Saj oni ne morejo kupiti niti mleka niti masla od teh krav, kako pa naj potem kupijo goveje meso? — 14.000 krav bodo torej predelali v svinjsko klajo, svinje se bodo redile in uspevale in pridobivale na masti. Toda kdo bo pa pojedel to mast in kdo svinjsko meso? Pa menda vendar ne ljudje. Kaj, z njimi bodo morda enkrat čez čas krmili postrvi, s postvrmi ščuke in potem? Pri takem gospodarskem »redu«, kakor obstoji danes in imamo zgoraj zanj jasne dokaze, morajo ljudje gladovati in umirati od lakote zaradi tega, ker je preveč živil in življenjskih potrebščin —• samo, da ostaneta sveti profit in moloh kapital neokrnjena in neprizadeta. Za njima pride pa lahko potop! (Cv. K.) Šport. Lahkoatletski trainingi mariborske »Svodotbe« se vrše v pondeljih, sobotah in nedeljah od pol 18. do 20. ure. Do Binkošti pa se radi tedanjega tekmovanja lahko tramira vsak dan, .člani, prihajajte točno in polnoštevilno. — Načelnik. Svoboda : Železničar 2 s 0. V nedeljo sta se srečala na zelenem polju v prijateljski tekmi Svoboda in Železničar. Po izenačeni igri je zmagala Svodoba prvič po več letih nad1 svojim nasprotnikom. Tekma je napeta in fair. N« razumem poročil o tej tekmi v meščanskih listih, ki pišejo, da je Železničar nastopil v kombinirani postavi. Saj je vedno tako. če zmaga en drugorazredni kluib nad prvorazrednim, je slednji nastopil vedno z kombinirano postavo. Mariborski kluibi še vedno nočejo priznati, da morajo z Svobodo računati in da so tisti časi, ko so se mariborska moštva učila pri Svobodi gole streljati, že minuli. V predtekmi je porazila rezerva Železničarja rezervo Svobode s 6 : 0. S to tekmo si je zmagovalec priboril krasen pokal M. O. in prvenstvo mariborskih rezervnih moštev. M. S. Kupujte vstopnice v predprodaji za športno slavje Svobode v Mariboru. !• Viktor Eržen v Mariboru. L Štev. 27—34 Vrsta 5842—40 Deklicam te udobne fleksiblčeveljčke iz laka rti rjavega boksa. Za tople d ne ve 69.- nove ievlje Če menjate večkrat obutev in nogavice, prihranite veliko denarja, razen tega se pa počutite vedno sveži in razpoloženi. Preskrbeli smo naše prodajalne z letno obutvijo za celo družino in z nogavicami v vseh tmodnih barvah in desentti. Vrsta 2947—00 Lahke fleksibl-sandale s crep-gumijastim podplatom. Ne žulijo ne nog ne žepa Ženske Din 59.— Vrsta 1645—05 Vrsta 9505—97 Priprost, toda okusen čeveljček iz laka ali Vedno elegantni salonski čeveljčki iz ševro-prvovrstnega črnega ali rjavega boksa. ja z diskretnim okraskom. Iz laka Din 129,— Vrsta 1637—80 Polčevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Zelo primerni za športno obleko. Lakasti za isto ceno. Vrsta 242— Otroški telovadni čevlji s prožnim krom-podplatonn.. Potrebni za telovadbo v šoii, pri Sokolu in sploh za vsako gimnastiko. Ženski Din 35.— Vrsta 3661—00 Vašim ljubljenčkom te visoke čeveljčke iz rjavega boksa z podplatom iz krupona. — Lahki in udobni. Vrsta 2942—00 Zračne in lahke sandale s crep-gumijastim podplatom. Za tople solnčne dneve neobho-dno potrebne Vaši deci. Vrsta 2927—41 Zračne in lahke sandale s crom-podplatom. V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 5851—30 Vašim malim otrokom najlepše. Ti čeveljčki Iz laka ali rjavega boksa so kot ustvarjeni zanje. Vrsta 2945—11 Za vsakdanjo nošnjo te čeveljčke iz boksa v črni ali rjavi barvi. Polvisoka usnjena peta. Iz laka Din 99.— Vrsta 3335—10 Primerni in trpežni čevlji iz sivega platna z gumijastim podplatom in istotako peto. Za lepe solnčne dneve. Vrsta 1937—29 Polčevlji iz močnega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo nošnjo. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 4462—29 »Sportke«. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turistiko in razne igre. Vrsta 1805—68 Model sezone: črn lak, kombiniran s semišem. Iz ševroja Din 149,—